Prftnina platana t gotovini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IM »OBUTO.	  ft^posamezni	Ptn
.vr.ff .r.r,lfl,nHririr-w-i,1iWr[iiLljWWWI>ww, wmniniw> inniiiiiiniiiiwiwiiiifiiaiin mirnim—iiirnnnn m~rrnTfr	«aweei»e*a*a»*«iwB»**Ns«aawe*eK*ei«i**mn*eeB**fim*ee*wlii**ee*Mwww
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, indostrljo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XTTT.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	16.	oktobra	1930.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	121.
Pritožbe proti tarifi za j poštno-čekovni promet.
Ustanova poštne hranilnice se je v naši državi v povojni dobi jako hitro razvila. Število čekovnih računov se je v zadnjih sedmih letih skoro podvojilo in je znašalo koncem leta 1929 že 17.793. Navzlic naglemu razvoju pa glede poštnega čekovnega prometa še daleč zaostajamo za drugimi državami. Ako upoštevamo, da ima, na primer v Nemčiji že vsak 60. prebivalec in sna Čehoslovaškem, ki pa zaostaja za Francijo, Belgijo, Avstrijo, Holandsko in Japonsko, že vsak 142. prebivalec svoj čekovni račun pri poštni hranilnici, dočim 'ima pri nas po ljudskem štetju iz leta 1921 še le vsak 675. prebivalec svoj čekovni račun, še le vidimo, da smo v početku razvaja in da je opraviti še veliko propagando, da se bo prebivalstvo docela zavedlo velike važnosti poštne hranilnice za naše narodno gospodarstvo.
Med ovirami za nadaljni razvoj čekovnega prometa se navajajo v gospodarskih krogih v prvi vrsti visoke pristojbine, koje posebno v drobnem prometu naravnost otežujejo čekovni promet. Pritožbe so naperjene proti
1. manipulacijski pristojbini od vsakega vplačila in dobropisa (0-50 dinarja),
2. proviziji za izplačila v gotovini
(%#/.„),
3. pristojbini za prenos nakaznice za čekovni račun (1 Din),
4. pristojbini za čekovne položnice (do 1000 kosov po 15 p in preko 1000 kosov po 12 p).
Na prvi pogled te pristojbine niso visoke, če se pa upošteva, da se poslužujejo čekovnega prometa v veliki meri mali trgovci, obrtniki, društva, organizacije itd., koji zbirajo na svojem čekovnem računu drobna vplačila 5 do 20 dinarjev, koji pa obsegajo tekom celega leta vendar več sto postavk, je slika pač povsem druga.
Društvo, koje nabira na svoj čekovni račun članarino letnih 20 Din in druga slučajna drobna vplačila, plača za 500 vplačil po 20 Din samo na manipulativni pristojbini 250 Din to je 2 5% na leto. Pri taki strukturi tarife je droben promet preobčutno obremenjen. Obresti tudi pri onih, ki puste vplačila daljšo dobo na svojem (računu, znašajo v nadrobnem prometu manj nego manipulativni stroški. Taki imetniki čekovnih računov nimajo nikake koristi in tudi ne interesa, da se poslužujejo čekovnega prometa v obče, odnosno da puste svoje dobroimetje na obrestih pri poštni hranilnici.
Z razmeroma visoko pristojbino za izplačila v gotovini namerava poštna hranilnica brez dvoma pospeševati brezgotovinski promet in preprečiti promet z gotovino. Toda dokler se čekovni promet ne razvije vsaj toliko, da bo imela pretežna večina gospodarskih slojev svoj čekovni račun, se s tako prohibitivno pristojbino ne sme ovirati prometa v gotovini.
Dočim ima ta pristojbina namen pospeševati brezgotovinski promet, ima nadaljna pristojbina za prenos nakaznice na čekovni račun ravno nasprotno tendenco. Ta pristojbina otežuje brezgotovinski promet, kar z visoko pristojbino ovira dobropis nakaznice na čekovni račun, dasi ima
poštna hranilnica in gospodarstvo ' ves interes na tem, da se čim bolj uveljavi in udomači brezgotovinski promet.
Nevoljo vzbuja med interesenti tudi pristojbina za čekovne položni- ' ce, ki znaša 15 p za komad, odnosno 1 pri naročilih preko 1000 komadov pa ; 12 par za komad. Dejanski stroški i za položnice niti z daleka ne dosegajo pristojbine, ki se zanje pobira, po- j sebno če se uvažuje, da se položnice | tiskajo v ogromnih množinah, kar ti- I skovne stroške brez dvoma izdatno j poceni.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je z vprašanjem tarife za čekovni promet pečala na svoji zadnji plenarof seji in sklenila opozoriti glavno upravo poštne hranilnice na te pritožbe svojih interesentov s prošnjo, da jih upošteva v polnem obsegu, ker navedeni momenti brez dvoma vsaj deloma ovirajo, da se čekovni promet pri nas ni mogel tako razviti, kaikor bi mogli upravičeno pričakovati. Poslovanje poštne hranilnice v čekovnem prometu ne daje v nobenem drugem oziru povoda za pritožbe, ako izvzamemo željo, da bi se obrestna mera poštne hranilnice izenačila z obrestno mero Narodne banke. Spričo tega dejstva bi se mogel čekovni promet brez dvoma razširiti v veliko večji
VELIKO FRANCOSKO POSOJILO ZA JUGOSLAVIJO.
»Die Siunde« od 11. t. m. prinaša-sledečo vesi. Neki francoski bančni in industrijski konsorcij je ponndil jugoslovanski vladi železniški kredit 1500 milijonov frankov (3300 milijonov dinarjev!). V konsorciju so Credit Lvonnais, Banque de Pariz, koncern Schneider-Creuzot in Loucheurjev koncern. Pogoji so relativno ugodni; emisijski tečaj bi bil 95-odstoten, obrestna mera 5 ;n pol odstotna. Za protiuslugo bi morala dobaviti Jugoslavija ves železniški materijal iz Jugoslavije. Odločitve še ni.
* * *
ŽELEZNIŠKE ZGRADBE V JUGOSLAVIJI.
Nova 40 km dolga normalnotirna proga Prilep—Bitolj je dograjena in bo v pričetku novembra izročena prometu. Komisija prometnega ministrstva jo )e že prevzela. — Za progo Veles—Prilep so izvršene že vse gradbene priprave; z gradbo bodo pričeli v bodočem letu.
—	Na drugem mestu poročamo, da se trasacijska dela na progi Tuzla —Brčko bližajo zaključku. Tako gremo strumno naprej.
*	* *
TREPČA.
Pred par dnevi je bil la rudnik, o katerem smo že opetovano poročali, otvorjen. S kapitalom angleške družbe Selektion Trust je bilo ustanovljenih v Jugoslaviji več rudniških družb, kojih največja, Trepča Mineš, je opremljena z glavnico 1 milij. funtov, ki se pa more zvišati na 4 mit. funtov. Ta bakreni, cinkovi in srebrni rudnik je bil znan že v starem veku, je bil na višku za vlade srbskih kraljev, nato od Turkov zanemarjen, sedaj pa od Angležev ve-lepotezno izgrajen in z najmodernejšimi stroji itd. opremljen. Kapaciteta rudnika znaša 60 vagonov rude na dan, a jo hočejo zvišali na 120 vagonov. Rudnik bo riajveejega pomena za gospodarstvo naših novih pokrajin na jugu in s tem vred posredno tudi za vso našo državo. O razvoju, zaposlenosti itd. bomo sproti poročali.
meri, ako bi se tarifa revidirala in posamezne pristojbine fiskalnega značaja primemo znižale. Poštna hranilnica je poleg Narodne banke naš največji zavod, koji se vodi po poslovnih načelih, za katere fiskalni oziri navzlic monopolnemu stališču ne smejo priti v taki meri v poštev, da bi poslovno ne bili upravičljivi.
