Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo :» K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tujo državo 6 K). — Posamezno fitevilke se prodajajo ■ po 10 vinarjev. , S prilogami: Naš kmečki dom, Društvenik, Haša gospodinja Spisi in dopisi sc pošiljajo : Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", —. Ljubljana, Kopitarjeva ulica.— Štev. 33. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1912. Leto XXV. Letnikov potok, mleko noše mladosti. Predzadnjo nedeljo je bila v Sorici, slikoviti hribovski vasi ob goriški meji, koncem selške doline velika, lepa slav-nost. Okrajni glavar, trije državni poslanci, svetnik inženir Geilhofcr, ravnatelj obrtno - pospeševalnega urada itcniec .so prišli tja gori, vrlih selških Orlov godba je poveličala slavijo, mno-fm ljubih gostov iz Podbrda in sosednjih kranjskih farje obiskalo Soričane. A .»em ostane trajno v spominu ta dan, ko se je blagoslovila naprava clcktro-strojne zadruge, prve te vrste na Slovenskem. Noričani so pokazali pot. Zajeli so fcoro, ki še majhna teče po globoki zajedi, izpeljali jo po betonskem koritu kratko dalje, da jim potem po železni revi pada nacl 30 metrov globoko na turbino, ki goni električni stroj. Od '"»i je pa napeljana elektrika po žici v ,v»s. Zadružniki imajo od nje luč in moč. Enemu žene mlin, ki si ga je napravil v kleli, za slamoreznico, za mla-(ilnicc jo rabijo. Cela naprava stane "krog 20.000 kron, oskrbovanje je zelo Priprosto. Videti bi moral vesele obra-ko je zadrdrala slamoreznica, ko je zažarelo zvečer vse polno žarnic, ki so 'spremenile noč v svetel dan. Kmetje zadružniki so silno zado-v°liui. Gospodinje se hvalijo z lepo 'ui\jo j)0 hlevih in kuhinjah; gospo-!lai'.ii ti s ponosom kažejo luč na podu »" veseli poudarjajo, kako je električna Prijetna in obenem brez vsake ne-lViirnosti za ogenj. Zraven pa gonilna J'ioč, in sicer sila poceni! S kakšno težavo se je pozimi hodilo v grapo k mli-ju"n; zdaj je po žici vodna moč nape-jana na rtič in tam melje; vse kmetij- ske stroje vrti električna prenesena moč varno, enakomerno, izlahka. Kolika. dobrota, ko tako primanjkuje delavcev! Treba je bilo mnogo poguma. Deželni odbor je dal na razpolago zadrugi svojega izredno veščega, ljubeznivega inženirja Geilhoferja, ki je s svojim modrim svetom vodil celo napravo. Od te strani torej ni bilo težav. Pile so pa od drugod. Par liberalno cepljenih sitnežev jc stopilo brž na plan za nagajanje. V Sorici se je pokazalo v malem to, kar se kaže v velikem po celi deželi. Vsi, ki so količkaj liberalno na-dahnjeni, so nasprotovali, kar so mogli. Kakor zavoljo elektriških naprav, ki jih dela dežela, vpijejo liberalci, da bo šla dežela na kant, tako so se lagali, da bo morala občina plačevati za soriško napravo, in pri zadnjih občinskih volitvah so jili ros nekaj preslepili. Zdaj je vse lepo vpeljano; stroški za napravo se bodo izlahka obrestovali in izplačali tem bolj, ker sme nova zadruga računati tudi na državno in deželno podporo. Nasprotniki so zdaj obmolknili in ne bo dolgo, ko bodo tudi oni prosili za vsprejem. Prepričani smo, da bodo za Soričani šli tudi drugi hribovski kraji, kjer imajo pripravno vodno moč. Na Češnjici gradi električno napravo za G0 konjskih sil tamošnja so-darska zadruga; v Žireh se pripravlja še večja zadružna centrala. Po ravninah bo pa kmet in obrtnik poceni dobil moč od deželnih naprav, katerih prva na Završnici pri Brcznici na Gorenjskem je že v delu. Predzadnjo sredo si je ogledal načrte in dela minister Trnka, o katerem pravijo, da je eden najučenejših tehnikov v državi. Natančno jc vse preiskal in se je nazadnje silno pohvalno izrekel. Rekel je, da je vse delo tehnično dovršeno. Zraven je pa pristavil nekako to-le: »Danes imajo samo narodi, ki so gospodarsko samostojni, zagotovljen obstanek. Prepričan sem, da se bodo Slovenci, ki se morajo težko boriti za svoj obstoj, ravno s tem, ker je kranjska dežela pričela izkoriščati vodne sile, osamosvojili. Veseli me, da je slovenska dežela v tem oziru na vodilnem mestu, in da s tem služi za zgled vsem drugim avstrijskim deželam. Prepričan sem, da uspeh ne bo izostal.« Minister jc obljubil, da bo po svojih močeh podpiral delo kranjske dežele. Naš gorenjski kmet in obrtnik bosta brez dvojbe zgrabila lepo priložnost in resničen, velik napredek bo spremljal naše delo. Liberalec pa ni za druzega, nego da razdira. Strankarska strast in neumno sovraštvo mu je več, nego splošna korist. Zato pač ne zasluži druzega, nego da ostane v temi, — saj noče luči, — in da izgubi v javnosti vsak pomen in vsako moč. Dr. Lampe, naš voditelj na električnem polju, jc pozdravil soriško slovesnost v prijaznem pismu tako-le: Junaški hribovci kažete pot lenim dolineem. Divjo strelo ste v žieo npregli, postala je pridna kot vol in čila kot konjiček, prijazno gleda kot zvezda nebeška. Otroci luči smo in bomo mračnjakom