Pra vica Glasilo krščanskega delovnega ljudstva ▼ tak čatrtak pop.) t iluirnjo praznika 11 Pouatini ttavilka Din 1'—. — C»n»i ca 1 mm II Ojlaii, reklamacija in naročnina na uprav« Jan popr«| — Uradmltvo: Ljubljana, Mikloti- I j Din 5'—, aa čatrt Uta Din 15'—, aa pol Uta Din 30*—| aa I j Dalavaka zbornica, Mikloiiieva ceata 21, I. nad. tara«. — Nafranklrana piama m na ipralamajo II iaoaamatTO Din 7'— (masačno) — OjUaii p« dogovora II TaUfon 2265.— Star. čekornaga računa 14.901 Delavski parlament je zboroval Štiri mesece po razpisu volitev v Delavsko zbornico je v nedeljo dne 10. decembra 1933 zboroval novo izvoljeni plenum Delavske zbornice kot zakonite razredne predstavnice delavcev in nameščencev. 60 novo izvoljenih delavski h in name-ščenskih delegatov je ta dan prestopilo prag Delavske zbornice, v kateri se izražajo in odražajo težnje delavcev in nameščencev. Hiša borbe za delavske gmotne, socialne, kulturne in moralne interese delavcev in nameščencev; hiša sprave in miru med delom in kapitalom; zavetišče izkoriščanega trpečega in preganjenega delav. stanu; shramba svobode in demokracije; luč in ključ proletarske kulture in izobrazbe; trdnjava bojnih sil delavcev in nameščencev za zmago dela nad kapitalom, za zmago pravice nad krivico. To je Delavska zbornica in taka mora ostati. Ali pa se je vseh 60 delegatov zavedalo tega, ko ho mnogi izmed njih prvič v tem svojstvu prestopili njen prag. Z vso sigurnostjo lahko rečemo, da ne. Ze volivna borba sama, ki je bila vse preje kot demokratična, nam to potrjuje. Saj so v to volivno borbo posegle sile, ki nimajo z delavsko zbornico ničesar skupnega. Vse to pa le z namenom, da v Delavsko zbornico proti svobodni volji delavstva silijo ljudi, ki bodo poslušni hlapci kapitalizma in verni eksponenti raznih političnih stremljenj. Zato je dvorana Delavske zlbornice, v kateri je zboroval novo izvoljeni plenum, bila bolj podobna veliki sodni dvorani, kot pa sama sebi. Tu so pravi in po svobodni volji delavstva izvoljeni delegati izrekli obsodbo na-pram onim, ki so na en ali drug način ovirali Slovenski svet bo petnajstletnico smrti svojega največjega pisatelja in vidca praznoval tako, kakor praznuje obletnice vseh svojih velikih ljudi: s pozabljenjem, kakor kaže. Saj ni mogoče drugače. Gnil svet in gnili ljudje, kakršni pač predstavljajo danes naš celotni meščanski razred, se ljudem, ki so jim govorili resnico o njih samih, pač ne more in ne sme oddolžiti drugače, sicer bi ne bil več sebi zvest. A Cankar bo živel tudi brez priznanja in brez spomenikov, ki naj bi mu jih postavili ti ljudje. Morda je še bolje, da tega ne store, zakaj dokler bo tako, bomo vsi vedeli, da njegov bič še boli in žge tam, kjer je tudi danes najbolj potreba. In prav to je dokaz, da je resnica, ki jo je vse življenje v vsem delu izpovedoval, ostala tako visoka in čista, da si še ni mogel prilastiti nihče, razen tistega kateremu v to* in onemogočali svobodne volitve. Ogromni ob-težilni material, ki je služil za corpus delicti, je prisilil marsikaterega delegata, da povesi glavo in sam v sebi spozna, da ne spada na to mesto. Kljub temu pa delavski parlament ni izrekel sodbe, to se pravi, da bi v celoti razveljavil te volitve, ki so se dokazno vršile protipravno, kar bi morda bilo gotovim celo po volji. Hočemo, da gre zbornica k rednemu delu, ne pa da bi dali še enkrat priliko kršiteljem svobode, da gredo na nove volitve. Močnejši je argument, da zbornica pristopi k rednemu delu, kajti pred nami stojijo velike naloge, pri katerih ne smemo zamuditi niti trenutka.