GLAS NARODA Ustislof^sldhidel^^ery AmerikL Tke largest Slovenian Daily in the United States. Issued every iky except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Največji sloven »ki dnevnik i v Združenih državah | Vetfa za vse leto ... $6.00 * Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 ! Za inozemstvo celo leto $7.00 i TELEFON: PORTLAND? 2878 _Entered «s Second das. Matter, September 21, 1903, al the Pol Offiot rt NtW TOfr H. Y, Hd» Aflt Of OoBgTiM of March 311179. "nUTOH: OORTLANPT W ^NQ. 200. - ŠTEV. 200. *~~NEW YORK, rRTOA^APQPST, 26. 1827. - PETMC, 26. AVOPgTAlMT. VOLUME XXXV, - LETNIK XXXV. Velike demonstracije v Parizu. PARIŠKA POLICIJA LE Z VELIKO TEŽAVO KROTI DEMONSTRANTE Za štiri milijone frankov škode je bilo povzročene tekom bojev v torek. — 121 policistov je bilo ranjenih. — Poslaništvo je imela včeraj miren dan. — Veterani bodo pozdravili Legijo. PARIZ, Francija, 25. avgusta. — Pozno včeraj zvečer je skušalo kakih tisoč komunistov ponoviti divje izgrede prejšnje noči na bulevardu Sebasto pol, a izbruh je bil hitro zatrt. Potem ko je ljudska množica razbila šipe na neki prodajalni, je prišel majhen oddelek policije ter jo razpršil. Oddanih je bilo par strelov v bližini Place des Arts et Metiers na policijski avtomobil, ki je privajal rezerve na lice mesta. Nikdo ni bil resno poškodovan. O dveh precej resnih izbruhih so sporočili iz Nancyja in Lyonsa. V prvem mestu je policija s pomočjo kavalerije razpršila parado 1 500 oseb, ki se je stvorila po Sacco-Vanzetti protestnem zborovanju. Le par demonstrantov je bilo poškodovanih. V Lyonsu so komunisti nasprotovali' demonstraciji, katero je organizirala neka nekomunistična delavska unija. Napadli so sprevod, noseč venec v spomin Sacca in Vanzettija, katerega so nameravali položiti na kip republike. Napadalci so pričeli metali kamenje ter so poškodovani več oseb. Čeprav se je unijonistom posrečilo dospeti do kipa, je bil njih venec v obžalovanja vrednem stanju. Ko je pričel govoriti neki govornik, so komunisti zopet naskočili, iztrgali venec ter ga vrgli v reko Rhone. Policija je nato razpršila ljudsko množico. Škodo, povzročeno od nemirov tekom predvčerajšnjega večera, se ceni na kake štiri milijone frankov. I 21 policistov je bilo poškodovanih ali ranjenih, deset med njimi resno. Osem oseb, obtoženih plenjenja ali nošnje o-rožja, je bilo obsojenih na zaporne kazni od pet-| najstih dni do šestih mesecev. Med njimi je bil tu-1 di neki mož, ki je rekel, da se piše Jean Marx Lub-ke in da je bil rojen v Denver, Colo. Minister za notranje zadeve, Albert Sarraut, je' pripomnil včeraj zvečer, da je treba potegniti ostro' črto med velikim številom miroljubnih manifestam tov in komunističnimi agitatorji in njih pristaši, ki so nastopili na temelju povelj iz Moskve. V radikalnih krogih se je včeraj govorilo o "re-presalijah" proti članom Ameriške legije, ko bodo imeli tukaj svojo konvencijo prihodnji mesec, a ni-1 ti policija, niti uradniki Legije same niso bili posebno vznemirjeni vsled teh poročil. Humanite, vodilni organ komunistov v Franci-j ji, je natisnil na prvi strani izziv na naslov Ameriške legije ter pozval delavce, naj se združijo, da preprečijo nesramno parado Legijonarjev v Parizu tekom prihodnjega meseca. Bojkot vsega ameriškega blaga je nadaljna zahteva, izdana na francoski proletariat, in izjavlja se, da bodo različne radikalne unije kot dokerji, železniški uslužbenci in transportni delavci takoj sklicali posvetovanja, da razmišljajo o najboljših sredstvih, kako izvesti bojkot vsega, kar je ameriško. Komunistični poslanci, ki sede sedaj v ječi, so naslovili formalno prošnjo na vlado, naj prepove parado Legije. Uradniki Legije pa niso niti malo vznemirjeni1 vsled tega ter mirno nadaljujejo s svojimi pripra-j vami za konvencijo in parado. Dogodki včerajšnjega dne so le še bolj vzbudili zanimanje za prireditev. • I Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte} i& Slepski Dom v Ljubljanil j . _i TR0CKI PRAVI, DA JE ANARHIJA EDINI CILJ B0LJŠEVK0V Trocki je izjavil, da je anarhija resnični cilj bolj-ševikov. — Sovjeti so baje le prehodna faza ki sploh nobeni vladi. — Takrat ne bo nobene raz-1 delitve v razredih; MOSKVA, Rusija, 25. avgusta. — Jaz zaniku-* jem obstoj ameriške demokracije, — je izjavil Leon Trocki neki neoficijelni delegaciji Ameri-J ške Delavske Federacije, ki se mudi sdaj v Moskvi, j — Pod zunanjostjo politične demokracije, vlada Združenim državam najbolj koncentrirano kapi-j talistično diktatorstvo. — Sovjetski sistem na drugi j strani pa j<» diktatura delavskega razreda, ki nima nobenega interesa na tem, da vara druge glede ; svojega resničnega značaja, kajti , d oči m skušati fevdalni lordi in finančniki napraviti svoje diktator-' istvo za zunanje, smatra komuni-j j stična stranka proletarsko dikta-; turo le za mimoidočo fazo. vodečo) k družbi, ki ne bo potrebovala no-1 i zvezi prod-j centom, oproščenih iz-j I korišeanja in razrednih razlik. Na vprašanje, zakaj ni v Rusiji •niti prostega govora, niti svobodnega časopisja, je odvrnil Troeki, [da ni prostost časopisja v Ameriki nič drugega kot prostost, da se plača dva Centa za list. katerega j proizvajajo buržujski žumalisti vi službi kap:talistov. i — Sovjetom ni bilo treba zatre-j ti te prostosti, — je nadaljeval. —' Treba bi bilo storiti nič drugega' kot ne dovoliti, da imajo njih na-j sprotniki papir in tiskarske stroje, i — Kaj moremo storiti, da po-' spešimo priznanje Amerike? —! je vprašal eden obiskujočih delav-; skih mož Trockija. — Glavna težkoča, — je odgovoril, — tiči v nasprotujočih si naravah obeh režimov. Združene dr-| jžave so najbolj dovršeni izraz ka-' I pitalizma. d oči m so sovjeti prva robata skica soeijalistiene države, j I Oni, ki vodijo usodo Amerike, no-j j če j o zreti na bodoče dediče kapi- j jtalizma in tudi mf nočemo prostovoljno izpremeniti svojega sistema. — Bil pa bi velik korak naprej, — je rekel Trocki, če bi se obiskovalci Vrnili ter rekli svojim so-rojakom: — Sovjeti niso take zli in čeprav so komunisti sovražniki privatne lastnine, bodo izpolnili pošteno. svoje dogovore s kapitalisti. Trocki jo odločno zanikal poročila v inozemskem časopisju, da je bil zadnji vojni strah v stikh z boji v komunistični stranki in da hoče skupina v komunistični stranki, namreč opozicija, ki je zvezana ž njo, vojno. Vogelni kamen politike komunistične stranke je vzdržan je miru, ki je za sovjete postava samoohranitve. — je rekel. — Kapitalistične države pa se nahajajo že sedaj na predvojnem stališču in nadalj-ni povečani produkciji bo avtomatično sledila nova vojna. / Žganje v skalni kleti. j HORNELL, N. Y., 25. avgusta. I Več kot sedem tisoč galon žganih pijač so nnili včeraj prohibicijski i uradniki v bližini Keuke Lake. Ne-postavna pijača se je nahajala v vzidanih shrambah betonirane dupline v bližini Corning Landing ter je obstajala iz 6000 galon vina, 150 galon brandyja, 20 galon žitnega žganja in 1500 galon jabolčnima. Mihael Wellendorf, sorodnik domnevanega lastnika,- je bil aretiran. ' ŽUPAN WALKER V NEMČIJI i _ 1 Walker je presenetil pre-j bivalstvo Berlina, ki je j vedno vajeno videti rešene in bradate župane, i Sestal se je tudi z žurna-listi. BERLIX, Nemčija, 25. tvgusta. Xewyorski župan James Walker i j«1 prišel v Berlin včeraj zjutraj, iin še predno je padla noč, si je pridobil srca Berlinčanov. Politični i vihar, vzbujen vsled njegovega j prihoda pa se ni še polegel. | Zveza hotelskih lastnikov je včeraj popoldne odločno zavrnila prošnjo Ameriškega kluba, naj razobesi zastav« nemške republike nad Kaiserhofom, ob priliki banketa na čast newvorSkemu županu. Vsled tega se najbrž tudi ne bo udeležil banketa veležupan Boess, načelnik občinske vlade, da pozdravi svojega stanovskega tovariša. Državna vlada, katero bo zastopal v odsotnosti Stresemanna dr-j žavni tajn> von Shubert, si še, vedno prizadeva pregovoriti župana Boessa, naj izpremni svoj sklep, J vendar ma je malo vrjetno da bi Boess to storil, kajti akcija -hotelirske zveze pomenja izziv tako( njegove lastne administracije kot zveznih oblasti. Hotelirska zveza je objavila, da ne bo razobesila republikanske zastave niti sedaj, niti ob katerikoli dragi priliki, ker se noče zameriti svoii nacijonali-' stičnim gostom. V znak, da nima ničesar proti newyorškemn županu pa je dala razobesiti po vseh svojih hotelih včeraj popoldne ameri-' ško zastavo. . ( Župan Walker ni bil niti malo vznemirjen vsled tega dogodka, j Rekel je županu Boessu, katerega je obiskal v spremstvu ameri-j škega poslanika Schurmana par ur po svojem prihodu, da v polni meri razume, d^ mu je nemogoče o-J malovažev?.ti sklep, katerega jej storil občinski svet, da bo namreč bojkotiral hotele, ki nočejo razobesiti republikanske zastave. BERLIN Nemčija, 25. avgusta. Berlineani, ki so vajeni postavnih in pogosto celo brezobzirnih javnih uradnikov, so zrli včeraj z velikim začudenjem na James Walkerja. Vse je kazalo, da so si predstavlja-ljali newyorikega župana povsem drugače. ■ Stavka filmskih operatorjev. CHICAGO, m., 25. avgusta. — Filmski operatorji Orpheum gledališča, ki kontrolira osem največjih kinematografov mesta, je zastav-kalo včeraj ker je dražba odpu-itila dva organiziran* operatorja. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ANGLEŠKEM Dvanajst ljudi je bilo u-bitih in dvajset poškodovanih, ko je skočil po silnem nalivu iz tira angleški ekspresni vlak. I LOXDOX, Anglija, 25. avgusta, i j Dvanajst oseb je bilo ubitih in dvajset poškodovanih, ko je skočil j ekspre«ni vlak na Southern železnici. ki vozi s Cannon St. postaje v! Londonu v Deal, Kent, iz tira. | Vlak je bil sestavljen iz loko-1 j motive, dveh strazniških voz in ' treh potniških voz. Domneva se, da! j je bil vzrok nesreče izpodkop, ki! j je bil posledica močnih nalivov te-jkom eelegi dne. ( Lokomot:va j»> prva skočila, iz j tira. se vMda ob tračnicah pri-! bližno sto japrdov, nakar se je preobrnila. Prvi stražniški voz se i je zadel ob most in odtrgana je bila eel o stran voza. j Prvi in «*:-ugi potniški voz sta se! sieer zadela oba ob mostni pomol, I a skočila preko njega predno stal se preobrnila. Tretji j otniški voz! I pa se je zadel v most ter bil po-j polnoma demoliran. Številni prostovoljci, ki so pri-! hiteli z avtomobili i/ bližjih kra-i jev. so spravili ranjene in poškodovane iz razvalin ter jih prevedli} v bolnici v Sevenoaks in Tom-bridge. Čeprav prevedejo angleške železnice vsaki dan po 1,700,000 potnikov, so nesreče vfndar skrajno l redke. Včerajšnja nerreča je bila' druga usodepolna železniška nesreča na angleških železnicah tekom tekočega leta. Šaljapin izobčen kot narodni pevec. MOSKVA, Rueija. 25. avgusta. V nekem sporočilu, ki je bilo objavljeno včeraj zvečer, se glasi, da je bil Fjodor Šaljapin, izbrisan kot narodni umetnik od sveta ljudskih komisarjev. Že večkrat so v zadnjem času krožila poiočila, da nameravajo sovjetske oblasti ta korak, ker je simpatiziral Saljapin z ruskimi iz-sceljenci. — Ko so ga vprašali v Londonu, kjer se mudi sedaj, glede tega je rekel: — To je resna stvar, kajti jaz sem bil ponosen na ta naslov, ker prihajam sam iz naroda ter pojem za narod, ne pa za konje. Jaz nisem imel nobenega spora s sovjetsko vlado. Zame je vseeno, če je moja vlada rdeča ali bela, cari3tična ali republikanska. Pojem ljudem ter se ne brigam, če se beli, rjavi ali rmeni. BRAT1ANU SE BOJI KAR0LA Uradnik princa Karola je izjavil, da je Bratianu prepovedal izgovoriti ali natiskati ime princa na Romunskem. — Sluti tudi razkol v romunskem kabinetu. — Kraljica-vdova ne sme obiskati sina. | PARIZ, Francija, 25. avgusta. — "Kampanski | manager" prejšnjega romunskega prestolonaslednika Karola je izjavil včeraj, da obstaja v sedanjem času glavni posel romunskega ministrskega predsednika Bratiana v tem, da zatira ime Karola v oni deželi. i — V ta namen, — je rekel, —1 |je zapretil ministrski predsednik' j listom s k mfiskaeijo, če natisnejo! j ime izgnanega princa, ter naročil | cenzorju, naj pregleda vsa pisma. !ki prihajajo v deželo preko meje. Soglasno z istim virom je celo' zapretil, da bo proklarairal Romunsko za republiko, če bo skušala kraljica-vdova Marija izvesti j svoj načrt da obišče svojega iz-j gnanega sina. — V kampanji proti pristašem ! Karola je bilo 378 transilvanskih j kmetov aretiranih, ker so imeli pri (sebi izrezke iz pariških listov, vse-jbujoče zadnje trditve Karola glede njegovih pravic. En mož je bil !aretiran v bližini Bukarešte, ker| je tiskal prevode te proklamacije., V vseh kavarnah in javnih pro-i štorih kralrjstva so nastanjeni detektivi s povelji, naj aretirajo vsakega človeka, ki bi izgovoril ime izgnanega princa. Vojni minister Angeleco je baje (sedaj v slabih odnošajih z Bratia- nom, in sicer radi dveh'stvari. Ko J je ministrski predsednik ukazal vojnemu ministru, naj pripravi se- seznam častnikov, o katerih se sumi . . . ! da so karolisti. je minister baje odgovoril, da bi bilo treba v ta- jkem slučaju odstaviti vse častnike navzgor do polkovniki. Ministru baje tudi očitajo, da ni storil primernih korakov, da zagotovi, dr> bodo vsi častniki prisegli zvestobo novemu kralju Mi-j haelu. Povelje za prLego je bilo objavljeno na predvečer dneva sv. Elije in večina častnikov se je baje poslužila prednosti praznika, da se je izognila prisegi. j - Ženske kamenale skebe. ST. CLAIRSVILLE, O., 25. av- j gusta. — Ženske so posegle v boj < proti importiranpi neunijskih de-'] lavcev v Florence rov v bližini tu-1, kajšnjega kraja včeraj, ko je množica 50 do pet in sedemdesetih bombardirala avtomobile, ki so vozili petnajst skebov y rov, z jajci in kameni. i Spremstvo okrajnih stražnikov j pod vodstvom šerifa Hardestvja.Ji je naskočilo množico žensk z noč- i nimi krepeljci. Izvršene so bile tri 1 aretacije. ji W0LL PROTI KOMUNISTOM Podpredsednik Ameriške Delavske Federacije je odločno nastopil proti komunistom. SYRACUSE, X. Y„ 25. avg. — Zlorabo so.lnijskih ustavnih povelj je označil predsednik državne delavske federacije, John Sullivan, v svojem otvorilnem govoru na državni konvenciji v tukajšnjem Onondaga hotelu, kot največjo sedanjo nevarnost za strokovne organizacije. — Postavne avtoritete so mi izjavile, da je dovolitev ustavnih povelj, kot io je bilo opaziti v zadnjih letih, usurpiranje sile od strani sodnike--. — Naše lastne preiskave so pokazale, da je bila večina povelj v delavskih sporih izdana na temelju neresničnih izpovedi. Naprosil je konvencijo za podporo v kampanji proti sodnijskim ustavnim noveljem. Razventega pa je Sullivan protestiral tiroti bodočemu referendu, soglasno s katerim naj bi se izvolilo governerja in "lane državnega senata za dobo štirih let. Matthew Woll, podpredsednik Ameriške Delavske Federacije, je imel včeraj fulminaten govor proti komunistični propagandni delavnosti v Ameriki. Pozval je člane strokovnih organizacij, naj se pridružijo "kontruktivni desnici" in naj izključijo uničujočo levico, katero dirigirajo iz Moskve. Na-daljni govorniki na \čerajšnjem zborovanju so bili Jasper Cornai-re, član State Industrial Survey Commission ; A. Dorris. pomožni kontroler in član državne poslanske zbornice. Hackeuburg. Požar v Skadru. CARIGRAD. Turčija. 25. avgusta. — Požar je vpepelil predvčerajšnjim ponoči v Skadru približno 400 h> 1 Dvo tisoč ljudi, ki so izgubili viled požara strehe, je pri-bežalo na pokopališče. Škodo cenijo na približno en milijon lir. ■>__ Sezna m • To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba podati, da poskrbimo ▼ stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do prddiea, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo korist in nsio zanerijivo ter točno postrežbo. --- Dinarji Lira Posebni po- Dta. .... BOO .... « 9.40 Lir...... 100......$6.10 'datki. | Dia. .... 1,000 .... $ 18J0 Lir...... 300 ......$11.90 d£i « 1Mb. .... UOC .... $ 4AM Ur...... 300 ......$17.56 STJ^SSUjI ta 2 j Din. .... 1,000 .... $ 93.00 Lir...... 600 ......$38.79 Italiji znala fcafcsr | I Dia. .... 10,000 .... $182.60 Lir ...... 1990 ......$56.60 » j" I Za poBljatv* ki prw^Ju DesettlBoB Dlnsrjsv 0 pa DvatM lir tov; e« $2S. Mfn) |j dovoljujemo posebea snatfoi nlmm pepqsL * i si vmkecs i>hrja. ■ IfaMfa po kniiiw plmm IshUImi w njfaaftatf §m m k mije swiojm it H FRXNK^SAKSER STATE BANK I I 62 Cordandt Street. imcmwh New. YorE, N. X. I tmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammrntmmmi I ' ČL A S NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Salter, president.