Ste*. 16.
V MnMIanl, v petek, dne 20. januarja mi
Leto HMXIX.
s Velja po pošti: se
Za oelo leto naprej . K 26'— sa pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo le.o naprej .	K 24-— za pol leta „ . „ 12-—
za četrt leta „ .	„ 6-—
za en meseo „ .	„ 2'—
V	upravi prejcman mesefino K KO
.' V;- .), /	n
	
y#	
"v®	
	
m	KH9
Inserati:
Enostolpna peiitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za tr.krat...... 10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
fcsr Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ss ne = .prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod,
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. ta Avstr. poštne bran. račun št. r 4.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravnlškega telelona št. 168.
Današnja stevi'ka obsega 6 strani.
Dr. Andrej Min - M irzeškct-Koperskl.
Danes je došlo v Ljubljano brzojavno uradno poročilo, da je imenovalo Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef I. za tržaško • koperskega škofa p re vzvišenega gospoda kanonika dr. Andreja Karlina, stolnega kanonika v Ljubljani.
Prevzvišeni tržaško-koperski škof dr. Andrej Kar lin je bil rojen dne 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem. Študiral je v Ljubljani gimnazijo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika jc bil 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval visoki cerkveni dostojanstvenik v Smledniku, v Št. Juriju pri Kranju in pri sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1890, ko je odpotoval v Rim v »Animo« študirat pravo. V Rimu je ostal do leta 1892, ko jc bil pro-moviran za doktorja obojega prava, nakar se je vrnil v svojo domovino. V Ljubljani je bil g- dr. Andrej Karlin imenovan za prefckta v Alojzijevišču do leta. 1894, ko jc postal gimnazijski katehet in profesor. Leta 1900 jc bil dr. Andrej Karlin imenovan za kanonika, od leta 1905 do leta 1910 je pa bil sedanji tržaški škof ravnatelj »Alojzi-jevišča«.
Dasi je bil prevzvišeni gospod tržaški škof preobložen s stanovskimi posli, se je z veliko vnemo in navdušenostjo udeleževal tudi krščanskoso-cialnega ljudskega delovanja. Sodeloval je ves čas pri ljudskem gospodarskem delu kot odbornik »Ljudske posojilnice« in »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani. Nastopal je tudi svoj-čas kot govornik v »Katoliškem društvu za delavke«.
Vse svoje sile in moči jc posvetil prevzvišeni sedanji imenovani tržaško-koperski škof cerkveni glasbi. Z vso vnorno, vztrajno in požrtvovalno je sodeloval pri »Cecilijanskem društvu« in v »Orgljarski šoli« ter je nad šest let trudoljubno spretno urejeval »Cerkveni Glasbenik«,
Tržaško - koperska škofija dobi z dr. Karlinom za škofa moža, ki bo vse svoje delovanje posvetil ljudstvu, njegovi verski in kulturni povzdigi. Njegovo dosedanje plemenito, požrtvovalno delovanje je najboljše merilo tudi za smer njegovega bodočega dela. Globoko naobražen, z globoko ljubeznijo do ljudstva bo tržaško-koperski ško-
fiji pravi ljudski škof. Zato pa s polnim navdušenjem kličemo: Živel novi škof tržaško-koperski! Bog blagoslovi Tebe in Tvoje ljudstvo ter daj s Teboj ljudstvu tržaško-koperske škofije novo srečo!
Iz državnega zHora.
Včeraj zbornica ni zborovala, zato so pa zborovali razni odseki. Velika politična razprava v »Slovenskem klubu« je še včeraj zanimala tako poslance, kakor tudi časopisje, ki se je zelo pečalo z razpravo našega kluba. Poročali so vsi listi o njej. »Reichsp.« se je pečala s »Slovenskim klubom« na uvodnem mestu, in sicer zelo simpatično o katoliških Slovencih in njih težnjah.
Bančni odsek sc je pečal včeraj z bančno predlogo. Dr. pl. Starzynski je zahteval, naj se parlament pozitivno izjavi o izplačevanju v gotovini. Ku-randa naglaša, da so dobili Mažari dve ugodnosti. Izjavi sc proti narodnim zahtevam, ki jih zahteva dr. Kramar. Choc jc pobijal Kurando. Dr. Ellcnbo-gen naglaša, da mora ostati glede na stalnost in solidnost. našega gospodarstva banka neizpremenjena. Bilinski sodi, da bi izplačevanje v gotovini ne imelo neugodnih posledic. Ne nasprotuje. da bi bile zastopane v avstro-ogr-ski banki posamezne narodnosti, a da se vprašanje nc sme obravnavati kot. politično vprašnje. Govorili so še dr. Urban, Holy, Prade, ki so se izjavljali proti zastopstvu Čehov v avstro-ogrski Jmnki. Šramek so je zavzel za. zastopstvo Čehov v generalnem svetu avstro-ogrske banke.
Socialnozavarovalni odsek je včeraj nadalje razpravljal o starostnem in invalidnem zavarovanju.
V gosposki zbonrci se je izjavila srednja stranka za Bienerthovo vlado.
Nemški »volksrat« na Češkem se je izjavil za zopetno imenovanje nemškega ministra krajana.
Ker Glabinski kot minister ne more biti več delegat, postane podpredsednik avstrijske delegacije poslanec dr. pl. Ivozlovski.
Glede reorganizacije »Slovanske Unije«.
piše »Slavisches Tagblatt«: »Na podlagi sklepa parlamentarne komisije enotnega »Češkega kluba« 18. t. m. so zdaj Čehi in Jugoslovani šli na to, da »Slovansko Unijo« zopet reorganizirajo. V krogih, ki sc jih to tiče, je resna volja, da ta važna slovanska politična
organizacija ostane in se ji z natančno določitvijo delokroga ter strogimi pravili osigura trajno življenje.«
Anarhija pri avianomii mm v isiri.
Iz Voloske se poročit. 19. t. m.: I-Irvaško-slovenski istrski deželnozbor-ski klub je imel tukaj sejo, v kateri se je razpravljalo o dogodkih v istrskem deželnem odboru. Deželni odbor je namreč potrdil vse proračune za leto 1911. italijanskih občin v nenavzočnosti hrvaškega deželnega odbornika, medtem ko je odrekel potrdilo proračunom hrvaško slovenskih občin. Zaradi tega so seveda vse slovanske občine v Istri v ex lex stanju. Hrvaško-slovenski dc-želnozborski klub jo z ozirom na to, da je vlada sankcijonirala sklep dež. odbora, sklenil pretrgati vsako zvezo s trž. namestništvom. Izdal je tale komunike: »Postopanje hrvaško-slovenskega dež. odbornika se odobri ter se poživijo, da vztraja na. pričeti poti. Klub protestira najenergičnejše proti nepostavnosti potrditve proračunov italijanskih občin, pri čemur so italijanski člani deželnega odbora v sporazumu s c. kr. namestništvom kršili jasno zakonsko določbo § 42., 1. 2. Glccle na nerešitev proračunov hrvaško-slovenskih občin se poudarja nasilstvo italijanskih članov deželnega odbora in konstatira tozadevna malomarnost c. kr. namestništva. Klub zagotavlja, da bo hrvaško-slovenski narod boj, ki mu ga je vsilil deželni odbor z odobrenjem c. kr. namestništva, izvojeval z uspehom ter si pridržuje pravico, storiti tozadevne korake v sporazumu z občinami.«
t Profesor Jožei llpiii.
Mož, za katerim žalujejo Slovenci in ž njimi Družba sv. Mohorja, je deloval v prvi vrsti na znanstvenem polju. Rojen je bil leta 1853 v Zapužali na Kranjskem; služboval jo več let kot profesor v Jičinu in na učiteljišču v Celovcu. Zadnja leta je bil vpokojen in je skozi celo vrsto let marljivo opravljal težke posle blagajnika pri Mohorjevi družbi. Pisal je zgodovinske sestavke svoj čas v »Ljubljanski Zvon« in v »Slovensko Matico«, med drugimi »Žiga Herberstein« in spis »Kranjski stanovi«. Med vsemi spisi
se odlikuje njegova knjiga »Slovenci in leto 1848«, v kateri opisuje kulturne in politične razmere pred 1. 1818 in pa vpliv tega leta na Slovence. Za Mohorjevo družbo je napisal knjigo »Na? cesar«. Profesor Apih je imel neko posebnost, da jc rad zgodovinska dejanja z današnjimi razmerami v dotike spravljal, zato so njegovi spisi splošne zanimivi. Pogreb pokojnika se l>o vrši) jutri popoldne. Pokoj njegovi duši!
Pred viiiarjem na Balkanu.
Balkan izgubiva zopet ravnotežje kakor kažejo vsa znamenja. Balkanske vprašanje še dolgo časa ne bo rešeno, in kaj pomenja balkansko vprašanje za ves kontinent, koliko je s tem vprašanjem na tehtnici ako se nesrečno reši se ne more prerokovati, niti podrobnejše določiti. Balkansko vprašanje je, kakor mora priznati tudi vsak diplomat najbolj kočljivo in obenem tudi najbolj važno, ker se ravno na Balkanu stikajo vse interesne sfere evropskih velevlasti. To jc povod, da sc velevlast izogibajo vsaki komplikaciji, ker bi v nasprotnem slučaju morala posamezna velevlast konstruirati casus belli Da bi imelo kaj takega velike posledice, je jasno, ker bi se potem balkanske vprašanje nc reševalo samo na Balkanu, marveč tudi drugod. To pa zato ker igra za vezna politika na Balkanu veliko vlogo. Iz istih vzrokov so doslej igrale velevlasti z ozirom na dogodkf na Balkanu večinoma vlogo gledalca oziroma svetovalca. Vedno so se izogibale velevlasti, eni ali drugi balkanski državi, kadar jc bila mogoče v sili, pomagati z orožjem v roki. Skušale so posredovati samo z diplomatičnim pisar-jenjem ter z grožnjami ali obljubami. £ to metodo so imeli diplomatje doslej šc mnogo sreče. Zlo so lokalizirali, a ozdravili seveda ne. Vsled tega se seveda to zlo pojavlja vsako leto v večji ali manjši meri. Ako sc bo sredstvo, ki so se ga posluževali diplomatje doslej, obneslo tudi v bodoče, to je seveda drugo vprašanje, na katerega bodo morale seveda razne balkanske države ob času odgovorili.
Oh začetku mladoturškega go spodstva v turški državi, so končno mislile velevlasti, da so sc rešile vsaj enega varovanca, ki je povzročal skrbi. Postavil se je na lastne noge ter začel samostojno korakati, seveda šc po otročje. Komaj pa je ta varovanec potrgal otroške čevlje, nastale so stare težkoče, nove nevarnosti in čim bolj ko sc jc gibal, tem večkrat je zadel zdaj
LISTEK.
P. L. Coloma:
Juan Miserla.
Povest. — Iz Španskega prevel E. T.
(Dalje.)
X.
Med tem je deloval Lopczinek v mali politiki. Neki pisatelj pravi, da nimajo v veliki politiki ljudje nič opraviti, ampak samo načela; čustva nič, samo koristi; v veliki politiki se ne reče, da so človeka umorili, ampak da je bilo treba zapreko odstraniti. Mala politika ima vse te velike napake na sebi, povrh pa še dobršno mero malih in smešnih; ona je mati tistih zakotnih Herostratkov,1) ki mislijo samo na to, kako bi sebe povzdignili, in ki nc poznajo drugega gesla kakor lastno korist.
') Herostrat jc bil slavohlepen Grk, ki je na vsak način hotel, da se njegovega imena ne pozabi, in je zato zažgal prekrasni tempelj Diane lifeške leta 356 pred Kristusom. Ta tempelj jo bil tedaj ena najlepših stavb na eelem svetu.
Vrtoglave sanje, blazni načrti, ki si jih ustvarjajo ti domišljavi pritlikavci, se nc dajo primerjati ničemur drugemu, kakor blodnjam razgrete vročinske domišljije. Lopczinek je bil prav tak mal politik, ki tudi ni pozabil gradov zidati v oblake: predvsem si je želel, da bi bil izvoljen za poslanca in že je videl, kako povsod tiskajo njegovo sliko in kako ga obdaja čast in slava.
Potem je v mislih razdelil Španijo na male zvezne državice in sc postavil eni za predsednika..