« »Čim prestopim prag Delavske zbornice, sem samo zastopnik delavskih in nameščen-skih interesov, prijatelj vsakomur in sovražnik nikomur.« To je geslo delegatov, izvoljenih na listi krščanskih socialistov. Ne dvomimo, da se bo tem-u geslu pridružila velika večina novo izvoljenih delegatov. Prav to bo tudi merilo, vodilo in zagotovilo, da bo Delavska zbornica tudi v bodoče ostala to, kar je bila dosedaj, to je zvesta svojim nalogam. Klub krščanskih socialistov bo kot dosedaj tudi v bodoče podpiral vsako pozitivno delo zbornice, ki bo služilo splošnim interesom delavstva. Odločno pa se bo klub krščanskih socialistov boril proti vsakomur, ki bo v tej zbornici iskal kaj drugega. Delavska zbornica je razredni zastopnica delavstva in nameščencev in tako hočemo tudi ohraniti. Tisti, ki tega ne razumejo ali nočejo razumeti, bodo sami slej ali preje prišli do spoznanja, da vanjo ne spadajo. lažbo in posvečenje je bila dotrpljena in izrečena. Mi, ki je naša usoda, da tvorimo trpečo armado sveta, Cankarja ne bomo slavili s spomeniki, ne z akademijami. Mi ga slavimo z bridko resničnostjo svojega življenja, ki ga je on prvi pokazal v svoji prisojni besedi s poveličevanjem trpljenja in človeka. Slavili bomo njegov spomin s tem, da bomo z delom nadaljevali kar je on začel: razkrinkovanje in rušenje zlaganega in propadlega slovenskega življenja. Cankar je bil prvi, ki je pokazal naši družabni izpačenosti in krivici zrcalo, prvi, ki nam je predstavil slovenskega šolmaštra, rodoljuba, kralja na Betajnovi, župnika, študenta barabo in idealista, proletarca Kalandra v resnični podobi. Po petnajstih letih, kar se je ustavil veliki j Jože Gostinčar: Ljube zen d o bižmiega Krščanska vera, ki jo uči katoliška cerkev, se posebno odlikuje po dveh zapovedih: »Ljubi Boga nad vse,« to je prva zapoved, druga je pa tej enaka: »Ljubi svojega bliž- njega kakor samega sebe.« Ako bi človeštvo ali pa vsaj kristjani ti dve zapovedi dejansko in dosledno vršili, bi v resnici ne bilo potrebno reševati socialnega vprašanja, — ker bi ga ne bilo. Teda človeštvo ni popolno, še manj pa posamezni človek. Zato pa moramo vsestransko računati s človeškimi slabostmi, in razmere spravljati v sklad s splošnimi človeškimi koristmi. V ta namen služita človeštvu vera in država. Vera daje življenjska navodila, država pa zakone o potrebah medsebojnega življenja državljanov, katerim naj bi pa bila smernica verskih navodil. Ker so pa državne zakonodaje odvisne od človeškega mišljenja 'in volje, in to po večini od takozvanih »boljših« krogov, zato tudi v splošnih odredbah in zakonih ni one popolnosti, ki bi bila potrebna v popolno varstvo šibkejših. Kapitalisti in njih prijatelji po parlamentih in vladah prikrojujejo, v kolikor jim je to največ mogoče, zakone tako, da teče voda v pravem redu na kolesa kapitalističnih mlinov. To pa še posebno tam, kjer delavci nimajo besede, ali pa svojo usodo prepuščajo meščanskim politikarjem ali pa buržujskim socialistom. Meščanstvo, navadno precej komodno in konservativno, ne more razumeti delavske duše in delavskih -potreb, ter se mu zdi čisto tuje in nerazumljivo kako morejo delavci zahtevati za njih >ordiaamo« delo manj >ordi-narne« plače in pa še veljavo v družbi. To vendar ne gre! Kako bodo pa ob zboljšanju delavskih razmer mogli bogatiti razni fabri-kantje in drugi podjetniki? Kaj? Saj vendar podjetniki vzdržujejo vsa podjetja, ki zaposlujejo delavce. Ali ni že to samo na sebi velika