posvetili! Z železom in kamnom gradimo, hudournih voda nebrzdano silo krotimo, z gorskimi orjaki se borimo. Dinamit je naš brat, nevihti rečemo: sestra, grom nam je godba in blisk je naša svetilka Skale se lomijo iz tisočletnih sklepov. gore naših planin odpirajo svoje naročje, lednikov potok je mleko naše mladosti. Čestitam Vam, ker ste me prehiteli. Ko Vam postanem enak. Vam pogledam v oko: Deželni mlinar. Duhovita je njegova misel: Lednikov potok je mleko naše mladosti. — Mladi smo; mlado je vse naše napredno gospodarsko življenje. Otrok se hrani v svoii mladosti z mlekom. Za naš mladi napredek so pa vodne sile, ki jim dajejo gore svojo hrano, kakor mleko za otroka. Ob tem bomo vzrastli, da bomo močni in veliki. Naše ljudstvo se bi gospodarsko dvignilo, naša "zemlja bo poklicala nazaj iz tujine svoje otroke. Sami svoji bomo na svoji zemlji in od nas pojde napredek med naše hrvaško brate. Tako se dela lepa naša domovina; tako se zagotavlja na nji vsem, ki hočejo delati, kruh in svoboda Kranjski deželni zbor. (Konec.) Šolskonadzorstveni zakon. LavrenčiC poroča v imenu šolskega odseka o šolskonadzorstvenem zakonu in izvaja: Šolski odsek je vzel v pretres po deželnem odboru predlagane prgmembe §§ 20., 23., 32. in 33. v seji dne 13. oktobra 1909 sklenjenega zakona o šolskem nadzorstvu, kakor so razvidne iz priloge (86.) ter pritrdil, da na j se glasi § 20. točka U: »Člani mestnega šolskega sveta so končno okrajni šolski nadzorniki mestnega šolskega okraja.« Nadalje § 32., odstavek 7.: »Če se okrajni šolski nadzornik ne vzame iz okrajnega, oziroma mestnega šolskega sveta, vstopi vsled svojega imenovanja z glasovalno pravico v okrajni, oziroma mestni šolski svet. Če se vzame okrajni šolski nadzornik iz okrajnega, oziroma mestnega šolskega sveta, preneha z njegovim imenovanjem njegov dosedanji mandat v okrajnem, oziroma mestnem šolskem svetu in je ukreniti potrebno radi primerne Izpopolnitve števila članov.« Šolski odsek predlaga: Izpremembam §§ £0., 23., 32. in 33. se v zmislu predloge deželnega odbora, oziroma šolskega odseka v gorinavede-nem zmislu pritrdi. Predlogi odseka, oziroma izpremembe šol-skonadzorstvenega zakona, se sprejmo z glasovi S. L. S. in veleposestva. Odgovori na razne interpelacije. Deželni glavar sporoči, da hoče odgovoriti aa nekatero interpelacije, preden nadaljuje z dnevnim redom. Na interpelacijo poslanca Lavrenčiča glede nezadostnega zastražen ja pra-harne v Kamniku odgovarja deželni glavar, da bo po svojih močeh podpiral akcijo mestno občine kamniške, da se praharna boljše zastraži. Na interpelacijo dr. Novaka glede 25 odstotne draginj ske doklade učiteljstvu odgovarja deželni glavar, da je deželni odbor prejel svoječasno tudi nalog, da poizveduje o lokalnih in individualnih razmerah, preden doklade izplača; te poizvedbe se potoni županstev vrše in kadar bodo končane, bo deželni odbor to vprašanje rešil po svoji previdnosti, kakor mu je naročila zbornica. Na interpelacijo dr. Novaka glede afero P ibn i kar j o ve odgovarja deželni glavar: Zasliševanje prič od strani občinskega referenta pri deželnem odboru se ni vršilo na podlagi »Slovenčevih« notic, ampak na podlagi uradnega obvestila ljubljanskega magistrata. oziroma policije, v katerem se navaja, da j c bivši župan Ivan Hribar naročil šofupolicije,danaj z P i bni-karjem prizanesljivo postopa. To je dokaz, da je Ivan Hribar imel o osebni krivdi Adolfa Ribnikarja posebna nazore. Šele na tej podlagi je dr. Pegan zasliševal priče, kar je bila njegova dolžnost, ker je Pibnikar občinski uradnik, deželni odbor pa njegova najvišja oblast in je zato zelo na tem interesiran, kake vrste so organi, ki so nastavljeni pri podrejenih mu avtonomnih oblasteh. Ta materijal je dr. Lampe, moj namestnik, ker sem bil jaz odsoten, odstopil drž. pravdništvu, kamor ta stvar edino spada. To pa ni dvignilo obtožbe proti Pibnikarju na podlagi tega materiala, marveč, kakor je gospodu interpelantu samemu znano, odstopa državno pravdništvo 2» take zadeve preiskovalnemu sod n i k u in šele, ko ta preišče vse okolnosti, šele na tej podlagi se odloči državno pravdništvo, aJl obtožnico vloži ali ne. Zato deželni odbor m imel najmanjše ingerence na to, da se je obtožnica dvignila. Postopanje državnega pravdnlka je le dokaz, da jc bil dan tak material, da se je sodna obravnava od strani za to poklicanih oblasti morala odrediti. Sodnik je potem na podlagi svojega prepričanja razsodil o krivdi, oziroma nekrivdi. Kar se tiče očitanja, da so tri priče pod prisego izjavile, da so bile njihove izpovedbe pri deželnem odboru napačno zapisane, mi o izjavah teh prič ni nič znanega. Kot deželni glavar in pod svojo osebno odgovornostjo pa izjavljam, da so se pri deželnem odboru vse poizvedbe prič zapisale natančno tako, kakor so se bile s t o -r i 1 e. . Na interpelacijo poslanca K o b i j a glede okrožnega zdravnika v Idriji odgovarja