PRIMORSKI DMEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 148 (1836)
TRST, nedelja 24. junija 1951
Cena lir 25
OB OBLETNICI KOREJSKE VOJNE BESEDE 0IHIRNI REŠITVI SPORA
Značilna Malikui/a namigoi/anja o možnosti premirja ob osemintridesetem vzporednika Resnična želja po koncu korejske pustolovščine ali nov manever moskovske diplomacije?
NEW YORK, 23. Eno leto je Preteklo, odkar se je pričela korejska vojna. To priliko so danes izrabili državniki in poudarili stališča svojih vlad do tega vprašanja.
Predstavnik ameriške delegacije pri OZN Warren Austin 5e izjavil, da je najvažnejše dejstvo, ki ga ie bilo mogoče opaziti v tem letu, da je_ kolektivna varnost prešla iz teorije v prakso)). Poudaril je »tališče OZN v tem trenutku: Združeni, narodi se ne bodo Umaknili in se ne bodo prilagodili «appeasementu». Vedno »o pripravljen; na pogajanja, Vedno so pripravljeni prevzeti tveganja za uresničitev miru, Preden bi prevzeli tveganje za splošno zmešnjavo. Dokler pa »e sovražnik ne bo odpovedal svojemu napadu in se prilagodil načelom OZN. se bomo borili«.
«Trygve Lie, ki je danes prišel v Oslo, je izjavil med drugim. da «vojaki, ki se borijo in Umirajo pod svojimi državnimi zastavami in pod zastavo Združenih narodov, služijo naj-Plemeritejšemu izmed vseh podvigov. Borijo se, da preprečijo tretjo svetovno vojno. Z zavrnitvijo oboroženega napada so že izvojevali veliko zmago za Združene narode in za hiir. Upam in prosim Boga, da bi taka zmaga kmalu vodila do Premirja in do prenehanja prelivanja krvi in razdejanja«.
Zelo važen govor je imel danes sovjetski predstavnik pri OZN, Jakob Malik, ki je predlagal v radijski oddaji. _ namenjeni vsemu svetu, naj vojskujoče stranke začnejo s pogajanji, ki bi predstavljala Prvo stopnjo za mirno rešitev korejskega vPrašanja. ((Vojskujoče stranke bi morale pričeli pogajanje za dosego prenehanja ognja in premirja, ki bi slonelo na umiku nasprotnih čet na eno in drugo stran 38. Vzporednika«. Zatrdil je, da je njegovo nasvet uresničljiv, če Obstoji ((odkrita želja za končanje krvavih bojev na Koreji«, In da «to ni prevelika cena, ki bi jo bilo treba plačati za vzpostavitev miru na Koreji«.
Po .svojem govoru, ki je trajal četrt ure in so ga prevedli na deset jezikov, je sovjetski delegat govoril 0 nasprotjih med ((miroljubno politiko ZSSR« in ((napadalnih namenih Vodilnih krogov ZDA, Anglije in Francije«. Obsodil je te države, da hočeio izolirati dve Veliki sili, ZSSR in LR Kitajsko. s čimer da kršijo ustanovno listino OZN, ki določa, načelo enotnosti med velikimi silami kot jamstvo za mir.
Uradni krogi v *Washingtonu danes zvečer niso hoteli ko-
mentirati Malikovih predlogov t> prenehanju ognja na Koreji. V ZDA so nekam presenečeni zaradi tega govora in pravijo, da je zaradi drugih zadev v sedanjih mednarodnih odnosih (konferenca štirih velikih in japonske mirovne pogodbe), treba skrbno preudariti vsako besedo,.ki jo je izrekel Malik. Vladni krogi pravijo, da je potrebna previdnost, zlasti ker bo jutri govoril Truman v Tennesseeju. Vladni krogi menijo, da bo ameriški predsednik komentiral današnje besede sovjetskega delegata in natančno nakazal ameriško stališče glede tega novega razvoja.
V ameriških krogih ne dvomijo, da je ameriška vlada zlasti pozorna zaradi dejstva, da Malik prvič po enem letu ne postavlja predhodnih pogojev za pričetek pogajanj. Kljub temu, da je govoril o napadalnih namenih ZDA na Formozi in o predstavništvu LR Kitajske pri OZN, ni naglasil, da je prav rešitev teh dejstev neobhodna potrebna za dosego premirja. Omenil je samo umik nasprotnih čet na obeh straneh 38. vzporednika. To naj bi bil največji pomen današnjega Mali-kovega govora. Sprašujejo se, ali bo vlada v Pekingu iz koristila to stališče m prišla, na dan s konkretnimi predlogi.
Prav to, na kar ameriški krogi največ polagajo, označujejo v današnjih svojih _izjavah v Londonu uradno obveščeni kro. gi kot propagandni manever. Poudarjajo, da je Malik predla-gal dosego premirja na Koreji kot prvi korak za dosego miru, kar naj bi po njihovem mnenju pomenilo, da bi Moskva in Peking šele pozneje prišla na dan s svojimi zahtevami.
Nekaj so presenečeni zaradi dejstva, ker je prvi korak za končanje korejskega spora prišel iz Moskve. Ker nista obe prestolnici uradno soudeleženi v tej vojni, so mislili, da bodo prišle prve ponudbe za mir iz Pjongjanga.
Iz krogov OZN pa prihajajo vesti, da so pričeli tam proučevati bližnji razvoj in korake, ki bi jih bilo treba v sedanjem položaju napraviti. Po splošnem mnenju bi mogli postopati na štiri načine: 1. Try>gve Lie bi mogel povabiti vse zainteresirane stranke, naj na določen dan prenehajo s sovražnostmi; 2. Poveljnik sil na Koreji, general Ridgway, bi mogel povabiti poveljnika severnokorejskih čet, naj preneha s^ sovražnostmi; 3. Šestnajst držav, ki so poslale svoje čete na Korejo, naj bi povabile Severnokorejce in Kitajce, naj prenehajo s so-
vražnostmi; 4. Odbor za dobre usluge OZN bi mogel predložiti v Pekingu konkretno ponud-bo preko predstavijikov Švedske, Anglije ali Indije, ki so tam akreditirani.
Vse te možnosti sedaj natančno proučujejo. Menijo, da bo Lie, ki je sedaj y Oslu, stopil v telefonsko zvezo z glavnimi delegati in njihovimi svetovalci pri OZN z namenom, da razčisti položaj.
Angleški državni minister Younger je danes izjavil v Nottinghamu: «Kar se nas tiče, smo vedno pripravljeni mimo rešiti korejski spor y duhu listine OZN.... Mi ne verujemo, da je svetovna vojna nepreprečljiva«.
Norveški zunanji minister Halvard Lange je podčrtal danes zjutraj v parlamentu potrebo pogajanj, dokler ne bi izkoristili zadnje možnosti.
Tudi general Ridgway je govoril ob današnji obletnici. Govoril je predvsem o vojaških zadevah in povedal, da ZSSR najbrže nima namena dobaviti
Kitajcem dovolj orožja za zmago na Koreji. Dejal je, da ZSSR ne prija prevelika kitajska vojaška moč, ker bi se ta lahko spremenila v odoor proti priključitvi Mandžurije njihovim ((prijateljem in zaveznikom«.
Težave s Kašmirjem
NOVi DELHI, 23. — V mestu Jamu je 15 uglednih mož ustanovilo odbor, katerega naloga je organizacija bojkota obiska Franka Grahama, posredovalca OZN v kašmirskem sporu. Odbor je sklenil, da bo pozval Indijce na «teden bojkota Grahama«; ta teden bi se naj začel 28. junija, ko bi Graham moral priti v Indijo.
Indijska vlada je že pred ča som sklenila, da bo bojkotirala Grahamov obisk in izjavila, da ga bo sprejela kot kakršnega koli drugega obiskovalca, z vso vljudnostjo, da pa ne bo priznala njegove naloge posredovalca ali razsodnika v kašmirskem sporu.
ZSSR NE BO ODGOVORILA
na ponudbo za sestanek štirih?
VVashington ne bo podvzel nobene iniciative, temveč bo pričakoval sovjetski odgovor na zadnji poziv zahodnih delegatov v Parizu - Daviesove izjave pred odhodom v London
W ASHINGTON, 33. — v ameriških dobro obveščenih krogih menijo, da ni verjetno, djai bi ZSSR sprejela poziv na četvomo konferenco. Samo v nekaterih krogih še niso povsem zapustili upanja, da bo dio konference res prišlo. Na splošno pa poudarjajo y ameriških diplomatskih krogih, dai so Rusi preteklo jesen res hoteli konferenco štirih zunanjih ministrov, da bi preprečili nemško oborožitev. Ker pa so nastopile težave v izvajanju te' oborožitve, so v Moskvi spremenili mnenje.
V. Wash,inigtonu pravijo poleg tega, da ne bi imelo smisla sklicevati konference, katere neuspeh bi povzročil1 ogromno razočaranje v svetovnem javnem mnenju. Zaradi tega tudi menijo, da ameriška vlada po nieuspehiu pardškfe konference ne bo podvzela več nobene iniciative, dla hi prišlo do sestanka štirih zunanjih ministrov, bodisi z dnevnim' reuorr bodisi brez njega. Zunanje ministrstvo se bo omejilo na-pričako-
vanje sovjetskega odgovora na poziv v zadnji zahodni noti, ki ostane v veljavi, kot so potrdili zahodlni namestniki predi razidem. Tako pravijo v obveščenih krogih v ameriški prestolnici.
Iz Pariza poročajo, da je načelnik delegacije na konferenci namestnikov, Ernest Davies. izjavil pred) svojim odhodom iz Pariza v London; «Brez oklevanja raoratm izjaviti, d!a so Rusi odgovorni za neuspeh in da bo ta odgovornost trajala, dbkter ne bo prišlo do sestanka zunanjih ministrov, kajti ponudba zahodnih velesil ostaja v veljavi«. Davies pa ni izključil možnosti, dh je 16 tedi nov pariških sej morda kakor koli pripomoglo pri iskanju za ublažitev mednarodne napetosti.
Današnji «New York Times« si zastavlja vprašanje, ali so zahodne velesile resnično izbrale najboljših taktiko na pariški konferenci namestnikov. List 'pravi. d!a je problematično. če so zahedtae velesile pri-i kazale svoje stališče z zadostno
BOSTONSKE OBLASTI PRESELJUJEJO
jugoslovansko manjšino v notranjost državo
Predsednik grške vlade Venizelos obsoja protijugoslovanske izpade nekaterih grških listov • V juliju bo sklicano zasedanje ljudske skupščine FLRJ Tisoči tujih turistov obiskujejo Jugoslavijo
Italijanski socialisti
pred novimi vprašanji
Vlada je razpravljala o sindikalnem zakonu, ki omejuje pravico do stavke
RIM, 23. — Politični krogi z ženimanjetn zasledujejo razvoj dogodkov v italijanskih socialističnih skupinah. Včeraj 1® Saragat zahteval, naj iz nov1e socialno demokratske stranke izključijo poslanca Giavija, ki je zahteval, naj se ustanovi e-Jk«taa socialistična stranka, ki bi obsegala vse socialiste od Saragatovega do Nennijevega »rila. Giavi je svoje stališče Utemeljil približno taiko: keT »e Nenni ni približal socialnim demokratom, ae morajo socialdemokrati približati Nvnniju.
Po Saragatovl zahtevi, naj Giavija, ki vztraja pri tem stališču, izključijo iz stranke, je poudaril Romita, da z Nen-r.ijem ni mogoče nobeno sodelovanje, ker je samo ((poslušno orodje kominformistične politike v Italiji«. Voditelj socialdemokratov se strinjajo z Romitovim stališčem in poudar. 3ajo, da je KPI poverila Nen-niju naj izvede manever, ki ga Togliatti ni mogel pripeljati
Glas k
Fotografija pojasnila kop/-®kega župnika, ki smo jo obja-bili v našem dnevniku, je pac najboljši dokaz za to, kako ogromna je laž, ki jo tržaški škof Sanlin ob nobeni prilikt ne pozabi poudarjati: da vlada namreč v jugoslovanski coni $TO protiverski in protiitalijanski teror. Zato smo pričakovali, da se ho oglasil s tem n zvezi ali sam Santin ali pa njegova kurija. In oglasila se ie kurija, ki Pravi pod točko 4 svojega uradnega poročila. *Zupnikovo pojasnila pa velja «amo za tiste, ki ne vedd, kakšen teror vlada v Kopru*.
Sicer pa je v teh dneh sam ClN-ovski tisk pisal, da je ta teror tako strašen', da sta bili samo ta mesec v Kopru kar dre zei0 uspeli cerkveni procesiji, ki ju ni nihče oviral-
Takšna bi bila najbrž tudi tista za sv. Nazarija. če bi bil mpnik pr&vočasno vložil Prl' fatro in če ne bi — kot sani Pravi — prišlo dio nesporazuma
. Vidtmo torej. da škofu, ki ga lastni, župnik demantira, ni lahko. Zlasti pa mu to anemo-boiii uganjati šovinistično protislovensko politiko za kar sta On bila v tistih zlatih časih Papež in Mussolini poslala v Trst,
srečno do konca t. j., naj poskuša ustvariti novo izdajo ((Ljudske fronte«, ki bi odgovarjala trenutnim kominformi-stičnim potrebam v Italiji.
V socialdemokratskih krogih pravijo, da bi mogla Nennijeva akcija biti še bolj nevama od Togliatti j eve. Dejansko je Togliatti postavil svojo akcijo zelo na široko in snubil srednje sloje in intelektualce, Nenni pa je omejil svoje delovanje na parlamentarne kroge in na delavce.
Socialdemokratski krogi me.
nijo da je edino sredstvo, s katerim je mogoče paralizirati Nennijev manever, katerega končni cilj je razširjanje poli-tične baze italijanskega komin-formizma, samo z opozicijo proti viadi Nekateri politični kro. gi na se zavzemajo za socialno-demokratsko sodelovanje v vla-di, pri čemer bi bilo tieba zahtevati od demokristjanov določene in časovno omejene obveznosti.	,	-
Te obveznosti bi utegnile biti v skladu z zahtevami, ki j1 je včeraj v svojem gospodarskem poročilu postavil Tremei-
loni pred socialnodemokratsko
parlamentarno skupino: 1. pr°-tiinflacionistična politika, ne lc z vplivanjem na kredit, temveč predvsem z odločno davčn0 politiko; 2. urediti sedanjo p°" časno in neprimerno državno upravo tako, da bo ustrezala potrebam moderne države; 3. resni napori za rešitev vprašanja brezposelnosti; 4. reforma socialnega skrbstva in podpornega delovanja.
Vlada je na današnji seji proučevala načrt sindikalnega zakona in odobrila nekaj njegovih členov.
Kratke vesti
NOVI DELHI, 23. — Indijska in sovjetska vlada sta se sporazumeli o seznamu blaga, ki ga bo Indija poslala v ZSSR v zameno za 100 000 ton žita. Kominformisti so pošiljko tega žita spočetka prikazovali kot dar.
SOFIJA, 23. — Odstavili so ministra za kmetijstvo Cerkokoleva in na njegovo mesto postavili Nikolaja Stoilova.
FRANKFURT, 23. — 130 delegatov se bo udeležilo osme mednarodne socialistične konference, ki bo v Frankfurtu od 30. junija do 3. julija. Na konferenci bodo ustanovili »socialistično internacionalo«.
(Od našega, dopisnika)
BEOGRAD, 23. — V prvi polovici julija bo zasedanje ljudske skupščine FLRJ, na katerem bodo poleg drugega odločali tudi o predlogu zakona o izvrševanju kazni, o zakonskem predlogu o prekrških in o predlogu novega zakona o amnestiji in pomilostitvi. Q teh zakonskih predlogih bosta razpravlja, li tudi zakonodajna, odbora o-beh svetov ljudske skupščine, ki sta bila sklicana za 28. junij.
Predsednik grške vlade Venizelos je ponovno obsodil protijugoslovansko kampanjo, ki so jo vodili nekateri grški listi. Ves grški tisk je objavil izjavo predsednika Venizelosa, k.j. o obsoja pisanje lista «Ethnikos Kiriw». Ta list je v treh člankih klevetniško pisal o jugoslovanskem generalnem konzulu v Solunu in med drugim zatrjeval, da ((Jugoslavija poskuša v Grčiji organizirati ti-toistično partijo«, da ((Jugoslavija noče vrniti otrok grških staršev« In podobno.
Predsednik Venizelos je ob tej priliki izjavil: ((Obžalujem, da ((Ethnikos Kiriw» kljub demantiju, ki sem ga dal pred nekoliko dnevi, nadaljuje s kampanjo proti sosedni Jugoslaviji. Ta kampanja nima no-benih stvarnih osnoy in lahko samo škoduje dobrim soseskim odnošajem med obema deželama. Vlada posebno obsoja osebne napade na predstavnika tuje dežele, s katero smo v dobrih odnosa j ih na katerih nadaljnjem razvoju delamo z vso vztrajnostjo«.
Pisanje omenjenega grškega lista je nedavno napadla tudi beograjska Borba, ki je poudarila, da morajo to pisanje obsoditi vsi oni, ki jim je do dobrih soseskih odnosov.
Čeprav še nepotrjena, je v Beogradu povzročila veliko pozornost yest, da romunske obla. sti pospešeno izseljujejo prebivalstvo jugoslovanske narod-nosti vzdolž vse meje. Kot se je izvedelo, se to preseljevanje vrši samo ponoči s kamioni in vlaki. Pravijo, da na področju Temešvara, inesta, ki je približno 10 km oddaljeno od jugoslovanske meje, oblasti z vso nag-glico izvajajo evakuacijo celotnega prebivalstva v globini do 50 km.
Ce te vesti povežemo z vse pogostejšimi incidenti tako na tej kot tudi na drugih mejah s kominfonmlstičnimi deželami, zlasti pa z nedavnim ubojem jugoslovanskega obmejnega stražarja na romunski meji in z ugrabitvijo jugoslovanske-ga vojaka na bolgarski meji, se utrjuje vtis, da gre za priprave, ki ne morejo ostati neopažene. Tako izseljevanje je, poleg svojega nečloveškega značaja, vedno vznemirljivo, ker ni mogoče vedeti, kaj se utegne za tem skrivati.
Iz Avstrije in Trsta pričakujejo to leto največje število turistov, ki bodo obiskali Jugoslavijo. Po prognozah bodo na ostalih mestih turisti lz ZDA, Anglije. Francije, Nemčije in Skandinavskih dežel. Pričakujejo, da bo to leto obiskalo Jugoslavijo 15 do 20.000 turistov.
Danes je na graškem letalj-šču pristalo prvo jugoslovansko
prišlo 50.000 vagonov blaga v skupni vrednosti 70 milijonov dolarjev. Del tega blaga so pripeljale jugoslovanske in tuje ladje neposredno iz ZDA, 100 tisoč ton pa je prišlo po železnici iz nekaterih evropskih dežel.
Po prodaji tega blaga po cenah, ki veljajo na jugoslovanskem trgu, bo realizirano 4 milijarde dinarjev, od česar bosta dve milijardi uporabljeni za namene, ki jih določa sporazum o pomoči, od tega 1886 milijo, nov za zdravstvene ustanove.
Včeraj ponoči je odpotoval iz New Yorka generalni polkovnik Koča Popovič, načelnjk glavnega stana jugoslovanske armade.
26, junija bo prišel v Jugoslavijo načelnik oddelka za duševne bolezni	pri mednarodni
zdravstveni	organizaciji, dr,
Hargreaves.	Prisostvoval bo
razgovorom, ki jih bo imel y Beogradu z jugoslovanskimi spe.
cialisti prof. Paul Lemkau, a-meriški specialist za duševne bolezni.
R. R.
Truman se posvetuje
o proračunu za leto 1952-53
WASHINGTON, 23. — Predsednik Truman: se i® danes posvetoval s svojimi finančnimi, diplomatskimi M vojaškimi svetovalci o načrta za proračun za finančno leto 1952-53 in o načrtu za gospodarsko in vojaško pomoč tujim deželam. Tako vsaj razlagajo v dobro obveščenih krogih. Seji so prisostvovali tudi zunanji minister Acheson, finančni minister John Snyder, obrambni minister George Marshall in upravnik ECA William Foster.
Običajno začenja predsednik pripravljati proračun za prihodnjo finančno leto, ki ga mora predložit; Kongresu v la"
nuarju, šele septembra ali oktobra. Vzroki, zakaj je začel proučevati proračun in načrt pomoči tujini tako zgodaj, niso znani. Opozarjajo, da predsednik zahteva odi kongresa, naj odobri 8 milijardi in pol dolarjev za gospodarsko in vojaško pomoč tujini za finančno leto 1951-52 jn približno 50 milijard' dolarjev za obrambo ZDA za isto finančno leto.
Zunanji minister Acheson bo prvi, ki bo pričeval pred’ zuna-nje-političnim odborom ameriške predstavniške zbornice pri razpravljanju o nakazilih, ki so poti-ebna za izvedbo načrta o v.zajemni obrambni varnosti.
Razpravljanja £e bodo začela 26. junija.
Kot znano, je predsednik Truman v okviru tega načrta zahteval 6.250 milijonov dolarjev za nadaljnjo pomoč v orožju in 2.250 milijonov dolarjev za gospodarsko pomoč tujini.
Zastoj v petrolejskem sporu do konca verskih proslav v Iranu
V Teheranu se je zanimanje obrnilo na tridnevne proslave mučenika Alija - Pesimizem v Londonu - Spori s poveljniki petrolejskih ladij glede podpisa dokumentov
TEHERAN, 23. — Uradno so javili, da sp danes iranske oblasti prevzele petrolejske naprave «An\glo-lramam» v C ha nabada, ob iraški meji.
LONDON, 23. — V angleški prestolnici So veliki pesimisti glede bodočega razvoja v sporu z Iranom. Pravijo, da bo morala družba izbirati med kapitulacijo pred perzijsko vlado in sprejeti njene zahteve, ali pa umakniti svoje ljudi iz petrolejskih področij. K temu dodajajo, da če bi prenehala proizvodnja nafte v Perziji, bi bile pri tem prve žrtve države, ki to nafto potrebujejo. Londonski finančni krogi pa dvomfjo o tem, da bi mogla dolgo trajati solidarnost med mednarodnimi petrolejskimi družbami. r.'a katero «Anglo-Iranian» toliko računa. Zlasti se sprašujejo, koliko časa bo ameriška vlada trpela sedanji nevarni položaj v Perziji. To posebno, ker se je neuradno izvedelo, da je Moskva že dala vedeti Mossadeghu, da bi mu dala na razpolago petrolejske strokovnjake in ((moralno podporo«.
Vsa zadeva okrog perzijske nafte se bo sedaj verjetno zaustavila še za tri dni. Jutri, v ponedeljek in torek bodo namreč v Iršnu velike verske manifestacije v čast mučeniku Aliju, prvemu perzijskemu ima-nu, ki je umrl pred 1.300 leti V Iranu slave Alija toliko kot Mohameda.
Medtem ko je mednarodno sodišče v Haagu javilo, da bodo 30. junija pričeli razpravo o tem sporu, so sedal perzijske oblasti v Abadanu pričele siliti poveljnike petrolejskih ladij, da podpišejo potrdila, koliko petroleja državne perzijske družbe za nafto imajo na krovu. Kakor
so danes javili predstavniki —- — , . ,- ,	.	.	«Anglo-Iranian» v Teheranu, sta
letalo, ki bo letalo redno na I dve angleški ladji uspeli od-
progl Reka-Zagreb-Graz. To je po liniji Beograd-Linz druga letalska zveza med Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrijski potovalni uradi so v Opatiji rezervirali dva hotela za avstrijske letoviščarje.
V kraHčem bo izvršen načrt pomoči v živilih, ki jo je vlada ZDA dodelila Jugoslaviji, da bi ji pomagala premagati teža. ve, ki so posledica lanske velike suše. V Jugoslavijo je doslej
pluti, preden sta poveljnika podpisala ta potrdila, druge pa, kot pravijo, niso mogle iz Aba-dana, kljub temu, da so imele v redu vse dokumente, kot jih zahtevajo zastopniki državne družbe.
Drake, ki je še vedno v Abadanu, je dal navodilo angleškim petrolejskim ladjam, ki so priplule v Perzijski zaliv, naj počakajo na odprtem morju ha nova navodila. Zdi se, da se
sedaj predstavniki angleške družbe pogajajo s perzijsko vlado o izdajanju takih potrdil, ki bi jih lahko sprejeli obe stranki.
V Abadanu so angleški strokovnjaki izrazili željo, da bi obnovili svoje delovne pogodbe z iransko državno petrolejsko družbo. O tem vprašanju je danes odgovoril finančni minister Varasteh y pismu predstavniku «Anglo-Iranian» v Teheranu, Seddonu. Zatrdil mu je, da bo perzijska vlada priznala tujemu osebju v Perziji vse prednosti, kot jih je imelo še pred nacionalizacijo. Pismo je odgovor na Seddonovo pritožbo glede ukrepov vlade na petrolejskem področju, ki bi mogli ((povzročiti masovno odstopanje tujega osebja«.
Danes je Seddon poslal nov protest iranski vladi. Sedaj se je pritožil zaradi ((nedovoljenega vdora« mladih Irancev v pisarne družbe, kar se je dogodilo v četrtek.
Mladi ljudje so danes v Teheranu pričeli z novo taktiko. Pri izhodu so čakali na uradnike družbe in jih preiskavah. Men-i da so iskali važne listine. Po protestih Angležev je intervenirala policija, ki je mladeniče odstranila.
Sedež «Anglo-Iranian» je danes obiskal član mešane iranske komisije za nafto, Kažem Hassebi. Kot vse kaže, je družba zahtevala, da ji dovolijo prenašati listine, ki so potrebne za normalno poslovanje družbe.
Znano je. da so Američani že dolgo časa nameravali naložiti svoj denar v Iranu. Pogajanja z Export-Import banko so se vlekla od septembra. Sedaj se je izvedelo, da je Iran posojilo sprejel. Teh 25 milijonov dolarjev bo dala banka na razpolago Perziji takoj, ko, bo pogodbo z banko perzijski parlament ratificiral. Denar pa bo mogla teheranska vlada uporabiti samo za financiranje načrtov, ki jih je predhodno odobrila Bela hiša. Z njim se torej ne bo mogla okoristiti prazna iranska državna blagajna.
Z druge strani pa se je izvedelo, da ameriški poslanik še
vedno prepričuje Angleže in Perzijce, naj se pobotajo. V Londonu so danes tudi razširili vesti, po katerih naj bi v angleških bankah blokirali šterlin-ške vloge perzijske vlade. Angleški vladni krogi so to vest zanikali.
Perzijski primer nacionalizacije je jasno doživel velik odmev po Srednjem vzhodu, odkoder poročajo o valu nacionalizma in sovraštva proti tujcem. Egiptovski list «A1 Misri« je danes objavil proglas egipčanske socialistične stranke, ki zahteva zaplembo Sueškega prekopa. Ta stranka nima nobenega sedeža v parlamentu. Vendar je zanimivo, da je proglas objavil list vafdistične stranke, kar nam kaže vsaj delno vzdušje med egipčanskim javnim mnenjem.
Egiptovski vladni krogi, kakor javljajo dobro obveščeni krogi, natančno proučujejo svoje obveze, ki jih imajo do Perzije v primeru, če bi prišlo do oboroženega spora z Anglijo. Perzija je mohamedanska država tako kot Egipt. Se pred časom sta bili obe državi povezani po vladarskih hišah. V diplomatskih krogih se je izvedelo, da je perzijska vlada prosila, če bi ji sporočili stališče vlade v Kairu v primeru, da bi se Angleži hoteli posluževati proti Iranu egipčanskih oporišč ob Sueškem kanalu.
Za Anglijo je danes iransko vprašanje eno izmed najvažnejših. O njem je danes razpravljal Jurij VI. z Attleejem in z njim se seveda tudi obširno bavi angleški tisk.
((Times« piše: ((Predvsem je treba očitati vladi, da ni razumela pravočasno, po dogodkih v Indiji, Pakistanu, Egiptu itd., kako so ošibljeni njeni položaji na Srednjem vzhodu in kako bi bila prav zato potrebna nova pogodba z Iranom. Sedaj, ko ni več primerne prilike in ni upanj za pametno rešitev, osta. ne samo izbira med sprejetjem pogojev iranske vlade ali uporabo sile«. «Times» svetuje, da ne bi poslali čet proti Perziji in zaključuje: «Ce se bo položaj še nadalje poslabšal, mora vlada pomisliti, če ni nobene druge rešitve, kot prepustitev angleških interesov V Iranu«.
spretmoatjo. Prej bi rekli, nadaljuje «New York Times«, da so se zapustile zavesiti od' Husov v labirint brezikanjčinih prepirov o tehničnih podrobnostih! pri čemer so izgubite pogled na celoto in mnoge- možnosti za uspeh.
«Slo je za to, da se na dnevni redi postavijo vzroki za- napetost, zahodlni delegati pa so se omejili na splošne formulacije in s tem odprli vraita- in dkna sovjetskim manevrom, katerih višefe je bilo postavljanje vprašanja atlantskega pakta. Zelja zahodhih velesil, da hi prišlo dio konferenct zunanjih ministrov jih je' zapeljala v mnenje, da so Rusi pripravljeni na diskusijo«, pravj list in trdi, da je za zahodne dlefega-te, zlasti za Francoze, želja bila mati mddlrasti. ®Zd'aj morajo zavezniki hitro in odločno izvajati nujno potrebne politične in vojaške načrte, če se hočejo ohraniti«, zaključuje «New Yorifc Times«.
Tudii «New York Herald Tribune« poudarja nujnost nadaljevanja oboroževanja, kajti (jvsalko oklevanje bi samo povečalo moskovsko nadutost«.
V Parizu je Davies dane® napravil zadnji diplomatski akt 'pariške konference, ki pa ni več v zvezi s pravim namenom namestnikov. Davies je Gromiiku izročil noto britanske vlade, ki prosi vlado ZSSR, naj izvede preiskavo o usodi kapitana Vyviana Holta, ki je bil poslanik Velike Britanije v Seulu im o katerem ni nobene veati od začetka korejske vojne. Vsi dosedanji koraki v tem smislu niso imeli nobenega uspeha, in mordla je prav zato Davies uporabil to nekoliko neobičajno diplomatsko pot.
..Mladinska m" v Brnu
proglašena za sabotažo
LONDON, 23. — Kakor piše češki dnevnik «Rude Pravo«, so zdaj prišli kominformistični mladinski voditelji v Brnu do spoznanja, da ni bil «dan mla-dinske uprave«, s katerim so se lani toliko ponašali in ga pro. pagandno na široko razbobna-li po ysej državi, nič drugega kakor veliko sabotažno dejanje, ki so ga zakrivili «nacjonal-bur-žoazni diverzionisti« z namenom, da bi povzročili nesložnost med ljudstvom in da bi naščuvali mladino proti starejši generaciji.
Ker je češkoslovaška mladina pokazala premalo veselja in zanimanja za politiko, so prišli kominformisti lani na dokaj nenavadno misel, da bi vzbudili v mladini več zanimanja za poli-tično življenje in. delo. Za tri dni, it. ji 13., 14. Jo 15 maja lan-skega leta, so izročili mesto Brno v upravo češkoslovaškemu mladinskemu gibanju. Mladinska organizacija naj bi te tri dni čisto resno vodila vso upravo v mestu in odloki, ki bi jih izdala, bi bili obvezni za vse meščane. Tako se je tudi zgodilo. Komunistični mladinci so te tri dni odločali o vsebini mestnega časopisja in o radijskem programu, o mestnem tramvajskem prometu, o cestnih predpisih in sploh urejali promet po svoji zamisli. Pod njihovim nadzorstvom so bile tu. di tovarne.
Komlnf ormov ske oblasti so bile takrat s tem poizkusom zelo zadovoljno. Slike, ki so prikazovale značilne prizore iz mestnega življenja pod upravo kominformistične mladine, so objavljali v v&eh listih v državi ter jih pošiljali v objavo tudi inozemskim listom. Dokazovale naj bi bile »novi duh .in zagon češkoslovaške mladine pod komunistično oblastjo«.
Pred kratkim pa so nenadno izpremenili svojo sodbo o ((dnevu mladinske uprave« v Brnu, ne da bi uradno navedli vzroke, zakaj so postali drugačnega mnenja. Zdaj obsojajo takratni poizkus in ga proglašajo za veliko sabotažno dejanje. Povzročil naj bi ga bil sekretar mestnega komiteja KR v Brnu Otto Sling, ki so ga aretirali in obtožili veleizdaje in vohunstva. Zdaj trdijo, da so že uspešno iztrebili iz vrst mladinske organizacije v Brnu Slingov vpliv in simpatije, ki so jih uživali on in njegovi pajdaši med mladinci. Mladina
MED DANAŠNJI) VSEBINI) OSMIH STRANI LAHKO CITATE MED URIIGIM:
0 DRAGOCENE IZKUŠNJE KOREJSKEGA SPORA (OB OBLETNICI NEIZZVANEGA NAPADA NA KOREJI).
• KAJ SE DOGAJA V GRČIJI (OZADJE PAPAGOSOVE AFERE):
• »ATOMSKA LEKARNA« V OAK RIDGEU.
• REZIJANI POPOTNIKI.
0 DR. LUIGI SALVINI O JUGOSLOVANSKI LITERATURI.
0 JOSIP MURN - ALEKSANDROV.
0 AH, TO OBČINSTVO (NOVELA ČEHOVA).
0 FAO - NAJVAŽNEJŠA USTANOVA MEDNARODNE KMETIJSKE ORGANIZACIJE.
0 ZMRZNJENA JEDILA V DOMAČEM GOSPODARSTVU.
0 SOLZE IN HRANA BLAŽIJO BOLEČINE.
0 SLOVENSKI MLADENIČ SPADA V SLOVENSKO SOLO.
0 HOCES, PRIJATELJ, Z NAMI NA DELO?
• NASVETI ZA ZENE, IN KMETOVALCE, PISMA IN ZGODBE SLIKANICA ZA PIONIRJE, HUMOR ITD.