dobrota za nemaniče? Ali ne vrši kapitalist delo usmiljenja že s samim zaposlenjem delavcev? Ali naj to usmiljenje in ljubezen do bližnjega pa razširi še na kake delavske ugodnosti? Ali naj kapitalist obdrži in zaposluje delavca, ki mu sem kut ja zboli? Saj bolnih ne more rabiti v službi, ker mu za časa bolezni ne donašajo koristi. V tem so vsi ka- bič slovenske gnilobe v njegovi roki, smo samo mi lahko ponosni, da smo imeli takega glasnika svojega trpljenja in svojega hotenja. Njegov duh in njegova beseda sta dve redki, svetli luči na temni poti slovenskega proletarca. V tem proletai čevem^ ponosu leži jamstvo za trajno veljavo, za večnost Cankarja in njegovega dela. Za 15-letnico smrti Ivana Cankarja Delavski vesinih Kovinar i Jesenice. Za sanacijo bratovskih skladnic. Meseca julija t. i. je bila od strani strokovnega odbora kovinarjev predložena na mestno občino resolucija, da ona kot najizrazitejša delavska občina nujno pokrene potrebno akcijo, za sanacijo bratovskih skladnic: Občinski svet je v svoji prvi prihodnji seji stavil to na dnevni red in predložil v nadujjno reševanje socialnemu odseku. Nato so sledile občinske volitve, ki so to vprašanje potisnile ob stran. Novo izvoljeni občinski svet odnosno odsek pa v teni pogledu ni dal še nikakega odziva, iz česar bi se dalo sklepati, da je akcija ostala na mrtvi točki. Vsled tega je organizacija smatrala za potrebno, novi občinski svet o tem obvestiti s pripombo, da naj se kolikor je mogoče zapo-četo delo pospeši. V boljšo informacijo stanja bratovskih skladnic je bila dopisu priložena tudi Del. Pravica« z dne 6. julija I. 1., v kateri je bil priobčen daljši članek. Upoštevajoč obilico dela mestnega občinskega svetu, danes z tega mestu javno apeliramo na občinski svet, da željo delavstva izraženo po svoji organizaciji nujno upošteva, tor s lem delom stopi v akcijo. Mora sc na tem zainteresirati vse merodajne inštitucije, da pristopijo k reševanju tega tudi za občinsko gospodarstvo važnega vprašanja. Strokovne organizacije bodo z vsemi svojimi močmi tej akciji pomagale. Strokovna odbora kovinarjev in rudarjev se bosta v kratkem času sestala na skupno posvetovanje ravno radi tega. C) sklepih, ki bodo na tej seji storjeni, bomo zainteresirane ustanove obvestili. Javornik. Članski sestanek zadnjo nedeljo je imel namen, da oriše dolžnosti, ki jih ima vsak posameznih do strok, organizacije in zadruge. Tov. predsednik in g. župnik sta podala jasno sliko, kakšne koristi ima od tega vsak posamezni, če si geslo »Svoji k svojim!« dosledno osvojimo. Strokovna organizacija uigra imeti tudi svojo gospodarsko organizacijo. Do sedaj tega pri nas nismo imeti in dolgoletna želja naših ipokretašev, se nam je letos izpolnila. Poslovati je začela prodajalna, za katero lahko rečemo, da je naša. Strokovna organizacija je dobila s tem svojo hrbtenico, na katero se bomo naslonili ob času svoje stiske. Novo ustanovljena zadruga je delo našega po-kreta in našega delavskega g. župnika. Dosti žrtev so doprinesli posamezni člani in jih bodo še morali, če bomo hoteli, da ne bo dosedanje delo zastonj. Vemo. da člani znajo ceniti svoje, pa naj si bo to strok, organizacija ali zadruga. Ne ustrašimo se dela in žrtev tudi zanaprej. Delo, ki ga vršimo nam prinese plačilo seveda ne v denarju, pač pa v hvaležnosti naših potomcev'. . Kdor je član strok, organizacije, mora m ti član naše zadruge, to načelo si moramo osvojiti. Marsikdo ima radi tega pomisleke. Proč z njimi. Kakor smo strok, organizacija mi