deželni odbornik dr. Zajec, da je deželni odbor, ko je bil dr. Indra na lastno prošnjo v Kostanjevico premeščen, mesto razpisal in se obenem obrnil na c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji glede substitucije. To jo prošnji ustreglo. Dr. Stverak in dr. Papež, rudniška zdravnika, sta pa stavila pogoj, da naj dobi vsak od njiju za n a d o m e s t o v a n j e na dan 10 K, vse vožnje in obiski se posebej zaračunajo, za cepljenje di-jeta 8., oziroma 9. razreda, uradna pota v Ziri tudi posebej. Deželni odbor je te nečuveno pretirane zahteve soglasno odklonil. Taka substitucija bi stala deželo na leto več kakor 12.000 K. Od teh zahtev zdravnika nista odnehala, ampak vsakoršno substitucijo odklonila. Oba zdravnika sta celo, ko je nastopila škrlatinka, kljub prošnji županstva in pozivu logaškega okrajnega glavarstva, odklonila vsakršno pomoč obolelim otrokom, dasi bi bila v to po zakonu obvezana. Deželni odbor jo nato, da temu škandalu konec stori, poslal v Idrijo dr. Je-šeta. Iz tega sledi, da je deželni odbor v tej zadevi jiopolnoma korektno postopal, ne pa omenjena dva zdravnika, ki svoje postopanje opravičujeta s tem, da sta »branila svoj ugled in veljavo.« Na interpelacijo poslanca Matjašiča glede mostov v G r i b 1 j a h in I. o š č i c a h čez Kolpo odgovarja dr. I.ampe, da je hrvaška vlada ugodno odgovorila in se bodo pogajanja z njo kmalu končala. Deželni živinozdravnik v Žužemberku. Povše poroča v imenu upravnega odseka o predlogu poslanca Vehovca zaradi namestitve deželnega živinozdravnika v okraju Žužemberk in predlaga: Deželni odbor skleni: Za okraj Žužemberk se ustanovi mesto deželnega živinozdravnika ter se naroča deželnemu odboru, da takoj, po dognanih in ugotovljenih dogovorih z zastopniki prizadetih občin razpiše in popolni to mesto. Illadnik predlaga sledečo resolucijo: Deželna vlada se naprosi, da dovoli živino-zdravniškeinu pomočniku v Trebnjem izvrševati živinozdravniško prakso kakor doslej. Sprejeto. Urad za tujski promet. Piber poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslanca Pibra glede provizorične ustanovitve urada za pospeševanje tujskega prometa pod nadzorstvom deželnega odbora in predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da presoja in uvažuje. ali ne bi kazalo organizirati pospeševanje tujskega ]>ro-meta na Kranjskem po vzoru deželnega zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem ali na kak drug primeren način pod nadzorstvom dežele. — Deželni odbor se pooblašča, da smo provizo-rično ustanoviti dogovorno z drugimi v pospeševanje tujskega prometa poklicanimi faktorji tak zavod za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, toda le tako, da dežela ne prispeva več kakor 6000 K na leto in se zgoraj imenovani faktorji zavežejo v primerno stalno letno podporo. — Deželnemu odboru se ima pri-znati pravica, da sme tak zavod kadar hoče zopet opustiti, tudi se ima nastaviti pri zavodu le provizorični, ne stalni uradnik. Sprejeto. Blkoreja. Povše poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora v zadevi pri! stave za vzrejo mladih bikov na Robežu. nc. želni odbor je o tem poročal: Deželni zbor je v seji dno 26. januarja 1910 pooblastil deželni odbor, da ustanovi pri. stavo za vzrejo mladih bikov, in mu Je v ta namen dovolil kredit do 50.000 K. Na podlagi tega sklepa je deželni odbor kupil od Antona Mernika. posestnika na Brezovici št. 10 v občini Medvode, posestvo Pobež, vlož. 5t. 36, kal. oh,-. Topol, za 31.000 K. V tem znesku je vpošteta tudi kupnina za ves od Bernika prevzeti fondu* instruetus, med katerim je bilo tudi več živine. Posestvo meri 81 ha 61 a 74 m® ter je obsegalo ob prevzemu 3 ha 72 a 15 m® njiv, 9 ha 77 a 11 m® travnikov, 23 ha 58 a 78 nr pašnikov, M a< 76 m® vrtov, 43 ha 96 a 26 m® gozdov in 10 68 nr stavbišč. Da se je posestvo priredilo svojemu namenu, so se izvršile vse potrebne nieli-joracije in popravilo se je tudi poslopje tor pri-merno uredil hlev. Za dotična dela, ki so se iz-vršila deloma leta 1910., deloma pa leta 1911., se je izdalo skupaj 14.313 K 36 vin. — Za postranske stroške pri nakupu posestva in za nabavo potrebnega orodja se je izdalo 49;!7 K I v. Skupni v posestvo Robež investirani stroški znašajo po odbitku za prodano živino prejetega zneska 2057 K 60 vin. — 51.192 kron 77 vin. in so se pokrili iz tekočih deželnih sredste\ leta 1910 in 1911. ne da bi se bila izvršila kaka posebna finančna operacija. Posestvo je ,-edaj v zelo dobrem stanu in odgovarja povsem zahtevam dobro urejene pristave za vzrejo mladih bikov. Do konca leta 1911 se je vzrejalo na tej pristavi 170 bikov. Obratni račun o tej pristavi za leto 1910 je bil predložen visokemu deželnemu zboru že lani, obratni račun za leto 1911 pa se bo šele predložil skupno z deželnim računom za leto 1911. Ob koncu leta 1911 je znašala čista imovina pristave na Robežu 92.125 K