P • I I « I i i platana v gotovini § T E V. 2. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI, DNE 9. JANUARJA 1929 L E T O 42 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vritica ali nje prostor 10 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Razglas našega kralja Aleftsadra. Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem! Najvišji narodni in državni interesi ter njiliova bodočnost mi zauknzujejo, rln se kot vladar in kot sin to zemlje obračam neposredno na narod in da mu odkrito in iskreno povem ono, kar mi v sedanjem trenutku nolnga moja vest in moja ljubezen do domovine. Prišel je čas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sine biti več posredovalca. Tekom tolikih prestanili naporov in tolikega potrpljenja, ki sem ga pokazal v izvrševanju svojih visokih dolžnosti, je mojo dušo trgal obupni klic naših narodnih množic, delavnih in rodoljubnih, toda tudi izmučenih, ki so. vodene po svojem naravnem in zdravem razsodku, že davno videle, da se ne more več iti po potu,,po katerem se je dosedaj šlo. Moja pričakovanja knkor tudi pričakovanja naroda, da bo razvoj našega nolrnnje-političnegn življenju prinesel ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpolnila. Parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobivala vedno bolj negativno obeležje. Od tega ima narod in država za sedaj samo škodo. Vse koristno ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja so s trni prišle v nevarnost. Od takega nezdravega političnega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, "temveč tudi ureditev in razvoj zunanjih odnošajev naše države, kakor tudi okre|>itev našega ugleda in kredita v inozemstvu. Parlamentarizem, ki jc kot politično sredstvo po tradicijah mojega nepozabnega očelu ostal tudi moj ideal, so začele zaslepljeno politične strasti zlorabljati v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodnosno delo v državi. Žalostni razdori in dogodki v Narodni skupščini so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi, pa tudi najbolj običajni odnošnji med strankami in osebami, so postali popolnoma nemogoči. Namesto, da bi parlamentarizem razvijal in Jcrepil duh narodnega in državnega edin- s V Belgmdu, dne 6. januarja I92<). Predsednik ni in istrskega sveta, minister za notranje zadeve, f asi ni ndjutant M j, Vel. kralja; div. general Peter Živkovič. stva, pričenja — tak, kakršen je — dovajati do duševnega razsula in narodnega razedinjevanja. Sveta moja dolžnost jc, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo. Odločen sem. da to dolžnost izpolnim brez kolebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to je najvišji cilj moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za mene in za vsakogar. To mi nalaga moja odgovornost pred narodom in pred zgodovino; to mi nalogu ljubezen do domovine in pieteta napram neštevilnim dragocenim žrtvam, ki so padle za ta ideal. Iskati zdravilo proti temu zlu z dosedanjimi parlamentarnimi izpremembami v vladi ali pa z novimi zakonodajnimi volitvami, bi pomenilo izgubljati dragoceni čas z brezuspešnimi poizkusi, zaradi katerih smo že izgubili nekoliko zadnjih let. Iskati moramo nove metode dela ter pripravljati nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi' Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da bodo oni moji najvernejši pomočniki pri mojih bodočih naporih, ki imajo samo en cilj, da se v najkrajšem časii doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Zaradi tega sem odločil in odločujem: Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z mojim ukazom ne bodo ukinili. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina, izvoljena 11. deeembra 192?, 8« rnzpušča. Steni, da sporočam to svojo odločitev svojemu narodu, naročam vsem oblnstvom v državi, da po njej postopajo, a vsem in vsakomur zn;n\ edujem, da se ji pokoravajo. Aleksander s. r, Nova vlada. V zadnji številki »Domoljuba« smo javili, da je ministrski predsednik dr. Korožec podal ostavko vlade, ker Davidovičevi demokrati niso hoteli več sodelovati v vladi. Na drygi strani pa so radičevski politični voditelji stavili za sporazum take zahteve, da bi bil v nevarnosti obstoj države. — Dalje so mnogi politiki tudi navezali stike z nekaterimi zunanjimi državami, ki nam niso naklonjene. Položaj je postajal neznosen. Narodna skupščina je sirer ped vlado dr. Korožčevo naredila toliko kot nikdar preje, toda bila je okrnjena. Če bi se pa opozicija vrnila, bi v skupščini nastala spet sama razdrtija, delo, ki je nujno in neobhodno potrebno, pa bi zastajalo. Jasno je bilo vsakomur, da tako ne more več iti dalje, zlasti ker so v zadnjem času odrekli tudi Davidovičevi demokrati. Naša demokracija se je žal v zadnjih letih sploh prevrgla v demagogijo, politiko neznosnega hujskanja v prvi vrsti proti tistim, ki so s poštenim in nesebičnim delom hoteli državo in njeno gospodarstvo dvigniti. Demokracija je pač dobra oblika vladavine, dokler so zastopniki ljudstva zreli ljudje, ki se zavedajo svoje dolžnosti in odgovornosti. Žal se je v zadnjih letih beseda demokracija izrabljala samo Se v nebrzdano svobodo za neprestane divje politične prepire in celo pretepe, za hujskanje doma in v inozemstvu, dočim je čut za državo in dobro ljudstva vedno bolj stepal v ozadje. Demokratizem, kakor se je pojavljal pri nas v zadnjih letih, je postal nevarnost za državo in njen obstoj. Vsak je videl, da se ta smrtonosna bolezen naše demokracije z rednimi sredstvi ne bo mogla več ozdraviti. Bilo je treba korenite operacije. Za rešitev krize je kralj ponovno pozval k sebi voditelje strank, med temi tudi voditelja opozicije, ki je zapustila narodno skupščino, dr. Mačka in Pribičeviča. Skušala se je najti neka podlaga za skupno delo, toda izjave političnih voditeljev so si bile tako nasprotujoče, da jih je bilo nemogoče premostiti. Iskati je bilo izredne rešitve. In tako se je odločil kralj, da vzame rešitev tega državnega vozla sam v roke. Sestavila se je izven-parlamentarna vlada, ki bo sama delala brez narodne skupščine, ustava, ki je bila sprejeta na Vidov dan 1. 1921 in ki je bila predmet tolikih prepirov in sporov, je bila s kraljevim ukazom razveljavljena. Da bi se preprečila kakšna nepotrebna in državi ter njenemu ugledu škodljiva hujskarija, ki jih z dosedanjimi zakoni ni bilo mogoče preprečiti, se je zakon o tisku izpopolnil, prav tako so razpusceni vsi občinski odbori, ki bodo dobili komisarje najbrže v osebah dosedanjih županov, tudi oblastni odbori, od katerih so se nekateri v zadnjem času postavljali v kaj čudno razmerje z državo, bodo dobili komisarje zopet najbrže v "osebah dosedanjih predsednikov, kjer ne bo interes države zahteval drugače. Zakon o zaščiti države se je poostril. Tudi drugi zakoni, ki so važni za Ohranitev popolnega miru in za preprečitev slehernega škodljivega hujskanja zoper državo in njene voditelje, so izšli. Narodna skupščina, v kateri je bilo vedno več poslancev, ki so z neukročeno strastjo in besnostjo samo ovirali delo, je razpuičena, Poštene stranke, katerim je bilo do resničnega dela za državo in ljudstvo, so v splošni demagogiji in huj-skariji vedno teže obstale in vršile svoje delo. Bati se je bilo, da pri tolikem številu nezrelih in po strankarski strasti zaslepljenih poslancev kljub skrajnemu naporu resnih in poštenih državnikov ves državni aparat nenadoma obstoji. Zato seveda ni bilo drugega pota, kot da se skupščina razpusti, nove volitve pa se bodo vršile, kadar bo pričakovati, da se bo ta miselnost zboljšala. V novi vladi so zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci. Zlasti nas veseli, da v novi vladi, ki ima tako ogromne in težke naloge in zato tudi velike pravice, zastopa Slovence njen najzmožnejši in najsposobnejši zastopnik, dr. Anton Korošec. Vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in notranji minister: