Domovi ima
/Ir I1/1JE1 ■ e/% M— HO JW1 m
AMCRICAN IN SPIMT
FOR€)GN in languagg ONLY	National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 13, 1959
tLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGft
ŠTEV. LVIIL—VOL. LVIIL
Stalinisti se spravili na' Novi grobovi sedemletko Hruščeva
Mary Perkopec
V nedeljo popoldne je premi-
----	'nula Mrs. Mary Perkopec z
Eden najbolj znanih gospo- Route 3, Brunswick, Ohio, stara darskih strokovnjakov je 78 let, doma iz Sent Vida v Sio-cstro napadel sedemletni veni ji. Zapustila je moža Jo-gospodarski načrt, ki ga je sepha in Sina Stanleya J. Young nedavno objavil Hruščev. ,V Clevelandu, dva vnuka in dva
MOSKVA, ZSSR - Strumilin
pravnuka. Leži v Sear les (k
01 ,,	,	Bassett pogreb, zavoda v North
oj-^etni ruski gospodarski stro- R0yai^0n
Obiski so danes od
, .	. .	.	.	„ 2. do 4. pop. in od 7. do 9:30 zv.
kolegi, je v Literaturni gazeti lPc)greb bo jutri ob 1:3o pop. na
kovnjak, starosta med svojimi
Zvezni sodnik zahteva v ohaiski zakonodaji go
izredno ostro kritiziral novo rusko sed'emletko, ki jo je Hruščev . že večkrat prav lepo pohvalil. Značilno je, da je kritiko probčila 'i‘Literaturnaja ga-zeta,” ki je vodilni mesečnik v Sovjetiji. Značilno je tudi, da se Strumilin ne drži običajne
North Royalton pokopališče.
Frank Turk
Danes zgodaj zjutraj je umrl v North Madison, Ohio, 54 let stari Frank Turk s Haines Rd., doma v Clevelandu. Poleg žene Lole je zapustil tudi več sester
..	...	.	w in bratov, od katerih eden je
linije v kritiki, to je, ne spusca Eddie Turk; lastnik g asolinske se kot običajno v tehnične po- |posta;je na oglu St. C1.air Ave. in
E. 61st St. Podrobnosti jutri.
drobnosti. Napada sedemletko v njeni osnovi in očita njenim očetom, da niso nobeni strokovnjaki.
Glavna napaka sedemletke obstoji po njegovem v tem, da prebirava potrebo po investicijah in da radi tega plan za investicije daleč presega letni prirastek na narodhem dohodku. Strumilin očita tudi sedem-lotki, da ceni prenizko delovno storilnost, kar seveda postavi se-'demletko na popolnoma napačno podlago. Strumilinu tudi ni prav, da je v sedemletki predvideno tako malo izdatkov za tehnično znanost; pravi, da bo ta imela od sedemletke manj koristi kot od sedanje petletke./
Strumilin je tudi ostro nastopil proti nameri, da zavlečejo investicije v nove elektrarne. Posebno ga boli načrt, da zaenkrat ustavijo delo na največji olekrarni sveta v Krasnojarsku, ki so jo začeli postavljal že 1. 1955 in naj bi producirala 19 bilijonov kilovatnih ur na leto. Strumilin se sprašuje, kako to, da sedemletka hoče dvigniti do k 1965 proizvodnje električne s‘le samo na 73% ameriške produkcije v 1. 1957, dbčim naj bi CeUi vrsta drugih industrijskih Panog 1. 1965 že prehitela ame-riško proizvodnjo.
Strumilinova kritika sedem-letke je vsekakor hud poper za Hruščeva in njggovo strujo, toda kaj naj naredi 81-letnemu
gospodarskemu strokovnjaku? Hritika je voda na mlin stalin-st°m. Morda so jo naročili, mor. da so jo namenoma spravili v Literaturno gazeto”, kdo ve?
Kanada razpravlja o priznanju rdeče Kitajske
OTTAWA. — Iz vladnih kro-S°v prihajajo vesti, da je vlada 113 zadnji seji koncem tedna razpravljala o možnosti in koristnosti priznanja vlade komunistične Kitajske. Predsednik vlade Oiefenbaker je poročal kak vtis opravlja na dežele v Aziji kanadsko odklanjanje priznanja dejanskega stanja na Kitajskem.
Kaj že bo odločitev kakršnakoli, do nje je vsekakor še nekaj jhesecev. Verjetno bo prišla še-e jeseni, ko bodo Združeni na-^doi ponovno razpravljali o spre-Jernu rdeče Kitajske v Združene
narode.
Emma Kost
V nedeljo ponoči je neadoma umrla zadeta od srčne kapi 46 let stara Emma Kost s 1436 E. 26 St., roj. Spevak. Zapustila je moža Johna, očeta Johna Spevak, otroke:	Janet Archacki,
Rosemary Mercer, Barbaro in Mary Alice, dva vnuka in brata Franka Spevak. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.45 iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev Brezmadežne ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Združene države so pripravljene sodelovali
WASHINGTON, D. C. — Združene države so pripravljene pri-
mešane visoke šole
Zvezni sodnik je zahteval ko-rtac segregacije na Georgia College. Guverner ukazal ukinitev vse Ti prošenj za sprejem.
ATLANTA, Ga. — Zvezni okrožni sodnik Boyd Sloan je ugodil pritožbi treh črnk, ki so se hotele vpisati na Georgia State College of Business Administration, pa bile odklonjene. Zahteval je od šole, da imenovane tri sprajme, da pa sicer lahko študente neoziraje se na barvo kože še vedno odklanja na temelju premalega znanja ali značaja.
Guverner Vandiver je predložil vodstvu visoke šole, naj do nadaljnega ukine sprejemanje vseh novih študentov. Glavni državni tožilec pa je dejal, da je verjetno, da bo država vložila priziv na odločitev zveznega okrožnega sodišča.
Pričakujejo, da bo nemara v bližnji bodočnosti vložilo več črnih šolarjev prošnje za vpis na doslej čisto bele visoke šole, čeprav so prepričani, da bodo te odklonjene, dokler ne bodo sodišča šolske oblasti k sprejemu prisilile.
Tudi v Little Rock
LITTLE ROCK, Ark. — Okrožni zvezni sodnik John Miller je naročil po nalogu zveznega pri- j zivnega sodišča, da mora tekom !
vor o novih voliv* okrajih
COLUMBUS, O. — Komaj se se demokratje ugnezdili kot nova večina v generalni skupščini, že so pokazali, da dobro vedo, kje jih čevelj žuli.
Po postavah in navadi določajo države, kakšni naj bodo voliv-ni okraji za kongresnike v Wash-ingtohu. To pravico lahko izrabijo po vsakem ljudskem štetju. Držati se morajo. se veda paragrafa, koliko volivcev mora imeti vsak volivni okraj, toda določanje mej volivnim okrajem jim je dano na prosto roko.
Do 1. 1960 bo dana demokratom prilika, da menjajo meje volivnim okrajem. V ta namen so že pretekli teden izvolili v obeh domovih legislature samo zanesljive pristaše v odbore, ki bodo določali meje volivnim okrajem.
Zadeva bo postala zanimiva tudi za Cleveland. Tu imamo volivni okraj št. 22, kjer ima republikanska kongresnica Mrs. Bolton tako sigurno večino, da je ne more podreti noben demokratski protikandidat. D e m o k r atska stranka je prišla na idejo, da bi temu okraju dodali še voliv. okoliša (warde) 26 in 32, kakor tudi Bratenahl, kjer so demokrateje v večini. Po taki spremembi bi bilo v volivnem okraju št. 22 toliko demokratov, da bi bil ogrožen mandat Mrs. Bolton.
Volivna okoliša'26 in 32 kakor tudi Bratenahl bi izpadli iz vo-
30 dni predložiti načrt za meša- livneŠa ekraja kongresnika Feig-nje štirih javnih višjijr šol v me- hana- kar bi konffigni,ku nič ne stu. Kot znano so le šole zaprte |škodilo. Ima riamrec dosti veli-od lanske jeseni in delno nado- jko večino v vseh ostali okoliših
spevati $400,000,000 kapitala po- nieščene s privatnimi šolami. Od- svojega volivnega okraja.
sebni banki, ki naj bi pomagala državam Latinske Amerike k gospodarskemu napredku. Po-
beri za privatne šole so skušali najeti zgradbe javnih šol z vso upravo, kar pa je sodišče prepo-
sebni odbor Organizacije ameri- ve(jai0
ških držav je razpravljal prete- j Kaj bo šolski odbor storilj ozi_ kli teden o organizaciji takega roma mogel storiti; ni jasno
zavoda, ta teden pa bo nadalje- Odredba prizivnega sodišča okrova! razpravo o njegovih nalogah. žnemu sodi-ču pQ nj m last_ Verjetno bo danes pomožni trgo- nem mnenju ne 2ahteva otvori. vinski tajnik, ki vodi zastopstvo lev teh šol neposredno.
Združenih držav, svojim fovari-	______o______
šem iz 20 ameriških držav, razložil stališče Washingtona. Pred-no bodo razgovori končani in novi denarni zavod ustanovljen, utegnejo miniti še celi meseci.
Republikanci so že zavohali demokratsko nakano in začeli proti njej hudo opozicijo.
------o------
Kubanska revolucija pomagala naši radarski službi
WASHINGTON, D. C. — Naša narodna obramba se rada ba-! ha, da ima tako dobro urejeno radarsko službo, da ji ne uide eno letalo, ki se približa našemu kontinentu. Pa se je začetkom tega leta pokazalo, da to ni res.
Takoj po novem letu je odletel iz Havane kubanski bombnik z dvema pilotoma, ki sta bila pri-! jeval po prvi svetovni vojni ne- j5*3®3 diktatorja Batiste ' odvisnost za Irce, je napovedal, ^'k Ja kakih 888 milj ob na_ .......................... v' ' ” '	_	’	’ znano
predsednik in kandidirati da današnji žalostni časi so nas 1 predsednika republike. Politični ' Pa §a	°Paz^- Naša obal-
na služba je postala pozorna
nanj šele takrat, ko je potom
Dosegli smo sporazum z Moskvo o izmenjavi filmov
CLEVELAND, O. — Sicer ni to Bog ve kako važna stvar, to-
De Valera hoče posnemati gen. De. Gaulla
j DUBLIN, Irska.— Znani irski I politik De Valera, ki vodi svo-|jo stranko Fianna Fail že skoraj 50 let in je z njo tudi izvo-
MIK0JAN NALETEL SLABO TUDI NA ZAHODNI OBALI
Podpredsednika sovjetske vlade Mikojana so sprejeli madžarski begunci z demonstracijami tudi v San Francisco. Guverner Brown se je tujemu gostu ooravičil. — Obisk smatrajo kljub vsemu za političen uspeh. - Mikojan je povabil Nixona na obisk Sovjeti je.