Naš tede
p r e g S e d
Konferenca v Rožnati palači se je torej končala Tisti, ki so ob njenem začetku pred tremi meseci in tremi tedni prerokovali, da je barva marmorja v pariški palači dober omen in zato z rožnatimi upi gledali v bodočnost, so se zmotili . Ni ne barve ne kamna ne palače, ki bi imeli to čudežno moč, da bi kot kamen modrosti srednjeve. ških alkimistov napravili svet lepši in boljši. Tudi rožnatorde-či marmor v Parizu ni mogel nadomestiti dobre volje velesil.
Od petega marca do 21. junija, na Td sejah, od katerih je bila zadnja najdaljša in je trajala skoraj pet ur, nekatere pa so se končale že po petih ali desetih minutah, ker nihče, ni imel kaj novega povedati, je trajalo pogajanje za dnevni red. Toliko se je zavleklo, da je svet že skoraj pozabil, da pravzaprav ni dnevni red tisto, česar smo potrebni, temveč sporazum med velikimi. Sovjetska propaganda je to pozabljivost sveta kaj dobro izkoristila in ni izpustila nobene priložnosti za dokazovanje da je njeno delo za zavlačevanje pariške konference borba za svetovni mir....
In zdaj? Se bo mednarodna napetost še bolj zaostrila? Sam Gromiko, ki sicer rad vali odgovornost za napetost na dru. ge, je rekel, da se »svetovni položaj ne bo ne izboljšal ne poslabšali). Spomniti se moramo, da je bila naloga namestnikov docela formalna: sestaviti dnevni red in se ne spuščati v bistvo vprašanj. Cilj pa je bila konferenca zunanjih ministrov štirih velikih. Ce je velesilam res kaj za svetovni mir, rte smejo izgubiti izpred oči predvsem tega cilja.
Zahodne države so tudi po raz-idu v Parizu poudarile, da vabilo na sestanek ministrov še vedno velja To pomeni, da glavni cilj zaradi pariškega neuspeha ni v nevarnosti V nevarnost bo zašel, če Moskva ne bo hotela sodelovati na. konfe. renči štirih .
* k *
Sicer pa bi bilo nekam odveč govoriti o neuspehu pariške konference šele po 21. juniju, po dnevu, ko se je formalno razšla. Ce, kot že povedano, zasedanje namestnikov ni bilo samo sebi namen, temveč bi moralo le olajšati delo zunanjih ministrov, potem se neuspeh začenja od dnem, ko je začelo postajati jasno, da so štirje možje v Rožnati palači zašli v slepo ulico. Od dneva torej, ko se je zdelo, da je sporazum na osnovi prvotnih pozicij, kot so bile očrtane 5. marca, tako rekoč že dosežen, pa je Gromiko našel novo pretvezo — atlantski pakt.
Ta neuspeh pravzaprav ni več v tem, da v Parizu niso mogli sestaviti dnevnega reda, temveč v tem, da se Moskvi v sedanjem položaju ne zdi primerno sesti za zeleno mizo. Lisjak voha. prepičel plen,
Razid pariške konference namestnikov je potemtakem logična posledica dejstva, da Kremelj za zdaj noče mednarodnega sporazumevanja in olajšanja napetosti, temveč mu je ljubše kaliti vodo, dokler za trnek ne prime morda kaj mastnega. Pomeni pa tudi, da so se ponesrečili moskovski računi, da bi se pariška konferenca zavlekla kot ona za avstrijsko mirovno pogodbo, ki se je sestajala štiri leta in pustila v Avstriji vse po starem (za Moskvo pomeni to milijon ton nafte letno iz Zistersdorfa in kup drugih gospodarskih ugodnosti Pa še možnost vojaške okupacije Madžarske in Romunije «za varovanje zvezn- Zdaj je osta. la Kremlju v roki samo še propagandistična karta, ki jo je tudi dokaj bučno vrgel na mizo. Toda to vpliva danes samo še na naivneže in poleg tega traja samo nekaj časa. Potem pa bo Moskva — brez izgovora brezkončne konference namestni
b<> tako spet «lahko hitro na- fc0l) — lg morala nekaj poveda-predovala po novi poti«, kakor ti. Videli bomo kaj bo našla pravijo temu«. «Rude Pravo«1 dolži Slinga, da je hotel ustvariti neslogo med mlajšo in starejšo generacijo in da je vzbujal ((moravski šovinizem«. Nameraval je baje naščuvati Brno proti Pragi in prepričati meščane Brna, «da je njihovo mesto moralno in politično več vredno kakor Praga«.
NOVI DELHI, 23. — Danes je pred ameriškim uradom za informacije v indijski prestolnici prišlo do sovražnih manifestacij.
PARIZ, 23. — Cangkajškova vlada je ostala članica UNESCA. Proti so glasovale Jugoslavija, Indija in Birma.
MADRID, 23. — Neki španski menih in njegov svak, ki je po poklicu elektrotehnik, sta naznanila, da sta iznašla metodo, kako delati iz kamenja zlato.
* # ik
Pravijo, da so tudi francoske volitve vplivale na konec v Parizu, Morda je res. Vsekakor je ZSSR od volitev mnogo pričakovala. Majhen spodrsljaj — in Francija bi bila v položaju, da ne bi mogla sestaviti vlade, ki bi jo parlament podprl, ali pa da se vrže De Gaullu v objem. Oboje bi prišlo Moskvi kot nalašč: notranje homatije bi Fran cijo praktično izločile iz vrste velesil in ustvarile, praznoto na evropskem zahodu, ki bi je ne bilo težko izkoristiti, degolistič-ni fašizem pa bi ustvaril še eno možnost za povečanje napetosti v svetu in gotovo povzročil nevarne razpoke v zahodnem sistemu.
Vse to se ni zgodilo. Franco-
ski parlament je sestavljen iz šestih približno enako močnih skupin (še pred volitvami je Queuille napovedoval «šesfero-koten parlament»), od katerih so štiri, ki so na sredi med de-golisti in kominformisti. nekako pripravljene sodelovati v vladi. Seveda ne bo šlo brez trenj. Desno krilo zmerne desnice se nagiba k degolistom, med so. cialisti pa je močno gibanje proti sodelovanju z desnimi, pa čeprav zmernimi.
Toda sovjetska politika nespravljivosti (in kominfo-rmiste ima tudi v Franciji že vsakdo samo za dolgo roko Moskve) na eni strani, na drugi strani pa De Gaullova nadutost (general je še v petek zahteval za svoje gibanje predsedstvo vlade i sta dva. elementa, ki bosta gotovo pripomogla k ugladitvi medsebojnih nasprotij med štirimi francoskimi strankami, ki jih čaka naloga, da sestavijo vladno koalicijo.
***
V Iranu opazujemo nekako e-lastično napetost. Položaj, o katerem, se je že davno zdelo, da bo prekipel, še vedno ostaja v nekam znosnih mejdh. Od kupa groženj z obeh strani doslej ni bilo nič. Po prvem prelomu; ka se je že zdelo, da je vse končano, je skoraj nenadoma prišlo do pogajanj med teheransko vlado in predstavniki «Anglo-Iranian Oil Company». Pred dnevi so se tudi ta pogajanja razbila. V Teheranu so začeli govoriti o takojšnji zasedbi vseh naprav AlOC, množiti so se začele vesti o pripravah angleške vojske na Sredmjem vzhodu, na Cipru, v Egiptu in drugod, ladje so šle na morje in se niso še nikjer pojavile, padalci v pripravljenosti in še kaj, pa besede v spodnji zbornici, da bo Anglija «znala varovati interese svojih državljanom>. In vendar doslej nič.
Očitno se nihče noče prenagliti. Grozeča bližina moskovskega pohlepa po nafti je bila doslej že nekajkrat kot mrzla prha na razgrete duhove. Iranska vlada je med kladivom in nakovalom: za pogon zapletenih petrolejskih naprav potrebuje strokovnjake (spočetka o v Teheranu menda upali na Amerikance in morda celo dobili kakšna zagotovila, toda Washington je očitno potlačil navdušenje petrolejskih družb, ki so se že veselile smrti močnega konkurenta), nacionalizacijo Pa hoče izvesti na vsak način, ker je Perzija že tolika vznemirjena, da bi zahteva pa nacionalizaciji utegnila odplaviti Mossadegha z vlado vred.
Tega pa se pravzaprav boji tudi zahod: zastavo nacionalizacije bi utegnila prevzeti stranka Tudeh. Za Tudehom pa se skriva Moskva, ki je morala doslej nekako od strani gledati na dogodke v Iranu, ki ji sicer niso nevšečni, pri katerih pa nima nobene prave besede. Neredi v Iranu, v kateri bi se Tudeh (ki ga je Kremelj, mimogrede povedano, pred leti Prodal z azerbeidžanskim uporom vred za petrolejske koncesije v Severni Perziji) prerinil do oblasti, spadajo vsekakor v okvir moskovskih želja, in ni izključeno, da pri nekaterih nasilnih dejanjih, ki so se doslej dogodila, Moskva nima svojih prstov vmes. V petek je zunanje ministrstvo ZDA obtožilo Rusijo, da »podpihuje nerede v Iranu)).
Amerikanci, ki jim gre predvsem. zato, da dragoceni iranski petrolej ne bi šel v izgubo, priporočajo enim in drugim zmernost in poskušajo igrati vlogo posredovalca.
Angleži kažejo odločnost, za nastop «močne roke» pa se vendarle ne morejo prav ogreti. Morrison je celo ostro zavrnil pisanje nekaterih konservativnih listov, ki so zahtevali nekaj podobnega kot vojaški nastop v Perziji. Opozoril je, da živimo v dvajsetem, ne v devetnajstem stoletju, in da je doba imperializma končana. Obenem pa je povedal svoje tudi o Mossadeghu: perzijski krogi, ki so se polakomnili bogatih dohodkov od petroleja, so konservativni in reakcionarni, je dejal Morri. son, dobički nacionalizirane nafte bi šli v njihov žep in ne v korist perzijskega ljudstva kot doslej ne prispevki, ki jih je plačevala AJOC za petrolejske koncesije.
O potrebi reform v Perziji so spregovorili tudi v Washing-tonu. V tem pa je že, kako bi rekli, perspektivni problem nacionalizacije nafte v Iranu: ali bo utrdila sedanji polfevdalni sistem v Perziji, ali pa bo pomagala razbiti stare patriarhalne okove in s tem. pripomogla k naprredku te dokaj zaostale dežele.
VC
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Nedelja 24. junija
Janez Krst., Janislav Sonce vzide ob 4.16, zatone ob 19.58 Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 23.27, zatone ob 10.04. Jutri, ponedeljek 25. junija Viljem, Grlica
Z VČERAJŠNJE SLOVESNE OTVORITVE
TRŽAŠKI VELESEJEM MOST	MED
Včeraj ob šestih zvečer je general Wiruterton prerezal moder traik in s tem svečano odprl vhod na tretji tržaški m dlnarodini velesejem.
Na otvoritvi* sq se zbrali številni predstavniki javnega življenja tako iz Trsta kot iz inozemstva. Tukaj so bili zbrani poleg zavezniških oblasti in vseh vidnejših tržaških predstavnikov tudi predstavniki inozemskih trgovskih in političnih krogov. Prišel je tudi avstrijski minister Heindl v spremstvu drugih avstrijskih osebnosti. Italijo je zastopal minister on. Spaitaro v spremstvu in.g. Decaterinija- Poleg Avstrijcev im Italijanov so bili na velesejmu tudi diplomatski predstavniki vseh razstavljajočih držav. Iz Pariza je prišel mr. Mallet predstavnik OECE, iz Jugoslavije pa direktor Zagrebškega velesejma Žnideršič.
Uvodni govor je na otvoritvi imel predsednik velesejmske ustanove ing. Ernesto Sospisio. V svojem govoru je poudaril, da. Trst predstavlja nadhitrejšc zvezo med Srednjo Evropo in prekomorskimi deželami in nujen prehodi med vzhodnim in zahodnim svetom. Trat postaja tržišče, ki spodlbuja stike med različnimi narodi. Zato je tudi naš veliki mednarodni velesejem sestanek med narodi, ki hočejo delati. je potrdilo kon- | struikitivne gospodarske politike j in volja za dosego trdnih, pc- ’ zitivnih odnosov preko tolikih pregrad, ki še delijo svet.
V svojem govoru je nadalje ing. Sospisio poudaril, da je prav naš velesejem najboljše orodje in najboljši način za združitev.
Vendar m© moremo razumeti, kako je celo na tem velesejmu predsednik ustanove, ki je strogo nepolitična in kot pravi sam, ni njen, posel politiziranje, mogel v svojem govoru podrčrtavati «svobcdilne boj« 1915. in 1918. leta« in govoriti o Madre patriji«, ki je tako IMtea in ki pomaga s tako velikodušnimi napori«. Mnenja smo, da prav velesejem, s svojim mednarodnim značajem, ni mesto za politiko, ni mesto za iredentizem in da bi vsaj tokrat odgovorni funkcionarji lahko
1111111 ]
posebne razstave, nato so šli | tudi gen. tVioterton so se; zadrža-
skozi ostale paviljone, med njimi paviljon ERP, razstavo avtomobilov in so se zadržali delj časa v pritličju palače narodov, kjer razstavljajo Avstrija, Grčija in Jugoslavija.
Visoke osebnosti med njimi
le delj časa v jugoslovanskem paviljonu in se zanimale posebno za rude in folklorne izdelke.
Na terasi paviljona 'narodov so nato ponudili gostom okrepčilo.
ING. SOSPISIO VE
PREDSEDNIK VELESEJMSKE USIANO-GOVORI NA OTVORITVI VELESEJMA.
Velik uspeh predstave
»Namišljenega bolnika’) na Opčinah
Včerajšnja predstava SNG z ((Namišljenim bolnikom« na Opčinah je bila za Opence zelo pomemben dogodek. Na prostor bodočega Kulturnega doma- je prihitelo veliko število gledalcev, ki so s tem pokazali, kako jim je zgraditev tega doma pri srcu. Lepi prostor in dobro razpoloženje so še stopnjevali učinek dovršene predstave. vse pa je krepila zavest, da je to prvi kamen v bodoči zgradbi Kulturnega doma ter zavest, da končno stoje na lastnih nogah.
Po prvem dejanju je nastopajoče igralce in občinstvo pozdravil v imenu prosvetnega društva tov. dr. Daneu in poudaril pomen tega večera. Po predstavi so se ljudje razšli, vsi navdušeni nad velikim uspehom.
OPOZORILO KMEČKE ZVEZE
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR
IZ LJUBLJANE pod vodstvom dirigenta
Rada Simonitija
bo priredil
Koncert u Trstu
1. IN 2. JULIJA.
IZ D O M J A
GOVORI
GENERAL WINTERTON
Izpustili podobne datume in podobne pripombe.
Z veseljem, pa priznamo tako predsedniku ustanove kot vsem sodelavcem, da so V teh dveh letih resnično napravili zelo lepo delo, kot je tudi poudaril v svojem pozdravnem govoru general Winitertoin.
On je v svojem govoru izjavil; «Predvsem hočem prisrčno pozdraviti naše obiskovalce, kr so prišli v Trst ob tej priliki, posebej še ministra Spa-taro in vse ostale spoštovane goste, med njimi dr. Heindla in nekatere moje stare prijatelje iz Avstrije. Mi vsi v Trstu zelo cenimo vaš« zanimanje in zanimanje vaših vlad, ki ga posvečate temu velesejmu m smo prepričani, da bo ta vaš obisk služil za okrepitev vašega zaupanja v Trst in njegov trgovski promet ne samo v tem predelu, temveč na vsem svetu.
2e v prejšnjih časih je bilo to mesto člen v povezavi Evrope s prekomorskimi deželami. Ze od nekdaj so krepili z vsemi najmodernejšimi sredstvi to svetovno pristanišč« velikega pomena. Danes je Trst po vojnih razrušeni ih dvignil svojo trgovino na tako višino, ki je njegovo pristanišče ni videlo nikoli v zgodovini«.
Po svečani Otvoritvi so vsi gostje obiskali veles-jem; in ni ogledali zelo bogato opremljene paviljone.
Najprej so si ogledali novo zgrajen paviljon namenjen za
PIONIRSKA DRUŽINA IZ BARKOVELJ bo vprizorila 29. t. m. v kinodvorani v Skednju pravljično igrico Milčinskega:
kMOGOCNI PRSTAN«
Spomenik padlim borcem
bodo postavili oni, hi so ostali zvesti narodnoosvobodilni borbi
Koloradski hrošč že na STO!
Objavljamo članek, ki nam, ga je poslalo ta jništvo K. Z. o zatiranju kolovodskega hrošča. Zaradi velike važnosti opozarjamo kmete, da se strogo držijo napodil vsak naj. se zaveda dolžnosti napram sebi in skupnosti.
Z ozirom na veliko nevarnost, ki preti tudi našemu kmetijstvu od strani koloradskega hrošča in na pobudo Kmečke zveze je bil v sredo zvečer na sedežu Kmetijskega nadzomi-štva .sestanek merodajnih oblasti in predstavnikov kmetovalcev. Na sestanku je bilo javlje-no, da so te dni odkrili ždi tudi na našem področju tržaškega ozemlja dve gnezdišči koloradskega hrošča, kakor smo predvidevali in opozorili kmete s člankom, ki je bil objavljen v »Primorskem dnevniku« 14. t, m.. Po poročilu ravnatelja področnega fitopatološkega zavoda prof. Muellerja so opazili tega
Komžnfamusitični prvaki v Domju so se na direktivo znanega Netia odločili postaviti spomenik padlim borcem v NOB. Ze lani v avgustu so se zbrali na nekem sestanku z Nellom. ne dia bi povabili na sestanek prizadete starše padlih borcev in vdove, tako da prizadeti o tem niso nič vedeli in tudi seddj še nič ne v.edlo, kaj in kakšen spomenik mislijo napraviti. Nasprotno: obrekujejo jih z vsemi mogočimi pridevki. Ze iz tega je razvidno, kako so iskreni do padlih v NOB. Kakšni so pa odnosi teh ljudi do Jugoslavije in pridobitev NOB? Pravijo, da niso proti Jugoslaviji, marveč proti njenim voditeljem in da jugoslovanske narode ljubijo. Toda navajamo samo en primer- in vprašamo te ljudi, ali je ekonomski blok SZ proti Jugoslaviji, ki ga gdobravajo. prizadel samo voditelje? Prav gotovo ne, z ekonomskim blokom SZ je prizadeto vse ljudstvo Jugoslavije. Cilji NOB so bili, so in bodo ostali borba za nacionalno enakopravnost in socialno osvoboditev, bratstvo in mir v svetu. Kaj se godi pri nas v Domju v tem smislu? Borba je usmerjena samo proti Jugoslaviji uničiti hočejo vse pridobitve, za katere so Padli naši najboljši. Povrnilo se je sovraštvo iz časa fašizma in nacionalno raznarodovanje Slovencev, kominformistične družine pošiljajo stroje otroke v italijanske šole kakor na primer Vera Kralj 'in drugi. Bila sta v Domju dva sedeža OF sedaj ni več nobenega. 246 člansko prosvetno društvo elvan Kralju, povezano v SHPZ, kjer se je mladina kulturno vzgajala, je zamrlo in nihče razen kominformističnih prvakov ne ve, kam je šla društvena imo-virtd.
Cernu vse to? Ali imajo še pravico govoriti o spomenikih borcem v Domju? Gotovo ne. Pravico imajo le prizadeti in vsi oni, ki so ostali dosledni NOB in ki odločno branijo
pridobitve te borbe na našem ozemlju, kajti s tem branijo revolucionarne pridobitve ju-goslovamtski narodov in socialistične pridobitve sploh. Med vodstvom in narodi Jugoslavije ni razlike. «Tito, narod. partija, to je sve jedno» so napisali ljudje na udarniškem delu v Zagrebu, pri gradnji stanovanjskih hiš.
Ko je videl neki tržaški delavec, to in še drugo v Jugoslaviji, je zavpil: «Stalin, trikrat zdravo, toda tu nimaš pravo». Koliko kominformističnih voditeljev iz Domja se je pozanimalo da bi šli po resoluciji. I. B. posebno v zadnjem času pogledat resnici v obraz v Jugoslavijo?
Zakaj se boje prekoračiti jugoslovansko mejo? Na tisoče in tisoče ljudi je bilo v zadnjih treh letih iz Trsta im ostalih krajev sveta po vsej Jugoslaviji, Pa še nikomur se ni ničesar zgodilo. Ne, na to pot ne gredo, poslužujejo se raje, vohunov za «točne» informacije iz Jugoslavije, da lahko blatijo jugoslovanske narode, našim ljudem pa pravijo, da so za jugoslovanske narode in padle borce NOV * tem da jim hočejo postaviti spomenik, pot-m ko pljuvajo na njihovo žrtev. Ati so jim mogoče pri src u svojci, matere, vdove in sirote NOB? Ati so jim nuditi materialno ali moralno poinoč? Ne, ovirdli so reševanje invalidskih in pokojninskih vprašanj.
Odbor za postavitev spomenika, ki se je ustanovil na sestanku dne 22.6.1951, bo takoj začel z delom in tako izločil vsako politično mahinacijo. ki ima za namen blatenje socialistične Jugoslavije in vseh žrtev padlih v narodnoosvobodilni vojni.
Prepričani smo. da se bo večina poštenih prebivalcev iz Dem,ja s tem strinjala in akcijo podprla.	DOMAČIN
* * *
Ob tej priliki objavljamo tudi izjavo, ki so jo podpisati svojci padlih, člani odbora za
postavitev spomenika, katera se uto si;
Podpisani odbor za postavitev spomenika padlim bcrcem v Domju pri Trstu odločno odklanja. da bi Itorrdnformisli postavljčli kakršen koli spomenik padlim v NOB, ker z vsem svojim delovanjem stalno zanikajo in blatijo prav te žrtve in zato nimajo pravice skruniti njihov spomin.
Istočasno podpisani zahtevajo da se izročijo odboru vsa denarna in materialna sredstva. ki so bila nabrana in za to namenjena.
SLEDI 10 PODPISOV
Zdravniški pregled otrok
za kolonije
V torek 26. t. m. bo ob 16. uri zdravniški pregled otrok, ki so se vpisali v otroške kolonije v Sloveniji, za Salež pri tov. Obadu.
Torek 26. t. m. ob 16.30 za vasi: Sempolaj, Prečnik, Praprot in Trnovca na sedežu OF v Sempo-laju.	•
Ob 17. urh v Nabrežini na sedežu OF za vasi: Sv. Križ, Nabrežina, Slivno.
Ob 18. uri v Cerovljah na št. 6 za: Cerovlje in Mavhinje (v gostilni Petelin).
Ob 19. za Medjovas v Medjiva-si na št. 17 (družina Legiša).
Prireditev slovenske osnovne šole v Skednju
Snači so učenci in učenke slov enske o sno vne šole nastopili v Skednju. Kinodvorana je bila nabito polna. Prišle so mamice in očetje sestre in bratci vseh, ki so nastopali, prišli pa so tudi drugi, predvsem S.kedenjci, da vidijo, kaj znajo najmlajši.
Lahko' trdimo, da je bil ve' čer res prisrčen. Pestro izbran spored, veliko število nastopajočih, navdušeno odobravanje vseh poslušalcev je pričalo, da slovenska šola dela, da dosega uspehe, pokazalo pa je pidi, da mnogi, ne le starši, spremljajo razvoj slovenske šole.
Učenci fučenke so nastopiti z raznimi recitacijami, šolski pevski zbor in dekleta V. razreda so nam peti, videli smo telovadne nastope že dokaj spretnih fantov in deklet ter učencev J. razreda, ki so posrečeno peli in z gibi spremljali petje malih Kitajčkov. Gledali smo male Prizorčke, med drugimi tudi prizor iz Jurčičevega romana aDeseti brat«, v katerem pripoveduje Krjavelj, kako je hudiča presekal. Priznati moramo, da je bila ponazoritev tega taljo priljubljenega odlomka Jurčičevega romana, ki ga otroci kaj radi črtajo, pra/v posrečena, kakor so bile uspele vse ostale točke.
Učiteljstvo slovenske šole v Skednju, ki je otroke pripravilo na nastop, je imelo z njimi gotovo mnogo truda, toda trud jim je obilno poplačal celotni v:pdh prireditve. Starši sp jim hvaležni, ker niso njihovim otrokom le učitelji, temveč se z njimi ukvarjajo tudi izven šole.
Številne šolsike prireditve, ki so jih slovensko osnovne šole že pripravile in ki jih še pripravljajo, dokazujejo plodno delo slovenskih šolnikov in to morajo ceniti prav vsi Slovenci, ki jim je mar obstoj in razvoj slovenstva na tržaških tleh.
škodljivca ze v Vjžovljah in v Velikem Repnu.
Ker lahko povzroči koloradski hrošč ogromno škodo na nasadih krempirija kakor tudi paradižnika in jajčevca ali melancane, so se vsi strinjali s predlogom fitopatološkega zavoda, naj se na našem področju uvede tako-j obvezno zatiranje tega škodljivca, kakor po večini drugih držav. Vsi lastniki okuženih zemljišč bodo morali zatirati koloradskega hrošča po navodih imenovanega zavoda, oziroma Kmetijskega inšpektorata.
Kakor je bilo že objavljeno v časopisju, morajo kmetovalci, ki zapazijo na svojih zemljiščih koloradskega hrošča, predvsem javiti to nemudoma uradu fitopatološkega zavoda v Trstu, Ul. S. Nicolo 7-III telefon 23384 ali pa Kmetijskemu nadzorništvu v Trstu, Ul. C. Ghega 6-1 telefon 6589, iz oddaljenih yasi pa vsaj na svojem' občinskem uradu.
Fitopatcloški zavod m Kmetijsko nadzorništvo bosta dala prizadetim takoj na razpolago potrebna sredstva za škropljenje ali pa za prašenje napadenih in -ogroženih nasadov. Za kmetovalce iz krajev, kjer ne gojijo trt ali sadnega drevja in nimajo svoje škropilnice, bo obla.st stavila po možnosti na razpolago tudi potrebno škropilnico ali pa meh za prašenje.
Prizadeti kmetovalci bodo do. bili za zatiranje hrošča arzeni-kove ali DDT pripravke. Ker predstavljajo arzenal; zelo hud strup tudi Za toplokrvne živali in so nevarni za ljudi, domačo živino, ptice in divjačino, je
s«*;;;;;
PREMI//TUJE TUT/. PROF. TOMŠIČA
Meddržavnopravni položaj STO
po mirovni pogodbi z Italijo iz I. 1947
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
v režnji Zlate Rodos kov e
S T A R S I !
ne zamudite prilike lepega razvedrila za vaše otroke.
Občni zbor sveta ERS v Kopru
V petek popoldne je bil v Kopru občni zbor okrajnih Enotnih razrednih sindikatov. Iz poročila predsednika okrajnega sindikalnega sveta tov. Dolenca je bilo razvidno, da je v koprskem okraju danes 93 sindikalnih podružnic z nad 8000 člani. Število sindikalnih funkcionarjev je bilo P° decentralizaciji znižano od 36 na šest, ki za svoje delo prejemajo mesečno plačo. V vsem okraju je danes 40 delavskih svetov z nad 600 člani, od katerih je 233 Italijanov, ostali pa so Hrvati in Slovenci.
Člani sindikalnih podružnic koprskega okraja so do sedaj prispevali nad 35 tisoč prostovoljnih ur.
Bil je izvoljen novi okrajni svet Enotnih razrednih sindikatov. Med sprejetimi sklepi je tudi naloga, da bodo člani podružnic še nadalje dvigali ideološko in politično izobrazbo. Tako se bodo usposobili, da bodo lahko vodili tovarne in podjetja, ki so jih z izvolitvijo delavskih svetov prevzeli v u-pravljanje. Prav tako je bil sprejet sklep, da se čim večje število delavcev vključi v organe ljudske dblasti.
Mlatev se je začela
V petek popoldne je na bivših koprskih solinah zabrnela mlatilnica. Zadružniki iz Puč-Koštabone so tudi to pot med prvimi, med tistimi, ki z delom pokažejo, da je to delu po plačano, če je dobro opravljeno. Tam kjer je blo leta 1945 vse preplavljeno — nacifašisti so namreč izpustili morje v izboljšani del bivših solin, da bi bil; vami pred napadi partizanov — je zadružnikom uspelo pridelati precej lepo pšenico. Seveda ni klasje tako veliko
kot po njivah v bližini, bo pa delo poplačano, ker bodo dobili poleg zrnja tudi veliko zelo dobre slame.
Brnenje mlatilnice je privabilo polno gledalcev, ki sp z zanimanjem opazovali, kako se počasi polnijo vreče z zlatim zrnjem. Nekateri so le od daleč gledali, ker so se bali prahu, drugi pa so prišli tudi v bližino in se zanimali za delo. Se več, nekaj se jih je opogumilo in so zamenjali pri delu že utrujene zadružnike. Ti se prahu jn znoja niso ustrašili. Poznajo tisti lepi pregovor o pšenici, ki pravi: »Vrzi me v blato, dala ti bom zlato«. Se to so zadružniki potožili: ((Polno dela se nam je spravilo na kup. Ne bomo zmogli vsega pravočasno opraviti. Ko bi se tisti, ki so popoldne prosti, včasih spomnili in prišli malo na pomoč. bi jim bili zelo hvaležni«. To njihovo željo podpiramo, ker smo prepričani, da bi se za kako uro lahko odrekli kopanju.
Zanimanje
za Ljudsko tehniko raste
Ljudska tehnika je v enem letu obstoja zaktivizirala nad 1500 mladincev. Sedaj so dobili tudi šolske prostore in je tako dana možnost organiziranja raznih	tečajev.	V tem tednu bo	pričel za člane avto-
mobilskega društva drugi teoretski šoferski tečaj, ki ga bo I posečalo okoli 50 članov. Te-j mu bo v kratkem sledil |e fo-I tografski tečaj.. Na velik odziv 'je naletela pri mladini ustanovitev	krožkov	fotoamaterjev
na Kmetijski šoli v Škocjanu in v Bertokih.	Klub Ljudske
tehnike Pomorskega tehniku-ma v Piranu ima najboljši fo-toamaterski, radioamaterski in brodarski odsek.
Na povabilo strokovnega društva tržaških pravnikov ((Pravnik« je sinoči predaval v prostorih SNG v Ul. sv. Vida 17 univ. prof. I. Tomšič, profesor mednarodnega prava na ljub-1 ljanski univerzi o «MEDDR-ZAVNOPRAVNEM POLOŽAJU SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA PO MIROVNI POGODBI Z ITALIJO IZ LETA 1947». V imenu številnih navzočih poslušalcev in v imenu društva »Pravnik« je predavatelja toplo pozdravil njegov predsednik dr. Abram.
Nato je predavatelj razložil meddržavnopravni položaj STO iz čisto pravnega stališča. Glede na dejstvo, da hočejo nekateri zanikati obstoj STO, je predavatelj pokazal, kako se je STO ustanovilo na osnovi izrecnih določb mirovne pogodbe z Italijo z dnem, ko je ta pogodba stopila v veljavo 15.9. 1947. Ta dan je prenehala suverenost Italije nad predelom, ki tvori STO prav tako po izrecni določbi mirovne pogodbe. Predavatelj je navedel razloge. po katerih znana teza prof. Cammarate ne drži.
Nato je prof. Tomšič podrobno razvil svoje misli o pravni naravi STO. ki je meddržavno-pravna oseba svoje vrste, kakršne dosedanja praksa držav ne pozna. Ustanovitev predstavlja preiskus novega tipa strukture mednarodne skupnosti, ki je bila ustanovljena da se zagotovi ekonomska in politična neodvisnost STO. Predavatelj j« nadalje ilustriral svoja izvajanja s praktičnimi primeri držav in z nekaterimi podobnimi primeri iz prakse kot n. pr.: Gdansk 'n Posarje.
Po predavanju je več poslušalcev postavilo predavatelju nekaj vprašanj, na katera je predavatelj izčrpno odgovoril.
Predavanje je bilo nadvse zanimivo in želeti je, da bi se
podobna predavanja naših strokovnjakov iz Slovenije pa tudi jz drugih republik FLRJ vršila v Trstu čim pogosteje.
V eni izmed prihodnjih nedeljskih številk našega dnevnika, pa bomo važno in zanimivo predavanje prof- dr. Tomšiča, ki je za naš dnevnik napisal že več člankov o isti temi, objavili v celoti.
Seja glavnega odbora j
V četrtek 28. t. m. ob 17. uri bo seja glavnega odbora Slov. hrv. prosvetne zveze v pisarni v Ul. R. Manna 29.
Prosim odbornike, da se sefe gotovo in točno udeležijo.
Akademija slovenskega
Danes ob 18. uri priredi slovensko učiteljišče akademijo v Avditoriju s sledečim sporedom:
1. Zupančič Oton: Naša beseda, recitira Marinka Theuerschuh (H.b razred). 2. Beličič Vinko: Pomladanska, uglasbil Mirko Filej, poje mešani zbor. 3. P. Kri-zostom: Pastirica Jerica, uglasbil Mirko Filej, poje mešani zbor. 4. L. M. Škerjanc: Nokturno v seks-tah, Fred. Burgmueiler: Balada, klavir igra Cefarin Mara (III. razred). 5. J. Foerster: Plesna pesem, klavir igra Vrabec Neva (Il.b razred). 6. Gradnik Alojz: Devin, recitira Žerjal Imeida (I. razred). 7. K. Sancin: Gavota, E. Jenkison: Ples vil, violino igra Majcen Sergej (Il.a razred). 8. Gor čez iza-ro, proste vaje lantov na napev narodne pesmi. 9. Narodna: Kazen, uglasbil E. Adamič, poje mešani zbor. 10. Narodna: Kje so tiste stezice? priredil Mirko Fiiej, poje mešani zbor. 11. Narodna: Srce je žalostno, priredil Mirko Filej, poje mešanj zbor. Razdelitev nagrad najboljšim učencem. 12. J. Paderewsky: Menuet, klavir igra Mezgec Lavra (I. razred). 13. F. S. Vilhar: Ukazi, J. Pavčič: Dedek samonog, poje Vernier Marijan (Il.a razred). 14. S. Portkye-wicz: Valček, F. Schubert: Koračnica, klavir igrata Theuerschuh Marinka in Vrabec Neva (Il.b razred). 15. Rajalne vaje deklet. 16. Br. Nušič: Analfabet, enodejanka, igrajo dijakinje in dijaki II. razreda. 17. Narodna: Dekle na vrtu, priredil Mirko Filej, poje mešani zbor. 18. Goriška: Na plan, uglasbil H. Volarič, poje mešani zbor.