general Pe-ra Živkovič, komandant kraljeve garde; minister brez portfelja: Nikola Uzu-novič; minister za promet: dr. Anton Korošec; minister za zunanje zadeve: dr. Voja Mariukovič; minister za vojno in mornarico: general Stevan Hadžič; minister za vere: dr. Alavpovič, predsednik državnega sveta; minister za zdravje: dr. Uroš Krulj, Sanitetni referent v Sarajevu (Hrvat); minister za socialno politiko in trgovino: dr. Mate Drinkovič (Hrvat); minister pravosodja: dr. Milan Srskič; minister prosvete: Božo Maksimovič; minister za finance: dr. Stanko šverljp-ga, predsednik zagrebške borze (Hrvat); minister za kmetijstvo: dr. Oto Fran-geš; vseučiliški profesor (Hrvat); • minister za zgradbe in pošte: Stevan Savkovič; minister za gozdove in rudnike: Lazar Radivojevič. Nova vlada je bila takoj 5. t. m. ponoči zaprisežena ter so ministri nastopili svojo službo. ■ .......... nmm.im Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOP Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17, k) (e edini t« vratel — Podružnice: » CFIJII SaIAVO ~VZA£REB' H»celnJr uUc. ,2^: SARAJEVO, KoroHeva ulka 15 to v SPLITU ulica XI. puka. Novi zakoni. Obenem s kraljevim proglasom na narod so objavile »Službene Novine« tu<$i celo vrsto novih zakonov in sicer: 1. Zal on o kraljevski oblasti in vriiovni upravi. Ta zakon določa, da je kralj nosilec vse oblasti v državi. Zakone proglaša m izdaja kralj. Predsednika vlade in vse ministre imenuje kralj in njemu so tudi vsi ministri odgovorni. Vojno napove kralj in isto-tako sklepa tudi on mir in vse mednarodne pogodbe. 2. Zakon o zaščiti javne signrnosti in reda v državi. Zakon je zelo strog in vsako dejanje storjeno proti državi se kaznuje s smrtjo ali 20 letno ječo. Proti temu zakonu se pregreši vsak, kdor bi i a katerikoli način dela! proti državi, hujskal na nasilje proti državni oblasti, ogrožal javni red in mir ali pa nagovarjal druge, da spremene sedanji politični ali drugačni red v državi. Tudi kdor bi taka stremljenja le podpiral (z oddajo lokala takim ljudem), se pregreši proti temu zakonu. Da lahko oblasti krivce hitreje izslede, so dovoljer * tudi hišne preiskave. Verske in plemenske stranke so prepovedane, vse stranke pa morajo vložiti prijavo, nakar odloči vel. župan, če so te stranke dovoljene ali ne. Vsak shod je treba tri dni prej naznaniti z navedbo dnevnega reda. Če bi bili kje nemiri, sme civilna oblast zahtevati pomoč vojaštva. V tem slučaju je vsaka hiša dolžna, da na svoje stroške vzdržuje vojaštvo. Zakon tudi zelo ostro nastopa proti postopačem, ki bodo obsojeni na prisilno delo. Orožje se sme nositi samo z dovoljenjem oblasti. Vsaka stavka, tudi pasivna rezistenca uradnikov, je strogo prepovedana. Zakon končno določa proti krivcem pospešeno kazensko postopanje. Zakon o spremembi zakona o oblastnih samoupravah in občinah. Vse občinske uprave so razpuščene in vel. župani imajo imenovati komisarje. Kjer so župani pristaši režima, bodo ti imenovani za komisarje. Oblastne skupščine in odbori prenehajo delovati. Njih posle prevzamejo oblastni komisarji. Novi tiskovni zakon. Zelo je poostren Za rejo slabotne in shujšane živine ter okrep-ljenje breje živine in telet je potrebno ia edino uspešno »TEŽAKOVO OLJE ZA 2IVINO«, ki se doba pri M. Težak-u, Zagreb, Gunduliieva 13. Že32 let stoji v službi bolnih in zdravih, bolečine ublažujoči Fellerjev Elsafluid, kaieri je pohvaljen v mnogobrojnih priznanicah tudi iz najviSjih krogov. Upolrebljen na znotraj in zunaj se je izkazal uspešen pri reumatičnih bolečinah, živčnih bolečinah, pri Šibkosti, pa ludi drugače kot brza pomoč. Dotiiva se povsod. Poizkusna steklenica Din 6-— dvoj-na Din 9.-. Ako gt> nimajo, naročite'ga po pošti za vsaj 62 Din naravnost pri lekarnariu FELLER, STUBICA DONJA, KU^ TH " vatgka. — Za prebavo pa: Elsa-kroaliire 6 škatljic Din 12 - "Ogijice, Japoti- ,ires, vsako leto pa po par večjih. Sedaj je hujši jsefres zopet obiskal otok KiiiSiu (najjužnejši del Japonske), severnnzahodno obalo pa je pri mestu Niigata nenadoma olililo morje in razdejalo na .stotine hiš. 56 ljudi je utonilo. Z OrSi v Pr&cro. Par mesecev nas še loči o;l odhoda. Skoro bomo morali zapisati, danes odpotujemo, kljub temu pa je še mnogo takih, ki odlagajo, češ, za priiavo imam še dovolj časa. Taki ne pomislijo, da ovirajo s svojim odlašanjem delo za priprave, ne pomislijo pa tudi, da škodujejo s tem samim srbi. Pripravljalni odbor niora namreč računati samo s številom priglašenih, ter skuša temu primemo pridobiti za udeležence tudi ugodnosti. Te so pa predvsem odvisne od števila udeležencev; zato naj se vsi oni, ki se nameravajo udeležiti izleta, čimprej priglase, ker veljajo znižani prispevki za izlet samo za one, ki se priglase in plačajo celotni prispevek do 1. aprila 1929. Kdor se po tem roku priglasi, ne bo mogel biti deležen sedanjega popusta, ter izgubi ugodnost plačevanja v obrokih. Priglase sprejema Jugoslovanska orlovska zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Cene izletu so: vožnja III. razreda, hrana iz vojaških kuhinj in prenočišče na slamniačah za telovadce 650 Din, za ne-telovadce 750 Din; vožnja II. razreda, hrana in stanovanje v konviktu 1056 Din, s hrano in privatnim stanovanjem 1150 Din, v hoteJjjB-1850 Din ali več. Pripravljalni odbor za orlovski izlet v Prago. oznanjati veselja. Ubogi otroci! zato se morebiti branijo priti v moderni svet. 26. XII. bodo že v šoli, se zopet i in u učili, in o mačkih in psih, le o Božiču ne. Prav imaš, da se trudiš in okoli misijonariš. Veliko delo delamo, ako pomagamo, da vera ostane v srcih, če tudi včasih ni videti posebnih vspehov. Ako borno le obstoječi kapital ohranili, bo že dosti. Zida se težko, podere se kmalu in tudi samo. Jaz žal pri svojih ovčicah ali kako bi jih imenoval, nimam večkrat več tega kapitala. Naučili so se že od francoskih tovarišev »modernih« nazorov. Francoski delavec, če mu govoriš o Bogu, ti bo pokazal trebuh ali nasprotno stran, te pogledal pomilovalno in rekel: to je moj Bog. Prav isto, kar trdi sv. Pavel o svojih sodobnikih; torej nič novega. Ko bi !e ta »vera« in ta sbOg« jih osrečil. A dela le nasprotno. Imel sem fanta v neki koloniji. Doma je bil najboljši fant v vasi, zavber kot pušeljcl Prišel je sem, kmalu pozabil na cerkev, spoved in drago, kar bi ga držalo. Te dni se je ustrelil in pustil pismo, v katerem preklinja greh, ki nni je nakopal grdo bolezen, vsfed katere noče več živeti. fn takih zgledov, če tudi ne s tako očito tragičnim koncem, je polno. Zato bi rad po celi Sloveniji zaklicah Ljudje božji, ostanite doma, ne na tuje, tam boste pošteni ostali, če tudi revni, tu vas čaka dvojna revščina: dušna in ielesna d Pismo iz dalnje Argentine. Slovenski fantje in možje, zaposleni sedaj na Pueula Camino v gorovju Ambato, provin-cija Catamarca. Voščimo vsem znancem in tovarišem srečno in blagoslova polno novo leto. Dragi rojaki I Vi ste se nahajali v sve- to, da je tu dovolj hladnih studencev z dobro pitno vodo. Pa še nekaj, dragi rojaki. Ko smo se vozili iz mesta Cordobe v provincijo Catamarco, nismo dragega videli kot golo skalovje in bodeče grmičevje, In smo si mislili: to je obljubljena dežela. Ko pridemo slednjič v mesto Catamarco, nas je čakalo na kolodvoru polno izvošče-kov, kakor je to povsod navada. Tu pazijo posebno na gringota ■ to je Evropejca. Ako le morejo, katerega ogoljufajo. Ko gremo po glavni ulici, zaslišimo m al zvonček za seboj. Pa kaj je bilo? Cestna železnica, katero so vlekle štirinogate živali z dolgimi ušesi. Pač neverjetno, pa resnično. Nas je vse posilil smeh. Drugi dan smo si z autom odpeljali še 120 km naprej v gorovje. Pošiljamo Vam, dragi sto tisoč iskrenih pozdravov: Anton Planinšek, delovodja, Češča vas; Anton Stepan, Alojz Ile-nič, Anton Klemenčič, Martin Lustek, Franc Kirar, Franc Smole, Jožef Dragan. d Ukinitev internata v Pasteurjevem zavodu v Celju. Z odlokom