I? vin., skupna do konca leta 1911 izdana inve-licijska in obratna glavnica pa je znašala 74.8,1.' K in li. Ker se biki pozimi ne morejo pustiti na 11»; bežu in se na tem posestvu ne more pridobiti zadosti krme za zimo, so se od knezoškofijskeza posestva v Goričanah vzeli v najem hlevi in približno 15 ha sveta proti letni nnjiMiiščim 1120 K. Ta najemščina in drugi zadevni stroski se vpoštevajo v računih pristave na Robežu. Poročevalec odseka predlaga: Visoki deželni zbor skleni: Poročile deželnega odbora o gospodarstvu na pristavi za vzrejo mladih bikov na Robežu se z zadovoljstvom jemlje v vednost. Deželnemu odboru se naroni ■/. ozirom na to, da je potreba po Čistokrvnih plemenjakih še vedno velika in ker jo zelen, da se potrebni plemenjaki vzrejajo domu v 'le-želi, da skuša razširiti in spopolniti ta živinorejski vzrejevalni zavod. V to so poobl . a izdati potrebno izdatke, o katerih ima v pnlioji-njem zasedanju podati posebno poročile v naknadno odobronje. Sprejeto. Letno poročilo. Dr. Lampe poroča v imenu up'■ vnega j odseka o poročilu deželnega odbora v zade\ letnega poročila. . Deželni odbor je bil v tej zadevi podal sa deče poročilo: Po določilu § 26. deželnega reda z; voj dino Kranjsko oskrbuje deželni odbor " ■vana upravne posle dež. imovine, dež. zali I m z.a dov ter vodi in nadzoruje službovanje ll;.'l,cln.' uslužbencev. V tem pogledu kakor tudi <> 1 vršitvi izpeljivih sklepov deželnega zbora j odgovoren deželnemu zboru in mu mora p ložiti vsako leto pričetkom zasedanja letno poročilo. Enako določilo ima poslovnika kranjskega deželnega odboia. mu določilu je deželni odbor zadoščal tako, da je predlagal deželnemu zboru leto posebno »letno poročilo«, ki se je _ na vse njegovo poslovanje. Dokler so "l , LUi , vila manj obsežna, ni bilo težave, dezei' (|(,. zboru podati podrobno sliko o poslovatnj ( želnega odbora. Odkar pa so se opravim -, mnogovrstnih socialnih zahtev pri vse n |ni želno autonomijo spadajočih zadevah v iz |ia. ' meri pomnožila, ni bilo več lahko v oKvu vadnega letnega poročila podati natnn«.e i i ^ I gled o poslovanju deželnega odbora, ' y sC. ' njegov obseg že nad 38 tiskovnih pol. laVo tako obsežnega poročila je bilo treba „,, (-,isa in mnogo truda in tudi stroški na-liU so zelo narastli, tako da presegajo v zad-^l, 'lotili vsoto 2000 K. Vzlic vsemu temu pa Lino poročilo še ni dajalo natančno informacije I \-ein poslovanju deželnega odbora, kar sc je udi v deželnozborski seji dne 22. februarja ,ill2 izrecno poudarjalo. Da se v bodoFe pri-hVaiii čas in trud, pa tudi zdutno znižajo strniti je deželni odbor sklenil, deželnemu zboru priporočati. da se letno poročilo skrči in omeji mino lin one točke, ki jili omenjata S 20. deželnega re('" ^ N°s,ovn'' tem takem naj se v letnem poročilu v bodoče poroča le o toni, kako je deželni odbor iz-u;jl sklope deželnega zbora, kakor je predpi saiio v S 20. deželnega reda, oziroma S t), po siovnika deželnega odbora. O gospodarjenju z iležcliiini premoženjem, oziroma o oskrbovanju iieželnili naprav dajejo pojasnila računski zaključki, ki se vsako loto predlagajo deželnemu SElinrn, zato tozadevnih podatkov lil treba Se posebej sprejemati v letno poročilo. Deželni odbor .je povsem prepričan, da bo taka olajšava )e v korist njegovemu splošnemu poslovanju in da pa tudi deželni zbor ne bo pogrešal letnega poročila, kakršno je bilo do sedaj. Zato in ker se bode prihranilo tudi prav mnogo na stroških, predlaga deželni odbor: Visoki deželni zbor skleni: Deželni odbor Sestavljaj v bodoče letna poročila prav kratko po zmisln določil § ','li deželnega reda za vojvodino Kranjsko iu S 0. svojega poslovnika. Poročevalec il'\ I. a m p e predlaga v ime-Du odseka: 1. Deželni odbor poročaj v deželnem zboru s izvršitvi sklepov deželnega zbora. — 2. Deželnemu odboru so naroča, da od časa do časa izda po tvaiinali poročila o svojem delovanju. Sprejeto. Deželno gledišče. Deželni glavar prebere vlogo mestnega magistrata, ki izjavlja, da je občina pripravljena deželno gledališče za 103.000 K, to je za hipoteke, s katerimi je obremenjeno, prevzeti. Deželni glavar odkaže dopis tozadevnemu od-teku. Nujen predlog dr. Novaka. Deželni glavar odredi, da pride na vrsto nujni predlog dr. Novaka, naj se učiteljstvu do-Mdi razun že dovoljene 25odstotne še triodstotna. torej 'iOodstotna draginjska doklada. Predlagatelj izjavi, da ie zadeva sama po f-ebi tako nujna, da nujnosti ne bo niti utemeljeval. Nujnost se odkloni. Odgovor deželnega predsednika na interpelacijo Hlode udeležbe c. kr. uradnikov na shodu liberalne stranke. Deželni predsednik baron Sclitvarz od-;.;ivarja na interpelacijo dr. Tavčarja in tova-)Kev glede odrejene preiskavo zoper nekatere ''■lir- uradnike, ki so se udeležili zaupnega sho-m narodnonapreclne stranke, sledeče: Po pojasnilu finančnega ravnatelja dvornega svetnika A. Klimenta se je uvedla poiz-uli.i ■so se rcs nekateri finančni uradniki . eležili shoda narodnonapredne stranke, in '^cr zato, ker se je na tem shodu sprejela re-"ucija, v kateri se vladi izreka nezaupanje. 