__Louis Benedik, treasurer Place of buaine.sa of the corporation and addresses of above officers 82 Cortland« St.. Borough of Manhattan,_New York City, N. Y "GLAS NARODA" __________(Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York ti celo leto... $7.00 in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta...............................$3.50 Za pol leta ..............................$3.06 Za %nozemstvo ta celo leto ..$7.00 Vn četrt leta -----------------------$1J0 Za vol leta................................$3.5? __Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. "Ol/is Naroda" izhaja^sak^dan uyzemši_vedelj in pratnikoi. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 14GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 7 elephone: Cortlandt 2376. GARYJEVA OPOROKA Pred kratkim je umrl načelnik United States Steel < Corporation, sodnik Elbert H. Gary. . Zapustil je ogromno premoženje in s premoženjem oporoko, ki dolora, kako naj se bogastvo razdeli med člane njegove družin«. Švnji*zeni oziroma potomcem je pa dal v oporoki par nasvetov, ki so vredni, da jili ponatisnemo: "Nikdar ne podpišite nobenega bonda in nobene ob-ligarijr kot jamšeino za to ali ono osebo. "Nikomur ne posodite nobenega denarja. Posodite lahko cdinol-c na prvo intabulaeijo ali pa tedaj, če imate lin razpolako neoporečno jamšeino. "Ne vlagajte svojega denarja v dvomljiva pod-1 jetja. "aše iz Bessemerja. Kar se tiče godbe, se bodo proizvajali samo domači komadi, tako da bomo tu-jdi tisti lahko plesali, ki ne ljubimo i ameriškega jazz banda, pač pa 'pristne slovenske valčke. . | Rojaki .ne pozoabite nas obiskali. Da bo pa stvar, oziroma naše že- 1 • V 1- l gnanje bo!.] slavnostno, so nase ženske skler.ile. da bodo že za v ne-1 |deljo dne 1. septembra priredile i večerjo vsem našim članom kakor' 1 i j tudi rojakom, ki s- bodo mudili v naselbini te dni. Banket bo prirejen v nedalio ob fi. uri zvečer. Veste. vam kar tiho povem: spekle bodo potice, pa tudi štruklji bodo na mizi, p i še kako dobri. Žene. le pridne bodite, pa pokažite, da ste res za napredek naše naselbine, ,Slovenski dom lepo nareduje. Ako ibo tako še eno le4o. bomo skoraj lahko rekli, da je plačan. Nekaj, rojakov j" zaostalo s svojimi pri-i spevki. Opozarjam jih, naj vsaki pogleda ni svojo plačilno knjižico ako je ž-^ potekel rok plačila, naj j se oglasi ter pošlje svoje mesečne ' prispevke. , Ustanov1 jena je tudi čitalnica. Vsak, ki zahaja v domove prostore, se lahko zamudi tudi v knjižnici. Več lepih knjig ž« lastujenio. kakor tudi več časopisov dobivamo, ki se jih lahko čita brezplačno. Delavski položaj naše naselbine j je jako skromen, pa še slašbi pra-|Vijo, da bo. Tukajšnji gospodje so se tudi bali, ako bi prišli do kra- I . . t valov na lan usmrtitve Saeea in jVanzettija. Pripravili so veliko ar-1 uiado, ki je zastražila vse tovarne J toda ni prišlo do nikakih nemi-1 rov. | Dalavci so spoznali, da sila ni dobra, pač pa da je treba delavsko , maso povzdigniti duševno ter ji I dati znanja. Kadar bo delavstvo J mislilo s svojimi možgani, takrat ne bo prav nič koristila še tako ve-) lika armada. Razumen delavec se, ne bori s bombami in puškami, pač ; pa s svoiim razumom. j To je najuspešnejše orožje proti ,1 krivičnemu sistemu. Kadar bo de-j( lavstvo spoznalo, kdo so tisti, ki 1 pijejo kri trpečemu delavstvu, ta-11 krat ne bo treba ne barikad ne i straž. Proti znanosti in ljudske-j! mu razumu ne bo uspešno nobeno £ orožje, ki bo zapiralo pot k svo-js bodi, bratstvu in miru. f Frank Kramar. 1 _______r NAROČAJTE SE NA * "GLAS NAROQA"! ! j Wasa, B. C., Kanada. I 1 Vas list nam jako ugaja. Zato je i- pa tudi tako razširjen med Sloven- 1. ci po Kanadi. V njem č:tamo novi-a ee o naših rojakih v sosednji drža-- vi ni jim nekoliko zavidamo, ker , *e jim precej dobro godi. Ker ni , dolgo, odkar smo prišli iz starega • kraja sem, radi izvemo kaj o svo-j jih rojakih, bodisi v Ameriki, bodisi v starem kraju. Tukaj nam je . dolgčas in neprestano mislimo na > stari kraj Toda upamo, da .se bo- > Jiio že privadili. ' S pozdravom! > Josip Golobich, od Suhorja. l Anton Dremelj od Grosuplja. j Prank Zakrajšek od sv. Trojice, .j Frank Kkofljanc od Krškega. Napad na železniški vlak v Mehiki. t * ' WASHINGTON, D. C., 2.">. avg. Amerikanka Florence Anderson je bila resno poškodovana, ko je oborožena sila več sto banditov napadla vlak, s katerim se je vra-vala iz Mexico City v Los Angeles, petnajst milj južno od Aea-poneta. Porotnik: dolže Ku Klux Klan. "WESOWEE. Ala., 25. avgusta J Velika porota Randolph okraja ni našla nobenega zadostnega do-' kazilnega raaterijala, da dvigne .obtožbe radi izbičanja, čeprav je napravila v svojem poročilu odgo-! vornim člane Ku Kluv Klana za naravnost neznosne razmere v o-! kraju. Avstralslr stavkarjl izgubili službe. LONDON Anglija. 25. avgusta. I V nekem poročilu iz Svdneya, New I South Wales, se glasi, da so želez-i jniški komisarji odpustili več kot , tisoč delavcev, zaposlenih pri železniški konstrukciji, ker so prenehali delati, da se udeleže demonstracije za Sacca in Vanzettija. MORSKO STRAŠILO V TOULONV | Iz Toulona poročajo: V torek dne 2. avgusta je izbruhnila v toulon->kem kopališču nepopisna panika. Med kopalci se je naenkrat pojavila «"rna pošast, ki je pregnala vse ljudi iz vovle na kopno. Vsevprek je vpilo, da je prišla morska k ar a. Več oseb je bilo ranjenih, a nihče lii mogel ugotoviti, na kak način. Slednjič se je pošast približala bregu in kopalci so ugotovili, da ni mor ska kača. ampak torpedo, kakrsne-pa uporabljajo pri pomorskih vež-bah. Torpedo je izstrelil neki podmorski čoln tako nesrečno, da je! strel izgrešil svoj smer ter pomotoma priveslal v toulonsko kopali- Zanimivosti iz Jugoslavije. * * Malo preveč ... \ vasi Dobričevo pri Mostarjn sta kmeta .Turns in Bašič stavila, j da poslednji izpije dva litra žga-jnja v dušku. Kdor pozna življenje :na kmetih, ve. da so take in slične stave meti seljaki kaj priljubljene. Mož na mestu je na pr. oni. ki na-1 klesti deset fantov iz soden je va-Is'- ki najbolje poka z bičem, ki vzdigne voz kakor Igra t" ko ali u-kroti zbesnelega konja Kmetje so |ponosni m take junaške rine in zmagovalec postane čislana iu ve-lespoštovana oseba v vsej župniji. Čeprav j,- bil Bašič znan pijan-eek. vendar ni mogel nihče verovati. da bi stavo dobil. Zato se je vsa vas zbrala v občinski jlnlavni-Že dolgo ce ni zbralo toliko ljudi v vasi. Prihiteli so tudi radovedneži iz sosednjih sel, da se na svoje oči prepričajo in da vidijo rekorderja. Matija Bašič je ponosno stal med občudujoeo ga množico iu jgledal pogumno dvolitrsko stekle-jnico z žganjem pred seboj. Matija nastavi steklenico na usta in začne požirati. Do polovice je Matija steklenico izpraznil iii vse je šlo v' j redu. Navzoči so mu že hoteli če-j . stitati k uspehu, k.-> se je Matiju ' nenadoma vlil pot'po obrazu,''oči so se mu nekako čudno pričele vr-1 ) j teti in nato se je zgrudil pod mi-1 (zo popolnoma nezavesten. JV ste"-1 jklenici je ostalo le še par požir-(kov žganja. Priskočili so mu na pomoč, močili fra z mrzlo vodo, a i bilo je vse zaman. Matija se ni več! prebudil, izgubil je stavo in glavo. Srezki poglavar na čelu roparske tolpe. Pred tri in pol letom je iz samostana Dub.>Čiee pri Plavi ju izginil pop Kisto Nenadič. Vsa znamenja so kazala, da je postal žrtev zločinskih morilcev, katerih pa ni bilo mogoče izslediti Šele sedanji srezki poglavar Milan Anatasije-! vie je po kratki, a energični pre- ] jiskavi našel nekatere sledove in L odredil razne aretacije. N'aslo se je tudi truplo umorjenega popa. . in sicer pod ruševinami nekaterih . samostanskih celic, ki so jili zlo-. činci zažgali par dni » o izvršenem umoru, Pr-d kratkim so ostanke . popa Riste Nenadifa pokopali na . najsvečan.-.jši način. Pogrebu je i prisostvovalo nad tri tisoč ljudi. Istočasno so orožniki v Pači are-i tirali Ljubo Damjanovica, bivšega i srezkega poglavarja v Plevlju. Po . preiskavi :.e je namreč izvedelo, da . je on bil vodja,zločinske tf>l|>e. ki . je ubila n.