SAN FRANCISCO, Calif. — Kot po ostalih mestfih, kjer se je Anastaz Mikojan, podpredsednik sovjetske vlade, ustavil na svojem privatnem obisku v Združenih državah, so ga madžarski begunci sprejeli z demonstracijami tudi tod. Nosili so velike table z napisi “Morilec" in podobnim. Demonstranti so metali proti avtomobilu, s katerim se je odpeljal z letališča pokvarjena jajca, olupke in tu in tam menda celo kamenje. Guverner Brown je sprejel tujega gosta in se mu opravičil za negostoljuben sprejem od strani madžarskih beguncev in zatrjeval Mikojanu, da ameriško javno mnenje njihovega nastopa ne odobrava.
Mikojan si je ogledal mesto,	"
Iz Clevelanda in okolice
da se nato odpeljal v Los Angeles ogledat ameriško filmsko industrijo.
Čeprav se ameriška javnost na splošno za njegov obisk ni posebno zanimala, oziroma ni tega javno pokazala, je baje kljub vsemu ta obisk po sodbi nekaterih zelo uspešen. Med drugim je Mikojan povabil na obisk v Sovjetijo podpredsednika Nixona in kalifornijskega guvernerja Browna. Povsod se zavzema za sprostitev trgovine med Sovjetijo in Ameriko in poudarja “miroljubnost” Moskve.
Ike Mikojanu: Mi ostanemo v Berlinu!
WASHINGTON, D. C. — Ko se bo konec tedna sovjetski popotnik po Združenih državah A-nastaz Mikojan vrnil na vzhod, se bo ponovno sestal z državnim tajnikom Dullesom in bo sprejet tudi pri predsedniku Eisenhow-erju.
Vesti iz državnega tajništva in Bele hiše trdijo, da bo Eisen-( bower ob tej priložnosti sovjetskemu obiskovalcu mirno in jasno povedal, da bo Zahod ostal v Zah. Berlinu, pa naj Sovjeti store, kar hočejo. Prav tako bo po istih virih odklonil sovjetski predlog za sklicanje konference v Pragi ali Varšavi za sestavo mriovne pogodbe z Nemčijo, tekom prihodnjih dveh mesecev.
Bomb-1 Tekom svojih sedanjih izjav in razgovorov Mikojan še ni nikjer pokazal, da je prinesel kak
I nJelpiriSe‘cape 'caVvTraT, *'**** .Kompromisni !>™dlog
naučili, da moramo biti zadovolj-.opazovalci pravijo, da ni nobeni tudi z malim, kadar mislimo nega dvoma, da ne bil zmagal,
na Moskvo. Zato registriramo novico, da je bil med Ameriko in Rusijo sklenjen sporazum o izmenjavi filmov. V Moskvi bodo
tako velika je njegova priljubljenost med Irci.
De Valera je. tudi že izbral svojega najožjega sodelavca Le-
videli 10 naših najboljših filmov, massa za naslednika. De Va-zato nam bodo od tam poslali se- lera hoče dalje še pred odsto-dem njihovih.	j pom dati izglasovati spremem-
Pravijo, da bodo ruski filmi ^o ustave v tem smislu, da bi res nekaj prvovrstnega. Med . v ustavi nadomestil proporcijo-njimi bo “Labodje jezero,” Othel- ^nalni volivni sistem z navadnim lo, Don Quixote, Idijot, Tihi Don večinskim, kot ga poznamo pri
itd.
nas v Ameriki.


Vremensh
prerok
pravi:
v Oblačno in hladnejše. Najvr ela temperatura 35, najnižja 24. ga prometa.
Število smrtnih prometnih nesreč veliko ali malo?
WASHINGTON, D. C. — Direktor naše FBI J. E. Hoover je objavil, da je bilo lansko leto na cest&h vseh vrst 37,000 smrtnih nesreč, torej več kot 100 na dan! V svojem obupu je rekel, da je to “žalostna obsodba naše narodne miselnosti in zaničevanja življenja.”
Ameriška avtomobilska zveza je ravno nasprotnih misli. Pravi, da je bilo lani komaj 5.3 smrtnih nesreč na vsak prevoženi milijon milj, torej manj kot kdajkoli v zgodovini našega cestne-
Srca pilotov pridejo pod strog zdravniški nadzor
WASHINGTON, D. C. — Ne
za rešitev berlinskega spora ali celotnega nemškega vprašanja. Če ima kaj takega, bo baje raje radijo prosil za podatke, kje naj razklil Eisenhowerju kot Dul-prisilno pristane.	,lesu- ki Ša imaj° v Kremlju prav
Vojno letalstvo je blamažo posebno v želodcu-gladko priznalo in reklo, da bo' Mikoian Je tek°m svojega “obveščevalno luknjo” ob Flori- ob’lska v Hollywoodu zanikal, da di takoj zaprlo.	ibi Pomenile Sovjetski zvezi med-
______„______ j narodne pogodbe samo nič vredne krpe papirja, kakor je izjavil
spravljamo za mreže jetnišnic. Večini Amerikancev je nastop madžarskih beguncev tuj, ker pač nismo čutili na lastni koži tega, kar je Mikojan skuhal jeseni 1956 Madžarom.
Francoski poliliki bi radi zopet polilizirali
Francija je dobila zoptet strankarsko vlado. Sestavljajo jo degaullovci in “ljudski" republikanci. Socialisti so v opoziciji.
PARIZ, Fr. — Komaj je De Gaulle postal predsednik republike, Debre pa njegov naslednik kot ministrski predsednik, že so francosko politiki pokazali veselje do nekdanjega politiziranja.
Socijalisti so napovedali opozicijo novi vladi, podobne želje imajo nekdaj močni, toda sedaj želo oslabeli radikali, stranke neodvisnih in kmetskih poslancev itd. Z vlado drži potemtakem samo stranka De Gaullovih pristašev, poleg nje še poslanci iz Alžirije in pa ljudska republikanska stranka.
Sedanja vlada bo radi tega usmerjena močno na desno, kar De Gaullu ni prav. Hotel je imeti v vladi vse zmerne politične struje, ki naj bi bile protiutež proti desničarskim degaulli-stom. Njegovo zamisel se sprejeli samo ljudski republikanci, pa še tam je bilo dosti prepiranja, tako da je pri glasovanju bilo za De Gaulla komaj nekaj nad 66% vseh ljudskih republikancev.
De Gaulle še zmeraj upa, da bodo socijalisti pod Molletovim vodstvom postali zbirna točka za vso opozicijo, kar jo je na levi, seveda brez komunistov ki pa v sedanji francoski zbornici tako
Seja—
Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ imajo jutri ob 7:30 zvečer sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Na dnevnem redu je branje računov za celo leto, zato so članice prav posebno vabljene, da se seje udeleže.
Žalostno sporočilo—
Anton Perušek z Maple Hgts., Ohio, je dobil sporočilo, da mu je umrl 27. decembra lani v Denver ju, Colo., bratranec Frank Fintz, star 59 let. Pokojni je bil znan tudi med rojaki v Clevelandu, kjer je več let živel. Seja—
j Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7:30 zvečer sejo v navadnih prostorih.
Pozdravi s Puerto Rico—
Mrs. Mary Marinko in sin bf. Frank Močnik pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz San Juana na Puerto Ricu.
Nov odbor—
j Carnio'ia Hive 493 L. The Mas-sabees ima za 1. 1959 sledeči odbor: bivši povelj. Mary Kon-chen, povelj. Pauline Debevec, povelj, in zapis. Pauline Stamp-fel, duh. vodja Mary Tekaucie, čuvarica Mary Mahne, gospodar Ameba Dezelan, vratar Mary Vesel, blag. in bol. taj. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St.. EN 1-0563, nadzor. Mary Kole-gar, Frances Tavčar in Ursula Unetič, zastop. za Klub društev Josephine Stwan in Frances Tavčar, zastop. za konferenco SND Josephine Stwan. Seje so vsako 1. sredo v mesecu v SND, soba št. 1, ob 7:30 zvečer.
12 cerkva in 1000 hi*
I Člani organizacije prostovoljnih graditeljev so od velike noči dalje zgradili 12 novih cerkva in tisoč h:š. Pri delu je sodelovalo 15 tisoč prostovoljcev. Dela se udeležujejo zlasti dijaki in mladi člani frančiškanskega in jezuitskega reda. Novo gibanje vodi pater We^enfrid van Straaten.
? ® no -nemški komu* Eisenhower v svojem poročilu o ne pomenijo dosti. Po njegovem nlsti dobijo PrVO vojno 'stanju Unije pretekli petek. načrtu naj bi ta opozicija tudi akademijo	j	*	prevzela vlado, ako bi se degaul-
BERLIN, Nemčija. — Moskva j V raznem časopisju je bilo na bsti razbili v parlamentu na več je dovolila vzhodno-nemški ljud- račun nastopa madžarskih be- ukupin. ski republiki, da sme ustanoviti guncev dosti pripomb češ, da ni. v Diesdenu prvo vojaško akade- so na mestu in da predstavljajo mijo. Dosedaj so namreč rekru- dejansko zlorabljanje gostoljub-I tirali častnike za vzhodno-nem- ,ja, ki jim ga ta dežela nudi.
ške divizije iz partijskih, šport-
morda iz kakih zahrbtnih name- jnih in podobnih organizacij, nov, ampak radi večje varnosti V akademijo bodo jemali seve-v zračnem prometu. Zadnja leta da samo preskušene komuniste, se je namreč dogodilo parkrat, | Moskvi ni preostalo ničesar dru-da je pilote zadela srčna kap gega, kot da da tako dovoljenje, ravno pred začetkom poleta, ne-j kajti nemški oficirji iz druge kajkrat pa tudi med poletom, svetovne vojne so se izkazali kot Zato je Urad za civilno letalstvo ' zelo nezanesljiv element, ki mo-naročU vsem letalskim družbam,! ra po komunistični sodbi čim damorajoposlati vsakega pilota,'preje izginiti iz vzhodno-nem-ki je starejši od 35 let na elek- ške oborožene sile. tro-kardiografsko preiskavo.
Letalske družbe morajo organizirati primerno zdravniško
Bodi previden in pnzljiv, pa * bol izzognil marsikateri ne-
službo najkasneje dp 1. julija t. 1.' vreči!