sami, mi vsi volimo na občnih zborih odbor in damo vod- pitalistično misleči ljudje enaki, pa naj bodo obrezani1 ali pa krščeni. Tu se posebno zrcali ljubezen do bližnjega v praksi. Kaj briga kapitalista, če delavske družine stradajo, naj pa pazijo in šparajo, saj jim on daje »sijajne« plače, morda celo 10—20 Din dnevno. Kaj mu je mari, če odpusti malo bolehnega, zato pa pritisne v delu druge? Saj to je vendar način pametnega gospodarstva, kateremu se pač ne bo nihče upiral. Odpuščeni je tako bolehen, pa ni take škode, če od pomanjkanja nekoliko prej umrje. Tako postopanje z delavci in uslužbenci je pri ogromni večini podjetnikov običajno in se brez usmiljenja izvaja. Posebno se odlikujejo v tem nekatere tekstilne tovarne. Tekstilna industrija pri nas ni v krizi, pač pa v precejšnjem razmahu. Toda delavstvo z sramotnimi plačami, šikanaini in občutnimi materijalnimi kaznimi za male pogreške ali pa nezgode na blagu, živi pravo mučeniško življenje. stvo organizacije ljudem, ki jim zaupamo, lavno tako je to pri zadrugi. Tudi pri zadrugi bomo na vsakoletnih občnih zborih poslali v vodstvo može, za katere bomo vedeli, da delajo z geslom: Bogu v čast, rasti delavstva v korist! Proč s pomisleki, na delo vsi, kar nas je. Vsak mora delati. Strokovna organizacija je rasla in še vedno raste z našim delom in tudi pri naši zadrugi bo isto. če bomo vsi nn mestu: »Svoji k svojini!« v strokovni in gospodarski organizaciji. S(avti>nsl)i rf"laici Strokovna skupina pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev v Ljubljani. Vsi člani se obveščajo, da se bo izplačevala organizacijska podpora brezposelnim članom v soboto, dne 21. t. m. namesto v ponedeljek, dne 25. dec., in sicer od i do 5 popoldne. Blagajnik. * * * • Pretekli teden smo v četrtek imeli naš redni mesečni članski sestanek. Bil je zelo zadovoljivo obiskan. Na sestanku je predaval lov. Božo Vodušek o delavskem pravu po obrtnem zakonu. Članstvo je z izrednim zanimanjem sledilo njegovemu predavanju. Čuli smo mnogo koristnega in potrebnega. Podčrtal je tildi potrebo našega dela in nam pojasnil, zakaj je strokovna organizacija. Organizacija mora delavstvo tudi vzgajati, ker le tako bo potem moglo se braniti proti krivicam. Vse naše članstvo je sedaj po večini brezposelno. Vsi tisti, ki so celo leto odklanjali organizacijo, sedaj uvidijo in cenijo njen pomen. Seveda je to prepozno, 'l isti, ki so prej trdili, da ni treba organizacije, sedaj nič ne pomagajo. Le organizacija je tu, ki se briga in skrbi za brezposelne tovariše. Torej, vidite tovariši, (Iu je končno le organizacija naša najboljša mati, ki nas ne vidi samo takrat, kadar imamo denar, marveč tudi tedaj, ko ga potrebujemo iu smo brez dela. Prepričani smo, da bo to ubilo vse pomisleke proti strokovni organizaciji in bo v bodoče mogoče postaviti močno strokovno organizacijo, ki bo potem mogla braniti nušo interese. D-lavsha mladina poroča Zagorje. Mladinski odsek JSZ je priredil \ nedeljo, dne i. dec. in ponavljal v nedeljo, dne K), dec. krasno in tudi uspelo igro: »Mi-kltfvo Zalo«. Med dejanji je igral tambiiraški zbor, tako da je \ splošnem veliko zadovoljstvo. Dvorana je bila obakrat nabito polna, tako da je tudi v gmotnem oziru dobro izpadlo. Le tako naprej. Treba Te samo, malo več skupnosti. Le v skupnosti si moremo skovati sebi in drugim boljšo bodočnost. V skupnem in složnem delu je moč iu v delu zmaga! Delu čast in slava! Tovariši! Posvečajte čim večjo pozornost svojemu delavskemu tisku. »Delavska Pravica« mora