'iKsen je bil uspeh teh poizvedb in kaj misli •tneno ravnateljstvo v tem oziru predlagati, , " ')' mano. Lahko pa'izjavljam, da je ude-•"a državnih uradnikov pri sklepanju takšni resolucij popolnoma nedopustna in da ol .."'J.0 zato dolični uradniki vso eventualne 1 tledic dotični uradniki vse eventualne po-e sami pripisovati. iložni0" ' lr '1' e r predlaga, da se o odgovoru "unega predsednik,- otvori debata. Predlog propade. |a Deželni glavar zaključi sejo in iz-Ui> ie deželni zbor odgoden. □ra cnr a kj sira trs □ ^ ^a t5i ca cla o AVSTRIJA. Predsednik avstrijske delegacije poslanec Dobernig izjavlja: Postavoda-jalnc zbornice prično zopet delovati v drugi jiolovici septembra. Ogrski državni zbor sc skliče 17. septembra, da izvoli delegacije, kajti mandati ogrskih delegatov so z odgodenjem zbornice ugasnili in morajo biti na novo izvoljeni. Dobernig sodi, da začno delegacije zborovati dne 23. septembra. Med zasedanjem delegacij so bodo vršila tudi zasedanja nekaterih deželnih zborov, vsled česar se bo zasedanje državnega zbora zavleklo do srede oktobra i n še čez. Sklical se bo gališki deželni zbor, koroški, ki se ima baviti s pokritjem regulacije učiteljskih plač. Štajerski deželni zbor se skliče le, če se ugodno izvrše pogajanja med Slovenci in Nemci. Poročali smo že, kako jc zahteval v skupnem ministrskem svetu vojni minister Auffenberg potreben kredit, da se nabavijo na topove nove jeklene cevi. Časopisje je sedaj razneslo vest, da je vojna uprava, kljub temu, da sc kredit ni dovolil, vendar naročila pri Škodi (tovarna topov) nove cevi. Vest pa se ne potrjuje. — Računski zaključek vojne uprave že itak kaže, da so prekoračili kredit za 64 milijonov, do-čim eno leto prej le za 30 milijonov. Češko-nemška sprava se bo, kakor poroča časopisje, menda vendarle dosegla. Vplivni češki in nemški politiki radi priznavajo potrebo sprave in pov-darjajo škodo, ki jo ima dežela od neprestanih nasprotstev in od nedelavnosti dež. zbora. Da so glasovi bojevitih mož obeli strani milejši, je menda veliko vzrok prestolonaslednikov vpliv. Fran Ferdinand se jc namreč zavzel za spravo in je bil j>o njegovi želji imenovan knez Tliun za spravnega namestnika. Prestolonaslednik povdarja, da je ta mir državna potrebščina posebno v sedanjih dneh, ko mora biti država pripravljena na vse slučajnosti. uUKIČ PRED SODIŠČEM. Nesrečna pravda proti mladim nepremišljenim ljudem, ki so rovali proti sedanjemu komisarju na Hrvaškem, se vleče že enajst dni. Zaslišane so bile že vse jiriče in izvedenci. Izvedenca, ki sta imela podati izjavo o tem, ali je Jukie zdrav na pameti ali ne, sta izjavila, da je pač nagnjen k umskim boleznim, da pa je ravnal svobodno in s premislekom. Na podlagi te izjave bodo tudi sodniki podali svojo razsodbo. Drugi dan razprave je govoril državni pravdnik, ki je še enkrat prinesel na dan vse obtežilne stvari proti Jukiču in soobtožencem. Obtožnico vzdržuje v vsem obsegu in se bavi s krivdo vsakega posebej. Jukič je obtožen, kakor znano, kot napadalec, drugi obtoženec Bublič, da ga je nagovarjal, tretji, Kro- vnim, da je predlagal, da so za napad izbrali ravno Jukiča, Horvat je menda dal Jukiču revolver. Tudi giedc drugih, Cvijiča, Cesarca, Neudhardta, Ba-daliča, Narančiča, Šari niča in Galoga-ža meni, da je njihova krivda dovolj dokazana. Za državnim pravdnikom so govorili zagovorniki, ki so ostro ožigosali sedanje postopanje preiskovalnih sodnikov in podano mnenje izvedencev, ki da je nepopolno. Prvi zagovornik dr. Prebeg je orisal tiste razmere, iz katerih je izšel napad, ki se ne more smatrati kot zavraten umor. Končal je svoj govor s pozivom, naj sodišče postopa nepristransko in ne pod tujim vplivom. BALKANSKE ZMEDE. Zbornica razpnščena. Pritisku častnikov, ki so se izneverili mladoturkom, in Albancev se je morala turška vlada udati. Turški državni zbor je razpuščen. Zmede v zbornici so privrele do vrha. Enkrat so izrekli poslanci vladi zaupanje, pa spet nezaupnico, prepiri med poslanci, posebno med Albanci in mladoturki so se vedno bolj množili, na zunaj pa so pritiskali na vlado častniška liga in Albanci tako, da je vlada videla, da s to zbornico ne gre dalje. Novi možje, ki so v sedanji vladi, hočejo turškega bolnika drugače zdraviti kakor mladoturki. Ravno proti tem se bo začel najprej boj, ki postane lahko krvav in pelje do državljanske vojske. Kakor hitro je bil v skoro prazni zbornici prebran sultanov ter man, s katerim razpušča zbornico, so že za-stražili klub mladoturkov, po mestu pa so postavili povsod številne patrulje, da se nihče ne gane. Bati se je bilo javnih nemirov, ker so skušali mladoturki z demonstracijami. Te so preprečili s tem, da so proglasili oblegovalno stanje v Carigradu. Proti