Zbornica je na podlagi teh pritožb predlagala na odločilnih mestih, da se
1. pristojbina od vsakega vplačila in dobropisa zniža na 20 p, koja naj se pri nadrobnem prometu, to je do zneska 100 Din, zniža za nadaljnih 10 par;
2. provizija za izplačila v gotovini naj se zniža na 1A°looi
3. pristojbina za prenos nakaznic na čekovni račun naj se zniža na 15 par;
4. cena za čekovne položnice naj se zniža na polovico.
Vprašanje znižanja tarife je brez dvoma večjega pomena, nego bi se moglo to na prvi pogled domnevati. Ako bo poštna hranilnica hotela, da razširi čekovni promet tako, kakor to vstreza našim gospodarskim prilikam, bo prej ali slej morala misliti tudi na reformo tarife, kajti pri njenem ustroju in namenu mora biti stremljenje po visokem dobičku le podrejenega značaja.
OJAČENI JUGOSLOVANSKI PROMET Z LEVANTO.
Jadranska plovbna d. d. je sporočila vsem gospodarskim organizacijam v Jugoslaviji, da je ojačila promet na plovbnih črtah v Levanto. Od 1. t. 111. dalje prometuje med Sušakom in Pa-trasom (Grčija) en parnik na teden, na progi Sušak—Pirej —Smirna en parnik na štiri tedne, na progi od Sušaka do Jonskih otokov in Kandije (Kreta) en parnik na štirinajst dni.
* * *
LADIJSKE BLAGOVNE TARIFE.
V	začetku novembra se vrši pri pomorski prometni direkciji v Splitu konferenca za določitev voznega reda v obrežni plovbi 1931/32. Gre za blagovne in osebne tarife ter za ageniurne pristojbinske tarife družb »Jadranska plovba«, »Dubrovniška plovba« (Dubro-vačka plovidba) in »Boka«, ki oskrbujejo redni promet med jugoslovanskimi pristanišči. Interesenti naj pošljejo v najkrajšem času svojim trgovskim zbornicam predloge za revizijo transportnih tarif teh družb, dalje predloge za spremembo ali dopolnilo voznega reda za obrežno plovbo.
* * *
ZANIMANJE NEMČIJE ZA JUGOSLOVANSKI LES IN SADJE.
TOI v Zagrebu je dobila od jugoslovanskega konzulata v Diisseldorfu obširno in zelo poučno poročilo o velikem zanimanju nemških importerjev za les in sadje — zlasti jabolka — iz Jugoslavije. V poročilu so tudi navodilo
o	ovojnini itd. Kakor se neprestano bere, je zanimanje za sadje itd. iz Jugoslavije v Nemčiji trajno.
*	* * OGRSKO-BALKANSKA TRGOVSKA ZBORNICA.
Iz Beograda poročajo: Ogrsko poslaništvo v Beogradu je v sporazumu z generalnim konzulatom v Budimpešti započelo akcijo za ustanovitev ogrsko-jugoslovanske trgovske zbornice. Ker je našla akcija odobravanje tako v jugoslovanskih kot v ogrskih gospodarskih krogih, se bo mogla zbornica ustanovili še v tekočem mesecu.
Dr. Adoll Golia:
Zakonodaja o vodnih silah in naše gospodarstvo.
(Dalje.)
Inozemska zakonodaja.
Zdi se mi važno v zvezi s tem vprašanjem opozoriti na tozadevne konkretne določbe nekaterih inozemskih zakonov:
Po že citiranem švicarskem zakonu prevzem vodnih naprav v državno last po poteku koncesijske dobe ni obligatoren, temveč samo fakultativen. Tozadevne odredbe člena 67. švicarskega zakona se nanašajo samo na naprave preko 50 KB.
Po italijanskem zakonu od 9. okt. 1919 preidejo v državno lastnino v splošnem samo naprave v vodnem koritu, dočim mora plačati država za strojne naprave, poslopja itd. primerno odškodnino. Za naprave do 300 KS te odredbe ne veljajo ter je predvidena možnost podaljšanja po poteku prvotne koncesijske dobe. Na drugi strani pa so v Italiji predvidene z zakonom od 2. oktobra 1919 državne subvencije za zgradbo hidroelektrič-mh central in to v iznosu 40 Lir za vsako konjsko silo za dobo 15 let.
Po francoskem zakonu od 16. oktobra 1919. leta veljajo odredbe glede prehoda naprav v državno svojino samo za naprave preko 500 KW. Dela, ki se morajo izvršiti v zadnjih petih letih z ozirom na obratovanje po poteku koncesijske dobe, padejo po 61. 10. citiranega francoskega zakona v breme države. Vendar je pa v Franciji možno podaljšanje koncesije za dobo nadaljnih 30 let ter mora državna oblast koncesijonarja v slučaju, ako mu koncesije ne namerava podaljšati, K) let pred potekom koncesijske dobe o tem obvestiti, ker se sicer koncesija avtomatično podaljša.
Po švedskem zakonu od 28. junija 1918. leta ima država pravico vodno napravo po poteku 40 let, ako to zahtevajo javni interesi, od koncesijo-varja odkupiti. Vendar mora oblast koncesijonarja o tem pet let pred potekom navedene dobe obvestiti. Ako državna oblast v tem roku koncesijo-narja o nameravanem odkupu ne obvesti, se more poslužiti pravice odkupa šele čez nadaljnih štirideset let.
Po poljskem vodopravnem zakonu od 19. septembra 1922. leta se morejo podeliti vodopravne koncesije fakultativno za trajno ali samo za omejen čas. Ako se podeli koncesija za omejen čas, sme zahtevati koneesijonar pol leta pred potekom koncesijskega roka podaljšanje koncesije ter sme oblast tako prošnjo zavrniti samo v primeru, alko pošto j e pomisleki iz javnih ali važnih gospodarskih ozirov.
Tudi po grškem zakonu od 17. julija 1923. leta se morejo vodopravne koncesije v teku zadnjih treh let pred potekom prvotnega koncesijskega roka podaljšati za dobo največ 30 let. Ako se koncesija ne podaljša, je država zgolj upravičena prevzeti jezove in druge naprave, ki služijo za zajemanje vode, proti odškodnini, ki se določi po predpisih o razlastitvi.
Romunski zakon od 1. julija 1924. leta določa sicer, da preidejo po poteku koncesijske dobe vse za zajemanje in odvajanje vode potrebne naprave, poslopja in stroji, ki tvorijo
Mvuaimi akm
napravo ter vsa za razlastitev potrebna zemljišča brez odškodnine v državno last, vendar predvideva na drugi strani: (61. 19.), da prispeva država k izvedbi važnih naprav s prevzemom stroškov za razlastitev odnosno z brezobrestnimi predujmi ali z državno subvencijo.
Poedine države Nemčije imajo novejše vodopravne zakone iz časa tik pred svetovno vojno. Tako datira pruski vodni zakon od 7. aprila 1913. leta, bavarski od 23. marca 1907., wurtenberški od 1. decembra 1900. in bavarski od 12. aprila 1912. leta. Vsi ti zakoni predvidevajo podelitev vo-dopravnih koncesij fakultativno ali za neomejen čas ali za določeno dobo. Nobeden teli zakonov ne vsebuje določbe, da preidejo vodne naprave po ugasnitvi koncesije v državno last, temveč je koncesijonar zgolj obvezan, da ob poteku koncesije ukrene vse potrebno, da se odvrne morebitna škoda po vodnih napravah odnosno je dolžan vzpostaviti prejšnje stanje.
Enake določbo vsebujejo tudi bivši avstrijski in madžarski zakoni, ki še veljajo v onih nasledstvenih državah bivše avstroogrske monarhije, koje ?>:■ nimajo novih vodopravnih predpisov.
Potrebna previdnost pri posnemanju inozemske zakonodaje.