v vsako krščansko delavsko hišo. Delavstvo ni organizirano in nima torej nobene hrbtenice in obrambe, ter vsled tega dan za dnevom podlega samovolji in dostikrat nezakonitim trikom delodajalcev. Zato je potrebno, da se delavstvo v svojo lastno obrambo čim prej organizira v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je dosedaj pokazala v svojem delu vso resnost za koristi delavstva. Delavska strokovna organizacija ne more biti kako »pipčarsko društvo«, ki naj svoj namen dosega z nekakim igračkanjem z delavskim vprašanjem. Delavska organizacija, če hoče biti resna, kakor je Jugoslovanska strokovna zveza, delavcem ne sme točiti limonade sociologov, ki mešajo pojme o delavskem vprašanju v korist kapitalizmu. Jugoslovanska strokovna zveza ima delavski socialni program že od svojega obstoja in ta je: Leonova okrožnica o delavskem vprašanju. V tem bo delavska prihodnost, pa naj se dogaja ! sicer kar hoče. Viničarski vestnik PRAVNI NASVETI Ubožni list za tožbo. Tožariti se, je danes draga stvar. Vsako tožbo civilnopravnega z.na-čaja, to je, tožiti za denar uli naturalije, je treba kolkovati s 3% vrednosti tega, za kar se toži. Siromašili ljudje, ki dostikrat niti beliča ne zmorejo, vsled tega ne bi mogli nikoli tožiti in bi tako postali v tem pogledu popolnoma brezpravni. Vsak bi lahko z ubogimi ljudmi delal, kar bi hotel. Država pu daje vsem takim revnim ljudem olajšave, da jim tožb ni treba kolkovati. Izkazati pa se morajo, da v resnici nimajo toliko premoženja, da bi zmogli plačati tožbene takse. Tako premoženjsko izkazilo se imenuje »ubožno spričevalo«. Tiskovina sama stane kvečjemu I Din. Dobi se pri davčnih upravah, pri občinskih uradih, pa tudi v vseli večjih trgovinah s papirjem. Ubožno spričevalo se izpolni najprej pri občinskem uradu, v kateri občini dotični stanuje, potem mora potrditi to ubožno spričevalo pristojna davčna uprava, sresko načelstvo in lastnik tiste hiše, v kateri prosilec stanuje. Ko je vse to izvršeno, teciaj postane ubožno spričevalo že toliko popolno. da se more z njim vložiti tožba. Ako pa lastnik stanovanja svoj podpis na ubožno spričevalo odkloni, nima to za prosilca nobenih posledic, spričevalo je vkljub teinu velja v 110. Od borbe do zmage Predlog viničarski komisiji so stavili: Mir Murko, viničar pri Ljutomeru, radi neplačanega zaslužka in nagrade. Plemenič Ivan, viničar pri Sv. Miklavžu, zoper kmeta Rajh Matija, radi neplačanega zaslužka in za odškodnino pogojene mlati. V Ivanjkovcih so se dne 7. t. m. vršile kar tri viničarske komisije, pri katerih je vse prizadete viničarji' zastopal1 tov. P. Rozman. Oskrbnik dornavske graščine v Litmerku je predlagal v razsojo viničarske komisije, predčasno službeno odpoved viničarju tov. Balažič Stankotu, kateri bi se zda j nrii al' izseliti. Kot vzrok je navedel dotični oskrbnik to, da viničar ne bo imel do spomladi kaj jesti in da tako izgladovani ljudje niso potem gospodarsko rentabilni, ter jih zato graščina ne more trpeti v svoji službi. Oskrbniku se je pojasnilo, da v smislu viničarskega reda, ni to noben zakonito opravičljiv vzrok za odpoved službe in ker dotični oskrbnik ni privedel s seboj tudi svojega zastopnika, je s tein viničarska komisija nesklepčna ter sploh o predlogu ne razpravlja. Kovačič Franc, posestnik, je dne 2(). novembra t. I. odpovedal službo viničarju Šok Matiji. Vlomil mu je v hlev in v stanovanje, obdolžil ga je tatvine sadja in vina. Naročil je celo hišno preiskavo z orožniki, ki pa niso ničesar našli. Jesih, ki