>pa Nenadiča. Ko so . Damjanoviča z avtomobiolm pripe-> ljali v Plevlje, ga je hotela množi-. ca linčati. kar pa je.prepreči! srez-i ki poglavar Anatasijevič. j Preiskava se nadaljuje in vzbuja vedno večjo senzacijo, ker do-kaznnje, d:t je ljuba Damjanovič kot srezki poglavar v Plevlju stal na čelu razbojniške tolpe, ki ima J na vesti v." doslej nepojasnjenih ropov in t.norov. \ | Živo pokopana. | , Zagrebška policija preiskuje te [dni zanimiv in zagoneten slučaj. |Dne 21. junija 1020 leta j« umrla v, bolnici usmiljenih sester v Za-; [grehu neka Barbara lvajba. Sedaj j pa se- je ugotovilo, da je pokojna Barbara živa iu popolnoma zdra-1 iva. Živi pri svojih sterših nekje v j okolici Zagreba. , t Barbara je namreč od svojesa' •moža, železniškega uslužbenca, že' I več let ločena. Mož je po ločitvi poiskal dri igo žensko in začel z njo (živeti v divjem zakonu. Toda pri-J Ježnica je zbolela in mož jo je na [podlagi poročnega lista oddal v bolnico kot svojo legitimno ženo. • | Ko je v bolnici umrla, je bila tudi pod imenom njegove žene pokopa-) na. Ker pa je med tem tudi on umrl. policija doslej ni mogla ugotoviti identitete mule in se poizvedovanja sedaj v tej smeri nada-j ljujejo. j1 TEKOM letošnje pomladi in poletja ste želeli marsikateremu Va ših prijateljev vesele počitnice in srečno pot v stari kraj. Ti, ki so se med tem vrnili Vam vedo povedati, ka ko lepo je tam, ako se pride na obisk kot "Amerikanec". Vsak si želi tak obisk, da vidi po večletni odsotnosti žopet rojstno grudo preživi v* dffifžbi domačih nekaj prijetnih tednov. - * i ■ 1 • : '. bli^iiJK ^ i Za potovanje, kij stane več sto dolarjev, je treba šteditf precej časa. Delavec si pa more prihraniti denar le, ako izloči od redne plače gotov znesek za gotov namen. Zato je^ priporočljivo, da zlaga za vsak namen dolarje na poseben kupček, dokler se jih ne -nabsre zadostno število. Ako že imate pri nas vlogo, Vam izstavimo za tak sklad novo knjižico, tako Vam bo lažje opazovati, kako se pove- : čuje kupce* in kako se približujejo Va- . še počitnice. Obresti po 4% tudi nekoliko pomagajo, zlasti ker jih računamo od začetka vsakega meseca naprej. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New YorkA M, Y. Peter Zgagal Statist it-: so dognali, da je pov-prei-en am-nški businessman pre-velik<> rostave. ■fako usp.-*ni businessman i so pa jako veli k Dempsey in Tunnev naprimer. I * I "N angles1;! poslanski zborniei je rt-kel lord Dawson pr«l kratkir.«, da jo zaiV! v Angliji pijančeva »je y.natno poje-nati. Prohibieijo naj usedejo v Ar.-jrliji. pa s^ !„r,i D.n.sou ne bo ve;-dolgo post ivljal. i l'n Itnffalu na m>ji fanade in Združenih Ir/av >o slavni niajrar-ski slapovi. Xajvet'ji •. Ameriki in dru-ri največji na svetu. Amerikanei jih hodijo posebni poleti, truinoma ob-udovat. Na prej si jih ogledajo z amerišk.% nato pa še s kanadske strani. | In skoro vsi so mnenja, da se iz Kanade vidijo veeji in veličastne j.ši. In dosti > takih, ki jih vidijo kar }io dvoje... Kadar ;!i--je kvartajo, je ponavadi tisti na dobieku ki"re»xe prvi v zgodnji uit ran ji uri: — Koliko je pa že ur:i ? Jaz sem zaspan. Oh osmih morim biti pri delu. Bo treba iti. * 7.a prepir in za poroko je treba najmanj dveh. * Boječi. t-»da čez ušesa zaljubljen fant se je ojunaeil ter rekel kralji-ei svojega srca: — Gospodična, jaz vas ljubim. — Xa te vaše bcseile vam ne morem takoj odgovoriti. — mu je rekla. — Dajte mi par ur rasa. da se premislit. —/ e dobro, zakaj pa ne. — je ■ milostno odvrnil. — Toda povejte ■ jnr kaj bo v j medtem počela. Mlad pUir je slovesno naznanil svojemu gospodarju : — Oospod — je rekel — dovolite mi. da iutri ostanem doma. Jutri se bom namreč poroč-il. Gospodar mu je stisnil roko re-ikoe: — 7j veseljem vam dovolim. Kar dva dni bodite doma n 1 i pa tri. .Boste pa potem bolj vestno hodili v pisarno. 7. o/.enjenimi uslužbenci sem sploh iako zadovoljen. Zjutraj j pridejo pr<»d časom, in zvečer jih .moram skoro poditi domov. Pravijo, da rudi v miru žive. * Boljše je. da sam poveš resnico ; kot da bi jo moral kdo drugi me- '[sto tebe povedati. * XewyorSki župan Wfdker je ja-,ko demokratičen in odkrit človek, j Sedaj potuje po Nemčiji. Toda, I ko se bo vrnil v.Združlejpe države, I bo imel opravka z ameriškimi su-liaei. | Na banketu Ameriške družbe v ^Berlinu je imel namreč povor, katerega je otvoril z besedami: — "Pozdravljeni begunci pred osemnajstim amedmentom. Tudi jaz sem sedaj begunec pred njim in kot tak vas podzrarljam!" Nato so si nazdravljali s šampanjcem . . * Resen miž — ena beseda. Povprečna ženska — eel besednjak. * .'Xewyorsl'i "World" je izračunal, da bi bilo treba za uspešno iz-vedenje prohibicijske postave petnajst milijonov agentov. Zalc&j pa ne stopetnajst milijonov? Da bi bi! vsak Amerikanec svoj lastni prohibieijaki a geni. # 5 Angleški delavski minister je izdal dolgo poročilo, v katerem na dolgo in široko razklada, da se je cena življenjskih stroškov v Angliji zvišala in da delavske razmere niso kaj posebno dobre. Za tako ugotovilo ni potreba nobenega ministra. To. kar je minister povedal, je znano vsaki angleški gospodinji in vsak angleški delavec na svoji lastni ko^hrtHhlti., . • . i j " ' " ----- i .1 ! I KRATKA DNEVNA ZGODBA I J/. ZOŠČEXKO: NEZNANI PRIJATELJ NVki Peter Petrovi«-- je živel"a svojo soprogo Katarino Vaxiljev-110. Stanoval je v ulici Mala Ohta. .Slo mu je dobro. Bil je imovit. Njtfgove shrambe, omare in, kov-čegi so bili natrpani z blagom.... Imel je eelo dva samovarja. Iskalnikov pa — nešteto, kakih petnajst. Ali vzlic vsemu bogastvu je živel vendarle precej dolgočasno življenje. Sedel je na svojem i-raetju, gledal soprogo in se ni po-kazal prav nikjer. Bal se je stopiti iz hiše. Saj sami veste, kako dandanes radi kradejo.... Se eelo v k'lio ni zahajal. Nekega lepega dne pa dobi Peter Petrovič pismo po pošti. Priporočeno, anonimno pismo. Nekdo mu piše tole: "Eli, ti, stara sablja — mu piše —ti copata copata.sta! Živiš s svojo mlado ženo in nič ne vidiš, kaj se godi okoli tebe. Tvoja žena, ti bedak stari, je prava navihanka. Shaja se z nekim moškim. Ker sem pa jaz tvoj neznani prijatelj itd., zato ti .sporočim naslednje: če prideš v .soboto, dne 29. julija ob 7. uri zvečer v Ljudski vrt, se lahko uveriš na svoje lastne oči, da je tvoja soproga velika lahkoživka. Odpri vendar oči, stara sablja! | Z odličnim spoštovanjem tvoji neznani prijatelj." Peter Petrovič je prečital pi-' smo in osupnil. Jel je premišljevati, kako in kaj. In spomnil se' ,ie, da je dobila nedavno dvoje pisem. Od koga. mu ni povedala. Vobče se je vedla nekam čndno. Zahajala je pogosto k mami in zahtevala od njega denarja za razne drobnjarije. "Nu, lepa reč! — si ji mislil! Peler Petrovič.— Pravega liudir-jr. sem si nakopal na glavo. O. ]r počakaj me! Tega pa ne dam, da bo norca brila iz mene. Bom Že sčasoma zvedel, kaj je na tem. Prisolim ji nekaj gorkih po bulici, pa bo dobro." V soboto. 20. julija, se je naredil Peter Petrovič bolnega. Lege] je na d i van in opazoval svojo soprogo. Ta pa — kakor da ni ni* česar — je opravljala gospodinjske posle. A proti večeru reče možu: "Ves, Peter Petrovič," pravi, "zdaj moram k mami. Mama jr r.evarno zbolela." Napudrala si je nos,- nataknila klobuk in odšla. Takoj nato se je oblekel tudi Peter Petrovič. Palico je vzel v NAZNANILO. Zadnje dni me je zapustila žena in vzela s seboj tudi sina, po katerem mi je Žal. Ce kdo ve kje je, naj mi poroča, ali pa se sama oglasi. — Andrej Kernel, P. 0. Garrison, W. Va. (2x 25,26) 11 j I levo roko. obul galaše in hajdi za - ženo. Prišel je v Ljudski vrt. Da . ga ne bi nihče spoznal, si je za-, \ ihal ovratnik. Ko hodi tako po • stezicah, zagleda: tam pri vodometu sedi njegova soproga in zre nekam v daljavo. In stopi k njej. "Oho," pravi. "Pozdravljeni! Ali čakate svojega ljubčka ? Tako. tako! Veste. Katarina Vasi-ljevna," pravi, "zaslužili bi, da bi vam zdajle naložil nekaj gorkih j I r. kol i ušes." "Ah," pravi ona. "Peter Pe- I ne mislite nič slabega o meni! Irovič, oh, Peter Petrovič, nikar i . I Prej vam nisem hotela ničesar j povedati o tem. zdaj pa že vidim, da ne gre drugače...." Pri teh besedah je potegnila iz lokava pismo. V pismu je bilo s tužnimi bese* dami pbvedano, da lahko edino fina. Katarina Vasiljevna, še reši Tloveka, ki je zabredel in je zdaj na robu propasti. In ta človek jo, zaklinja, naj pride v sobot«, '29J julija, v Ljudski vrt. Peter Petrovič je prečital pismo. "Čudno," pravi, "kdo'neki pi še to?" "Ne vem." odvrne Katarina Vasiljevna. "Smilil se mi je in |sem prišla." i "Tako. tako," reče Peter Pel rovi?, — "in sem prišla. Pa koi I si že prišla, bodi lepo mirna in I se ne gani. Jaz, pravi, se pa skrijem tam-le za vodomet. Videti ho čem, kdo je. Pošteno mu pretip Ijem rebra." pravi. Peter Petrovič je stopil za vodomet in se je skril. Soproga, vsa bleda in skoro brez sape. pa na drugo stran. Minila je ura — v „i nič. Se ena ■—spet.