Pri tem bi bilo treba opozoriti, da je Mikojan na privatnem obisku in da mu svobodni ljudje v svobodni deželi lahko povedo, kaj o njem mislijo. Tega “gosta” ni nihče uradno vabil sem in nemara veliki večini javnosti ni
‘kr-
dobrodošel. Mož je bil med po- deči pregled, ki je bil objavljen četniki boljševiške revolucije in v New Yorku: samo 12% občin je
Cerkvene občine sčanske cerkve” so še zmeraj zaključena družba
NEW YORK, N. Y. — V New Yorku je 1054 cerkvenih občin takoimenovane krščanske cerkve. Kako gledajo te cerkvene občine na integracijo, pove isle-
sodeloval tako v Stalinovi vladi j dovolilo pristop črncem; nadalj-kot v sedanji. Tako je sokriv nih 12% občin je dovolilo pri-množičnih umorov, ki so se vrši-'stop pripadnikom “narodnih li pod njima. Morilec ostane manjšin,” toda ne črncem. Ne-morilec, pa četudi je član vlade, kaj več kot polovica občin ne Morilcev navadno v pošteno dovoli pristopa ne črncem ne družbo ne vabimo, ampak jih drugim plemenskim manjšinam.
NAJNOVEJŠEVESTI
COLUMBUS, O. — Novi guverner DiSMle je po slovesni zaprisegi ob prevzemu svoje službe, obljubil da bo do vseh pravičen, da se bo trudil za varčno državno gospodarstvo in skrbel za dostojno življenjsko raven.
NEW YORK, N. Y. — Mrs. Jean lavarone, mati osmih otrok, je po lastni izpovedi ugrabila dve in pol uri staro deklico Liso Rose Cbionchio v Brook-lynski bolnišnici, da bi svojega prijatelja pripravila do poroke češ, da je to nujn otrok. Če jo sodišče obsodi, dobi lahko do 20 let zapora.
WASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj spremenil svoja pravila v toliko, da bo v bodoče za ..končanje “filibusterjev” posebna le dvotretjinska večina navzočih senatorjev namesto dvotretjinska večina vseh senatorjev (66). Predlog je stavil vodja demokratov L. Johnson in prodrl z njim z 77 proti 22 glasovom. To je kompromis, ki ga smatrata obe strani za poraz.
SANTIAGO, Kuba. — Včeraj so tod postrelili skupno okoli 75 pristašev bivšega predsednika Batiste. Skupno jih imajo v zaporih še kakih 3,000.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 13, 1959
Ameriška Domovina
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 3
Tues., Jan. 13, 1959
Kdo je kaj v Kongresu?
Seveda se razume samo po sebi, da bi vsak od skoraj sto senatorjev in 436 kongresnikov bil rad “kaj” na Kapitelu. Toda tudi v Kongresu je mnogo poklicanih, toda malo izbranih, akoravno so vsi izvoljeni. Primeroma malo je število tistih, ki so trajno ‘ kaj, ’ velika večina pride do veljave le od slučaja do slučaja. Trajno pomeni nekaj samo koli 30-40 kongresnih politikov, prvi med njimi so ti-le:
Prvi je tisti, ki je tam samo v duhu, toda vedno navzoč, akoravno ga volivci niso poslali tja. To je predsednik Eisenhower. Njegove zveze s Kongresom So urejene po ustavi, zakonih in običajih, pa vkljub temu niso tesne. Pokaže se tam le poredkoma, ampak zato njegova veljava na Kapitelu nič ne trpi. Opira se se na dva stebra; predsednik lahko ve-tira zakone, Kongres more podreti njegov veto samo z dvotretjinsko večino. Ako ima predsednik za seboj tretjino Kongresa, lahko kroti vse politične apetite na Kapitelu. Vsi znaki kažejo, da ima Eisenhower toliko prijateljev in pristašev med konservativci v obeh strankah, da njihovo število zadostuje in da lahko onemogočijo Kongresu, da bi preglasoval predsednikov veto. Zato bodo v Kongresu imeli pred očmi predsednika pri sestavljanju vsakega zakona. Blamaža je namreč za Kongres, ako hoče preglasovati predsednikov veto, pa pri glasovanju propade. Drugi steber predsednikove moči je oblast njegove administracije, da nastavlja po njegovih navodilih nove uradnike. Slabo se godi senatorju ali kongresniku, ki je prišel tako daleč navskriž s predsednikom ali njegovo administracijo, da njegove želje niso vpoštevane pri nastavljanju uradništva.
Takoj za predsednikom pride, merjeno po politični moči, predsednik predstavniškega doma Sam Rayburn. Njegov politični ugled je skoraj večji od predsednikovega, vpliv seveda manjši. Sam Rayburn je od vseh demokratov priznan voditelj v predstavniškem domu. Njegovi volji nihče ne nasprotuje, njegova taktika naleti le izjemoma na kritiko med demiokrati. Ima glavno besedo pri določanju kandidatov za razne odbore in pri vprašanju, o čem naj se debatira in glasuje v predstavniškem domu. Še celo odbori predstavniškega doma ne morejo preko njegovega stališča v kateremkoli vprašanju. Rayburn se zaveda svoje politične moči, zato jo rabi zmerno, leta in parlamentarna skušnja mu svetujejo tako taktiko.
Sličen položaj, toda ne tako velik vpliv ima voditelj demokratskih senatorjev Johnson. Sicer spada med južne konservativce, vendar vedno gleda, da je v prijateljskih zvezah s severnimi “liberalnimi” senatorji. Njegov vpliv ne gre tako daleč, da bi mogel senatorjem kaj diktirati. Zato skuša vse doseči — in navadno tudi doseže — s spretno taktiko. Ker ima precej besede pri tem, kdo od senatorjev bo prišel v posamezne odbore, zato se noben demokratski senator ne prepira z njim brez potrebe. Johnson razume svoj posel; vsako uslugo od strani kakega demokratskega senatorja plača s primerno protiuslugo, to je, recimo tvarna podlaga njegovega političnega vpjiva. Zanese se pa nanjo. Menda je rekel ob neki priliki: ako sem sh|jal z 49 senatorji v prejšnjem senatu, bom tudi shajal s 64 v sedanjem. To priča o veliki njegovi samozavesti.
Sam Rayburn in Johnson bosta torej stvarna voditelja sedanjega Kongresa in kot taka oblačila in vedrila na Kapitelu tekom letošnjega in prihodnjega leta, kajti Kongres je v demokratskih rokah.
Republikance tepe dvojna nadloga. So v manjšini in brez potrebe sprti med seboj.
V predstavniškem domu ni bilo med republikanci dosti sloge v prejšnjem Kongresu. Po zadnjem porazu republikanske stranke pri jesenskih volitvah je spor bruhnil na dan z vso silo. Stara repuolikanska garda je kandidirala za predsednika kljuba dosedanjega prvaka Martina, proti tej kandidaturi so se dvignili vsi republikanski kongresniki, ki nočejo spadati v staro gardo. Dolžijo jo namreč, da je tudi ona pripomogla k jesenskemu porazu republikancev. Proti Martinu so postavili kandidata Hallecka, ki je proti pričakovanju zmagal z malo večino. Trdili so, da je 74-letni Martin prestar in premehak za predsednika kluba in da bo Hal-leck iznajdljivejši in bojevitejši, toda Halleck radi tega ne bo imel večjega vpl'va v predstavniškem domu.
Prav za prav bi na tretje mesto spadal voditelj republikanskih senatorjev. To mesto je imel preje senator Know-land, ki je pustil senat, da bi propadel kot kandidat za kalifornijskega guvernerja. Za njegovo nasledstvo se tepeta dve krili v republikanski stranki, stari konservativci in njihova opozicija, ki jo navadno imenujejo liberalce, akoravno to niso zmeraj. Prepir je precej oster, dasiravno želi predsednik Eisenhower, da ne bi bil tak. Izvoljen je bil konservativec senator Dirksen, ki bo imel proti sebi celo vrsto nezadovoljnežev, ki bodo v kvar njegovemu političnemu vplivu, to tem bolj, ker imajo republikanci v senatu komaj dobro tretjino.
To so recimo politične zvezde prvega razreda v sedanjem Kongresu. Manjših zvezd je 20-40, so to predsedniki raz-
nih stalnih odborov in komisij v senatu in predstavniškem domu. Njihov vpliv zavisi od delokroga in pristojnosti posameznih odborov in komisij. Na ta mesta pridejo ne morda na podlagi glasovanja in kandidature, ampak po načelu “službene starosti.” Kdor dolgo sedi v kakem odboru in miu je sreča naklonjena, lahko tekom let pride kar sam po sebi za predsednika odbora. Zato je med senatorji in kongresniki tak boj, kdo bo prišel v kak odbor. Večkrat pridejo na taka mesta politiki, ki nimajo niti primerne politične avtoritete niti potrebne skušnje in izvežbanosti.
Kar je važno: tisti, ki imajo največ besede, govorijo navadno najmanj. Tak je na primer Rayburn; ne sili v javnost, pomeni pa v predstavniškem domu vse.
Ko bomo sedaj tekom pol leta morali slišati, kaj vse je kdo rekel na Kapitelu, ne smemo nikoli pozabiti, “kaj” je. Ako ni veliko, njegove besede pomenijo malo, ako ga ne podpre skupina njegovih kapitolskih prijateljev ali naša javnost. Tudi to se včasih zgodi, toda bolj na redke čase.
j BESEDA IZ NARODA
Pevski zbor Triglav
Cleveland, O. — Pričeli smo zopet novo leto, v katerem naj bi naš pevski zbor deloval in uspeval vsaj tako kot je v preteklih. Naj bi se priglasilo kaj novih pevcev in pevk. Vaje so vsak ponedeljek zvečer od pol osme do pol desete.
Zaželel sem si malo oddiha in prepustiti delo drugim, pa ni bilo drugače, da sem se moral zopet vpreči in prevzeti dosedanje delo. S tem ste pokazali, da ste že zadovoljni z menoj, čeprav ne morem vsem v vsem ustreči.
Biti predsednik pri pevskem zboru ni mala stvar, je velika odgovornost, če le hočemo zbor ohraniti in ga obdržati pri življenju.
Hvala za zaupanje! Želim, da bi ostali uradniki delovali z menoj in šli na roko zboru. V soboto, 7. februarja, bomo imeli maškeradno veselico, na katero že danes vabimo vse rojake in rojakinje od blizu in daleč. To bo vesela prireditev, kjer ne bo manjkalo smeha. Pridite, ne bo vam žal!
Pozdr-av!
Jack Jesenko, predsed.