ga je viničarju dovolil napraviti in mu je pred meseci zato še posodil sod, je sedaj trdil, da je to ukradena mešanica vina in jabolčnika. Razsodba viničarske komisije oprošča viničarja vsake krivde ter zavrača vinogradnikovo zahtevo, da bi se viničar moral sedaj izseliti. Na podlagi dokazov, prič in verodostojnosti zaslišbe strank ni bilo najti vzroka. Viničar Kovačič Martin, naš stari borec svetinj sike skupine, je 28 let služil na enem mestu. Radi družinskih spletk, ki se danes gode skoraj vsem, ki jim otroci že rastejo čez glavo, je moral letos to službo zapustiti. Zahteval je samo svojo zakonito nagrado zadnjih treh let _v vsoti 750 Din. Dr. Anton Sigmund kot delodajalec se je na razpravi temu protivil, končno pa je pristal, da se bo z ostalimi solastniki posestva o stvari pogovoril in bo stavil občinskemu uradu v Ivanjkovcih tozadevni pismeni odgovor do dne K), t. m. Ako bo odgovor negativen, se bo vlb-žila tožba pri sodišču. — Živi borba! Rudarji Zagorje. Vsi člani strokovne skupine ru-k i h vprašanjih iti na pomoč. Nato se je vršilo glasovanje /a verificiranje mandatov, pri katerem je 54 delegatov glasovalo za, dva pa proti. Tako je bila najbolj burna in razburljiva točka plenuma zaključena. Volitev upravnega odbora in nadzorstva Zbornice V upravni odbor so bili soglasno izvoljeni, in sicer za Jugoslovansko strokovno zvezo: tov. Lombardo, žužek in Rešek. Za Strokovno komisijo: Čobal, Čelešniik, Sedej, Bešter in Jakomin. Za Narodni klub: Juvan, Zemljič, dr. Bohinjec in Kosem. Končno se je izvolilo še tri člane finančne kontrole, od katerih je dobil vsak klub po enega. Za zborničnega tajnika je bil ponovno izvoljen Filip Uratnik. Nato je bila predlagana sprememba statuta. Predlagana sta bila dva osnutka. V prvem naj bi vsi klubi imeli v predsedstvu svoje zastopstvo, in sicer tako, da bi se štatut spremenil in osnovalo dvoje predsedstev. Drugo mnenje pa je bilo, naj bi se dala predsednikom posa rneznih odsekov pravica glasovanja. Zastopnik inin. za soc. politiko ni pustil o tej točki dnevnega reda razprave. Zato skupščina tega ni mogla sprejeti. Klubi so se nato zedinili, da ostane vse pri starem in naj se tudi v bodoče vabi k sejam predsedstva 1>Z klubove načelnike. Nato predlaga Zemljič od Narodnega kluba, naj se osnuje za nameščence nameščenski odbor delegatov DZ skupno z referentom DZ. Gilčvert od Narodnega kluba iz Maribora predlaga, naj bi zbornica spremenila svoj naslov in se v bodoče imenovala Zbornica za delavce in nameščence. Plenum sklene vse to predložiti novemu upravnemu odboru v proučitev in izvedbo. Proračun za leto 1933-34 K poročilu proračuna za leto 1933-34 se razvije živahna debata. Narodni klub se izjavi, da bo glasoval proti proračunu. Člani Strokovne komisije in J SZ pa ugotavljajo, da je bil proračun že enkrat sprejet in tedaj ne kaže o tem ponovno debatirati. Rozman Peter, član kluba JSZ. poudarja, da je klub krščanskih socialistov za to, da se proračun sprejme, ker le na ta način je mo- goče redno delo in poslovanje Delavske zbornice. Za proračun je glasovalo 39 delegatov, ostali so se vzdržali glasovanja. Ob 5 popoldne je bil plenum zaključen. Delegati so odšli na svoje domove s prepričanjem, da bodo v tej inštituciji mogli uspešno delati le tedaj, uko bo delavstvo organizirano in dovolj izobraženo. Volitve obratnih zaupnikov Kakor smo že v zadnji številki »Delavske Pravice« poročali, se bodo vršile vplitve obratnih delavskih zaupnikov v vseh obratih, ki spadajo pod »zakon o zaščiti