-ni«*." Nato prileze Peter 4*ofro*ič izza vodom o ta/ - —v-- "Nu," pravi, "nikar si ne jemljite tega preveč k srcu, Katarina Vasiljevna. Bržkone naju je nekdo grdo potegnil. Domov pojdi- : va, kaj ?..., Dovolj sva se že iz-prehodila.... Nemara se je vaš brat, ta porednež. malce pošalil v. nama. kaj?" ' Katarina iVasiljevna je odkimala. Ne, pravi, "tu je:prav go- ; tovn nekaj resnega vmes.... Morda se je oni neznanec zbal vas in ' zato ni prišel." Peter Petrovič je debelo plju- ' nil. prijel svojo soprogo pod pa z- 1 duho in odšla sta. 1 Tako je dvojica dospela domov. Doma pa — vse navskriž. Kovee- . gi in omare prebrskane, likaloiki 'metani, samovarjev — nikjer, — Tatovi!.... Na steni pa je vi sel listek in na njem vrstice: "Vaju dveh, mrcini, drugače i itak ni spraviti iz hiše. Vedn(> ti- j čita doma, kakor čuri-mnri.... Am- -pak tvoje obleke, ti stara sablja, < so mi vse pretesne. Ti si tenek kot s ______i POSEBNA PONUDBA NA$IM ČITATELJEM prenovljen pisalni ST*0J "oliver ' ^^^^^^^^^^^^ 8 strešico sa slovenski OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : / if Irska, in pa nizke postave. Veš, i to je hogme podlo od tebe ....A so-- progi sporoči moj poklon in naj » se le kaj dobro ima." Ko sta zakonska prečitala to > pisanje, sta globoko vzdihu i I a, . sedla na gola t In in se razjokala, kakor mroka. A'- «\ Družina ni zaupala bankam. HTMBOLDT, Neb., 23. avg. — Nobenega sledu ni našla policija o banditih, ki so napadli 85 let staro Mrs. Frank Kunhart in druge člane družine na njih farmi ter ušli s petimi kasetami, v katerih s vsled sklepa vlade v < Nankingu preloženo izvedenje no- I vegra carinskega tarifa. Nove pri- f stojbine l>6do uveljavljene dne 3. 1 septembra. j Zračni promet Holandiia—Holand- i r- aka, Indija 1 se otvori te dni. S* prvim aeropla- 1 nom ne odide nobena pošiljka. ' EDINI zastopnik in J »lnftiflr ; FRANZ LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdrn farnih DrianL 1 ALOIS SKULJ J 323 Spolen PL, j Brooklyn * < ' Slika je bila vzeta na angleški jahti "Britania" ter nam kaže agnleškega kralja in njegovo si,remstvo. Fašizem v številkah. Ped nekaterimi dnevi j«« ukaz-nik f iši»tiene strank«- "11 Foglio! u'Ordini del Partiti Nazionale Fa-scita" objavil, da jc bilo (i. ju lija t., 1. vpisanih v fašistični stranki %0.."i90 moških in 70.081 ženskih članov, ki so prejeli redno strankino izkaznico za leto 1927. V tem številu *o všteti tudi člani fašijev v italijanskih kolonijah. niso po všteti člani fa-šjiev v inozemstvu. (V se računa število prebivalstva Ilalije in nje-' nih kolonij nad 40 milijonov, hi J potemtakem fašisti tvorili okrog-; le eno četrtdesetino ali 2.5 odst. i vsevkupnega prebivalstvo. Ta če-trtdesetina prebivalstva ima po-! temtakem danes abcsolutno nadvlado. diktaturo nad vsem ostalim' prebivalstvom. Število članstva fašstfčne stranke bi bilo seveda znatno večje, če bi vodstvo strange ne bilo že lani odredilo zaključenja sprejemanju novih članov. Tako je ;bilo tudi za letos odrejeno, da dobe izkaznico stranke edinole tisti, ki se izkažejo z lansko izkaznico. Sprejemanje novih članov, to se pravi, ljudi, ki doslej niso jpnipadali fa-š.stični Ntranl^i, ker sploh niso bi£ člani nikakršne stranke, ali pa so svoječasno pripadali kaki; drugi stranki. Vodstvo fašistične stranke je odredilo zakl j učenje. sprejemanju novih članov iz razloga. da "bi se sedaj, ko je stranka na višku svoje moči in je dosegla vse. kar je hotela doseči, ne vrivali vanjo živi j i, ki so ji bili nekdaj in so ji v svojem notranjem prepričanju nasprotni tudi še danes, pa bi se vsekakor sedaj | hoteli zateči v njeno okrilje, da sij tako zaščititjo svoje osebne ali j kakršnekoli druge koristi, ali pa j eelo v namenu, da bi v stranki ne-j tili razkol in delovali v njeno pogubo. gre torej za nekak samoobrambni ukrep, ki se izvaja pre- J eej strogo in se izjeme dovoljujejo le v prav posebnih slučajih. Da bi pa ne zmanjkalo fašizmu. Siranki, potrebnega naraščaja, je. poskrbljeno z mladinskimi orga-1 nizacijami "Balilov", "malih Ita-( lljank", iz katerih naj se stran-, ka avtomatično pomlajuje in dopolnjuje Iz ljudskšolske organizacije "balilov" in "malili Italijank" se* prehaja po dovršenem štirinajstem letu starosti v ua-vanguardiste" in 44mlade Italijanke", odtod pa po dovršenem osemnajstem letu starosti v fašistično milico, oziroma stranko. Kakor je znano, je letos meseca marca, ob praznovanju obletnice ustanovitve fašijev .prišlo okoli 80,000 "avanguardistov" v milico in tako samo po sebi v stranko, ker mora biti vsak miličnik član stranke. V teh mladinskih organizacijah vzgojena mladina je gotovo najza-nasljivejši naraščaj za stranko, ker se že od svojih naj nežnejši h , let dalje vzgaja v fašističnem du- < hu za namene in eilje stranke. Stranka posveča mladinskim organizacijam seveda vso svojo skrbi, m ni stoji na čelu tem organizacijam > generalni podtajuik stranke nar. poslanec in general fašistične milice Renato Ric-ci. ki je v needljo, II). t. iu. podal min'str.skemu predsedniku in vodji fašizma Mussoli-niju podrobno poročilo o njiho-» \em stanju iu delovanju. Po tem poročilu so 30. junija t. 1. štele "balilovske" organizacije, ki so organizirane enako, kakor milica. po l«*«rijah. kotiortah in centu-! rijah. vsega skupaj 461.812 "b;i-jlilov', d oči m pa je število "a-| vanguardistov" znašalo 397.86.». | obojih reilno vpisanih, opremljenih z odnosno izkaznico. Ker so b«lili** razdeljeni na o-I sem letnikov, jih prihaja na en let nik povprečno okoli 60 tisoč, na štiri letnike razdeljenih "avau-guardLstov" pa skoraj po 100 tisoč. Razmerje med "balili" in "avan-guardisti" potemtakem ni še pravo in se zato tudi s strani stranke dela z vsemi močmi na to. da se število "balilov" poveča do pravega razmerja s številom "avanguardi-stov". da bo tako ustaljen vsakoletni prehod približno sto tisoč naraščaja iz letnika v letnik in končno v milico, oziroma stranko. S tem prehodom j e zagotovljen ■stranki krepak, zanesljiv, po nje-| nih načelih vzgojen pomladek, o ; katerem se pravi, da bo dajal stranki prvovrsten vodilni razred in tvoril mogočno etično jedro naroda. Ke je v svojem zadnjem velikem govoru gospod Mussolini o-menil. da bo fašizem do leta 1932. dovršil svojo notranjo organizaci -jo. se mora torej računati, da bo j dotlej, če pride vsako leto okoli sto-| tisoč naraščaja v milico, oziroma j stranka okoli pol milijona narašča-jja in bo torej štela stranka :okoli | podrugega milijona članov, miliea. ki šteje danes' gotovo najmanj 25 1 tisoč mož, pa bo porastla na 700 do ' 800 tisoč, v ogromno silo, ki bo več kot štirikrat presegala moč redne vojske in bo gotovo najboljša opora fašističnemu režimu v vsakem slučaju. I Fašistični režim pač dobro ve, kaj ima v svoji milici in njenem ! naraščaju, in zato se tudi ne stra- ' ši nikakih žrtev zanje. Saj je sa-1 mo za organizacijo "balilov"* jn '"avanguardistov'* treba nič manj , ko približno 10 tisoč miličnih častnikov in okoli 16 tisoč miličnih pod častnikov, ki jih seveda plačuje dr-žava, oziroma italijanski davkopla čevalec, da mu vzgajajo "vodilni razred", ki bo v resnici znal vihte- ' ti bič gospodarja nad njim, ubogo suženjsko paro. Če se Italija, italijanski narod ne reši fašizma v najkrajšem času, se ga potem, ko na podlagi te organizacije doseže tako moč, kakor jo ima začrtano v svojih načrtih, ne reši nikoli več! ŠTEVILO ČLANOV amsterdamske strokovne internacl-onale je padlo od 15,530,000 v letu 1923 na 13,500,000. ADVkBTISE in 0LA8 NABOB A j KNJIŽNICA ZA SLEPCE ■ik - .