Zahvala
Cleveland, O. — Podpisana Ana Pajk z 1144 E. 63. St. sem se vrnila iz Euclid Glenville bolnišnice, kjer sem si’ečno prestala operacijo. Tem potom se želim prisrčno zahvaliti vsem številnim prijateljem in sorodnikom za poslane cvetlice, darove in karte kot tudi za obiske v bolnišnici. Posebno se zahvaljujem
napravi zemlja en popolen obrat okrog svoje osi, a zemljina hitrost počasi pojemljuje. To pojemanje ng,bo v nadlego navadnim pedantnežem, je pa pomembno za znanstvenike, ki morajo računati z milijonskimi delčki sekunde. Pomislimo na primer o natančnih računih, ki bodo potrebni v bodočnosti, za natančno usmeritev raket potrebnih pri graditvi vseminskih postaj.
Znanstveniki že sedaj uporabljajo atomsko uro — občutljiv instrument, ki meri čas na podlagi valov, ki jih sproščujejo atomi cezija (cesiuma). Valovi
K sodobnim svetovnim problemom |
Poročilo predsednika Eisen-
atomov te srebrnikaste kovine howerja, o stanju Unije dokazu-imajo konstantno dolžino, a tudi je, da hladne vojne še davno ni čas, po katerem Amerikanci konec in da na njen konec tudi
ravnajo ure, je določen po atomski uri.
Neka tovarna že izdeluje
ne moremo skoro računati. Svetovni mir more svobodni svet zavarovati po Eisenhowerjevem
atomske ure in v zadnjih dveh mnenju svobodni svet samo s letih so jih prodali že več kot 50. Ttalno pripravljenostjo nastopi-Sekunda ni edino merilo, ki je |ti proti vsakemu motilcu miru potrebno spremenitve. Metenska z močnejšo vojaško silo. dolžina, ki je sedaj določena po | Moskovska napoved o samo-vzorcu, ki ga hranijo v Sevres voljnem končanju zasedbe Ber-pri Parizu, bo izražena z dolži- j lina po štirih silah, zmagovalno svetlobnih valov. To novo kah v drugi svetovni vojni nad merilo bo desetkrat bolj precizno ! Hitlerjevo Nemčijo, je hladno kot pa sedanje, a v poštev bo pri-j vojno zaostrila: in ponekod našlo predvsem pri izdelavi natan-' ravnost vzbudila strah pred nočnega orodja.	Jvim krvavim spopadom. Hru-
Tudi Celzijeve stopinje pred- ščev je spoznal, da je šel malo stavljajo negotovo merilo, ki se predaleč, pa je poslal v Zdru-oslanja na vrelišče in topišče ne- žene države svojega sodelavca katerih elementov in teh točk ni Anastaza Mikojana, da vidi, v mogoče natančno določiti. Po- koliko je mogoče računati s ka-dobne težave nastopajo tudi pri kim sporazumom z Združenimi merjenju izredno visokih tem- državami.
peratur, ki nastanejo v raketah in pri atomskih reaktorjih. Tudi na tem področju šo ameriški znanstveniki zaposleni z graditvijo novih instrumentov in meril.
duhovščini: č. g. Rebolu od Ma- i;ki zrok {n se smufali strmi. rije Vnebovzete za večkratno po- nah naših	kar Je nekaj
delitev sv. obhajila v bolnisni-1
Smučanje - vir zdravja in veselja
Kako veselo je bilo v naši ožji je v stari domovini mnogo mla-domovini Sloveniji okrog sv. Mi- jdine in odraslih vrglo v letih po klavža in o Božiču. Prav vsi, prvi svetovni vojni predvsem otroci in odrasli, fantje in dekle- radi mode na ta šport, vendar so ta so se veselili te dobe, kajti vsi imeli veliko večino oni, ki so so pričakovali, da dobijo od Miklavža ali od Božička poleg drugih — naj lepše in najbolj zaže-Ijeno darilo — sanke ali smuči.
To je bilo v naši stari domovini res naj lepše darilo za mladino, kajti kdo se je bolj veselil sankanja in smučanja kakor naša mladež, pa najsi je bilo to na Gorenjskem, Dolenjskem ali Štajerskem. Pa je tudi razumljivo, kajti pd vseh krajih v stari domovini si našel primerne terene za zimski šport in sneg je držal 2 do 3 mesece tudi v niže ležečih krajih.
Smučanje je najlepši in najbolj zdrav zimski šport. Zato ni nič čudnega ce se je v Sloveniji tako močno razvil v času med prvo in drugo svetovno vojno, ne samo mladina, tudi starejši ljudje so hodili pozimi v bližnjo in dalnjo okolico, v planine, kjer so imeli kar trojni užitek naenkrat: občudovali so krasoto zimske narave, udihavali zdrav gor-
edinstvenega.
Kdor tega ni sam ne
ci, pravtako c g. L. Black ou doživel si č ne ,more pred. Sv. Kriza, dalje c. g. L. Bazniku stavljati kaj se pravi biti pozimi za podehtev sv. poslednjega olja v laninah in )3e uclejstvovati v
y. bolnlf 1C1> PraJ lePa hvala smučarskem športu. Zato prav cc. gg. Tomcu m Ruparju za po-	ičeno imenujejo smučanje;
goste obiske v bolnišnici in na domu. Tako tudi čč. gg. J. Vargi in V Cimpermanu.	I
Prisrčna hvala vsem tistim, ki ute molili za moje okrevanje in zdravje. Bodite prepričani, da bom tudi jaz molila za vas, naj vas vse ohrani pri najboljšem zdravju.	|
Obiski na domu so dobrodošli! i Vsem hvaležna
Ana Pajk.
-------O....-.-
Nekaj drobtin iz naravo-
slovja
Kako hiter je zvok? Kako dolg je milimeter? Kako topla je ena stopinja? Ta na prvi pogled ne posebno bistvena vprašanja povzročajo mnogo resne delavnosti med ameriškimi znanstveniki, ki se pečajo z rešitvijo zamotanih problemov vsemir-sko-atomske ere.
Vzemimo kot primer sekundo. Znanstveniki v laboratorijih, ki se nahajajo v državi Colorado, se pečajo s skoro neopazljivimi spremembami sekunde, ki je merjena po “sončnem času.” Da bi se izognili tem pomankljivo-stim, znanstveniki pripravljajo nov standard, ki bo določen po “atomskem času.”
Sončni sistem za merjenje časa se oslanja na čas, v katerem
bela opojnost.
Dolge kolone, moški in ženske, eden za drugim in s smučmi na ramah, so se vile v strminah proti gorskim vrhovom. Po tri in več ur hoje v strme bregove je bilo treba, predno so prišli na cilj. Znojili so se, toda nikdo ni tarnal nad bremenom-smuč-mi, ki jih je prekladal zdaj na to, zdaj na ono ramo. Vsakdo se je namreč zavedal koliko veselja in užitka mu bodo nudile te “dilce” pri vožnji na gorskih grebenih in š*e prav posebno pri hitrem smuku nazaj v dolino. Saj ni lepšega kot vožnja navzdol, kjer utirajo smučarji nove smučine v pršiču, da se kadi za njimi kot za avtom na prašni cesti. S krasnimi zavoji zdaj na levo, zdaj na desno se v večjih in manjših lokih spuščajo navzdol; kdaj pa kdaj se ta ali oni smučar bliskovito ustavi — napravil je kriistjanijo' in obstal je, kakor vojak ob povelju svojega nadrejenega. O kje si lepa Gorenjska, kje Pohorje, Polževo (pri Višnji gori) itd, samo lep^ spomini na še lepši zimski šport smučanje.
Mikojana so oblasti vljudno sprejele, široka javnost se zanj ni posebno zmenila in se ne meni, madžarski begunci iz baltskih držav pa so mu povsod pripravili svoj sprejem z velikimi letaki, ki ga pozivajo, naj gre, od koder je prišel, ker v svobodni Ameriki ni prostora, za množične morilce, pa četudi so člani vlade!
Trdijo, da naj bi se Mikojan prizadeval za pripravo sestanka Hruščeva in Eisenhowera, ki si ga Moskva že dolgo želi, Washington pa se ga na vse načine otepa.Evropski zavezniki Amerike se boje, da bi na takem sestanku utegnil svobodni svet potegniti krajši konec, posebno še, če bi se sestali na razgovore sarmo predstavniki Amerike in Sovjeti j e.
#
Moskva je koncem tedna predložila zahodnim silam sklicanje mednarodne konference, ki naj bi sestavila mirovno pogodbo z Nemčijo. Po sovjetskem predlogu naj bi se take konference udeležili celo Albanci, Bolgari in rdeči Kitajci, ki v vojni proti Hitlerjevi Nemčiji dejansko niso nikdar sodelovali.
Sovjeti pogrevajo v glavnem eno, kar je pred več kot štirimi leti predložil v Moskvi zahodnim zunanjim ministrom Molotov. Obe Nemčiji naj bi se povezali v nekako konfederacijo,
smučali radi zdravja in veselja in radi športa kot takega. Tako-zvani “modni” smučarji so kmalu izpregli, ostale so pa velike množice, ki so hodile zimo za zimo v planine širom naše ožje domovine in po drugih krajih Jugoslavije. Od decembra do marca so imeli sobotni in nedeljski vlaki polno smučarjev, ki so se zavedali kaj je gorski zrak, kaj je sonce, kakšnega pomena za njihovo zdravje je smučarski šport. Poleg vsega tega so pa imeli vsi še svojevrstni užitek, ki ga zlepa ne najdemo pri kaki drugi športni panogi.
Tako je bilo v stari domovini — kaj pa tukaj? Na žalost moramo ugotoviti, da je veliki večini tu v Clevelandu in še marsikje druge, kjer žive Slovenci, ta šport nemogoč. Prvič tu nimamo pravih zim, premalo snega in še ta hitro izgine; kar je prav tako važno, v bližini nimamo primernih terenov. Imamo sicer v USA ki bi jima jamčila obstanek se-
dosti lepih terenov za smučanje (Square Valley v Californiji, kjer bodo zimske olimpijske igre prihodnjo zimo, dalje Lake Placid v državi New York, kjer so bile zim. oUmp. igre leta 1932, dalje so smuški tereni v Pennsyl-vaniji in še drugje. Toda za nas, navadne zemljane, je vse to nedosegljivo, ker je vse predaleč. Zato namreč rabiš veliko časa in pa denarja. Seveda, če imaš denar, se čas že dobi. če ti jMirovno pa obojnega primanjkuje, potem se moramo pač sprijazniti z mislijo, da se samo še spominjamo lepih smučarskih terenov in tur in da se zadovoljimo le še is kakim smučarskim filmom. Mladina pa, ki še ni okusila bele opojnosti, jo pa tudi ne bo preveč pogrešala, četudi je ravno zanjo velika škoda.