mladoturkom ostro nastopa tudi vojaštvo, ki sc povsod izjavlja za novo vlado proti mladoturkom. S tem so mladoturki, ki so bili doslej popolni gospodarji, ob ves vpliv. Njihovi poslanci se bodo zbrali na skupno posvetovanje v Odrinu, ker so jim v Carigradu in celo v Solunu, kjer je bil včasih njih glavni tabor, tla prevroča. Pred vojsko na Balkanu? Kakor znano imajo vse male balkanske države nekaj krvnih bratov še pod turško vlado, tako Bolgari, Srbi in Grki. Zato pa so ob vsakem nemiru v Turčiji najbolj zainteresirane te državice, ki ne morejo gledati mirno, če Turek mori in trpinči njihov narod. Tudi sedaj so se dvignile te državice na obrambo. Posebno Bolgarija, ki je med njimi največja in ima močno armado, krepko povdarja, da ne pusti, da bi Turek moril Bolgare, ki so raztreseni po turškem delu Balkana. Časopisje kar naravnost pravi, da vlada mora napovedati vojno ali pa odstopiti. Bolgarski poslanik pri porti v Carigradu jc že prijel Turke radi njihovih nasilij in armada je že v velikem števili lu pripravljena na meji. Prav tako pa se pripravljajo Srbi, ki se zanašajo zlasti na skupno postopanje z Bolgari. S Črnogorci pa se že bijejo ob meji posamezni boji, ki nimajo sicer večjega pomena, ki pa v danem trenotku lahko povzroče, da tudi Črna gora nastopi kot zaveznica drugih balkanskih držav v boju z upehano Turčijo. Vsa Turčija je sedaj razdrta, notranji nemiri, upor v Albaniji, vojna z Italijo, na zunaj pa preži nanjo cela vrsta balkanskih držav in evropskih velesil. Prerokovati se o sedanjem položaju ne da, ker notranje moči ima Turčija še, da se okrepi, ker uničili so najhujšega notranjega sovražnika — mlad o turški liberalizem, vendar pa se bodo zunanji sovražniki težko vzdržali, da ne bi zadali tej razvalini zadnjega udarca. Salomonovi rudniki. Iz angleščine po Rider Haggardu prevel X. M. (Dalje.) Zavili smo od velike Salomonove ceste in prišli do širokega jarka, ki jc obdajal kral; ta je imel najmanj eno miljo v obsegu in je bil ograjen z močno ograjo iz kolov, ki so bili obsekani iz drevesnih debel. Pri vratih je držal čez ta jarek preprost dvigljiv most, ki ga je straža spustila doli, da smo mogli notri. Kral je bil izvanredno dobro narejen. Po sredi je držala široka velika cesta, katero so pravokotno križale druge ulice, vse tako vrezane, da so delilo koče na štirioglate oddelke, katerih vsak je bil sedež ene kompanije. Koče so imele okroglasto streho in so bile zgrajene iz vejnatega ogrodja in lepo s travo pokrite; imele pa so v nasprotju s zuluškimi kočami visok vhod, skozi katerega je bilo mogoče hoditi. Bile so tudi mnogo večje in obdajala jih je okoli in okoli kakih šest čevljev široka veranda, ki je bila lično tlakana s trdo izliojeno ilovico. Na obeh straneh glavne ulice, ki je držala skozi kral, je stalo na stotine žensk, ki jih je privabila radovednost, da bi nas videle. Te ženske so za domačina zelo lepe. Vitke in nežne so in njihove postave so čudovite. Lasje, četudi kratki, so bolj kodrasti, poteze obraza pogostoma orlove in ustnice ne neprijetno debele, kakor pri večini afriških plemen. Kar nas je pa najbolj iznenadilo, je bilo njihovo nad vse mirno in dostojno vedenje. Njihova radovednost jih je privabila, da nas vidijo, vendar se niso neotesano čudile, čuti ni bilo nobene surove opazke, ko smo utrujeni korakali mimo njih. Ko smo dospeli do sredine krala, se je stari Infadus ustavil pri vratih velike koče, katero jc obdajal cel krog bolj oddaljenih koč. V »Vstopite, sinovi zvezd,« je rekel s ponosnim glasom, »in izvolite se odpo-čiti v naših bornih kočah. Nekoliko hrane vam bodo tudi prinesli, da vam ne bode treba tako tesno prepasovati svojih pasov, medu in mleka in enega ali dva vola in ovna; ne mnogo, gospodje, samo nekoliko živeža.« »Že dobro,« sem odvrnil: »Infadus, trudni smo od potovanja po zračnih kraljestvih; pustite nas, da se odpoči-jemo.« In stopili smo v kočo, ki je bila udobno opravljena. Ležišča iz ustrojenih kož so bila razprostrta za počitek in voda je stala poleg. Kmalu smo začuli zunaj glasove, in ko smo stopili k vi atom, smo ugledali celo vrsto gospodičen, ki so nosile mleko in pečene močnate jedi ter med v posodah. Za njimi je stalo nekoliko mladeničev, ki so gnali debelega mladega vola. Sprejeli smo te darove in Kmalu sta prišla Infadus in kraljevi sin, se v sedla na majhne stolčke in sta nam delala družbo pri pojedini. eden mladeničev je potegnil izza pasu nož in spretno prerezal voliču vrat. V desetih minutah je bil mrtev, dejan iz kože in razrezan. Nato so odrezali za nas najboljše meso, ostanek pa sem jaz v imenu družbe podaril bližnjim vojakom, ki so ga vzeli in razdelili »dar belih mož« med seboj. Umbopa je začel s pomočjo mlade deklice delati priprave, da skuha naše meso v velikem loncu nad ognjiščem, ki je bilo zgrajeno zunaj koče, in ko je bilo skoraj kuhano, smo poslali sporočilo Infadusu