ministrstva narodnega zdravja št. 57.062 od 29. dec. 1928 se ukinja v Celju Pasteurjev zavod kot internat. Na steklini obolele in '»d steklih psov težje poškodovane osebe s« bodo odslej zdravile v oblastnih bolnicah, tudi tiskovni zakon in cenzuro vrši odslej policija in ne več drž. pravdništvo. časopis, ki je bil v enem mesecu trikrat zaplenjen, sme notranij minister ustaviti. Objavljen je nadalje ukaz, s katerim je odpravljena stalnost sodnikov. Po objavi novih zakonov je za vsakogar najbolje, da nič ne politizira in da takoj vsako odredbo oblasti točno izpolni. Krvatš In nova vlada. Hrvati so novo vlado in njene oredbe »prejeli z veseljem. So voditelji pač sami čutili, da so jo na eni strani temeljito za-vczili s svojimi prenapetimi zahtevami, na drugi strani pa je bilo težko iti nazaj, ne da bi se zoper to postavile nahujskane množice. Zato so bili v velikih kleščih. Izredno odločna kraljeva poteza pa je tudi za Hrvate ustvarila čisto nov položaj — vse niti in verige ? preteklostjo so pretrgane, vsa politična navlaka, ki se je v zadnjem času vedno bolj kupičila med Zagrebom in Relgradom ter preprečevala vsak sporazum, je čez noč pospravljena in odnesena: začne se lahko znova na boljši, pametnejši in uspešnejši način — brez tistih, ki eo imeli interes na tem, da so kupičili to navlako. Hrvatski listi večinoma zelo gorko pozdravljajo novo vlado, ki bo mogla brez političnih navlakarjev, "ki so v zadnjem času postajali očitna nevarnost za državo in njen gospodarski napredek, delati na novi ureditvi države, o kateri govori kraljevi proglas. ZANIMIVO PISMO IZ FRANCIJE. Naš prijatelj nam je odstopil naslednje pismo, ki ga je dobil o Božiču iz t-ranči je: Lievin, 12. XII. 192Š. Predragi! O piaziikih rad kam poskočiš, pa Te moram vseeno obiskati, da se I i zanvaHm za zadnje pisanje in da Ti prav iz srca voščim milostipolne praznike in novo leto 1929, da bi Ti bilo srečno m blagoslovljeno! Moji prazniki bodo bolj prozaični. Hiperkul-tura ubija vso versko poezijo, a ne da in ne more dati nadomestila. Moderna brancija ne pozna skoro več jas!: " to ii npcrpli na tem božičnem času v ljubi domovini, v I rogu svojih najdražjih iti ste tudi prejeli sv. zakramente za rojstvo Gospodovo. Slišali ste tudi milo petje zvonov. Pač ste prečni! Mi pa tu na daljnjem jugu vsega toga nismo nič deležni. Pomislite malo, v kakih krajih se sedaj nahajamo. V pustih argentinskih hribih, kjer ne raste nič drugega kot nizko grmičje. Stanujemo v šotorih, ki smo jih sami napravili iz grmič-ja. Seveda so bclj za lepo vreme kot za dež. Solno? precej pripeka. Naša sreča Je d Naše sivke. Samoobsebi umevno je, da bo »Domoljub« kot doslej še prinašal vsak mesec prilogo »Novice v slikah« v bakrotisku na štirih straneh, o z. za dva meseca na osmih, poleg tega pa še v vsaki številki nekaj slik v navadnem tisku, kolikor bo dopuščal prostor. d Ljubljanski oblastni odbor vrača oblastne davke. V zadnji seji je ljubljanski oblastni odbor in sicer iz proračuna za let« 1928. razdelil sledeče podpore: za melioracije pašnikov in Jrenažo 138.000 Din; za kmetijske nadaljevalne šole 56.000 Din, za gospodarske stroje raznim organizacijam in posameznikom 250.000 Din, za pospeševanje sadjarstva v ljubljanski oblasti 33.000 Din, za občinske ceste in mostove 70.000, za strokovno izobrazbo delavstva 35.000, za slovenske izseljence v Franciji 3000, za ustanovitev izslejeniškega cloma v Ljubljani 150.000, za obrtne nadaljevalne šole 44.000, za postavitev strojne lončarske peči v Mlaki pri Komendi 93.900, za razne obrtne ztdruge 68.003, za ustanovitev specialnih strokovnih šol 150.000, za kemični institut ljubljanske univerze 42.000, za pospeševanje turizma 8600, za gospodarske tečaje 50.000, za pospeševanje živinoreje in zatiranje živinskih bolezni 300.000, za pospeševanje gozdarstva 33.000, za oblastne t< tne nasade 42,000, za razne prosvetne organizacije 65.000 Din. d Posledice kmetsko-detnokratske ob-strukdje se občutijo seveda seč ali manj na gospodarskem polju. Da ni bilo žerja-vosko-dačiveskega nagajanja, bi maša država že dobila veliko inozemsko posojilo, ker z lasinimi sredstvi ne moremo dvigniti celokupnega gospodarskega položaja kraljevine tako kot je potreba. V tem ojriru piše »Trgovski list« med drugim sledeče: »Inozemsko posojilo, od katrega smo spomladi pričakovali, da bo prineslo novega poleta v nate gospodarsko življenje, se je izjalovilo in vsa nujno potrebna javna dela, ki so se nameravala s tem denarjem izvr-žiti, so odgodena na nedoločen čas. To zadeva težko tudi Slovenijo ne samo glede gradnje nov?h železniških zvez s Primor-jem marveč tudi pri vseh ostalih javnih delih.« d Socialno delo mariborske občine *e zrcali tudi v sledečih postavkah proračuna: ubožne podpore 300.000 Din, hiralski stroški 233.600 Din, za prehrano ubožnih slojev 292.000 Din, za podporo raznim mladinskim društvom 80.000 Din, za otroško zavetišče v Ljudskem vrtu 258.000 Din, za pokojninski fond mestnih delavcev 40.000 13in. V izrednem proračunu je predvidena ludi zgradba nove oskrbnišnice. d Tako se govori! Novoimenovanemu finančnemu ravnatelju v Ljubljani g. dr. rovaleju ie priredilo mariborsko uradni-stvo poslovilni večer, na katerem je gosp. ravnate!, pozval vse finančno uradništvo n»J pri svojem uradovanju upošteva želje ljudstva in strogosti zakona omiljuje, kakor le mogoče. Priporcčil je za dvomljive slučaje, naj se uradnik odloči za stališče, ki je za stranko bolj ugodno. d Zanimive davščine niSk« oblasti. • H*. °bla®tna sfcupšHna je obdavčila * visokimi davki vse luksuzne predmete, vse »eo žen jene m neomožen« osebe, Idi so ime- le priliko se poročiti, pa se niso, in prebivalce, ki niso v nobenem prosvetnem, dobrodelnem ali narodnem društvu. Zlasti so obdavčeni tisti, ki imajo luksuzne predmete (avtomobile). d Pri občinskih volitvah v občini Boj-mo pri Brežicah je dobila SLS dva odbornika več kot pred tremi leti. d Če so časopisne vesti točne, ima sedaj Belgrad 339,208 prebivalcev. d 30,054 turistov in tujev je obiskalo v 1, 1928. naie primorsko letovišče Dubrovnik. d Panišo Račiča, Tomo Popoviča in Jovanovič-Luno je preiskovalni sodnik izročil le dni sodišču. Puniša Račič je obtožen premišljenega umora. d Ukinitev vizumov med našo državo in Češkoslovaško je stopila v veljavo dne 1. januarja 1929. d Novo katoliško cerkev so posvetili pred polnočnico na božični večer pri bakrenem rudniku Bor v Srbiji, kjer si služi kruh poleg Francozov in Hrvatov tudi precej Slovencev. d Učenci katoliške veroizpovedi v Beigradu. Na ljudskih šolah je v stolnem mestu naše države 1093 osnovnošolskih učencev in 435 srednješolcev. Za toliko število učeče se mladine pa so na razpolago samo — štirje katebeti. d Železniška postaja »Račna« je dobila zopet svoje staro ime »ČUšperk«. d Koliko davkov je dobila država plačanih v oktobra. Iz Hrvatske in Slavonije 32.7, iz Bosne in Hercegovine 35.7, iz Vojvodine 51.2, iz Srbije ia Črne gore 60.5, iz Slovenije 1S.3, iz Dalmacije 4.9 milijonov dinarjev. d Saditev tobaka bo prosta. Kakor poroča časopisje, je menda vlada dovolila, da bo smel vsak saditi tobak. Prodaja tobaka pa bo ostala še vedno državni monopol. Podrobnosti še niso znane. d Skoraj vse demonstrante, ki so bili zaprti, ker so se na narodni praznik, dne 1. decembra, pregrešili na zagrebških ulicah proti zakonu, so na božični večer izpustili iz ječe, d Tudi na Hrvatskem sneži. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvatskem je zapadel debel sneg in še dalje proti jugu. Posebno hudo so snežni zameti prizadeli premet na liški progi, kjer sta v snegu sredi proge obtičala dva brzovlaka. Poslana iima je bila pomoč v obliki snežnih plugov! Na progi je zapadel sneg pol metra visoko. Po progi sedaj križarijo snežni plugi, ki odstranjujejo sneg s proge. Promet ni bil nikjer prekinjen, dasi so imeli vlaki precei zamud. ' d K-onkurzi v L 1928. Skupno je bilo v letu 1928. razglašenih v celi državi 917 koakurzov (1927: 1060, in 1923: 832). Seveda je tu všteto mnogo konkurzov, ki niso trgovskega značaja (saj se v Srbiji razglašajo konkurzi tudi o imovinah kmetovalcev m privatnikov.) V splošnem pa se opaža nazadovanje števila konkurzov ne toliko v Srbiji kakor v prečanskih krajih. d Pes ju j« izkopal iz *nega. Te dni se je na Dečkovem trgu v Celju odigral nričen prizor. Bilo je revno konec SeMtega pouka, ko sla se po Ljubljanski cesti dva «aala abeeedarja, ljubic« dekletce in kre- pak fantič, pripeljala na saneh, katere -je vlekel lep volčji pes. Pes je bil po vseh pravilih vprežen in je svoj lah a k -tovor po gladki cesti precej hitro vlekel >v anesto. Ko je pes, ki je svojo pot dobro poznal, zavil na Dečkov trg, so saiti zadele ob ve. lik kup snega in se prevrnile. Oba otroka sta zginila v mehkem snegu. Gealjivo je bilo opazovati, kako je pes, ki je čutil, da nekaj ni v redu, takoj obrnil in se z ginljivo ski b-jo zavzel za svoja varovanca. Z gobcem in prednjima tacama je izkopal oba otroka iz snega, skrbno vohal okoli obeh, če se nista kaj poškodovala in potrpežljivo čakal, dokler nista otroka spravila v red sani in se zopet nanje vsedla. Nato je zvesta žival zopet potegnila in nadaljevala pot prati domu ter od časa do časa pogledavala nazaj, če otroka še sedita na. saneh. d Lep uspeh. Na posredovanje našega narodnega poslanca g. Klekla je dovolil minister financ za po toči poškodovane posestnike v Slovenski krajini en milijon dinarjev, poleg dveh milijonov, ki sta že določena za javna dela v tej deželi. d Petarda na stopnjicali zakristije. — Opolnoči med starim in novim letom je na Vačah neznan zlikovec zažgal petardo na stopnicah pri zakristiji. Od silnega poka je hipoma ugasnila luč pevcem, ki so peli na trgu, oddaljeni kakih 30 metrov. Na zakri-stijskih oknih se je razbilo 21 šip in je od-letel kos betonskega zidu. Ljudje so prestrašeni hiteli iz hiš. Strel se je dobro slišal celo na Sv. Goro. Kdo je zažgal petardo in s kakšnim namenom, ni znano. Prav bi pa biLo, da oblast to stvar razjasni, da ne bo negotovosti in razburjenja. d V dvigalu je našla smrt. 16 letna medistinja Milica Popovič, ki je zaposlena v delavnici Ruže Koren v Izvozni banki v Beigradu, je vstopila v dvigalo v .tretjem nadstropju, da bi se peljala v klet po premog. Ko je vstopala, je nekdo pritisnil na gumb in dvigalo se je pričelo premikati. Ker je stala na robu dvigala, ji je to pritisnilo glavo ob zid. Našli ,so jo z glavo izven dvigala s strašno izbuljenimi očmi v smrtnem boju. d Listnica z 12.600 Din gotovine. Pir-nat Oustav, trgovski posredovalec iz Ljubljane, je prijavil ljubljanski policiji, da mu je med vožnjo v vlaku po Hrvatskem na železniški progi Nova kapela—Zagreb neznan žepar izmaknil listnico z vsehino 12 tisoč dinarjev gotovine. V listnici je bil iuda aeki listek iz Vatikana v Rimu. d Nečloveška mati. V nekem gozdu nedaleč od Pesnice so izgrebli otroško truplo, ki je že pričelo iiohneti. Seveda .so psi truplo načeli. Sodijo, da je mati otroka živega pustila v gozdu, kjer je zmrznil. Nečloveško mater zasledujejo. d Tatovi odvedli mrliča, V Subotici so vlomili v hišo nekega subotiskega mešča-tul, da bi pokradli klobase in suho meso. V isti hiši pa je ponoči umrla neka 91 letna že>na, ki je prišla na obisk. Ker so imeli ljudje ki jih je obiskala, le eno sobo ia niso hotrii prenočiti skupaj z mrličem, M položah truplo v jedilno shrambo. Tatovi so ponoči opazili truplo in v mnenju, da so nas h borfve kaj dobrega, so truplo tudi od-nesli Sele na cesti so opazili, kaj imajo v roka«. Vrgli so tntplo Ba tla in pobegnili. ŠTEVILKA 2. DOMOLJUB STRAN 21. Zjutraj so našli na trfn truplo policijski stražniki, Id so o tej najdbi obvestili stanovalce v hiši. d Vpraštrnje žefeznišfc© proge Belgrad-Sarajevo se bliža uresničenju in sicer s pomočjo posojila, ki ga bo dala skupina ameriških bankirjev. Nameravana železnica bo baje elektrificirana ii» bodo v ta namen zgiadili v Bjelini veliko električno centralo. d Nov® katoliško delavsko draStf« je ustanovljeno v Bel gradu na pobudo načelnika socijalnega ministrstva, katoliškega duhovnika dr. Avguština Juretiča. d Skrivnosten umor. Na Štefanovo so ženske pri Brebenšku. v Brebernem, obč. Št Jurij pod Kumom slisalte strel'. Vendar pa se zato niso zmenile, ker je- okoli mnogo lovcev. Ker pa nekaj dni ni bilo od nikoder starega Brebenška Brega rja, so postale pozorne in sosed je skušal pogledati v hišo, pa je bila zaklenjena odznotraj. Stanoval je Bregar v posebni hiši, ne pri družini. Sosed je postavil iestvo k oknu, pa je moža videl na tleh mrtvega. Obveščena je bila takoj orožniška postaja v Radečah, ki je poslala patruljo na lice mesta. Vdrli so vrata in nudil se jim je grozen prizor. Ves v krvi je ležal Bregar, na zatihiiku pa imel strašno rano. Sodna komisija je ugotovila, da je bil Bregar ustreljen z lovsko puško, in sicer s ši-Brami; Pri sebi ni imel nobenega orožja in je samomor izključen. Našli pa so orožniki v kuhinji svežo razkopano luknjo v podu v klet. Morda je storilec tam odšel, ali pa je ustrelil nesrečno žrtev skozi okno. Za storilcem ni sledu. Vendar pa upamo, da se bo marljivemu iskanju orožnikov kmalu posrečilo izslediti zložinca, d Nesreča ali samomor. Iz Kranjske gore nam poročajo: Vlak je povozil pomožnega sodnega shigo Antona Muhiča, še mladega in samskega, doma iz Kočevja. Nihče ne ve natanko, ali je to samomor ali nesreča. Že dalfe časa je bil nezadovoljen, s svojim stališčem — imef je komaj 600 Din mesečne plače —, hodil je potrt in žalosten okrog. Zadnji dan opoldne pred nesrečo ttrdi ni hotel nič jesti, češ da ne more. d Utopljenec v ribniški Bistrici Te dni je služkinja v ribniškem stopnišču na vrtu potegnila klobuk iz Bistrice. Takoj so jeli sumiti, da mora biti od kakega utopljenca. Orožniki so preiskali vadb m res so našli' pod jelšami nse nasprotnem bregu utopljenega 621 et ne ga Janeza Zurca, upokojenega železničarja, ki1 je nekaj časa služil za hlapca pri Cenetir. Pogrešali so ga že ocP 8. decembra itn je moral ta dan nesrečno končati. Doma je bil iz občine Vel. toke. Jeli nesreča aK ztočin, se sedaj; še ne ve. d Povodenf na sarajevskih ulicah. Radi neprestanega dežja zadnje dni je v- Sarajevu narastla Miljačfca in prestopila bregove ter poplavil« mesto. Ponoči je voda-vdrla v mestno elektrarno. V hipu je bilo vse mesto v največji temi. Šele z največjim naporo« je bilo možno, da so pognali v tek. rezervne stroje, do- katerih »i prištai voda. Voda je po Sarajevu ratzrila nekatere ulice in jih popolnoma uničila. Posledico ye hudo to tudi v tramvajskem prometu, kjer j# vozilo »nogo mani: tramva- jev kot običajno. Mesto je za fesa poplave izgledalo strašno, ker je voda v hudournikih tekla z bregov v mesto. 0(j armada verska hi moralno življenje ittfi, »kratka, stvori, kt so zefo važne zn vsaJčespr fantanovlnca. VaMjmi' so vaf relfcrirti-OrH, ttokor tudi no vabi — Deamatoki odsek. n Stranje. V nedeljo 13. t. m. ob 3. popoldne uprizori Pevski o*ek bobra*. druStv« Šaljivo spevoigro »Kwa6ev Študent«. Pred igt& mstert moški pevski zbor s par pevskimi točkami. Vabitmo* n Preddvor. Kat. prcwv. dmStVo v Preddvoru ponovi v ttcdstjo ISitro.«* 3-UTi popoMne ige* »Davek na samce«. VliiKtno vsbimof vi« v Banoiku v torek dne 8. iasHnwia » PO DOMOVINI IZ BRUSNIC. 