Vabimo vse prijatelje naše mladine, da se polnoštevilno udeleže nadvse zanimive in lepe prireditve. Sporede, ki veljajo kot vstopnice, dobite na tajništvu u-člteljišča.
priporočljiva predvsem uporaba DDT pripravkov. To velja zlasti tam kjer rastejo med krompirjem tudi krmna pesa, korenje, fižol, itd. oziroma med jajčevci (melancanami) in paradižniki še druga, vrtnina in bi y tem primeru škropljenje z arzenikovimi pripravki predstavljalo veliko nevarnost za ijudi in za živali.
Za pouk in propagando o | škodljivosti in zatiranju kolo- j radskega hrošča je fitopatolo-ški zavod izdal in bo še pona-! tisnil primerne tiskovine s slikami. Poleg tega namerava predvajati po deželi ustrezne filme, če jih bo le dobil na razpolago.
Vsekakor pa želi Kmečka zve. za, naj bi odgovorni organi že končno poskrbeli, da bi pri pouku in propagandi upoštevali dejstvo, da je ogromna večina naših kmetov slovenske narodnosti in ima zato pravico do tiskovin in do predavanj v slovenskem jeziku. Samo na ta način je mogoče pričakovati, da bodo imele tudi tukajšnje oblasti od svojih izdatkov in prizadevanj na polju kmetijstva res mnogo uspehov in koristi. Kmetovalce pa še pozivamo k resnemu in vztrajnemu delu pri zatiranju koloradskega hrošča, da ne bo naše gospodarstvu še huje prizadeto kot doslej.
Tajništvo Kmečke zveze v Trstu
30. junija poteče rok
za vplačilo povišanega deleža za Delavske zadruge.
Ali si ta delež že vplačal ?
Z GORIŠKEGA
Volitve notranje komisije Solvay v Tržiču
Prejšnji teden so bila v tržaškim podjetju SOLVAY volitve notranje komisije. Predstavljene so bile skupne kandidatne liste za delavce in uradnike. Za enotno sindikalno listo je glasovalo 65 odstotkov, za listo svobodnih sindikatov 24 odstotkov, medtem ko je glasovalo za listo Zveze italijanskih delavcev samo 11 odstotkov. Na podlagi doseženih rezultatov bodo pripadali v notranji komisiji kominformistom 4 sedeži. svobodnim sindikatom 2 (eden iz vrst delavcev drugi pa iz vrst uradnikov) in Zvezi italijanskih delavcev 1.
Nocoj priredilev srednješolske mladine
Nocoj ob 20. uri bo imela slovenska srednješolska mladina na dvorišču šole v Uk Croce zaključno prireditev s sledečim sporedom:
Venček slovenskih pesmi.
Izvajali bodo skladbe E- Komela in nekaj narodnih.
Mešani zbori.
Narodne: Lahko noč in Ze rožce cvetejo. B. Ipavec: Roža, A. Nedved:	Mili kraj, I.
Ocvirk: Moje pomlad.
Sledi kratek odmor. Po odmoru spevoigra V. Vodopivca: Srce in denar in K. H. Macha: Maj.
Spored bodo zaključili z rajanjem v narodnih nošah.
Vabljeni vsi starši in prijatelji slovenske mladine.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim trgovcem, da sl na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta lahko ogle-
dajo sledeče okrožnice: Navodila za izvajanje trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, ki je bila sklenjena dne 3. februarja 1949 v Vidmu in se nanaša na obmejne izmenjave; izvoz surovih konjskih kož; overovljenje izvirnih potrdil; izvoz blaga s klavzulo franco meja; uvoz proti plačilu v šterlingih.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 18. do 24. junija t. 1. 14 rojstev, 7 primerov smrti, 9 vknjiže-nih porok in 4 poroke.
Rojstva: Milanese Robert, Makuc Damjan, Delič Robert, Clap-pis Fulvij, Brešan Klavdij, Fio-relli Darij, Gruden Alojz, Mon-tagna Tulija, Riedel Henrik, Grion Pavel, Piccotti Lavra, Verzegnas-si Marij, Clarl Gianina.
Smrti: 75-letni Plezzani Anton, 84-letni Battiggi Ivan, 75-letna Vatach por. Cecotti Marija, 66-letni Maronese Jožef, 63-letni Pt-corari Peter, 75-letna Ctommto vd. Medeotti Ida, 2 dni star Milanese Robert, 58-Ietna Humar por. Humar Matilda.
Vknjižene poroke: mehanik Car-gnelut Evzebij In tkalka Marcuz-zi Conceta, organ javne varnosti Landi Bernardino in pletilja Gia-comazzl Lea, lekarnar Provviden-ti Darij in gospodinja Del Stabi-le Marija, mehanik Tesolin Mari-lij in delavka Stanta Elvira, u-radnik Pellegrini Ferrucclo In gospodinja Degano Noemi, uradnik Baum dr. Ivan in gospodinja Nemec Mirjam, mehanik Pinzin Bruno in uradnica Visintin Fides, delavec Durat Peter in gospodinja Tomadin Marija, agent javne varnosti Sgojfo Bruno ln gospodinja Bin Ana.
Poroke: šofer Nanut Viljem ln tkalka Peteani, obrtnik Collini Lucijan in šivilja Petri Vera, mehanik Luciani Andrej in uradnica Grusovin Alojzija, mehanik Volk Cvetko ln tkalka Gava Lojzka.
SOLSKE PRIREDITVE
Slovenska nižja industrijska strokovna šola v Rojanu v Ul. Montorsino 8-III. je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo risb in ročnih izdelkov. Razstava bo odprta do vključno 29. junija t. 1. vsak dan od 9. do 13, in od 16. do 19. ure.
* 6= 6=
V ponedeljek 25. junija 1951 nastopijo ob 20,30 v Avditoriju v Trstu, Ulica Teatro Romano 2, otroci slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Predvajali bodo igro s petjem v štirih dejanjih:
»JANKO IN METKA«
Vabimo vse starše in otroke k tej lepi prireditvi, ki bo pokazala uspeh dela slovenske šolske mladine.
Vabila dobite pri Sv. Ivanu trgovina Smid, trgovina Bachi in tobakarna Prosenc. V mestu pri »Adria-Expres», v Rojanu v trgovini Gec, na Opčinah v trgovini Podobnik.
Obvestilo Dijaške Matice
Prošnje za sprejem v Dijaški dom v šolskem letu 1951-52 ter prošnje za hrano in študij v Dijaškem domu. za podelitev šolskih potrebščin in knjig, podpore za vožnje itd. morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške Matice, kjer pa tega ni, pa domačemu prosvetnemu - društvu najkasneje do 1. julija t- 1. Prosilci morajo priložiti prošnji potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje se dobe pri upravi Dijaškega doma v Trstu.
Krajevni odbor Dijaške Matice oziroma prosvetna društva Pa morajo prošnje, opremljena s predlogi in pripombami dostaviti, osrednjemu odboru Dijaške Matice v Trstu Ul. Buo-narroti 31.
Občni zbor Dijaške Matice
Danes 24. t. m. ob 9. uri bo občni zbor Dijaške Matice v Dijaškem domu v Ul. Buonarroti 31 z običajnim dnevnim redom. Vsi člani vabljeni,
Izlet
Zveze partizanov v Predmejo
((Zveza partizanov STO priredi množični izlet dne 21.-22. julija 1951. v Predmejo (pod Otelco).
Izleta se lahko udeležijo vsi člani Zveze, Ibavši partizani in aktivisti, njhovi svojci in simpatizerji. Vpisovanje se začne 20. junija t. 1. na sedežu Glavnega odbora Zveze partizanov STO v Trstu Ul. R. Manna štev. 29-111. vsak dan od 16. do i9. ure in na vseh sedežih sekcij Zveze, po okrajih in vaseh vključno db 10. julija t. 1.
Cena prevoza, prenočišča in prehrane (večerja, zajtrk in koalo) skupno 1.300 lir na o-sebo. (Prenočišče bo na senikih in pod šotori).
Odhod iz Trsta z glavne postaje bo dne 21. julija t. I. ob 12.30. uri. Za izletnike okrajev Nabrežina in Opčin« bo vstop v Nabrežini, oziroma na Opčinah.
Povratek v Trst ob 23. uri dne 22. julija t. 1.
Za I. okraj vpisovanje vsak dan od 16. do 18. ure na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 do 10. julija t. 1.
V Barkovljah vpisovanje vsako sredo in soboto od 18. do 19. ure na sedežu prosvetnega društva Ul. Bovedo 43.
Za II. okraj vpisovanje v sledečih krajih:
Za sektor Sv. Alojz, Sv. Ivan, center mesta, Skoljet, in VOM vsak torek, sredo, četrtek, petek in soboto na stadionu «Prvi maj« od 19. do 21. ure.
Za sektorje Sv. Just in Sv. Vid v Ul. sv. Vida št. 17, vsak četrtek iri petek od 18. do 20. ure.
Za sektorje Lonjer - Katinara, vsak dan pri tov. Cok Zofki. .
Za III. okraj se sprejemajo vpisovanja v gostilni «La Speranza« (Ciril) v Ul. S. Marco 21 vsak dan popoldne in zvečer.
Vpisovanje se zaključi 10, julija.
PDT
Planinsko društvo priredi l. julija t. 1. izlet v Benečijo (Ivanac), 7 in 8. julija t. 1. pa izlet s kolesi preko Dutovlj na Trstelj. Odhod iz Trsta bo 7. julija zvečer, prenočišče v koči na Trstelju.
Izlet je samo za člane PDT.
Vpisovanje od 19. do 20. ure na sedežu ZDTV (UCEF) Ul. Machiavelli 13.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlj®
V TOREK 26. t. m. ob 20.30 uri V Avditoriju v Trstu (Ul. del Teatro Romano) Molierova komedija
»Namišljeni bolnik”
Vstopnice se dobijo vsak dan o® 8. do 13. ter od 16. do 18. Pb Adria-Express, Ul. F. Severo 5-0 Opozarjamo vse naše obiskovalce na to ponovitev klasične Moliero* ve komedije v Avditoriju. Tržaška uprizoritev je v režiji Jožeta Babiča in z Radom Nakrstom v naslovni vlogi dosegla na premieri v koprskem gledališču in v vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh in izredno topel sprejem pn občinstvu. Vse do sedaf objavljene kritike uvrščajo »Namišljenega bolnika« med najzabavnejše komedije v doslej naštudiranem repertoarju Slovenskega narodnega gledališča
DANES 24. t. m. ob 17. uri bo v Skednju otroška igr* ((POMLAD PRIHAJA«
Igr0 je napisala Sabina Pi-ščanec in jo bodo igral* otroci iz Rojana.
ST ARSI! prihitite s svojimi otroki’
Fotografska razstava
Snoči so v Ul. sv. Frančišk^ v prostorih CRDA otvorili u' metniško fotografsko razstav®« ki jo Je organiziral tržaški f®' tografski krožek. Razstavljena) je 216 fotografij tržaških fot.?" grafov in fotografov iz raznin italijanskih mest.
OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE V TRSTU Vabimo vse pevske zbore v Trstu in okolici, da pošljejo po dva svoja zastopnika na občni zbor, ki bo jutri ob 20. uri v Ul. Ruggero Manna 29-1.
ODBOR
Množični sestanek SILF IV. okraja
Za I. okrajem je imel svoj prvi množični predvolivni sestanek IV. okraj, na katerem je imel politično in organizacijsko poročilo tov. dr. Jože Dekleva. Po diskusiji so prisotni izvolili volilni odbor, ki bo vodil delo tega okraja pred volitvami.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23 junija 1951 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 16 oseb in porok je bilo 8.
Cerkvene poroke: trgovec Friedrich Karl Schoenborn-Buchlein in gospodinja Macy Edith Car-penter, delavec Giovanni Bruno in gospodinja Stanislava Matko, gradbenik Frantesco Volpi In u-radnica Beatrice Petrini, električar Mario Del Santo in šivilja Silvana Marussi kmet Pletro San-zin in gospodinja Noemi Tomizza, tehnik Giovanni Fabian in uradnica Renata Giani, narednik ameriške vojske Joseph Mirda in gospodinja Micheline Delahaye, pleskar Vinicio Lepre in delavka Maria Pia Giorgi.
Umrli so: 53-letni Jakob Svetina, 48-letna Marija Vitrih, 50-letni Francesco Gherlni, 35-letni Mario Kumar, 62-letna Maria Tomašič por. Schiliani, 11-letna Nadia Pe-riani, 7S-letna Rosa Bonora, 63-letna Marija Godina por. Godina 70-letni Fortunato Ferini, 57-letm Oskar Fonda, 75-letna Enochella Battain, 59-letna Emilia Siderl por. Grili, 59-letn! Marino Cali-terna 68-letna Anna Pilarz por. Ztmoia, 79-letna Emilia Fermeglia por. Devescovi, 52-letna Maria Sguazzin por. Scolz.
ZAHVALA
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega irj nepozabnega očeta
IVANA GRUDNA
posestnika in občinskega svetovalca zgoniške občine, in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se še zahvaljujemo č. g. župnikoma Francu Svari ir/ Rudiju Bogatcu za cerkvene obrede, obč. svetovalcu g. Obadu za ganljive poslovilne govore, g-dr. Josipu Agnelettu in zgoniškemu županu g. Pircu, pevskemu zboru iz Saleža za nagrobnico ter ostalim organizacijam, sorodnikom in prijateljem za vence in cvetje.
ŽALUJOČI OSTALI
Zgonik, Reka, Ljubljana, Argentina, dne 24. 6. 1951.
ZASTOPNIKI PROSVETNIH DRUŠTEV so vabljeni, da se udeleže občnega zbora Glasbene Matice v Trstu, ki bo v ponedeljek 25. junija t. 1. od 20.30 v Ruggero Manna 29-1.
SHPZ
Izžrebane	loterijske			številke	
BARI	52	25	26	22	80
CAGLIARI	83	57	30	46	52
FIRENZE	31	71	81	30	34
GENOVA	87	57	66	9	3
MILANO	61	22	73	74	88
NA POLI	73	53	85	84	9
PALERMO	14	37	48	87	7
ROMA	9	36	73	68	3
TORINO	36	29	16	60	25
VENEZIA	61	42	72	79	9
NASE NAROČNIKE OBVEŠČAMO, DA BO ZNAŠALA NAROČNINA NAŠEGA DNEVNIKA OD 1. JULIJA 1931 DALJE:
mesečno
četrtletno
polletno
celoletno
350 lir 900 x 1.700	«
3.200	»
UPRAVA LISTA
ADEX-IZLETI
14. IN 15. JULIJA 1951 DVODNEVNI IZLET V:
Lovrano Opatijo
15. JULIJA 1951 ENODNEVNI IZLET V:
Vipavo Komen Novo Gorico Poreč
Vpisovanje od 25. do 30. junija 1951 pri «Adria-Express», Ul. E'. Severo 5-b - tel. 29-243.
IlillllllllllllllllllllllllllllKlllllllllllllllllltilill
MALI OGLASI
SOBO OPREMLJENO v centrd
mesta oddam gospodu, pismen* ponudbe na upravo lista, Ul. sv‘ Frančiška 20.
TRGOVINO V CENTRU MESTA, prostorno in primerno za urade, oddamo zaradi selitve. Izključen* posredovalci. Naslov na upravi našega lista.
PRIDNEGA TRGOVSKEGA VAJENCA 14-15 LETNEGA iščem *» trgovino Jestvin. Pismene ponudbe na upravo lista Ul. sv. Frančiška
št. 20.
V GRLJANU
VSAK VEČER
PLES
OB OBALI.
Odhod iz Trsta z avtohu som iz Ul, Carducci ob 21 uri. Odhod iz Grlja-na o 24. uri.
BIRMA:
Ure najboljših znamk, verižice in vsakovrstna darila vam nudi po ugodr/ih cenah
Malalan
OPČINE - Alpinska Ul.
Mizarji podjetniki kmetovalci.
Deske stnr kove, mac snov e in trd' lesov, tram vezane pl šče, furnir, parkete in dn iudi najugodneje
Iti.
Mizarska delavnica
TAVČAR FRANC Trst, III. sv- Frančiška Z2>
DRAGOCENE 08 0BLETNICI
UllffUUUklll. NEIZZVANE VOJ-
IZKUSNJE
korejskega spopada
Te dni, in sicer točno 25. ju-toija je prva obletnica neizzvanega napada na južno korejsko republiko in s tem vojn/e v Koreji. V svojem bistvu je to žalostna obletnica, vendar predstavlja za narode svobodnega sveta mejnik na poti k edinosti, moči in sodelovanju. Ta dan pomeni obletnico tistega dne, ko je postal simbol mednarodne odločnosti za Ohranitev svobode.
Zivb nam je še v spominu, kako je severnokorejska vojska o vsej vojni pripravljenosti vdrla čez mejo na 38. vzporedniku in napadla ne morda spoje zgodovinske sovražnike, kot sa bili nekoč Japonci in | Kitajci, ki so hlepeli po korej-| ski zemlji, ampak svoje rodne j bratel To pot si je ho Pel o-[ svoiiti novo ozemlje sovjetski : imperializem v prepričanju.
da sa ostali svet ne b0 zga-; nil, da je Koreja predaleč, da bi se kdo brigal zanjo, even-‘ tualno pa je hotel tvegati tu-1 di pričetek tretje svetovne j Vojne
j Sovjetska in njej podložna \ kitajska propaganda so skuša-' le takoj v. začetku vreči krivdo za napad na južno korejsko republiko in ZDA, ki so j imeli tedaj tamkaj svoji čete. Svet se je pri vsej tragiki dogodka smejal otročjemu zadržanju diplomatov sovjetske Zveze in njenih satelitov zlasti, lčer je malo manjkalo, da niso severni Korejci potisnili južnih Korejcev in Američanov v morje. Ze tedaj smo vedeli, posebno pa vemo danes, kdo je bil v Koreji napadalec: Gen. Ridgu)ay je predložil Varnostnemu svetu dokazno gradivo, iz katerega je razvidno, da je bil napad na korejsko republiko skrbno priprav-Ijen in da je bila severno-korejslca republika tista, ki je temeljito izdelala in pripravila ta napad.
Toda tudi to zlo je imelo ' tvoje dobre posledice: Ta napad je namreč pretresel in razburil vse miroljubne članice Združenih narodov. Glavna ikupščina se je več mesecev trudila, da bi celoten spor u-rediia na miren način. Toda severnokorejske lut\e Kremlja, ki so na vse grlo vpile *mir», go v novembru 1950 prilile novega olja, in sicer armade ljudske Kitajske, ki so navalile na sile OZN. Združeni narodi so hoteli Kitajski | iBgotoufti, da bodo njene meje in pravice na tem področju spoštovane in zaščitene, vendar je SZ v Varnostnem svetu s svojim vetom preprečila resolucijo, ki naj bi dala formalna jamstva, pekinške oblasti pa so medtčm po nalogu SZ nadaljevale s svojim napadom.
Vendar so se vsi aranžerji Pošteno ušteli: neverjetno, Koreja, Daljni vzhod, vse to je Postalo Evropi in ostalemu šuetu silno blizu. Nastal je duševni preobrat v zavesti kulturnih narodov; ni se ponovilo leto 1931, ko je Japonska brez razloga zasedla trt osvojila Mandžurijo in nato zasužnjila še vso Kitajsko ter vodita ondi vojno dobrih deset let. Prav tako se ni ponovila sramota, ko je Italija zaradi iz trte zvitega razloga zasedla otok Krf in nekaj let kasneje meni nič tebi nič podjarmila Abestnljo, da ne govorimo o vmešavanju Italije in Nemčije V špansko državljansko vojno.
Vsem je še v spominu, da je nekdanja Liga narodov Oprav na neodločnosti in brez-Načelnosti svoje politike in Vprav zaradi omenjenih inva-*‘j že tedaj, dasi je formalno še obstajala, moralno propad-‘tt, da ni kasneje, ko je nar »topil Hitler z invazijami V Porenje, Avstrijo, Ceškoslovar iko, niti poskusila, da bi uredila spor v lastnim okviru, Napad na Korejo je ustuar HI zavest usodne povezanosti, mir je postal nedeljiv, ne samo v zamislih in načrtih diplomatov in generalnih štabov, ampak v notranjosti vseh ljudi. Napredni in svobodoljubni duhovi so se ie skozi Več generacij zavzemali za ideal o kolektivni varnosti. Toda ta ideal so uresničili neodvisni narodi šele v našem žasu, ko so ustanovili OZN. Čeprav ne sodelujejo prav vse države V odporu proti napadu ha Korejo aktivno, so se vendar skoro vsi narodi postavili bo robu napadalcem. To je pr-Va kolektivna oborožena akcija za ohranitev svetovnega mi-rU i« za kaznovanje vojnih iz-živaiev. In kar je glavno, vsi Narodi, ki so sc postavili po l°bu napadalcem, so danes loč ji in složnejši kot kdaj koli brei.
n Oborožene sile 16 članic C Z.V podpirajo žrtve napada, te slU prejemajo vso podporo °d 41 članic OZN, ki ao pro-»touolino Po svoji suveren 1 ve* »ti sklenile, da bodo stale ob »tra n j južne korejske republi-Pomen in učinkovitost W-ba nastopa OZN obstoji vprav H tem, da je prostovoljen in ,a so odgovorila na vsa izzi* Y?ri)a na bojišču! In ne samo !*•' Velika večina OZN je 1. februarja t, l. izglasovala reso-NHjo s katero jč obsodila kot mpaaalca tudi ljudsko Kitaj-~ko republiko, 18 maja pa je Prejela sklep 0 prepovedi iz-TOa vojaškega in strateškega 2 ttffa t> severno Korijo in p«' K'Mko Kitajsko,
i Praktično so pobudniki in 'vajaici napada na južno Ko* dosegli ravno nasprotno, Nr so želeli: predvsem so do J*aj vojaško docela propadli ofenzive samih severnih ZZpcev in na to obe ofenzivi eKinske Kitajske so se kon-
čale s popolnim porazom. Verjetno je v dosedanjih ofenzivah padel cvet kitajsker revolucionarne mladine, to }* tista sila, ki je s svojimi prsmi izvedla revolucijo in ki je tudi edina sposobna, da ohrani njene pridobitve. Ta rod junakov je danes zdecimiran.
Kitajska je prav gotovo imela namen ,da se uveljavi v mednarodnem svetu kot nova velesila, s katero morajo ostale države računati, Lahko rečemo, da je vprav s sedanjim napadom na južno Korejo pokvarila vse izglede, ki jih je v resnici že imela. Ni nobena tajnost več, ker je priznal to sam Acheson, ameriški zunanji minister, da so ZDA računale s tem, da bo revolucionarna Kitajska osvojila tudi Formoao in da se je ameriška vlada odločila, priznati For-mazo komunistični Kitajski, Vsi vemo, da je nasprotno stališče zagovarjal gen. Mac Arthur in da je bila ta razlika v mišljenju eden od mnogih vzrikov za njegov odpust, Nedavno je ameriška vlada zaradi nepomirljivega stališča Kitajske osvojila Mac Arthurjevo mnenje glede Formoze.
Podobno je bilo z Anglijo! angleška in ameriška vlada sta imeli razne koncepte v vprašanju Koreje in Kitajske. Anglija je bila tista, ki je priznala ljudsko Kitajsko in jo branila pri vsej gospodarski in politični odvisnosti od ZDA nasproti ameriški vladi. Zlasti se je zavzemala Vel. Britanija za odstop Formoze ljudski Kitajski. Ironija hoče, da je danes celo Anglija za Mac Arthurjev načrt, ki noče vedeti o tem, da dobi Peking Formo-zo. Do tega jo je privedla nedostopnost kitajske vlade za vsak pameten sporazum.
Ni izključeno, da bosta 0-meriška in angleška vlada prisiljena pristati tudi na mnoge druge vojaške in politične predloge Mac Arthurja, ki niso naklonjeni ljudski Kitajski in proti katerim sta se oni sami borili. Ni končno izključeno, da bo nadaljnje nepopustljivo stališče pekinške vlade dovedlo nazadnje do rehabilitacije Mac Arthurja,
Upoštevati moramo, da je Formoza za Kitajsko mnogo važnejša od Koreje in to ne samo strateško, ampak tudi politično. Mao Tse Tung je napovedal, da pomeni osvoboditev Formoze zadnje dejanje in cilj kitajske ljudske revolucije. Izvedba tega načrta je danes zelo negotova; s tem, da se je Ki-
tajska hote in namenoma zapleta v vojno proti OZN, je nevarno, da zgubi Formozo in da ne dobi prav nič v Koreji!
Korejska izkušnja ima za svobodni svet še poseben moralen pomen, V bodoče bp moral vsak napadalec, in to e-ventualno sama SZ, dobro premisliti, preden bo tvegal napad na nčodvisno državo, ki je članica OZN, Vsi svobodoljubni narodi so se iz korejske afere naučili, da se morajo v primeru napada takoj postaviti na stran napadenega. Kolektivna varnost je z drugo besedo postala stvarnost in volja do sodelovanja miroljubnih članic OZN je spremenila idejo o kolektivni varnosti v dejanski mehanizem, ki ga podpira oborožena sila. Veto ene ali druge velesile ne bo mogel nikdar več preprečiti kolektivnega nastopa. Svobodni narodi sveta namreč vedo, da lahko računajo na stvarno in moralno pomoč ter šilč, ki se bodo vselej borile za dobro in proti vsakemu še tako na videz močnemu napadalcu!
IJST VA JLIJU
ZA
KULTURNI K37 DOR
Odbor za zgraditev slove nskega Kulturnega doma v Trstu sprejema denarne prispevke na
1. sedežu odbora v Ulici S. Vito 17 (prostori SNG);
2. uredništvu cPrimorsk ega dnevnika* v Ul. Mon-tecchi 6;
3. upravi »Primorskega dnevnika* v Ul. sv. Frančiška 20;
4. sedežu SHPZ na Kor zu Goribaldl 4 - III;
5. na sedežu OF v Ul. R uggero Manna 29;
6. pri vseh ostalih poobl aštenih poverjenikih odbora.
Seznam štev. 13
Za zgraditev Kulturnega doma v Trstu so prispevali:
Glasbena matica v Trstu 50.000, od koncerta Komornega zbora 34.730, Prosvetno društvo Simon Jenko od prireditve za Kulturni dom 10.600,Ribarič Ivan 1000, Koluta	Viktor	500,	D.R.	1000,
Ida Fosega-Perhaue 1000, Kravos Mily 300, Sancin 50, Novak Mira 3000, Zajc Marija 200,	Koblar	Alojz 500,	Sirca
100,	Moderc	100,	Rusič	Emil
2000, Obad Mila 1000, Vodopivec Rudi 1000, Tončič Ivan 5000, Košuta Marija 200, Ru-zier	100, Kaučič	Milka	100,
Bezek Vladimir 2000, Sluga Dragicg 500, Vodopivec Tereza 1000, N.N. 200, Svagelj Gizela 50, Žerjal Danica 100, Orel Albina 400, Trampuž Rezi 300, Kosič Andrej 500,
KAJ
V
SE DOGAJA GRČIJI?
OZADJE PAPAG0S0VE AFERE
Kdo je pravzaprav Papagos? — Po vseh kavarnah in drugih javnih lokalih v Atenah slišimo danes samo to, da je bil generalisim Papagos tisti, ki je premagal osnj državi (Nemčijo in Italijo) in da je genial-nejši, kot pa sta bila Hitler in Mussolini skupaj.
Grčija je že od klasične dobe sem znana, da se ondotno ljudstvo za še tako neznatno po. litično vprašanje do smrti sovraži In prepira ter ga je od nekdaj politika razdvajala. Toda kljub tej »nacionalni bolez-
GENERAL "ŽELEZNE ROKE,, BI
HOTEL ŠE NAPREJ VLADATI Z MEČEM NAD MIRNIM IN DELOVNIM GRŠKIM LJUDSTVOM
ni» vidijo Grki v Papagosu enega najboljših vojakov: Tako mu pripisujejo, da je bil prvi on, ki je leta J940 v Albaniji vzel fašizmu gloriolo «junaštva in nepremagljivosti« in da je bil tudi on tisti, ki naj bi bil prepodil iz Grčije Nemce. Pomembno vlogo je igral kasneje v državljanski vojni.
Po vsem tem vidijo Grki te ali one politične stranke v Papagosu moža »močne roke«, o katerem govorijo že vse zadnje desetletje. Zdi se pa, da se tudi Papagos pri svojih 69 letih in pri vsej bolehavi zunanjosti zaveda, da uživa sloves velikega vojaka modernega helenizma. Takšni ljudje mislijo samo vo-
Kitajski ^prostovoljci^ za žico
Mladi kitajski vojaki, ki Jih je tuji imperializem poslal v korejsko klavnico, se perejo In snažijo za omrežjem ujetniškega taborišča blizu Pusana. Za omrežjem je videti ameriškega Stražarja, ki Pa nima težavnega posla, kajti nikomur izmed ujetnikov se ne mudi zapustiti taborišča, kjer so varni pred nevarnostjo fronte. Ali bi ne bilo za Kitajce bolje, da bi ti mladeniči obnavljali svojo opustošeno deželo, kakor da ginejo za tuje interese?
jsško, vidijo le divizije, vojaške priprave, pripravljajo zavezniške pogodbe: zato je tudi njihova navada, da reagirajo na vse pobude in izražanja ljudstva in vsega naroda z neko ne-voljo in zopet samo po vojaško.
Ljudje tipa Papagos, mislijo, da predstavljajo v družbi nekaj več. Tako gleda z nevaljo tudi na samega grškega kralja, v katerem vidi osebo, ki se ima zahvaliti le njemu, da je pri zadnjem plebiscitu prišel do prestola. Papagosu je grški kralj le njegov varovanec.
To ne bi bil® nič čudnega, če bi ostala kralj in Papagos trajna prijatelja, toda naenkrat si stojita nasproti kot prava sovražnika. Papagos očita namreč kralju, da favorizira komuniste in da so se ti vgnezdili ie na samem dvoru. Užaljen, se je Papagos odpovedal vsem častem, odložil vse javne funkcije in se umaknil na svoj dom.
Ker so kralji povsod več ali manj enaki, gotovo ne bo držalo, da zbira ravno grški kralj okrog sebe naenkrat komuniste Razlog za Fapagosovo u-žaljer-ost bo gotovo docela dru-toda diplomati ne povedo najraje nikdar tega, kar mislijo....
Vsekakor grški kralj z izbiro gen. Papagosa ni imel prav srečne roke in je morda kralj namenoma povzročil prelom s Papagosom. V Grčiji skušajo sedanji vladni krogi ustvariti pomirjen.ie ljudi, pripadajočih vsem političnim strankam in skupinam. V tem znamenju so pritegnili v vladne in dvorne kroge tudi osebe, ki so bile v času državljanske vojne s svojimi simpatijami onstran barikad.
Tako je bij imenovan za dvornega maršala Aristid Me-taxas, ki ni noben sorodnik ger.1. Metaxasa, nekdanjega političnega voditelja, državnika in poveljnika vojske, ki je sprejel italijansko vojno napoved ter se odločno uprl napadalcu. Vprav Aristidu Metaxasu očitajo Papagosovi privrženci, da je dosegel pri kralju pomilostitev svoječasr.o zaradi njegovih nazorov na smrt obsojenega Ka-tramatosa.
Gen. Papagos, ki se je boril tudi proti Markosu, očita vladi in kralju, da je torej vodil pro. ti svojim -nasprotnikom zato vojno, da mora danes mirno gledati, kako «vladajo njegovi in kraljevi nasprotniki«. Vladni
lice pa navajajo, da je pravica pomilostitve kraljeva prerogati-va in da je nepotrebno vprašati šele za dovoljenje Papagosa, če sme vlada priporočati in kralj odobriti pomilostitev tega ali onega grškega državljana ne glede na njegovo politično prepričanje. Vlada tudi odklanja, da bi se Papagos vmešaval v vladne zadeve in civilnega dvora.
Na Papagosovo zahtevo, da je treba odsloviti Aristida Me-taxasa in njegove somišljenik« je vlada organizirala intervju med kraljem in nekim atenskim listom, v katerem je kralj med drugim izjavil sledeče: «V Grčiji vladajo Je ustavni faktorji: vlada, parlament in krona in samo tj smejo odločati, kdo sme ostati n a določenem mestu in kdp ne*. .	.,-
Kakor vidimo, kralj v svojem intervjuju ni imenoval naravnost Papagosa. toda nanj je pokazal dovolj vidno s prstom, da je vsakdo vedel, koga misli. Papagos, ki j« bil tedaj vrhovni poveljnik grške vojske, se je čutil zadetega, na kar je užaljen demisioniral in z njim številni ljudje z dvora ter oficirji, ki seveda niso bili Metaxasovi prijatelji.
Poleg Papagosa, tako poročajo z nasmeškom svetovne obveščevalne agenture, je bil prizadet zlasti ameriški poslanik v Atenah Peurifoy. Zanj, ki je v imenu svoje države nekak protektor Grčije, je prišel ves spor nepričakovano >n sicer Vprav V času, ko je bil že na počitnicah v ZDA. Moral j'e takoj prekiniti počitnice in se vrniti v Atene, da posreduje in reši vso zadevo,
Poslanik Peurifoy se zaveda, da je ravno sedaj v ospredju vprašanje ali naj zapadne države, v glavnem ZDA in Vel. Britanija dopustijo, da pristopi Grčija k atlantskemu paktu. Po njegovem mnenju ni danes pri. meren čas za oficirske upore, hišne revolucije in poskuse zanetiti iz zgolj osebne užaljenosti morebitno novo državljansko vojno. Novinarjem je Peurifoy dejal: «8e nikoli st' nisem bavil s tako nevarnim sporom, za katerega ni bilo nobenega pravega razloga...))