Na konferenci gospodarskih komor, ki se je vršila dne 11. septembra t. 1. v Beogradu v zadevi skupnega davka na poslovni promet, je eden beograjskih govornikov naglasil, da ne bi nihče smel imeti posla z zakonodajnim delom, ki je vešč tujih jezikov, češ da znanje tujega jezika zavaja v kopiranje inozemskih zakonskih odredb, ki ne odgovarjajo našim prilikam in potrebam. Kalkor v splošnem ne morem soglašati s takim naziranjem, moram vendar priznati, da inva omenjena pripomba do gotove meje svojo upravičenost. Morda bi bilo dejansko koristneje, ako se pri redakciji naših zakonov ne bi v toliki meri ozirali na j inozemsko zakonodajo, ki je prikro- i jena drugačnim stvarnim okolnostim in drugačnim (dejanskim potrebam. Ako se pa pri redakciji naših zakonov že upošteva moderna inozemska za- j konodaja ter se recipirajo poedine ; odredbe inozemskih zakonov, potem ; se mora sistematski recipirati ves kompleks dotičnih odredb, ki so v j. zvezi s vprašanjem, 'ki naj se uredi, j Iz pregleda* ki sem ga podal zgoraj, j pa sledi, da se pri redakciji naših za- i kanskih projektov o izkoriščanju vodnih sil v tem pogledu ni dosledno postopalo. Iz inozemske zakonodaje so se izluščile nekatere konkretne odredbe, o katerih se gotovo ne more trditi, da bi služile pospeševanju iz-grajenja naših vodnih sil, dočim se druge odredbe inozemskih zakonov, ki izrecno služijo ravno omenjeni svr-hi, niso upoštevale. Posledica tega je, da predstavljajo odredbe naših zakonskih načrtov o prehodu vodnih naprav v državno last po poteku koncesijske dobe kar najradikalnejšo rešitev tega vprašanja v pravcu državne monopolizacije vodnih naprav.
:Naj osvetlim še na praktičnih primerih neumestnost nameravanih zakonskih odredb, o katerih je govor.
Industrijskemu podjetju, ki potrebuje za svoj pogon prilično 1000 KS
—	tako podjetje se prišteva že med velika industrijska podjetja — ter zgradi v to svrho vodno napravo, naj ugasne po načrtu vodopravna koncesija v 30. letih. Po načrtu naj bi se vodne naprave, ki ob ugasnitvi koncesije preidejo v državno last, oddajale potom javne licitacije v zakup. Dosedanji koncesijonar ima sicer po načrtu pri enakih pogojih prednost pred drugimi, vendar je jasno, da bi se mogli ob taki priložnosti uveljavljati interesi konkurenčnih podjetij v taki meri, da bi prešla naprava v druge roke ter bi ostalo podjetje brez pogona. Pod takimi okolnostmi se bo podjetje pač težko odločilo za zgraditev vodne naprave, ako mu grozi opasnost, da ostane po poteku razmeroma kratke koncesijske dobe brez pogona ter da izgubi poleg z znatnimi investicijami zgrajenih naprav v vodnem koritu tudi svojo k napravi pripadajočo nepremično in premično
imovino. Pri tem se ne sme prezreti važna činjenica, da je v zadnjih letih tehnika kaloričnih naprav tako nepričakovano napredovala ter se je glede renta bi lite te razmerje med vodnimi in kaloričnimi napravami bistveno iz-premeniilo v prilog poslednjih. Ako se izgraditev vodnih sil s smotrenimi odredbami ne bo pospeševala, temveč se ji bodo nasprotno stavile ovire, se je bati, da ostane znaten del našega prirodnega bogastva v vodnih silah trajno neizkoriščan. V podkrepitev navajam, da se je tekom zadnjih treh tet zgradilo v Dravski banovini pet velikih najmodernejših kaloričnih naprav za industrijske namene, skupno prilično 10.0(10 KS, in niti ena nova vodna naprava.
Nerazumljivo je tudi, kako naj se zagotovi bremena prosti prehod naprav s pripadajočimi stavbami in zem ljišči v državno lastnino, kakor to predvideva načrt. Ali naj bo zcmtje-knjižna obremenitev dotičnih nepremičnin sploh nedopustna? Taka odredba bi popolnoma izpodkopala kreditno sposobnost hidroelektričnih podjetij, iki bi postala na ta način »res extra commercium . Nadalje se vpraša, kaj naj se zgodi, ako pade lastnik podjetja tik pred ugasnitvijo koncesija po(j stečaj, nadalje, kako naj se prisili podjetnika v zadnjih letih pred potekom koncesije, da vzdržuje svojo napravo ter napravi celo potrebne investicije z ozirom na obrat po poteku koncesijske dobe, ako ne razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi. Na ta zamotana vprašanja, ki bi v danem slučaju morala izzvati nejasne situacije, stvarne težkoče in spore, naj služijo kdt nadaljni dokaz za nesmotrenost takih zakonskih
o^vctu
norm.
(Konec prihodnjič.)
TRG JAJEC.
Zadruga za eksport jajec v Sl. Juriju ob južni železnici poroča: Gd našega zadnjega poročila se položaj ni bistveno spremenil. Inozemski importerji, zlasti oni iz Švice in Nemčije, so zaposleni s prodajo blaga iz hladilnic. Italija ima več zanimanja za naše sveže blago, zato gre sedaj izvoz v prvi vrsii tja. Nakupna, cena je ostala nespremenjena.
• * *
FRANCIJA ZVIŠUJE CARINO NA
KORUZO.
Francoska vlada je zvišala uvozno carino na koruzo od 10 na z4 frankov za meterski stot. Samo za koruzo, ki jo francoske zadruge uvažajo iz Besarabije, velja znižana carina 1680 frankov. Naši gospodarski krogi se vprašujejo, če se ne bi tudi za jugoslovansko koruzo dala v Franciji doseči znižana carina.
* * *
IZVOZ SLIV V NEMČIJO.
Za iizvoz sliv v Nemčijo obstoji od <■ oktobra 1929 dalje direktna jugoslo-vansko-nemška zvezna tarifa, ki vsebuje direktne tarifne postavke od posameznih jugoslovanskih produkcijskih postaj v večja nemška mesta ter do mejnih prehajališč v smeri Francija, Belgija, Nizozemska itd. Veljavnost le tarife je podaljšana sedaj do 30. septembra 1931. Hkrati je v tarifo sprejeta postaja Sisak. Tam se od vseh strani (tudi Srbija in Bosnal dotekajoče slive sortirajo, etuirajo itd. ter se razpošljejo v inozemstvo. Zato so bile slive iz Siska že pred vojsko predmet živahnega povpraševanja.
BALKANSKI GOSPODARSKI SVET.
Na balkanski konferenci v Atenah je bil sprejet osnutek o ustanovitvi Balkanskega gospodarskega sveta, v katerem naj bodo zastopani vsi gospodarski organi balkanskih držav. Naloga gospodarskega sveta je zboljšanje gospodarskih odnošajev med balkanskimi državami in splošno pospeševanje gospodarstva v. balkanskih deželah. Zračne prometne črte, železniško in cestno omrežje, poštna unija in splošna prometna zveza naj pripomorejo do ožjih stikov med balkanskimi narodi.
Državno posestvo Belje najame pri Drž. Hipotekarni banki kratkoročno posojilo 15 milijonov Din, ki bo služilo v prvi vrsti obrambi proti poplavam.
Obisk poljskih posetnikov Jugoslavije (turistov) je dosegel letos že številko 6000; v zadnjih treh letih se ie potridesetoril.
Podružnico v Osijeku bo ustanovila Državna Hipotekarna banka.
Jugoslov.-nemška tarifa za slive, obstoječa od 1. okt. 1929, je bila podaljšana do 30. septembra 1931.
Bakreni rudnik Bor je dal v prvm treh četrtletjih produkcijo 18.081 ton.
Uvoz pšenice v Italijo je letos večji kot je bil tani; v sept. npr. 1,571.000 met. stotov proti 1,496.000 v lanskem septembru.
Za jugoslovanska vina vlada na nemških hrgih v zadnjem času, živahno zanimanje, zlasti v Hamburgu, in je generalni konzulat v Berlinu o tem obvestil jugoslov. gospodarske zbornice.