delavcev« v mesecu januarju 1934. Volitve obratnih zaupnikov se lahko izvršijo na dva načina in sicer potom rednega ali skrajšanega vo-livnega postopka. Kako je treba v enem ali drugem ravnati, je obrazloženo v tozadevnih navodilih, ki jih je izdala Delavska zbornica. Od nekaterih strani smo prejeli poročila, da se delavci branijo prevzeti mesto zaupnika. Razlogi za to so različni v glavnem pa obstoje v tem, ker se delavstvo boji, da bodo vsled tega podjetniki nad njimi izvajali direktne ali indirektne konsekvence. So pa tudi razlogi v tem, ker so v mnogih podjetjih na vodilnih mestih še vedno inozemci, ki v občevanju z našimi delavci rabijo le svoj jezik, čeprav so že po več let v teh podjetjih. Ker mnogokrat taki delavci, ki so sposobni za mesto zaupnika, ne znajo tujih jezikov, se branijo prevzeti funkcijo zaupnika iz enostavnega razloga, ker smatrajo, da vsled tega ne bodo mogli pravilno vršiti svoje naloge. Tako naziranje je vsekakor napačno in zato ne sme biti razlog, da bi delavstvo ostalo v takih podjetjih brez zaupnikov. V lastni jugoslovanski državi bomo govorili svoj jezik. Če nas tujci ne razumejo ali če jim ni to prav, naj gredo ali pa naj se učijo naš jezik, da bodo razumeli naše delavce. Delavstvo naj gre preko tega z zavestjo, da ima zakonito pravico izvoliti svoje zaupnike, če je to delodajalcem prav ali ne. To in otto Jesenice. Delavce zaslišujejo. V zvezi z nesrečo Viktorja Korena, o kateri smo zadnjič poročali, je bilo od obmejnega komisarijata | zaslišanih več delavcev iz obrata cevarne, kjer je bil pokojni zaposlen in zastopniki raznih organizacij. Stavljenih jim je bilo več vprašanj, med drugim, kakšen je odnos med delav-stvom in obrat. ravn. gosp. Bobnom in vtis na dogodek. Pokojniku so pokopali šele v ponedeljek pozno popoldne. Na pokopališče je pred pokopom oblast zabrunda dostop. Iz vencev je bilo odstranjeno vse, kar je bilo rdečega, luko tudi trakovi. Javornik. V nedeljo 18. dec. 1933 priredi skupina kovinarjev delavsko igro: »Hlapci«, delo Ivana Cankarja, katerega 15 letnico smrti obhajamo. Igra se vrši na Kor. Beli v cerkveni hiši št. 34, ob pol 8 zvečer. Dolžnost vseh članov je, da za isto, kar je mogoče agitirajo, do bo udeležba polnoštevilna. Čisti dobiček je namenjen za bolniški-brezposelni fond skupine. Na svidenje! Krehova knjižnica Znova poziva vse krajevne strokovne skupine, da ogitirajo zanjo sedaj ob pričetku novega poslovnega leta. Določi naj se čim več zaupnikov, ki bodo pobirali članarino od članov. Vse skupine so prejele te dni večje število knjižnih načrtov, v katerih je razvidno vse poslovanje knjižnice. Zaupnik naj napiše na dopisnico, ki je v načrtu, imena novih članov in jo pošlje Delavski založbi. Še bolje pa je, da zaupnik sam pobira članarino od članov in jo pošilja knjižnici. Zaupnik potem prejme tudi vse knjige za svoje člane, med katere jih razdeli. Naročajte predvsem vezane knjige, če . le mogoče obenem z revijo »Beseda«. Skupno stane 120 Din letno ali K) mesečno ali 2.50 Din tedensko. Knjige Krekove knjižnice in »Beseda« so pač vredne teh razmeroma zelo majhnih zneskov. Zaupnik, ki ima najmanj 10 čla-nov-nnročnikov in vsaj 5 članov, ki imajo naročeno tudi »Besedo«, prejema vse knjige in »Besedo« zastonj. Seveda mora biti poslovanje redno in točno! Tovariši, storite svojo dolžnost! OUZD nadzira vse obrate, v katerih so delavci in nameščenci zavarovani zaper nezgode in pazi na to. da se izvajajo odredbe | obrtnega zakona in drugih zakonov o zaščiti zdravja in varnosti življenja. O < §•* 5 « §! •« I s , s ^ £ o c. i. '*N S •* C -S s ^ •S* S. 5 - sr N * O - .