• ».ti » j V Londonu so otvorili nacijo-;naIno biblioteko za slepce. Knjižni-' ,ca* šteje več tisoč zvezkov lirailo-jvega sistema, meti njimi 1700 knjig, ki so ji bili izročeni od oxfortL>ke univerze. Teh 1700 zvezkov — po večini rokopisi — so tvorili jedro prve knjižnice, ki .so jo na Angleškem osnovali za slepe študente. Usta-' navljena je bila pred 30 leti v <)x-fordu; v tisti dobi jt- bil na univerzi mlad slepee. ki je hotel nadaljevati svoje visokošolske študije. pa si ni mogel preskrbeti knjio!etn<'m času n* k ni';rju. pač pa v goro visok-, ni vrhove, j kjer je še sneg in led ter kraljujejo ostri vetrovi. Cele armade pod-a mesta .in sklast v morje ter se preživljajo , od rib iz slanih voda. V steptembru, ali koncem avgusta pr de kanadski 1 me.hvd iz gora ter .>e ilrži v bližini i rek. kjer lovi ribe ter ima tako tudi j spremembo dijete. —1 f NAZNANILO IN ZAHVALA. Z /.a lost ni m srcem naznanjam j sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest. da nam je kruta smrt pobrala naše«ra nad vse ljubljenga soproga oz. očeta FRANK M ARGONA. t'sodnega dne 10. avgusta je šel na delo zdrav in vesel, ali {»o »vkon-čaneni dela je prišei med vozove, ki so ga tako stisnili, da je že na-naslednji večer umrl. Rojen je bil 22. marca leta 1880. Si ar je bil 47 let, doma Postojn ? na Notranjskem. Tukčii zapušča mene žalujočo soprogo in 3 nedorastle otroke, v starosti od 15 mesecev do 1 leta in pol. V Olevelar.d. O. zapušča brata. Dolžnost me vežj, da se najpr-vo lepo hvalim njegovemu bratu, za krasni darovani venec, kakor tudi moji sestri. F-ances Rente za venec, tolažbo in pomoč, ker mi je toliko pomagala v žalosti in nesreči. Lepa hvala tudi društvu št. 5 S. S. P. Z za venec, kakor tudi društvenim uradnikom, ki so vse preskrbeli, za lep in dostojen pogreb. Hvala v-sem tistim, ki ste čtili pri mrtvaškem odru, in se prišli poslovit od "anjkega. enkrat lepa hvala vsem tistim, ki st» poslali vence in cvetlice, ker imena vseh mi niso znana, in mi pomagali na katerikoli način in tolažili v teh žalostnih urah. Dragi mi soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška gruda! Z Bogom! Žalujoči ostali: Rosie Margon, soproga. Rosie, Frank, otroci. Fanny, v Rock Springs, "Wyo. Matt Margon, brat, Cleveland, O. Franecs Remc, sestra žene pokojnega, Swett Water, "Wyo. ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr. F. J. KERN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarjavi angle- j. ških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). NaroČila pošljite na : "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street ; New York, N, T. k^.^ _ __;_—-_____________ 8 COLOMBA Spisal: Prosper Merimee. * Za Glas Naroda priredil O. P. (Nadaljevanje. ) — Z Bogom torej, prijatelja, ločiti se moramo. C'e bi se kdaj enkrat vendarle premislila ter hotela na Sardinijo, mi pičita o tem. Pri odvetniku N. N. izvesta lahko za moj naslov na kontinentu. — Gospod poročnik, — je rekel Brandolaccio, — jutri zjutraj, ko boste že izven pristanišča, vrzite svoj pogled nazaj na gore, sem na to mesto. Tam naju boste zapazili, kako vam bova zamahnila z robci zadnji pozdrav. Nato so se ločili. Orso in sestra sta se vrnila po poti v Cardo. Eandita pa sta se umaknila globlje v gorovje. 21. Bilo je nekega lepega jutra v aprilu, ko se je odpeljal polkovnik Sir Thomas Nevil s svojo hčerko, ki je bila že nekaj dni poročena z Orsom in Colomba iz Pise, v odprti kočiji. Hoteli so si ogledati razvalino Etruskov. katero so našli pred kratkim Ko je stopila družba v notranjost razvaline, sla potegnila Orso in njegova mlada žena takoj na dan priprave za risanje, da pričneta skieirati. Colomba in polkovnik, ki se nista zanimala posebno za starožitnosti, sta zapustila mladi par ter se pričela izprehajati po okolici. — Moja ljuba Colomba. — je rekel polkovnik, — težko bomo zopet nazaj v Pisi do lunea. Kaj menite, ali bi ne mogel takoj sedaj nekaj zavžitiOrso in njegova žena sta se potopila v starožitnosti in ko pričneta onadva risati, ni tega ne konca ne kraja. — To je res, — je rekla Colomba, — čeprav ne vidimo nikdar njih proizvodov. Tudi najmanjše sličice ne. — Meni se zdi. — je nadaljeval polkovnik. — da bi storila najboljše, če bi slat ja k mali pristavi. \*a vsak način bova dobila vsaj malo kruha ali celo kaj drugega. Tam bi tudi udobno lahko čakala povratka naših risalcev. — Prav imate, gospod polkovnik. — Vi in jaz sva fdina pametna človeka v družini ter bi bila strašno nespametna, če bi si kaj odrekla radi teh dveh zaljubljencev, ki živita očividno le od poezije. Pojdi va ! Kaj ne. kmalu se bom znala obnašati? Pustim se voditi ter sem si celo nataknila globtik. Na kratko, ničesar več ni na meni. kar bi spominjalo na divjakinjo... Oni plavoles. oni častnik iz vašega polka... moj Bog. da si ne morem zapomni«! njegovega imena, oni gizdalin, katerega bi lahko s pestjo podrla r.a tla .. — Chanvorth? — je rekel polkovnik. — Da, on je! Njegovega imena pa ne bom znala izgovoriti nikdar v svojem življenju. No. ali veste! On se je na smrt zaljubil vame! — Ej, Colomba. postala ste zelo koke+na . .. Ne bo dolgo trajalo in obhajali bomo drugo poroko ... — Jaz, da bi se poročila? In kdo naj potem vzgnja nečaka... katerega mi bo podaril Orso? Kdo «ra bo naučil govoriti po korzij-ski? Da, korzijski bo moral govoriti in na glavo mu bom j>osadila rdečo čepico. — Zaenkrat bova morala še čakati, dokler ne dobite nečaka. In nato ga boste tudi naučila igrati se štilctom, če vam bo ugajalo. — Z Bogom vsi štileti. — je rekla Colomba vesele volje. — Sella j imam svojo pahljačo, da vas udarim ž njo po prstih, če boste 1ako obrekovali moj otok. Med takimi pogovori sta stopila v pristavo, kjer sta dobila vino, jagode in smetano. Colomba je pomagala najemnici pri nabiranju jagod, d oči m se je polkovnik okrepčal s čašo vina. Na vrtu, na ovinku neke steze .je zapazila Colomba nekega starca, ki je sedel na pletenem stolu na sol nt u. Vsa znamenja so kazala, da je bolan, kajti njegova lica so bila udrta. Bil je lako suh in njegov pogled je bil ta.ko nepremičen, da bi ga človek preje smatral za mrliča kot pa za živega človeka, ko ga je videl sedeti tam popolnoma nepremično, j Colomba jra je opazovala več minut s tako motrečimi pogledi, da je postala pozorna celo žena najemnika. — Ta ubogi starček. — je rekla, — je rojak gospodične, kajti po vašem govoru spoznam, da ste s Korzike. On je ime! v svoji do-i Uiovini dosti nesreče. Vsi njegovi otroci so poginili na strašen na-1 čin. Kot pravijo, ne postopajo Korzičani posebno prijazno s svojimi sovražniki, — oprostite mi, gospodična. Ko je postal ta ubogi go-1 *pod popolnoma zapuščen na svetu, je prišel k neki svoji oddaljeni sorodniei v piso, ki je lastnica te pristave. Dobremu možu manjka tukaj nekaj, — je nadaljevala ter pokazala s prstom na glavo. — To oelajo težki udarci usode in žalost..'. Za sorodnieo, ki ima vedno1 dosti obiskov, je bilo to mučno. Vsled te«ra ga je poslala semkaj. On je vedno popolnoma zase ter ne moti nikogar. Pogosto ne izpregovo-ri celi dan nit i treh besed. Njegov duh je zmeden in zdravnik, ki rride vsaki leden pravi, da ne bo več dolgo. I — Ah. on je torej zapadel smrti? — je rekla Colomba. — To je v njegovem položaju prava sreča. j — Vi bi ga morali nagovoriti po korzijski. sijjnorina., Mogoče' bi {?a razvedrila, če bi slišal jezik svoje dežele. — To se bo pokazalo, — je rekla Colomba s porogljivim glasom.' Stopila je bližje k starcu .da mu je njena senca odtezala solnce. Tbogi starec je dvignil svojo glavo v višino ter se nepremično czrl v Colombo, ki je istotako zrla vanj. ne da bi izginil smehljaj iz njenega obraza. Takoj nato pa je posegel starec z roko proti čelu ter zaprl ovil, da se izogne pogledom Colombe. Nekaj časa pozneje pa je zopet odprl oči, a slednje so bile na široko odprte in njegovi ustnici sta se pričeli tresti. Hotel je iztegniti svoji roki. a kot očaran od pogleda Colombe je obsedel nepremično na svojem stolu, ne da bi ganil z enim udom. Konečno pa so se prikazale v njegovih o-čeh debele solze in iz prsi mu je izvilo hripavo ilitenje. — Vidite, to je prvikrat ,da ga vidim tako razburjenega, — je rekla najemnica. Nato pa se je sklonila preko starca ter mu rekla: — Ta signorina je iz vaše domovine. Prišla je, da vas obišče. — Usmiljenje, — je zakričal starec z votlim glasom. — Usmiljenja, ali nisi še sita ?... Oni listek... katerega sem sežgal... kako si storila, da si ga mogla citati?... Zakaj pa oba*... Orlanduc-cio, glede njega nisi mogla ničesar citati... Enega bi mi morali pustiti ... enega samega ... Orlanduceia. Njegovega imena nisi