Brezposelnost v Angliji je dosegla številko 2,160.000. To je najvišja številka po letu 1921 in za celih 980.000 višja kot lam ob istem času.
Brezposelnost v Avstriji je izkazalo na koncu septembra 164.000 podpirancev, med njimi 70.000 na Dunaju, 19.000 v Gradcu, 2300 v Celovcu.
Elektrifikacija železnic v Avstriji je stopila zopet v ospredje in jo bodo na-j daljevali najbrž že v teku prihodnjega j leta.
i Nov bombažev trust v Italiji z glavnico 100 milijonov lir so ustanovile tri z Banca Commerciale Italiana v Milanu v stikih se nahajajoče bombaževe predilnice in tkalnice v Benetkah, Milanu in Bergamo z skupaj 430.000 vreteni in 6000 statvami, v svrho enotnega nakupa surovin in enotne prodaje fa-brikatov.
Na drugem mestu omenjena konferenca celuloze v Koebenhavnu je po poročilu Fkf. Ztg. sprejela sklep, da bodo posamezne deželne skupine prodale letos 15 odstotkov mani blaga kol so ga lani.
Francija se bo udeležila podpis i druge tranše avstrijskega posojila, pod pogojem, da pride prej do sporazum j glede predvojnih obveznosti. Prve tranše Francija ni podpisala, ker ni prišlo do omenjenega sporazuma.
Glede omejitve v produkciji kavčuka beremo poročilo, da Anglija in Holandija ne bosta postopali enotno. S tem je pa tudi že vse rečeno.
Produkcija surovega železa v Nemčiji in v USA kaže v septembru padajoče številke. Zadnje zboljšanje cen v nekaterih vrstah se ni dalo vzdržati.
V	čslov. industriji kavčuka se ie sklenila po dolgomesečnem konkurenčnem boju konvencija glede cen in io smatrajo kot predhodnico bodočega kartela.
Proti uvozu ruskega blaga v Romunijo je izdal rum. finančni minister ostre odredbe.
Fordove tovarne v Detroitu pričakujejo na podlagi ugodnih zaključkov, v septembru zboljšanja zaposlenosti v zadnjem četrtletju t„ T.
Iz nemškega sindikata džute je izstopilo več tovarn in jih je v njem samo še tri četrtine; ker bodo sledili morda še nadaljnji izstopi, bo obstoj sindikata resno ogrožen. —
Banka di Liguria v Genovi, ustanovljena teta 1928 z dekliško glavnioo 5 milijonov lir, je v poravnalnem postopanju.
Poljski sindikat cevi je bil po devetmesečnih težavnih pogajanjih pod pritiskom neugodnih gospodarskih razmer in močne konkurence sedaj obnovljen.
Zlate zaloge Francoske in Angleške banke so po zadnjih izkazih sledeče: Angleška banka 157-48 milijonov funtov, Francoska banka že 49'1 milijard frankov, bliža se torej 50 milijardam.
Črni premog so odkrili v Slovaški, in sicer v velikem obsegu. Za eksploatacijo se ustanavlja že družba.
10. občni zbor Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu je bil otvor-jen 14. t. m. Zavod praznuje ielos petindvajsetletnico svojega obstoja.
Sovjetska trgovinska ofenziva.
Pod tem naslovom je izšel v Politiki« z dne 26. septembra t. 1. članek, če-gar vsebina bo gotovo zanimala tudi naše čitateije. Prinašamo v naslednjem prevod tega članka v celoti.
Kljub vsem številnim težkočam, izvirajočim iz gospodarsko - političnega sistema Sovjetske Rusije, ki stremi za podržavljenjem vseh važnejših strok gospodarske delavnosti, v prvi vrsti zunanje trgovine, se izmenjava blaga med boljševiško Rusijo in kapitalističnimi državami stalno razvija. V resnici ruska zunanja trgovina do danes, dvanajst let po revoluciji in osem let po uvedbi »ne-pac, ki je nudil prvi pogoj za razvijanje trgovinskih odnošajev z inozemstvom, še ni dosegla v svetovni izmenjavi blaga višine predvojne udeležbe carsko Rusije, zlasti ne v pogledu preskrbova-nja svetovnega živilskega tržišča. Vendar se ruska zunanja trgovina stalno razvija, menjajoč svojo strukturo po novih prilikah na svetu in po novih razvojnih tendencah, ki jih hočejo dati boljševiki ruskemu gospodarstvu. Uvoz in izvoz Sovjetske Rusije narašča v meri, ki danes ni več brezpomembna za prilike na svetovnem trgu. Rusija vzbuja bolj in bolj pozornost kot konzument in kot izvoznik. Vpošteva se jo bolj in bolj v prvem kot v drugem pogledu, zlasti odkar je zavladala depresija v svetovnem gospodarstvu in spravila milijone delavcev ob posel. Rusko tržišče, kakoršno je danes v razmerju napram svetovnemu tržišču, ni pomembno samo v teoretskem, temveč tudi v praktičnem poslovnem pogledu. Četudi počasi, težko in prisiljeno, vendar so se polagoma tvorile zveze, našli modusi in sklenili kompromisi, da se je mogla razviti trgovina med podržavljenim ruskim gospodarstvom in ostalim kapitalističnim svetom.
Temu razvoju prilik, ki je v odkritem nasprotju z osnovno antitezo med kapitalističnim in socialističnim sistemom, ki s medsebojno snegati rata, je ikfumovaila potreba. Brez strojev in drugih proizvodov visoko razvite industrije kapitalističnih držav bi vsi boljševiški načrti glede industrializacije in preuredbe sto let zaostale Rusije ostali neizvedeni. Na drugi strani so trenotne ali stalne težkoče posameznih industrijskih držav vodile do prodaje proizvodov boljševikom, še celo na kredit, prva je bila Nemčija, potem Anglija, Japonska, Poljska, Italija, Francija itd., v zadnjem času tudi Zedinjene države ameriške, ki so naj-dalje oklevale stopiti v tesnejšo kupčij-sko zvezo z državo boljševiške diktature. Mednarodna tekma je storila svoje in boljševiki so so dobro spoznali in je in boljševiki so se dobro spoznali in spretno prerili skozi labirint njenih za-pletljajev. Naprednejše države so pričele trgovino z Rusijo, da bi tam plasirale proizvode svoje industrije, manj razvite pa, da bi iz Rusije dobile ceneje gotove surovine in tako ušle diktaturi trustov.
Kdor želi prodajati, mora tudi kupovati. Tudi Rusija ni prihajala v poštev samo kot dobrodošel kupovalec. Da bi plačala, kar je kupila, je morala Rusija priti na svetovno tržišče tudi kot prodajalec, z drugimi besedami, kot neizogibna posledica sprejetja Rusije kot kupovalca na svetovnem trgu je moralo priti do tega, da se jo sprejme tudi kot prodajalca proizvodov, ki jih ima, to pa se pravi, kot konkurenta drugih držav s sličnimi proizvodi. Rusija ni mogla priti na svetovni trg kot ponujalec industrijskih proizvodov, ker njena industrija ne krije niti domače potrebe. Stopnja njenega gospodarskega razvoja ji je dovoljevala, da se javi kot ponujalec poljedelskih proizvodov, nekaterih industrijskih surovin, proizvodov šumarstva in petroleja. Na svetovni trg sta dovedli boljševiško Rusijo vsled svojih potreb in interesov industrija in trgovina visoko razvitih industrijskih držav. Breme njenega vstopa v svetovno trgovino, to je pritisk njene neizbežne konkurence, pa je zadel one države, ki imajo kakor Rusija slabo razvito industrijo in ki morejo kakor Rusija na svetovnem tržišču prodajati samo* surovi proizvod poljedelstva, šumarstva in rudarstva.