»Kdo ve!« je zamrmral v neumnem zadovoljstvu in se naslajal ob misli, da ho nekdaj v njegovih rokah vladarska moč.
A naenkrat stopi druga slika precl njegovega duha. Mislil si je, da jc v stolnem mestu Španije; že ni bil več predsednik državice Gadihanske, ali državice Sevillanske. Bil je predsednik zvezne republike španske! . . .
Lopczinek jo zamižal in stegnil roke, kakor da hoče zgrabiti to sijajno sliko in zagledal je pred sabo z ognjenimi črkami zapisani dve imeni: Napoleon I., Napoleon III.; častihlepni bedak je povesil glavo, kakor da že čuti težko breme vladarske krone, in drugič se mu jc prikradla iz ošabnih ust beseda; »Kdo ve!«
Toda sanjo minejo in resnica ostane; ko je Lopczinek odprl oči. ni videl druge republike, kakor republiko čevljev nad vrati očetove delavnice in ni slišal drugih glasov, kakor kako gospod Lopezin ]>o podplatih nabija, in teclaj jc on, prosvitljeni državljan, oče domovine,'') odločni demokrat in republikanec, zatajil tiste čevlje, ki so ga rodili, in, o napredek I — sramoval se je lastnega očeta! Prav tako hvaležen, kakor tista divja ljudstva, ki pozdravljajo solnce s preklinjevanjem!
Kadar so ga prevzele take misli, jo je urno pobral na cesto in se zanič-ljivo ozrl na nesrečnega Lopozina, ki je sključen čepel pri mizi in se pehal, da prisluži kruha temu nehvaležnemu sinu; v takih trenutkih jo začutil neki notranji nemir, ki ga je imel častihlepni bedak za ogenj veleuma, pa ni bil nič drugega, kakor besna jeza in zaničevanje; in hitel jc v republikanski klub razkladat strupene nauke, ki so sejali med onimi zaupnimi in nevednimi poslušavci pohlepno sovraštvo proti bogatim, zaničevanje do vere in silno lakomnost in častiželjnost.
'-') »Oče domovine« jo častno ime, ki so ga posebno stari Rimljani dajali za izredne zasluge, n. pr. če je kdo rešil državo nevarnemu sovražniku.
Toda nekega jutra oče Lopezin ni več vstal s postelje; drugi dan ga jc našel zdravnik v zelo nevarnem položaju in tretji dan mu jc kar naravnost povedal, da naj uravna svoje račune na tem svetu, ker jc prišla ura, da jih v kratkem poravna tudi na onem. Naenkrat, so bih; vse sanje uničene in obupan je padel vznak na svojo smrtno posteljo. Vsi oni bedasti upi, da bi kc-daj videl svojega sina na visokem po-litiškcm mestu, in da bi mu ta sin preskrbe! pokojno in easlipolno starost, vsi ti upi so naenkrat izginili, in ostal je pod njim grob, nad njim pa Bog, ki ga bo sodil . . . Lopezin ni bil brez vere: dal se je zaslepiti hudobnim naukom svojega sina, katerega je gledal kakor preroka; na zunaj sc je delal, kakor da sc čuti vzvišenega nad verske predsodke, v srcu pa nikoli ni tako čutil. In tako se je zgodilo, ko je gledal večnosti v oči, da jc obrnil svoj pogled k usmiljenemu Bogu in prosil sina, naj pošlje po spovednika.
Lopczinek je nevoljen pogledal očeta, zakaj ta jirošnja umirajočega jc vzbudila v njegovem sebičnem srcu samo jezo. Kaj bi reklo človeštvo o tem velikem možu, o globokem mislecu, o tem močnem duhu, ki je skon-čaval svoje govore v klubu z besoda-mi: »Državljani! Nc \ imenu Boga, ki
tu, zdaj tam na odpor. In to v svojem najožjem okolišu, pri Albancih, pri Kurilih, Družili in Arabcih. Potem so nastali zapletljaji z Angleško, Avstro-Ogrsko, s Francosko, z Rusijo ln nazadnje z Italijo kakor kaže dogodek v Hodeidi in obmejni boji v Tripollsu. Kratko in malo rečeno, ni minul mesec, da bi se kak zunanji diplomat nc oglasil v Vildizu. Toda vsi ti lieljuhi dogodki so se poravnali. Neprimerno večje p'i so nevarnosti, ki groze Mlado-turkom od njihovih najbližjih sosedov. Tozadevno je položaj veliko bolj zapleten, mnogo težji, kajti tukaj igra veliko manjšo vlogo skrb za lastno eksistenco kot pa zagrizeno sovraštvo proti vsemu, kar je turškega in moha-medanskega. Grška je bila zelo oškodovana od svojih sosedov v Carigradu, ki preveč zaupajo vase. Bojkot jc mnogo škodoval grški trgovini in prometu, ne da bi Turki s tem dosegli, da I>i opustili misel na združitev Krete v, Grško. Nasprotno: čim bolj se je Grke šikaniralo in poniževalo matcrielno, tem bolj jo rasel njihov narodni ponos in obenem plemensko sovraštvo. Bolgarska, ki stremi po hegemoniji na Balkanu, je med sovražniki Turške, k čemur ni malo pripomoglo barbarsko postopanje turške vlado napram macedonskim Bulgarom. Da na Bulgarskem niso malo ogorčeni napram Turški, dokazuje že skoro popolni sporazum med patriar-hatoni in eksarhatom. To so pravi, da bo v boju proti Mladoturkorn sledil temu koraku tudi sporazum obeh držav na političnem polju. Vso to, kar je bilo prej utopija, jo moglo napraviti staro plemensko sovraštvo, ki so ga razvneli Mladoturki v veliki meri in v novih oblikah. Tudi Srbija in Crnagora upati, da. bosti ob priliki še kaj dobili od Turčije, ki so počuti že nekoliko tesno. Bratje v Stari Srbiji kličejo po osvobo-jenju iz turškega robstva. V severni Albaniji poziva Isa Boljetinac k maščevanju turških nasilstev in temu se tudi pripisuje, da jo izvršil tajno zvezo med vstaškimi Albanci in bulgarskimi če-taši. Ako to upoštevamo, je lahko um-Ijivo dejstvo, da jo naenkrat nastala vstaja v vseh delih Macedonije. V čem se osredotočujejo skupna revolucionarna stremljenja, ki jih priznavajo tudi oficiozni turški krogi kljub svoji navadni molčečnosti o pravem položaju? Ta zadeva jo namreč, ki niohamedan-sko prebivalstvo na Balkanu vedno vzburja. to vprašanje tvori vedno skrb Turški in velovlastem, ki proučujejo to vprašanje že desetletja, a ni dospelo do nobenega trajnega zaključka, vsled bojazni, da bi same sebe ne obsodilo z razsodbo.
Še jc zima in na maccdonski zemlji feži sneg. Ko pa bo vstajala pomlad, bo začela setev krvavo poganjati v bilke, katerih končni sad bo avtonomija Macedonije, ker končno mora tudi na Balkanu nastati mir in red. Gospodje diplomati bodo sicer v teh časih tudi pridno pri delu ter bodo trgali od Turške, kakor so jo prej branili pod pretvezo miru. Med tem pa so kliče raz vseh prostolnih in predsedniških sedežev: »Mir! Mir!« In vendar ni miru
tam na Balkanu. Kajti mir bo nastal le takrat, ko se bo očistil Avgijcv hlev, ki so ga sezidali v solnčnih deželah Balkana Turki in ki so ga vzdrževali več kot i stoletja. Takrat jc bil Balkan krščanskim zahodnim državam predaleč, danes pa jo moderni čas postavil s svojimi prometnimi sredstvi turški hlev pred vrata ostale Evrope, in čas je. da vzame ta Evropa v roke vile in metlo.
HRVATSKA.
Iz Zagreba poročajo: Včeraj zvečer je bilo zborovanje hrvatske delegacije budimpeškega državnega zbora, na katerem pa so vsled nezadostne udeležbe ni sklenilo nobenih definitivnih sklepov. Predmet posvetovanja je bilo vprašanje, kakšno stališče naj zavzame hrvatska delegacija v ogrskem državnem zboru in zlasti v debati o bančni predlogi. Na tem zborovanju se je tudi sprožila misel, da odlože hrvatski poslanci demonstrativno državnozborske mandate ter preprečijo eventuelno potom obstrukcije v hrvatskem saboru volitev nove državnozborske delegacije, kar želi ban. Ako se bo koalicija odločila za ta korak, jo bo državnopravna opozicija gotovo podpirala. V prihodnjih dneh bo hrvatska državnozborska delegacija ponovno zborovala ter končno odločila o svojem bodočem postopanju.
BOSANSKI SABOR
ki bi imel hiti sklican že 1(1 t. m., bo sklican šele 23. t. m.j v tem času upajo doseči sporazum med saborskimi strankami in vlado.
POKVARJENI ITALIJANSKI DREADNOUGHT.
»Tribuna« poroča: Novi dread-nought. »Dante Alighieri« so morali olajšati za štiri topove zaradi znane konstrukcijske napake. Admiralni svet je tudi z ozirom na ta dread-nught sklenil vpokojiti viceadmirale Moreno, Viotti in Dereosi.
ITALIJANSKA BOJNA LADJA PLOVE PROTI LIZBONI.
List »Giornalc d' Italia« poroča, da je italijanska križarica »Roma« od-plula s tajnimi instrukcijami v Lizbono. Italijanska vlada hoče namreč imeti pred Lizbono svojo bojno ladjo v varstvo laških podanikov, ker se položaj na Portugalskem vedno bolj ostri.
ITALIJANSKA MORNARICA.
Italijansko finančno in mornariško ministrstvo sta se sporazumela, da se zvišajo izdatki za italijansko mornarico za 40 do 50 milijonov lir. 12 do 15 milijonov se bo porabilo za zvišanje števila moštva ter večjo porabo premoga, ostala vsota pa za gradbe novih ladij.
RUMUNSKI PARLAMENT RAZ-PUŠČEN.
Rumunska vlada je sklenila, da razpusti parlament 23. t. m. Splošne volitve bodo koncem februarja.
TURŠKA.
Carigrajski listi poročajo, da bo vlada poklicala 00.000 rezervnikov 1.,
ga ni. ampak v imenu narave vas pozdravljam!« Kaj hi ljudje rekli, če hi se njegov oče, recimo, pripravljal na smrt kakor najnavadnejši katoličan, duhovnika pri vzglavju in križ oh ustnicah? . . .
Zato je razjarjen pogledal Lopczi-na in odgovoril:
»Še tega se manjka . . . Mislim, da sem vas zadosti učil, da bi tako smešne praznovernosti lahko na miru pustili!«
»Fant!« je prestrašen vzkliknil Lo-pezin, >giej, jaz bom res umrl, to ni šala.«
»Pojte no, pustimo to otročarije; če so hočete spovedati, pa naredite kar luknjico v zid, kakor Turki delajo. Teh vrat mi pa noben črnuh nc prestopi, dokler som jaz živ . . .«
In Lopezinek je zgrabil svoj zamazani klobuk in jo odšel v klub ter pustil očeta samega v pekočih spominih na preteklost, gorečih željah za sedanjost in v obupnem strahu pred bodočnostjo.
»Sin! Sin!« je klical starec in steza! roke proti njemu, »ne pusti mo umreti kakor psa!«
Brezbožni sin jc slišal ta klic, poln neizrečeno groze, in že se jo mislil vrniti; a njegova sebična častilakomnost jo vpila glasneje kakor vest, in šel je svojo pot. Rad bi bil umoril tisti glas, ki jo kričal v njegovem srcu in šepetal jo sam pri sebi:
»Ni tako slab; bo že še pozneje čas za njegovo željo.«
Ob enajstih jo prišel Lopezinek domov iz kluba in je stopil v očetovo spalnico, ki jo bila čisto v temi; nobenega šuma ni bilo slišati.
»Oče! Oče! Ali spite?« je rekel in glas se mu je tresel od strahu.