*> ■g IS £ *» 6 3 S I u S ■e 'j* * £ g | ^ N 33 i *| s * £ s Upton Sinclair: DOLARJI roman »A strokovnjak bo izvedel, da si kupil posestvo.« »Briga me! Saj ni prepovedano kupovati zemljo.« »Kaj boš pa dejal zaradi denarja?« »Vzel sem svoje in Tvoje prihranke, si nekaj izposodil in tako dal aro — na upanje, da bom našel petrolej-nika, ki me bo finansiral. To ni poseganje v Warrenerjeve pravice.« »Pa vendar ne nameravaš z njim pretrgati, Jed?« »Če ne bo resno treba, ne. A ne mislim več dolgo delati zanj — to se zanesi, da bom le to kupčijo sklenil, ne bom nič več celega pol dne prečepal pri bolnem človeku zn štiri dolarje od seje!« Prvo Jedovo vprašanje, ko je stopil v hišo, je bilo: Ali je prišel denar iz New Yorka. Ne, in Lizo je takoj začelo skrbeti. Kdaj mora Jed plačati ostalo kupnino? V tridesetih dneh, je dejal. Kako pa, če bi denar iz New Yorka hodil dlje? Liza ni popustila, dokler ni Jed predlagal, naj bi poslala brzojav zaradi poizvedbe. Zdaj ne more več škoditi, če brzojavita, ne da bi omenila ime mrs. Evvartsove; ime Jeda Rusherjn ne bo brzojavnemu uradniku govorilo prav nič. Liza je pritrdila, Jed je brzojav poslal in nekaj ur kasneje je prišel knock aut. Zaščitna zveza ameriških draguljarjev je Jedu sporočila, da mu bodo izplačali nagrado šele čez šest mesecev, če bodo prav zgodnji. »To ti je tvoja država!« je zakričal Jed divje. »Šest mesecev, da izpolnijo ček, ki ga zasebno podjetje izplača v enem dnevu! Pet in dvajset različnih pisalniških politikov mora primazati nazaj svoj »Dovoljeno«, in pri vsakem mora ležati teden dni na mizi!« Jed je čul mra. Evvartsa, da je dejal nekaj podobnega in to mu je vzbujalo spoštovanje. Liza je bila vsa iz uma od strahu; brat pa si je brž opomogel. Mož se mora naučiti prejemati udarce. »Glavo kvišku, Liza! Nič hujšega naju ne more ujeti, kakor da izgubim svoje petrolejsko ozemlje.« »In najinih tisoč dolarjev, Jed?« »Osemnajst tisoč jih je na potu; torej jih bom tisoč lahko prebolel. A verjemi mi, zemljo bom ohranil. Jezi me le eno: moral bom vzeti koga zraven in bom tako izgubil pol dobička.« Premišljeval je nekaj časa, potem je dejal: »Morda bo najboljše, da povem staremu Warrenerju in ga pripravim do tega, da me podpre. Najbrž mi bo stavil lažje pogoje kakor kdorkoli. Samo dan časa še, da premislim; saj ne ve, da sem že doma, veš, in če se ne bom prav dosti kazal po cestah, tudi ne bo izvedel.« Tako je zdaj Jed Rusher korakal po svoji podstrešnici sem in tja kakor tiger v kletki in pred očmi so se mu v redu sprehajali vsi znanci in vsi ljudje, o katerih je le kdaj slišal, če bi morda kdo od njih ne imel enajst tisoč dolarjev in če bi se morda od teh enajstih tisočev mogel ločiti. Crumbaek, bankir v Zeonu in Hinks, živinorejec v Alamitu, Carrie Meechamova in njena miss Hugins, želez-ninar, čigar bratranec je stanoval v pensionu in založnik, za katerega je Dick Semstorn prodajal koledarje. — Jed se je spomnil celo na starega kanclerja Snybucka, ki si je brez dvoma prihranil nekaj svoje plače. Misli so mu blodile do oglasa v listih, kakor jih je pogosto bral, ko je iskal dela; stal bi v oddelku »Iščejo se družabniki«, in Jedov nagli duh je brž snovni stavke: Imam podjetje, potrebno enajst tisoč dolarjev. Kdor razpolaga s tako vsoto, se mu obeta najlepšu bodočnost. Solidne podlage. Samo resne ponudbe pod I42X na upravo »Pošte«. Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žnmer.