To je pojav, ki more služiti kot predmet za vsakovrstna razmišljanja ter za oajparadoksnejša literarna razglablja-
nja in za dovtipe. Ali v vsakem pritne- j Pr. Zelenik: ru je stvarnost, ki se v zadnjem času j vedno bolj občuteva.
Boljševiki seveda forsirajo svoj izvoz, ker narašča njihova potreba uvoza strojev, traktorjev, lokomotiv, tovarniških naprav itd. Za vsako ceno morajo priti do deviz za plačevanje materijala, ki ga uvažajo in brez katerega ni mogoč niti razvoj industrije niti pospeševanje poljedelstva potom kolektivizacije in mašiniziranja.
Najbolj se trudijo za izvoz šumarskih in rudarskih proizvodov, ker nimajo dovolj žita. Povsod so operirali z nizkimi cenami, ki so najmočnejše sredstvo za pobijanje konkurentov. Ruski petrolej je cenejši od vseh drugih, ta okol-nost je omogočila sovjetskemu sindikatu nafte, da je prodrl na svetovnem trgu. Najprvo samostojno, a pozneje v sodelovanju z velikimi ameriškimi in angleškimi trusti kljub prizadevanju angleškega trusta, da organizira bojkot sovjetske nafte. Ruski les je istotako potom nizkih cen izpodrinil v zadnjih dveh letih na tržišču severo-evropskih držav konkurenco poljske, finske in švedske šumske industrije. Udeležba ruskega lesa o preskrbi svetovnega tržišča je od leta 1928 do leta 1929 narasla od 6 in pol na 9-3 %. V teku letošnjega leta je izvoz ruskega lesa še bolj napredoval. V svoji ofenzivi so boljševiki dovedli tako daleč, da tudi na daljnem ameriškem tržišču bijejo kanadsko konkurenco, zlasti v prodaji lesne mase za izdelovanje papirja. V zadnjem času so preplavili s svojim blagom tudi tržišča ob Sredozemskem morju ter ponujajo les po cenah, ki izključujejo vsako konkurenco.
V tej politiki prodajanja po najnižjih cenah je prišlo tudi do tega, da je sovjetska zunanja trgovina na newyorškem tržišču ponudila manganovo rudo in koks po cenah, ki so za tretjino nižje od domačih. Reklo se je, da so te ruske cene tako nizke, da ne krijejo nititrans-portnih in carinskih stroškov, vendar je ta trditev najbrž pretirana. Četudi delajo »dumping«, da dobe tuje devize, vendar tudi boljševiki ne morejo iti tako daleč, ker morajo baš tudi transport in carino plačati v tujih devizah. Izgloda, da jim kljub nizkim cenam nekaj preostane, da morejo kupovati industrijske proizvode.
Prodaja nafte, lesa in manganove rude po tako nizkih cenah je še nekako umljiva z ozirom na ogromno bogastvo Rusi je na iteh surovinah, nerazumljivo pa je za mnoge, na kakšen način morejo boljševiki vreči na svetovno tržišče po neverjetno nizkih cenah tudi žito, jajca in druga živila v času, ko po soglasni trditvi svetovnega tiska s težavo zagotove prehrano svojega mestnega prebivalstva. Mnogim se potreba deviz ne zdi glavni razlog za tako izvozno politiko. Bolj prevladuje mnenje, da je tu vmes politična tendenca boljševikov, preprečiti stabilizacijo cen poljedelskih proizvodov in tako povečati svetovno poljedelsko krizo v nadi, da bo iz tega nastalo večje nezadovoljstvo seljaških mas.
Dumping.
Kakor si bodi, sigurno je, da bodo boljševiki baš na tem terenu poostrili svojo ofenzivo tako iz eventuelnih političnih, kakor iz povsem stvarnih ekonomskih razlogov. Kolektivizacija selja-škega gospodarstvo ima za cilj povečanje in istočasno pocenitev poljedelskih proizvodov, če bi tudi njihovi napori v tem pogledu ne imeli uspehov, ki jih boljševiki pričakujejo, je gotovo, da bodo presežki za izvoz postajali večji in da jih bo dobiti še za nižjo ceno. Bolj-ševiški naval na svetovno tržišče poljedelskih proizvodov bi tedaj postal mnogo nevarnejši, tembolj, ker ne vrše organizacije in racionalizacije samo v poljedelstvu, temveč tudi v trgovini. V celokupnem aparatu za domačo in zunanjo trgovino, zlasti! pa gledč zunanje trgovine se vrše zadnji čas velike reforme. Pobija se bolj in bolj birokratski centralizem, ki dela lepe načrte in slabe kupčije. Posamezne oblasti proizvodnje in trgovine dobivajo vedno širšo avtonomijo, tako morejo bolje delovati in se na svojem tržišču svobodneje kreta-ti. Sindikat nafte svobodno in avtonomno deluje na trgu nafte, istotako sindikat hleba na žitnem 'trgu, sindikat lesa na lesnem trgu itd. Centralna ustanova, narodni komisarijat za trgovino, vrši
To besedo sedaj pogosteje čitamo v časopisih in pomočila pravijo, da bodo raztovarjali o dumrpingu celo v društvu narodov. Oitali smo nadalje o ruskem dumpingu z zrnjem. Zato je umestno, ako si nekoliko pobližje ogledamo, kaj beseda pomeni.
S to besedo o'zna<6ujemo prodajo lastnega blaga ali izdelka v tujini po nižji ceni kot se prodaja tako blago istočasno ob enakih pogojih doma, tedaj prodajo pridelka alii izdelka kake zemlje cenejše in ugodnejše v drugi zemlji kot pa tam, kjer se dotični pridelek ali izdelek pridela ali izdela.
Dase more dumping smotreno in z uspehom izvajati, morajo biti za to dani gotovi pogoji. Dumping se more izvajati z blagom, katero uživa na domačem tržišču nekake monopolne pravice ali pa kako podporo ali premijo svoje države ali kake druge strani, katera ima ali pričakuje kake koristi od takega prodajanja.
Izvajanje dumpinga z deželnimi pridelki in živežnimi predmeti sploh je jako težavno, ker je poraba teh predmetov stalna lin zanesljiva. Nasprotno pa so industrijski predmeti jako prikladni za tako 'trgovanje in večinoma se duniping izvaja z industrijskimi predmeti.
Ako smo natančni, moremo ugotoviti, da je dumping otrok kartelov, trustov in kakor se že imenujejo združbe velekapitala oziroma industrije.
Dumping se izvaja iz različnih vzrokov. Pogostoma se izvaja dumping z namenom uničenja kake konkurenoe, katera se noče pridružiti kartelu ali se upira njegovemu diktatu. N. pr. nekaj let pred svetovno vojno je Alpine Mon-tan ubijala železarno v Rokicanih z izredno nizkimi cenami v okrožju omenjene železarne. iN/i še dolgo tega, kar so inozemske vijakarne prodajaj e vijake v naai državi imata® cenejše kot pa doima v svoji državi. Uničiti so hotele naše vijakarne. Takih primerov bi lahko navedel zelo veliko.
Drugi povod za izvajanje dumpinga je laliko prevelika proizvodnja kake vrste blaga 'in obstoja potreba, da se prevelika zaloga odrine v tujino. N. pr. pred vojno se ije avstrijski sladkor mooral izvažati, ker je proizvodnja daleč presegala potrošnjo. (Doma se je prodajal sladkor mnogo dražje kot pa n. pr. v Angliji ali v Indiji, kjer je bil avstrijski sladkor .znatno cenejši kot doma. Enako je moka iz ogrskih mlinov bila svoj čas cenejša v Angliji kot pa doma. Doma se je plačevala visoka taksa ali carina in je bila proizvodnja doma zaščitena ali pa tudi nagrajena z premijami za izvoz.
Dumping se porodi večkrat tudi iz potrebe po povečanju prodaje proizvodov, da bi se zmanjšali proizvajalni troski. Marsikatera industrija lahko s svojimi napravami proizvaja mnogo več, ne da bi se troski povečali ali se vsaj bistveno ne zvečajo. Višek proizvodnje se skuša pač v tujini prodati tudi ipo nižjih cenah.