To je torej ozadje afere gen. Papagosa, ki mu je, kot vidimo, malo za pomirjenje med grškim ljudstvom in kj bj ho-tel najraje še naprej vladati z mečem, seveda proti kmečko.
krogi in krogi iz kraljeve oko delovnemu ljudstvu!
Skof Ana 200, Keber Marija 50, Fabrini 50, Počkar 100, Benedetič Jože 4000, Mermo-
Ija Ivanka 2000, Piliplič Marija 1000, Keber Ivanka 200, Guštin Albina 200, Kocman Anton 500, Ctvnja Marija 100, Gulj Kristina 150, Cergolj 50, Roberti Jožef 500, Dietz Ivanka 200, Spacal Andrej 1000, Toroš Ana 1000, I.K. 10.000, Ščuka Avgust 1000, Kaučič 200, Čermelj Marija 200, Bruna Apolonia 200, Bogatin Andrej 5000. Nadižar Iči 150, Može Tončka 100, Vata Franc 50, Kovač Ana 500, Badin 1000, Jančar Zvonko 4000, Vitez Lidija 500, Vitez Marija 500, Živec Ana 100, Turk 100, Hrovatin 100, A, Gustinčič 200, Kuret Josip 500, Fle-go Ivan 3000, Bizjak Ana 3000, Škerlj Ivanka 200, Pavšič Jože 500, Dietz Stanko 500, Semen Jolanda 150, Vrtovec 100, Rudež Cilka 100, Benčina Zora 4000, Pertot Elza in Josip 1000, Mahnič Anton 100, Lozej Marica 100, Gruden Polda 500, Vitez Srečko 1000, Kosmina Avgust 100, Riosa Marija 100, N.N. 310, Vekjet Julija 310, Stariha Zora 500, Gruden Adele 500, Kralj Alojz 500, Pelegrini Lidija 500, R.T. 2000, Sancin Mario 600, Klun Fran 500, Družina Mijač 10.000, Stefančič Mari-ja 2500, G.R. 500, Udovič Franc 1000, Godina Josip 500, Kodrič Josip 2500, »Žiberna Marko 5000, dr. Edvard Križnič 1000, Kralj Marija- 1000, N.N. 200, Svagelj Stanko 500, Družina Buretto 1000, Cuk K. 5000, Cijak Miroslav 500, Pul-ger Antonija 400, Babuder Ivan 8000, Cesar Ivanka 15.00, Kariš Anton-Sv, Križ 10.000, Ferfolja Franc 1000, Poropat L. 5000, inž. N.K. 500, Železnik Justina 3000, Ambrožič 2000, Mihel} Milka 1000, Ga. rašič Dinp 2500, Strancer Franc 2000, Družina Krt 6000, Fabijančič Josip 1000, Ceč Jakob 2000, Medved Jernej 3000, Cotič M. 2000, Okretič Romano 600, Družina Antončič 5000, Turing Alojzija 1000,
Viktor 500, Uršič Ana ijj hčer. ka 1000, Birsa Josip 5000.
POPRAVKI:
V seznamu štev, 11 bi se moralo namesto:	Križman, Karel lir 200 — glasiti, pravilno: Križman Karel lir 100.
V seznamu štev, 12 bi se moralo namesto: Jejčič Valerija lir 200 — glasiti pravilno: Jejčič Valerija lir 400.
Skupaj lir 264.200 Prejšnji znesek Ur 2,136.190
Skupaj lir 2,420.390
Obračun dohodkov dneva Narodnih noš in plesov v korist Kulturnega doma v Trstu bomo objavili prihodnjo nedeljo
ZAHVALA
Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu čuti dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so prispevali bodisi v blagu bodisi v denarju za opremo kioskov ob Dnevu narodnih noš in plesov, katerih dobiček je bil namenjen skladu za Kulturni dom. Prav tako se odbor zahvaljuje vsem nabicalkam in nabiralcem ter vsem, ki so nudili svojo pomoč v kioskih ali pri razprodaji razglednic, senčnih kap itd.
Ko odbor izreka zahvalo, istočasno prosi vse, ki so se tokrat izkazali s svojo požrtvovalnostjo in tudi druge, da tudi v bodoče nudijo svojo pomoč pri prizadevanju za čim večji uspeh nabiralne akcije v korist Kulturnega doma v Trstu.
ODBOR ZA ZGRADITEV
KULTURNEGA DOMA
3.000.000 iz Bosne in Hercegovine
Iz jugoslovanskega tiska posnemamo, da Je Izvršni odbor Glavnega odbora Ljudske fronte Bosne in Hercegovine sklenil prispevati 3 milijone din za zgraditev slovenskega
kulturnega doma v Trstu. Ko* lektiv sarajevskega gledališča pa je prispeval v isti namen ve$ dohodek »Gledališkega večera*.
Iz Istrskega okrožja
Člani sindikalne podružnice «R8diofor„'ija» v Kopru s« do sedaj zbrali za Kulturni dom v Trstu 6640 din, nameščenci mestnega ljudskega odbora v Izoli in delavci pa 2760 din.
Iz Slovenije
Kot je bilo v «Pri morskem dnevniku* že Javljeno, so gledališki igralci in novinarji iz Ljubljane priredili v korist Kulturnega doma v Trstu šaljivo nogometno tekmo na ljubljanskem stadionu, ki je doživela rekorden obisk. Prisostvovalo ji Je skoraj 20.000 ljudi. Cisti dobiček te tekme je bil 511.210 din. Po predhodnem dogovoru so bile tri četrtine tega dobička, t. J. 383.407.50 din darovane za slovenski Kulturni dom v Trstu ostanek pa so dobili prireditelji.
* * *
Iz jugoslovanskih listov smo izvedeli še za naslednje prireditve oz. prispevke v korist našega Kulturnega doma: Vse
celjske šole: otroški vrtci, osnovnic in strokovne šole, Glasbena Matica in gimnazija prirejajo v tem tednu šolske akademije, katerih dobršen dei čistega dobička bodo prispevale za zgraditev Kulturnega doma v Trstu;
V radgonskem okraju ob avstrijski meji in v bližini Madžarske, je mala vasica Jankovo zbrala z.a Kulturni dom v Trstu 1170 dirj, Zg. Velka 1500 din, frontovci iz Cerkvenjaka so zbrali 1840 din, v Radgoni sami pa so dosegli 7833 din, za kar imajo posebne zasluge nekateri posamezniki. Prispevke za naš Kulturni dom zbirajo tudi sindikalne podružnice ter gasilske organizacije, ki so doslej že zbrale 6635 din.
Pripadniki Ljudske milice V Ljubljani 70.182 din.
Jugoslovanski junaki zraka
llHill Mhli i mtim •- •	*
•*
.
Pred kratkim je moralo blizu Aichacha v Nemčiji zasilno pristati jugoslovansko potniško letalo, ker je začelo na njem goreti. Letalo je takoj ko Je po spretnem in junaškem manevru posadke pristalo v manj kot eni minuti, popolnoma zgorelo. Naša slika nam prikazuje junaško posadko, ki je bila za svojo požrtvovalnost odlikovana in dva potnika, med njimi 15 letnega sina ameriškega poslanika v FLRJ.
iC
ATOMSKA LEKARNA
V OAK RIDGEU
V februarju leta T150 V državnem laboratoriju v go« Ridgeu, v ZDA ki pa upravlja ameriška komisijo 2® atomsko silo, otvorili deset novih obratov, ki jih ime* »ujejo «atomsfce lekarne». V niih izdelujejo namreč Izključno radijske izotope, tisto dragoceno radioaktivno tvarino, ki je najboljše razi. skovalno sredstvo, s katerim danes razpolaga znanost in ki ga že v zelo širokem obsegu uporabljajo zlasti na področju zdravniško—bioloških študijev,
Važnost »atomske lekarne» je pripisati dejstvu, da bo omogočila bolnišnicam in razi kovalnim zavodom vsega sveta, da st bodo lahko naba. vili izdatne količin* cenenih izotopov za zdravljenje in raziskovanje.
Radijski izotopi so proizood ki ga pridobivajo pri razbijanju urana. Za znanstveni napredek so bistveno važnosti, Radioaktivne elemente »o znanstveniki uporabljali, odkar so Uh odkrili v začetku našega stoletja. Doba praktič-ne ga izkoriščanja radioaktivnih snovi pa je dejansko začela šele leta 1S34, ko sta
Irene C urtč in Frederich Juliot v Franciji odkrila, da je s jedrnim bombardiranjem mogoča tudi umetna proizvodnja radioaktivnih izota. pov. V teku nekoliko let so s ciklotroni in drugimi napravami že proizvajali izotope vseh 83 stalnih elemčnUov. Leta 1940 so poznali že 370 vrst radijskih izotopov. Njihova neprecenljiva vredno st je v tem, da imajo pri kemičnih postopkih prav iste značilnosti, kot odgovarjajoči elementi, ki niso radioaktivni in da izžarevajo žarke, ki omogočajo, da sledimo njihovi■ poti v notranjosti človeškega ali živalskega telesa, rastlin ali strojev.
Vendar pa »o stroški in omejena količina, s katerimi je povezano pridobivanje ra. dijsklh izotopov s ciklotroni, precej časa otežkočoli bolnišnicam in laboratorijem, da bi si jih oskrbeli. Z jedrnim reaktorjem ali uranov0 ba. t eri jo, ki sp jo zgradili med vojno, pa so izotopi postali dosegljivi skoraj vsem znanstvenikom
Atomska baterija lahko proizvaja tako količino izo. topov, ki se je zdela do sedaj
nemogoča. Ce bi hoteli dobiti majhno količino radioaktivnega ogljika s clklatronom, bi potrebovali na tisoče dolarjev in mnogo let. Isto količino izdelajo sedaj v Oak Ridgču v nekaj dneh In raziskovalni zavodi st jo lahko nabavijo za ceno 50 dolarjev.
Državni laboratorij v Oak Ridgeu so ustanovili leta 1943. Atomska baterija, s katero je opremljen, bi bila sicer lahko izdelovala velike količine izotopov, vendar pa niso razpolagali s tehničnim znanjem za širokopotezno proizvodnjo, Za popolno poznavanje vseh značilnosti izotopov so bile potrebne še mnoge ugotovitve, kot npr. kaj je potrebno za zaščito pr&d izžarevanjem, kako spraviti v steklenice infinitezimalne količine v raztopini, kaka naj bo zavojnina, da jih bodo lahko pošiljali P6 pošti,
Jdkost izžarevanja mnogih izotopov naglo pojema. F,ato je potrebno, da jih pošljejo naročnikom, kakor hitro pride jo iz baterije. Cč so namenjeni za znanstveno uporabo, morajo biti poleg tega popolnoma Usti in morajo imeti
Atomska energija v službi za dobrobit človeštva
dolpčeno raven radioaktivnosti, Z drugimi morajo »P®* ravnati zelo previdno, ker so nevarni in so ca to potrebne komplicirane naprave za vodenje iz daljave in za izolacijo.
Od leta 1943 dalje so znan. stpentki in tehniki v Ank Ridgeu žilavo delali, da bi stopnjevali proizvodnjo izotopov in poenostavili njihbvo uporabo. Odkrili so nove izotope in iznašli nove postopke za izločitev in očiščevanje. Leta 1946 je laboratorij sporočil, da lahko sprejme na. rotila zasebnih raziskovalnih zavodov.
Od tedaj dalje so razposlali po Združenih držaoah in 32 tujih državah že več kot 10.000 pošiljk, V septembru leta 1947 je predsednik Truman na mednarodnem kongresu za raeiskovmje raka objavil, da so Združene države pripravljene, da bodo dobavile radijske izotope tujim
znanstvenikom in ustanovam, Povpraševanje je tako naraslo, da laboratorij že v začetku leta 1948 mogel več zadostiti vsem zahtevam. Na podlagi pridobljenih izkustev so naslednje poletje začeli graditi nove obrate in sicer prav tiste, ki jih danes imenujejo »atomska lekar-na»,
Vsak radijski izotop ima lastno in določeno stopnjo izžarevanja■ Žarke nekaterih lahko zaustavi že nekaj listov papirja ali koža, za druge pa so potrebne plastične tvarine ali kovinske obloge, tretji zopet so kot■ žarki «Z», katerih izžarevanje zaustavijo lahko samo kak meter debele stene ali več milimetrov debele svinčene plošče.
Eden najvažnejših radijskih izotopov, ki jih izdelujejo v atomski «Iekarni» je radioaktivni jod, tako imenovani jod 131. Jod 131, ki ga v širokem obsegu uporablja-
jo v zdravilstvu tn v ter ar peutske in diagnostične namene, mora biti kakovostno najboljši in popolnoma čist. V uranovi bateriji je združen s kako stotino drugih radioaktivnih elementov, od katerih so nekateri zelo strupeni-
Od 2. avgusta leta 1946 do 31, januarja 1950 je «atomska lekarna» v Oak Ridgeu izvršila 3574 naročil joda in skoraj prav toliko naročil fosforja 32.
Radijsko izžarevanje joda 131 se skrči za 50 odstotkov v osmih dneh, fosforja 32 pa v 14 dneh. Za to morajo izvrševati naročila sproti.
Na tretjem mestu naročil, ki so jih izročili v omenjenem času, je ogljik 14, ki je edini radijski izotop, katerega razdeljujejo v prahu- Poslužujejo se posode, ki ima posebno napravo za odvajanje zraka, ki je prišel v dotik z ogljikom, tako, da ta zrak ne pride v dotik z osebami, ki u-previjajo delo.
Med radijskimi izotopi, ki jih proizvajajo v Oak Rid-ge u in jih razpošiljajo nad 5000 ustanovam, ki so raztresene po vseh krajih sveta, so poleg omenjenih tudi natrijevi, žvepleni, apnenčevi, klorovi, bakreni, kobaltoui, ztati, železni, žtvosrebrnl, srebrni, kostterni in cinkovl izotopi.
S pomočjo radijskih izotopov so znanstveniki lahko rešili mnogo vprašanj, kot na pr,; kakšna je sestava krvi, koliko železa potrebuje človeško telo, da ostane zdravo, kako in zakaj izgubi organizem zaradi ran mineralne soli, kako proizvajajo amino kisline, proteine, kako izgorevajo maščobe in kako vplivajo na ta razkrajanja v člb-veškem telesu določena zdravila in določena obolenja, Radijske izotope uporabljajo tudi vrl zdravljenju kronične levkomije, nekaterih vrst raka, pri lokalizaciji možganskih čirov in pri zdravljenju rakastega obolenja ščitne žle-
ze. Uspešno so se obnesli tudi kot blažilno sredstvo pri o-bolenjih srca in pri preučevanju krvnega obtoka.
Na področju kmetijstva so uporabljali radijske izotope, da so ugotovili, kako vplivajo gnojila na razvoj rastlin in da so poglobili znanje o klo-rofilni fotosintezi.
Industrija je uporabila radijske izotope v najrazličnejše namene, kot n. pr- za ugotovitev debeline papirja, gumija, in kovinskih plošč, za izmero količine raztopljene kovine v visoki peči, za nadzorstvo dotoka petroleja u petrolejske vode in za določitev stanja, strojev, ne da bi zato morali stroje razstaiviti-
T.b so samo nekatere možnosti, ki jih nudijo radijski izotopi, o katerih so doslej iždar l{ kakih 2000 študij, Samo za raziskovanja 0 uspešni u porabi radijskih izotopov na biološkem in zdravstvenem področju, so Združene države v letu 1950 izdale približno 19 milijonov dolarjev.
v
d. Čekov
#V
((Dovolj! Nič- več ne boš pil!
Za vse na svetu nič več! bas je že, da se spametuješ. Treba je delati, mnogo delati. Rad greš ob mesecu po svojo plačo, zato pa moraš tudi pošteno, pridno in vestno izpolnjevati svojo službo! Ako je treba, moraš žrtvovati zanjo tudi počitek, spanje. Sale na stran!
V meso in kri, bratec, ti je prešla navada, da zastonj dobivaš plačo. To res ni lepo, res ni lepo«.
Ko si je vlakovni pregled, nik Podtjagin na ta način izpraševal vest, je občutil takoj nepremagljivo veselje do dela.
Ne glede na to. da je bila ura že dve ponoči, je začel vlakovni preglednik buditi podrejene sprevodnike in hodil skupaj z njimi po vozovih ter pregledoval vozne listke.
«Vpzne listke. prosim!» je nagovarjal samozavestno pot-ntKe in veselo preščipaval listke.
((Vozni listek!« je dregnil Podtjagin suhega, mišičastega potnika drugega razreda, za. vitega v kožuh in odejo ter obdanega krog in krog z blazinami. «Vozni listek!«
Potnik ni odgovoril. Spal je. Preglednik ga je prijel za ramo in nestrpno ponavljal: «Vozni listek!»
Potnik je planil pokonci, odpri oči in začudeno gledal Podtjagina.
«Kaj? Kdo? A?«
«Saj vendar govorim s človeškim jezikom. Vozni listek! Potrudite se!«
«Moj Bog!» je vzdihbval potnik z jokajočim obrazom. uMoj Bog, revmatizem me mu. či... tri noči že nisem spal, vzel sem nalašč malo morfija, aa bi zatisnil oči, pa pridete: vVozni listek/» To je neusmiljeno, nečloveško. Ako bi vedeli, kako se mučim preden zaspim, bi me ne nadlegovali s tako malenkostjo. To je neusmiljeno, grdo. Zakaj vam vendar bo moj vozni listek? Preneumno!»
Podtjagin je premišljevai, ali naj se mu zameri ali ne ter je sklenil — zameriti se mu.
sVi, prosim, ne kričite tukaj! Tukaj ni beznicah mu je rekel.
»Da, v beznicah postopajo bolj človeško..-)) je kašljal potnik. »Kako naj zaspim zdaj drugič! Preneumno! Prepoto. val sem vse inozemstvo ,pa nihče ni nikoli od mene zahteval voznega Ustka, tukaj pa venomer, kakor da jih sam vrag drega pod rebra. brez prestanka nadlegujejo človeka».
eZakaj pa ne greste v inozemstvo, če vam je tam bolj vseč?«
oNeumno govorite, gospod! Ali ni dovolj, da mučite potnike s slabim zrakom, soparo, prepihom! Naj se vrag zadavi s temi formalnostmi! Saj bi še bilo, če bi se vse to vršilo res zaradi kontrole, pa se polovica vlaka pelje brez voznih listkov».
((Slišite, gospod!* je vzrojil Podtjagin. «Ako ne prenehate kričati in nadlegovati občinstva, bom primoran, da vas na prvi postaji 'poženem iz voza . m sestavimo o tem zapisnik». «To je že neznosno!)) so se pritoževali potniki. «Nadlego-vati bolnega človeka! Poslušajte, imejte vendar usmilje. nje!))
eSaj se vendar oni sami uje-dajo!» se je zbal Podtjagin. «Dobro, naj bo za sedaj, ampak vedite, da je to moja službena dolžnost. Seveda, ko bi ne bila služba, potem že. Saj lahko vprašate postajnega načelnika... kogar koli lahko vprašate...))
Podtjagin je skomignil z ra. meni in pustil bolnika. V začetku se je čutil razžaljenega in zapostavljenega, ko pa je nato pregledal nekaj vozov, ga je začela v njegovih pre-gledniških prsih gristi vest in se ga polaščati nemir.
«Res, ne bilo bi treba buditi bolnika,» je mislil, (doda krrivda ni na meni. Vsi mislijo, da postopam tako morda iz dolgočasja, ne pomislijo pa seveda, da to zahteva služba... Ako mi tega ne verujejo, jim lahko, za pričo pripeljem postajnega načelnika)).
Postaja. Vlak stoji pet mi. nul. Pred odhodom vlaka je stopil Podtjagin v voz drugega razreda. Za njim je stopal postajni načelrtik v službeni obleki
«Vidite, ta gospod,* je pričel Podtjagin, ((pravijo. da nimam pravice zahtevati od njih voznega listka, in... in so užaljeni! Prosim vas. gospod načelnik, objasnite jim, ali mi ve. leva služba, da zahtevam vozni listek ali tako sitnarim tjavdan».
»Gospod!« je nagovoril Podtjagin bolnega, mišičastega pot nika, «gospod! Sedaj lahko vprašate gospoda načelnika, ako meni ne verjamete».
Bolnik je skočil, kakor bi ga bilo pičilo, odprl oči in se z jokajočim obrazom naslonil na naslonjalo.
«Moj Bog! Zaužil sem drugi prašek in ravnokar zadremal, pa je že spet tu... spet! Rotim vas, imejte usmiljenje!»
»Gospod, nudi se vam priložnost, da vprašate gospoda po. stajnega načelnika, ali imam pravico zahtevati vozni listek ali ne!«
»To je naravnost zasmehovanje!)) se je pritoževal gospod v vojaški uniformi. ((Nikakor ne morem razumeti te vsiljivosti)).
»Pustite...» je rekel v zadregi načelnik Podtjaginu in ga potegnil za rokav.
Podtjagin je skomignil z ra. meni in sledil postajnemu načelniku.
»Ustrezi, če moreš!)) je mrmral pri sebi. »Samo zaradi tega sem poklical načelnika, da bi gospoda prepričal, da bi ga pomiril, se pa še jezi«.
Druga postaja. Vlak stoji deset minut. Podtjagin Stoji pred buffetom in pije kislo vodo, ko stopata k njemu dva gospoda.
eden v inženirski, drugi v vo. jaški uniformi.
((Poslušajte, vlakovni preglednik!« je nagovoril inženir Ppdtjagina. ((Nad vašim postopanjem z bolnim potnikom so se zgražali osi očividci. Sem inženir Puzicki, to je gospod polkovnik. Ako se ne opravičite takoj pred potnikom, se pritoživa našemu dobremu znancu načelniku prometnega oddelka».
((Gospod, saj jaz vendar... vi vendar ...» je govoril zmedeno Podtjagin.
((Ne potrebujem nobenih po. jasnil. Poudarjava še, ako se takoj ne opravičite, vzameva potnika pod svojo zaščito«.
«Dobro, jaz... se lahko opravičim, če želite. Izvolite...«
Po preteku pOl ure si je Podtjagin domislil pravo frazo, ki bi po njegovem mnenju zadostovala potniku kot o-pravičilo in ne žalila njego. vega lastnega dostojanstva. Stopil je v voz.
«Gospod!» je nagovoril Podtjagin bolnika. ((Poslušajte, gospod!»
Bolnik se je stresel in se vzdignil.
eKaj?«
((Onega... kako bi rekel?... Ne jezite se...«
sOh, vode, vode...« je sopel bolnik in se prijemal za srčno stran. »Tretji prašek morfija sem zaužil, zadremal in... spet! Moj Bog, kdaj me nehate mu. čiti?«
«Jaz sem vam... oprostite!«
((Poslušajte... na prihodnji postaji izstopim. Ne morem več trpeti... Jaz... umiram...«
«To je podlo, grdo!« se je razburjalo občinstvo.
«Proč od tukaj! Drago po-
S Cankarjem, Župančičem in Kettejem je bil začetnik slovenske moderne*, ki nam je ustvarila največje leposlovne umetnine ter nam priborila nad vse častno mesto svetovni
Preteklo nedeljo so na Vinici odkrili spomenik velikemu slovenskemu pesniku Otonu Zupančiču. Spomenik, ki je umetniško delo kiparja Jakoba Saviaška stoji na vrtu pesnikove rojstne riše, Pri svečanosti je bila navzoča pesnikova soproga Ana, pisatelj Etbin Kristan s soprogo ter politični in kulturni predstavniki Slovenije.
plačate za podobna nasilstva! Marš ven!«
Podtjagin je opletal z rokama, vzdihoval in šel iz voza. Sčl je v službeni voz, kjer je sedel ves izmučen za mizo in se pritoževal:
«Ah, to občinstvo! Ne ustre-žeš mu na noben način! Izvoli.
te opravljati pri teh razmerah službo in se truditi. Hočeš nočeš pljuneš na vse skupaj in se zapiješ... Ako delaš, se jezijo, ako ne delaš, se jezijo«.
Podtjagin je izpil v dušku pol steklenice in nič več ni mislil na delo, dolžnost in na poštenost.
Dr. Luigi Salvini
o jugoslovanski
18. junija je minilo 50 let, kar je umrl slovenski pesnik
Prinašamo nekaj odstavkov iz obširnega eseja o jugoslovanskih slovstvenih pojavih zadnjega časa časopisu v »Corriere di Roma« izpod peresa Lui-gija Salvinija ki z veliko naklonjenostjo spremlja vse jugoslovanske kulturne pojave in jih posreduje italijanskemu bralcu.
Salvini je nedavno izdal antologijo slovenske poezije ('Zimzelen in rožmarin* (Sempre-verde e rosmarino), prevedel je v italijanščino že vrsto večjih in manjših jugoslovanskih literarnih del v vezani in nevezani besedi ter stalno seznanja Italijane s članki o jugoslovanski literaturi. Sedaj dokončuje antologijo srbske lirike, priDrav-lja pa že tudi izbor hrvaške in makedonske lirike ter še druge prevode iz našega slovstva.
* * sp
V svojem eseju omenja Salvini najprej, da so v Jugoslaviji v rabi trije knjižni jeziki: slovenščina, srbo-hrvaščina in makedonščina ter dve pisavi latinica in cirilica; nato prikaže razvoj makedonske literature in preide na srbsko. Največ bralcev, pravi, imajo danes pisatelji: R. Colakovič in Cedcmil Minderovič, avtorja vojnih dnevnikov, kjer prevladujeta človečanski čut in poezija nad robatostjo in polemiko ter plodoviti pisatelj Branko Čopič, bolj sproščen in neprisiljen v svetu fantazije. Tudi Crna gora živahno prispeva k razvoju jugoslovanske literature.
Salvini se nato pomudi ob literarnih izdajah in založništvu jugoslovanske knjige v Beogradu, glede Novega Sada pa beremo: «Izrecno srbsko središče pa je v Novem Sadu, starem sedežu «Matice Srpske*, ki redno izdaja številne knjige ter objavlja tudi mesečno revijo, ki
S kruhom In soljo so tržaške žene postregle po starem običaju goste iz Hrvatske.
obravnava probleme manjšinskih literatur, kakor madžarske, slovaške, romunske itd.
Bosna in Hercegovina
«s svojim,' značilnim svetom, ki združuje muslimane, katolike in pravoslavce, ima Sarajevo svoje lastno središče z revijami in tedniki ter šteje nekaj knjižnih založb, ki skrbe zlasti za izoaje domačih pisateljev (Novak, Simič, Samokovlia in drugi), ne da bi pri teni zanemarjali o-stalih jugoslovanskih pisateljev*.
Posebno opozarja Salvini na Skenderja Kulenoviča ter ga u-vfšča med najboljše pesnike nove dobe. O Ivu Andriču, pa pravi, da si Bosna z njim po pravici prilašča prvenstvo v pripovedništvu. Andrič zna rafinirano poustvariti staro muslimansko deželo, s svojim skrivnostnim življenjem, svet, ki odmira, ali je vendar bogat s slikovitimi podobami in spomini, v katerem srečamo krvoločne, fanatične in plemenite junake, pobožnjake in preroke, v ozadju pa razcapana, toda modra množica, ki se oklepa tradicije, je pa realistična in kruta opazovalka bodočnosti. Po obširnih zgodovinskih romanih, kakor sta «Most na Drini* in «Travniška kronika* se zdi Salviniju, da se Andrič z ((Gospodično* in ((Novimi pripovedkami* oprijemije moderne socialne tematike; čudi se pa, da je pisatelj tako visokih kvalitet in tolikšne Kulture ostal Italijanom, malone neznan, če izvzamemo njegove (Salvinijeve) eseje v revijah «Circoli» in «La Ruota*.
Ob pregledu sodobnega hrvaškega slovstva se Salvini pomudi pri Miroslavu Krleži, pesniku, kritiku, dramatiku in romanopiscu, ki j danes 'zopet zaslovel s ponatisom svojih del. Omenja dalje humorista iz Zagorja Slavka Kolarja in obžaluje, da je izbor iz del tega pisatelja, ki ga je v italijanščini priredil Damiani, šel skoro neopazno mimo italijanske javnosti. Zanima ga tudi Ivan Goran Kovačič, odličen in nežen lirik, ki je padel v NOB in nam zapustil pesnitev «Jamo», ki je krik upora in groze nad poko-iji ustašev nad civilnim pre> bivalstvom.
Svoje poglede na hrvaško slovstvo zaključuje Salvini z vrsto pomembnejših predstavnikov povojnega hrvaškega slovstva in se ustavi ob smrti Vla-dimira Nazora, nestorja hrvaških pisateljev in prevajalca nekaterih najvidnejših del italijanske literature, kot Danteja.
Slovenska književnost
Svoje razpravljanje o sodobni slovenski književnosti pa naveže na izgubo Otona Zupančiča, ki ga priznava za največjega jugoslovanskega lirika. Dalje beremo takole:	((Umrl je
pesnik Igo Gruden in nedavno tudi Prežihov Voranc, eden najmočnejših prozaistov in morda eden najznačilnejših slovenskih pisateljev po Ivanu Cankarju. Slovensko kulturno življenje, ki ga je vojna poleg srbskega najbolj prizadela, je zopet povzelo tisti svoj ritem in nivo, ki tako preseneča pri narodu komaj poldrugega milijona ljudi. Znanstveno delovanje, Izdaje klasikov, dela sodobnih pisateljev in njih izdaje zaslužijo vse priznanje.
Starejši ali splošno znani pisatelji so obdržali svoj ugled, kakor Vodnik, Golia, Seliškar, Klopčič. Gradnik, žal, molči. Toda romanopisci Bevk, Juš Kozak, Ingolič in Kranjec so zelo aktivni in plodoviti; mlajši se uveljavljajo zlasti v poeziji, kjer zasledimo imena Udoviča, Vipotnika, Bora, Kosmača. Velik talent je imel Destovnik-Kajuh, čigar pesmi so bile po-
pularne že med partizani. Izbor slovenske poezije so Italijani dobili v pregledni obliki v «Sem-prtverde e rosmarino*.
Pod naslovom ((Slovenska revija* nadaljuje Salvini: ((Vredno je, da omenimo Tržačana Borisa ’ Pahorja zaradi njegove zbirke črtic «Moj tržaški naslov*, kjer obravnava z vpletanjem anekdotskih doživljajev nekaj momentov iz tržaškega življenja. V tej knjigi občutimo ponekod Scipija Slatapera, avtorja knjige «11 mio Carso*.
Po končani borbi med klerikalnim in liberalnim ter progresivnim elementom, tako zna-čiino za predvojno slovensko kulturo, se je novi rod zbral v Ljubljani okrog glavne revije «Novi svet*, ki je najbolj kritična in ustvarjalna. Salvini pravi nadalje, da bi bilo vredno pisati o vrsti problemov, ki jo povzdiguje ne samo zaradi kvalitete mladinskih pisateljev, marveč tudi zaradi lepe in bogate Opreme. Dalje pravi, da so se o visoki kakovosti jugoslovanske mladinske literature mogli prepričati Florentinci na mednarodni razstavi mladinske in otroške knjige v Florenci.
Ob zaključku svojih izvajanj omenja Salvini, da nahajamo v današnji jugoslovanski literaturi sledove in odmeve Italije in njene književnosti ter še našteva nekatere prevode iz italijanske literature.
Salviniju smo hvaležni, da seznanja tako objektivno in hkrati izčrpno svoje rojake s kulturo jugoslovanskih narodov ter tako prispeva čimveč k zbližan ju Jugoslavije in Italije ter njunih ljudstev.
Josip Murn je bil doma iz Ljubljane, kjer se je rodil 4. marca 1879 kot nezakonski sin služkinje. Oče se zanj ni brigal, mati sama pa ga ni mogla vzdrževati. Sla je v Trst, otroka pa dala v rejo na kmete. Tam, v okolici Ljubljane je doraščal mladi Murn, v četrtem letu pa je prišel v rejo k materini znanki v Ljubljano. Med osnovno šolo in gimnazijo je bival nekaj časa tudi v dijaškem domu, sicer pa je bil njegov dom ljubljansko predmestje. Litetarno udejstvovati se je pričel v gimnaziji. Občeval je s Cankarjem, Zupančičem in Kettejem ter postal član literarnega društva Zadruga. V tem krožku se je izoblikoval njegov pesniški talent, da je že kot gimnazijec napisal svoje najboljše pesmi. Sicer pa je bilo njegovo življenje prekratko, da bi ustvaril večje in globlje umetnine, kajti umrl je komaj 22 let star. Ze v gimnaziji se mu je oglasila bolezen — jetika, posledica pomanjkanja in trpljenja v najnežnejših letih.
Po maturi se je vpisal na eksportno akademijo na Dunaju ter se preživljal s štipen' dijo, ki so mu jo preskrbeli dobrotniki. V učenje realnih ved se ni mogel vživeti, zato se je prepisal na pravno fakulteto, a tudi tu ni vzdržal. Bolj ga je mikala poezija. Notranji pesniški ogenj, nestanovitna narava ter nekoliko težke razmere, v katerih je vedno životaril v tujem velemestu, so vplivale, nanj da je zapustil Dunaj ter se povrnil v Ljubljano. Toda tudi tu se je moral prav tako trdo boriti za življenje; priložnostne pisarniške službe so mu dajale le skromne dohodke. Sicer pa je ves svoj čas in vse svoje sposobnosti posvetil pesništvu. Zdravja je iskal na Gorenjskem in Vipavskem, toda še tedaj ni mogel mirovati: ves čas je mnogo ustvarjal in nabiral narodno blago. Ko pa je že docela onemogel, se je vrnil v Ljubljano ter umrl v sobi. kjer je dve leti pred njim izdihnil njegov tovariš, pesnik Kette. Smrt ga je rešila trplje nja 18. junija 1901.
Murnova pesem je zelo raznolična toda najlepše so subtilno lirične pesmi, ki so zrasle iz osebne tragike in ne-utešljive želje po sreči. Nebogljena mladost, zapuščenost, in bolehnost, vse to že od najnežnejših let tare mladega Murna, ki se zato z vsemi silami skuša otresti nekake turobnosti. Kad bi bil srečen in zdrav. Zato sanja o rdečelični nevesti, sanja o ljubezni o idiličnem življenju na kmetih, o naravi, kar vse naj bi ga iztrgalo iz mračnosti in obupa. Toda življenje je povsem drugačno! V hrepenenju po ljubezni napise Murn ljubezenske pesmi,
Cuješ, čuješ, duša hoče, fc tebi hiče po svoj dan!