Ivo Kermavner,
danjega notranjega reda in ju v zunanji politiki izločila iz o-beh taborov, v katere je danes svet razdeljen. Nova tako “združena” Nemčija naj bi priznala sedanje meje, se odpovedala atomskem orožju, vodljivim izstrelkom in podmornicam, se odpovedala združitvi z Avstrijo, imela pa naj bi svobodne roke v gospodarskih vprašanjih in mednarodni trgovini, pogodbo z vsemi temi
določili naj bi podpisali vladi obeh Nemčij, nato pa še skupna nemška vlada.
Zahodne sile so hladne do sovjetskih predlogov, čeprav jih uradno še niso odklonile, ampak obljubile njihovo “natančne proučitev”. One zahtevajo svobodno demokratično Nemčijo z vlado in parlamentom izbranim pri svobodnih tajnih volitvah,
Hočejo torej dejansko, da se Za napake — večjo plačo! Sovjeti umaknejo iz Vzhod Glavnemu korektorju nekega (Nemčije. Odprto puščajo tudi texaškega dnevnika so odpove-(vprašanj e poljsko-nemške me-dali službo, ker je bilo v listu v je, ki je po izjavah Moskve in.je z Združenimi državami, v
možnosti in načinu končanja preskušanja atomskega orožja. Zahod zahteva strogo nadzorstvo nad izvajanjem takega dogovora. Sovjeti j a je zahtevo v načelu sprejela, skuša pa nadzorovanje omejiti na svojih tleh, kar bi se le dalo. Do sporazuma je še precej daleč, čeprav izgle-di zanj po sodbi Washingtona niso preslabi.
Težje je z razgovori o preprečen ju nenadnih napadov. Ti razgovori so bili prekinjeni 18. decembra in vse je izgledalo, da ne bodo tako kmalu obnovljeni. Sedaj je Sovjeti j a pozvala Zahod k obnovi teh razgovorov, ta pa odgovarja, da je potreben najprej vsaj načelen osnovni sporazum, potem bo še le mogoče uspešno razgovarjanje o kakem mednarodnem dogovoru.
*
Amerikanci in rdeči Kitajci se še vedno pogovarjajo v Varšavi o ureditvi odnosov na Daljnemu vzhodu. Med tem so rdeči Kitajci pretekli teden znova obstreljevali otočje Quemoy.
*
Predsednik italijanske vlade Fanfani je bil na obisku v Kairu in Atenah. Na obeh krajih je skušal vplivati pomirjevalno n izboljšati zveze med tema državama in Rimom, pa tudi med Kairom in Zahodom na splošno, posebej pa še med Atenami, Ankaro in Londonom. Ko se je vrnil domov, je začel borobp za ohranitev svoje vlade. Ta je prišla v resno nevarnost zaradi u-pora v njegovi lastni stranki — Krlšičanski demokraciji.
*
Med Atenami in Ankaro tečejo nekaj tednov tajna pogajanja o bodočnosti otoka Cipra. Brez dvoma so o njih poteku sproti obveščevani tudi Angleži. Obstoji precej upanja, da bo morda na Cipru le prišlo do pomiritve.
•K
V Franciji je pretekli četrtek postal De Gaulle predsednik republike, med tem ko je predsedstvo vlade izročil. Michelu Debre, enemu svojih zvestih sodelavcev. Nova vlada je pred hudimi težavami. Socialisti so odklonili sodelovanje v njej,'ker nočejo prevzeti odgovornosti za De Gaullove gospodarske reforme, ki naj spravijo francosko gospodarstvo zopet na noge. Napovedujejo stavke, kajti delavstvo sodi, da so vladni gospodarski ukrepi zanj precej ostrejši in težavnejši kot za bogatejše sloje.
De Gaulle stoji vsekakor pred težkimi nalogami doma i*1 v Alžiriji. Od njihove ugodne rešitve zavisi bodočnost njegovega vodstva Francije. Izvoljen je bil za sedem let. Po novi u-stavi im,a, skoraj več pravic kot predsednik Združenih držav, med tem ko so bili predsedniki četrte republike dejansko skoro brez moči.
*
Na Kubo se vračata sicer red in mir, toda posebna revolucionarna sodišča: pošiljajo po naglem postopku pred puške nekdanje Batistove pristaše kot “zločince”. Da bi bila to ravno najboljša in najbolj uspešna pot k novi demokratični vladi, je le malo verjetno.
Vodja revolucije Fidel Castro je obljubil prijateljske odnoša-
zadnjem času izredno število ti- Varšave “dokončna”. Vzhodna skovnih napak, katere pa niso bi-'Nemčija je na njo pristala, riale brez smešnosti. Ko je ured- da Zah. Nemčije pa jo ne mara ništvo to sporočilo in se opravi- priznati, čeprav obljublja, da: jo čilo zaradi napak, je nastal med ne bo skušala s silo spreminja-bralci vihar ogorčenja in prote- ti.
stov, češ da izgublja dnevnik s J Vprašanje Berlina in nemške tem eno od svojih največjih pri-. združitve je stopilo v ospredje vlačnosti in mikavnosti. Last- borbe med Sovjetijo in Zaho-niku ni ostalo drugega, kot dajdom. V naslednjih tednih in Smučanje — vir zdravja in*'korektorja spet nastavi z večjo'mesecih bomo o njem slišali veselja. Ce je kak šport, je prav | plačo in nalogo, da vtihotapi še vedno več in več. gotovo smučanje, ki ni samo naj-jr.alašč posebno zabavne tiskovne	*
lepši, temveč tudi najbolj zdrav [pomote. Je pač bil izjemoma Zahodne sile in Sovjetija se zimski šport. Res je sicer, da se duhovit koiektor.	raizgovarjajo v švicarski Ženevi
kolikor bodo tudi te naklonjene taki politiki.
Svet je do neke mere iznena-dil upor v Belgijskem Kongu. Izgredi v prestolnici Leopoldvih lu kažejo jasno, da je gibanje za neodvisnost Afrike seglo tudi v to do slej mirno področje.
—Pokrajina Ontario v Kanadi se razprostira nekako 1,000 milj od vzhoda proti zahodu i11 nekako 1,000 milj od juga proti severu.
AMEKI5K3 DOMOVINff,.
''C%£jo*
Atano
rJUMice...
Ameriška Domovi im a
Marjete v Bojanji vasi kaj žrtvo-jmerava zgraditi veliko podjetje vali. Za darove sem Vam že v za pridobivanje petroleja iz olj-
-A- ft/1' ERI €=/%■ lil— MO
ESU!
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGG ONLY
SLOV6NIAN MORNING NfiWSPAPfiR
Iz slovenskega Toronta
V deseto leto
Slovenski mesečnik v Kanadi BOžJA BESEDA je vstopil v ^eseto leto svojega izhajanja. Za božič je izšla prva številka. 10. stnika in sicer v povečani in ePši obliki. List je dobil lepe Petnice. Njegovo zunanjost in notranja zaglavja je opremil abad. kipar Franc Gorše. Na-sl°vna stran predstavlja odprto SVe'to pismo. Ob njem bo vsak |Pesec ena Marijina slika ivabi-a bralce naj sveto pismo ne bo
Zanje zaprta in zapečatena knjiga.
Lastništvo BOŽJE BESEDE , B JE tudi razširilo. List izda-]ai° slovenski misijonarji (lazar-pri slov. župniji v Torontu. Zgovorni urednik je postal JreL g. F. Sodja C. M. Tudi vse-'na lista se je povečala. Ta šte-Vl ba obsega 52 strani. Vanjo so Prispevali;
B- B- je napisal krasno misel ° Božični skrivnosti.” Prevzvi-seni dr. Gregorij Rožman “Ob Petletnici “Božje Besede.” ev. dr. J. Kolarič CM je opisal ^betek in razvoj lista. Rev. J.
°Pač CM je prikazal poveza-^°st lista z slovensko župnijo v Pontu. Rev. Ivan Jan CM je gSal o pomenu “Božje Besede.” ranko Bohinc je prispeval so-.le* “Sveta noč.” Rev. J. Kopač Prispeval članek “Božje De-ev P mučenci”; O. Mauser bo-Zlcr>o črtico '“Matevžev zadnji °^č”; pod zaglavjem “Studen-a žive vode’’ je članek Rev. J. g°lariča CM o zakramentih. F. ' Se sprašuje, “Kaj nam prine-Jutrišnji dan. Branko Bohinc a kratkim člankom posvetil 2lvljehje in pomen Pavel audei-a, pevca viharjev. Rev.
Susman CM je prispeval
o.^fepše stare in nove povesti ^vlja tudi za Vas leposlovni
"’»sečnik
1’ OVES T
P?* številka je izšla na 24 stra-ln prinaša med drugim zače-toma ,)r‘v*a'neSa življenjepisnega
“SIROTA IZ LOWOODA”
(ali JANE EVRE) ta|.cš]jite letno naročnino ,$3.00 1 $3.00 za pol leta) na naslov:
_ Povest, I*. O. Box 730. "randon, Manitoba, Canada
članek “življenje-ljubezen pa sreča.” “Pred vrati pekla” je naslov povesti, ali bolje resničnih doživetij, kjer bodo opisane krutosti komunističnih ječ. Nato sta še dve zaglavji in sicer “Med nami,” kjer so redne vesti iz življenja in delovanja slovenske skupnosti v Torontu in pa vesti “Iz življenja Cerkve.” Na zadnjih straneh te številke pa je začela izhajati povest “Oče Damijan.” Tej številki dajejo prijetno raznolikost številna voščila za božič in novo leto, ki so jih poslale slovenske verske, kulturne in gospodarske ustanove.
BOŽJA BESEDA Izhaja v 1000 izvodih. Naj bo tudi na tem mestu izražena želja in prošnja, ki jo je v prvi številki 10. letnika zapisal preč. g. župnik Jakob Kolarič: “Naj list po številu naročnikov in bralcev naraste kmalu do številke 2000.” Ta cilj bi bil hitro dosežen, če bi vsak naročnik pridobil samo še ' enega novega.	Por. I
Novosti v Slovenski pisarni
Za božične praznike smo imeli v naši pisarni velik promet. Veliko lepega branja je šlo med naše ljudi širom Kanade. Ljubitelji slovenske pesmi,’svetne in nabožne, so pokupili prav vse plošče. Ostalo je samo še par plošč znanega pevskega zbora Galus. Pohovno so prispele Ko-rotknove plošče, katerih vsaka ima 11 pesmi. Tudi nove plošče božičnih pesmi, ki jih je izdala “Slovenia records” iv Chicagu so vse pošle. Če jih nam bodo izdajatelji ponovno poslali, bomo takoj sporočili.