Večkrat omogoča izvajanje dumpinga domača carinska zaščita. Doma ise radi visoke carinske zaščite dobi toliko za blago, da se lahko v tujini prodaja po nižjih cenah.
Razne države, n. pr. Združene države, Kanada, Avstralija in druge, sootež-kočile ali eelo onemogočile dumping z zakoni in carinami.
Dumping ni vselej v škodo dotične zemlje, kjer se izvaja. Če se n. pr. kje pobijata dva tuja konkurenta, pa s tem ni prizadet domač proizvajalec, ima dobiček le konzument. Seveda kupev večkrat takii dobiček pozneje izgubi, če se konkurenta pobotata in potem dvigneta cene ali pa če eden propade pa ima potem drugi prosto polje in dviga cene.
TFMKl,Jjl)BJANSI(l-R0R2l
samo kontrolo in koordinira. V podržavljeno trgovino Sovjetske Rusije se na ta način uvajajo trgovski principi modernega kapitalističnega gospodarstva: centralizacija in specijalizacija po strokah. To prilagodenje sovjetske trgovine pogojem, ki vladajo na svetovnem trži-| šču, je že doneslo svoje rezultate: oni I se nahajajo v vedno močnejši ofenzivi, j ki se vodi sistematično, ali vendar ela-i stičho ob odličnem poznavanju konkret-: nih prilik na posameznih tržiščih.
Devizno tržišče.
iV očigled opadanju vseh deviznih tečajev je bila v minulem tednu na Ljubljanski borzi> devizna kupčija man je živahna od predzadnjega tedna (27-451 milij. Din) in je pretečeni teden zaključil s skupnim prometom 19,642.805 Din 22 p. Od celotedenskega prometa odpade samo na zaključke devize Newyork nad 8 in pol milijona dinarjev, tedaj skoroda polovica deviznega prometa v pretečenem tednu ter je iz sledečih števil vsakodnevnega prometa: dne 6. okt. Din 2,594.804-45 Newyork - Italija, dne 7. oktobra Din 5,150.584-07 Newyork -London, dne 8. oktobra Din 3,990.087-17 Newyork - London, dne 9. oktobra Din 3,851.421-14 Newyork - W:ien, dne 10. oktobra Din 4,055.408-39 Newyork - London, razvidno, da so na vsakem borznem sestanku prevladovali zaključki Newyor-ka in deloma Londona ter da je ponedeljkov borzni sestanek zaključil z najmanjšim, torkov pa z najvišjim dnevnim prometom zadnjega tedna.
Značilno je dejstvo, da so se tekom prošlega tedna z vsakim dnem kaizaJe vedno večje potrebe po intervencijskem blagu in je Narodna banka dala tokrat izjemoma skoro za trii milijone deviz več na razpolago, kot jih je mogla sproti kriti privatna ponudba. Kajti zaključki v privatnem blagu so dosegli komaj 8-470 milij. Din, dočim je Narodna ban-ka sama prodala iza preko 11-172 milij. dinarjev deviz, od čegar odpade samo na Newyork 7-057 milij. Din in na Dunaj 1-418 milij. Din.
V pogledu višine tekom prejšnjega tedna v posameznih devizah doseženega prometa je bila razvrstitev kakor sledi (vse v mHijiooLh dinarjev):	Newyork
8-523, London 3-730, Curih 2-302, Dunaj i-466, Trst 1-388, Berlin 1-090, Praga 0-862, Pariz 0-226 ter končno malenkost Amsterdama.
(Devizno tečajnico preteklega tedna obeležuje vsesplošno im zlasiti pri važnejših devizah dokaj občutno konstantno tečajno padanje, izvaemši pri Gurihu, ki je bil trgovan dosledno na bazi 1095-90. V podkrepitev prej omenjene baisse navajamo povprečne tečaje, dosežene na ponedeljkovem' odnosno .petkovem borznem sestanku: Amsterdam 22-76 — 22-75, Berlin 13-4075 — 13-415, Bruselj 7-8752 — 7’8662, Budimpešta
9-8850 — 9-8796, Dunaj 7-9650 — 7-9590, London 274-35 — 274-—, Newyork 56-35 do 56-27, Pariz 221-50 — 221-27, Praga 167-57 — 167-46 in Trst 295-50 — 295-05.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Na tem tržišču ni bilo tekom proSle-ga tedna nobenih izpremeimb; tudi zaključkov ni bilo. Dne 8. t. m. je Ho zabeleženo povpraševanje po delnicah
Kranjske industrijske družbe z 308-Din.
Notice v Blairovih posojilih so bile naslednje: za 8% od 6. do vštevšii 8. t. m. 94-—, v četrtek 93-75 in v petek 92-50; ,za 7% pa 84-— na prvih treh borznih sestankih pretečenega tedna, dne 9. t. m. 83-75 in končno v petek (10. t. m.) 82-50.
Tendenca in zanimanje še vedno skrajno mlačna.
Lesno tržišče.
V zadnjem času se je pojavilo veliko povpraševanje po oglju, posebno pa po canelli. Pri precej nizki ceni v gorivem dirvu bi se priporočalo našim manjšim producentom, da bi se bolj intenzivno pečali z žganjem oglja. Posebno se to rentira v krajih, ki imajo radi slabih zvez velike itransportne stroške že do železniške postaje. Drugi eksportni artikel so drva, ki1 pa nimajo nikake primerne cene.
V zadnjem času so se pojavili kupci za testone. Vsi pojavi pa kažejo, da bode v pozni sezoni testonov še pri-iniianjikovalo. Nadalje se iščejo popolnoma suhi bukovi plohi za takojšnjo vpo-rabo. V mehkem fesu se naročuje samo komisijsko blago.
Zaključeno je bilo 2 vagona suhih bu-
kovih plohov, 8 vagonov drv ter 3 vagone oglja.
Povpraševanja:
Korov jamski les, obeljen, raven in sicer:
300 komadov od 2 ni, s srednjim premerom 18/20 cm; 300 ,komadov od 250 m, s 'premerom 18/20 cm; 1000 komadov neobrobljeni ti borovih desk, 33 mm, žagane 35 mm, od '2 m dolžine naprej od 18 cm srednje širine naprej. Rok dobave do 22. 1. in. — Cena naj se glasi fob Suša k pod ladjo.
Jelove palice, 24 X 24 min, od 2 do 4 m, po 50 cin stopnjevaje, blago lepo, belo, vezano po 25 komadov v svežnje, ku|>ec Prevzame najmanj 200 in3. Cena naj se glasi fob Suša k pod ladjo.
Jelove deske ca. 100 in3, paralelno žagane, 18 mm, 4 m, od 17 do 40 cm širine, normalna roba, IV., izključeno gnilo, razbito in muščuvo. Cena naj se glasi fob Sušak ,pod ladjo.
Vefijo množimo rezanih drv 20/25/33 cm, cepaiijce, s srednjim .premerom 10 cm. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon obrobljene parjene slavonske bukovine, paralelna, suha, I., II., s 50% I. in 50% II., dolžine s 15% od 1 do 1-90 m, ostalo od 2 do 5 m, s ca. 20/30% od 3 do 5 m, širina 15 do 35 cm, z medijo 22 cm, debeline od 27 do 100/120. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna.
Slavonski hrast boules, I. z eventualno 25/30% II., se prosi, da se navede dolžine, širine, suhota ter ceno franko vagon meja Postojna tranzit.
1 vagon neobrobljene bukovine, lepo, tombante, po možnosti dobro suho, ne preperelo, v debelinah za malo 40 in 100 mm, pač pa v pretežna večini 60 in 80 min, od 2 m dolžine naprej. Z ozirom na to, ker je dobava nujna, se prosi takoj ponudbe.
1 vagon jelovih kratic, paralelnih, 25 mm debeline, od 150 m dolžine naprej, z navedbo teže 1 m:l ter cene fco meja Postojna tranzit.