in povabili njega in kraljevega sina, da se nam pridfužita. Kmalu sta prišla, se vsedla na majhne stolčke, katerih je bilo v koči kakih sedem in sta nam delala družbo pri pojedini. Stari gospod je bil zelo zgovoren in vljuden, osupnilo nas je pa, da nas je mladi nezaupljivo pogledoval. Kakor ostale tako je tudi njega prestrašila naša bela zunanjost in našo čarovniške stvari; zdelo se mi je pa, ko je opazil, da jemo, pijemo in spimo kakor ostali umrjoči, da je izginjal nje, gov strah, a se je v njem vzbujala zlobna sumnja, — tako da nam je bilo ne. kako tesno pri srcu. Med pojedino mi je Sergij Vojno-vič namignil, da bi bilo dobro, ako bi poskusil izvedeti, ako je našim gostiteljem kaj znanega o usodi njegovega brata, ali ako so kedaj videli in slišali o njem; toda zdelo se mi je, da bi bito bolje, ako se za sedaj ta zadeva nič no omeni. Po jedi smo natlačili pipe in jih prižgali; to je navdalo Infadusa in Skrago z začudenjem. Kukuancem je bila očividno neznana nebeška vpornlm tobaka. Rastlina pa je rastla pri njih v, veliki meri, vendar so jo oni kakor Zulu rabili samo za njuhanje in je v obliki za kajenje niso poznali. Kmalu nato sem vprašal Infadusa, kedaj bomo nadaljevali svoje potovanje, in zelo me je veselilo slišati, da se vrše priprave, da bomo mogli odriniti naslednjega dne; seli so bili že odposlani, da obveste kralja o našem prihodu. Kralj Tvala je bival v svojem glavnem mestu, ki je bilo znano pod imenom Lu. ter se pripravljalo za veliki vsakoletni praznik, ki so ga obhajali v prvem tednu meseca junija. Pri tej priliki so bili zbrani vsi polki tz-vzeinši nekatere oddelke, ki so jih pustili po deželi za stražo; vršila se je pml kraljem velika parada; obenem jc bil tudi veliki vsakoletni lov na čarodcjce, o katerem kaj več pozneje. Odriniti smo hoteli zjutraj in Infadus, ki nas je nameraval spremljati, je dejal, da dospemo v Lu drugega dne ponoči, ako nas ne bo zadržala kaka nesreča ali narasle reke. Ko so nam podali to sporočilo, so se naši obiskovalci poslovili in odšli. Mi pa smo uredili stražo in se trije vrgli na posteljo in spali sladko spanje vtru-jenih, četrti pa je bil na straži, da pazi na morebitno izdajstvo. DEVETO POGLAVJE. Kralj Tvala. Ni potrebno, da bi na dolgo in široko popisoval dogodke našega potovanja v Lu. Rabili smo tja dva dobra dni hoda po Salomonovi cesti, ki jc tli-žala naravnost v osrčje dežele Kukuan-cev. Zadostuje naj, ako povem, da bila dežela vedno bolj bogata in kra (vasi) s svojimi pasovi obdelane zemU« vedno bolj in bolj številni. Zgrajeni s» bili vsi na isti način kakor prvi, ki snw ga videli, in stražile so jih številne c ; te. V deželi Kukuancev je kakor me Zulu in Masajci vsak telesno h»« ' človek vojak, tako da je cela narodov moč na razpolago za vojske, napad » obrambo. Med potom nas je doluw na tisoče vojakov, ki so korakali v ^ da bi se udeležili velike letne pM«^ in svečanosti in številnejših vrst, t nisem nikdar videl. Drugega dne w se ob solnčnom zahodu nekoliko m pili, da se odpočijemo vrhu nekih višin, čez katere je vodila cesta, in tam se je Sirilo na lepi in rodovitni ravnini mesto Lu. Za mesto domačinov je bil to ogromen prostor, celih pet milj okoli in okoli; naokrog pa so bili zunariji krali, Ui so služili pri slavnostnih prilikah za na stanje vanje vojakov, proti severu pa se je dvigal dve milji daleč čuden grič, ki jc imel obliko podkve in s katerim smo se pozneje natančneje seznanili. Lega mesta je bila zelo lepa; skozi sredo krala je tekla reka, ki ga je delila ,v dva dela, čez vodo je vodilo več mostov; morebiti je bila to ona reka, ki smo jo .videli z bregov Sabinih gora. jšestdeset ali sedemdeset milj daleč proč so se dvigale iznad ravnine tri velike s snegom pokrite gore, ki so tvorile nekak trikot Oblika teh gora je bila različna od one Sabinih vrhov in je bila zelo strma in skalovita, mestoma gladka in zaokrožena. Infadus nas je videl, ko smo gledali tja in je opomnil: »Tamkaj je konec ceste,« je dejal in kazal na one gore, ki so bite med Kukuanci znane pod imenom »Trije žarodejci.« »Zakaj je tam konec?« sem vprašal. »Kdo ve?« je odgovoril in zmajal z ramo, »gore so polne jam in med njimi se nahaja velika globel. Tjakaj so imeli modri starih časov navado hoditi, da dobe ono, po kar so prišli v to deželo, in tamkaj so sedaj pokopani naši kralji na »Kraju smrti«.« >Po kaj so prihajali?« sem vprašal radovedno. »Ne, ne vem. Moji gospodje, ki prihajajo iz zvezd, bi morali to vedeti,« je odgovoril s hitrim pogledom. Gotovo je vedel več, kakor je hotel povedati. Da,« sem nadaljeval, »prav imaš, na zvezdah vemo mnogo stvari. Cul sem n. pr., da so modri starih časov prihajali v te gore po svitle kamene, lepe igrače in rumeno zlato.