Prišlo pa je dovolj lepega in poučnega branpja. Kakor je bilo že zadnjič omenjeno, da bo ZBORNIK 1959. ki ga je že enajstič izdala “Svobodna Slovenija” v Argentini, hitro pošel, tako se je zgodilo. Kdor pa se še
sega 454 strani velikega formata in stane samo $3.50. in poštnina.
Najnovejša knjiga, ki smo jo prejeli, pa je Gorjančev Pavlek, ki jo je spisal znani Mirko Kunčič in jo je izdala Slov. kulturna akcija. V knjigi, ki ima 190 strani je “sodobna bajeslovna mladinska povest,” po kateri bo z veseljem segla naša mladina. Starši preskrbite to delo svojim otrokom; iz njega se bodo učili slovenščine in še marsičesa drugega. Knjigo krasi mnogo slik. Knjiga stane od $3.00 do $3.50 in poštnina.
Uprava Slovenske Pisarne 61Š Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
“Zaiupanje v bodočnost”
V smislu gornjega naslova je pisec članka objavljenega v S. D. dne 24. novmebra 1958. pod naslovom “Knjige in Revije” razvijal svojo misel o nastanku' in razvoju novozgrajene Slovenske države. Lepe so številke in statistični podatki, ki jih pisec objavlja.
Res je videti lep napredek iz objavljenih podatkov:	porast
življenskega standarda, narodnega dohodka, porast industrije in dvignjen hektarski donos. itd. Ali pisec tega članka je pozabil, ko je gradil upe na novo slovensko državo tu v Kanadi, da je ta dvig in razvoj dosegel narod v Sloveniji pot pritiskom komunistične partije, pod pištolo U. D. V. Dobro bi bilo, da bi pisec objavil tudi podatke o trpljenju in trudu, ki ga je vložil slovenski narod za ta razvpj,,,s katerim je Slovenijo uvrstil v industrijske dežele.
Popolnoma sem prepričan, da pisec tega članka ni bil prisoten
Kanadčani se navdušujemo za hokej bolj kol za kalerokoli drugo vrsto športa!
Vse vstopnice za hokejski stadion v Montrealu, kamor gre 20,G'00 gledalcev, so razprodane do oktobra leta 1965 — Hokejisti bolj priljubljeni kot filmski zvezdniki.
Kanada je domovina hokeja na ledu. Morda bo mnoge presenetilo, da v Kanadi prevladujejo profesionalni hokejisti.
Letošnje prvenstvo je v polnem teku. Trajalo po do maja. V glavni skupini, ki ise bori 2a naslov prvaka, nastopa 6 moštev, med njimi tri kanadska in 4 ameriška, ki bodo odigrala;80 tekem, oziroma po tri tekme tedensko. Sedem mesecev v letu so igralci ligašev ves čas na poti. živijo v hotelih in na ledenih ploščah športnih palač.
Najbolj donosen poklic
Zanimanje za hokej je v Kanadi večje kot kjer koli. Dober hokejist je bolj znan kot filmski igralec Jeft Shandler, nogometaš Stanley Mathews ali tenisač Pancho Gonzales.
Maurice Richard, 37-letni igralec kluba “Montreal Canadiens,” je nekronani kralj profesionalnega hokeja na ledu. Zaradi nje-
zadnjega prašiča iz hleva in pobrali zadnji kilogram žita iz kašče in ko je bil poleg vsega še obdavčen z globo, da je tako plačal vse stroške odkupa. Gospodarski napredek da, toda za kakšno ceno?!
Delo in trpljenje pa človeka utrdi in izuči. Graditelji upov na lepo bodočnost v novi slovenski državi grajeni v Kanadi, naj ne bi prezrli dejstva, da so za rešetkami mariborskih, ljubljanskih in drugih jetnišnic ljudje,
TRAVELWAYS SERVICE
Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah;
L Vam preskrbi vozne listke po suhem, p omorju in po zraku..
2.	Ureruje različne dokumente in preskrbi prevode.
3.	Pomaga vam dobiti svojce iz Evrope, t- Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo.
v Sloveniji v dobi “obnove” (razdobje med 1945 do 1947) in v!ki imajo šole in polno izkušenj, dobi obvezne oddaje. Ni videl	Ti	vneto čakajo na trenutek, ko
tisočev, iki so odhajali vsak me-	bo	napočil čas, da bodo mogli
see, nekateri “prostovoljno” i preurediti državni ustroj in to drugi pod pritiskom na delo.! brez nas, ki tu v ameriški svobo-zanima za to slovensko repre- [Pritisk so izvajali na razne nači- di uživamo vse dobrote lagodne-zentativno	knjigo,	naj	jo	kar	na-	ne, na vsak sloj posebej: na štu-	ga	življenja, med tem oni nima-
roči, ker	je	na	poti	že	nova	po-	dente, na delavce in vajence in	jo	skorjice suhega kruha. Ne
na kmečki živelj. Ni videl, ko so morem si predstavljati, kako naj aktivisti ponoči prebujali iz naj- bi oni dopustili, d$ se bodo vr-slabšega spanja kmečki in delavski živelj ter ga na pol oblečenega gnali na delovne akcije.
Ni videl tisočev vojakov, ko so v znoju svojega obraza zastonj gradili vojaško važne objekte.
Teh podatkov ne vidim med oni-, mi, ki izkazujejo razvoj in gos- j podarski napredek.
Med podatki tudi ni onih, ko ' je državni aparat izvajal prisilni odkup, ko so kmetu odpeljali I
šiljka. Zbornik 1959. stane kot lani $3.25 in poštnina.
Na zalogi je še nekaj na j novejše knjige Socialna Ekonomija, ki jo je napisal dr. Ivan Ahčin. Knjigo slovenskim bralcem toplo priporočamo. Knjiga ob-
Sprejemamo tudi naročila po pošti!
(,2g bloor st. w.
TORONTO 4, CANADA
TEL.: LE 6.3089
darilne pakete lahko naročite pri naših uslužbencih:
Janez CVETKO: 643 Euclid Ave., Toronto. Tel.: LE 5-5136 LUDVIK STAJAN: 171 Delta SL, Toronto 14. Tel.: CL 1-2417 VIKTOR DOLŠEK: 206 Grove St., Guelph, Ont. Tel.: TA 2-039,7
nili “graditelji slovenske države” iz tujine in prevzeli vladno
ga so stadioni vedno polni in na vsako tekmo v Montrealu ga pride pogledat 20,000 gledalcev. V Montrealu so razprodane že vse vstopnice do 4. oktobra 1965 za vse tekme, na katerih bo nastopal.
Richard zasluži v 7 mesecih okrog 100,000 dolarjev. Imenujejo ga “raketa” zaradi izredne hitrosti in moči, spretnosti in učinkovitosti pri streljanju na vrata.
Klubi iz ZDA kupujejo igralce za svoja moštva v Kanadi. Dobro jih plačajo. Tako je neki hokejski klub v Detroitu kupil za novo sezono igralce, za katere je plačal 200,000 dolarjev. Leti pa so morali skleniti z njimi pogodbe za eno, dve, tri, pa tudi pet let. Vsak profesionalec, bodisi v Kanadi ali ZDA, pa zasluži letno najmanj 15,000 dolarjev.
Klubi so last privatnikov, ki nimajo nikakršne zveze z amatersko zvezo Kanade. Vsako mesto v Kanadi, ki ima 30 do 40 tisoč prebivalcev, ima najmanj par pokritih drsališč, ki sprejemajo po 8 do 10 tisoč gledalcev.
Na prvenstvo le amaterji
Na lestvici najboljši hokejistov za sezono 1958-59 je na prvem mestu Maurice Richard. Zanimivo pa je, da na petem mestu najdemo ime Branko Horvat, ki igra za klub “Boston Bruins.” Le-ta zasluži letno po 90,000 dolarjev.
čeprav je hokej v Kanadi glavna športna panoga, pa Kanada ne pošilja na svetovno prvenstvo svoje reprezentance. Tja pošilja vsakokrat enega izmed najboljših klubov. Nedavno je odšel v Evropo “Kelown Packers,” ki je bil lani drugi na kanadskem prvenstvu. To moštvo bo gostovalo po švedski in v SZ, čez nekaj mesecev pa naj bi v Pragi branilo naslov svetovnega prvaka. Zaradi slabih rezultatov na prvih tekmah pa mislijo
krmilo, da bo neizučena raja Kanadčani poklicali v Prago še lahko garala naprej.	nekaj igralcev drugih klubov.
Rad bi pripomnil še to: Mi vsi, ki smo tukaj, bomo lahko samo veseli, če nas bodo doma sprejeli, če bo kdaj prišla prilika, da se vrnemo. Danes pa je čas, da ohranjamo slovenstvo in ljubezen do materinske dediščine.
Bivši član delavnih brigad.
ČE SE SELITE
^Polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA ®I17 St. Clair Ave.
^oj stari naslov:.
novi naslov;
DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
^OJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
naprej v imenu vseh faranov zahvaljujem. . .
Župnikovi prošnji ise pridružujem tudi jaz in prosim za pomoč vsakogar, ki lahko da v ta namen kak dolar, prav posebno pa prosim one rojake, ki jim je zibelka tekla v fari Radoviči, zlasti onim v sami Bojanji vasi. Spomnimo se ljubke cerkvice, verske in narodne svetinje! Ohranimo jo kasnejšim rodovom!
Mislim, da ni nikogar med nami, ki se ne bi spomnil, kako ponosno smo hobili v družbi svojcev k službi božji v ono lepo belo cerkvico. Tam smo pozabljali na ves znoj in žrtve trudapol-nega dela v molitvi in petju, katero je tako prijetno polnilo cer-cev.
Takrat se nismo morda tako zavedali vrednosti vsega domačega kot se sedaj v tujini. Kako toplo nam je bilo pri srcu, ko je pridigar v domači govorici polagal v naša srca seme žive vere!
Ta ista cerkvica nas danes kliče iz osamelosti v razpadanju: Hči, sin! Ali se me ne bi usmilil, ker moje ljudstvo je revno, presiromašno in mi iz svojih skromnih dohodkov ne more pomagati!
Dragi rojak! Ko boš čital te vrste, se odloči in daruj sam, pa poprosi še svojega prijatelja, naj priloži mal dar. S skupnim naporom bomo cerkev sv. Marjete lahko rešili pred razpadom, jo ohranili bodočnosti, morda tudi nam samim. Kdo ve, če nas še ne bo kdaj pot zanesla nazaj pod domači krov!