15.000 komadov hlodov, smreka, jelka, bor, premer v sredini od 28 do 32 cm, 7 m dolžine. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Plačilo akreditiv.
Obodi za rešeta iz trdega lesa v slede&ih dimenzijah:	170	oni	dolžine, 9 cm širine,
1 cm debeline, 15 komadov v 1 zvitku in 10 zvitkov v 1 bali. To blago je namenjeno preko morja. Zaenkrat se rabi 300 zvitkov. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna.
Vefiia množina lepega bukovega oglja, 3 50% »canello«, za dobavo tedensko po 2 vagona. Cena naj se glasi franko vagon meja ».ia Postojna tranzit.
Smrekovi brzojavni drogovi; se rabi večjo množino: Dolžine 8 — 9 — 10 — 11 — 13 — 14 in 15 m, premer na tankem koncu 12 do 14 cm. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Smrekove jelkove deske: 2200 kom. desk 14 mm debeline, od 25 do 35 cm širine; 25	cm	150	komadov,	26	cm	150	komadov,
27	cm	300	komadov,	28	cm	300	komadov,
29	cm	300	komadov,	30	cm	280	komadov,
31	cm	200	komadov,	32	cm	250	komadov,
33 cm 80 komadov, 34 cm 50 komadov, 35 cm 50 komadov; 450 desk 14 mm od 16 om naprej: 16 cm 150 komadov, 17 cm 150 komadov, 18 cm 125 komadov, 25 cm 50 komadov, 26 cm 60 komadov, 27 cm 70 komadov, 28 cm 80 komadov, 29 cm 80 komadov, 30 cm 60 komadov, 31 cm 50 ko-madov. Vezano, paralelno, očeljeno. — Cene naj se glasijo franko vagon meja via Postojna tranzit.
Trami: I. partija za itakoj: 150 komadov 16/18 cm od 10 —, 110 kom. 10/13 cm od 7 —, 220 kom. 10/13 cm od 350, 330 kom. 10/13 cm 1-50. — II. partija do -20. oktobra 1930: 34 komadov 18/21 cm od 9 25, 34 kom. 18/21 cm od 9 —, 146 kom. 18/21 cm od 4-80, 146 komi. 16/18 cm 2 20, 68 kom. 16/18 cm od 1-—, 255 kom. 13/16 cm od 11-50. Blago mora biti lepo belo, popolnoma zdravo, mer-kantil.no. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
Trami: 8/8 cm 6 m 100: 8/11 om 4 m 100;,
6 m 100; 11/11 cm 5 m 100, 6 m 100; 11/13 cm 4 m	50, 5 m 100, 7m 50;	13/16	6	m	50,
7 m	50;	16/21 cm 5 m 20, 7	m 20,	8	m	10,
9 m	10,	10 m-10, 19/24 cm 6	m 20,	7	m	10,
8 in	10, 9 m 10, 10 m 10. Blago lepo, zdravo, suho. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
Več vagonov lepih smrekovih desk gorenjske provenijence 19 in 24 mm z medijo 25/26 cm I. in II. Cena naj se glasi franko vagon italijanska meja.
10.000 komadov bukovih »Paoconov« v dedečih dimenzijah:	debelina od 41A do
5 mm, širine 38 cm iz 2 komadov za 2/3 od celega kvantuma, širine 38 em iz 3 komadov za 1/3 od celega kvantuma, dolžin« 75 om. »pacconi« od 20, širine od 38 om zvezani iz žico. Dobava: 1000 »pacconov« mesečno. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
Ponudbe:
t
Hrastove frize ca. 100 in3, od 5 do 8 cm širine in od 25 do 50 cm dolžine. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
, Hrastovi plohi: ca. 30 m3 obrobljenih plo-i hov, debeline 60, 70, 80, 90, 100, 110, 120 mm; 50 ms neobrobljenih plohov, 60, 70, 80, 90, 100, 110, 120, največ je od 60 do 90 mm. Dolžina od 2-50 m, nekaj od 2 m naprej. — Blago je staro 3 leta I., II., III. inonte. —
Cena se glasi franko vagon meja Postojna ali pa franko vagon nakladalna postaja.
1 vagon suhih jelševih plohov od 16 cm srednjega premera naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II., 111.
1 vagon javorjevih plohov, blago suho, od 16 om naprej, od 30 do 100 mm debeline, 1, II., III.
1 vagon bukovih plohov od 16 cm napre.i, od 30 do 100 mm debeline, I., II., III.
1 vagon hrastovih plohov, od 18 cm širine naprej, od 30 do 100 mm debeline, I., II., III. Cena se glasi franko vagon nakladalna postaja.
50.000 komadov borovih, hrastovih in smrekovih brzojavnih drogov.
Večja množina prvovrstne jelševine v okroglem stanju.
Ca. 10 vagonov lepega jesenovega lesa, za dobavo v okroglem ali v rezanem stanju.
10 vagonov orehovih hlodov, ca. 100 m3, srednji premer od 30 do 65 cm, z nekaj % 30 cm, dolžina od 2 m z nekaj od 1-50 do 190 m, blaga je 90% brez grč. — Cena se glasi franko vagom nakladalna postaja.
Žitni trg.
V minulem tednu ni bilo bistvenih sprememb v tečajih za pšenico in koruzo miti na inozemskih borzah in tudi n© piri nas. V kupčiji je zavladala popolna stagnacija. Realizirajo se stari zaključki, za katere naprošajo kupci vedno iz nova prokmgacdje.
Nekaj zanimanja je bilo od strani Avstrije za umetno sušeno koruzo. Zaključene so bile le manjše tooiličane za poskušnjo dobavo. — V splošnem je pa konzum nadalje rezervi ran in kupu je le najnujnejše.
V minulem tednu je bilo zaključeno na Ljubljanski borzi: šest vagonov pšenice, štiri vagone koruze in 1 vagon ovsa.
Cene so bile ,siledeoe:
Bačka pšenica: 80/81 kg, 1% prim., mlev-
ska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačljivo v 30 dneh, Din ‘217-50—220.
Bačka pšenica: 79/80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačiloi v 3 dneh, Din 210—212-50.
Bačka pšenica: 78/79 kg, 2% prim., mlev-ska voznima, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 200—202-50.
Bačka rž: 72 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 157-50—160.
Spomladanski pivovarski ječmen:	69/70
kg, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh, Din 202-50—205.
Ozimni ječmen: 66/67 kg slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 170 do 172-50.
Koruza bačka : suha, zdrava, rešetana, sl. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 162-50—165.
Okrogla koruza za mletev: suha, zdrava, rešetana, mlevska voznina, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 185—187-50.
Nova umetno sušena koruza, slov. postilja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 150—152-50.
Času primerno suha koruza: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 127-50—130.
Oves bački: baranjske provenience: slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh. Din 190-192-50.
Moka nularica:	slov. postaja, promptna
dobava, plačilo v 30 dneh, Din 360—365.
Tečaj 15. oktobra 1930.	Povpia- ševanje Din	Ponudbo Din
IRBVIZ1:		;i
Amatardam 1 h. foid. , .	—•—	22-72
B*rlin 1 M ........	13395	13-425
Bru*«lj 1 bel**			7-8630
Bvdimpadta 1 pragi > ■	—•—	9 8796
Burih 100 ir			1094-40	1097-40
Dunaj 1 iiUog ......	7-939	7-969
London 1 hunt		273-58	274-38
V«wyoiik 1 dolar , ■ . .	56185	56-385
Parii 100 ir		—•—	221 07
Praga 100 kron .....	166 95	167-75
Trat 100 lir			294-—	296 —
Konferenca producentov celuloze. V
Koebenhavnu so se vršili važni razgovori zastopnikov celulozne industrije iz Švedske, Finske, Norveške, Češkoslovaške in Nemčije. Šlo je za omejitev celulozne produkcije, ne pa za določitev cen. Avstrija na pogajanjih ni toliko inleresirana, ker je zastopana zlasti na trgih, ki za ostale dežele nimajo posebnega interesa. Pogajanja se nadaljujejo. Skušajo se doseči boljše prodajne razmere.