Nobenega odgovora. Lopezinek je čutil, da se mu je jezik na nebo pri-sušil; prižgal je žveplenko, da napravi luč, ki jo je otipal na mizi. Tedaj je mogel razločiti očetov obraz, ki je ležal na blazinah bled, z odrtimi, napol ugaslimi očmi, lasje so bili še mokri od smrtnega znoja: nesrečni mož jc premikal ustnice, kakor da nekaj še-peče, in se je oziral v nekoga, ki ga je samo on videl:
»Ivo pa noče! Ko pa noče!«
Lopezinka je bilo strah teh oči, ki so se obrnile vanj, pa ga niso spoznale; strah ga je bilo toga prepad loga obraza, na katerem se je brala ona sila groza, ki spreleti človeka, kadar stoji nad prepadom brez dna. Lasje so se mu zjožili in trepetal je kakor šiba na vodi; zbežal jo v delavnico, ki jc stala v pritličju. V tisti naglici pa je pozabil na mizi luč in žveplenko in zdaj je bil naenkrat v temi. Pol življenja bi bil dal nesrečni Lopezinek, samo da bi ušel tej strašni temini! Pa kako naj se vrne v ono sobo, kjer je zakralje-vala. smrt? . . . Če se je ozrl v steno, jo zagledal hlodi obraz očetov, če na tla, se jc na tleli prikazal, če v strop, jo iz stropa vzrastel. Zamižal jo, in še živeje, šo strašne je ga je prediral tisti stekleni pogled, prav do srca, da mu je zastajalo od grozo. Stal jo nepremično in ni si upal stegniti rok, da ne bi zadel ob kakšno prikazen. Oči bi si iz-drl, samo da mu ne bi bilo treba gledati tega obraza; minute so se mu zdele kakor stoletja.
(Dalje.)
2., 3. in 5. armadnega zbora k šest-tedenskini orožnim vajam. Ko bodo ti odpuščeni iz orožnih vaj, bo vpoklicala nadaljnili 50.000 rezervnikov. — Iz Brcmerhafna poročajo, da je včeraj 19. t. m. pregledovala komisija Šestih turških častnikov pet parnikov severo-nemškega Lloyda, ki jih namerava nakupiti turška vlada za prevoz svojih vojakov.
V »SVOBODNI« DRŽAVI.
Razmere na francoskih železnicah.
Na francoskih železnicah nc vladajo bogve kako vzorne razmere, ker so preobtežene s prometom. Te razmere pa so sedaj šo znatno poslabšane vsled zadnje stavke železničarjev. Zlasti je zanemarjena zahodna železnica. Ako-ravno so v zadnjem času oblasti nekoliko izboljšale ves sistem na progah te železnice, da odhajajo osebni vlaki vsaj nekoliko točnejše kot preje, vendar pa so še zmeraj škandalozne razmere glede prevažanja blaga. Nek pariški časnikar se je pred dnevi vozil po zahodni železnici, ter je našel v bližini St. Ger-main-en-Laye 280 vagonov, večinoma naloženih, ki čakajo že tedne, da se jih odpošlje drugam. Pri Maisons Lafitte je videl 700 naloženih vagonov, od katerih so imeli posamezni napise »nujno«, ko so stali na stranskem tiru, ne tla bi sc moglo z gotovostjo reči, če kdaj pridejo v določeni kraj. Najnujnejše je treba pomoči v prometu z Hav-rom. Tozadevno je siccr pričakovati izboljšanja vsled pogodbe z sredozemsko železnico Pariz - Lyon, vsled katere bo na razpolago vsak dan 700 praznih tovornih voz. Misli pa se napraviti v Mavru tucli poseben velik kolodvor, na katerem se bodo sestavljali odhajajoči vlaki. Naročene so tudi nove lokomotive, in namerava se tudi graditi direktno progo iz Pariza v Mavre, ki se pro-računava na 50 milijonov kron stroškov.
novice.
+ Tudi spodnještajerski Slovenci »izumirajo«! Zagledal je zdaj beli dan tudi prvi rezultat famoznega ljudskega štetja na Spodnjem Štajerskem. Ptuj šteje 4637 prebivalcev, (1900: 4223), od teh Nemcev 3489, (1900: 2916), torej 573 več, Slovencev 392 (1900: 546), torej 154 menj! In to naj bo ljudsko štetje! Ali se nam ne bodo smejali Ašanti-zamorci pod vlado svojega poglavarja Lulu-kulu, ki bo menda tudi v kratkem ljudsko štetje uvedel, pa si ga upa boljše in pravičnejše kakor avstrijska vlada? Ali če bi na Novi Guine-ji začeli Avstralci ljudi šteti, bi pripadnike tujih rodov preje v resnici požrli, cla bi jih potem pri štetju samem ne bilo treba zatajiti, kar bi bilo vsekakor bolj pametno in dosledno kakor se dela v Avstriji. Sicer pa je to štetje slaba tolažba za Nemce, ker dejansko nič ne profitirajo, k večjem same sebe slepe. Radi tega ni na svetu nič manj Slovencev in tudi nič manj se ne bodo širili in nič manj Nemcem nevarni. Zatrli niste spečih, nc boste nas bdečih!
+ Globoke žepe nam očita glasilo ribnikarskega liberalizma, ko omenja, kako »Gospodar. Zveza« napreduje in je otvorila. novo filialko za svoj vedno bolj množeči se promet. Res je; zadosti je pridnost in varčnost v naši organizaciji nabrala, cla moremo gospodarsko čedaljebolj napredovati; nekateri liberalni žepi pa so sicer globoki, ampak imajo še to čudovito lastnost, da veliko vanje izgine, pa nič več vun ne prikaže, tako da kaže za. posebno lastnost teh žepov veliko zanimanje celo že državni pravdnik. Najbrž gredo »Jutrašem« zdaj te vrste žepi po glavi, da venomer o njih pišejo.
+ Za smeh In kratek čas. V parlamentu jc mnogo smeha, radi notice v »M o n t a g s r e v u e«, češ, da je Ploj imel že justični portfelj v žepu — nazadnje pa se je zadovoljil z naslovom »senatnega predsednika«. Posebno se smejijo naznanilu, cla je Ploj bil že sprejemal gratulacije »bližjih prijateljev«. Tako pošteno še ni bil kmalu kodo potegnjen, kakor v tem slučaju »senatni predsednik« od židovskega lista — in pa od »bližjih prijateljev«. Sedaj mu čestitamo še mi, da mu ne manjka nobena sladkost!
+ »Ostmarka« noče biti katoliška? Kakor znano, je škof dr. Nagi na Dunaju izdal jako umestno naredbo, da so morajo vsa društva v njegovi škofiji, ki se hočejo imenovati katoliška, podvreči nadzorstvu ordinariata, ako hočejo podporo od strani duhovščino. Liberalci in soc. demokrati so vsled tega zagnali velik krik, ker čutijo, da se bodo s tem katoliška društva reorganizirala ter okrepila, vpijejo pa. tucli tisti dunajski nazovi - krščanski soeial-ci, ki sicer katoličane s katoliško firmo slepijo, no marajo pa, da bi cerkvena oblast kontrolirala njihovo »katoliško«
delovanje. In glej čudo! med temi se nahaja tudi »Ostmarka«, društvo, ki so je ustanovili krščanski socialci brez potrebe, samo da z najbesnejšimi naci-onalci konkurirajo v preganjanju dunajskih Čehov. Dunajska akademična podružnica »Ostmarke« je zdaj na Dunaju zborovala in phil. Just ter iur. Kemptner sta ogorčeno konstatirala, da »Ostmarka« ni »klerikalna«, in da zoper vmešavanje škofa dr. Nagla protestira, češ, to pomeni »duševno jerob-stvo«, ki si ga »katoliški« dijaki ne bodo pustili dopasti. — Glej jih no »katoliških« dijakov! Ni jim ljubo, da bi se delovanje »Ostmarke« djalo na cerkveno rešeto, ker vedo, da »Ostmarka« vse drugače kakor krščansko dela. Nas pravzaprav le veseli, da so ti dijaki svojo pravo barvo pokazali, ker se bo na podlagi tega tudi v »Ostmarki« po-medlo z ultranacionalnimi petelinčki, ki spadajo v katoličanstvo tako, kakor Pilat v vero.
+ Kako se godi hrvaškemu kmetu. Zadnjič sta sodnik in birič v nekem selu na Hrvaškem nekemu kmetu, ki je bil nekaj zadolžen, dala odnesti streho iz desk od bajte, zdaj pa je občinsko poglavarstvo v Šestinah odredilo, da morajo kmetje za nek gozd, ki leži tako od rok, cla se jim ne iz-, plača drva sekati in na dom nositi, plačati za plačo logarju 13 Iv davka od vsake peči! Ubogi hrvaški kmetje tožijo tudi, da odvetniki neusmiljeno brez vzrokov tožbe odgoduje-jo, tako cla stroški strahovito naraščajo. Hrvati pa so v svojem saboru kregajo dalje zavoljo praznih reči, kmeč-kegi: gorja pa nobeden ne vidi — nasprotno, lisji vseh strank pišejo, da je reforma sodstva nemogoča, ker bi bila — predraga! To so prijatelji ljudstva!
Žalostno. »Dom« javlja, da se je v Trstu več bogatih hrvaških rodovin vpisalo za Lahe. Je zelo verojetno,
+ Reformo gozdnega zakona in občinskega reda ter volivnega reda je izdelal in predložil hrvaškemu saboru poslanec kmet Tomo Jalžabetič, član hrvaške kmečke stranke.
+ Lep spomin na reško resolucijo. »Dom« piše, da so se člani hrvaško-srbske koalicije 23. rujna leta 1905 vrnili iz Belgracla, odičeni z znanimi kolajnami, ki nosijo sliko Lajoša Košuta z napisom: »V spomin na mažarskega domoljuba!« Potem so pa šli in sklenili reško resolucijo. — To je tista koalicija, ki se postavlja, kako hoče hrvaški narod osvoboditi!
-j- Poslanec Štrekelj je v zadevi murv, ki so se posestnikom na nepravilen način oddajale, obsojen na denarno globo in stroške, ker je tržaško sodišče razsodbo komonskega sodnika dr. Lavrenčiča v polnem obsegu potrdilo. Soobtoženi Godnič, njegova soproga in J. Kovačič so bili oproščeni.
+ Podružnica Jugoslovanske Strokovne Zveze so ustanovi 22. t. m. v Št. Andrežu pri Gorici.
—	Cene argentinskega mesa so bodo podražile. Da dajo onclotne družbe meso tako poceni, je čisto umevno ob velikih dobičkih, ki jih delajo. Dobički treh največjih argentinskih tovarn za meso so znašali od 1898. do 1906. 18-7%, oziroma 112 % in 9-5 % povprečno. Dve teh tovarn sta leta 1902 razdelili celo 50 % dobička.
—	Vič-Glince. Katol. slovensko izobraževalno društvo vabi na svoj redni občni zbor, ki sc vrši v nedeljo, dne 22. januarja 1911. ob 4. popoludne v Društvenem domu. Po končanem občnem zboru društva se vrši občili zbor telovadnega odseka. Orel. Obeh občnih zborov se udeležite zanesljivo vsi člani in članice in tudi tisti, ki se želite vpisati!
—	Novice iz Pulja. Cesar je imenoval za svojega, tajnega svetnika poveljnika puljske vojne luke, podadmirala pl. Ripperja. — Dne 20. marca t. 1. bo praznoval poveljnik puljske vojne luke podadmiral pl. Ripper 501etnico svojega aktivnega službovanja. 8. aprila t. 1. pa bo obhajal isti jubilej namestnik poveljnika vojne mornarice, podadmiral Kneisler pl. Maixdorf. — Koncem februarja pride prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand s celo družino za dalje časa na Brionski otok.
—	Zanimivo novost namerava vlada vpeljati na ljudskih šolah, namreč poduk v kuhinjslvu; nc n?. enkrat pov-sodi ampak polagoma. Vsaka šola bi imela poseben prostor z dvema ognjiščema., pri vsakem ognjišču bi kuhale po Štiri učenke en dopoldne na teden; tako bi se vežbalo vsaki teden po 48 učenk. Za ta poseben trud bi učenke na dan, ko bi kuhale, dobivale zastonj kosilo; ako bi slabo skuhale, bi pa dobile kazen —- namreč slabo kosilo.
—	Kapelice v ljudskih šolah bodo priredili na Hrvaškem povsod ondi, kjer imajo otroci predaleč v cerkev. V kapelicah sc bodo ootem vršile šolske maše.