či-tala... — Da, oba sem morala imeti. — mu je zašepetale. Colomba v lrorzijškem narečju — Listi so padli. In ee bi ne bilo deblo taHo se-gnito, bi potegnila tudi njega iz tal. Pojdi, ne priložuj se! Ne bo ti treba dolgo weč trpeti. Jaz pa sem morala prenašati bolesti eela dva leta. Starec je zakričal in glava mu je omahnila na pr*a. Colomba ae \ • KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt* Street. New York, N. Y. GLAS NARODA, 26. AVG. 1927 MOLITVENIM: Dofta popoln« .................. Marija Varfaioja: v platno vezano ..............M v flno platno ..............1.60 v celolojej rezano............ljt$ v usnje vezano..............1.50 v flno usnje vezano ........1.7t Rajski glasovi: t platno vezano ............1.06 v fino platno vezano ........1.10 v usnje vezano ............1.50 v fino nsnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano .............80 v usnje vezano ..............1.65 v fino usnje vezano ........1.80 Sveta Ura (z debelimi črkami): v platno vezano ............JO v fino platno vezano ........1.50 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............1.56 v fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: v fino usnje vez. ............1.20 Oče naš, sloookost bela ..........1.20 Oče naš, slonokost rjava.........1.20 PRi Jezusu: v ctlolojd vez.......1.30 pozlačeno ...................1.50 fino usnje vez...............'1.66 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platniee vezano.....36 Child's Prayerbook: v belo kost vezano..........1.16 Key of Heaven: v usnje vezano...............76 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano 1.26 i (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.56 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.36 Ave Maria: v fino usnje vezano .........1.46 j POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikami (Trunk) 5,— Angeljska služba ali nauk kako se Anglečko-slov. in slov. angl. slovar .90 Abecednik .......................30 naj streže k sv. maši .........10 I Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: četvorka iu beseda spisano in narisano .......................35 Cerkniško jezero ................1.40 Domaei vrt, trdo vez.............1._ Domači zdravnik po Knaipu trdo \-ezano ................1.60 Domači živinozdravtiik ..........1.25 DomaČi zdravnik po Knaipu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................1._ j Jugoslavija, Melik 1. zvezek .....130 1!. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kubična računica, — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju, J Trdo vezano ................1.60 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50 iLjubavna in snubil na pisma......50 . Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 I Največji spisovnik 1 ju travnih pisem M I Nauk pomagati živini ...........66 Najboljša slov. Kuharica, GG8 str. 5.— I Naše gobe, s slikami. Navodila za [ spoznavanje užitnih in strupenih eob ...........................1.40 (Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— , broširano ....................75 'Nemška slovnica .64 I Nemščina brez učitelja — ! '1. del .......................36 2. del .......................36 Prva čitanka, vez. ..............75 Pravila za oliko .................65 . Psihične motnje na alkoholiki podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, i>ouk za rabo pare----1.66 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 RaČnnar v kronski In dinarski veljavi .......................75 Srbska začetnica..............40 Sadno vino ....................-30 Slike iz živalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........1.50 Slov. italijanski in italjansfto s!ov, slovar ..................... .90 Spolna nevarnost ................ .25 Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................1.26 Sveto Pismo stare in nove zavete, lepo trdo vezana ............3.00 Umni čebelar..................I— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in Izboljša«! polje ....................... .30 Varčna kuharica, trdo vez.......1.50 Veliki vsevedež ..................M Zbirka domačih zdravil...........75 Voščilna knjižica ................ '56 Zdravilna zelišča .................40 Zgodovina S. H. S„ Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek, 1. In 2. snopiC .....70 Zel in plevel, slovar .naravnega zdravljenja, vez. ... ......1.80 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... .35 Angelj sužnjev, braziljska povest .25 Andersonove pripovedke, trdo vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.....1.— Andrej Hofer .................. .50 Beneška vedeževaika .............35 Belgrajski biser .................35 Bisernice, 2 knjigi ...............80 Brez zarje, trdo vez. .90 Bde noči (Dostojevski) trdo vez. .75 Balkansko-Turška vojska .........80 Balkanska vojska, s slikami .....25 Božja pot na Šmarno goro........30 Božja pot na Bledu .............20 Burska vojska ...................40 Bilke (Marija Kmetova............ Berač in Elizabeta, angleška kraljica .....................50 Beatin dnevnik.................60 Božja kazen .................... .35 Boj in zmaga, povest....... .... .30 Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 Cvetke ...........................25 Cesar Jožef II...................30 Ciganova osveta .................35 Cas je zlato .....................30 Cvetina Borograjska .............50 Četrtek, t. v......................90 Čebelice, 4 zv. skupaj .......... .90 Črtice iz življenja na kmetih.....35 | Drobiž, slu bi car ln razne povesti — spisal Milčinskl ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .....................60 Doli z orožjem .................. .50 Dve slik! — Njiva, Starka — (Meško) .......................60 Devica Orleanska .............. .50 Du!.o\iti boj .....................56 Dedek je piutll; Marinka in škra- tetjeki .......................40 Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 F Diavoio .....................56 Gc.rdktvnik (2 zvezku) ............1.20 Godfevski katekizem .............35 Gruda umira, trda vez...........1.26 Gusarji ..........................96 Grška Mytologija................1.00 Hadži Murat, trda vez............80 Hedvika ........................ .33 Helena (Kmetova) .........4" Humoreske, Groteske in Sadre. vezano ...................... .80 bro3irano ....................60 Iz dobe punta In fcojev ........JO z modernega sveta, tn'o vez.......1.46 Igračke, trdo vez. .............. 1.00 broSirano ....................80 «Jagnje ..........................30 Jernač Zmagovat. Med plazovi----.50 Jutri (Strug) trd. v..............15 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja rseb 10 zvezkov, lepo vezanib .................16.— Sosedov sin, broS. ...............46 6. zvezek: Dr. Zeber — Tugomer trdo vezano ................1.26 broširano ...................75 Joan Miserja, povesti iz Španskega življenja ................... M Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............36 Korejska brata, povest Iz mlsljo- nov v Koreji ...............36 Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ...................30 Križev pot, trdo vezan ..........1,— Krvna osveta ...................25 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v peseneah — Različne poezije — Zabavljlce in pusiee — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorakl rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5. zv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike.............76 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec. Kupt-ijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd.....................66 Mali lord, trdo vezan .......... .80 Mali ljudje. Vsebuje1 9. povesti — Trdo vezano ...............1.06 Malo življenje ...................65 Marijna otroka, povest iz Kavkag- kili ?ora ................i..... .25 Maron .krSčanskl deček lz Libanona.............................25 ftllada mornarja ..............30 Mimo življenja, trda vez.......1.00 broširano ...................86 Mladih zanikernežov lastni živo- topiš .........................75 Moje obzorje, (Gangli .........1.25 Mrtvi Gostač .................. .35 Materina žrtev ..................60 Mu solino .........................40 Mali Klatež ..................... .70 Mesija ...........................30 Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............25 Notarjev nos. humoreska .........35 Narod ki izmira..................40 Naša vas, 1. del. 14 povesti.......96 Naša vas. II. del O povesti ......JO Nova Erotika, trd. vez. ...........70 Naša leta, trd. vez. ...............86 broširano ....................60 Na Indijskih otokih...............50 Napoleon prvi ....................75 Nekaj iz ruske zgodovine.........35 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino.. ,40 Ne v Ameriko, i>o resničnih dogodkih. (Alešovee) .............60 Na Preriji .......................30 Naseljenci .......................30 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.46 Ob 50 letnici lir. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo vezano..............1.30 Pabirki iz Roža (Albrecht) .......«5 Pariški zlatar .................. .35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči ii druge povesti ................70 Prihajat, povest .................66 Pod krivo jelko. Povest Iz časov ro-kornjačev nu Kranjskem .......50 Poslednji Mehikanec .............30 Povest o sedmih obešenih .......70 Pravljice H. Majar .............. .30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Kobu .........................35 j Po strani klobuk, trdo vez.......JM Požigalee ........................25 Praprečanove zgodbe ............ ,23 atria, povi-st i iz irske junaške dobe .30 Predtržani. PreSern in drugi svetniki v gramofonu ..............25 Prigodbe Čebelico Maje, trda vez . .1.06 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikava dana (PuSkiu) ...........39 Pred nevihto .................... .35 j Pravljice in pripovedke (Koftutnlk) 1. zvezek ....................40 j 2. zvezek .;......,......... ,46 j Podobe iz sanj, (Cankar i broS. ..1.— Poznava Boga................... .30 Pirtil ...........................M Povodenj........................ .30 Praški judek .....................25 Prisega Huronskega glavarja.....36 Prvi« med Indijanci .............30 Preganjanje indUaftsklfc mlsjooar- jev ........................... JI Primož Trubar, (Aškerc), trd. rez. L— Bablji, trda vez .................75 Robinzon........................ .60 Revolucija na Portugabkea.....-19 Binaldo KinaMini .............. M Romantične duše (Cankar) ......36 Razkrinkani Habsburžani .........46 Roman zadnjega cesarja Habsbur-iana ................„........1J6 Rdeča in bela vrtnica, povest____.30 Slovenski šaljhee ................46 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .71 Suneški invalid .................35 Skozi iicao Indijo ..............M Sanjska knjiga, mala............J9 Sanjska knjiga, nora velika......J6 Sanjska knjiga Arabska .........1.56 Spake, humoreske, trda ves.......J6 Strahote vojne I.................M Strap it Judeje...................75 Spomin znanega potovalen........1.56 Stritarjeva Antheleflja, trda vez .. J6 Sisto Šesta, povest is Abrucev____.39 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ..............'............JI St. Genovefa....................-35 Sveto Nottarga.................. .38 Sredozimel, trd. ves. ,,..,,,,,,,, .66 brol ........................46 Splsje, male povsetl ............it Sveti Ttkv «99 je obrnila vstran ter odšla počasnih korakov proti hiši, popevajoe pred sebe besede neke ballate: k Prvič roko, ki je izprožila, • ^ drugič oko, ki je pomerilo in srce, ki je započelo to sramotno dejanje... Medtem, ko si je najemnica prizadevala priskočiti starcu na po-mfč, je sedla Colomba s plamtečimi pogledi s polkovnikom za mizo. — Kaj pa imate? — jo je vprašal slednji. — Izgledate taki kot takrat, onega dne, ko so nas v Pietranera pozdravili » kroglami. — Bili so spomini na Korziko, ki so mi šli skozi glavo. Sedaj pa je vsega konec, kaj ne? Jaz bom postala botriea ... Ah, kakšna lepa imena bo dobil moj dečko: — Ghilfuccio... Tomaso... Orso... ueone! V tem trenutku jo je prekinila najemnica, ki je vstopila. — No, — jo je vprašala Colomba z največjo hladnokrvnostjo, — ali je mrtev, ali pa je bila le omotica ? — Nič ni, signorina, a čudno je, kakšen utis je napravil nanj pogled na vas. — In zdravnik pravi, da ne bo vee dolgo živel? — Mogoče ne več kot dva meseca. — Ni nobene velike škode, — je pripomnila Colomba malomarno. — O kom pa za vraga govorite? — je vprašal polkovnik. — O nekem revežu iz moje domovine, ki je tukaj na stanovanju in hrani, — je odvrnila Colomba z brezbrižnim izrazom. — Informirala se bom od časa do časa glede njega. Gospod polkovnik, pomislite, natOj da hočeta tudi moj brat in Lidija dobiti par jagod. ' Ko je Colomba zapustila pristavo ter stopila zopet v voz, je zrla najemnica nekaj časa za njo. — AH fii-siOgledala lepo, mlado damo? —je rekla proti svoji heer-i ki. — Prepričana sem, da ima zli ptfgfed. kovio. • v a Vetante pamikov • Shipping Newi DOLOČENA ODPLUTJA V AVG. '27 27. avgusta: Prta. Roosevelt, Cherbourg, Bremen: France, Havre; Belgenlarid. Cherbourg: Veriidam, Boulogne tur M«*r, Rotterdam: 30. avguata: Martha Washington. Trst: Rfsolute, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Berenguria, Cherbourg; Huma, Na poli. Onova. DOLOČENA ODPLUTJA V SEPT. 1. septembra: DeutsohUnd, Chfrbuurg, Hamburg. 3. septembra. I'ari.s. Havre: Majestic, Cherbourg; Arabic. Cherbourg; New Arnfit-rda.ni, Boulogne sur M<-r, Rotterdam: Sierra Ventana. Bremen. 4. septembra: Conte Bianramano Xapoh, fJ«*nova: Columbus. Cherbourg, Brnnen. 6. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen. 7. septembra: Republic, Cherbourg, Bremen: Mauritania, Ch»-rlioi:rg: 8 septembra: Cleveland. Cherlxjurg. Hamburg. 9. septembra: I "resilient Harming, Cherbourg. Premen. jf Cc nameravate potovati v JUGOSLAVIJO "Potujte pod ameriško zastavo" 1". toval: ra najho'jii'i U«lj.. : a i Mftu. ki ... U-t |h,.i u; rav.» \l-i.!r l'o-r! ■ 'trt \ -.a-. •]• motit.. ■> tr- . i._ teli« trm S.S. LEVIATHAN* ki odpluje iz New Yorka 10. septembra l'i tnm Mi. W. \V Dju !- I....V. v I'm" l"ur-y c"~'..............j Druga odplutja tekom septembra so: S.S. Republic ...... 7. sept. S.S. Pres. Harding 9. sept. S.S. Geo. Washington 13. sept. S.S. Pres. Roosevelt 20. sept. \ pra>ajtc »r lUiir-« .I.,|rvj I | I«m iiLfii ann-ta CCi.r III \-r llllv/t- nuitje aE pa piiitc t.a United States Lines o 45 Broadway, New York City o (Phone. 'ArhitthaP 2800> S HAKES PEA REV.4 OE1.A: Maehbet. trdo vez................90) broširano.....................70 Otbelo ...........................70 Sen Kresne noli .................. 7u SPLOŠNA KN "IŽNCA: At. 1. (Ivan Albrecht* Ranjena gruda, UviroA povest, 104 str., j broširano ......................35 St. .'S. (Ivan KozuiaDi Testament. Ijmlska drama v 4 dej., bron. 10."» strani .....................35 St. 4. (Cvetko Gola D Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 etr., bro>1runo ..................... .50 St. 5. (Fran Milčinskit Gospod Fridolfn Žolna in njegova dru- čina, veselomodre črtice I., T- struni. brošira do ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priiftllla Utva. 111 str- broA............35 St. 8. Akt St. 113 ...............711 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če' pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni t ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA"! 82 Cortlandt St., New York _______ i ........ J j Pozor atatelji.ij Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Na- 1 roda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. 10. septembra: r.e\tailian, Ch^-rbotirt; lie »le Krunc«- Havre; Stuttgart, Cherbourg, Brrnien; Homeric, Cherbourg: Rotterdam, Bolougne st:r Mer. Rotterdam 13. septembra: Reliance. Cherbourg. Hamburg. 14. septembra: Aquitania. Cherbourg; George Washington. Cherbourg, Bremen; Berlin. Cherbourg Bremen. 15. septembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 17. septembra: France, Havre; < dyniplc. Cherbourg: I-apiainJ, Cherbourg; Duilio. Napoti. «;er...\a, 20. septembra: I'residente Wlbu.n. Tel. 21. septembra: Kerentfari:«. <*heiUmris; President J'.ooweit, Cherbourg, Bremen : Come R. - Xai" C,tl ,>a; 22 septembra: Weatphalia. HuJilburg; 24. septembra: I'ari.t, Clierb