Pridi, pridi.
Almd pridi ...
Ah, zaman od zidovja le odmeva
O J
ovo
sloven-
Tov. Ivan iz Trsta sprašuje, ali je dvojina v	^
ščini potrebna; v njegovem narečju da je m, P ,aka razumejo. Vem, v narečju tov Ivana bi rekih	arečje
so šli (ali pravzaprav dva sudata so sl D- VendB-. -k se še ni pismeni ali knjižni jezik. Naš knjižni «lk ' =
- •	  vsi	knjižni	jeziki)	na	osreanje
dvo-
Naš knjižni
naslanja (kakor povečini vsi knjižni jeziki) ns govore in ti imajo še vedno ohranjen natančen čut za dv<> Tino čeprav je to danes v primeri z drugimi jeziki vel K posebnr^t in ?mo jo ohranili daleč na okrog san o Slovenci V knjižnem jeziku bomo torej govorih te1™16;
'fanta.
;,hž„Rni«.va Seveda saj "veliko bereta. Imata tudi pridno poslušata, pa zmeraj kaj izvesta. Nama sta pi v
VSe Dvojina ali duai je torej ohranjena v sklanjatvi in spregatvi. Napačno bi bilo, nadomeščati jo z mn° 'rdeč Tovariš Nande iz Buj bi rad izvedel, ali se pne rdec
ali rudeč: Pisati moramo rdeč in prav tako
c: risan inumiuv ■	-. Ti~ * • heJde
(brez u); nasprotno pa pišemo rumen (z u). Vse tri -so si sorodne, saj so iz istegg koiena, iz id*. , a (nHa r/ različne nrevoine stopnje, kakor pravimo: iz istega korena jetudi r^Zdaj j? Razumljivo kako stanariah obliki rudeč m rujav. Mi pa bomo razločevali, rdeč, j
“‘Tovarišici Milki iz Trsta naj razložim, od kod je beseda koruza. Koruzo ie Miklošič razlagal iz tursk g kokoros. To bi potrjeval tudi izraz tursčica m meril ’ da je te vrste žito prišlo k nam. iz vzhodnih ^ursk h) dežel. Vendar je znano, da gre za amerikansko rastlin , ki so jo Benečani razširili po onentu in zlasti v Fodo navju. Ni izključeno, da je koruza ozir. kukuruz južnoslovanskega izvora. Od nas bi ga bili potem prevzel, tud Romuni (ki pravijo cucuruz), Madžari m Nemci ki udi poznajo besedo Kukuruz. Za prvotn, pomen prim. slov. kukurjav, kukurjast, kar pomeni kodrast, kustrast.
Dalje! Kako je z besedama lepak in letak, tako se glasi vnrašarvie tovarišice Manje s Kontovela. Lepak m letak sta besedi, ki sta prišli v rabo v zadnjih 50 letih Letak ie iz hrvaščine in pomeni ((list z oznanilom, razglasom, vabilom, s sporočilom, ki se deli med ljudi*. Lepak pa je, »oznanilo, razglas večjega obsega, kj se javno kje nalepi* — z romansko-nemško tujko mu pravimo plakat.
Dr. M. R.
literaturi
blodne duše nočni jeki
Toda zaman so vsi vadiihi, zalmam vse pissmi. Odmeva na> ljubezen ni. In pesnik je še bolj mračen. Vendar nje--govo hrepenenje po sreči ni nič manjši«.
Res oženil bi se, pa me svatov je sram — bi povešal med njimi glavo, Pa zato se skesam).
Res, zaljubil bi se, pa me ljubice sram — bi povedal ji pretežko, kako da radi jo imam...
Res, zato naj živim, kakor ptič pod goro, dobra volja Pa ženka do smrti mi bo!
Posebno rad pa si Murn išče utehe v naravi. Polja, dobrave, zimski in jesenski čas so mu zato najpriljubljenejši motivi. Toda ob takih slikah iz narave, kaže vedno tudi samega sebe in svoje razpoloženje. Ko opazuje na-
JOSIP
MURN
ALEKSANDROV
/
letavajoči sneg, se spomni na svojo preteklost, ki je kakor v sneg zakopana in na svojo prihodnost, ki se brezkončno širi kakor tiha plan. Ko pa y viharni noči prisluškuje nevihti primerja sebe z divjim vetrom. Seveda išče v pokrajinah le tiste podobe in motive, ki so v skladu z njegovim razpoloženjem otožnosti, sanjavosti, samote in zapuščenosti. So pa ti njegovi opisi prirode polni mehkobnosti, polni čustvenosti in lirike.
Ah ti bori, moji bori vnovič zaduhteli so, glasna na zeleni gori ptički jim zapeli so.
Vnovič skozi temne veje sonce je> prodiralo, vedno Slabše, počasneje, kakor da bi umiralo.
In potočka pesmi rahle v dalji so pojemale, vetrnice se nadahlg ob njih se objemale u.
Višek Murnovega pesniškega. usitvarjainija Pa pred!-stavilljajo njegove kmečke pesmi. Samosvoja pesem je to, polna narodnega kolori-tai; kmetija, kmečka opravila, polje, kmečki Ijiudjte, to so motivi. q katerih poje ta njegova pesem. Življenje naše vasi, našega kmeta, dih naš« zemlje vse to nanavmast lije iz njih.
Prešld pomlad, po bliskavo prešlo poletje in sveti Mihael.
Po polju so po spravljeni sadovi,
listje je požoltelo, trava ar-javela,
po brdih breze žalostno
blišče.
Više nad njimi bori in
smreke
kot lovci mA zeleni čakajo. Namočena
odi ranega dežja je P°t-
Iznad vode
in črne prsti ta m in
travnik00
dviguje Se sopar. Na de srn je smerečje
rta levi gorska pet, rujava, storita
ko lisičja dlaka.
Ali pa pesietrj o ajdli*
Kakor bela grud gorka od krvi, mlade radosti p cvetju ajda diši.
Z e vsa polna medu zacvetela je, pald le nogam. Ico. v sntt ji čebela je>
Kadar kilas šumi, kmet počijo se, kadar, ajda diši, ji odkrije se-Cudioviiite pesmi je riapi^ Murn, ki miu1 po neposrednem in svojevrstnem izrazu
komajda najdemo vrstnika S naši poeziji.
REZDANI-POPOTNIRI
Rezija je reka ali bolje gorski potok, ki teče izpad zahodnih pobočij Kanina proti Beli, Po vodi je dobila ime dolina in tudi njeni prebivala Rezijani. Med strmimi pobočji hribo-v ih med rečno strugo je’ tu in tam. res nekaj rodovitne zemlje, gorske senožeti in pašniki redijo tudii nekaj živine in drobnice, vendar vise to ne zadostuje za prehrano 3-4 tisoč ljudi, ki so si prav zato od nekdaj pomagati v švet. Ze več stoletij stara zgodovinska poročila govorijo o Rezijanih ne S3m<o na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem, ampak tudi na Češkem in Moravskem, v Nemški Avstriji in drugih oddaljenejših deželah. Kljub močnemu izseljevanju p a so Rezijani še danes- neverjetno navezani na svoj domači kraj. Tik pred zadnjo vojsko se je v Reziji mudil neki ljubljanski slavist; srečal je moža, ki se je pripeljal z letalom. iz Prage (bil je tam veletrgovec) v Videm, da je mogel domov na Ravaneo za vaški praznik 15. avgusta. Med vsemi Slovenci v Benečiji so Rezijani najbolj samozavestni in najbolj ponosni na svojo govorico, na svoje pesmi, plese in davna izročila.
Rezijani so zgodaj spor mladi oprtali svoje krošnje in zapustili domačo dolino. Razšli so se na vse kraje. Po trgih in vaseh so popravljali dežnike, brusili nože in škarje, cinili lonce in kozice in špik* izvrševali vse mogoče drobne usluge. Nekateri so obenem tudi prodajali razne drobnarije, kakor; igle, zaponke, škarje, nožičke ipd. Podjetnejši pa so imeli celo lastne stojnice, ki so jih vozili po letnih vaških sejmih. Tako je beseda ((Rezijan« malo po malem — zlasti v krajih daleč od Rezije — nekoliko spremenila suoj prvotni pomen:	«r ezijan« je postal
vsakdo, ki je opravljal podobno obrt, čeprav večkrat niti ni bil doma iz Rezije. V P renesen%m pomenu pa pravimo še zdaj ((rezljan« podjetnemu, prebrisanemu človeku, ki nima nikjer pravega obstanka, a se povsod znajde in zna vsako stvar spraviti v denar. Deloma ima beseda morda že nekoliko zaničevalen prizvok, vendar po krivici: Rezijani, ki so do nedavnega hodili po slovenskih vaseh, so bili pošteni ljudje in 'splošno priljubljeni.
Rezijane smo nekdaj srečevali povsod. Moti pa se, kdor misli, da so hodili okoli na slepo, kakor je pač naneslo. Po naših krajih — po Tolminskem in Vipavskem, po Pivki in Krasu, po Brkinih in Istri — so imeli svoja zdavnaj določena pota in vsak svoj delokrog, ki je prehajal dedno od očeta r.a sina. Njihove navade so se nepoučenim zdele najbrž čudne, a Rezijan ni poznal naključja,- vse je imel lepo naprej urejeno. Natanko je vedel celo to, kje bo prenočil drevi in jutri večer in vse do jeseni, ko se bo z letnimi prihranki zadovoljen vračal k počitku v svoje gorsko gnezdo.
Izmed mnogih Rezijanov, ki sem jih dozdaj srečal, mj je posebno živo v spominu starček iz Sol biče. Simon Let ič
r
"“N
NEKAJ PRVINSKEGA JE BILO V NJIHOVEM POPOTOVANJU - KAKOR LASTOVKE SO PRIHAJALI IN ODHAJALI
(lil
mu je bilo ime- Vsako leto dvakrat se je pojavil v Koprivi na Krasu in redno je bil gost pri Matjolovih. Zadnjič sem ga videl jeseni 1940. Truden in star je bil,'vendar ko-
renika rezijanska morda še živi. Beseda mu je tekla mirno in prisrčno, da ga je človek rad poslušal, pa če je govoril o najbolj vsakdanjih rečeh. Nenavadni naglasi niso
U
Ni dolgo tega, ko se je na kr\jižnem trgu pojavila zajetna knjiga velikega forma'»r s platnicami, vezanimi v usnje, na katerih je z majhnimi črkami vtisnjen naslov »Likovni svet*. 2> naslov publikacije sam pove, da je knjiga posvečena likovni umetnosti. Se bolj pa se o tem lahko prepriča, kdor okusno opremljeno 'knjigo vzame v roke, pregleda nje vsebino in sl ogleda bogate ilustracije, fotografije in reprodukcije. Tako smo tudi Slovenci dobili prvo revijo, posvečeno umetnosti, ki smo si jo že dolgo želeli. Da nam manjka revija, ki naj bo predvsem izraz domače ustvarjalnosti v umetnosti in ki naj razen tega omogoča tudi pogled v tujino, je bilo jasno; teže je bilo odločiti, kakšna naj bo vsebina te revije in kako naj revija prikaže našo likovno umetnost ter njene sorodne panoge. Te težavne naloge se je lotil umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša
Podnaslov revije pove, da je Likovni svet revija za arhitekturo, slikarstvo, kiparstvo in u-metno obrt. Ta razdelitev izraža tudi notranjo ureditev revije, ki ima tri razdelke. Prvi je namenjen arhitekturi. Tu je obsežen članek o spomenikih narodnoosvobodilnega boja, ki daje pregled tega, kar je bilo do sedaj storjenega za oddolžitev spominu žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Med besedilom članka, ki je delo več avtorjev, Je 28 načrtov in sedem slik, od katerih so tri celostranske. Prav tako pojasnjujejo slike načelen članek E. Ravnikarja o našem zidnem slikarstvu in arhitekturi. Arhitekt Grabrijan pa razpravlja o dediščini narodov
FLRJ v arhitekturi in skuša pokazati na žive stike, ki naj bi družili arhitekturo naših narodov v preteklosti. To obsega prvi del revije.
Drugi del je posvečen slikarstvu, o katerem razpravlja več avtorjev, Izidor Cankar je prispeval članek, ki je bil napisan v zvezi z lanskoletno razstavo slovenskih realistov v Moderni galeriji. Članek, ki nosi naslov Slovensko slikarstvo v dobi realizma. je opremljen z dvajseti, mi izbranimi slikami, reprodukcijami umetnin Vesela, Ažbeta, Šubica, Kobilčeve in drugih. Tri reprodukcije so barvne. Isti avtor poroča tudi o slikarski razstavi Franceta Pavlovca in Gojmira A. Kosa. Zanimiv je članek znanega etnografa Bori. sa Orla o naših panjskih končnicah, Članek ima prav tako slike, od teh dve v barvah. Omeniti moramo še poročilo o razstavah kiparja Ivana Zajca in slikarja Božidarja Jakca. Pogled v francosko umetnost pa odkriva Vena Pilona Pismo iz Pari-ža. Pisec, znani slovenski umetnik, ki živi v Parizu, podaja v tem članku kratek pregled razvoja francoskega slikarstva in kiparstva po vojni.
Tretji razdelek revije, Kiparstvo in umetna obrt, obsega tri članke s področja obeh umetniških panog. Umetnostni zgodovinar razpravlja o delu kiparja Janeza Lipca, ki je v petnajstem stoletju živel in delal v Ljubljani. Direktor Narodnega muzeja v Ljubljani J. Kastelic piše o figuralni dediščini arheoloških dob v Sloveniji. Franjo Baš pa je prispevaj sestavek o pohorskem steklarstvu. Vsi trije članki so seveda tudi ilustrirani. S. R-
nikogar motili, pač pa so da? jali njegovemu pripovedovanju posebno ■privlačnost. T0 bo morda kdo pripomnil, da v vsem tem m nič nenavadnega in da me samo mojt osebno nagnjenje do Rezija? nov navaja k pretiravanja-Nekaj bo že res pri tem očitku, vendar ne vem, zakaj b* tudi navadne stvor*, osebe ali dogodki ne bili vredni spomina. Simo Let ič reS
ni bil ne izreden govornik■ ne šaljivec, ne pevec, ne pravljičar, pač pa sem videl v njem tipičnega predstavnika ((Rezijanov« starega koVO-Medtem ko so se bili njegov1 mlajši rojaki že zdavnaj n,°" dernizirali in krošnje prht' dili na kolesa, je naš solbašk-znanec Simon skromno peša' čil in nosil svojo krošnjo vatno na hrbtu.
Rajnica strina Matjolova je kar. vedela, kdaj pride Simon-Za teden dni se je inotda zmotila, več ne: prvič se \ oglasil o veliki noči, ko 1 veselo začenjal svoje delo-drugič pa med ebandimo« 1 ((vahtmi* na poti domov. N. * kaj prvinskega je bilo v w . govem in njegovih rojak0 popotovanju. Kakor last°v so prihajali in odhajali-kakor se spomladi ozirata za lastovkami, če malo *^ kasnijo, so se gostitelji vtd' sevali: uKaj da še ni na?« Rezijanski Simoni t včasih res malo zamudilt, prišli so zmerom. Ko je ob’j mogel oče, ga je zame™^ sin. Tako je šlo naprej sto ' o
zaprli vf‘lv
veda'.
Simonu nasilno na vzhod in mu preprove v goste k bratom, ki ^ “v nčkaj pomladi zastonj
čakujejo.
Prepričan pa sem, da	g
Simon iz Rezije vrne, da še hodil po naših pot^1 gaj počival pod našo slreh«-.	.j
tudi lastovkam na n)1	;
daljni poti hudi ljudje na Ijajo mreže, vendar .,j0 prijateljice srečni) P’’e vse ovire.
r
Ih
MII
MM dO- MM
...ODBILI SO MU PROŠNJO...
«Kako je očka, smo ga vprašali in mu naročili, naj nam takoj prinese piva ker nam je bilo v ustih tudi pod jezikom že suho, srajca Pa vsa mokra od znoja.
Skočil j’e kot mlad natakar in že je bila ra mizi steklenica. Prisedel je. napravil žalosten obraz in odgovoril.
«Kakšno prošnjo?« smo ga radovedni in zaskrbljeno vprašali. Nasmejal se nam je kot nagajiv deček. «Eh, posebno prošnjo sem imel, nekaj revolucionarnega. Ce bi mi zdaj uspelo, bi se svet spreobrnil«.
«Povejte nam no vendar!«
«Vest'e, vložil sem prošnjo, da bi mi odbili na vsako nogo 15 let«.
«Ah, takp prošnjo, in so vam jo odbili?«
«Seveda, seveda, odbili so jo. Ne vem1 zakaj. Lepo pa bi bilo. če bi jo na merodajnem mestu ugodno rešili. Kaj ne?«
Ni nam hotel povedati, kje s0 te merodajne oblasti in na koga je naslovil prošnjo. Zvedel sem, da ga je že marsikatera priletna gospa prosila, na ji ji pove za naslov tistega, ki ima baje tajni recept za pomlajevanje brez injekcij opičjih or-
KOROŠCI
Kje so Korošci? Prav gotovo na Koroškem. Tu pa ne bomo zdaj pisali o naših bratih Korošcih, pač pa o naši slovenski vasici v Miljskih hribih. Korošci ali Sv. Barbara. Italijani seveda rajši uporabljajo Sv. Barbara, ker jih Korošci preveč bodejo v oči in srce. O nastanku in značilnosti naše vasice bi bilo treba kaj kmalu napisati nekaj več. Danes bomo napisali le kaj še potrebujemo. Ni pa to edina naša potreba.
Ze pet let nam obljubljajo, da bodo napravili v naši vasi napajališče za živino. Ostalo pa je vse le pri obljubah. Ko je deževno vreme, se nabere nekaj vode v domačem kalu, voda je umazana in smrdljiva, da je živina ne more piti. Ko pa pritisne suša, izgine voda in velike težave imamo pri napajanju živine. Sicer pa izginja v naši vasi polagoma tudi živina, vedno manj je je. Toda vseeno še toliko, da bi bilo nujno napraviti zanjo primerno napajališče.
MCE
Pri nas imamo sicer že vodovod in nekaj pip na vasi, kamor hodijo naše gospodinje po vodo, toda ni jih še dovolj za bolj oddaljene vaščane. Posebno težko je za družine, kjer so doma le starejši ljudje. Zato je splošna želja vaščanov, da bi tržaška občina, kamor spada naša vas .ali občinsko podjetje ACE-GAT, napeljala vodo v vsako hišo. Ta možnost sicer že obstaja in vodo napeljejo v hišo vsakemu, ki za to zaprosi, a kdo si lahko privošči, ko stane napeljava več kot 80 tisoč lir. Ta cena je enaka za vse, pa če so hiše bliže ali dlje od vodovoda. Pravilno in pošteno bi bilo, če bi uvedli primerno ceno, kateri bi bili lahko vsi kos. Nekatere hiše imajo vodne cevi prav •v neposredni bližini; zlasti za te bi morali biti manjši stroški.
DOLIIM
Dobro se spominjamo, da ; na neki seji občinskega zeta naš župan na predlog bčinskega svetovalca t. j -,v. Bolčila, da bi občinska prava postavila slovenske apise po naših vaseh, od-ovoril, da bo za to že on oskrbel in uredil.
Čakamo in čakamo. Slo-enskih napisov pa ni se ikjer. Medtem smo pač a poštni urad dobili itali-anski napis; občinska u->rava, kateri načeluje ko-"linformist Lovriha, ki ima >olr.'a usta lažnih obljub, ia je zadnje čase zbrisala se slovenske napise po hl-ah, ki smo jih postavili, la izpričamo vsemu svetu, ;aj smo in zakaj smo se lorili.
Napisov s pristnimi imeli naših vasi, pa še ne vi-limo. Morda je Lovriha lozabil na svojo obljubo ili pa je hote obrnil vso :adevo in je ni postavil na llasovanje, ker je že v na->rej vedel, da je ne bo izvršil, ker mu tako ukazuje ljegov poveljnik Vidali v rrstu po direktivah iz Ri-na.
Ce jih ne bo postavil Lovriha, dokler sedi še na županovem stolčku, jih bo Pa kdor mu bo sledil in bo bolj mož beseda.
ganov itd. Pravijo pa, in to smo tudi sami opazili, da nekaj le ve, saj se mu 75 let, kii jih že ima, prav nič ne pozna.
In kdo je ta mladeniški, živahni in šaljivi očka? Daleč naokoli ga poznajo, celo v Egiptu in Turčiji. Da, da, tudi v Egiptu, saj je bil v tistih krajih dobrih sedem let. Morda je tam odkril tajnost? N'e, to je tajnost naših kraških korenin.
Spoznali ste ga že na sliki. Ce pa ne veste, vam povemo. njegovo ime in kje živi, Ivan Kocman je, gostilničar iz Stivana. Dom pa ima tam, kjer tajinstveno iz kraških skal- ponovno zagleda beli dan Timav ali z dekliškim imenom Reka, o-ziroma Velika voda, kot ji pravijo Pivčani in Brkinci, preden izgine v Škocjansko jamo in teče Kraševcem pod nogami, da je ne bi vse popili, sicer je ne bi ostalo nič več za Tržačane.
Lepo je pri Kocmanu, prijetno je v njegovi družbi. Lepo vam postreže in spravi vas v dobro voljo. Pozimi je bil zelo bolan, pa jo je dobro speljal. Vsakdo j'e menda rekel takrat: «Ne bo še umrl Kocman, ne. Se dosti jih ima povedati •
Pa pustimo vsaj za hip šale ob strani.
Gostilna je pri Kocmano-vih že mnogo let, «uoča uod uoča« jo je imel. Mali Kocmanov vnuk pa že kaže, da bo čez leta njegov vreden naslednik. Kakor smo že omenili, je naš Kocman obredel dosti sveta. Imel je 5 otrok, dva sta mu umrla že v mladih letih, en sin pa živi že več let v Egiptu. Vedn0 je o-stal zaveden Slovenec, po svojih močeh je pomagal in sodeloval med osvobodilno borbo, pa tudi za časa fašistične Italije je bil mož na mestu in je še zdaj. Kljub svojim letom še vedno budno zasleduje politične dogodke v svetu in pri nas ter deluje za našo stvar. Salj se rad, zna biti pa tudi resen in preudaren, ko gre za obrambo naših pravic. Nima zavezanega jezika, nasprotnikom našega jezika zabrusi v obraz, kar jim gre.. Ko smo bili zadnjič prj njem, nam je pripovedoval, kako je odgovoril nekini italijanskim šovinistom v Tržiču. Napovedovali so namreč, da bodo v kratkem prišli v Trst. »Seveda«, jim je odgovoril, lahko pridete po cigarete«. «No, no,» so se jezili, ne po cigarete, prišli... bomo. ker je «Trieste' italiana e que-ste terre italianissime«. Pa jim je naš Kocman odgovoril: «Kar počasi. Bomo šli prej pogledat v kataster. čigava je kraška zemlja in kako je ime tem krajem. Pa saj ni treba, pomislite samo, kako se imenujejo vasi, griči in kraji tu pri Tržiču, pred_ vašim nosom? Ali je Kosič italijansko ime in Grmada;- Pristava, Pečina, Grižnik, Jastreb itd?«-
Zaškripali so z zobmi in bili v zadregi. Dobro vedo, da so ti kraji slovenski, da tu že stoletja in stoletja živi slovenski rod, in prav zaradi tega stavijo vse sile, da bi prodrli, zabili klin napraviM nekako mostišče med Italijo in Trstom ter poitalijančili naše kraje, zlasti obalo. Zato naseljujejo tudi razne italijanske begunce ali ezule, zidajo zanje cela naselja, itd. Ce bi bili kraji že italijanski, jih ne bi bilo treba še po-italijančevati. Pa ne samo ezuli, tudi drugi pretvarja-t jn in jemljejo kruh doma-
činom. Iz najbolj oddaljenih predelov Furlanije in bog si ga vedi odkod prihajajo skupine tujcev, ki delajo pod ceno in izpodrivajo domačine.
Vprašali smo ga, če je bil v nedeljo na stadionu in kako so mu ugajale noše in plesi «Ce sem bil? Kako smete sploh to vprašati? Zal bi mi bilo še po smrti, če ne bi šel. Krasno je bilo, čeprav j'e žgalo od zgoraj in spodaj«.
Ogledoval je slike od nastopa in se nam priporočil, naj mu jih napravimo več in večje, da jih bo razobesil v gostilni. «Da bodo vsi videli, kako je bilo lepo, kako so lepe Zagrebčanke in naše jugoslovanske noše in narodni plesi«.
Seveda jih bomo napravili, tov. Kocman, prav bi pa bilo. če hi tudi po drugih javnih lokalih razobesili take in podobne slike, kj pričajo o lepoti naše zemlje in o kulturnem bogastvu naših narodov.
__________________________J
m m, %
Predšolski otroci in njihovo
delo
MATERAM
Brez dvoma je, da že predšolski otroci čutijo potrebo po kakršnem koli delu, katerega vidijo, da opravljajo njih starši ali starejši bratje in sestre. Zato je kaj normalen pojav pri zdravo razvitem otroku, da želi pomagati materi pri kuhinjskih opravilih, da skuša biti očetu v pomoč pri sekanju drv, popravljanju itd. ter da oponaša svoje starejše bratce in sestrice pri pisanju nalog ter črtanju. Dobri starši bodo to željo po delu v otroku pravilno usmerjali ter mu dali možnost, da se s primerno zaposlitvijo utrjuje v njem želja po samostojnosti ter želja, da bi bil koristen svoji okolici.
Večkrat lahko čujemo, kako se mati izgovarja češ, saj bi mu pustila, da bi mi pomagal, a nimam časa, da bi ga nadzorovala, a sam in brez nadzorstva bi mi lahko kakšno stvar pokvaril ali razbil. Takšni izgovori so prav za lase privlečeni ter kažejo, da nima mati razumevanja za želje svojega otroka, ki ima pravico, da se s sebi primernim delom vključuje v svojo okolico. Zgrešeno bi seveda bilo in otroku v škodo, če bi mu mati pustila, da v svoji želji po delu in zaposlitvi, dela to, kar bi bilo lahko njegovemu zdravju v škodo da bi mu dovolila, da bi se posluževal stvari, ki bi se lahko zlomile ali pokvarile. Toda prepričane so lahko, da bo znal otrok na vsako stvar bolje paziti, če mu pokažemo, da mu zaupamo ter da nam je njegova pomoč pri delu res v korist. Takšen otrok bo smatral vsako zaupano mu stvar zelo važno ter jo bo skušal čim bolj paziti. Ce mu bomo pa odrekale vsako stvar, samo iz bojazni, da jo ne razbije ali napravi drugo škodo, bo postal otrok nesigu-ren in bojazljiv ter se mu bo v strahu še raje pripetila nesreča, zaradi katere ga bo potem čakala tudi kazen.
Seveda je potrebno, da so si starši popolnoma na jasnem, v kakšnih opravilih lahko zaposlijo svojega otroka. Ko sem
zadnjič poslušala mater, ki se je pohvalila, da sta ji njen sedemletni sinek in štiriletna hčerkica pomagala pospraviti celo skladanico dru, mi je bilo kar težko pri srcu. Otroka sta sicer svoje delo opravila, vendar koliko truda in energije jima je bilo za to delo treba potrositi. C e je ta mati mislila, da je s tem svojima otrokoma koristila, se je zelo motila. Otroku ji treba dati takšno delo, ki ga njegovo telo prenese, to še pravi, ki ne zahteva od njega pretežkega fizičnega napora.
Prav tako ni pravilno, če pošilja mati, z izgovorom, da ima sama dosti dela, vsako jutro svojega niti petletnega otroka po kruh in mleko. Tudi to so opravila, ki jih otrok sicer rad naredi, vendar ne smejo postati že prav dolžnost. Vsaka mati bo zato raje zaposlila svojega otroka pri takem delu, ki ne bo škodilo njegovemu normal-
Ta skrbna gospodinja, ki jo vidimo na sliki polaga v hladinik zadnji izdelek svoje kuharske umetnosti in je prepričana, da ne bo izgubil nič na okusnosti in hranilni vrednosti, kadar bo jed zopet prinesla na mizo.
»emu razvoju, a ga bo vendarr le zaposlovalo ter mu služilo kot dobra šola.
Mnoge matere rade potožijo češ, da ukažejo svojemu otroku naj izvrši kakšno delo, a ga ta navadno ne izpolni. Te matere pozabljalo, da otrok v igri pozabi marsikaj ter ne smejo tega pojava prehudo jemati. C e večji otrok pozablja izvrševati
naročene nam naloge, je stvar težja, toda pri majhnem otroku je takšna pozabljivost razumljiva in odpustljiva.
Vsaka mati, ki želi, da bi bil njen otrok dobro vzgojen, da bi mu bilo delo zabava, naj mu najde že v zgodnjih letih pravo delo, ki ga bo veselilo, mu koristilo ter ga obenem učila k samostojnosti.
POČITNICE
r
o.
llladni pomenki
J
1 krilo, 2 bluzi, 1 volnena jopica, l kldbuk ali kapa Z odgovarjajočimi rokavicami, 3 pare čevljev, nekaj perila, 1 spodnje krilo, 10 rutic, ena nočna srajca, 1 jutranja halja, 1 kopalna obleka, 1 obleka- za sončenje..: itd., tako se glasi seznam stvari, ki jih moramo
vzet, s seboj, kadar gremo na počitnice. Pravilna in lepa oble ka na počitnicah je za nas, ženske, velikega pomena. Brezskrbno bomo uživale lepe sprehode, hladne kopeli in tudi zavrtele se bomo ob večerni godbi. Naše skice so samo majhna pomoč pri težavni izbiri. Preden si jih ogledamo, se spomnimo, da je za potovanje primeren platnen ali svilen kostim, ki nam bo služil tudi ob hladnejših dneh.
Za sprehode, ali recimo zabavo, 'izberimo obleko, katere živo tek se zapenja spredaj navzkriž, koničasti izrez pa obdaja velik dvojen ovratnik. Krilo, ki je poševno rezano, razširjajo ob pasu prosto padajoče gube. To obleko lahko izvedemo v poljubnem blagu in vzorcu. Recimo, da jo napravimo iz modro-belo pikčastega blaga z velikim, belim ovratnikom iz crgandija. Mirno si lahko napravimo isti model v črnem taftu, nihče ne bo opazil, da je oblika ista.
Naslednja skica prikazuje obleko za sončenje. Izbran kroj modrčka (seveda mora biti primerno podložen) in kratko zvončasto krilce je idealno za vse. Pri popolnih postavah poudarja lepe oblike, pri nepopolnih zakriva nedostatke.
Zadnja skica predstavlja obleko, sestavljeno iz treh delov. Krilo s široko gubo in zanimivimi žepi nosimo, kadar gremo v gore ali Pa na kopanje. Torej splošno uporabno; v zvezi z životkom, ki odkriva rame (na primer rdeče krilo, črn ali bel životek ali obratno) predstavlja elegantno večerno obleko. Ako si ogrnemo preko ramen širok šal, ki je iz istega blaga kot je krilo in katerega si zapenjamo zadaj, imamo zopet novo obleko. Take obleke so izredno praktične, ker dajejo možnost spremembe. Vendar naj bo za vedno naše geslo? «Raje malo oblek, a tiste dobre in lepe!«
Sonja Mikuletič-Palme
ZAMRZNJENA JEDILA
v	domačem
V ameriškem domačem gospodarstvu vzbuja vedno večjo pozornost gospodarstvenikov in sociologov: uporaba zmrzlih jedi. • Milijoni Američanov so v nekaj letih spremenili svoj način prehrane in danes uživajo številna živila mnogo več v zmrzlem stanju kot pa sveža.
Doslej sb poizkusili uporabljati v zmrznjenem stanju o-krog. 1200 do 1300 različnih živil. Od. teh jih je okrog 400 že v prodaji. Predvidevajo, da bo leta 1955 Amerika pripravila 13 milijonov ton zmrznjenih jedil.
Približno predi 30 leti je neki trgovec s kožami iz Gloucestra, ujel ribo, ki je zaradi nizke temperature takoj zmrznila. Ce z nekaj dni je hotel ribo u-miti v vodi, pa je z začudenjem opazil, da je riba popolnoma o-živela. V ledu se je ohranila sveža. «Torej — si je dejal trgovec — če bi postavili pod isto temperaturo tudi druga živila...«
In že leta 1924 so dobili A-meričani prve zmrznjene ribe.
V začetku javnost ni bila kdo ve kaj navdušena za novo zmrznjeno jed. ker ni beseda »zmrznjen« nič kaj prijetno zvenela njihovim, ušesom. Predstavljali so si še vedno, da so to živila, ki niso sveža. Toda čez nekaj, let sta si osvojila trg že zmrznjeno sadje in zelenjava.
Vsa skrivnost izuma je bila v naglem- hladilnem postopku, kj preprečuje, da bi se v sta-ničnem, tkivu napravili veliki ledeni kristali, ki predrejo sta-nične stene.
Pred dobrimi 20 leti, ko se je komaj pričela nova doba zmrznjenih jedi, so prve najavile svoj prihod, velike hladilnice za skupno uporabo. Nastajale so predvsem po deželi V teh velikih stavbah je lahko vsakdo sam poskrbel za ledenje-nje svojih pridelkov in vzel v najem del hladilnice, v katerem- je hranil svoje pridelke. Danes je po Združenih državah 11.000 takih skupnih hladilnic s 6 milijoni posameznih, v najem oddanih hladilnikov.
Led ohrani vse, dokler ne u-porabijo posameznih kosov. S tem so mnogo pridobili kmetje. Gospodinjam se ni treba več mučiti z vkuhavanjem sadja in p-ovrtnine za zimo. Prav tako lahko postrežejo svojim družinami z jedjo, ki so jo. pripravile že pred enim tednom.