—	E.mc'ijs'-o predavanje. V nedeljo. dne 22. t. in., takoj po popoldanski siužbi božji bode v Zabnici pri Škof j' Loki predaval dež. sadj. inštruktor M. Ilumek o sadjarstvu s posebnim ozirom na tamkajšnje krajevne razmere.
—	Prebivalstvo Zeiuuna znaša 20 tisoč duš.
—	V Solkanu so snuje nova mizarska zadruga. Pristopilo jo žc lepo število mizarjev. No . a zadruga bi bila pod nadzorstvom zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici.
—	Avsirijsko brodarsko društvo (Flottenverein) jo v preteklem letu naraslo od 3253 članov na 10.000 članov. Glasilo tega društva »Die Flagge« sc tiska v 12 000 izvodih.
—	Za starče pokojnega Rusjana je otvoril belgrajski list »Politika« denarno zbirko, in je kralj Peter že daroval 500 dinarjev.
—	Skioptično predavanje v Brežicah priredi Katol. slov. izobraževalno društvo v nedeljo, 22. t. m, ob treh popoldne v veliki dvorani »Narodnega doma« o Lurdu. Vstopnina po 80, 40 in 20 v.
—	Laški šiovui komisarji kažejo po Istri veliko prebrisanost. V Kaštelu pri Bujah so hodili ti veleumi 20001et-nc- kulture popisovat samo v tiste hiše, ki so poznane kot »čista laška kri«, Hrvate pa sploh niso vpisali, kakor bi ne eksistirali. Na ta način ni v Kaštelu seveda nobenega drugega življa, kakor laški. — V Piranski in Izolski občini so kar celo okolico vpisali kot italijansko, dasi živi tam več tisočev Slovencev. Bistre glavice v Piranu in Izoli so iznašle, da nosi slovenska okolica prodajat v imenovani mesti svojo kmetijske pridelke in mleko in se mora pri tem posluževati laščino, torej: občevalni jezik je — laški!
—	Na opeklinah umrla. V Kopru je šla 741etna Marija Tamptenizza. z gorečo petrolejsko svetilko v klet. Naenkrat je začul njen mož grozno vpitje na pomoč iz kleti. Hitel je v klet, kjer je našel ženo vso v plamenih. Kljub hitre pomoči pa je vsled groznih opeklin umrla. Kako je nastala nesreča, se ne ve.
—	Umrl je Anton Jcjčič, podžupan v Šmarjah na Vipavskem.
—	Goriška deželna umobolnica sc otvori koncem tega meseci.
—	Umrl je v Gorici g. Ivan Gabr-šček, poštni oficial v. p. in uradnik goriškega kmetijskega društva.
—	O umoru pri Podbrdn na Goriškem, o katerem smo obširno poročali, objavlja železniško ravnateljstvo, da se umor ni zgodil v čakalnici ali pa blizu nje, ampak precej oddaljeno pri Bači. Sicer pa da se še ne ve, ali se gre za umor ali samoumor.
—	Dr. H. Friedjung, pomemben zgodovinar, znan po procesu v srbski aferi, je slavil to dni 60 lotnico svojega rojstva.
—	Novi monoplan po vzorcu Rus-janovega, na katerem je slednji ponesrečil, zgradi gosp. Merčep.
—	Umrl je v Gorici jetniški paznik v pok. Ivan Lisjak.
—	Za doktorja prava jo promovi-ral v Pragi gosp. Vladimir Orol iz Pr-vačine.
—	Na 20 mesecev težke ječe je bil
obsojen v Gorici 25 letni Anton Strani iz koperskega okraja zavoljo več tatvin.
—	Julianovo delo v Slavoniji. V
vasi Bankovci je par mažarskih naseljencev in za te jc hotel »Julian« ustanoviti šolo. Ker pa bi mažarskih otrok tudi za Julianovo šolo le bilo premalo, je julianski učitelj iz Našic pričel pregovarjati Bankovčano, naj pošljejo svoje otroke v mažarsko šolo, ki jo bo društvo Julian čisto brezplačno zgradilo in vzdrževalo in bodo njihovi otroci dobili tudi knjige in vse druge šolske potrebščine brezplačno. Nevedni kmetje so sc že skoro udali; v zadnjem trenotku pa so posegli vmes rodoljubni možje in dosegli, da sc spomladi v Bankovcih zgradi hrvaška Šola. Tamošnja zadruga jc dala v ta namen 17.000 K.
—	ProtihrvaškI izgredi v Zadru so bili minoli teden zopet na vrsti. Nek trgovec je imel v izložbi kip Sokola s hrvaško trobojnico; ima namreč glavno zastopstvo za ta proizvod neke tržaške tvrdlce za vos Balkan. Zadrskim italijanskim petelinom to ni bilo po-všeči, zato so se zbrali pred izložbo ter vanjo — pljuvali in jo onečejali z bla-lom, črnilom in drugimi lepimi stvarmi. Udeleževala sc je cclo policija. Šele orožniki so napravili red.
Sainoumor maturanta. Iz Gorice se poroča, da je prod nekaj dnevi izginil abiturijent ondotne realke, Jakob Kastenhubcr iz Kereszteny na Ogrskem, ki je imel ponavljalni matu-ritetni izpit. Njegovo truplo jc našel nek orožnik na Kulvarijski gori;
usmrtil se jc z dvema streloma iz revolverja.
— »Podporno tirušLvo za slovenske visokošolce na Dunaju« je prejelo od začetka decembra do 13. januarja sledeče darove: 200 K: Posavcev na Dunaju;'100 lv: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju; 50 K: sodni svetnik 1. Nabornik; po 40 K: Mostno županstvo Idrija in sekc. svetnik dr. I. Zolgar; 30 K: Županstvo Litija; po 20 kron: Min. svetnik, dr. J. Babnik, predsednik Ant. Delles, vladni svetnik Ant. Globočnik pl. Sorodolski, sekc. načelnik Vlad. Globočnik pl. Sorodolski, Anton Hrast, Iv. Knez, dr. Oimar Krajec, župnik Fr. Kušar, Neimenovan, dr. I. Oražen, Marija Seidl, polkovnik A. Su-sič. notar L. Svc.ec, dr. Drag. Treo, dr. II. Turna in Al. Vodnik; po 10 K: Hajko Arce, dr. Aleks. Fatur, svetnik Vek. Furlan, Minka Ilrašovec,4 vladni svetnik Iv. Ilc, Leopold Jonko, dr. Fr. Jur-tela, E. Knez, notar J. Ivogcj, prof. dr. F. Kos, prof. clr. V. Kušar, dr. St. La-pajne, Iv. Mankoč, dež. šolski nadzornik Fr. Matejčič, Jos. Mejač, sod. A. Mladič, ccs. svetnik Iv. Murnik, eksc. clr. M. Napotnik, prof. A. Peterlin, prof. M. Pleteršnik, dr. Fr. Ks. Poček, dr. A. Povšič, Josipina Puppo, ravnatelj A. Reich, dr. Izo Reja, podpolkovnik i. baron Roscher-Rath, dr. Jan. Serncc, sodni svetnik Jos. Rotner, dr. Gv. Sre-bre, Jos. Stritar, Iv. Šepec, Iv. Škarja, dr. V. Štempihar, dr. A. Švigelj, A. Trevn, dr. P. Turner, clr. I. Verčon, dr. J. VVilfan in Fr. žužek; po 8 Iv: dvorni svetnik Fr. Kolenc in dr. Iv. Paeuer; 7 K: min. podt. dr. M. Škerlj; po 6 K: p. blag. Fr. Ferlan, prof. Fr. Gasparin, dr. K. Jancžič, prof. R. Perušek, dr. R. Pipuš, Jak. Volk in clr. Fr. Žižek; po 5 K: clr. I. Benkovič, dr. A. Brenčič, dr. A. Brumen, Fr. Cerar, Iv. Gričar, Fr. Hmekik, clr. Fr. Horvat, dr. Juro Hra-šovec, Hran. in pes. v Izlakah, dr. Andrej Korcnčan, dr. Al. Kraigher, Iv. Kranjc, prof. L. Lavtar, ravnatelj Iv. Liefikounig, I. & A. Majdič, Iv. Mejač, L. Mikusch, M. Pahernik, župnik A. Podhostnik, Iv. Pušar, ravn. II. Schrei-ner, K. Schvveigcr, dr. Jos. Sernec, sod. svet. Jos. Sitter, O trn. Skale, A. Šara-bon, Juri Šenk, Al. Štrekelj, prof. Al. Tavčar, Gust. Vidic, ravn. I. Vidmar, ravn. I. Vončina, dr. Jos. Vošnjak, Al. Zajcc, Norbert Zanier in dekan Jos. Zupan; po 4 K: dr. Fr. Detela, notar Al. Hudovernik, Štefan Klun, clr. Fr. Pcrnc, L. Schvventner, Fr. Štupar in dr. Jak. Toplak; po 3 Iv: mestni nadžupnik II. Angercr, Fr. Nemec, prof. Jož. Reisner in Fr. Žagar; po 2 K: Fr. Abulner, Mar. Bayr, V. Engelman, Iv. Engelsherger, Kmečka pos. in hran. Sv. Križ, župnik A. Kolar, V. Kopitar, Jos. Medica, dr. Jos. Pavlin, Rud. Pevec, M. Schuster, Mat. Sebenikar, dr. Fr. Vončina in Miha Žmavc. Skupaj 1483 K. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nad-revident j. ž. v pok.. Dunaj II., Reisner-revident j. ž. v pok., Dunaj III., Reisn r-
—	Razpisana srednješolska mesta.
Od 25. decembra 1910 clo 13 januarja 1911, so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Praga-Mala stran (nem. g., 31. I.), Nikolsburg (g. 26. I.). — Klasična f i 1 o 1 o g i -j a : Freistadt (g., L. Gr. d., 15. II.) — Moderna filologija: Dunaj II. (1. r., Fr. D., 30. I.), Dunaj V. (r., Fr. D. 30. I.), Dunaj IX. (r., Fr. D., 30. 1.) Bud-jejevice (r., Fr. E.. 5 II.), Plan (r., Fr. D., 5. II.), Iglava (r., Fr. D., 27. II.), Line (g., D. 1. gr., 15. II.), Steyr (r., Fr. D , 15. II.), Solnograd (r., Fr. D., 15. II.), Brno (2. r., Fr. D., 27. II.), Krnov (Jagerndorf r , Fr. D., 15. II.) — Z god o v.-zemljep. skupina: Budjejevice (r., 5. II.), Gradec (g., 31. I.) — M a t. f i z. skupina: Ljubljana (r., M. NI., 10. II.), Praga (III. r., M. Geom., 5. II.), Litomerice (r., M. NI., 5. II.), Solnograd (r. M. NI., 15. II.), Prostejev (Prodnitz r., M. NI., 27. II), Inoinost (g., M. NI., 6. II.), Inomost (r., prov. mesto, M. NI. 6. II.), Bovereto (g., M. NI., 6. II.) — Prirodopisna skupina: Tešin (r., Ng. nI. m. (ali c.), 15. II.) — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Originalne zapornice. Vipavska železnica je napravila zdaj na več krajih zapornice, zapirajo so. pa ne, ker čakajo še na napise, ki niso še izgotov-Ijeni. To jc birokratičen kozel, da ni treba lepšega iskati.
—	Premiera nove hrvaške opere
»Ogenj«, ki jo jc uglasbil Blagoje Ber-sa, a libreto spisal Nemec M. A. Will-ner, sc je vršila v zagrebškem gledališču dno 12. t. m., a ni posebno uspela. Kritika sicer priznava velik talent skladatelja, pravi, cla ima opera več prav lepih mest, a kot celota tudi veliko hib Glavna napaka pa da jc ta, cla nima nič hrvaškonarodnega na sebi, da je anacionalna, kar se temboli občuti, ker je tudi tekst tuj — nemški.
—	Gorica šteje po novem štetju 28.000 ljudi.
—	Zanimiva predstava »Pausta« v Zagrebu. Na zagrebškem gledališču pripravljajo za prihodnji eden novo uprizoritev Gounodovo opore »Faust«. Kot Marjetica nastopi iz prijaznosti operna pevka gdč. Vera Freudenreich, hčerka pokojnega Zvonka in unukinja Josipa Freudenreicha, ki se je izobrazila v Draždanah. Fausta pa bo pol sloviti tenorist lvovske opero Lo\vczyn-zski, a Mcfista poljski basist, Szeller. Tudi ostalo vloge bodo v najboljših rokah.