0<1 nas je odšel g. nadučitelj Maks Kalan. Bil je pri nas splošno priljubljen, saj je vsakemu brez razlike pomagal če je le mogel, delal razne prošnje ild. Deloval je poleg svoje službe kot organist in občinski tajnik. Mnogo se je tudi prizadeval dvigniti naš kraj k kulturnemu napredku, v ta n'men je ustanovil prosvetno društvo. Zal, da ni imel toliko uspeha kol truga. Del naše mladine je ved.io misli, da je nevednost in alkohol podlaga gospodarskega napredka. Zato je s težkim srcem od?el od nas mož, vnet za vse dobro, odličen in vztrajen bojevnik SLS. Dal Bog enakega naslednika. MOŠNJE. V cerkvah na Brezjah in v Mošnjah je zadnje leto reklo dvakrat 2fll odraslih odločilni »hočem*. — V Mošnjah je bilo 28 krščeneev vprašanih: »Ali hočeš?? Odgovorili so: »Hočem<, pa ne sami, po namestnikih, ker je tako bolj imenitno. — Enajst smo jih pa brez vpraševanja položili v jamo. Kolovrat. V župniji se je pojavila neka bolezen, morda podobna španski, ki ji je že .več starih ljudi podlegla V drugi polovici decembra preteklega leta eo poleg že zadnjič omenjene Helene Zupančič umrli še: Jakob Slrmljan, slar 88 let; bil je najstarejši mož v župniji, Neža Dušak, stara P"> let, ena najstarejših izmed žen m Pavel Joger, star tudi že blizu 70 let. Iz SeV: nad Škofjo Loko. V nedeljo 3p. decembra smo dočakali težko pričakovani veliki zvon. Kljub slabemu vremenu se je nabralo dosti ljudstva, da pozdravi svojega novega prijatelja. Ob devetih se je začulo rapo-tanje (.-,, »v*« ..... <« nr'-w>!iM "h križu Prečna. V nedeljo. 80. decembra je imel naš državni poslanec dr Kufovec številno obiskan shod; prav zanimivo je porcčal o delil vlade in prizadevanju poslancev SLS v splošno korist državljanov, posebej Slovencev in o skrbnem delu ljubi j. oblastnega odbora. Zborovalci — bili so tudi nasprotniki navzoči — so izrekli zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Vpraševaleem je dal g poslanec na vsa vprašanja pojasnila, glede pcstaje češča vas-Zalog, nabave sena, železniških prekovnic (ramp) itd. — Za spomenik v vojski padlim vojakom iz naše župnije zbiramo po vpseh. Priporočamo, da nabiralcem vsakdo k?r največ da, da bo mog<če čim prej spomenik postaviti. — Hranilnica in posojilnica v Prečni je imela v preteklem letu — obstoja šele drugo leto — poldrag milijon prometa, ka«' znači, da vživa potoin zaupraije, katero ji tudi gre. Zato priporočamo vsem, naj le v dcmači hranilnici nalagajo denar. Skocijan pri Mokronogu. V letošnji jesenski sezoni je naše društvo priredilo igro »Div>'i lovec«, lep uspel Miklavžev večer, otvorilo knjižnico, iz katere se vsako nedeljo po deseti sveti miši izposojujejo knjige. V nedeiljo, dne 23. decembra smo »'ovesno obs-ij,,lt 70-'etnico, odkar je umrl n-š rojak in ap sto's''i misijonar dr. Ign cij Knoblehar. 0 prireditvi smo v »Domoljubu že poročali. Da bo pa moglo društvo svoj ku'turni namen čim bolj vršiti, zato je osnovalo fantovski in dekliški odsek. Prvi se zbira vsakih M dni ob četrtkih (prfhrdnji se bo vršil v četrtek,, dne 10. jan. 1828 ob prvi 8 zvečer) v dru-"v-pni dvor~„i !/-;mrv" r«!>. januarja t. d. na dan spreobrnjenja svetega Pavla. n Nekdo > ukradel zimski suknjič. Ako ga kdo prodaja, naj se i2roči bližnjemu orožnlštvu. Stiknjič je bil rjav, zadaj z dragonarjem na en gumb in na levem rokavu malo zašit. — Ivan Dreinelj, Laverca. 6' vasi. Društvo preskrbi fantom predavMelje In radio, katerega da g. župnik na razpolago, za ker smo mu zelo hvaležni, nazadnje je pa prosta zabava. Da je društvo krenilo pravo pot, sprašujejo to fantje sami, kateri tako v obilnem številiu prihajajo. Pred božičnimi prazniki je umrl v 86. letu starosti Jožef Ban,ič iz Dobrušl e vasi. Pokojni je bil večletni cerkovnik podružnice v Stari vasi. Slivovko, brinjevee, pelinovec, rum in hruševec si lahko naprav.te z našimi esenci Steklenica za napravo 4-f> I žganja s'ane samo Dim 20'—. ]>o pošti Din 32'—. T, čno navo dilo na vsaki steklenici. Samo v drojerijl tt. K.-«n« stnova, Ljubl jana Ž dovska ul 1 V vsako hišo Domoliuba! PO $11111 Katolika cerkev. s Božčni nagovor sv. očeta. Papež Pij XI. je sprejel na sveti večer ob pol 12 25 kardinalov, mnogo škofov in drugih dostojanstvenikov, ki so mu prišli voščit praznike in novo leto. V daljšem govoru je sv. oče tožil o še vedno nedokončanem preganjanju katoličanov v Mehiki, visoko povzdigoval mohikanske mučence in versko odločnost tamošnjega ljudstva. Dotaknil se ie tudi z žalostjo težkega položaja katoliške vere v boljševiški Rusiji Končno je izrazil papež svoje srčno zadovoljstvo, da je vojno krvoprelit;e med ameriškima državama Bolivijo in Paragu iyenm ustavljeno. Kalifa. s Fašis»ovsko d'vjanje t>r«'i slovenski knjigi. V dobi od 5. do 12. decembra so plenili orožniki knjige v Kobaridu, Mirnu. št. Vidu pri Vipavi, Podragi, Vrhpolju, Sežani, Tevčah, Škrbini, Opatjem selu in še v raznih drugih občinah. Najbolj preganjani sta mladinski knjigi >Prvi koraki in »Venec domačih pravljic«, čeprav je pristojna oblast izdajo teh knjig odobrila. Kdor bi se drznil širiti omenjeni knjigi, temu grozita bodisi konfinacija ali pa večmesečni zapor. Gdč. Lavrenčičeva iz Vrhpolia. g. Colja iz Malih Žabelj in g. Belia iz Plač so se le z begom preko meje rešili pred večmesečnim zaporom, ki jim je grozil radi razširje-vania »Prvih korakov.?. Gdč. Nadi Tavčar iz Vrhpolja so postavili orožniki za izročitev knjig Mohorjeve družbe desetdneven rok. Ker so jo hoteli po preteku onega roka odpeljati v zapor, ji ni preostalo drugo, kot da jim izroči zahtevane knjige. V Ore-hovici so zagrozili orožniki šestletnemu fantku Francku Gorupovemu, da ga zaprejo, ako jim ne izroči »Zgodb sv. pisma«, ki jih je izdala Mohorjeva družba. s Razno. Mussolini ie odredil, da se morajo italijanski notni ki voziti samo na italijanskih parnikih. — V poslopiu Lege Nazionale;. na Opčinah je povzročil požar 8000 lir škode. — V Opatjem selu so v h!ši posestnika Karla Pahorja otvorili ballilski dom za potujčevanje slovenske mladine. — Župniki iz Št. Vida, Podrage in Lozic so bili pozvani k orožniškemu poročniku v Ajdovščini, ker jih je podraški učiteli ovadil, da pouruieio v cerkvi verouk iz slovenskega katekizma. — V Gorici ie umrl katehet g. Andrej Tabej. — V Paski dolini so zaprli sest fantov. Dolžijo jih. da so rrz-širjali. »Primorski glas«. — Iz Gorice so pripeljali uHen;ene v verige v rimske zapore urednika ustavljene Goriške Straže« g. Kemperla in več drugih. Ruslfa. s Važna ponudba sovjetov Poljski. Sovjetski poslanik Patek je po-val poljsko vlado, naj Rusija in Poliska skleneta posebno pogodbo, ki bo jamčila, da druga druge ne bosta napadli. S tem bi bila med tema državama odpravljena vsaka vojna nevarnost. Slično ponudbo je stavila sovjetska Rusija tudi ostalim sosednjim državam, le Romunija bi bila menda pripravljena skleniti s sovjeti mirovno in nenapadalno pogodbo, toda le pod pogojem, da Rusija prizna besarabsko mejo. kar pa bo Romunija seveda težko kdaj dočakala. —• Zadnje vesti poročajo, da bo na predlog Poljske pri pogajanjih posredovala tudi Romunija. Drobne novfce. Fordove tovarne avtomobilov v ameriškem Njujorku bodo sprejele novih 3^.000 delavcev. V Berlinu se vedno bolj širi španska bolezen. 2000 vagonov umetnih gnojil je razdelila 1. 1927. avstrijska vlada brezplačno lamošnjim kmetom. llusso'ini vodi sedaj sedem ministrstvi mornariško, vojno, korporacijsko, zunanje, notranje, zrakoplovsko in kolo-nijsko. 600 kg dinamita je eksplodirajo v neki tovarni na Švedskem. Tovarna ie šla v zrak. Veliki snežni viharji so bili na novega teta dan v gornji in srednji 1'aliji. Tudi po vsem Švedskem se je zelo razširila španska bolezen. Letos o božiču je minulo 20 let od kar je potres uničil več južnoitalijanskih mest, med njimi Messino. Vojaške vešbe za delavski naraščaj so uvedli v Rusiji. Ker je počila vodovodna cev, je vsled poplave v enem delu Dunaja bil ves promet prekinjen. Obvezno telovadbo so uvedli na visokih šolah v Rusiji. 90 odstotkov rudarjev štrajlca v Gard-skem okrožju v Franciji. Prvo avstrijsko tovarno za kvargelne na zadružni podlagi so usanovili v Tullnu. Največjo lokomotivo v Evropi so izročile te dni v promet avstrijske državne železnice. Velik sneg je zapadel po vsej Evropi. Ves za svoj trg potreben les bo kupila Anglija v 1. 1929. v Rusiji. 100.000 oblek je ta čas v praški zastavljalnici. Namer to petka bo uvedel v Turčiji Keiral fa~£. kot nedelavni dan nedeljo, kar je nasprotno mobamedanski veri. Karte za moko, sladkor in meso so uvedli boljševiki v Ljeningradu. 