S to iznajdbo pa so se okoristile tudi gospodinje po mestih. Ni jim treba vgč.jrfldjti na trg vsak dan. Nakupovanje opra-
| vij« dvakrat mesečno. Z novim načinom pa si prihranijo o-gromno časa za- kuhanje. Najhitrejši je način «Frost masten, kjer dostavlja tvrdka vse mogoče vnaprej kuhano in poledenelo hrano v zavitkih iz lepenke, ki jo tudi na mizo prinese na krožnikih' iz lepenke.
Jedilni vozovi, potniška letala na prekooceanskih progah in drugi uporabljajo danes že skoraj izključno vnaprej kuhana zamrznjena jedila. S tem prihranijo ogromno prostora, ker ni treba več kuhinje. Zadostuje le hladilnik in posebna naprava za otajanje in potnikom postrežejo s slastno hrano. Najnovejše čudo tehnike je pečica »Radarange«, kj skuha v rekordnem času z radarskimi valovi vsako jed. V 55 minutah otaja zavoj sadja, kar bi trajalo Pri navadni temperaturi sedem dni. Jajca skuha v 12 sekundah .S toploto mikrovalov lahko taka elektronska peč skuha jed, ne da bi pri tem segrela posode. Z njo lahko tudi skuhajo jajce v ledu, ne da bi se led stalil.
To je velika novost tudi za gostilne in, hotele. Računajo že na možnosti, da bi pripravljali
vso hrano v eni sami ogromni kuhinji, ki bi zmrznjena, jedila razpošiljala posameznimi re^ stavracijami in hotelom. Ti na bi več potrebovali kuhinji temveč le hladilnike in elekr tronske pečice. Gost bi lahko debil naročeno kosilo y manij koj, dveh minutah. Odpade tudi pomivanje krožnikov, ki bodo iz plastičnih snovi in jih bodo po uporabi zavrgli. Predstavljajmo si, da bo vsaka družina lahko imela svojo »Radarange« peč. Ta nova iznajdi-ba je močno pretresla še druge industrije: ribarstvo, izdelovanje sladoleda in konservi* ranje mesa ter perutnine. Najmodernejše ladje imajo na krovu tudj že hladilnike za ledenenje rib na morju. Največ novosti pa je ledenjenje hrane prineslo v poljedelstvu. Med zelenjavo so za ledenjenje najprimernejše razne vrste gra-ha, od sadja pa jagode. Najnovejša iznajdba je zamrzli zgoščeni oranžnj sok, iz katerega pripravljajo okusno pijačo z bogato količino vitaminov. Kmalu bodo na isti način pripravljal; tudi mleko.
Vsa ta čudesa ledu so odprla svetu novo področje pridobitev in presenečenj.
Živalsko meso, ki nam služi Za hrano postane včasih našemu zdravju škodljivo in strupeno. Ce meso ni več sveže, se pokvari, ker se njegov bistveni sestavni del, to jP beljakovine, razkrojijo. Ravne tako se pokvari trzdi meso v slabo narejenih in nezadostno zaprtih konservnih škatljah. V vseh primerih zastrupljenja s pokvarjenimi živili igra glavno vlogo posebne vrste bacil, tako imenovani botulinus.
Bacil-živi navadno v zemlji, na gnoju, Zlasti pogosto ga pa najdemo v prašičjem blatu. Strupi, ki jih bacil izloča, niso
m IPi it
mZ/M
ilillillllllllllllllllllllllll
FAO - najvažnejša ustanova
kmetijske
mednarodne
organizacije
Gotovo ste že večkrat čitali to ime v časopisih ali ga slišali tudi po radiu Vendar pa je najbrž malo ljudi, k; bi vedeli, kakšna je ta organizacija in š čim se bavi. Zato bo verjetno zanimalo naše čitatelje, da jih pobliže seznanimo s to vele-važno svetovno organizacijo.
FAO je kratica iz začetnih črk angleškega imena svetovne organizacije, ki se glasi «Foond ar.d Agriculture Orga-nization« ter pomeni v slovenščini «Prehrambena in kmetijska organizacija«.
Ustanovila j0 je OZN (Orga. nizacija Združenih narodov) ta. koj po drugi svetovni vojni v Ameriki predvsem z namenom, da bi proučevala probleme svetovne, mednarodne prehrane in seveda tudi svetovnega kmetijstva.
Za proučevanje in reševanje mednarodnih kmetijskih vprašanj je bila nekoliko podobna ustanova že od leta 1905. v Rimu, in sicer «Mednarodni zavod za kmetijstvo«. Ta zavod pa se je zlasti v zadnjih letih fašizma nekoliko izprevrgel iz mednarodnega v italijansko nemški kmetijski informativni zavod in je za časa druge svetovne vojne sploh prenehal delovati na mednarodnem področju.
FAO je osnovala svojo organizacijo in delovanje na mnogo širših temeljih kot bivši Mednarodni zavod za kmetijstvo, katerega poslovanje je tu. di prevzela in izpolnila. V tej svetovni organizaciji je včlanjenih sedaj nič manj kot 66 držav iz vseh delov sveta, ki so tudi članice OZN. Letos aprila meseca je FAO prenesla svoj sedež iz Washingtona v Rim, kjer ji je italijanska vlada dala na razpolago o-gromno osemnadstropno palačo s 760 sobami. To palačo so začeli zidati tik pred zadnjo svetovno vojno in je bila namenjena ministrstvu za italijansko Afriko, ki je pa z vojno propadlo in izgubilo svoj pomen.
ZAKAJ SO USTANOVILI FAO?
Potreba po obširni svetovni organizaciji za prehrano je nastala v prvi vrsti iz sledečega dejstva: Ob koncu zadnje svetovne vojne je najmanj polovica prebivalstva na svetu trpe la in trpi v znatni meri še se daj zaradi nezadostne ali ne-
primerne hraue. Istočasno pa narašča svetovno prebivalstvo povprečno za 55.000 ljudi dnevno, kar pomeni letno preko 22 milijonov.
Glavni namen te organizacije pa naj bi bil: delati na to, da bi kmetovalci vsega sveta pridelali s sredstvi, ki jim jih nudi napredna veda, vse potrebno, kar zahteva zdrava prehrana ljudstva na svetu. Njeno znamenje je žitni klas, pod katerim je napisano latinsko geslo «Fiat panis«, kar pomeni po naše «bodi kruh« — vsakdanji in za vse ljudi na svetu.
FAO si zaradi tega prizadeva, da bi poznalo vso sedanjo kmetijsko produkcijo in koliko hrane bodo v bodoče lahko pridelovale posamezne države in vsi narodi na svetu skupaj. Pri zaostalih narodih želi vpeljati moderna ali sodobna tehnična sredstva za kmetijsko pro izvodnjo in izpopolniti ona ki jih že uveljavljajo bolj napredni narodi in države. Namen ima tudi pospeševati'mednarodne dogovore za ureditev trgov, podpirati izmenjavo in kupčije s hrano ter obvarovati kmete pred strahom nadpro-dukcije in zagotoviti jim pravične cene. Istočasno namerava rešiti svetovno gospodarstvo strahu pred gospodarskimi krizami in pomanjkanjem, kakor tudi pred pretirano nacionalistično politiko, ki vodi navadno v gospodarsko avtarkijo in pripelje z njo lahko narode in države v vojno.
Ker je FAO predvsem posve. tovalrh organ OZN ne izvaja samo direktno tega programa v posameznih državah, ampak navaja nanj posamezne vlade, s potrebnimi informacijami in nasveti ter jim daje navodila s j>obudo za izdajanje zadevnih zakonov in odlokov in za-sklepanje potrebnih mednarodnih dogovorov. Vladam nudi po potrebi tudi tehnično pomoč
PRAKTIČNO DELOVANJE FAO
Med najvažnejše praktično delovanje FAO spada zbiranje in sestavljanje svetovne statistike, v prvi vrsti o ljudski prehrani in kmetijski proizvodnji. V ta namen je organizirala leta 1950 svetovni popis kmetijstva, ki ga pa žal na našem ozemlju iz neznanih vzrokov (tudi v Italiji ne) še ni bilo. Do letošnje pomladi je uvedla že v 18 državah Evrope rabo semena odbrane križane koruze, ki daje znatno večje pridelke kot pa seme navadne, čeprav odbrane koruze.
Ko je nedavno napadla v Južni Kitajski govejo živino huda kužna bolezen, je FAO priskočila na pomoč krajevnim obla-
stem s svojimi strokovnjaki in z njeno pomočjo so lahko proizvajali na kraju samem potrebno cepivo. Z njim so v tej deželi v kratkem času cepili in rešili nad 15 milijonov glav goveje živine.
FAO pomaga tako reševati tudi druge probleme ljudske prehrane in kmetijstva, ki je olajšalo sporazumno sodelovanje dveh ali tudi več držav in dežel, kakor na pr.: zatiranje raznega škodljivega mrčesa, zatiranje hujših rastlinskih glivičnih bolezni, preprečevanje živinskih kužnih bolezni, uvajanje umetnega oplojevanja živine, širjenje rabe žlahtnih semen itd.
Ta organizacija je tudi izračunala na pr., da je treba do leta 1960. povišati sedanjo proizvodnjo mesa in druge važne hrane za celih 46 odst., ako hočejo države zagotoviti človeštvu primerno hrano. FAO izdaja mnogo periodičnih in izrednih kmetijskih publikacij, zlasti sta. tističnega značaja in zaposluje samo v Rimu približno 500 urad nikov, od katerih jih je prišlo baje 350 s svojimi družinami iz Amerike.
Kmetijstvo na naši majhni državici res ne more igrati svetovne vloge. Vendar pa smemo upati, da bodo y doglednem času tudi tukajšnji merodajni
mmSM.
■i' :	:	•	:
Težko klasje se ziblje v lahnem poletnem vetru in vabi žanjce in žanjice na delo. Spet se bodo napolnile žitne shrambe, saj letošnji pridelek v Istri prav dobro obeta. (To sliko je posnel tov. Ogarev na polju preškib zadrugarjev)
krogi ukrenili potrebno, da bo moglo biti tudi naše skromno kmetijstvo deležno primerne pozornosti s strani te najvažnejše svetovne prehrambene in kmetijske organizacije. To pa predvsem glede na važen po-
ložaj, ki ga naše ozemlje zavzema v celoti kot stična in posredovalna točka na področju prehrane vsaj za Srednjo Evropo. Zrno k zrnu da pogačo ...
A. C.
KRAJŠANJE TRTNIH POGANJKOV
Trtrve poganjke krajšamo zalo, da se grozdje preveč i e debeli. da ni preveč v senci, da se sok, ki prihaja v trto, ne uporablja po nepotrebnem in da ga izrabijo oni poganjki, iz katerih nameravamo pridobiti bodoči trti palce ali napenjal-ce.
Koi je trta že odcvetela in ko jagode precej odebele, skrajšamo vse one poganjke, ki so obložen; z grozdjem in ki jih v bodoče ne bomo rabili za palce ali napenjalce, pri četrtem listu nad vrhnim grozdom. Ako odščipnemo poganjek, prevzame njegovo nalogo tako imenovani zakotni poganjek, ki je navadno tik glavnega poganjka, Ce pa Zakotnika ni, potem se razvije in požene oko, ki prevzame tudi vlogo prejšnjega odščipljenega poganjka. Ko preščipnemo glavni poganjek, prehaja ves sok, ki je prej na-sičeval odščipljeni poganjek, v , grozdje in druge trtne dele. Ta-
krat grozdje v nekaj dneh odebeli, listi postajajo veliki in temnozeleni, neskrajšani poganjki. Sok, ki bi moral prihajajo. Nekaj dn; potem, ko smo vršičke prikrajšali, pa prihajajo na njih mesto novi poganjki. Eok, ki bi moral prihajati v trtne dele, kot jih je določil vinogradnik, uhaja po nemarnem' v nove vršičke: potrebni del; pa zopet zastajajo v rasti. Da to preprečimo, nov poganjek zopet preščipnemo ali skrajšamo na dve očesi. Pozneje zrasteta na tem Zakotniku zopet eden ali dva Zakotnika. Toda tudi teh ne smemo pustiti, da dalje rastejo. Ce je en sam, ga zopet preščipnemo, če sta dva drug za drugim, zgornjega popolnoma odrežemo, spodnjega pa skrajšamo zopet na dve očesi.
Večkrat pa se dogodi, da vinogradnik zgreši in preščipne poganjek, ki je z grozdjem, obložen, že pri prvem listu, ki je
pod gornjim grozdom in da od-ščipne tudi list, ki raste na poganjku, grozdu nasproti, To grozdu zelo škoduje. Ce preščipnemo poganjek preblizu grozda ali celo list, ki- je blizu grozda, uničimo tudi oni važni del — liste — ki imajo nalogo dovajati trti prebavljen sok.
Zakotniki niso le na onih poganjkih, ki rodijo, ampak tudi na takih, ki so ostali na skrajšanih ali na bodočih palcih
Tudj tj Zakotniki so trti le v škodo, in ji odtegujejo sok po nepotrebnem-
Ako poganjajo trte prešibko ali čfc jih napade kaka bolezen, tedaj poganjkov, ki so namenjeni v bodočem letu za palce .ali napenjalcp, nikakor ne krajšamo. Pri takih trtah pre-ščipovanje ni umestno, ker bi šibka ali bolna trta p<j takem delu še bolj oslabela 1
Botulizem
ali žastrupljenje
z mesom
za vročino posebno odporni in jih tudi postopki, ki se jih pri običajnem konserviranju poslužujemo, ne ugonobe. Razumljivo je torej, da obolijo na botulizmu predvsem tisti ljudjte, ki uživajo prekajeno meso in le redko tisti, ki jejo dobro prekuharto meso in mesne izdelke. Človek se okuži le, če uživa prekajeno ali pa slar bo kuhano meso. Dokazano je namreč, da niti večurno kuhanje mesa ne zamori bacilov v sredi debelih kosov.
Bolezen izbruhne dan aii dva po zaužitju pokvarjenega mesa. Začetni znaki so po navadi bruhanje in driske, glavobol ter omotica. Tem znakom sledijo neprilike, ki so v zvezi z osrednjim živčevjem, to je z možgani in hrbtnim mozgom. Strupi botulina nam, reč najraje napadajo živčevje, Bolniku se razširita zenici, o-mrtvijo mu očesne mišice, usta in žrelo sta suha in močno rdeča, srce utripa hitro in močno, bolniku se blede in je jako nemiren. Zgodi se tudi, da zastrupljenec slabo sliši ter da ne more na vodo. So tudi primeri, da bolnika duši in ne more dihati, da nastopi pljuč* nica ali odpove srce. Ce pa okuženje ni bilo prehudo, bolnik čez dobrih deset dni popolnoma okreva.
Zdravljenje bo uspešno le tedaj, če spoznamo bolezen pravočasno, zato bolnik potrebuje zdravniško pomoč in oskrbo. Uporabljamo predvsem sredstva, s katerimi organizem oprostimo strupa, kar dosežemo z odvajalnimi sredstvi. Mnogo painje pa potrebuje srce.
Iste bolezenske znake srečujemo pri zastrupljenju s pokvarjenimi ribami. Vedeti moramo tudi, da je cela vrsta rib, ki postanejo zdravju škodljiire ob drstitvi. Tudi razni morski mehkužci, kot ostrige, dateljni in raki, so pogosto zdravju škodljivi. Vsi ti mehkužci se hranijo z raznimi odpadki, ki so pogosto okuženi. Ce meso teh morskih živali ni sveže, ampak pokvarjeno, pride kaj lahko do zastrupljenja.
Dr. S. S.
Pozno zelje
Velikega pomena je pri nas setev poznega zelja za kisanje. Najbolj znano je snanoško ali ljubljansko zelje, ki ima trde glave. Zelo dobro se je pri nas obnesla vrsta vBraunschvreign. Glede setve veljajo v glavnem pravila, ki smo jih navedli pri cvetači.
Na površini 10 kv. m lahko posejemo 40 gramov semena. Seme je težje od cvetače (300 zrn na en gram). Enako kot pri cvetači moramo skrbeti, da rastlinice ne trpijo suše in vročine.
Ko so rastline dosegle debeli no gosjega peresa, jih presajamo na stalno mesto. Pred presajanjem moramo sadikam prikrajšati glavno koreniko, V suhem vremenu moramo sadike pred presajanjem in po presajanju dobro zaliti, toda ne z mrzlo vodo. Vsega semena no posejemo naenkrat. Po saditvi namreč lahko zaradi neugodnega vremena več sadik nadomestimo z novimi, zato posejemo del semena v razmahu več dni.
15 do 20 dni po sajenju moramo njivo okopati in opleti. Nato zelje še pozneje enkrat o-kopamo m osipamo. Pri tem moramo paziti, da zemljo, posebno če je suša, preveč ne dvignemo.
Zelje potrebuje velike količine hranilnih snovi, posebno dušika in zato mu moramo gnojiti S zrelim hlevskim gnojem in umetnimi gnojili kot cvetači.
CVETACA
Grah bo kmalu pobran; zgodnji krompir bomo tudi kmalu izkopali. Žetev je pred vrati in njive bodo ostale proste za strniščne posevke. Na vrtu smo si že vzgojili sadike najplemenitejših povrtnin — cvetače in poznega zelja za kisanje.
Obe vrtnini naše gospodinje dobro poznajo!
Cvetače poznamo več vrst Sejemo zgodnje in pozne’vrste. Najbolj priporočljive vrste so erfurtska, toskanska, jesi in snežna kepa. Težko je dobiti garantirano in čisto sortno seme, zato naj bo prva skrb našega vrtnarja, da si preskrbi seme zajamčene kvalitete in visoke kalivosti. Cvetačo kot ostale kapusnice sejemo na gredice, dobro pognojene z zrelim in dobro preperelim hlevskim gnojem. Sejemo v 10 cm oddaljene vrste. Po setvi pokrijemo s tenko plastjo dobre črne zemlje. Na 1 kv. m zadostujeta 2 grama semena.. C e je seme prvovrstno, vzgojimo lahko iz te količine semena 100 mladik. Za njivo 1000 kv. m, ne uporabimo več kot 1500 do 2000 sadik (ne smemo saditi cvetače pregosto, če želimo, da se lepo razvije!) in zato ne uporaoimo reč kot 20 gr semena. Ob tej priliki opozarjamo naše vrtnarje, da je seme cvetače zelo drago in da pred nakupom dobro preračunajo, koliko semena potrebujejo. Dosti prihranimo na semenu, če ne sejemo v gredice pregosto. Cim več prostora imajo rastlinice, tem lepše se razvijejo. Po setvi jih moramo pokriti z zastori (slama, veje itd>. Pregoste posevke moram c zredčiti. Ko razvijejo rastline četrti list, (približno 40 dni po setvi) jih presajamo na stalno mesto. Pred presajanjem moramo sadike dobro zaliti, da o-stane pri koreninah nekaj zemlje, ko jih izrujemo. Presajati moramo le lepo razvite in zdrave sadike. Nevarno je, da sadimo sadike brez srednjega srčnega lista.
Priprava zemljišča in gnojenje: Cvetača zahteva dobro pri-pravljeng zemljo m pognojeno z zrelim dobro preperelim gnojem. Ne smemo jih pa gnojiti s svežim hlevskim gnojem. Od umetnih gnojil so priporočljiva, superfosfat na 1000 kv. m 50 do 60 kg, kalijeva sol 20 kg in amonijev sulfat 20 kg. Lahko uporabimo apneni dušik (kalcijev cianamid) toda tega moramo trositi 10 dni pred set-1 oi jo,
Mt
SLOVENSKI MLADENIČ
spada samo v slovensko šolo
V zadnji nedeljski številki haičga lista smo opozorili slovenske starše, katerih otroci lahko obiskujejo šolo v Trstu; pri tem smo poudarili, da je v današnji dobi, velike konkurence za pridobitev rasnih službenih mest nujno potrebno, da dobijo naši dijaki in naše dijakinje kolikor mogoče popolnejšo šolsko izobrazbo.
Pri tem Selimo še podčrtati, dg danes tudi v rokodelstvu, obrti in trgovini ne zadostuje ved, da ima mlad človek komaj osnovno znanjč, ampak da »e mora tudi za svoj pridobitni poklic pripraviti in založiti s temeljitim in čim obširnejšim znanjem.
Naše starše hodimo opozoriti še na sledeče zelo važno dtjštvo; tu in tam sicer, ali vendar slišimo opazke in ugo. vore, da slovenske šole na Tržaškem ozemlju mso ir? ne bodo nikdar enakopravne z italijanskimi.
To je neresnica, Ze po obstoječih zakonih imajo od ZVV priznane slovenske osnovne, srednje in strokovne šole na 'ozemlju STO, kjer poučujejo slovenske otroke, popolno e-nakopravnost s tistimi šolami, ki jih obiskujejo otroci italijanske narodnosti.
Se več: po našem prepriča, nju imajo absolventi zlasti slovenskih srednjih šol važno prednost, da obvladajo dobro že v mladosti najmanj dva jezika In sicer slovenščino in Italijanščino, medtem ko zapušča italijanska mladina šole s pretežnim znanjem samo svojega materinega jezika,
Od nadaljnje pridnosti in prizadevnosti naših dijakov in dijakinj bo vedno odvisno, da si bodo pridobili znanje vsaj še enega slovanskega jezika (srbo-hrvaščine, češčine ali ruščine) in od zapadnih jezikov angleščino in nemščino. Slobenci imamo za priuče-nje tujih jezikov mnoge prednosti od drugih narodov, zato se jih mora tudi sedanji rod naše mladine poslužiti, kakor so se jih posluževali njeni predniki na tej zemlji. Ce bodo slovenski otroci tekmovali s solidnim splošnim znanjem in znanjem tujih jezikov, bo za njihove osebne uspehe pomenilo veliko prednost največ ravno to, da so obiskovali in končali slovenske šole.
Trst s svojim mednarodnim položajem in značajem, kjer se moramo znati sporazumeti z ljudmi tolikih različnih narodnosti, bo šel mimo na, cionalističnih prenapetežev ali šovinistov in bo zlasti v trgovini in industriji iskal ljudi s popolnim znanjem vet tujih jezikov. Ze znanje slovenščine-enega od slovanskih jezikov je za sporazumevanje s velikim in številnim slovanskim svetom, ki po naravi gravitira v Trst, velikega pomena za našo mladino. Znanje jezikov pa pridobimo samo v šolah, kjer je osnovni učni jezik, materin jezik.
Tako moramo samo pospeševati obiskovanje slovenskih šol, ki imajo končno še tole vlogo: če ne bi bilo slovenskih šol, bi naši starši mnogokrat svojih otrok sploh ne poslali t) šole. To velja v prvi vrsti za otroke osnovnih šol iz vasi, ki želijo prestopiti na srednje šole.
Včinje v materinem jeziku v prvih razvojnih letih, domačnost okolja med slovensko mladino iz ostalih krajev in
mesta pospešuje nedvomno voljo in veselje do nadaljevanja šolanja. Vrhu tega nam, narekuje narodna zavest, da damo svojim otrokom globoko znanje materinega jezika, ki je najvažnejši pogoj za bo-doče otrokovo napredovanje. V najslabšem primeru bodo našim dijakom in dijakinjam odprta vrata, v Jugoslavijo, Starši in otroci pa morajo zla. sti v dobj šolanja sodelovati, kar je mogoče le tedaj, če imajo ti in oni popolno znanje slovenskega jezika!
Zato naj velja načelo! Slo-venski Otrok spada samo v slovensko šolo!
PROBLEM
rsnrmrm
lil 'j.:
a c 'a
*
ata Rii
a a a*«
sl ji, «.*;■»
TBŽASKA MLADINA BO SODELOVALA PRI GRADNJI NOVE MLADINSKE PROGE POBOJ - BANJA LUKA
HOČEŠ, PRIJATELJ, Z NAMI NA DELO?
MESTNI ODBOR ZAM POZIVA MLADINO, DA SE VKLJU-Čl V BRIGADO, KI BO ODŠLA NA PROGO 20. JULIJA
Beli vleče in matira v dru-dl potezi. Pro. biem predstavlja enega izmed rekordov ing. Petroviča
in je bil objav-ljerj v listu »The Chess« J. 1946.
Najkrajša turnirska partija
Med najkrajše partije štejejo ono, ki sta io odigrala francoska igralca Gaibaud in Lazard. Po četrti potezi črnega se je beli moral predati. Kako?
Gaibaud je otvoril igro z damskim pešcem: 1- d/4 a črni je odgovoril 1... SfB. Sedaj je Gibaud razvil konja z bi na d2, torej 2. Sd2, a črni je odgovoril: 2.,.. e5,„ Belj je .vzel pešca: 3. <j:e5, a črni je povlekel 3.... Sg4. Tu je belj nepazljivo odgovoril: 4- h3?? in nato je sledilo veliko presenečenje;
4  Se3!l, Beli mora predati,
ker izgubi damo, če pa vzame konja, dobi z damo mat na h4.
Jugoslovanska mladina se je letoj zopet lotila velike naloge — izgradnje nove železniške proge Doboj-—Banja Luka- To novo železnico gradi že več mesecev tisoče in tisoče jugoslovanskih mladincev.
Kot je postalo že tradicionalno, bodo tudi letos priskočili’na pomoč jugoslovanski mladini mladinci iz vsega sveta. Prišle bodo brigade iz Anglije, Francije, Holandske, Italije in od drugod.
Tudi mi, tržaški mladinci in mladinke, ne moremo ostati ob strani in samo opazovati velikih naporov jugoslovanskih mladincev pri izgradnji svoje domovine.
Mestnj komite ZAM je razpravljaj na svojem sestanku o tej akciji irj sklenil, da pozove vse tržaške mladince in mladinke, da se priglasijo, kot so se .že vsa leta, tudi letos na to veliko delovno akcijo.
Pa saj so mladinske pro-ge in mladinske ceste, ki jih gradi jugoslovanska mladina, naši tržaški mladini pri srcu, so .postale v skupnem delu •tudi kos nje in njena last. O tem nam pričajo mladinci, ki so prišli spraševati, češ kako to, da še ne zbiramo brigade?
Tudi ta delovna akcija bo zelo velikega pomena za izgradnjo Jugoslavije in še posebno bo pomembna za zaostale kraje v Bosni, na ka-
tere so pozabljali vsi prejšnji oblastniki in koder bo nova železnica prinesla nov duh in novo življenje.
Ta nova, 92 kilometrov dolga, železniška kača, ki se
bo vila po slikovitih bosanskih planinah, prešla preko deročih rek skozi mnogoštevilne predore, bo zapisana v
zgodovini, kot eno izmed herojskih del mladine, kot je
že prva mladinska proga Brčko-—Banovlči, ali druga Samse—-Sarajevo, oziroma avtocesta Zagreb—Beograd.
Tržaška mladinska delovna brigada bo odšla na progo okoli 20, prihodnjega meseca, Delala bo na 1. sektorju blizu prekrasne reke Bosne, kjer bodo lahko mladinci po 6 urnem delavniku zaplavali v njenih vodah.
VUKOVAM*
NOV«*
■gO INKOVO
vipouc
-tura
i»K vwtdy-‘’
N3A tUK#
00803
KSSSA
TUZLA
luaaVa
Bakoviči,
3*3CS
tlNICi
»AAAKJ
SARAJEVO
Kot vsako leto —- bo poskrbljeno tudi za razvedrilo, za šport, knjige, igre itd, Brigada bo ostala na progi en mesec in kot lahko pred«
videvamo sedaj, bo delala na zemeljskih delih.
Mladinci odzovite se pozivu bratske jugoslovanske mladine!
JI
j PIONIRSKA! i POŠTA j
Pozdrav
tržaškim pionirjem
Včeraj so tudi tržaške osnov ne šole zaključile s poukom.
Pionirji in pionirke si gotovo mislijo: Zdaj pa hitro šolske torbe v kot in tam naj leže do jeseni, ko bo treba zopet v šolo. Kaj mislite, da bi bilo to prav in lepo? Seveda ni treba, da bi se vse počitnice učili, toda popolnoma pa vendar ne smemo zanemariti branja in pisanja. Gotovo jih je malo med vami, ki bi prav gladko brali in prav tako malo, ki bi znali lepo povedati, kar so doživeli. Zato, pionirji in pionirke, poslušajte: Poiščite si lepo in zanimivo knjigo in prečrtajte vsak dan po eno poglavje. Berite naglas, kajti z glasnim branjem se boste naučili dobro izgovarjati in še zapomnili si boste bolje, kar boste brali.
Poskusite s pisanjem dnevnika. Opisujte vanj, kako ste se kopali kako so vam potekali dnevi v koloniji, kako je bilo na izletih, pišite tudi o tem, kar boste brali. Tako se boste naučili pripovedovati in prav gotovo vam bo v novem Šolskem letu to koristilo, poleg tega pa boste imeli spomin v poznejših letih.
Če pomislite, da boste z branjem in pisanjem dnevnika zamudili dnevno povprečno po eno uro, vam ostane še vedno 10 ur za spanje, tri za počitek med dnevom in celih 10 ur za ostalo razvedrilo.
Vsemu pionirskemu rodu želimo obilo veselja in zdravjd!
Zdaj pa na odmor.,.
V Ljubljani smo že končali šolo. Končali smo jo 20, junija. Večina vseh ljubljanskih
Delovne brigade v dolini reke Bosne so že pridno na delu. Kmalu se jim bodo pridružile »e inozemske brigade, ki vsako leto prihajajo v Jugoslavijo iz vsega sveta. Poleg korist-nega dela pa n« manjka‘»eveda	tudi zabav in radosti,
ki si Jih znajo ustvariti mladi, vedri in zdravi ljudje.
UGANKA
Glavo Ima, noge ima, Nima pa repa,
Zvije se, zbode te, kadar je kepa.
Spomladi dišim, poleti hladim, jeseni redim, pozimi gorim.
pionirjev, ki smo končali 4. razred, bo odšla v gimnazijo. Zdaj pa smo se razšli vsak nji svojo stran. Jaz sem prišel s sestrico Nadico k mamici v Trst, da se bom dobro okopal v morju in da bom po kon. danih počitnicah šel zopet vesel irj zdrav nazaj v Ljubljano. Prinašam vam vsem pozdrav ljubljanskih pionirjev in pio. nirk in želim, da bi se tudi vi med počitnicami dobro odpočili in se lepo imeli.
Andric Mrakovčič učenec IV.d razreda v Ljubljani
CVETKO GOLAR
PTIČJA SVATBA
Sinica se drobna je v gaju motila in ženina s glaskom veselim vabila:
eCi-fuj, kdo popelje z menoj se k poroki v svilenem kožuščku na topol visoki?»
Prinesla bom dote mu v hišo obilo: konopelj in jedrc veliko število».
Prižgolel je snubec k nevestici zali: sCi.fuj, bi li meni
ročico podali?»
eCi-d, pa zakaj ne, saj snubec košat sih «Le k nama na svadbo, ve sestre in bratcih
V kožuščkih rdečih in v som in cvetju so tajali ptički v veselem objetju,
Penica družica bila je nevesti, kraljtček bil striček in godec je zvesti.
Koline so jedli, medico so pili. les tri dni veselo šele se ločili.
KOKOS
le naila t'ii %%m
Kokoš je uasla nekoč tri pšenična zrna. Hotela jih je vsej ati v zemljo. Poklicala je mačko, gos in prašička. Vprašala jih je:
«Kdo mi pomaga zrna vsejatt?*
«Mi že ne!» so rekli mačka, gos in prašiček.
«Bom pa sama opravila,* je rekla kokoš in je zrno vsejala.
Iz zrna je zrasla pšenica in kokoš je vprašala:
«Kdo ml bo pomagal pše, nico požeti?*
«Mi že ne!» so rekli mač ka, gos in prašiček.
«Bom pa kar sama opra vila,* je dejala kokoš in je pšenico požela.
Potem je vprašala: «Kdo mi bo pomagal klasje omla-titl?»
«Mi že ne!» so rekli mač. ka, gos in prašiček.
«Bom pa kar sama opra. vila,* je dejala kokoš in je pšenico omlatila.
Nato je vprašala:	«Kdo
mi bo pomagal zrna zmleti?* «Mi že ne!* so rekli mačka, gos in prašiček.
«Bom pa kar sama opravila,* je rekla kokoš in je pšenico zmlela.
In je vprašala: «Kdo mi bo pomagal speči kolač?* «Mi že ne!» so rekli mač. ka, gos in prašiček.
«Bom pa kar sama opravila,* je dejala kokos in spe. kla kolač. Ko je bil kolač spečen, je vprašala: «Kdo mi bo pomagal kolač po. jesti?*
«Jaz, jaz, jaz!* so zavpili mačka, gos in prašiček, Kokoš pa jim je odgovorila; «Sama sem morala sejati, žeti, mlatiti in peči, Bom pa še kolač sama pojedla!*
HUBI
Kratka zgodovina jugoslovanske pošte in jugoslovanskih narodov na znamkah
Leta 1946 je preteklo sto let, odkar se je rodil eden izmed najimenitnejših Srbov tiste dobe, Svetozar Markovič. Jugoslovanska poštna uprava se ga je spomnila z dvema znamkama, na katerih je njegov portret.
V preteklem stoletju se je silno razvilo pri vseh Južnih Slovanih književno delo. Iz te dobe so nam ostala slavna imena kot so Njegoš, Miklošič, Karadžič, Levstik, Kopitar, Prešeren in še mnogo drugih. Nekateri izmed teh mož so že ovekovečeni na znamkah .Črnogorskemu pesniku Petru Petroviču Njegošu sta posvečeni kar dve seriji. Prva je bila izdana leta 1943 od črnogorske poštne uprave (pod italijansko oblastjo) in prikazuje na eni znamki Njegojev portret, na drugih devetih pa prizore iz njegovega dela «Gorskl vijenac«, Druga serija treh znamk pa je bila izdana leta 1947 op stoletnici prve izdaje »Gorskega vijenca«. Na eni znamki je pesnikov portre.t, na drugih dveh pa naslovna stran njegove knjige.
Leta 1947 je bil srbski pravopis reformiran. Glavne zasluge za to je imel pesnik, glasbenik in znanstvenik Vuk Stefanovič Karadžič, kateri je gojil stike s slovenskim znanstvenikom Miklošičem- V njegov spomin so bile izdane tri znamke; na dveh je naslikana odprta notna knjiga s tamburico, na tretji pa Vukov portret.