—	Zopet sainoumor realca v Gorici. Iz goriških listov posnemamo: Obesil so jc v Gorici realčan A 1 d o Rotli, s ar 17 let, na svojem domu via Municipio 10.
Rojak umrl v Ameriki. Dne 12. decembra jo umrl v Baggaley, Pa., rojak Fran Božič iz vasi Veniše v fari Lesko-vec na Dolenjskem.
—	Zahvala. Podpisano prostovoljno gasilno društvo izreka prisrčno zahvalo vsem blagim darovalcem, ki so priskočili na pomoč bod'si s krasnimi darovi za srečolov, bodisi s preplačili na vstopnini v prid dobro uspelo vose-l'ce. Hvala jim! Prostovoljno gasilno društvo Rateče na Gorenjskem.
Merske novice.
š Ljudsko š'etje v Gradcu. Tukaj
je bil pritisk na slovanske prebivalce od strani mestnih uradnih števnih revizorjev oziroma hišnih gospodarjev silen. Le tiste se je vpisalo za Slovence, ki so to odločno zahlevali. Drugače nihče ni vprašal po občevalnem jeziku. Sigurno je, da se bo število Slovanov v Gradcu silovito zmanjšalo proti onemu šievilu iz leta 1900. Prebivalcev šteje Gradec sedaj okrog 160.000, leta 1900 pa so jih našteli 138.000.
š Mariborski občinski svet jc v svoji zadnji seji dne 18. januarja sklonil končno vendar razširiti znano blatno in ozko ulico Freihausgasse, ki je bila v deževnih dneh podobna hribovskemu klancu. Ta del ulice je bil tudi za pasante zelo nevaren, saj se nisi imel kam izogniti. Šele po dolgem pre-udarjanju so prišli mestni očetje do tega, cla se cla ulica razširiti le, če se podero obcestne stare hiše. — Sobotne semnje za svinje in teleta bodo prestavili na petek. — Spremeni se tudi mestni stavbeni red. Da bi pa poboljšali mestno gospodarstvo, to še mariborskim vsenemškim modrijanom do sedaj ni prišlo v glavo.
š Nedeljski shodi. Živahno deluje naša nepolitična in politična organizacija na Sp. Štajerskem. V Slov. Bistrici je zborovalo tamošnje »Slov. l at. izobraževalno društvo«, govoril je g. clr. Ilohnjec. V Gornjem gradu je imel dobro cbiskan shod poslanec clr. Verstov-šek, ki je govoril o planinah. Komisar Sima-Gall je imel predavanje o raznih agrarnih zakonih. — V Št. Jerneju in Zrcčah pri Konjicah je govoril poslanec dr. Korošec. — O jareninskem shodu poročamo na drugem mostu. — Poleg teh se je vršilo še ccla vrsta manj šili shodov.
š Orel. Na Polzeli v Savinski dolini so si tamošnji fantje ustanovili v nedeljo 15. t. m. nov telovadni odsek Orla. Pristopilo je 30 fantov. Govorila sta br. Čulk in dr. Jehart iz Petrove.
š Ustanovni član akad. drnštva »Zarje« je postal gospod Franc Jarc, župnik v pokoju v Ljubljani Društvo se mu tem potom prisrčno zahvaljuje za velikodušen dar 100 K.
š Razpisane učiteljske službe. V kozjanskem okraju so razpisane sledeče službe za učitelje oziroma učiteljice: V Št. Petru pod Sv. gorami, v Bučah, v Olim-ju in v Zagorju. V okraju Brežice: v Kapelah in v Globokem. Prošnje na kraj ne šolske svete do 7. februarja 1911.
š V št. Miklavžu pri Hočah hoče ustanoviti mariborski mogotec Scher-baum šulferajnsko šolo. Na vse mogočo načine se lovi ljudi na limanice šul-ferajna. Ali se bo vsenemškim agitatorjem posrečilo zabiti to zagozdo v slovenski Šmiklavž, je drugo vprašanje.
š Žeiale pri Rogatcu. Katol. bralno in izobraževalno društvo v Žotalah priredi v nedeljo, dne 19. januarja, po rani maši strokovno predava, i je o zavarovanju. Govori uradnik »Vzajemne zavarovalnice« iz Ljubljano.
š Shod Štajerčijancev v šl. Lenartu v Slov. Goricah. Končno sc je Šta-jerčijancem vendar zopet zasukalo. Žo preloženi shod šnopsatjev sc vendar vrši v nedeljo, 22. t. tu., v šentlenar-škom »Vercinshausu«. Glavno besedo ima zopet Korlek Linhart. Dcviza. shoda bo: Rešimo Šnopsl V boj za šnops! Potne stroške plačajo Linhartu seveda ptujski žganjarji.
š Slov. Bistrica. Poročil F.e bo v nedeljo, 22. jenuirja, posUuenačelnik go-snod Jurij Grosek,
š Srebrna foroV^a. V Ccju sta v sredo, 18. januarja, obhajala srebrno poroko Avgust ni Ana Egersdorfer.
š Nova stavba za štajersko obrtno :'n trgovsko zbornico so bo stavila prihodnjo spomlad v Gradcu. Graški mestni svet odstopi v to svrho trgovski komori do 1500 kvadratnih metrov stavbišča, ki ga je kupilo mesto od vojaškega erarja. Stavba bo 3nastropna.
š V Novi Cerkvi pri Celju je umrl g. M. Selčan, posestnik v Selcih. Dve loti je bil vslccl hude želodčne bolezni priklenjen na bolniško posteljo. Bil je zvest naš pristaš ter je bil naročen na samo katoliške liste. Slar jo bil šole 40 let. Blag mu spomin!
š Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru st čvrsto giblje. Bedno vsako soboto zvečer se vrše predavanja. Zadnjo soboto 14. t. m. je predaval dr. Ilohnjec o delovni pogodbi s posebnim ozirom na delavske stavke.
š Električna razsvetljava v Do» brni. Dobrnčani dobimo električno razsvetljavo. Začeli so s preddeli. Napeljala se bo elektrika iz Vitanja iz električno centrale inženerja Linlauerjn.
š Nesreča v delavnici južne železnice v Mariboru. Dne 16. januarja krog ]>oldnc jo delavec Boštjan Robaš v delavnici južne železnice v magdalen-skem predmestju prišel vsled neprevidnosti med voz premikač in nek kotel. Pritisnio ga je s tako silo, da jc dobil težke notranje in zunanje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
š Prememba v srednješolski službi, Profesor na mariborskem c. kr. moškem učiteljišču g. clr. Mat. Potočnik je pros'l kranjski in ludi štajerski deželni šolski svet, če sme menjati službo z enim profesorjem učiteljišča v Ljubljani. Poroča se, da sla oba deželna šolska sveta v to privolila. Tako se je vendar končno posrečilo Slovanu ravnatelju Schreinerju pregnati z mariborskega učiteljišča profesorja Slovenca.
š Trdovratni samomorilec. Iz Maribora poročajo, da je stražnik Perko ob Dravi dobil v nekem čolnu 38 let starega delavca Mat. Osenjaka, ko je hotel skočiti v Dravo. Osenjaka so prepeljali v njegovo stanovanje, kjer se je navidezno pomiril. Uro pozneje pa se je obesil.
Kiževnosl.
* ZbfrTa ljudskih iger. 14. in 15.
zvezek. Cena vsakemu snopiču 80 vin Ljubljana 1910. Založila »Katoliška Bukvama«. Kako zelo včasih tožimo da se premalo goji dramatika in da nam dobrih, za ljudstvo primernih in obenem tudi v estetičnem oziru dovršenih iger manjka! Toda stvar je pa časih tudi taka, da ne znamo izrabiti kar se nam nuja. »Zbirka 'judskib iger« jc jako bogata zakladnica za naše odre na deželi in je tudi vedno boljša. Tako obsegata n. pr. pravkar izšla 14. in 15. zvezek igrokaze, ki imajo v vsakem oziru, bodisi kar se tiče snovi ki jo obravnavajo, bodisi kar se tiče zgolj lepočutne strani veliko ^rednosl za izobraževanje igralcev in gledalcev in ki se bodo jako rade povsod igrale ker nujajo izredno lepe in hvaležne vloge. Tu imamo dve zgodovinski igri »Junaška deklica« (Blaž. Ivana d'Arc). Devica Orleanska in »Turki pred Dunajem«, ki bosta za naše odre dragoceni pridobitvi in poglobili zmisel za velike zgodovinske dogodke v našem ljudstvu, prelepa in nežna mladinska igra pravljičnega značaja »Materin blagoslov« ter drami iz življenja prvih kristjanov »Sv. Boštjan« in «Fabiola in Neža«, ki nas živo uvajata v pomembno dobo boja med poganstvom in krščanstvom, rišeta ostro značaje in visoko navdušujeta za lepoto, ki je v katoliški veri. Naša izobraževalna društva bodo pač z veseljem segla po 14. in 15. snopiču »Ljudskih iger«, saj jih povsodi težko pričakujejo in se povsod tudi čedalje več in boijšc igra. Cena vsakemu snopiču je 80 vin. in se naročata v »Katoliški Bukvami«.
LiUDl]anske novice.
lj Zabavni večer priredi v nedeljo zvečer ob 6. uri v ^Rokodelskem domu« Katol. društvo za delavke z jako zanimivim sporedom. Kdor se hoče par ur dobro zabavati, naj pride!
lj Jutri zvečer bo živahno življenje v »Unionovi« veliki dvorani in v stranskih prostorih. Ob zvokih »Slov. Filharmonije« so bo razvila predpustna zabava podpornega društva dclavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne. Čisti dohodek jo namenjen bolniškemu podpornemu skladu, torej tem večji vzrok, da pohiti na to zabavo vse, kar pošteno čuti. Če ima naše mesto od ko< i velik zaslužek, ima ga od tobačnega delav-
siva iu to naj l>i jutri upoštevali vsi sloji. Kakor vsako leto, bo tudi lotos zabava tako neprisiljena, da bo vsak udeleženec resnično zadovoljen. Vstopnina je nizka: samo t K. Jutri torej veseli ljudje med vesele ljudi!
lj V zadregi so ostanki starega magistratnega gospodarstva, ker je užitninskim uslužbencem vendarle dovoljena potodstotna dravinjska il.o-klada, dasi so na vse prologe upili, da je ne bo in da se je »Jugoslovanska Strokovna /veza« blamirala. Ko se je pričelo od ostankov starega magistratnega gospodarstva po Ljubljani vpitje, da v petodstotni draginjski dokladi mestnim uslužbencem niso všteti užit-ninski uslužbenci in da I i draginjske doklade sploh ne dobe, je na prošnjo »Jugoslovanske Strokovne Zveze« posredoval pri gosp. vladnemu svetniku vitezu Laschanu g. mestni svetovalec Rojina. kateremu je g. vladni svetovalec obljubil pomoč. \a to obljubo g. vladnega svetnika je sove v proračunu sedaj potodstotna draginjska doklada, na katero liberalci niso nikdar mislili in katero so celo hoteli užitninskim paznikom od jest i, da bi potom lažje agitirali za svojo talilno stranko. Na pritisk »Jugoslovanske Strokovne Zveze« se je za paznike moralo nekaj storiti. da se bo pa še več, to je naša resna volja! Užitninski uslužbenci pa so že tako razsodni, da ne bodo šli na lim onim, ki so v dobi liberalnega gospodarstva samo sebe mastili. za nižje pa nikdar niso imeli no srca, ne pomoči. Vse že komaj čaka veselega trenutka, cla. bo pokopana vsegamogočnost ošabne liberalne klike. In da se bo to zgodilo, to nam jamči novi volivni red, Zato pa je vse javkanje ostankov starega magistratnega gospodarstva zaman. Nastopila bo nova doba, doba pravice za vse!
lj Znanstveni odsek »Matice Slovenske« bo imel sejo v ponedeljek dne 23. t. m. ob šesti uri zvečer. Na dnevnem redu bo razgovor o pripravah za Jugoslovansko Enciklopedijo. I'. n. gg. člani oz. sotrudnlki naj blagovolijo do takrat pripraviti svoja poročila.
lj Za rezervne častnike in moštvo. Kdor bi k letošnji orožni vaji hotel priti z avtomobilom ali z motorjem, naj to do konca februarja javi pri tukajšnjem okrajnem nadomestnem poveljništvu. Pri objavi je navesti tip in moč vozila, kakor tudi spada li šofer k domobranski ali k vojni rezervi. Rezervniki, ki pridejo k orožni vaji z avtomobilom, dobe na dan 30 K, oni pa, ki pridejo z motorjem, pa 0 K dnevne odškodnine. Šoferje preskrbuje vojaški erar.
lj Umrl je vpokojoni strojevodja tobačne tovarne g. A n t o n W e i s e r , star 67 let.
lj Zamenjani klobuk pri popoldanski predstavi dne 15. t. m. v gledališki desni pritlični garderobi se dobi v brivnici gosp. Ogriča, Židovska ulica št. 7. Oba kupljena v trgovini gosji. Vaneka, Sv. Petra cesta.
lj Dražba zastavljenih predmetov »Mestne zastavljalnice« se vrši jutri cel dan. oziroma, dokler se ne razprodajo, v mali dvorani ..Mestnega Doma." Prodajali se bodo: šivalni stroji, različne knjige, kukala, j)erilo, obleka.