Gualina hočejo sanirati. Dnevno časopisje je poročalo o ogromnem kra-hu v Italiji, ki se ga je v svojem govoru o preveliKi ekspanziji posameznih podjetnikov dotaknil tudi Mussolini. Gre za finančnika in industrijca Gualirio, ki je zavodu Banca Agricola d' Italia v Torino dolžan 250 do 300 milijonov lir. Njegovo delovanje je šlo od čokolade
l	cementa do umetne svile (Snia Vi-
scosal. Sedaj beremo, da se je pričela akcija za sanacijo podjetja. Gualino bo med drugim prepustil državi del svoje dragocene zbirke slik.
Sindikat hmelja v češkoslovaški ustanovljen. Po dolgih pogajanjih je sedaj ta sindikat ustanovljen. Sindikat prične te dni z nakupovanjem. Kot minimalna cena za hmeljske vrste iz raznih okolišev je določeno 250 Kč, 300 Kč in 400 Kč. Od te najnižje cene više bo nakupil sindikat hmelj po kvaliteti po razmernih cenah. Natančnejše določbe za nakup bodo ob pravem času naznanjene. Ker naj se vrši nakup načelno samo na ponudbo producentov, se bo rok za predložitev vzorcev naznanil tudi ob pravem času. Kakor poudarja izvršilni odbor sindikata, je podporna akcija (jamstvo 10 milijonov Kč od strani vlade) samo zasilna odredba in se predpogojno zahteva, da se s hmeljem obdelani svet kar moč omeji. Prav tako se opozarja tudi na to, da akcija ni naperjena proti trgovini. Producenti hmelja naj stavijo ob primernih cenah trgovini brezpogojno še nadalje vsako mogočo količino hmelja na razpolago.
Ruski dumping vsepovsod. Zadnja poročila »Nemške glavne zveze industrije« v Češkoslovaški se pečajo z rusko dumping-politiko, ki postaja v zadnjem času zmeraj bolj očita. Občutno škodo vsled te politike ima doslej Poljska v njenem lesnem izvozu, a tudi že v raznih tekstilnih izdelkih, dalje Amerika v njenem agrarnem gospodarstvu, baltske države v lanu, konoplji, surovem maslu, perju, jajcih ild. Glede Češkoslovaške pravi poročilo, da bi mogla Rusija iz političnih in drugih vzrokov prej ali slej z velikimi prodajami spraviti v zadrego to ali ono češkoslovaško industrijsko panogo. Ker ruska produkcija nima takšnega računa stroškov kot je zamišljen v zasebnem gospodarstvu, sega roka moskovske dumping-politike v slučaju polrebe če: ves svet, O tej res ves svet ogrožujoči politiki bomo morali stalno poročati.
Dobave. Prometno-komercijelni od delek Direkcije državnih železnic \ Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 8000 pol tiskovin. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. oktobre t. 1. ponudbe glede dobave 3000 komadov zatikalcev; do 20. oktobra t. 1. pa glede dobave 400 kg alabaster-mavca.
— Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 22. oktobra t. I. ponudbe gled dobave 5000 kg masti.
— Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 23. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 200 komadov slamnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 15. oktobra t. 1. pri Upravi Dravske radionice v Ljubljani glede dobave materijala za izdelovanje zabojev za dvopek. — Dne 23. oktobra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 3000 kub. metrov desk raznih dimenzij; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega materijala in impregniranih pragov; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave signalnega materijala, 2450 komadov smolnatih bakelj in 4300 kilogramov karbida. — Dne 29. oktobra t. I. pri Direkciji šum brodske imovne opčine v Vinkovcih glede dobave lesa. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 29. oktobra t. I. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu licitacija glede dobave rezervnih avtomobilskih delov. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Prodaja lesa se bo vršila potom licitacije dne 29. oktobra t. I. pri Direk-
ciji šum brodske imovne opčine v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 5000 komadov lesenih po^ložkov za sode — (Pogo; so na vpogled pri istem oddelku.) -Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 200 m žice in 1600 kg kremičite moke; do 27. oktobra t. I. glede dobave vodokaznih stekel, klinkerit -tesnilk, azbest tesnil in 300 kubičnih metrov jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 30. oktobra t. I. ponudbe glede dobave pocinkane pločevine in žice. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave cevi za kotle lokomotiv. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. oktobra t. I. ponudbe glede dobave 40.000 kg ovsa, 12 sodov karbolineja, 500 m svinčenega kabla, 2 jeklenih peres za avtomobil, jeklenih pet za vrtilni stroj, cinkove barve in lakov, 10 sodov katrana, 200 kovanih žebljev in 20.000 kg negašenega apna. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. oktobra t. 1. pri Upravi policije v Sarajevu glede dobave 200 parov čevljev; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 13.212 kg modrega kamenja; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih naprav sistema »Robel«; dne 31. oktobra t. I. pa glede dobave železnih nosilcev in matic; pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 820.000 kg kartona.
—	(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 28. oktobra t. 1. se bo vršila pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 180.000 kg portland-ce-menta in 5000 komadov umetnega strešnega škrilja; dne 31. oktobra t. I. pa glede dobave 1000 kvadratnih metrov lepenke, 2000 kg lesnega cementa, 2500 kg karbolineja, 1000 kg katrana, 200 kg mizarskega kleja in 1000 kg lanenega firneža. — (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isfrm oddelku.)
Dobava poštnih nabiralnikov. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo 50 komadov pisemskih nabiralnikov z direktno pogodbo. Ponudbe, kolkovaue s 5 Din, je treba predložiti najkasneje do 22. oktobra t. L Pogoji in načrti se dobijo v pogled oziroma se nabavijo lahko pri pomožnem uradu te direkcije (Sv. Jakoba trg štev. 2, I. nadstropje, soba štev. 41).
Ljubljana - Maribor - Ljubljana
vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke, večje ali manjšo.
Odhod vsak torek in četrtek, povratek drugi dan.
Cenjenemu trgovstvu in občinstvu se priporoča
wBHZOVOZ« LJUBLJANA - Celovška cesta 79
Telefon St. 2343
PozorI
Veletrgovina
fŽjubfycma
priporola
Špecerijsko blago
raznovrstno iganje, moko in deželna pridatka • Raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pralarna sa kavo in mlin za diia-va s elektr. obratom
Caaiki na razpolago I
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 28. Tel. 2552
se priporoča za naročila vseh trgovskih ln uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t, d. Knjigoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
Svoje veliko zemljišče /Banovo Brdo< nnd Mihajlovcem sem popolnoma sparceliral na parcele od 300 do 1000 m2 in tudi od 1000 ni2 navzgor, kolikor pač kdo želi, in ga prodajam po celo ugodni ceni, ki se suče med 85 in 100 Din po m2 in na dolgoročno odplačevanje.
»Banovo Brdo« je prišlo v rajon mesta Beograd, ima vodovod, električno razsvetljavo in je eno najbolj zdravih terenov. Z »Banovega Brda« je veličasten pogled na Savo in Donavo, Beograd, Zemun in vso daljšo okolico. Po oceni tujih strokovnjakov ima vse pogoje, da v najkrajšem času poslane najlepši del mesta Beograda in da nudi prebivalstvu vse svoje prirodne lepote za prijetno bivanje ter dobi v najkrajšem času tudi tramvajski promet. Vsa potrebna pojasnila daje Ljubomir Stanojevič, Beograd, Dositejeva ul. 5, vsak dan od 1. do 3. pop.
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALDA-KONTE						ODJEMALNE
ŠTRACE						KNJIŽICE
JOURNALE						RISALNE
ŠOLSKE						BLOKE
ZVEZKE-MAPE						L T. D.
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovi!ko - lnduatrt*afeo 4. d. »MEKKUR« kot tatejatelja ln tiakarja: O. MICHALEK, Ljubljana.