Imena draovalcev z vsotami bodo poslana župniku, objavljena pa tudi v AD.
Kdor želi, lahko pošlje s čekom naravnost župniku v Radovico, sicer pa zbiram iv soglasju z Nickom Horvatom z Welland, Ont., 66 Scohield St., podpisani.
Vsem rojakom že v naprej prisrčna hvala! Vsem želim tudi srečno in veselo novo leto!
Louis Babič, RR 1 Sherkston, Ont.
natega peščenca na področju
Athabaske že letos.
*
Zavarovalna družba vlade v Saskatchewanu je napravila lani več dobička kot kdajkoli tekom 13 let svojega obstoja.
*
Posebna vladna komisija bo začela 26. januarja raziskovati vzroke nesreče v rudniku v Springhillu, N. S. lanskega 23. oktobra. .
*
Brezposelnost na Angleškem se je zmanjšala za nekaj malega. V deželi je še vedno okoli 532,-000 brezposelnih ali nekako 2.4% celotne delovne sile, pred enim letom je bilo brez posla samo 1:5% vse delovne sUe.
—V Združenih državah je zaposlenih s prevažanjem mleka okoli 190,000 tovornih avtomobilov.
Molki dobijo delo
Delo za moškega
Starejši moški se išče za pometanje v mali tovarni. Mora znati vozit mali truck. Stalno delo.
J. HACKER CO.
2222 Hamilton Ave.
(11)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Išče se ženska, ki bi skrbela za žensko in opravljala splošno hišno dtelo. Svojo sobo. Vprašajte pri Grdina Bridal Shoppe, 6111 St. Clair Ave.	(9)
POLICAJ NA STREHI — Policaj vodi za vrat grešnika na vetrokazu na, štreni jetnišnice v Hannowerju na Nemškem.
Prošnja za pomoč pri po pravilu cerkve v Beli Krajmi
Sherkston, Ont. — Dragi rojaki! Dobil sme pismo od župnega upravitelja č. g. Venčeslava Vrtačnika na Radoviči v Beli Krajini. Omenjeni gospod se obrača s prošnjo na vse ožje rojake za pomoč cerkvi sv. Marjete v Bojanji vasi. Takole piše:
Vsem izseljenim faranom župnije Radoviča v Ameriki in Kanadi!
Cerkev sv. Marjete v Bojanji vasi — župnija Radoviča — v Beli Krajini je na tem, da razpade. Sv. maša se tam sicer še vr-ki, toda, če dežuje, teče voda po mašni knjigi in po glavah vernikov. Če bo dolgo tako ostalo, bo segnilo ne samo ostrešje, ampak se bo zrušil tudi strop. Domačini se trudijo, da bi se cerkev popravila. V ta namen so tudi nekaj zbrali, kolikor so pač mogli. Toda njihovi prispevki še daleč ne zadoščajo za novo streho, ki je nujno potrebna. Obračamo se torej na Vas, drago radoviški farani v Ameriki in Kanadi, da priskočite na pomoč s svojimi darovi. Vemo, da morate tudi za svoje cerkve v Ameriki veliko prispevati, vendar pa bo ljubezen, ki jo imate do stare domovine, pripomogla, da boste tudi za razpadajočo cerkvico sv.
Kanada bo vrnila Poljski njene zaklade
OTTAWA. — Ko je grozil Poljski 1. 1939 nemško-sovjetski napad, je poljska vlada prepeljala poljske državne dragocenosti na zahod. Končno so našle svoj dom v Kanadi. Poljska 'komunistična vlada jih je v povojnih letih ponovno zahtevala nazaj.
Kanadska vlada je zahtevo Varšave odklanjala češ, da ona za te dragocenosti ni odgovorna, ker jih ni nikdar uradno 'sprejela v varstvo. Del dragocenosti je spravljen v zakladnici neke montrealske banke, drugi del pa je v Kvibeškem pokrajinskem muzeju pod varstvom kvibeške pokrajinske vlade.
Oni del, ki je spravljen v banki, bo sedaj vrnjen na Poljsko, ni pa še gotovo, kaj bo storila kvibeška vlada. Ta je doslej zahtevo po vrnitvi sedanji poljski vladi dosledno odklanjala.
MALI OGLASI
STANOVANJE SE ODDA
Stanovanje, 3 sobe, ena spalnica, kopalnica in garaža se odda v najem. Avtomatična plinska kurjava. Samo dva bloka do slovenske cerkve in šole. Na 952 So. 61 St., West Allis, Wis. Pokličite MI 5-4658. Franka Lipo-glavšek, 5918 W. Beloit Rd., West Allis 19, Wis.
Stanovanje se odda
Tri sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico se odda v najem na 1157 E. 61 St. Vprašajte zadaj.	—(13,15,19)
DOMA IN PO SVETU
Zastopniki kanadskega parlamenta so bili na isvojem obisku v Washingtonu ljubeznivo sprejeti v senatu, ki je v ta namen prekinil svoje redno delo. Vodja demokratov Johnson je dejal, da ne pozna nobene druge dežele na svetu, ki bi jo v Združenih državah bolj cenili kot Kanado. Cela delegacija je sestavljena iz desetih članov obeh zbornic.
V Washingtonu se je delegacija razdelila v dve skupini. Člani parlamenta so šli na posvetovanja s predstavniki Predstavniškega doma, člani senata pa so se sestali s člani ameriškega senata.
*
Zvezni minister Alvin Hamilton je napovedal, da bi v desetih letih zopet oživel nakop premoga v Alberti.
*	I
Montrealski finančnik Lloyd Champion je napovedal, da na-
Sobe se odda
Odda se 5 lepih sob zgoraj z garažo vred v Collinwoodski naselbini in proste najemnine do 1. februarja. Prednost imajo odrasli. Kličite KE 1-0644.	(12)
Išče sobe
Samsko dekle išče tri ali štiri neopremljene sobe v St. Clair-ski okolici. Naslov sporočite v našem uradu.	(10)
Hiša naprodaj
Hiša s 4 spalnicami, na novo dekorirano zunaj in znotraj, nov furnez. E. 124 St., severno od St. Clair. Kličite GL 1-7488 po 6. uri zv.	(12)
Hiša naprodaj
Nottingham in E. 185 okolica —prazna hiša, na novo barvana, 6 sob, zamrežen porč, 2 garaži, lepo ograjeno dvorišče. Pod $15,-000.
FRANCES HROVAT, Realtor EV 2-4535
Trgovina naprodaj
Grocerija, meso, C-2 licenca, okrog $2000 dohodka na teden, na vzhodni strani mesta, dvojna trgovina, nizka najemnina. Cenjeno za hitro prodajo. Prodaja lastnik. Se mora videti, da se lahko ceni. UT 1-6989	(13)
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravil r ia vam ustavi kašelj in nrehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drag
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
jemo po pošti tudi za Clevelnad Naročila sprejemamo in Uvrtk*-
r
ameriška domovina,
M
I
IVAN TAVČAR:
CVETJE V JESENI
B M
Danijel je ko besen skočil po- dozdevalo, da njegovo rptenje
niča in brez teh trlo. Kar se pa tiče klepetanja, so se terice uspešno kosale s trlicami. Zadnje so sekljale, prve pa obrekovale: izpod trlic se je drobil pezdir, izpod jezikov teric pa
hi-
vasjo je stala Presečnikova tar^mam in oba ti prinesem v
dvojbe se je pri šo!” Sledil je grohot, da sem *se bal, da kar tarnico raznese!
Pri jami je sedel Boštjan ter dejal zadovoljno:
“Med sršene si zašel! Pričakovali smo te, pa šele o Božiču.” nadrobno pretrta Na vprašanje, kaj dela mati, je sosedov in sose- 'pokazal na breg Karlovščice,
koncu. “Pri Mlačanu so slabe naprave? Ta pa ni slaba! Gorenja hiša je malana, pa ne samo hiša, tudi kamra je malana! Ti ljubi odrešenik, naprave naj so slabe!” Pričel se je smejati.
“Deset je preveč!”
“In živina?” je rjovel Danijel, ne
ne napravlja name posebnega vtiska, je zakričal:
“Pa naj bo devet tisoč in petsto! Mlačan, vem, da boš jezen,1 pa kar tiho! To je zadnja bese-1 da, in sam hudič iz pekla bi me ' ne mogel pregovoriti, da bi odnehal od nje! Devet tevžent in
“te pa ne vidiš! Drobnice tudi petsto — pa Bog daj srečo!” ne! Da ne pozabim, dve jareti | Ko sem vendlarle še premišlje-nista v prodaji. To se zakolje in (val, je pograbil Danijela parok-posuši! Na ti jareti misli, da ne sizem:
boš pozneje vpil, da sva te ope- j “Premišljaš? Oj, ti krvavi pe-harila! No, pa, saj tako nič ne klenšček, ti še vedno premišljaš' bo. Mlačan, vzemi klobuk, pa Če hočeš sam sebi dobro, udari pojdiva! Dokler živim, ne boš z obema rokama, saj vendar ni-svojega proč metal!” In res je si obseden! Poglej vendar, koli-pograbil Mlačana za roko ter ga ,ko je oprave pri hiši! Ne da bi
dobra imena	____ r_____
dinj!	j kjer je prala pri tolmunu. Pri-
Kakor že povedano, je bilo ti- nesli sč južino, zato sva se lehko sto leto izredno 'lepo, ne preje1 podala k perici, ne pozneje se ne spominjam, da j Barba je radovedno vpraša-bi se bil prve dni meseca no- šala: “Ali se ni kaj zgodilo, ko vembra lan sušil pri tarnici. že danes prihajaš?”
Torej tisto leto se je sušil, in | Z Boštjanom sedeva na skalo: prav na Presečnikovi tarnici “Nekaj se je zgodilo: Mlačano-pod Jelovim brdom je delalo o- vo sem kupil!” sem starikastih devic in oprav-1 Oba sta se začudila; Boštjan Ijale so svoj posel z nekakim pa je pametno izpregovoril: koketnim pretiravanjem, kakor | “Devet tisoč si že dal, je goje bilo — ne vem, iz kakega tovo vredno. Sedaj se pa vpraša, vzroka — v navadi pri trenju, kdo ti naj gospodari? Lepo je Ali že tiste dni se ni sejalo toli- rečeno: ‘sem kupil’, obdelovanje ko lana, kakor včasih, ko bi seje kaj drugega!”
Ponosno sem odgovoril:
hitrico jo je lovil po vodi, do-' kler je ni z mokrim rokavom zopet izvlekel.