Slovanski veslniK.
>1 Skabičevskij umrl. V Pavlovsku pri PeterbUrgu je umrl ruski pisatelj in literarni zgodovinar A. M. Skabičevskij, po rodu Poljak.
Stoletnico Frana Kurelac, znamenitega jezikoslovca in jiisatelja, jira-znujejo Hrvati.
si Nova železnica Paračin—Zajičar v Srbiji jc bila te dni izročena pro-metu.
si Na konferenci jugoslovanskih umetnikov, ki se je minulo nedeljo vršila v Belgradu, se je sklenilo: 1. da se spomladi leta 1912. jl iredi jugoslovanska razstava v Belgradu. iste jeseni pa v Sofiji; 2, da se jugoslovanska Zveza »Lada« udeleži razstave v H i mu leta 1913.; 3. cla se ista udeleži vseslovanske razstave v Pragi leta 1914.; 4. da se vsako leto priredi po eno jugoslovansko razstavo in bo prva po onih v Belgradu in Sofiji na Celinjah.
Češka rodoljubkinja. Praški Narodni Listy« poročajo, da je zapustila Emilija Kralj v Prihraniti pol miPjona kron za javne dobrodelne namene. »Češka Matica školska« je dobila ocl vsote 300.000 kron.
si Ruske policijske revizije. Policijska revizija sc jo vršila nenadoma v zavodih katoliškega dobrodelnega dru-
»Tal iFTil iH.ifiiU!! B^.iiltHIMPBHI
šiva v Kijevu. (To društvo je popolnoma jtodobno naši Vinconcijevi družbi.) Preiskali so ljudsko kuhinjo, sirotišnico sv. Vaclava, zavetišče za starce in zavetišče za brezposelne služkinjo. Vzrok loj nepričakovani reviziji jo menda bil, ker so v Zitomiru prišli na sled nekemu tajnemu samostanu. Ruska tolegrafična agentura je raznesla o tem odkritju alarmujoče vesti po celi državi in vsled tega so postale državne oblasti tako nervozne. Najbrže jo bilo ji a dotično poročilo telegrafične agon-ture neresnično in jc temeljilo na pomoli.
si Reforma ruske policije. Obetane jiostave o državljanskih pravicah, nedotakljivosti osebne svobode in reforme administrativnega reda ne morejo na Ruskem dočakati belega dne. Namesto tega hiti pa vlada zelo z načrtom o reformi policije. Ta reforma bi požrla na leto (10 milijonov rubljov več kot dosedaj. (Torej veliko več kot v Avstriji dveletna vojaška služba.) Večji stroški bi narasli vsled povišanja plač in povišanja števila policijskega osobja. Če se primeri ta izdatek s skromnimi sredstvi, katere dajo ruska vlada za šolstvo, se vidi v tem jasna slika ruskega sistema. Doslej ni imel gubernator ali okrajni glavar nobenega vpliva na odredbe policije ali žandarmerije, ki je odvisna neposredno od Petersburga. Celo nižji uradniki policije in žandarski podčastniki so imeli pravico pošiljati poročila neposredno v Petersburg. Bo novem načrtu bi sc to spremenilo in policija v guber-niji bi bila podrejena gubernatorju, kateremu mora poročati o svojih važnejših odločitvah. Gubornatorji |>a stoje v zvozi neposredno z osrednjo vlado politične agenture, policijskim oddelkom v ministrstvu, toda niso ocl njega odvisni iti lahko postopajo samostojno. Na ta način bo gubernator načelnik policije svoje gubernijc. Pri sebi bo imel posebno pisarno za policijske zadeve in posebnega uradnika, referenta za policijo. Na ta način hoče ruska vlada doseči enotnost pri postopanju oblastev v kakšnem kraju. Doslej namreč ni bilo med upravno oblastjo in policijo nobene zveze in večkrat sta nastopala gubernator in načelnik policije in žandarmerije v popolnoma nasprotni smeri. Vsakdo je bil absoluten vladar v svojem kraju. Gubernator lahko vsakega, kogar hoče, vsak tre-notek administrativnim potom prežene iz kraja, tudi načelnika policije. Načelnik policije pa lahko brez navedenega vzroka vsakega, tudi guberna-torja vtakne v luknjo.
Srbski pravoslavni cerkveni kongres, ki je bil lanske jeseni radi jiolitič-nih dogodkov odgoden, bo jio cesarjevem dovoljenju sklican zopet med pra-voslano veliko nočjo in binkoštmi.
Za ureditev paše na bosanski meji se je, v Dalmaciji sestavil odbor, ki je le dni bil pri deželnozborskem predsedniku dr. Ivčeviču in ga prosil, da se zavzame za. stvar.
REPUBLIKANSKI MUZEJ V LIZBONI.
Magdeburg, 18. januarja. »Magde-Inii-ger Zeitung« poroča iz Lizbone, da so vslecl odredbe predsednika Brage odstranili iz republikanskega muzeja vse predmete, ki spominjajo na padec dinastije.
Telefonska in firzolavna poročila.
NASILSTVA PROTI SLOVENCEM PRI LJUDSKEM ŠTETJU.
Dunaj, 20. januarja. Poslanec dr. Korošec je vložil v današnji seji državnega zbora interpelacijo radi nasilstev j>roti Slovencem pri ljudskem štetju n a D u n a j u, poslanec Grafenauer pa radi nasilstev pri ljudskem štetju proti Slovencem n a K o roške m.
TAKTIKA »SLOVENSKEGA KLUBA«.
Dunaj, 20. januarja. Dunajski listi priobčuje jo: O taktiki »Slovenskega kluba« bo odločeno tekom prihodnjega tedna. Odločitev stori najprej parlamenta rična komisija., ki predloži svojo odločitev v odobrenje plenumu kluba. Parlamentarna komisija Slovenskega kluba ima 8 članov, od teh so se, kakor znano, za brezpogojne jiristaše po dr. Korošcu predlagane taktike izjavili le dalmatinski zastopniki, drugi člani parlamentarne komisije, Krek, Povše in Grafenauer _so za politiko proste roke napram novi vladi. Razmerje glasov v parlamentarni komisiji bo skoro gotovo 3 proti i. Odločitev bo v rokah
Sili«!
ilr. Šusteršiča, ki se doslej ni izjavil niti za, niti proti dr. Krekovemu pred-logu. V ilunajsklih listih je izraženo mnenje, da bo dr. šusteršič odločil za dr. Krekovo taktiko. Kar se tiče »Slovenskega kluba« in »Slovanske Unije« ni mnogo nagnjenja to razmerje tako nadaljevati, kakršno je bilo prej, ker bi samostojno jiostopanje »Slovenskega kluba« bilo za slovenske interese koristneje. Nikakor se pa ne zavrača skupno postojianje s Čehi od slučaja do slučaja. To jioročilo dunajskih listov samo beležimo brez vsake opombe.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 20. januarja. V današnji seji državnega zbora jc govoril novi finančni minister dr. \Iayer. Govoril je jako kratko. Opozarjal je na to, da je še-le pred kratkim prevzel finančno ministrstvo. Njegova rezerva karakteri-zira ves sedanji politični položaj.
POSLANEC ZAGORAC NA POTI V JERUZALEM.
Zagreb, 20. januarja. Poslanec Za-gorac je odpotoval v Jeruzalem. Govori se o nesoglasjih v Milinovi stranki. Širijo se vesti, da se poslanec Zagorac namerava popolnoma odtegniti političnemu delovanju.
VEČINA HRVAŠKEGA SABORA ZASIGURANA ?
Osjek, 20. januarja. Dr. Neumann, novi predsednik hrvaškega sabora, telefonira »Narodni Obrani«, da je večina v hrvaškem saboru zasigurana in s tem tudi sa borova delozmožnost.
ARABCI PROTI TURČIJI.
Aden, 20. januarja. Iman Yaliia jo napovedal vojsko Turkom ter je poslal oborožene tolpe na vse strani v gore. Iz Jemena poročajo, da so Arabci razdrli brzojavne zveze, pošte ne morejo več voziti, šejk Buru paša se je pridružil vstašem. Glavno mesto vstaši oblegajo. Guverner je z moštvom popolnoma obkoljen.
SIBIRSKI IZGNANCI.
Feterburg, 20. januarja. Včeraj so odgnali v Sibirijo 200 političnih jetnikov, med njimi mnogo dijakov. Včeraj popoldne so sc vršile policijske hišne preiskave v raznih mestnih okrajih. 15 oseb, večinoma dijakov, je bilo na novo aretovanib.
NOV USPEH ZRAKOPLOVSTVA.
San Francisco, 20. januarja. Zra-koplovec Ely je., dosegel včeraj s svojim letalnim strojem nov uspeh. Skušal je poleteli s trdne zemlje na bojno ladjo »Pennsvlvanio« in nazaj, kar se jo tudi popolnoma posrečilo. Na krov ladje sc je popolnoma srečno spustil. Ta polet je vzbudil tem več zanimanja, ker ga je izvršil v megli in ladje ni bilo mogoče videti s kopnega. Da se je avi-atiku olajšala orientacija, so dajali z bojne ladje znamenja s parno piščalko. Tudi polet nazaj na kopno sc jc posrečil brez nezgode.
»Slovenska Slraža."
Narodna dolžnost slehernega Slovenca jo rabiti edino:
1.	Užigalice „V korist obmejnim Slovencem." Dobiti se morajo pri vsakem trgovcu, ki živi od našega ljudstva. Naročajo se pri Gospodarski Zvezi v Ljubljani.
2.	Kolinska kavina primes „V korist, obmejnim Slovencem." Na vsakem ovitku mora biti pečat »Slovenske Straže."
.Kolinsko cikorijo v vsako hišo in ta bo vsak dan podpirala Slovensko Stražo. Od druge cikorije Slovenska Straža nima dobička. Zato zavedne slovenske gospodinje zavrnejo vsako drugo cikorijo in rabijo samo kolinsko v korist Slovenske Straže.
3.	Drože, kvas iz drožarne J. Košmerla v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 8. Slovenci bomo jedli samo tisti kruh, ki bo zamešen s Košmerlovimi drožmi. Slovenske gospodinje; domač izdelek so te drože, in najboljše, kar je tuje ni naše in ni dobro.
4.	Še ta mesesc pridejo v promet v korist Slovenske Straže papir, čistilo za čevlje in razne tkanin e.
Razne stvari.
Zaroka nadvojvode Karola Franca Jožefa. Ogrski listi poročajo, da se bo nadvojvoda Karol Franc Jožef v kratkem zaročil z nadvojvodinjo Elizabeto, najstarejšo hčerko nadvojvodinjo Marije Valerije.