Na leto 1849 se Slovenci sporni njamo kot na leto dveh za nas važnih dogodkov; smrt našega največjega pesnika doktorja Franceta Prešerna in otvoritev prve železnice na slovenskem ozemlju. 8. februarja je umrl v Kra nju dr. France Prešeren, pesnik nesmrtne drobne knjižice ((Poezij*. Na njega nas spominjajo tri znamke z njegovim portretom, ki je delo priznanega slovenskega »likarja Božidarja Jakca, in ki so bile izdane pred dvema letoma ob stoletnici pesnikove smrti. Istega leta je izšla tudi serija i štirih znamk skupno z dvema blokoma ob priliki lOOletnice prve železnice na Slovenskem in v Jugoslaviji sploh. Tega leta je namreč prispel v Ljubljano prv! vlak, katerega vidimo na eni Izmed znamk. Na drugih znamkah so prikazane moderna lokomotiva na prehiog, električna lokomotiva in moderna elektrorr.otor-ska lokomotiva (elettromotrice).
Bloka, ki imata oba naslikano električno lokomotivo kot na tretji znamki, sta v vijoličasti barvi, a se razlikujeta po tem.', da je eden nazobčan, drugi pa ne
ZA BISTRE GLAVE
11 m n 11111111 u n i i n 1111111 f 11111111111111111111111111 lilli 111L i m 111 i j l • (11 n 11 a 11111111111111111111 !(• 11 a 11 it i n i 11 m i m u illlil	■	■*	»mil
X
>
L
?
S
jo
H
a
4/	^ s i.			st-	C i				o-	JL	K	L
4						j						- -
												
					d		m			§§j		
			1						11			
f		Tj		p				S			_	
		Bj								Ul		
	m i					81					tel	
			pl								, — ■		
f				H				,ja?2f3 W;		r		
			i							i		
		s			M		M			M		
						B	■			L		
O						r„	L			t		
VODORAVNO:	1.	moški	glas,
pribor, žensko ogrinjalo, 2, kmetijsko orodje, za vse enak; 3. it. spalnik, izraz negodovanja, pl. .iača starih Slovanov, nikalnica; 4, ne ljubi delo, suknjič, gibanj* vode; s. fizkulturna panoga, barva, bajka; 6. predlog, oseba v Hamletu, oslov glas; 7, oblika
glagola Dleti, češko moško Ime; 8, kratica za fizkulturno organizacijo, gora na Gorenjskem, pred. log; 9. pesnitev, plod, osebni zaimek; 10, žensko ime, lepotičje, kratica namesto naštevanja; U. osebni zaimek, glasbena nota, o-sebni zaimek, grška črka; 12- na račun, lopo vedenje; 13, žensko
ime, ljubljanski bife, denarna e-nota (okrajšava).
NAVPIČNO: a) nežen, osebni zaimek, žensko ime; b) carinski izkaz, črevesni katar; c) arabski konji. nikalnica, pritrdilnica, predlog; č) član družine, hrvat-ska reka, števnik; d) prislov časa, pravilno (fonet,) konica; e) predlog, visok kamnit steber obliki piramide, znak za dragoceno kovino; f) poziv, židovsko žensko ime; g) časovni prislov Homernv eo, pomožni glagol; h) sledi dnevu, slovenski gledališki Igralec, števnik; i) kos lesa, moško ime, prebiv, azijske države; j) in (lai j, osebni zaimek, oblika po-mož glagola, osebni zaimek; k) hišni bogovi starih Rimljanov soda hikarbona: 1) afriška reka Žensko Ime ruska reka,
REŠITEV KRIŽANKE
1: Mak, 2: Mirim, 3: dur, por, 4: Bor, dar; 5: ki, Aneta, in; 6 dika, Ela, emir; 7: kes, vi, Ig, l»s 8: om, lava, plin, po; 9; sol, 10, od, lik; 10: Nora, les, Amor; lf; go! Solin, I, G. (igo Gruden); 12: kol, Ida; 13: nag, Oka; 14: konto; 15: Leo.
Navpično:
a: kos; b: demon; c: kis, lok; č: bik, rok; d; do, Avala, on; e? Mura, Ivo, Slak; f: mir, ne, lo, gol; g: ra, tele, bela, ne: h: kip, ta, Si, Oto; i: moda, ilo, Niko; j: Ra, eglda, da; k: Rim, ml»; 1: Nil, log; m: raplr; n; sok,
MARK TWAIN
PuAtoUmšam
Ilustriral Bogdan Grom
VIII.
Po šoli se je Tom dogovoril z Becky Thatcherjevo, da se sestaneta, Ko »p odšli ostali sošolci proti domu, sta se vrnila v šolo, sedla v klop ln se pogovarjala. Tom je spraševal: vlmaš rada podgane?« cNe, mrzim jih; rada pa imam žvečilni gumi,« Tom je takoj po-tegnil žvečilni gumi iz žepa jn dejal: «Nekaj čas« lahko ti žvečiš, potem pa ga daj njeni.» Tako sta menjaje žvečila gumi in bingljala z nogami v znak zadovoljstva.
Pogovarjala sta se nekaj časa o cirkusu, nakar ji Tom vprašal Becky, če je bila kdaj zaročena,
«Kako je to?»
«Nlč posebnega. Obljubiti moraš fantu, da ne boš imela nikogar nikoli razen njega in
Sotem ga moraš polju-iti«.
Nato ji je Tom prigovarjal, naj mu zašepeta, da ga ima rada, Prosila ga je, naj ji ne gleda v obraz, se plaho sklonila k njemu ln Izreki« besede, ki
ji jih je narekoval.
Potem je odskočil«, tekala okoli šolskih klopi, on pa za njo. Končno jo je ujel v kotu, kjer je skrivala obraz v majhen bel predpasnik, Tomu se je vendarle posrečilo, da Jo je poljubil, nakar sta si obljubila večno zvestobo.
Tom ji je še razlagal, da ga mora odslej spremljati iz šole ali v šolo in pri igrah izbirati vedno njega,
.3
Med pogovorom je Tom pomotoma izrekel ime Amy Lawrence;
«Kaj nisem jaz prva, s katero si zaročen?« je zajokala Be-cky.
«Za nikogar mi n! mar, razen zate,« jo je tolažil Tom a Becky je samo ihtela,
Končno ie Tom potegnil svoj največji zaklad, medeninast gumb in ji ga molel: Becky ga je vrgla na tla, Tom pa je u-žaljen odkorakal.
Tedaj je Becky stek, la k vratom, klicala, a ni ga bilo več
Tom si je nekaj časa utiral pot po gozdu, nato pa je sedel pod hrast, Prirodo je obšla dremavica, le tu in tarh »e je v daljavi oglašal detel, ki je trkal s kljunom ob deblo; prav ti udarci pa so a* poglabljali vseobčo tišino ir; občutek osamelosti. Dečkovo dušo jč preplavljala otožnost in razmišljal je: Zdaj še ta deklica, Kaj sem ji storil? Oh, če bi mogel vsaj za nekaj časa umreti.
\> 4(rf1)h
f j'
Toda skoro neopazno se je vračal k pozem-skemu življenju. Z*že. lel si je, da bi bil , klovn, toda to misel je takoj zavrgel; bolj ga je zamikal vojaški poklic in zahrepenel Je po tem, da bi se vrnil čez mnogo let preizku-šerj v boju ln obdan s slavo. Ali še bolje, pridruži) bi se Indijancem in lovil bivole te* so nekoč povrnil kot velik poglavar. Ne, no rajši bo pirat.
Zdaj je njegova bodočnost blestela v nepopisnem sijaju. Da, šel bo zdoma in se odpravil na daljno pot.
\vm,
k
Zato je moral začeti s pripravami. Zbral b0 svojo posest. Sel je k bližnjemu trhlemu štoru in jel s svojim nožem kopati pod njim. Ko je naletel na skrinjico, ki jo je nedavno skril, J* položil nanjo roko >0 govori) čarovni izrek: ((Kar ni tu. naj pride, kar je, ne odide.«
Ko jo je odprl, je bil razočaran, ker ie našel v njej le tisto fr-nikulo, ki jo je bil zakopal, Izkazalo se jo torej za neresnično praznoverje, ki so vanj verovali
Pii PA JUCI
Moja ljuba, draga Jucal Kakor si mi naročila, sem sč res oblekla v nošo in v nedeljo nastopila
na stadionu, Vendar menim, da ne gredo mi zasluge za uspehe prireditve.
Levji delčž čaka druge,
V glavnem zagrebške plesalce. Pa o tem si itak brala v časopisih. Naj dodam le, da je sapa vsem zastala,
še celo kominformistom, ko so videli, kaj znajo naši bratje z onstran meje,
C e uspeha ne priznajo
«Untta» in vil Giornales, to je čistb razumljivo.
Oni tiskajo le spletke in poročanje lažnivo
jim ie ie zašlo v navado.
A iltatelji, sirote, menda sploh si ne zavejo, kakšne jim deli dobrote
ta elitna laška štampa. Vendar se ne bom jezila danes znova, ker sem iesto radi njih si žolč razlila.
Torej, Juca! Če se spomniš, sl mi v zadnjem pismu rekla, da bom bržčas našla fanta, če se bom lepo oblekla
v staro nošo, ln seveda, jaz sem se lepo uredila v upanju, da bom v resnici kakšnega moža dobila.
Toda, veš, Juclna moja, to nedeljo so zbledele vse tržaške lepotice, kajti čim so se pričele
v kolu sukati Slavonke, Dalmatinke in Bosanke, so omamile občinstvo.
In tako smo Tržačanke
zaenkrat ostale v senci, a ponosne na rojake, ki so se v folklornih igrah, uvrstili med. prvake
že enkrat in bodb letos bržkone ponovno prvi,
kir jim je izraz občutka s plesom že od rojstva v krvi.
In tak ples je —* kot umetnost -~ prav gotovo znak kulture narodov ter pušča v senci zumetničene bravure
harlekinskih balerinov.
Lahko ti je žal, Jucina, da si pse to zamudila.
Te pozdravlja tvoja Pina!
JUSTO IIIRIKO
Riko; Lepo je od tebe, Justa, da si svoje ime v «Lavo-ratoru» poitalijančil. Nočem zaostajati za teboj. Od danes naprej bom pa jaz Malalan*-Justo: Hvala ti za solidarnost, Riko, Pogruntal si. Malalana pomeni »slaba volna#-Odlično! To im# bo lahko veljalo za oba,
MED URSTflllll
Dokaz pismenosti, Tako) po volitvah so občinski in pokrajinski svetovalci, ki so bili na novo izvoljeni, priredili po vsej Italiji .procesije na županstvo, kjer so v prisotnosti dveh nepristranskih prič morali lastnoročno spisati ln podpisati izjavo ,da znajo ČL luti in pisati. Nihče ni bil ie-vzet, niti univerzitetni profesorji, zdravniki, odvetniki m slični poklici, kjer je pismenost sama ob rebi umevna. Ni pomoči. Zakon zahta-v*. da mora biti izvoljenec Pismen in zakonu je trebe ugoditi.
Med vrstami. V zadnjem času je bilo ravno v Rimu proglašeno nešteto novih svetnikov. Ali ne bi kazalo, d« bi se merodajni krogj tu-dj pobrigali malo za Sv, Birokracija? Ta je lako neznansko mogočen irj bi zaslužil, da se njegov »položaj tudi formalno čim prej uredi.
MIKEC IH JAKEC
Mihec; Kaj ua tako zaskrbljeno gledaš, Jakec?
Jakec: Ali ne vohaš »mrr du?
Mihec; Prava reč! M#I° diši po petroleju, Najbrž* kaka ladja izgubila nafto, Jakec; Motiš »e, dragi Ml' hec. Ta smrad prihaja iz P«r' zlje in bojim sc. da bo zs' smradil ves svet.
PO UOLITUAHII FRAKCIJI IH ITALIJI
Atlantski general:	DoljJ
s« vleče ta naša zadeva, & vedno nimamo vojakov, Pribočnik: Potrpljenje rft*'.
celenca! Zato p« nam je “P ta kolona« zagotovilom/
HAJHUJŠE ŠELE PRIDE
De Gaspari: Hvala oa»d-Volitve so končane, dobro smo se odrezali. Zelo seffljr bal. Zdaj s* bomo lahko «*** lo oddahnili,
Sctlbo; Kje pa! Zdaj ždto začenja delo. Poletje Je- J,Le ba bo nadzorovati *op*» obleke.
v trodejanki
Bazoviška dramska družina se je pridno in vztrajno pripravljala za svoj nastop in se je zato tudi odrezala v ponedeljek 18. junija v D. Niccode-riijevi trodejanki «Učiteljica». Osebno ne odobravam izbire te igre. Niccodemi je kot spreten pisatelj gledaliških komadov sicer dalj časa močno vplival na repertoar prvih dveh desetletij tega stoletja in je veljal pri nekaterih, posebno zaradi igre «Postržek» (Scampolo) kot človek naprednega mišljenja. Kmalu ga je pa večina ljubiteljev gledališča poznala za pisuna trgovske vrste, ki je samo izrabljal človeško sentimentalnost. Gradil je svoje igre na pretkan način, s katerim je laskal ljudstvu, a se ni nikoli hotel zameriti bogatašem.
Tudi v tej igri igra grof — Zupan, lepi Lipe, za Marijo Svetino, požrtvovalno in vestno Učiteljico, najsimpatičnejšo vlogo. Igra sama na sebi poleg obeh omenjenih oseb nima nobenih značajev. Hudobna in brezsrčna ravnateljica, dobrodušni šolski sluga in vedno mladostno razpoložena učiteljica Liza so že nekoliko šablonizi-rani tipi, katere pogosto srečujemo že v igrah prejšnje dobe. Vse to je samo lepo prepleskajo in pravih dogajanj v igri sploh ni. Dvogorov — ker skupinskih prizorov skoraj ni Pa je duhovit, lahkoten in Učinkovit. Tu se pa tudi konča Sama vrednost komada. Celo toaterinstvo Marije Svetinove ni pristno, preveč je v njem gostobesednosti in krasnoslovja.
Bral sem nekoč, da je to igro Zelo lahko igrati, da ni sicer Primerna za igralce, a da je za diletante naravnost to, kar je za ribe vaba. Nisem tega Omenja. Taki zlagani zgodbi dati verno in dostojno lice ni lahka stvar. Zato zasluži tov. Lu-kež temvečjo pohvalo, ker je Znaj spretno rezati komad in iztrebiti iz njega vse, kar se v njem šopiri in je kot plevel v vrtu le škodljivo. To pa ni edina njegova zasluga, pripravil je vse igralce do naravnega podajanja vlog in je dosegel, da niso nikjer zašli v pretiravanje. ®udi jezikovno so bili kar zadovoljivi. Poleg tega, je pomagal celo popoldne pri končnih Pripravah s požrtvovalnimi do. Oiačini, katere bi navedel poimensko, a sem v naglici pozabil pozvedeti po njihovih ime-hih.
V glavno vlogo Marije Svetine se je Valerija Freslova res Vživela. Nič me ni motilo, če 3« bila v prvem dejanju nekoliko zadržana. V drugem in tret. jem, posebno v zaključnih priborih teh dveh dejanj je našlo djeno čustvo popolni izraz.
Grof — župan je težka vloga Že za zrelega igralca. Edi Zupančič pa jo je, čeprav zelo
Ume tDeb cafdeb v kfimiiSui
Od Matice Hrvatske smo prije-*i tudi knjigo: Rene Descartes, ftasprava o metodi. Knjiga je Jbšla kot 3. zvezek Filozofske knjižnice ki jo izdaja Hrvatska Matica; uredil jo je Vladimir Filipovič. Razen Razprave o metodi (Discours de la mčthode pour bien conduire sa raison et cher-pber la verite dans les Sciences), "i jo je prevedel dr, Niko Berus, *? v knjigi tudi «Osnovi filozo-•ijes (Principia philosophiae), I. J*1, ki jih je prevedel dr. Veljko j*°rtan. Niko Berus pa je napi-Se 26 strani dolgo razpravo o
mlad, zelo povoljno rešil, v nekaterih prizorih je bil kar prepričevalen.
Dve izborni figuri, čeravno nasprotnega značaja, sta postavila Anton Marc kot šolski sluga Klopčič in Marija Pečar kot ravnateljica, obe komično vplivajoči: eden nebogljen in vdan, druga odurna in stroga. Najboljšo karakterizacijo je pa do. segel Miro Kalc kot Jakob Grdina. Bil je pravi kmet — grob-jan, poln denarja in nadutosti, omejen a zvit. Lahko je zadovoljen ob doseženem uspehu. Prav tako je v kratki vlogici učiteljice Lize Marija Krizman-
čič pokazala dober igralski talent in ljubko živahnost. Neva Grgič je kot mala Anica osvojila občinstvo. Vohan (Anton Kalc) in občinski sluga (Vincenc Fonda) tudi nista bila napačna.
Občinstvo, (dosti g.a je bilo, zakaj ga ni pri vseh predstavah toliko?) je z zanimanjem sledilo dogajanju in je po vsakem dejanju nagradilo z burnim ploskanjem igralce. Cisti izkupiček predstave je šel v prid gradnje Kulturnega doma v Trstu in s tem so se Bazovičani še enkrat izkazali.
J. F.
KDO BO KOGA
ali s,,mors iua, vita mea„„“
Descartesu.
Nima človek vsaki dan priložnosti videti tako zanimivega prizora, kot - sem ga doživel v nedeljo na poti iz Pirana v Koper.
Na dober meter visokem o-pornem - zidu nad cesto se je premetavalo nekaj temnosivega in svetlozelenega. Počasi sem se bližal, da ne bi mogoče prestrašil... saj še nisem vedel pravzaprav kaj. Tedaj se je temnozeleni klopčič prekopicnil v Obcestni jarek med gosto travo. Pospešil sem korak in presenečen ugotovil, da sta se na življenje in smrt spopadla — velik in dolg gož in zeleni kuščar. Gož je stiskal kuščarja s kvadratnim spiralnim zavojem svojega telesa čez sredino trebuha. Kuščar se je zvijal in praskal z vsemi štirimi nogami, toda zaman, ker je bil gož v premoči. Kuščarju je' počasi stiskal vrat z močnimi usti. Slišal sem nalahko škripanje vratnih kosti. Od sekunde do sekunde je gož stopnjeval svoj spiralno — smrtni pritisk istočasno Pa počasi tri kuščarju glavo.	>
Ves prizor je trajal kakih 15
minut. Pripravljal sem fotoaparat, da bi ujel nenavadni prizor, toda — drama se je odigravala v gosti zeleni travi, kamor niso svetili sončni žarki, zato žal, nisem uspel. Počasi je začel gož odvijati spirale o-koli kuščarjevega trebuha, prav kot bi oavezaval zamotan vozel. Videl sem, da je bil kuščar že mrtev. Gož se je raztegnil v vsej svoji dolžini in začel — z gostijo. Široko je odpiral gobec in požiral postopoma kuščarja. Pri tem mu je vse telo nalahko vztrepetavalo kot v krčih. Očitno je bil z vsem koncentriran v to «važno delo», ki je počasi napredovalo. Zganil sem z nogo in sprožil manjši kamenček v jarek. Ob tem se j'e gož zdrznil, se še bolj raztegnil in začel počasi ritenski lesti v široko razpoko pod cestiščem. Nad polovico kuščarja je že? imel v žrelu in grlu, ko se je izgubil v razpoko, kjer je nadaljeval — svoj zasluženi obed.
Nad 20 minut je trajal ta zanimivi prizor. Ker vem, da bo zanimal tudi čitatelje’, sem ga napisal.
Illlililiillllpl
n HOV!
PROZA
Za stoletnico smrti Stanka Vraza je izdala Matica Hrvatska izbor iz Vrazove poezije in proznih sestavkov. Knjigo z naslovom «Stihovi i proza« so uredili An-tun Barac,, Dobriša Cesarič in Dragotin Tadijanovič. Uredniki so si delo razdelili tako, da sta zadnja dva uredila poezijo, prozo pa Barac, ki je napisal tudi 16 strani dolg uvod, ki je bil že prej objavljen tudi v št. 1—2 Hr-vatskega Kola. Pesniški del obsega izbor iz vseh štirih «Djula-bij» (Djulabije, vjenac popeva-ka dragoj i domovini; u četiri odjela). Nato slede Lirske pjesmi i balade in Satire i epigrami.
V proznem delu so zanimivi sestavki, ki so bili zaradi posebne usode, ki je doletela Stanka Vraza v literarni zgodovini, večinoma nepoznani. Ti sestavki pričajo o veliki in široki razgledano, ati Vraza kakor tudi o njegbvih zvezah s Celakovskim, Palackim in drugimi.
Knjiga je opremljena z opombami ter kratkim slovarjem. Na začetku knjige je portret Stanka Vraza, delo Mihaela Stroya iz leta 1841, na koncu pa je na 32 straneh 36 raznih slik: Vrazove rojstne hiše v Celovcu, Vrazovih rokopisov, listov, kjer so izhajala njegova dela, njegovih knjig, oseb iz Vrazovega življenja, njegovih portretov itd. Knjiga, ki je natisnjena na dobrem papirju, je tudi dostojno opremljena.
Hrvatsko Kolo št. 1—2 prinaša razen uvodnega članka ((Vrazov put», ki ga je napisal Antun Barac in o katerem je že zgoraj omenjeno, da je tudi ponatisnjen kot uvod v knjigo «Stihovi i proza«, še dva sestavka o Vrazu. Ante Velzek je napisal:	«Matica'
Hrvatska, Stanko Vraz i njegova književna ostavština« -in Rudolf Maixner: «Vraz o kazališnim pred stavama na hrvatskom jeziku«.
0 zatiranju pinijevega
sprevodnega prelca na Krasu
V januarju 1949. leta sem začel sodelovati pri opazovanju pinijevega sprevodnega prelca (Thaumetopoea pityoeampa), ki je bil takrat v stadiju gosenice.
* Na podlagi opazovanj menim, da bi morali prt zatiranju tega škodljivca poštevati na. slednje:
1. Gosenice so edini stadij, v katerem moremo prelca s kemičnimi sredstvi uspešno uničevati, Za to je primeren jesenski čas: od prve polovice septembra dalje, dokler vreme dopušča. Ce uničevanje ne bi bilo končano jeseni, ga moramo nadaljevati v ustreznih zimskih dneh.
Ročni razpršilci za zapraše-vanje nad 3 m visokih dreves niso uporabni in je pri njihovi uporabi potrebno veliko delavcev. Uspešno bj se mogli uporabiti večji, prenosljivi ročni ali motorni razpršilci, ki bi mogli metati strup vsaj 15 m visoko.
Drage in obširne akcije ob času množičnega pojava (kala. mitete) tega škodljivca, niso priporočljive in ne morejo biti uspešne, posebno ne avionske
akcije. Zaradi raztresenosti borovih dreves in razkosanosti sestojev na Krasu avionska akcija ni priporočljiva. Samica pinijevega sprevodnega prelca odloži okoli 250 jajčec. Od dveh gosenic nastane torej v prihodnjem letu en zapredek, t. j. 250 gosenic. Iz tega naglega razširi janja gosenic sledi, da v letu po množičnem pojavu tega škodljivca številne gosenice ne bodo imele hrane niti do decembra in bodo poginile. Ker gosenice navadno že v prvem kalamitetnem letu požro vse iglice in do golega obrate vse borovje, v naslednjem letu ne bo zadosti hrane za okoli 125 krat povečano število gosenic. Število škodljivcev ho torej samo po. sebi padlo na najmanjšo mero. Seveda pri uničevanju sprevodnega prelca lakoti zelo pomagajo razni paraziti Naša dolžnost je tofej, da tega škodljivca držimo neprestano v čim manjšem številu.
2. Ker se v eni bubi pinijevega sprevodnega prelca zaleže veliko os najednic (do 200 in še več), bi se to lahko uporabilo tako, da bi se okužene bu-
be prenašale iz področij, kjer jih je mnogo, v področja, kjer jih ni, ali pa j’e le malQ okuženih bub. Zato bo potreben zanesljiv opazovalec, ki bo opazoval razvoj parazitov ter nji. hovo razširjenost in vrste* v posameznih krajih.
Bube z zajedavci je prav lahko ločiti od zdravih. Mešiček, v katerem počiva prvotno go. senica in pozneje buba, je namreč luknjičav.
3. Metulje ponoči zelo privablja luč. Ker se metulji iz’e. žejo in prihajajo iz zemlje najrajši ob sončnem zahodu, lahko sklepamo, kakšen bo pojav metuljev v prihodnji noči, in lahko pripravimo ukrepe za sledečo noč. Ob robu borovih sestojev bi se n. pr. lahko postavile električne ali druge močne luči, obdane z limanicami v ustrezni višini od tal, tsfko da bi bil blesk luči viden čim dalje. Izdelal sem model limanic oziroma priprave, katero bi premazali z limom. Lim raste na naših domačih hrastih (plod evropskega ohmelja) in so ga lani logarji na Primorskem nabrali, da bomo letos lahko napravili vsaj poskus.
CIRIL ŠTER
III.
«Saj morda ne bi bilo niti ko. itno«, je nadaljeval Matic, ob. •Vnavajoč njemu nad vse pri-ubljeno temo. «Bilo bi še pre-lodaj. jjes, ljudje trpijo. Po-§i, streljanje, zapori so na levnem redu. Ampak revolu-ja se š*e ni razvila. In Nemci? 6 poznaš jih! Jaz sem jih do-*t>ra spoznal v prvi svetovni dni. Prav v tehle krajih. To 1 pravi preko Soče, na fronti i da bi pravil. Švabi se bodo 'Pasto tolkli, dokler bomo mirti s palcem. Ne misli, da si ne tim skorajšnjega konca. Zdaj-bi se najraje vsedel na prvi ak iz Gorice in se odpeljal 'ftiov...«
Nismo mu verovali. Toda v 'so notranjost se je vendar »selila mučna negotovost, n*e-'žPoloženje in osvoboditev se v naših mislih znova odmak-ia v prihodnost. Sredi partijskih Brd, prvič občutene 'obode, nas je prevzel* zopet 'om in prejšnja radostna spro-;enost se j«, umikala moreče-'9 Premišljevanju o dvomljivi f*hodnosti.
"Ne, Matic! Tvoja ne drži! rho gledaš kot v trdi noči«, mu po dolgem premišlje-“hju oponesel. Njegov sin, ki »ga je držal od aretacije jje, v zaporu ter Internaciji V prvih korakih svobode, in katerim se nikdar ni sprl, ga 'Pogledal po strani: «Oče. ne PietajU
Matic je prenehal razlagati svojd misli. Puhal je cigaretni dim v zrak ter v enakomernih presledkih odstranjal s prstom pepel s cigarete. Toda ni zdrzal dolgo. «Ali ste že čitali letake na hišah tu v Brdih?« je nadaljeval. «Pozivajo k mobilizaciji. Podpisan je Primož. Ali je mobilizacija konec ali začetek vojnih naporov?«
Spomnil sem se majhnih letakov, katerim nisem pridajal nikakršne važnosti. Vendar tu, kjer so bili ti letaki nabiti ob hišah in skednjih, so r*es vsi moški prijel-i za puške.
Nekaj časa smo še polegali v toplem soncu, čez čas pa smo se pomaknili v Cerovo, kjer nas je došla noč. V mraku je pri Gorici zagrmelo, zemlja se je sunkovito stresla in kmalu so se pojcazali ognjeni zublji visoko v temno nebo. V dolini je odmevalo, bučeče detonacije so se. vrstile vsako minuto, rafali mitraljezov so samotno odmevali v noč. Prespali smo pri nekem viničarju. Rad nam je odstopil svojo skromno kmečko sobo, katero smo popolnoma napolnili. Ponoči so se mi prepletale slike bodeče žice z nizko donečimi besedami Matica o dolgi vojni, predstavami prvih partizanov, glasnimi detonacijami in brenčanjem letal ob mehkem enakomernem cvrčanju čričkov katerih tihi. boječi glasovi so prihajali skoz; odprto okno, dokler nisem truden zaspal na
podu kmečke sobe s suknjičem pod glavo.
V Gornjem Cerovem, kamor smo odrinili naslednjega dne, je prevladovalo vojaško vzdušje. Delili so municijo in šteli novo prijavljene partizane. Ko. mandir in desetarji so si ogledovali primerna mesta za zasede in kopali na cesti ovire proti tankom. Ob cesti sredi vasi je bil že izkopan jarek, v katerem je slonel oprt na mitraljez nenaspan partizan. Postaven fant petindvajsetih let je poleg njega naročal desetini partizanov: ((Vsak čas lahko vpadejo Nemci! Ne potikajte se vsepovsod!« se je obrnil k nam, ko smo prišli mimo. «Greste k nam? Lahko vas opremimo s puškami. Ne? Greste dalje. Prav! Sami se bomo tolkli...« Ko nas je tako spraševal jn na svoja vprašanja tudi sam odgovarjal, je »nekdo zavpil: ((Švabi!« Zagledali so jih menda prav na nasprotni strani, od koder so se jih nadejali.
«Na mesta!« je v tem zakričal desetar. «Kaj, dva oklopna avtomobila? Na mesta! Drži o-rožje in ga ne izpusti iz rok!« je naročal partizanom, ki so bili dva, tri dni v partizanih.
((Ostali se odstranite! Kdor nima orožja, naj se zgubi od tod in naj nam ne bo na poti! Hej, ali slišite!« je še kričal nad nami. ((Poberite se s ceste!«
Čeprav nismo slišali avtomo. bilov, nam je bilo to kričanje
povod, da smo se jadrno spustili v bližnji gozdiček, češ, zdaj zdaj bo pričelo pokati. Culi smo prestavljanje mitraljezov in kovinski glas puškinih zapiračev. Destina borcev je čakala v zasedi. Spotikali smo se s polnimi nahrbtniki in nerodnimi kovčki ob drevesnih koreninah. Dari je izgubil plašč, ki ga je nosil po internacijah in zaporih, ne da bi vedel* za to. Sele pozneje ga je pogrešil. Srce nam je močneje bilo in dihali smo, kot da smo obremenjeni z naduho. Od časa do časa smo se ozrli nazaj proti Cerovemu in napeto prisluškovali vsakemu najmanjšemu glasu. V vasi pa je bilo tiho, kakor da je izumrla, le petelinji kriki so za hip pretrgali tišino.
«Torej jih ni. Kaže, da so spremenili smer«, j*e prvi spregovoril Matic in se vsedel na drevesno korenino. Tudi ostali smo posedli po tleh. «A mi smo že skoro bliže Gorici kakor pa Cerovemu!« nas je oplazil z rahlim nasmeškom. Naši obrazi so se sprostili prvega navala strahu in pričeli smo se vedno glasneje smejati prvemu ((stiku« s sovražnikom, dokler ni smeh' prešel v glasen krohot
«Tako se večkrat zgodi«, se je zopet oglasil Matic in pričel pripovedovati slično zgodbico iz prve vojne, ki se mu je dogodila nekje pod Trnovskim gozdom.
KONEO
dl
na&avi-
A
pibiqos
Informacije dobite pri sledečih razdeljevalcih:
Milje obedeuj Sv. Sava Bol.j u nec Sv. Jakob
Opčine Barko vi je Str. Frinli Prosek Nabrežina S e s 1 j a u Devi n Sv. Križ
mi
tMzlka ifiAldMi fiiijetnA cUuufo
Stener - trgovina kuhinjskega pribora Barini - Ul. Servola, 67 - Tel. 93054 Barini - Ul. Istria 210 - Tel. 93481 Strajn
Biosa - Ul. Istria, 1 . Tel. 94470 in Universaltecnica - Ul. Istria • Tel. 94465 Malalan - Narodna ul. 126 - Tel. 21183 Pertot - Barkovlje Boved, 24 - Tel. 29909 Godnig - Strada Friuli, 339 Kante Trgovina z jestvinami Knez • Nabrežina Center - Tel. 22523 Legiša Albin - Trgovina z jestvinami Bravin . Trgovina z jestvinami Košuta • Trgovina z jestvinami
Koncesionarka za S T O — Bo-nifacio d.d. Trst, Ul. Roma 20 Tel. 5540 - 23693
15.-30. SEPTEMBRA 1951
E DIIVI ME D MARO DIVI I VELESEJEM V FLRJ
Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bo večje število proizvajalcev in izvoznikrazstavljalo veliko izbiro blaga, tako da bodo hkrati lahko sklepali pogodbe z inozemskimi razstavljalci. Tako bo letos na zagrebškem velesejmu večja možnost sklepanja kupčij kakor prejšnja leta. Za vse potnike bo 70 odstotkov železniškega popusta in 30 odstotkov popusta na letalskih progah, poleg• tega dobe brezplačni tranzitni vizum.
Razstavljalci se morajo prijaviti Upravi velesejma v Zagrebu čimprej.
Za reklamne oglase v katalogu zagrebškega velesejma in za naročilo kataloga, obrnite se na OGLASNI ZAVOD HRVATSKE, Zagreb, Trg Republike 5, za vpis v seznam razstavljalcev in blaga pa na Upravo zagrebškega velesejma.
Uprava zagrebškega velesejma Zagreb - Savska cesta 25.
J
AVTORIZIRANI GEOMETER
prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17, III. vrata 7
R. E. D. A.T.A.
M. VIGINI
TRST, UL. FABIO SEVERO 5
S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV
III L A X o - n I L A N
BATERIJA
vseh prednosti
KOVINSKI USMERJEVALCI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE
TELEFON 54-20
ftti
FIGOVCU
(J-ožko-)
TOČIJO SE PRISTNA ISTRSKA IN BRIŠKA VINA - DOMAČA KUHINJA - S VEŽE RIBE
TRST UL. GHEGA ŠT. R
NOVE
SLOVENSKE
Janko Kersnik: ZBRANO DELO. tretja knjiga,
platno ............ 580	lir
Plutarh:	ŽIVLJENJE VELIKIH RIMLJANOV, platno.................... 700	»
Matej Bor:	BRŠLJAN NAD JEZOM, polpl. . 400 »
Avguštin Lah: GOSPODARSTVO JUGOSLAVIJE,
broš...........!!!.	230	»
Jože Smit:	MARJETKA, broš.	130	»
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI
nadaljuje z razprodajo
svojega blaga s popustom do 30 odstotkov
Izkoristite to priložnost za nakup: ŠIVALNIH STROJEV, PLETILNIH STROJEV, električnih PRALNIH STROJEV, RADIO APARATOV, STROJEV ZA ODSTRANJEVANJE PRAHU. STROJEV, ZA ČIŠČENJE. PLINSKIH IN ELEKTRIČNIH PECI
UNIVERSALTECNICA - LAR60 PIAVE 3
Pt,
ki MM 6Č0A&!