11.625 inozemcev je bilo 1. 1928 izgnanih iz Amerike, ker so se pregrešili proti zakonom. Čevlje za ženske iz žabje kože so začeli izdelovati na Angleškem. Imajo visoko ceno. ' Radio bo napravila Francija po vseh ljudskih in srednjih šolah. V francoskem pristanišču Marseillu je zgorel velk parnik »Paul Leča t«. V novi ameriški tlooverjevi vladi bosta zavzeli ministrska mes'a tudi 2 ženski. Za božič so prodale berlinske tvrdke 5 milijonov gramofonskih plošč. 160 ribičev je odnesel vihar na ledeni plošči v Esllandiji. Večina izgubljena. Bomba za kisik je eksplodirala v du-na:ski tovarni Waschalowski. 15 delavcev težko ranjenih. Precejšen potres je bil te dni v Bre-tagni na Francoskem. Novoletne čestitke v ministrstvih je Mussolini s posebno odredbo odpravil. 50 let izvršuje, poslansko delo znani madžarski politik grof Apponyi. Fašisti so nasilno odvzeli na Tirolskem 1200 nemškim kmetom 2000 hektarov zemlje. 0 božiču je minilo 30 let, odkar je pariški profesor Curie odkril radij, zdravilno sredstvo proti raku. Perzijski parlament je odpravil fes (turško pokrivalo). Turban bodo smeli nositi le še mobarnedanski duhovniki. Po en milijon dinarjev letno zaslužijo nekateri hotelski vra'arji v Londonu. Da bi občuvali poslopja pred potresi, nameravajo Japonci poslej zidati hiše s številnimi nadstopji pod zemljo. Na Kitajskem je mož Li Ching Jun, ki je baje že 250 let star, a ima še vedno dober vid in spomin. Vsak Amerikanec porabi povprečno na dan dva;set koščkov sladkoria. 250 lesenih hiš pripravljenih za grške begunce iz Male Azije, je uničil v Pireju požar. Prošlo leto je bilo v Nemčiji 2 milijona nezgod, med njimi 81.000 smrtnih. 124.529 državnih uslužbencev so v petih letih odpustili v Nemčiji. 1 milijon 300 tisoč brezposelnih je sedaj v Nemčiji. KMETJE, POZOR! Najhitrejše in najboliie astro)! srinfske kože KAROL S A JO VI C, USNJAR, MOTNK. 13 MIM Tc*k« delo. Sultan A man Ullah je pgwt po svetu, prinaša zanimiva pisna, ki jih i pišejo prijatelji radija od) blizu in daleč, obvešča o vsem, kar se namerava novega uverti dema in v i inozemstvo, objavlja upravičene kritike programa ljubljanske oddajne postaje. Zs vse to v našem listu mmamo dovolj prostora, zato naj si vsak, ki hoče biti podrobneje poučen o tej važni kulturni novi iznajdbi, naroči dnevnik »Slovenec«. Nove knfffie. Vitel VoduSek: Pesmi. Zbirka je raa-deljena v štiri dele: Sv. Frančišek, Večer, Luč in Božič. Najgloblje, obenem pa naj-nežnejše in najsvetlejše, kar je na dnu človekove notranjosti, je njegovo razmerje do božje ljubezni. Kdor se vtopi v to skrivnostno vez med Bogom in človekom, v tem se raztopi vse, kar je človeškega, kakor žr I c/o v ognjeni peči. Voduškove pesmi so ksikor vidni, svetli utrinki te po božji ljubezni poJuhovljene notranjosti: nalpre!« FrančiŠtove (I. del), potem pa pesnik is'"e sumila sebe v razmerju z božjo ljub?7,ni:o in se naposled najde v božičnih pesmih (IV. del), kjer je osnovna misel: nnj n;iš dom bo kakor Betleliem v oiri zdnri, ko so jrarenčke privei. Naj še jaz boin j.tgeaifek tT-nl njimi Dru?i ga (bril g 1ovo ne bi v milih jaselcnli bil bivlj vos«-!: la»enWi naj tvoj txvn vodno bel. Cela zbirka pa fezveui: Jezuiček. naj ne ba ml-ibir mraz in tenmd, temnrt v n.iših iIuS.-t.Ii! Je-ntščeit, nlltdar ne zbeži od rrs! Vsakdo, ki ljubi božjo toploto v svojem srcu, se bo ob branju Voduškovib pesmi razživel v svoji duši. — Zbirka stane vezrna l>in 40, nevezana Dim 32, kdrr pa jo naroči' raravnost pri pesniku CVital Vn-dušek, Ljubljana, Semenišče) dobi vezano za Din 32, nevezano za Din 24. Odrešenje. Sedem govorov o Jezuso-vem trpljenju. Dr. Mihael Opeka. To ie 16. zvejsek dr. Opekovih cerkvenih gnv rov. Iste vrline, ki jih poznamo is osta 'i h in vendar ni zamudil« nobenega dela. Pri tem p« ni bila deklica nikdar slabe volje, temveč vedno vedra in vesela kakor kanarček. Ves- dan so se smehljale nene zveste rjave očiT in na njenem lepem, svežem obrazu se je zrcalilo toliko dobrote, da je Tončko moral vsakdo imeti rad.. — Sosedovi deklici, Metko in Ivanko, katerima je bila Tončka botra, .je po smrti iratere obdržala pri sebi — le Peteroek, deček, se je vrnil v očetovo hišo. Sirotama se je dobro godilo- v Osojnikovi hiši m sta se oklepali botre kakor svoje iratere. Vsak večer je prišel k njima oče, vdovec Slivnik, da bi videl otroka in ju malo posrokaL Tedne in mesece je žaloval in še sedaj se ni moael atolažiti raii izeube svoje žene. Doma je imel toliko skrbi z gospodinjstvom in toliko jeze z nerednimi posli, da ni imel niti ene vesele ure. Le zvečer, ko je bil pri OsoiniVovfh, mu je bilo nekoliko Iažie. Tu je videl, kako dobro je njegovim otrokom, koliko ljubezni uživajo. Tudi z njim je govorila Tončka tako nežno in ljubeznivo, da po bile njene besede kakor balzam za njegovo srce. Vedno je zapustil potolažen Osojnikov dom; toda doma se je zopet pogreznil v svojo žalost. Nekoč jeseni je prišel k Slivniku stari Stopar, ki je bil njegov bratranec^ Ko- se je nekoliko razgleda! po hiši, je rekel: ,»Peter, tako ne bo šlo dalje. Saj se boš utopil v žalosti in tvoje gospodarstvo bo propadlo. Poročiti se moraš.« »Pojdi no,« je skoro jezno rekel Slivnik, »aR mishs, da. sem imel svojo Metko tako malo- rad, da sem jo že pozabil?« »Peter, saj ni potreba, da bi Metko že pozabil, ni treba gledati vedno le nazaj; temveč glej. tudt naprej, fa ko M ti mogla Metlor kaj sporoSH r tfruc gega sveta, fci ti gotovo isto rekla.* »Pojdi, pojdt, ne govorr mt tega! Take, kot Je bila Metka, ne bom več dobil in tudi nočem videti druge tam, kjer je gospodarila Metka.« »Peter, vem za eno, ki bi bila tudi Metki všeč, že bi jo videla na svojem mestu.« Slivnik je zmajal z glavo, starec pa je nadaljeval: »Ti, kaj pa praviš k Osojnikovi Tončki? Mislim, da bi to čisto lahko postavil poleg svoje Metke. Svetujem ti, Peter, ozri se po Tončki.« Slivnik je ves zardel, nato pa je skoraj divje vzkliknil: »Tončka? Tončke je škoda za to. Njej ne smem naprtati svojega križa — Tončko potrebujejo drugi ljudje.« »Toda ti jo potrebuješ najbolj.« »Tončka je v pomoč in tolažbo vsej vasi; pri meni bi bila tako vprežena, da bi za nikogar drugega ne imela časa.« »Bolj vprežena, kot je pri Oeojaiku, pri tebi rr« bi bila in tak človek, kot je Tončka, najde za vse čas in ničesar ne aaraudi.« »Toda Osoinik potrebuje sam Tončko,, posebno sediaij, ko je vedno odsoten.« »Osojnik si laže pomaga kot «... še enkrat ti rečem — na tvojem mestu bi vprašal Tončko. To ne stane nič-,« »Ne, ne govori več o Tončki — Tončka se ne sme poročiti — škoda je je k Ko je stari Stopar odšel, je Slivnik še dolgo premišljeval o njegovih besedah. Od tega dne dalje je Se pogosteje hodil k Osojnikovim; vedno je gledal TonOco, kako urno se je sukala,, ter Imela vedno ljubezniv in prijazen obrar ki vedri dekličin smeh. mu. je segel globoko v dušo, tisoč albanski, ostali na rnzllčne druge jezike. Ntjobširnejša je župni ia Sknplie: pripada ji vi sknpska in stlnska ob-l-st, a od bitoljsk« obb-sti pokrajina severno nd Vardnm. Druel katoličani bitoliske obl»i»ti imajo žunnijo v mtoMu. Na Koso vem so- župnij* ,1«. nVve, Uroševac. Letnica, Stnbla in proti zapndu Kosov. MUrovlca, kateri pripida vsa pokrajina di Hercegovine. V Melodiji so {upniki v Prizrenu, Veležu, Zumbi, Smitfu, Guslnjah, Gjakovici, G'o-džanu, Zlokučanu, Novem selu in Becih. — Za katoličane vztoč. obreda v Južni Srbiji skrbi gr-šk (►katoliški knezoškof. ordinariat v Križevcih. Urejene so sledeče katoliške župnije vztočnega obreda: Strumica, Nova Mala, Gevdželija-Bogdan-danci. Za katolike dragih krajev posredujejo in vrše cerkvene obrede župniki latinskega obreda. Le potrpljenja i« treba. A.: »Edino, kar uil na moji zaročenki ni všeč je to, ker je tako majhna. Kadar stoji poleg mene,, mi komaj ramena doseže.