“Se ve, če bo dekle hotelo in če bosta vidva zadovoljna,”-'
vrag, ko ne bo mesa, ne kofeta kakor bi hotel reči: Ali si še se- vih!”
in belega kruha!”	daj nisi iz glave izbil te ne- Presenetilo ga je tako, da nu'
Bil sem užaljen. Odgovoril umnosti? Počasi je vprašal: je padla pipa iz ust in sicer na-sem bahato:	i‘‘Kje češ na Jelovem brdu do-1 ravnost v vodo. Z nervozno
“Belega kruha bo pač lehko, biti žensko, ki bi bila zate? Pri saj je plačano, a denarja mi še Mlačanovih je trda, kar se dela precej ostane!”	tiče!”	!* »iilSrpi
“Ni tako!” me zavrne izkuše- 't “Kar odkrito ti povem, Bošt- J ni mož. “Če dan na dan ješ beli jan: oženim se pri Presečniko-
kruh, ga hoče jesti tudi druži- ___________________
na. Če si kmet, bodi pravi ( kmet; če si pa gosposki kmet, se ti bajta že najprej podira!” Za nekaj časa svai obmolknila. Pr- , vi se je zopet oglasil Boštjan:
“Nazadnje pa še kako žensko privleče! iz mesta!”
“Oženim se na Jelovem brdu!”
Oče me je • plašno pogledal,
AVE
A F ELY
“Sam bom
gospodaril! Ne preselim
vlekel z največjo silo proti vratom.
“Izpregovorita zadnjo besedo;”
Mlačan je že hotel odgovoriti, ker se je bal, da bi se ne razdrla dobra kupčija. Danijel pa ga je prehitel:
“Za pet Kristusovih ran, molči, Mlačan! Saj se vendar ne daš zaklati, kakor se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda! Najina prva beseda je tudi zadnja, ker nisva otroka! Devet tavžent že Kalar ponuja Ali ni res, Mlačan?”
In najsi je Danijel legal, je Mlačan vendar diplomatično odgovoril: “Bo že res!”
Vzdihoval sem: “Veliko je devet tisoč!”
Danijel je divjal gor in dol: “Saj ne prodajava kake beračije! Samo na ‘Lotračnik’ poglej: če spomladi vodo na njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega gnoj dela! Ta travnik sam je tritisoč vreden. Če ni res, pa naj se kuham v vicah do sodnega dne!”
“Torej zadnjo besedo, Danijel!”
Klical je vse svetnike na pomoč in za pričo, da Mlačan drugače v Ameriko ne more in da mu prav nič ne ostane, če potegne samo dtevet tisoč. Rotil me je, da naj se mi vendar žena in otroci smilijo, če že nimam nič človeškega v sebi. Ko se mu je
CHICAGO, ILL.
HAPPY NEW YEAR TO ALL from
LOGAN HARDWARE & PAINT COMPANY 2408-10 Fullerton Ave.
AR 6-0061
BUSINESS OPPORTUNITY
NEAR 50th and ASHLAND — Tavern with 4 apartments. Heat furnished. Annual income S8,000.00. Immediate possession. Call J. Orville, 1841 W. 63rd St., GRovehill 6-9201.
_________________________________(8)
BAR AND PACKAGE STORE — 5700 North. Very Desirable. Good steady income. EDgewater 4-9652.
(8)
HAND LAUNDRY — Priced for immediate sacrifice sale. Excellent location. Well established business. SHeldrake 3-0296. Sunday after 12 call EDgewater 4-3572.	(8)
HARDWARE STORE — Established 14 years. Mu’st sell immediately. No reasonable offer refused. Sacrifice sale. 5648 W. Diversey. — BErkshire 7-7891.	(9)
CAMERA SHOP — Greeting cards, magazines. Golden opportunity. Established over 35 years. Must sacrifice. Hard work and little cash will yield nice business. Eastman agency. May live on the premises. N. W. Side. $1,500.00 by owner. KEystone 9-5050.	- (gj
se bahal, lehko pri živem Bogu prisežem, da je samih butarni-kov več ko trideset pri hiši. Tako, zdaj pa še naprej premišljuj! Mlačan, molči!”
Butarnikov! Napenjal sem možgane, kaj so prav za prav ti “butarnikh”
“Več kot trideset butarnikov” se je drl še vedno Danijel. Končno sem le izvohal, kaj so butar-niki.
Kad'ar se praprot spravlja, jo zlože v veliko butaro, katero obvežejo s tanko vrvico. Na obeh koncih te vrvi so lesene kljuke, ki drže zavezo, kadar je butara obvezana z butarnikom. Take butare se potem vale v dolino, kjer se nalože na vozove.
Če pa je trideset butarnikov,” sem končal razpravo, “pa naj bo! Devet tisoč in petsto!”
“Ta je pametna!” je kričal Danijel. “Sam že mislil, da ne poznaš pametne besede! Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet tisoč in petsto — pa Bog daj srečo!”
Privlekel je Mlačana k meni. Skoraj pet minut je tolkel z Mlačanovo roko ob mojo, potem s svojo lastno ob mojo, in sicer zaradi posojila. Zmenili smo se, da se snidemo dan po Vernih dušah v Loki, da bomo delali pismo pri notarju, in dostavilo se je, da morata o kupčiji molčati med tem, če ne, imam pravico, da se skesam. Odštel sem takoj are petsto goldinarjev, od katerih je Danijel odvzel dvesto goldinarjev kot njemu dano posojilo.
Črez nekaj čas, ko sta že bila odšla, je pomolil Danijel zopet glavo v sobo:
“Za petsto si naju udaril, naj bo! Ali pozabiti ne smeš, da so izvzeta tri jareta, da jih bomo jedli na poti v Ameriko!”
“Dve jareti sta izvzeti, vsaj tako se je govorilo!”
“Tri!” je tulil Danijel. “Ne bodi gluh! Nikoli nisem drugače govoril! No, pa mi daj prisego!”
Tako me je opeharil za eno jare, ker nisem hotel delati sit nosti, ko smo dtelali v Loki pismo.
Ko je bilo vse v redu napravljeno in podpisano, sta jo onadva udarila v Kranj po potne liste, jaz pa sem jo krenil na Jelovo brdo.
X.
Hodeč proti Jelovemu brdu sem se čutil čisto novega človeka: sedaj sem pravzaprav šele vedel, kaj hočem, pred dušo mi je bilo vse jasno in dvomi me niso več mučili. Sedaj sem bil s tisočerimi vezmi prikovan na svojo slovensko zemljo, in če me ta ne bo živila, kdo me naj živi?
Tisto leto je bila čudovito lepa jesen in še v listopadu smo imeli gorko vreme.
Komaj sem napravil kakih dvatisoč korakov t Malenškega vrha, že mi je prihajal na uho ostri glas klepetajočih trlic. Pod
bilo našemu kmetu čudno, skoraj sramotno videlo, če bi ne bil pridelal svoje hodnične in pra-. vem, čemu naj se žnje srajce doma. Zatorej je na Jelovo brdo!” zarod teric že tiste čase zami- j “No, pač —” je Boštjan še ral, in le bolj starikasto ženstvo vedno dvomil, “par mesecev se je še umelo goniti trlice in ž ze dela na kmetih, potem bo pa njimi pridelovati svilnate, meh-ce plasti, katere so se potem skladale v povesma. Ali manj ko jih je bilo, bolj so se terice zavedale svojega poklica, in pri vsaki priliki si jih moral silno prositi, če si jih hotel dobiti na delo. Da je terica morala obilo in najboljše jesti, to se je posebej umelo!
Pri Presečniku Se je trlo tisto popoldne, in gospodar sam z velikim belim sušil lan ter
vso pozornost, da se mu pri jami ni vnelo. Ženske so naprav-
ZULICH
INSURANCE AGENCY '
FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD

NAZNANILO
SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM na 20713 Recher Ave., Eudid, Giliio
ima delniško sejo v nedeljo, 18. jan. 1959 ob 2. uri pop.
Vljudno ste vabljeni vsi delničarji, delničarke in in zastopniki. Gotovi odstotek izplačila je pripravljen $
* za direktorij.	$
10SEPH TREBEČ, predsednik $ THEODORE KIRCHER, tajnik |
predpasnikom je j moral zastavljati
Ijale ropot s trlico in jezikom in so obirale, vmes pa kaj rade govorile o možitvi in ženitvi. Vsaka bi Se bila rada mo-žila: bolj če je bila stara, večje je bilo poželjenje! Ravno ko sem prihajal mimo, je izprego-vorila Zganjarjeva Urila: “Prvi, ki ptide mimo, bo moj!”
Nič hudega sluteč, se približam. Že se je Urša zadrla: “Janez, moj si!”
“Kaj boš z mano, vendar vidiš, da sem. prestar zate!”
“Nič prestar, vzamem te, Janez, in če laziš po vseh štirih okrog! Pa še prav rada te bom imela!”
Nisem se hotel udati:
“Govore, da imaš od hudiča hudoben jezik, Urša!”	1
“Ga mi boš pa na rajfelj po- , lagal!” Bilo je to žrebljasto oro- j dje nemškega pokolenja, s katerim so se trgale glavice od lanu, ali Uršin jezik — deni ga destkrat na rajfelj! — ne bi bil ukročen.
Tako sem postal žrtev dovtipa, kakor si ga terice rade privoščijo z moškimi, ki prihajajo mimo. Med smehom sem moral odriniti.
Urša je lie vpila za mano: “Le nikar ne obupaj, Janez, boš precej priženil! Dva otroka že i-
Mulully Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD $260.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
1 1 j
PRI ZAJTRKU — Štiri leta stari Timothy Short krmi tjulna ir privatnem živalskem vrtu svojega očeta v Epping-hamu na Angleškem. V živalskem vrtu naj hi bile vse živali in ptiči Britanskih otokov.
NOSOROŽNl IGUANA Z MLADIČEM — Nosorožni iguana, plazilec, ki ga kaže slika, živi samo na Haitiju in na Puerto Rico. Odrasel tehta okoli 35 funtov. Mladič, ki ga vidimo na glabi starega, tehta okoli en funt in je en čevelj dolg. Slika je bila posneta v Morskem akvariju v Miami, Fla.
813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki ... Posluje že 63. leto
Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69%
Ce hočeš dobro sebi in svojim draRim, zavaruj se pri najbolj**' pošteni in nadsolventni podporni organizaciji—
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In žensk* od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če Se nisi Čla® ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Zu pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti ae obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na*
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
Joliet, IH. j

s
c
Za
vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
i________________________
6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
HE 1-0628
i
I
i