Velika izbira za moške. Ele gantne in športne čevlje Vam nudi:
'ZbpOMttO,
sRojan Trg tra I Rivi 2
ELEKTROIJVSTALACIJSKO
podjetje
TRST - ULICA BOCCACIO lO
„Tergestrans“
uvoz. izvoz
TRST - UL. C. GHEGA 2 ■ TEL. 246-19
emss minic cim.
EXPOKT
IMPOMT
27-18 40th Avenue
K 151II cm. 1 DEU! VORK
jUnebtiki paketi
Mi
SIMM
m mmm
JE n A JLEPSE KOPALIŠČE V BLIŽINI TRSTA, S PRVOVRSTNO KUHINJO BI-FEJEM IN PENZIONOM TER WEEKEND HIŠICAMI Z ENO ALI VEC POSTELJAMI ORKESTER. PLES IGRIŠČA IN ZABAVE PO UGODNIH CENAH.
LADIJSKE IN AVTOBUSNE ZVEZE
Ob delavnikih:
ODHODI S POMOLA PESCHEH1A
iz TRSTA ob 9.30, 10.15, 11.00, 12.30. iz Sv. NIKOLAJA ob 12.30, 17.30 18.45.
Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.00, 8.45, 9.30, 11.00, 12.15, 13.00 14.00 iz Sv. NIKOLAJA ob 10.30, 17.30, 18.30, 20. 21 ODHODI Z AVTOBUSNE POSTAJE V TRSTU S POSTANKI .	PRI SV. SOBOTI, ZAVLJAH, MILJAH IN LAZARETU
Ob delavnikih:	iz	TRSTA ob 10.00. 13.00.
iz Sv. NIKOLAJA ob 11.30, 19.00.
Ob nedeljah in praznikih: iz TRSTA ob 8.30, 12.00, 14.00, 20.30.
iz Sv. NIKOLAJA ob 10.00, 13.00. .9.00, 23.00. PREVOZNE CENE:
S parnikom obojesmerna vožnja in kopanje: .... odrasli 200 lir - otroci 130 lir a motorno jadrnico obojesmerna vožnja in kopanje: . odrasli 180 lir - otroci 120 lir z avtopulmanom obojesmerna vožnja brez kopanja:
Ob delavnikih: odrasli 190 lir - otroci 120 lir  	   _	Ob	praznikih:	odrasli	235	lir	-	otroci	150	lir
Vse pojasnila dobite pri upravi kopališča in pri AdriaSjcpresTt^^
RADIO V JUNIJU 1951
Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri
RUGGERO
in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad
RADIJSKI APARATI
iiiiiimimiiiiiiiiimiiiu NAJBOLJŠIH ZNAMK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuo
G K L O S O
P H O S O l A
n k s s k n v
DAMA IT K R
A K €
Kdor kupi radijski gramofon, dobi v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate in jih plačujemo po najvišjih cenah
Na račun 1000 lir in mesečni obroki po 2000 lir
RUGGERO - Korzo Garibaldi 8
\ 1^1“ 4 ir*	Včeraj ob 19. uri je znašal
V l\ F" A/l I	zražn4 pritisk 756.4 mm, z tem-
T l\Lf TIL	peratura zraka 28.3 (najvišja
med dnevom 28.3, najnižja 20.8), relativna vlažnost 59 odst., vetra ni bilo, nebo za 7/10 pooblačeno, vidljivost 10.000 m, morje skoraj mirno, toplota morja 23.0 stopinj. — Vremenska napoved predvideva za danes pooblačitev z možnostjo padavin.
STRAN 8
ŠPORTNA POROČILA
24. JUNIJA 1951
!i!fe li f
m :
II sq*
mm 0
j||j!H5Hlf(iSSiS8«HIHi51SBI?M=Mi!nnum!HHSUSHHUunuiUi:unH«H.mH:u.!.a:====:===:=i
ii!P;
m k lil N
lij
• \\
Sf I
sljliH!!	lii'	“	‘	“	■	-8g8?8888f»i,	lUi	S	h	,!	m	‘8t..	_	=
RADIO
Današnje najvažnejše oddaje:
Jug. cone Trstai: 13.45: Glasba po željah. 19.00: Slavni solisti.
— Slovenija: 13.00: Oddaja za pionirje. 19.30: G. Verdi: «Trubadur». — Trst II.: 12.00: Operni dueti. 20.00: Operetna glasba. 21.30: Slovenski pesmi. — Trst I.: 17.00: Stare in nove napoletanske pesmi. 21.30: Iz Leharjevih operet.
Kubler
zmagovalec na dirki okrog Švice
ZUERICH, 23. — Ze včeraj je bilo jasno, da letošnji zmagovalec na kolesarski tekmi o-krog Švice ne b0 nihče drugi, kot Kubler. Tega se je Kubler danes tudi zavedal. Pazil je sa. mo, da si je ohranil svoj položaj tudi v etapi, ki je bila skoraj tako težka, kot včerajšnja. Za to etapo je bilo tudi značilno, da so se najboljši kolesarji držali v dveh skupinah in že v naprej preprečevali vse namene pobega.
Vrstni red na zadnji etapi med Davosom in Zflerichom (234 km) je bil:
1. Goldschmit, 6.55’22’;	2.
Schaer; 3. Diederich; 4. Metz-ger; 5. Evens; 6. Kuhn; 7. Vinc. Rossello, vsi s časom Gold-schmita; 8. Reiser 6.55’50”;	9.
Schultz 7.00’54”;	10. Noetzli;
11. V istem času v skupini: Koblet, Kubler, Pasquini, Baroni, Martini, Isotti, Dino Rossi, Joman: 30. Spotti 7.03’29”; 32. Zampini.
Vrstni red na letošnji dirki okrog Švice:
1. Ferdinand Kubler 55.15’14”; 2. Koblet 55.19'29”; 3. Martini 55.29T9”;	4. Schaer 55.32’22’;
5. Pasquini 55.43’47”;	6. Jean
Kirchen 55.44’42”.
ZADNJE VESTI
Izgubljeni
„Constellation"
•so našli
NEW YORK, 23. — Ravnateljstvo letalske družbe «Pan-american Airays» je sporočilo, da so njena letala našla ostanke potniškega letala tipa «Con-stellation«, ki se je včeraj izgubilo na poti iz Johannesburga v Monrovio. Za izgubljenim letalom so organizirali veliko iskalno akcijo, ki se je je udeleževalo več desetin letal.
«Cohstellation» se je zrušil blizu vasi Seboye v Liberiji, na 500 metrov visokem griču. Letalo je bilo samo 70 km oddaljeno od cilja. Od 31 potnikov in 9 članov posadke ni nihče ostal živ.	.
Ameriške oblasti so uvedle preiskavo.
LONDON, 23. — 55-letni angleški nevrastenik si je s samomorilnim namenom prestrelil glavo in ostal živ. Zdravniška revija «Lancet» poroča, da je njegova žena, ko je zaslišala strel, prestrašena hitela gledat, kaj je z možem. Našla ga je, kako je kuhal kosilo, z ožganih senc pa mu je tekla kri. Strokovnjaki, ki preiskujejo ta nenavadni primer, niso pojasnili, ali je strel moža ozdravil nevrastenije.
Beograd v pričakovanju nogometne tekme s Švico
Vtisi našega dopisnika o razpoloženju na večer pred tekmo - Švicarji v Beogradu
(Od našega posebnega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — «Mamica, dali če igrati na golu Beara?» In mamica mora na sprehodu po Kalemegdanu razlagati sir.-ku, kaj je sistem in kakšen mora biti učinkovit nogomet. Novi časi! Le s tem bo mamica ugnala malčka — volkovi in princese so po tisočletjih vrženi s prestola. A v ekstazo ne spraviš s takimi razgovori samo petletni, kov: brivec ti bo neprijetno in razburjeno krilil s svojim orodjem okoli vratu, če ne prisežeš na dvoštevilčno zmago modrih; prav tako tudi čevljar s podvojeno naglico obdeluje obutev, ko se mu oči zasvetijo ob opevanju gest Mitiča, Bobeka...
To je prihoza Beograda, tistega športnega Beograda, čigar srce t*ie v ritmu enajstorice reprezentantov.
Vstopnic sevfeda ni več v prodaji. Razprodane so bile tako-rekoč v nekaj minutah. Jutri bo krasni stadion Partizana, brez dvoma eden izmed najlepših v Evropi, natrpan do zadnjega	kotička	s šumečo
množico, ki dela s svojo objektivnostjo čast lepemu igrišču. Ni bil namreč redek primer, da so domači zaradi slabe igre odšli v slačilnice spremljani s skladnim žvižganjem vseh 80 tisoč.
* * *
Skušali sm0 ujeti funkcionarje nogometne zveze Jugoslavije, za običajno izjavo pred tekmo. Dobili smo zvezo kapetana inž. Mikico Arser.ljeviča. Bij je kratek.
«Kaj mislite o tekmi?«
«Svicarji so dobro moštvo in ne smeno si delati iluzij, da nam bodo nudili le majhen odpor«.
((Jugoslovanska enajstorica?«
»Nisem še zadovoljen. Na mesto srednjega napadalca smo dali Bobeka; to seveda ne more biti za stalno, ker se zavedamo, da je kot zveza bolj koristen«.
Mudilo se je njemu, pa tudi nam. Pot nam je bila skupna letališče. Tam je točno 13,15 pristal srebrni Douglas švicarske letalske družbe in zbruhal iz sebe skupino 20 nogometašev in spremljevalcev. Po pozdravnem govoru dr. Andrejeviča in opravljenem carinskem pregle-,du so bili gostje povabljeni na
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in naprej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd, itd.
Siaroznana tvrdka Tuliak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. detla Guardia 15 - Tel. 95089
99
Tržaški ribji trg
nadvse zanimivo novo knjigo PROF. TONETA PENKA dobite v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. KNJIGA STANE 400 LIR.	SEGAJTE	PO NJI!
zakusko y prostorih letališkega bara. Ob tej priliki smo se jih lahko natančno ogledali: prvo, kar lahko poudarimo, je to, da niso nikaki božji volki, kot bi morda kazalo po izjavah Švicar, skih funkcionarjev, ki so obetali nekako reformirano mlado moštvo bodočnosti. Vsi igralci so telesno izredno močni in po izjavah spremljevalcev v izvrstni formi. Največja zanimivost je brez dvoma Alfred Bi-ckel. Kratka biografija: star 34 let, 70 nastopov za državno moštvo, poleg tega pa je poleg Šveda Nilssona edini, ki je nastopil na dveh svetovnih prvenstvih. Prvo tekmo v rdeči majici z belim križem je igral že leta 1936.
Pozno popoldne, ko se je polegla vročina, ki topi asfalt in spravlja ljudi v obup, so si Švicarji ogledali jutrišnje bojišče, nato pa so se po lahki večerji kmalu umaknili v svoje sobe. Vizitka s katero se predstavlja jutrišnji nasprotnik Jugoslavije, je zavidanja vredna. Po vojni imajo v dobrem kar dve zmagi nad Anglijo, pa zmage na Škotsko, Avstrijo, Belgijo in'Švedsko. Vendar je na ogrlici poleg takih biserov tudi vrsta slabih rezultatov, kar uvršča igralce domovine ur k Jugoslovanom. Skupna jim je nestanovitnost. Zadnje čase je Švica na poti navzgor. Jutri bodo torej modri imeli pred sabo Švico, zmagovalko nad Albionom. Zato največja pozornost, vsako podcenjevanje bi utegnilo poskrbeti za nepotrebno žalost!
Domači igralci so dobre volje. Kjer je na cesti gneča, tam je gotovo na sredi reprezentant, ki si je privoščil kratek sprehod. pa so ga vneti navijači spoznali in ga zdaj izprašujejo vsem mogočem in nemogočem.
Bulvarski ljudje, ti veliki strokovnjaki za nogomet, ki pa jih nihče ne vpraša za mnenje, so tokrat precej zadovoljni s postavo. Le enega ne odpuste: nijhovega Djaje (Djajič) ne bi smeli pustiti vnemar. To pravijo navijači Crvene zvezde, ki jih, verjemite nam, ni malo. Eden se nam je približal v avli hotela, kjer pišemo poročilo. Lahko bi bili priča takemu pogovoru:
«Novinar?»
«Da».
«Gledajte da napišete nešto lepo o Crvenoj zvezdi, jer naši, to su vam profesori nogometa, a Stankovič je ambasador!« «Bom!»
MITJA VOLCIC
Nogometne tekme
za « Prvomajski pokal»
Danes se bodo nadaljevale nogometne tekme za ((Prvomajski pokal«. Na stadionu «Prvi maj« se bosta ob 10.30 zjutraj srečala Sv. Ivan in Sesljan, popoldne ob 16 pa Mezgec in Mladost. Prav tako ob 16. uri se bo pričela na openskem igrišču tekma med Olimpijo in Zarjo.
Nedeljske tekme v Istri
Na j več jo zanimivost današnjih športnih prireditev pred. stavlja nedvomno srečanje v košarki med KK M Trsta in
ljubljanskim Železničarjem, ki bo v nedeljo v Kopru.
V predprvenstvenem turnirju v košarki v Portorožu se bosta srečali petorici JA in Sv. Križa, v Kopru pa Aurora in Polet.
TORINO, 23. — V nogometni tekmi za ((Latinski pokal« je francoski klub «01impyque» iz Lillea tolkel danes v podaljšku tekme, moštvo «Sportinga» iz Lizbone s 6:4. To srečanje je veljalo za semifinale.
HONOLULU. 23. — Na plavalnem srečanju sta dva plavalna prvaka iz Havvajev Fort Konno in Richard Sleveland postavila dva nova rekorda. Konno je plaval na 200 m prosto s časom 2:08.8 medtem ko je Sleveland plaval na 25 m prosto 25.3. Prejšnja dva rekorda sta postavila Američana James Mc Lane in Paul Wolf.
Veslaške tekme na Bledu
V nedeljo bo na Bledu tradicionalna mednarodna regata, katere se bo udeležilo poleg 16 jugoslovanski klubov, tudi o-sem inozemskih klubov in sicer iz Zapadne Nemčije, Avstrije, Švice in Danske.
Na regato osmercev se je prijavil tudi znani izolski klub G. Delise, ki bo po vsej verjetnosti resen tekmec za prvo mesto.
Tržaški lahkoatleti
na tekmah v Novem mestu in Karlovcu
Naša lahkoatletska reprezentanca je odpotovala v Novo mesto in Karlovac, kjer bo v soboto in nedeljo imiela povratno lahkoatletska srečanje z tamkajšnjima reprezentancama. Kakor je znano sita se prvi divte srečanji, ki sta bili prejšnji mesec v Kopru, končali z zmago naše reprezentance. Reprezentanco sestavlja 24 lahko-atletav iz Istrskega okrožja in 110 iiz Treta.
Končan je Stauntonov jubilejni šahnvshi turnir - Gligorič pm
Objavljeno jugoslovansko moštvo za šahovsko srečanje v Benetkah - Na svetovnem prvenstvu žena v šahu bosta sodelovali dve Jugoslovanki - Kongres FIDE
LONDON, 23. — Potem ko je mladi jugoslovanski mojster Maitanovič v nadaljevanju predal Včeraj prekinjeno partijo mojstru Rossolimu, je bil danes objavljen končno rezultat Stauntenipvega jubilejnega ša-hovšega turnirja. Prvo mesto je zasedel jugoslovanski mojster Gligorič z 10 točkami. Drugo, tretje in četrto mesto si delita Jugoslovana Pirc in Trifunovič s Švedom Siahlbergom 9,5 točkami. Peto šesto in sedmo mesto pa si dele Mata-novič, Rossolimo. Unzicker z 8.5 točkami. Deveto in deseto mesto si delita Klein in Don-ner s 7 točkami, na enajstem mestu je Bogoljubov s 6 točkami, na dtvanajstem Golombeck, Trinajsto in štirinajsto mesto si delita Tartakovver in Broad-ibert, petnajsto in šestnajsto pa Sheltinga in Tuadc.
Na tem turnirju sta dala Gligorič in Pirc vse iz sebe. Tudi Trifunovič je pokazal svojo sigurnost in brez pretiravanja je mogoče reči da ni bil v nobeni partiji v sumljivi poziciji in še v tisti ne, ki jd je izgubi z Bogoljubovim zaradi grobe napake. Pet partij je dobil, devet remiziral in eno samo izgubil. Najmtajši udeleženec turnirja, Jugoslovan Matancvič je igral originalna partije in je bil v središču zanimanja. Nemec Unzicker je igral zelo dobro, pokazalo pa se je, da ga njegovi rojaki precenjujejo Komentatorji so mnenja, da je Francoz Rossolimo igral v prvem dlelu turnirja zelo bledo in du ne more bati zadovoljen s svojim plasmanom.
Kakor sle je danes izvedelo bodo nastopali naslednji Jugoslovani na dvokrožnem šahovskem turnirju na desetih šahovnicah med šahovskima reprezentancama Jugoslavije in Italije- Gligorič, Maitanovič, Pirc Trifunovič Puč, Rabar, Milič Nedleljkovič, Fuderer, in
lvkov. Turnir bo v Benetkah odi 29. junija do 1. julija. Kot rezerva bo Uddvčič. Na Schlechterjevem spominskem turnirju na Dunaju pa bo zastopal Jugoslavijo Vidmar mlajši. Turnir se bo pričel 30. junija.
V Benetkah bo tudi od 8. do 16. julija letno zasedanje mednarodne šahovske zveze, FIDE. Na njej bosja zastopala FLRJ predsednik jugoslovanske šahovske zveze Ljuban Jakše in mednarodni mojster, Svetozar Gligorič. Izvedelo se je, da bo jugoslovanska delegacija na tem zasedanju predlagala FIDI v registracijo in podelitev naslova mednarodnega mipjstra naslednjim jugoslovanskim šahiistom; Mata-novicu. Miliču. Vladimirju Vukoviču, Ivkovu in Fudererju.
Kaikor je danes obvestil podpredsednik Mednarodne šahovske zveze FIDE brzojavno jugoslovansko šahovislko zvezo, bo na conskem- turnirju za svetovno prvenstvo žena v sahu sodelovala tudi druga jugoslovanska predstavnica in lanskoletna prvakinja, Slavica Cven-kel Turnir bo v Benetkah od _. 'do 15. julija. Kot prva bo Jugoslavijo predstavljala Vera Jovanovič.
Vodstvo sindikata železniških delavcev in uslužbencev ILRJ p-a je sprejelo predlog petega kongresa Mednarodne organizaciji« železničarjev, da bi v Jugoslaviji, organizirali prvo ekipno tekmovanje žetez-ničar-jev-šahisitov. držav članic organizacije. Ta turnir bo od 8. db 22. septembra v Lovra.nu. Na turnir so povabili šahovske ekipe šestnajstih držav: Nemčije Anglije, Avstrije, Belgije, Danske. Finske, Francije. Grčije. Holandije, Irsike. Izraela, Italije. Norveške. Švedske, Švice in Turčije. Vsaka ekipa bo imela po štiri člane in eno rezervo.
KINO
V TRSTU
Rossetti. 16.30: «Lažje pride kamela« J. Gasin, J. Carette.
Excelsior. 16.30: »Virginija« M. Corroll, F. M. Murray.
Nazionale. 16.30: «Srca na morju« D. Dowbing, J. Sernas.
Arcobaleno. 15.00:	«Dekleta, ne
glejte mornarjev« (Komičen film).
Fenice. 16.30: «Fiorenzo, tretji mož«.
Filodrammatico. 15.00: ((Koreja v plamenih«. .
Astra Rojan. 14.00: «Izdaja» ali ((Preteklost, ki ubija« (Otvoritveni film).
Alabarda. 16.00: «La ma)querida» («Zena ki je ne smeš ljubiti) P. Armendariz, C. Dominguez.
Armonla. 15.30:	((Moč zla«, B.
Pearson, J. Garfield.
Azzurro. 14.00: »Šeherezada« I. de Carlo, B. Donlewy.
Belvedere. Zaprt.
Garibaldi. 14.00: »Rio Bravo«, J. Wayne, M. 0’Hara.
Ideale. 14.30: »Pustovanje v Kostariki«.
Impero. 15.00: ((Dunajska dekleta«. W. Forst.
Italia 14,30: ((Lepotice tekmovalke«’ J. Crain, C. Wilde.
Kino ob morju. 15.00: «Mlada garda« Sovjetski film.
Marconi. 16.30: «Na °toku s teboj« E. VVilliams, R. Montalban.
Massimo. 15.00: »Glas v viharju« L Olivier, M. Oberon.
Novo Cine. 14.30 ((Indijanska lju-bica» J. Stevvart, D. Paset.
Odeon. 14.00: «Toto išče ženo«.
Radio. 15.00:	«Pearl	Whitejna
zgodba«.
Savona. 14.00: »Trije tedni ljubezni«. A. Faye, C. Rome-ro.
Viale lf.00: «Burjast sin« T. Po-wer, G. Tierney.
Vittoria 16.00: ((Orientalske noči« C. Wilde, E. Keynes.
Vittorio Veneto 14.15: »Beli stolp« A. Valli, G.'Ford.
POLETNI KINO:
Sv. Just. 21.00: «Margie», J. Crain G. Lungan.
Javni vrt. 20.45: «Aloma južnih morij«.
F. Severo. 20.45: «Tajfun v Maleziji«.
Rojan. 20.45: »Vesela vdova«.
Gospodinje, velika priložnost /
Ako postanete	ob priliki	tržaškega	velesejma od 24.	junija do	8. julija	1951
naše odjemalke in se vključite v veliko
družino LIQUIGAS
boste deležne, razen prve brezplačne polnitve plina, izžrebanja 15 radioaparatov RADIOMARELLI FIDO 120, ki bo 16. julija 1.1. ob 18. uri na našem sedežu v prisotnosti organov finance
Pojasnila dobite:
na	velesejmu v	paviljonu A Stand L	I Q U I G A	S ali na našem
sedežu	v	UL.	M.	D’	A Z E G L10 12	kakor tudi	pri vseh	naših
zastopnikih na Tržaškem ozemlju
0
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
TVRDKA
IMPORT • EXPORT
TRST
trgovina
Trat, 111. G. Vaaari lO
OGLEJTE)
si nase izložbe •
Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške
TKKVISANI
RADIO
JUGOSLOVANSKE
CONE TBSTA NEDELJA 24.6.1951.
Oddaja v slovenščini:
Poročila ob 8.00, 13.30, 19.30, 23.05 — 8.15 Jutranja glasba. 8.30 Našim kmetovalcem. 9.00 Znane uverture. 9.30 Juhej počitnice! 10 00 Pester glasbeni spored. 13.45 Glasba po željah. 16.30 Narodne in ponarodele pesmi. 17.15 Veder glasbeni spored. 18.00 Makedonske pesmi. 19.00 Slavni solisti. 23.10 Glasba za lahko noč.
Oddaja v italijanščini:
12.00 Stilizirani valčki. 12.45 Vesela glasba. 13.00 Slavne melodije. 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA
7.15 Vedra glasba. 9.00 Puškinove pesmi. 9.40 Simfonični koncert 11.15 Moški in mešani zbor.
12.00 Lahek spored. 12.40 Zabavna glasba 13.00 Oddaja za pionirje. 14.00 Želeli ste. 17.00 Naši amaterji pojo. 18.00 Pester glasbeni spored. 19.10 Lisztove priredbe za klavir 19.30 G. Verdi: Trubadur.
22.30 E. Allan Poe:	Izdajalsko srce. 22.50 Za dobro voljo. 23.30 Glasba za oddih.
Tl! S T U.
8 45 Vesela glasba. 9.00 Kmetijska oddaja. 9.30 Lahka glasba. 11.15 Dve Berliozovi skladbi. 11.30 Aktualnosti 11.45 Vivaldi: ((Odmev«. 12.00 Operni dueti. 12.30 Zabavna glasba. 13.00 Glasba go željah. 14.30 Popoldan v operi.
15.30 Orkester. 16.00 Nastop gojencev Glasbene Matice. 16.30 Klavirski in simfonični jazz. 17.00 Vsakdo rad posluša. 18.00 Plesna glasba. 18.30 Znani ameriški pevci. 19 00 Klavirski koncert. 19.20 Rapsodije. 20.00 Operetna glasba
20.35 Pestra glasba. 21.30 Slovenske pesmi. 22.00 Richard Wagner: Simfonija v c molu. 22.33 Chopinove skladbe. 23.00 Plesna glasba
23.35 Polnočna glasba.
TRST I.
9.25 Kmečka glasba. 11.30 Lah ka glasba. 12.10 Vaš spored. 13.25 Orkester pesmi. 14.40 Zbor iz Rovinja. 15.30 Rimske pesmi. 16.00 Stare pesmi. 16.30 Glasbene slike,
17.00 Stare in nove napoletanske pesmi. 17.30 Pestra glasba. 18.00 Plesna glasba. 21.30 Iz Leharjevih operet. 22,00 Ritmi in pesmi. 23.20 Plesna glasba.
-L A S T If I K-ALEKSANDER GOLJEVŠEEK
- UL. TORREBIANCA 27 - TELEFON 2-44-67
posreduje najhitreje pošiljanje darilnih paketov ameriških rojakov V domovino. Zahtevajte pojasnila
MIZARSKA DELAVNICA
TRST Ul. Polonio 3
MIHELJ JOŽE
Tiiini niiilitiliiiiiiiiii
fjfiu n v b n h (t oii tu ti mizah* hit n dala po ugodnih conah
djin^jšn®
&
J*i oj f>lt ti'i nitjo in m&ntnžn eanfitilnih hn%luv9 kanit ufonili, mtp't(te feV hleputMut*
iiiMimiiiimiiumiiHimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiimuimiiiHiiiimiiHiHimmiHiiiiiiHMiiiiiii
iiiiiiiiiii»iiiiiiiiifiiiiiii**iii«iii>i*ii>iiviiai>tvii««tiiiit>|fii|vi|v|iiaiii«iiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiaiiiaiiii<iiiiiiaiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiii«iiiii*i<tiifliiiiiiiiiiiai>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>*>ii>i>i>liallll*vll,,ll,>lll,,lvll>>|**iiiiiiiiiiiiiiii>*ii>iiiiiiiaiiii>iiiiiiiiiiiiiiin|,a,||f
□
V juniju 1920 je conte Sforza prevzel vodstvo Italijanske zunanje politike v novi Glolittijevl vladi.
Glavne mirovne pogodbe so bile gotove: versajska, senžermenska, trianonska in sevreška.
Glavne mirovne pogodbe so bile narejene kot pogodbe zmagovite vojne koalicije in kot epilog vojne, kot diplomatska sankcija vojne, ne pa kot pogodbe novega mirovnega ravnotežja. K6-nec pariške mirovne konfe renče je bil tudi začetek krize vojnih zvez in začetek ustvarjanja novega ravnotežja evropskega miru. Na sami konferenci se je znašla Italija, eden izmed zaveznikov, povsem izolirana v jadranskem vprašanju in v vprašanju kompenzacij na Bližnjem vzhodu, po tej kon, ferenci pa se začenja urad no ločevanje Amerike od Evrope. Zmaga republikam
skega kandidata Hardlnga Je obenem zmaga izolacio-nizma
V Italiji Je v poletju 1920 notranjo politiko hromilo jadransko vprašanje, ob katerem so se začžla pojavljati nasprotja med dvema in- ———————————
tervencionlstičnima stran- ( cl povod, da je zahtevala ta-
MILAN MARJANOVIČ: Diplomatska priprava rapallske pogodbe
Prvi razgovori v Spa v juliju 1920
kama: demokratično in na cionallstično Nacionalistični program je doživel neuspeh na mirovni konferenci, kjer kljub prizadevanju Orlanda in Sonnina ni mogel biti ures ničen; ta neuspeh je z ene strani koristil naraščajočemu valovanju socialnorevo-lucionarnih tendenc, z druge strani pa pustolovščinam bivših borcev, kot je n. pr bila d’Annunzieva zasedba Reke. Prav v času, ko so vladno krizo Italije reševali s sestavo Giolittijeve vlade, je upor Albancev proti italijanskim okupacijskim če tam in delni umik teh iz Al banije dal socialistični levi
kojšnjo in popolno izprazni tev Albanije.
Conte Sforza je bil v tem času v Londonu, kjer se je z Lloydom Georgeom pogajal o medzavezniških dolgovih, ko pa ga je Giolitti poklical, naj prevzame ministrstvo zunanjih zadev, je ponudbo sprejel šele, ko je stari Giolitti pristal na njegove misli o tem, kako bi se ugodno likvidiralo tudi jadransko vprašanje. Likvidacijo tega vprašanja so za htevali in želeli z vseh stra-' ni, v splošni utrujenosti in dezorientacijl. Tako prikazuje položaj Italije komen
Sforze, A. Cappa. (1).
Ko je torej Sforza ugotovil, da stari premier Giolitti z njim v vsem soglaša, je 24. junija 1920 stopil pred parlament in označil kot cilj svoje zunanje politike «zavarovanje čim popolnejšega in dokončnejšega miru naši deželi in vsej Evropi«; poudaril je potrebo, da se obdrže prijateljske zveze z vsemi zavezniki in z vsemi ostalimi narodi in da se brez oklevanja vzpostavijo normalni odnosi s sovjetsko vlado v Rusiji. Takoj nato je Sforza odpotoval v Bou-
(1) Carlo Sforza: Pensiero e azione di una politica estera ita-„	.	.	.	liana A cura dl A. Cappa. Bari
tator političnih spisov grofa | Laterra, 1924.
I logne, na zasedanje Vrhov, i nega sveta zaveznikov, nekoliko dni kasneje P& je na konferenci v Bruslju, kjer so razpravljali o vprašanju razdelitve reparacij in o vprašanju Turčije. Rešitev tega vprašanja so po končanem razpravljanju odložili do nove konference, ki bi se naj sestala v Spa.
Konferenca v Spa se je začela v prvih dneh julija 1920. Medtem ko so na pariški konferenci, med odsotnostjo Orlanda ,ki je zaradi vprašanja Reke zapustil konferenco, Italiji dodelili samo 7,5 odst. od skupnih reparacij, se je Sforzi v Spa posrečilo dobiti za Italijo 10
rala plačati Nemčija in 25 I odst. od onih, ki bi jih morale plačevati Avstrija. Madžarska in Bolgarija. Sforzi se je na tej konferenci po srečilo tudi to, da je pridobil Italiji tudi vso avstroogr-sko trgovinsko mornarico, razen onih ladij, katerih lastniki so postali državljani Jugoslavije. Anglija in Francija sta odstopili Italiji vse kvote trgovinske mornarice ,kl so jima bile prisojene na račun reparacij od Avstroogrske.
V Spa je imel Sforza prve razgovore z dr. Trumbičem o jadranskem vprašanju. Z dr. Trumbičem se je Sforza spoznal leta 1917 na Krku.
odst. reparacij, ki bi jih mo-1 kjer je bil Sforza poslanik
italijanske vlade pri srbski vladi, Trumbič pa je bil tam obenem z drugimi člani jugoslovanskega odbora v ča su pripravljanja	«krfske
deklaracije«.
Po italijanski	«Zelen)
knjigi* (2), je Sforza v raz govorih v Spa dal dr. Trum-biču jasno razumeti, da je pripravljen prevzeti kakršno koli začasno nepopularnost v svoji deželi*samo da bi koristil trajnim intere
fž) Documentl diplomatici pr®-sentati al parlanvento Italiano dal mlnlstro degli affari esterl (Sforza). Negoziati dlretti fra U g°" verno italiano ed 11 Governo Serbo-Croato-Sloveno per la pa-ce adriatica. Presentatl alla Ca-mera il 20 glugno 1921. Atti par-lamentarl. Leglslatura XXVI. Roma 1921.
som Italije, da ima beograjska vlada pred seboj itali-jansko vlado, ki je pripravljena odločiti se in hoteti, da pa je na ozemeljske o-snove, ki so bile sprejete v razgovoru s predhodnikom Sforze in ki so postavile meje nekoliko kilometrov od Trsta, treba gledati kot da niso sprejete. Gospod Trum bič bi moral upoštevati, da bo novi zunanji minister ne uklonljiv v zahtevah po pol. ni meji na Julijskih alpah, na Snežniškem masivu. Nasprotno je Sforza dal razumeti, da bi bilo v primeru lojalnega reševanja tega vprašanja mogoče diplomat ^ko sodelovanje v smislu male antante, ki da bi za Bedgrad mnogo pomenila, in ki je kasneje v Rapallu res našla svoj izraz v pro-tihabsburškl konvenciji. (3) Sforza in Trumbič sta
(3) C. Sforza: Pensiero e azlo-I ne, p. 31-32 in 112-113.
imela prvi daljši razgovef 5. julija 1920. Trumbič 5« Sforzi predvsem izrazil le' ljo, naj Sforza sodeluje Pr korakih v Washlngtonu, k9' terih cilj bi bil, naj doN ameriški general v Spl^ navodila, naj se ne upira- d' veljavi jan ju Jugoslovanski zakonov v Splitu. Sforza V*
je priporočal jugoslovansk*
vladi, naj »se izogiba de J®' njem in gestam, ki bi ni0® odgodltl sporazum med ma narodoma*. Trumbl' ’ omenil, da obstoje doka*J| da se na Rekj vršijo Prl^
ve za nekake udare na vatskem. Sforza je ud^ ubranil z zagotovilom, > to pomeni neizmerno od nepreudarnih akcij- u jih Beograd odobrava v
eP*‘ sla-
vsaj dopušča. Dobro je no, da bi bila vsaka s' ratistična akcija v JU^°-.+fl, viji, ki bi jo podpiral9 „ lija, obsojena na neusPe
(Nadaljevanje
Tiska Tržaški
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 90 d k Poštni tekoči račun za STO - ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z- *