škof šopronjski, znani apologetični in asketski pisatelj dr. Otlokar Prohaz-ka je le dni v ogrskem katoliškem Cor-
UifSl
kvenem listu ostro grajal denarne špekulacije visokega ogrskega klera. Skoro istodobno pa je slovaški duhovnik v »Liclovih novinah« bičal to razmere in omenil, da je rajni velikovaraždinski škof Szmrecsanyl poldrug milijon kron zapustil svojim ljudem, cerkve in šole na deželi pa so revne, da bolj ne morejo biti. — V magnaških krogih vlada vsled tega veliko razburjenje, ima pa škof Prohazka čisto prav, ker se je dotaknil rakrane ogrskega in deloma tudi hrvaškega visokega klera.
Umor poljskega veleposestnika. Iz Varšavo poročajo, da je v vasi Labzia ob jtrusko-ruski meji nek neznanec napadel veleposestnika Gniazdovskega, ko jc zjutraj stopil iz vožnih vrat ter ga ustrelil z revolverjem. Morilca, ki je bržkone čakal na svojo žrtev, so takoj začeli zasledovali, vendar doslej še brez uspeha.
Norci umorili norca. Iz Kolina javljajo, da so v bližini norišnice v Ander-nachu našli umorjenega nekega bolnika. Misli se, da so ga umorili drugi slaboumni bolniki zavoda.
300.0C0 kron zapusti! dvanajsterim konjem. Akusius Bizonv, brat mažar-skega poslanca Emila Bizona, je umrl lani meseca aprila. Bil je neoženjen ter imel od vsega sorodstva samo sestro in brata. Zapustil je velikansko posestvo v vrednosti 300.000 K. To imetje, kakor tudi vso ostalo premičnino in nepremičnino je Bizony zapustil svojim dvanajsterim starim konjem. Za izvrševa-telja oporoke je določil društvo za varstvo živali. Sestra in brat umrlega sta ponudila temu društvu 100.000 kron, ako jima odstopi posestvo. Društvo pa so ni udalo, vsled tega sta brat in sestra vložila tožbo za razveljavljonje oporoke.
Časnikar — vojni minister. Iz Bit
karešta poročajo, da dela v Rumunski sestava novega konservativnega kabineta mnogo preglavic ondotnim politikom, zlasti pa se v vseh vojaških in civilnih krogih živahno razmotriva dejstvo, da je ministrski predsednik Peter Carp poklical glavnega urednika, konservativnega lista »Epoca«, Nikolaja FilipesČu, kol vojnega ministra v kabinet. V Rumunski doslej še nikdar ni bil vojni minister kak civilist, sedaj pa je jiostal celo časnikar vojni minister. Filipeseu j^ kot pisatelj mnogo naredil za prenovljenjo konservativne stranke ter je bil že leta 1900. domenski minister.
Kako je prispeval apostat 230 kron za katoliško cerkev, poročajo iz Bre-genca. Stvar je namreč taka-le: V 67. številki lista »Vorarlberger Volks-freund« v Dornbirnu je napadel njegov urednik, ki je izstopil iz katoliške cerkve, na nesramen način župnika Jožefa Gschliesserja. Ta je tožil po dunajskem podžupanu dr. Rorzerju urednika imenovanega lista, ki je bil prisiljen, cla je napade preklical in obžaloval ter se jc obvezal plačati 200 kron za jiopravljal-na dela župne cerkve v Carresu, župniji tožitelja. Na ta način je prispeval tudi apostal, seveda ne prostovoljno, nekoliko za katoliško cerkev. Da so predarlski svobodomisleei jezni vsled blamažo svojega urednika, je jasno.
Američani hočejo kupiti Jasno Poljano. Neki konzorcij američanskih milijonarjev lioče kupiti Tolstojevo Jasno Poljano, kjer hočejo ustanoviti trajno razstavo američanskih poljedelskih strojev.
Nasilnih smrti v Zagrebu je bilo niinolo leto 51. Ustrelilo se jih je 5, obesilo 10, 4 so se zadušili, 8 jih je pri kopanju utonilo, I je šel sam v vodo po smrt, 2 je povozila železnica, 1 električni tramvaj, 1 avtomobil, 2 sta se zastrupila, 1 je ubila strela in 15 je raznih drugih slučajev nasilne smrti. Med umrlimi jo 34 možicih in 8 žensk.
Mesto odvetnikov. Budimpešta ima 1701 odvetnika, med toni ko jih ima Dunaj samo 1100, Berolin pa celo le 1000.
Tait o Pearyju. Nemški poslanik grof Bernstorff sc je razgovarjal v »Ge-ografičnj družbi« s predsednikom Taf-tom. Bernstorff je govoril o nemškem zrakoplovstvti. Taft se je pa zavzel za Pearyja, ki trdi, da je odkril severni tečaj. Taft je rekel, da bi Pearyja proslavljali, če bi bil Nemec ali pa Anglež, a ga ne. ker je. Američan.
Nek nemški delavec je poslal v »Alldeutsches Tagblatt« dopis, ki ga list prinaša na uvodnem mestu. Dopis se tiče izvajanj belgijskega socialno-demokratičnega vodje Vanclervelde na shodu sociologične družbo na Dunaju v katerih je poživljal k narodnostnemu
fg ciomšča
ur,zlatnine s,vena zhamka%;
■ .	ay-. • • ..	..■ ''i;' ipr
(T ■ |
v; s.E
miru in znosljivosti in primerjal avstrijske narodnostne razmere z belgijskimi. »Nemški delavec« se čudi Van-derveldovi nevednosti o avstrijskih razmerah, češ, kako more belgijske Nemce, Ffcimce in Francoze, torej tri kulturne narode, katerih vsak ima izobražen jezik, slavno zgodovinsko preteklost in prastaro umetnost in literarni razvoj — primerjati z avstrijskimi narodi, izmed katerih — izvzemši Nom-ce in italijanski drobec — se nobeden ne more sklicevati na gornje lastnosti belgijskih narodov. Sedaj torej vemo, cla Čehi, Poljaki in vsi drugi slovanski narodi v Avstriji nimajo izobraženega jezika, nobene zgodovine, nobene umetnosti in nobene književnosti; to se pravi: vsi smo šo pravcati barbari, ki nas more vladati le nemški pasji bič. Kaj vsega ne vedo taki-le nemški delavci!
Bolgarska krona v nevarnosti. Policija v Sofiji je dobila pred kratkim dva pisma v svoje roke, ki sta vzbudila veliko senzacijo v visokih krogih. Ta dva pisma sta pisala dva sofijska politika, a sta bila naslovljena na Kruma Asena, sina bivšega bolgarskega kneza Aleksandra Batemberga. Akoravno ti pismi niste bili ničesar drugega kakor malo jolj ostri častitki za praznike, vendar je policija zasledila v njih nedopuščene aluzije na račun današnje vladarske hiše na Bolgarskem. Zaradi te zadeve je uvedena preiskava, ki se bo menda končala na ta način, da bosta oba politika morala iti k kralju Ferdinandu, cla ga prepričata o svoji udanosti. A ta slučaj je dal mnogo povoda, da se v Sofiji zopet veliko govori o sinu bivšega bolgarskega vladarja. Tako je prišlo na dan, cla Krum Asen redno dopisuje z mnogimi odličnimi Bolgari ter da se zanima za vse dogodke na Bolgarskem. Krum Asen je sicer še mlad človek, a zelo inteligenten. V njegovem dvorcu je nekoliko sob urejenih po bolgarskih običajih in dostikrat se tudi sam obleče v bolgarsko narodno nošo. Prod nekaj časa je hotel obiskati Sofijo in druga mesta na Bolgarskem. A ko je to zvedel kralj Ferdinand, je takoj odredil, da se je sporočilo Krumu Asenu, da mu ni dovoljen prihod na Bolgarsko. Bolgarski dvor se je bal, cla bi ob priliki bivanja sina bivšega vladarja na Bolgarski ne prišlo do neprijetnih političnih demonstracij. Mogoče je ta bojazen opravičena, ker je nedavno neka bolgarska politična stranka preko svojega načelnika izjavila svoje simpatije za Kruma Asena, pretenclenta na bolgarski prestol.
Sreča v igri. Mažar Nikolaj Szemc-re, ki jo precej znan v športnih krogih, ima mnogokrat naravnost čudežno srečo v igri na karte. Nekoč je v treh nočeh dobil na kartah oc% poljskega grofa Potockega dva milijona kron. Pred več tedni se je naenkrat poročalo, da Szc-mere, ki je strasten nabiralec starin, prodaja svoj muzej najnenavadnejših starin. Zakaj, ni nihče vedel, a domnevalo se je, cla ginovajo milijoni. Prod kratkem se je pa zopet raznesla vest, cla je v dunajskem jockcy - klubu ob neki priliki pri igri obral tri dunajske aristokrate za nič manj kot 720.000 K.
Poneverjenja sodnega oficijanta. «Hlas Naroda« poroča, da je predstojnik okrajnega sodišča v Smichovu vložil kazensko ovadbo proti sodnemu Dficijantu Karolu Czermaku, ker je porabil večjo zneske, ki so jih deponiralo stranke, večinoma notarji in zdravniki, pri sodišču. Czermak, ki ga že več dni ni v pisarno, češ da je bolan, je pobegnil.
Volk raztrgal šest oseb. V Lodze-jovu na Ruskem je te dni napadel volk družbo šestih oseb in vse raztrgal Kmetje so šli nadenj in pri tem se je zgodila nova nesreča: kroglja je po ne sreči zadela kmečkega fanta, ki je na mestu ostal mrtev. Končno jc tudi volka dosegla smrt.
Zaradi prodaje umazane literature zaprti. V Budimpešti je policija areto-vala nekega trgovca, njegovo svakinjo in nekega agenta zaradi prodaje por-nografičnih knjig. Knjige so dobili od neke dunajske tvrdke ter so jih gotovo ipečali za 200.000 K.
Stavka ob kronanju angleškega kralja. »New York Times« poroča., da je izjavil ameriški zastopnik angleške iveze mornarjev in kurjačev, da jc prejel od generalnega tajnika VVilsona pismo, v katerem naznanja, da se za kronanje angleškega kralja pripravlja stavka v vseh angleških pristaniščih.
Osješko prebivalstvo z vojaštvom vred znaša po zadnjem ljudskem štetju 32.000 duš.
Za 40.000 mark ukradel las. V noči preteklo soboto so vlomili tatovi v neko brivnico v Frankobrodu ter ukyadli za 40.000 mark las. Tatovi so ?e adpeljali s svojim plenom v Pariz, kjer obstoja mednarodna borza za lase, in kjer nameravajo svoj plen oroclati.
Častniški sluga vlomilec in deser-ter. Častniški sluga, 22 letni Nezmehl, je vlomil v erarično blagajno, vzel 700 kron in desertiral.
Učenjak aretiran kot vohun. Angleška policija jo. aretirala američan-skega živinozdravnika dr. Champlaina, ko je fotografiral živinsko črede na otoku Guornsey. Ko so dognali, cla ni vohunil, so ga izpustili.
Avstrijski akademiki aretovani v Rusiji zaradi vohunstva. Pred štirimi meseci so bili v Rusiji aretovani trije slušatelji lvovske gozdarske akademije vsled suma cla vohunijo za Avstrijo. V avgustu lanskega leta so bili namreč poslani akademiki Stanislav Sko-vvrsz, Kazimir Dombrovski in Jakov-ski v Rusijo, v vas Polomnijo, na posestva grofa Karwickega, da se izpopolnijo v praktičnih študijah. Grof Karvicki je dobrohotno sprejel mlado akademike ter jim plačeval za delo, ki so ga opravljali poleg šolskega na njegovem posestvu, po 50 rubljev na mesec. V oktobru pa jc aretovalo orožni-štvo vse tri gojence gozdarske akademije pod pretvezo, la vohunijo za Avstrijo, ter jih izročilo sodišču v Žito-miru. Jakovski je takrat, ko so jih ekskortirali v Žitomir, pobegnil, medtem ko sta oba njegova tovariša še sedaj zaprta v omenjenem mestu. Vsa posredovanja pri ruskih oblastih so ostala brezuspešna. Medtem pa sta dobila oba zaprta akademika obtožnico, v kateri se označuje lvovsko gozdarsko akademijo kot »vohunsko gnezdo«, ter da vzdržuje ravnateljstvo šolo samo za videz. V resnici pa da je namen šole samo ta, da se pošilja njene slušatelje na Rusko, da opravljajo tamkaj vohunska dela za Avstrijo. Ves zavod je za Avstrijo samo strategične-ga pomena. Gimnazijski profesor poslanec dr. Tomaszevvski je zaradi opisanih razmer tudi vložil interpelacijo v poslanski zbornici.