« — B.: »O, le potrpi, ti bo že še čez. glavo snb-stla.f Opekovih del, odlikujejo tudi te pridige: preprostost v sestavi, jasnost v razporeditvi dogodkov in misli, osredotoči tev vseh zaključkov na en saim nauk, ki ga hoče vsaditi v srce poslušalcev. In to s tako doslednostjo in miselno silo, da človek končno ne more uiti temu nauku. Za duhovno berilo v postnem času bo knjižica najprimernejša. Stane nevezana Din 12.—, po pošti Din 13.50 ter se naroča v prodajalni KTD v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. Pošiljajte kote divjih živali »pm ban« sss L Najboljše vnovčeiijo blaga. - Dražba se vrši 21. januarja 1929. ŽENINI IN NEVESTE! 0a si lahko nabavite čim večjo in lepšo balo, smo sc letos založiti z vsem, k temu potrebnim blagom ter vam istega nudimo po izvanredno nizkih cenah n. pr.: klotaste odeje, ročno delo, od 170 Din, flanelaste dekc od 79 Din, garniture za postelje (3 ' r.m.) od 230 Din, faadi za postelje od 23 Din, p o za rjuhe ud 22 Din, za k.ipne 180 cm od 36 Din, blago za brisače od 12 D;n, namizne prte od 42 Din, servete od 10 Din naprej, belo in ruiavo kontenino pa od 8 do 13 Din; dalje: črno sukno za moške in novodošlo volneno blago in svilo za žonske obleki , svilene rute in šerpe, moške praž-nje srajce in kravate, čipke in vezenino, dežnike od 50 Din naprej Priporočamo sc za prav obilen obisk ter vam zagotavljamo, da vas bomo postregli v vašo največjo /.adovoljnost. F. IN I. GOPIČAF, »PRI IVANKI«, LJUBLJANA, __SV. PETRA CESTA 29-_ V VSAKO HIS0 »DOMOLJUBA«! Srečni bodimo. Spisal Franc Bernik, župnik v Domžalah. Samozaložba, čim bolj hlastajo ljudje po sreči, tem manj jo dosežejo. To pa zato, ker jo iščejo tam, kjer je ni. Pisatelj nam v posameznih sestavkilr dokazuje, da človek more z gotovostjo doseči srečo, a le v zvezi z Bogom, po ka-terom vsaka duša po svoji naravi hrepeni. Samopoaebi težke tvarine pisatelj ne raz-motriva toliko z učenimi dokazi, temveč z zgovornimi zgledi iz narave in človeš- kega življenja. Zato je knjiga no samo zelo poučno, temveč tudi prijetno čtivo. Tiho veselje. Leopold Turšič. Zbirka pesmi pokojnega župnika Leopolda Tur-šiča. Opeva njive, ceste, rodno vasico, cvetko ob potu, žalostno deklico, svoje smrtno pričakovanje in še drugega veliko — v taki ljubkosti in udanosti do Boga, da človek ne odloži knjižice, dokler ne dočita. Zbirko je izdala Dnižba sv. Mohorja kot 24. zvezek Mohorjeve knjižnice. Na pošli v Katternu pri Breslavi so roparji udrii v poslopje, kjer ni nihče B»al, ter z diuarai-tom razgnali ogromno in trdno jekleno blagajno, iz katere so odnesli 15.000 mark (blisu 200 tisoč dinarjev). Pri tem je bila razbita skoro vsa sobna oprava. 14 Tekoča državna meja. Del meje med Poljsko in Romnnijo določa reka P rut. Ta voda je pa za vse p>-eje primerna nego za določanje meje, kaitl ima to slabo lastnost, da svojo strugo vsak hip čisto svojevoljno menja. Tnko se dogaja, da so ene ter iste vasi enkrat na levem, enkrat na desnem bregu Pruta. Čim se Prut pomakne na romunsko ozemlle, tedaj takoj skoči poljska davčna oblast fii nopoka Tomiin-skim vasem vsa davčna bremena, Iti jih le more. Ko se pa potem roka zlije na poljsko ozemlle, so -tudi romunske oblasti takoj na vratih poljskih kmetov, zahtevajoč v Romuniji uvedene davke. Tako bo ubogi kmetje vedno v dveh davčnih kleščah. Naravne je, da se pri tem ne počutijo posebno ugodno. Zato so se sedaj obrnili na romunsko in poljsko vkdo, naj se Prutu odvzame čast niejaštva in se določi nespremenljiva, trdna meja. Kaj bom i njim. Mo£: Ljuba iena — da ti napravim malo veselje, sem H kupil srečko — dunajske policijske loterije... glej, da ha] iadeae8. Neke nedelje zvečer je bil Peter zopet pri Osoj: nikovih. Hlapec Boštjan je igral citre, pastir in mali hlapec pa sta poskušala peti. Čez nekaj časa je vstopila Tončka bi veselo rekla: »To je prav — da slišimo godbo.« »Oh, ne gre, pa ne gre,« je odgovoril Boštjan; »ta dva mukata kot dva telička. — Moraš že ti malo priskočiti na pomoč, Tončka.« »Rada — toda nimam časa.« »Vsaj eno — samo eno k je prosil mali hlapec. »Naj bo — eno, toda veselo,« se je zasmejala deklica. Boštjan je začel igrati; nato pa je zadonel sre-brnočisti dekličin glas nad tremi moškimi glasovi. Kakor žvrgolenje škrjančka so se razglegale besedo: Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ptički pod nebom, veselo pojo. Petrovi pogledi so z občudovanjem viseli na deklici, na ustnih mu je igral gronkosladki smehljaj: »Ali ni bilo lepo, Peter?« je vedro vprašala de- »Lepo,« je žalostno odgovord mož, »toda mene petje žalosti.« »Pojdi, pojdi! — Prej si vedno sam araogo pel in povsod so govorili o tvojem lepem glasu.« »Prej že, toda 2e eno leto je tega, odkar sem pozabil peti.« ... — » »Peter, petja me sme človek Tsikdar porabiti. Vež, gori v nebesih borne tudi peli, samo peJi. Zato «e moramo ie ln na zemtfi dobro ščiti, da bomo v nebesih znali.« »Razumem, Tončka, da sem prežalosteo zate; toda kdor ima doma tako prazen in samoten dom kot jaz, potem človek izgubi veselje.« »Ali mora ostati tvoj dom vedno prazen in samoten, Peter? Mislim, da bi lahko izpolnil praznota« »Da, da, poročiti se moraš, Peter,« je bleknil hlapec, »tako ne bo šlo dalje.« »Tončka,« je bolestno zaklical Slivnik, »ali mi ne veš nič drugega reči?« Deklica je spoznala, da je šla v svoji prostoduS-noeti predaleč. Vsa zardela je jecljala: »Peter — ne, ne — ne smeš vzeti tako resno. •—' Neumna sem, in včasih ne vem, kaj rečem.« S temi besedami je zbežala skozi vrata kot preplašena piška. Ko se je pozneje Slivnik poslovil, je šla Tončka za njim. Ob vrtni ograji ga je dohitela, ga prosila naj malo počaka in tiho rekla: »Peter, s prejšnjimi besedami sem te užalila, kaj ne? Nisem mislila slabo, res ne. Včasih rečem kaj nepremišljenega, ne smeš mi zameriti.« Nič nisem zameril, Tončka,« je odgovoril mož; »popolnoma pravilno si povedala. Ako hočem biti odkrit, moram reči, da je že meni samemu prišla ta misel; a ne morem tega izraziti. Veš, taka kot je bila moja Metka, je samo še ena v vsej dolini. Te ene no morem dobiti, druge pa ne maram. Ko je Peter izgovoril te besede, je gorel v njegovih očeh svetel ogenj in njegovi pogledi so kar objeli deklico. Tončka se je ustrašila. Hipoma je spoznala, da Suti Peter do nje več kakor samo prijateljstvo in da je ona tista »ena«, o kateri je govoril. Vroč val krvi ji je planil v lica, *medena je zaprla oči in rekla osuplo: »Peter, bodi tako dober in pozabi moje prejšnjsi besede. Ne vamerl nI ničesar — lahko mM« Živinozdravnik Hugo Turk: tije in kako se izdeini e?o zdrav la V veterinarskem oddelku letošnje jubilejne razstave Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani so bila razstavlena zdravila največje tovarne kemijsko farmacevt-skih izdelkov v Nemčiji, katera ima sve-tovnoslaven naslov I. G. Farbenidnustrie Aktiengesellschaft, Payer-Meist. Lucius, in ki ima velikanske tovarne v Hcebstu in Frankfurtu ob Mainu, v Lerkusnnu in Biebrichu na Kheinu ter v Berlinu. Mimo zbirke zdravil te tvrdke je šlo na tisoče ljudi brez zanimanja in med njimi je bilo celo mnogo takih, ki so mislili, da razstavljene stvari ne pomenijo nič! — Zato poglejmo, kje in kako izdelujejo zdravila pri navedeni tvrdki, ki razpošilja svoje izdelke po vsem svetu in prekaša vse druge izdelovalce zdravil. Središče so tvor-nice v Leverkusen-Elberfeldu. Zanima nas predvsem poslednje imenovano podjetje, katero je znano tudi pod preišniim imenom : Baver oziroma >Farbenfabriken vorm. Friedr. Bsoer u. Co.«; tvornica pe ie ustanovila 1. 1850 in je v začetku izdelovala samo barve. Iz male tovarne ie nastalo polog ces'e, ki vodi iz Kčilna v Diifseldorf ogromno in nepregledno industrijsko podjetje z najmodernejšim obratom. Izdelki so vsemu svetu znana in uporabiana zdravila 1-ot sis-p rni, ant!p:rin, antPcbrin, fenacetui, py-ramidon. verainotin i. dr., katera tako sijajno delujejo proti vročici, vnetju in bole- činam; dalje uspavajoča ;:Jravila: sulfonal, trionai, veronal, luminal itd.; razna zdravila z jodom (iodothyrin); potom fabrika-cije sestavljenih zdravil (ksantin, terbro-min, teocin, sajodin i. dr.), salversan, me-thylen-modro, caporit, igilol ild. Antipirin in pa fcnacetin sta /adobila svetovno slavo f.c leta 1880., posebno se je obnesel prvi ob veliki kugi >španske bolezni«. Se večjega pomena pa je bila iznajdba aspirina 1. 1899. Danes obsega seznam zdravil le tvrdke samo za veterinarske namene knj go 120 strani, na katerih so navedena gornja zdravila in še dolga vrsta drugih. Toda nikar ne mislimo, da izdelujejo zdravila kar tako lahko in na debelo. Podjetje ima mnogoštevilne kemike, zdravnike, živinozdravnike, ki skupno in med sebej znan.tveno ustvarjajo in preizkušajo vsako zdravilo posebej in dolga je pot, prodno pride novi izdelek v javni promet in podjetje je zadovoljno, če tekom dveh let izdela 2 nova preparata. Vsako zdravilo se preizkusi najpreje kemijsko, potem zdravilno (farmakološko), treba je pri tem več tisoč preizkusov, a končno pride dotično sredstvo šele v presojo mnogim nepristranskim učenjakom na visokih šolah in klinikah, kontno v praktično uporabo ter seveda tudi javno kritiko. — Siiaini oddelki (laboratoriii) te tvrdke stoje v Elberfeldu in so- kar najmoderneje opremljeni in razdelieni v farmacevtske, farmakološke, ke mijski' in razne drugo od- delke, vse v velikanskem obsegu in z ve& tisoč nastavljenci. Preizkušnje zdravil stanejo ogromne vsote. Že razpredelba posameznih poslopij je tako uravnana, da gre vse točno svojo pot od prvotne surovine do pravega izdelka in njegove odprave v javni promet. V Leverkusenu 6e izvrši pred odpravo stroga kontrola vsakega izdelka; za vsak izdelek je posebej določen prostor, tako, da je zamenjava raznih zdravil popolnona izključena. — S stroji se avtomatsko napolnjujejo tekočine, izdelujejo praški in tableti; ko se to izvrši, pridejo izdelki v celo vrsto najrazličnejših preizkušenj. Ko ss je vse to kar najtočneje izvršilo, se v velikanski, s cvetjem okrašeni dvorani, kjer deluje več stotin delavk, polagajo zdravila v posebne škatljice ali ovoje t. zv. originalne zavoje. Pri tem se vporabljajo zopet stroji, ki lepijo napise, zlagajo nalepljeno itd. — Končno je v tovarni pošta in železnica. I:a seseda Petra? ... Sprva po Metkini smrti je občutila globoko sr vutje. Pozneje, ko ga ie tako tolažila in um p.nra-gala se je iz sočutja vodilo nekako prijatel-nik, prvi, ki ste v tej slvari vprašali mene. kakšna je moja volja.« Velike številke. Ameriška finanea je pregledala imena svojih davkoplačevalcev. Uradniki nn financi so poleni povedali 1'adovedn i m časn ika r jeni, da je v Ameriki 15.000 milijonarjev. To se pravi, da jih je 4000 več kol lani. Milijardarjev je pa tudi 283. l»(. 41.267, 7.502, 48.322. Serij« G. 44.020, 33.817, 29.385, 39.918, 9.198. 28.788, 39.816, 42.402, 12.758, 18.092, 20.265, 14.615, 5.667, 32.059, 28.612, 15 470, 38.489, 48.617, 21.181, 9.370, 22.964, 36.229, 38.001, 24 907. 14.965, 30.566, 13.IS5, 12.667, 23.038, 30.299, IR500, 29.%2. 37.132, 643, 47.255, 24.499. 407, 43.939. 8.047. 40.206. 23.746. 5.609, 903, 42.127. 31.849. 5.887, 9.110, 21.714, 4.818, 33.778, 47.435, 32.536, 32.981, 4« 749. 19.056, 43.101, 18.693, 1.081. 19.815, 2.567, 7 395, 7.392, 7.973, 41.706, I.472, 30.990, 42.930, 49.089, 34.652, 33.751, 13.200, 39.273, 49.350, 5.910, 49 376, 21 634, 47.462. 37.601, 33.301, 20.344, 14.701. 29.7^2, 42.841,, 40.036, 6.159, 30.132, 8.635, 30.139, 33.5^7. 18.747 4.00b, 41.851, 32.568, 18.414, 30.667, 36.310, 785, 31.817, 49.638, 25.S92, 21.303, 47 759, 49.603. 22 783, 1.953. 5.810. 8.158, 21.102, 43.571, 12.874. 18.509. 4.976, 13.217, 44.738, 36.612, 15 493, 35.632, 37.981, 19.284. 3.990, 45.843, 36.339, 32.413, 19.490. 42.814, 17.190, 26.607, 34.534, 20.252, 14.404, 14.406, 36.129. 36 002, 15.859, 9.129, 46.423, 30.614, 29.821, 7.667, 19.035, 34.843. Serija F. 35.112, 29.112, 46.444. 20.330, 36.045, 36.046, 12.832, 48.329, 16.087, 43.331, 11.90.'), 5.338, 29317, 8.900, 14.808, 5.708, 15.224, 21.275, 15.229, 20.628, 5.522, 5.748, 34.020, 22.026, 42.648, 27.082, 27.777, •M).398, 0.50. 4.715. 14.313, 22.740, 14.126. 11.525, 13.292, 46.959, 13.216. 17.626. 29.413, 48.806, 17.120, ■<4.326, 21.084, 10. 476, 1.200, 14.771, 16.121, 11,250, 43.061, 11.252, 14.335 5.169, 2.771, 33.038, 22.287, 21.970, 7.748, 21.678, 22.112, 8.%7, 48.823, 15.875, 43.799, 11.871, 21.840, 43.867, 28.127, 31.259, 25.756, 48.355. 13.281, 17.113, 18.975, 4.283. 18.306, 47.95b, 17.772, 36 662, 5.824, 13.3S5. 46.035, 22.072. 9.399, 9 377. 13. 107, 19.901, 18.923, 8 457, 41.229. 13.570, 28.469, 1.328. 46.941, 29.800, 18.080, 11.127, 18.725. II.125, 19.972, 8.035. 28.340, 31.161, 30.824, 35.219, 45.702, 2.309, 41.111, 10.510, 45.320, 15.076, 3.390, 3.239, 13.072, 17.359. 33.565, 24.198, 9.237. 43.504, 1.636. 6.352, 19.680. 49.800, 6.617, 34.688, 37.630, 6.620. Serija H. 18.974, 3.987, 17.731, 13.370, 24.371, 18.978, 40.356, 43.022, 32.159, 7.129, 35.722, 13.622, 3.717, 9.313, 26.360. 26.362, 6.431, 31.708, 49.387. 39.712, 28.066, 13.823, 18.942. 36.482, 14.908, 24.432, 17.910, 28.66« 28.6"l, 11.967. 13.163. 20.775, 35.962. 19.079, 36.530, 2.944, 861, 18.595, 16.101. 11 116, 49.441, 3113, 28.455. 40.931. 14.430. 24.702, 30.763, 25.266, 33.611, 17.168, 46.005, 22.899, 2.167, 21.315. 38.127, 41.215, 23.777, 49.580, 23.343, 3.269, 41.940, 40.552, 8.805, 39.880, 28.002, 16.694. 4.211, 5.821, 18.570, 49.614. 34.082, 30 505, 35.703, 2.523, 8.870, 22.927, 13.299, 47.13(1, 34.400, 13.089, 44.227. 15.966, 30.314, 27.437, 43.871, 47.179, 47.403, 26.175, 48.595, 31.188, 22.936, 33.976, 28.503, 40.434, 24.016, 8.986, 36.816, 13.701, 47.414, 11.421, 2.601, 30.735, 19.896, 11.424, 33.2«. 3.534, 2.516, 30.571, 13.329, 13.066, 25.353, 38.730, 12.207, 7.870, 48.852. 2.168, 27.251, 30.669, 35.216, 19.010, 20.353, 32.099, 47.914, 26.172. 26.160, 34.156, 14.359, 40.314, 3.435, 17.371, 21.878, 47.181, 4.839, 4\726, 43.654, 38.396, 21.716, 11.539, 39.703, 28.591, 45.207, 31.569, 6.383, 23.132, 42.450, 28.531, 17.884, 28.102. 12.841, 45.732, 40.933, 25.771. 15.131, 14.354, 7.079. 9.061, 43.637, 22.881, 14.636, 28.036. Meh za smeh. Mož je prišel pozno domov in žena ga je nahrulila z vprašanjem, kje je bil. Nekoliko je pomislil, nato pa dejal: »Na pokopališču.« »Za božjo voljo, kdo pa je umrl?« je vprašala presenečena žena. »Vsi, kar jih je "bilo tam«, se je odrezal zakasneli mož. Lastnik starinskega avta: »Oprostite, toda tu pa morate izstopiti, v ta klanec bi avto težko izpeljal.« Gost: Dobro je. Vas bom pa vrhu klanca počakal.« Ona (na izletu): »Jojmene, električni li-kalnik sem pozabila doma odviti.« On: »Le brez skrbi, ne bo dolgo gorelo, saj sem jaz tudi pozabit pipo zapreti pri vodovodu.« Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din & Naročniki „Domoijuba" plačajo saino polovico, «ko kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe. Pfls£sfy0 poslopji, ohseiaioče 12 jiektarn v Jemlje, pro dam. Cena po dogovoru. Jai'©'. Gabrijel, Kamna gora p.Trebnje 1/illnR dihurje in pol-SJHif! he kupuje tvrd-ka Drago Schwab,Ljubljana. Vrtnarskega vajence sprejmem. Paizse se v cvetličarni Rajt, Pod Trančo št. 2, Ljubi lana HonašHega vajenca sprejme takoj Alojzii Šiirn kovašni ni"ister v Dobrniču pri Trebnjem. Tla&ove u urbve. veže, cementne cevi, nagrobne spomenike, st pnice. krasno delo nuili: Cemeut irna Go-stinčar Pešata, p. Dol pri Ljubljani. BuspBdioja posestvo okraj Brdo, nulobus postaja, se sprejme. Dobra priporočila ali spričevala potrebna. Ponudbe pod „Zane-iljiva" na upravo lista ali predstaviti se v Ljubljani, Aleksandrova cesta 2,1. nadstr. pisarna. t&izSEsss p. Smlednik. Mesto viničaria, 2 delavni izurjeni moči iščem. Naslov v upravi pod št. 204. Ova čevljarska po- Hlasca za vsa kmečka P