Šolarji ponesrečili v gorah. V Ino-mostu pogrešajo že nekaj dni štiri gojence meščanske šole, ki so menda napravili izlet na gore ter bržkone ponesrečili. Bati se jc, cla so zmrznili.
Španski državni proračun za leto 1910. izkazuje prebitka 4,361.164 peset, kar pa jc mogoče samo vsled tega, ker so izkazani zvišani do.hodki, ki so v primeri z letom 1909. za 105 milijonov peset večji.
Stavka v Barceloni. Stavkujoči vozniki v Barceloni, katerih je 3000, so sklenili, da začno v ponedeljek zopet delati.
Stavka železničarjev v Mehiki. Iz
Mehike se poroča, da so na 1000 milj dolgi progi južne pacifiške železnico začeli stavkati strojevodje, ker se ni ugodilo njihovim zahtevam po povišanju plač.
Belgijska princezinja Lujiza, bivša soproga koburškega princa Filipa, jc zopet v denarnih zadregah. Ni šo preteklo leto, kar jc prejela cledščino, šest milijonov frankov, od svojega umrlega očeta kralja Leopolda, ko ji manjka že zopet denarja. Nujno rabi milijon kron ter upa dobiti denar v Budimpešti. Za jamstvo tega posojila naj bi služila njena dedščina iz premoženja bivšo mehikanske cesarice Ivarlote. Premoženje slaboumne bivše cesarico je naloženo pri pariškem Rothschildu ter znaša približno 60 milijonov frankov. Dediči bivše mehikanske cesarice so belgijski kralj Albert in princezinjc Lujiza, Štefanija ter Klementina. Omenjenemu posojilu ni ničesar na poti, samo kralj Albert se brani dati svoje dovoljenje.
Otroci, kateri hujšalo
najdejo v Scott-ovi emulziji gotovo pomoč. V nasprotju z navadnim ribjim oljem zauži cjo otroci Scott-ovo c nizi jo vedno s posebno s astjo, in pri tem je tudi celo lažje preb vna kot mleko. Razunterja je pa tudi bolj učinkujoča in uspeli 1 e po na-v di pokaže že po dvukratn m zaužitju, tako iz om in moči e so n ene se tavin .
SC0TT-GYA
EMULZIJA
kori-Hhiiern -Tot e ponaša s 34 letnim dobrim garancijskim znakom slovesom kot najboljše sredstvo, SCOTT-ovcga ki daje slabotnim otrokom nove

ravnanja
moči in novo zdravje.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
3109 Dobi se v vseh lekarnaU.
K

Cene veljajo 7.n SO kg.
Budimpešta, 20. januarja.
Pšenica za april 1011.....
Pšenica za oktober 1911 ... .
Rž za april 1911.......
Oves za april 1911
11.22 10 67 8-06 80/
O/erravaflo
Zaradi smrti trgovca se takoj odda
dobro založena in dobro idoca
železnato J{uia-Yino
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom iti malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
, c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje. =
iiiaBmsiiaEiUBuaaRinaBuasneti
Kurzi efektov in menjic.
dne 19. januarja 1911.
Skupna 4°/0 konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar
—julij..........
Skupna 4-2°,0 papirna renta, februar—avgust........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic renta 3'/2% • Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°'0 . . . Ogrska investicijska renta 3 >/a °/0 Delnico avstrijsko-ogrske banko
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov........ .
Italijanski bankovci ......
Rublji...........
9315
9315
9715
9705 11655 93 8280 11175 9205 8150 1891 G7890 240121/2 11737 2347 1901 9460 253' ,
Vsem dragim prijateljem in znancem naznanjam bridko izgubo svojega dragega in skrbnega očeta
Franceta Štrajhar
ki so po dolgi in mučni bolezni, prevideni s sv.zakramenti zaspali v Gospodu na svojem domu v Ilrušovki fare Šmartin. Preblagega rajnega očeta prisrčno priporočam v pobožno molitev in blag spomin!
Št. Rupert, 19. jan. 1911.
220
Ivan Štrajhar
kaplan.
-v...	.. ...... . . SOM*.*, —jtm**.	-*■£*>■
z IS sobami, elegantna žganjarija tei 1 sadanosnik, u sredi med duema to* uarnama, oddaljana euo minuto od holoduara Seunaca. Ena izmed teh hiS ie pripravna za usako obrt. Natančno se izue pri lastniku Luka Senica, (rgo> usc Šmarje pri Sevnici (Šiaj.)« 210 2-1
Malo roMleti
ki je stnl nov 300 K, se ceno proda. Kje, pove-, upravništvo „Slovenca".	194 3
Za slabokrvne in prebolele!!!
Pijle pravi pristni Maršala, stekl. 7/io K P50 Priporoča se tudi Malaga, stekl. 7/io K 2 50 Najfinejše vino Wermouth prodaja na debelo po jako nizki'ceni	3930 12—i
fH OASCIO, Wa Lingarjeva ul. t (
VaMlo
221
183 4
Sprejmem več spretnih
• v
M
Vešči vodovodnih inštalacij imajo prednost. Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje.
Sprejme se
II UIIIIIIIUU lil
rogistrovane zadruga z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 5. svečana 1911 popoldne ob 3. uri v uradni sobi hranilnice.
DNEVNI RED:
L Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje letnega računa za 1.1910.
3.	Slučajnosti.
ODBOR.
V slučaju da ne bi bilo navzočih pri prvem občnem zboru zadostno število članov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu, z istim dnev. n;m redom drug občni zbor, ki pa sklepa brezpogojno neglede na število članov.
II. letnik !
8n. inmli društvo jtotif v LiiiHliani
je izdalo	3518
ki koledar
k trgovcu in gostilničarju na deželo; vajena mora biti vsega gospodinjstva kakor tudi dobra kuharica. Ozira se le na samostojno moč. — Naslov pove upravništvo „Slovcnca".	20S
Koledar is trgovccm in sotrudnlkom nepagrešns potreben. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v.
Dobiva se pri društvu in vseii knjigarnah.
U. letnik
Opr.št. NcVIMII
Po javni dražbi in iz proste roke se bode prodalo dne
17» m 28. Januarja 1911
Koruza za mai 1911......5 68
dopoldne ob 9. uri v Ljubljani: v skladišču Tomanova ul ca, v pisarni Trdinova ul cašt. 3, v skladiščih pri Perhovcu in pri Anžoku v bp. Šiški in
sicer: razne moke, otrobi, vreče, sodi, razno orodje, steklenice, 1 pisalni stroj, električne svetilke, trgovske knjige Journal", papirni material, razna sobna pisarniška in skladiščna oprava, dvigala, tehtnice, ročni voziček itd. Reči sc smejo ogledati pol ure pred prodajo.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani
oddelek V. dne 14. januarja 1911.
Zlatnina
srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za
žesiIks m neuesfe
velika izbera ur. prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr,
8. UECCHIET
zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Šelenburgova ul.
Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja.

Hiša
cnonadstropna, s šestimi sobami v Rožni dolini št 217 pri Ljubljani se proda. Leži nasproti pekarije.	108
Rabljeni
pisalni stroj
sistema REMINGTON
se proda po zelo nizki ceni.
Vprašanja naj sc izvolijo nasloviti na poštni predal st. 76 v Ljubljani.	190 3
Vsak dan sveže
priporoča
U
a a a n a a a
RS £3
a n s a
sa
ss
^
RS St
a
RS
a
_RS
nauaunxuuanuiAunK
Za slabokrvne In nrebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4'
BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
E R!
R! B RS RS Rž
RJ
&
RŽ RS
tm
RS
RS Ež E? EZ
a
tSi RS RS R?
Jakob Zalaznik
pekarna in slaščičarna
ijn, Slari trs štev. 21
Podružnice:
Siolodvorsha ulica št. § Mestni trs št i
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
,KUC
Priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvcnim oskrbni-štvoni in p. n. slavnemu občinstvu	3315
lastnik prve največje slovenske svečarne v Gorici
ulica sv. Hntona štev. 7.
a
1
, milim,
Kakovost izdelkov in nizke cene izključujejo vsako konkurenco.
%
Lep lokal «
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica.
Natančneje se poizve istotam.
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
ANTON KOLENC
.Narodni dom"
CELJE
(v lastnih hišah).
Graika casta 22,
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po na višjih dnevnih cenab, osobito suhe gobe, ianeno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho,
Predivo v vsaki množini se kupi kakor tudi solnate vreče.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbu po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in so lidno postrežbo z vedno svežim blagom po najnižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove debel po 2-10, dn ben po 14U K 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
St. 111/V. U.
Razglas
m
Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1888, 1889, 1890 1892, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja:
1.	da se bo dne
1. februarija ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje
v smislu §. 32 vojnih predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1890) in torej letos pridejo prvič k naboru.
2.	da so od 23. januarija do 1. februarija imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsak-teremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
3.	da so od 23. januarija do 1. februarija v omenjenem uradu imeniki domačih in tujih, leta 1892 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9. januarja 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik:

Laschan 1. r.
109
varna v LJubljani.
...........................................................................................................................................................................................
Tlolrlp »7	Povest Iz Neronove dobe. 18. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20,
U«.'A£ v L	i. vezano K 320.— Navedena povest je istinito biserna povest,
ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
ffrmns n loriom "sroflomil 8Pisal Urbanu s. K 3-—, elegantno vezano U ICJiOm VCUCIIJU. K 4-—. — Žc dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti no l&?naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Sociologija.
Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature.
poezije ^nton IVJeetoed-ci;*.
]. del K 3-80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
..................................................mirnim.....iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii.......iiiiiimiiiiimmiiMMMiimiiiimiimiinimitiitinmmiiiiiii
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Kazporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Ilomun. K 2-—, vezano K 3-—.
2.	zvezek: Slepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20. vezano K 2-20.
Ji. zvezek: Str.-ua. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski). — Vladimir Levstik. Roman v štirih delili in z epilogom. K Ji-—, vezuno K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras SevCenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2 40, vezano K 3-60.
fi. zvezek: Mož Simono. Champol. — V. Levstik. Roraan. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar 11. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Brcgar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5 80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v iietih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20. Andrej Hoier, tirolski junak. Fran Rihar Ljudska igra v potili dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5--. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-4(1, vezauo K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan DoyIe. Londonska povest. K —-60. skupaj vezan z II, zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest, iz dobe slovanskih apostolov. K —-(»0, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkio-wicz. - Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achlcitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K 1-90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust .^c-noo. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60., vezano K 2-60.
0. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest, K —-90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmotih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je,
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasi.-I: Zgodovinska povest. — Kristusovo legende. ! Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece.
3. Sveta noč. — 4. Beg v Kgipet. — 6. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Potcr. K 2 20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec. Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 120. vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. I< 120, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1 -40. vezano K 2-30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-5:0, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih ((i moških in ' ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K V—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) IČ J-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh. za mešane vloge prirejenih iger, jc tako zanimiva ter za oder tako si-iajno prirejena, da sc bodeta radi svoje lahke uprizori ji vosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —-80,
Ta zbirka jc zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odro ljudskega in dilotanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
L zvezek sc začasno no dobi.
2.	zvezek: 1. Vedcževalka. Gluma v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta, (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: L Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: 1. Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tičck. Veseloigra v dveh dojanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dojanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ..zlati goski'-. Burka v enem dejanju. (0 ženskih vlog.) K —-80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modni ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — G. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in lotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60.
7, in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enodc-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 0. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Bctleheniskih poljanah. Bo. žična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (IG moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturijc ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj jia tja. Burka v enern dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških viog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvozek: L Večna mladost in večnn lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Bcpoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosedaali boljšajo kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enern dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvozek: (Za ženske vloge: Vcstalko. Smrt Morije Davicc. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Matorin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža
—	Za moško vlogo: Turki pred Dunajem.) I< —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizor-Ijivosti in krasne vsobino v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
Use te Knjige se doDe u Katoliški BuRuarni u Ljubljani, u Knjigarni,Ilirija" u Knniu In I. Krajec ncsl. u mm mestu.
Izdajatelj: Dr. Ianacii žitnik.
Ti«k: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni ure-inik: Ivan Šlele.