« »Moj gospod je moder,« je odgovoril hladno, »jaz pa sem samo otrok in lic morem govoriti s svojim gospodom o takih stvareh. Moj gospod mora govoriti s staro Gagul v kraljevem mestu, ki jc celo tako modra kakor moj gospod,« in obrnil se je v stran. Kakor hitro je odšel, sem se obrnil k ostalim in pokazal na one gore. »To so Salomonovi dijamantni rudokopi,« som rekel. Umbopa je stal pri njih očividno zatopljen v svoje misli kakor navadno Sn je ujel moje besede. »Da, Makumazan,« je rekel v zu-hiskem narečju, »dijamanti se nahajajo tam in ti jih boš dobil, ker vi beli možje tako zelo ljubite igrače in denar.« >Kako veš ti o tem, Umbopa?« sem 'vPi'ašal ostro, ker nisem imel rad njegovega skrivnostnega govorjenja. . On pa-se je nasmejal. »Sanjalo se m> jc o' njih ponoči, o beli možje,« je odš i' nat° Pa Se 36 zavrt*1 n£l in Kaj vendar,« ie dejal Vojnovič, 111111 «aš črni prijatelj ? On ve več ka- kor se mu zljubi povedati, to je jasno. Mimogrede rečeno, gospod Borovski, ali je- kaj čul o mojem bratu?« »Ničesar; vprašal je vsakega, s katerim se je sprijaznil, toda vsi zatrjujejo, da nikdar niso videli nobenega belega človeka.« »Ali mislite, ali je sploh prišel semkaj?« je opomnil Tomič, »kajti mi smo prišli sem samo po čudežu; ali je mogoče, da je prišel brez zemljevida?« »Ne vem,« je rekel Sergij Vojnovič žalostno, »vendar mi nekaj pravi, da ga bomo našli.« Počasi je zašlo solnce in nato je nastala naenkrat taka tema, da bi jo bilo skoro prijeti. Nobenega prehoda ni bilo med dnevom in nočjo, kajti v tej zemljepisni širini ni mraka. Sprememba dneva v noč je nagla in popolna, kakor sprememba življenja v smrt. Solnce je zašlo in zemlja je bila zavita v sence. Toda ne za dolgo; kajti tam na vzhodu se zažari; nato se prikaže okrogel rob srebrne svetlobe in kmalu pogleda poln lok vzhajajočega meseca čez plan in razliva svoje goreče žarke daleč naokoli in napolnjuje zemljo z bledim svitom. Stali smo in opazovali ljubki prizor, zvezde pa so bledele pred tem ča stitim veličanstvom in naša srca so se čutila vznesena vzpričo lepote, ki si je nismo mogli predstavljati, še manj popisati. Moje življenje je bilo divje, in malo je bilo stvari, ki so bile vrecine, da sem živel, in ena izmed njih je, da sem videl vzhajati mesec nad deželo Kukuancev. Kmalu nato je naša premišljevanja prekinil naš vljudni prijatelj Infadus. »Ako so moji gospodje izpočiti, gremo dalje proti Lu, kjer je pripravljena za moje gospode koča za današnjo noč. Mesec sedaj lepo sveti in tako ne bomo mogli zgrešiti pota.« Bili smo zadovoljni in tekom ene ure smo bili blizo mesta, ki se je videlo naravnost neskočno veliko, kakor so kazali tisočeri ognji dvorišč. In Tomič, ki je vedno ljubil slabe dovtipe, ga je nazval >Brczmejni Lu«. Kmalu nato smo dospeli do okopovega jarka z dvig-ljivim mostom, kjer nas je sprejelo rožlanje orožja in glasno klicanje straže. Infadus je povedal geslo, ki ga nisem mogel slišati, nato je straža pozdravila in mi smo šli dalje do glavne ulice velikega mesta. Po skoro polurni hoji mimo neštevilnih vrst koč se jc Infadus ustavil pri vratih male skupine koč, ki so obdajale majhno dvorišče ter nas obvestil, da so to naša »borna« bivališča. Stopili smo notri in opazili, da je bila za vsakega izmed nas pripravljena ena koča. Te koče so bile boljše, kakor vse, kar smo jih videli do sedaj, in v vsaki se je nahajala kar najboljša postelja iz kož, ki so bile razgrnjene preko modrocev dišeče trave. Tudi večerja je bila pripravljena za nas, in kakor hitro smo se umili z vodo, ki je stala v lončenih vrčih pripravljena, nam je nekoliko mladiii žensk lične zunanjosti prineslo praženega. mesa ifa sočnatih koruznih storžev, lično razvrščenih na lesenih krožnikih ter so nam vse to z globokimi pokloni ponujale. Jeli smo in pili, nato pa smo se vtrujeni od dolgega potovanja vrgli na svoje postelje, ki so jih na našo prošnjo znesli vse v eno kočo, — varnostna odredba, vzpričo katere so se ljubke mlade Kuktfanke prisrčno smejale. Ko smo se vzbudili, smo našli, da je stalo solnce visoko na nebu in da so postrežnice že stale pred kočo, ker. jim je bilo ukazano, da nam strežejo i:n po-, magajo. »Pripravi se človek, če se moreš,« je godrnjal Tomič, »ako imaš samo fla^ nelasto srajco in par črevljev, to ne vzame dosti časa. Želim, da bi jih vpra« šali, kje so moje hlače « Jaz sem nato vprašal in povedalo se mi je, da so te dragocene svetinje že odnesli h kralju, ki nas želi videti predpoldne. Tomič se je nato ves ne« voljen začel briti; obril si je zopet desno stran obraza, glede leve strani, na kateri je sedaj rastla imenitna brada, smo ga preprosili, da se je ni dotaknil. Kar se tiče nas, smo se zado-i voljili s tem, da smo se dobro umili in počesali lase. Bumeni kodri Sergijevi so mu segali skoraj do ramen; moje ščetine pa so bile skoro en palec dolge mesto pol palca, kar je bila po mojih mislih največja dolžina. Potem ko smo pozajtrkovali in pri-i žgali pipe, smo dobili sporočilo po Iin-fadusu samem, da je kralj Tvala pripravljen videti nas, ako nam je drago, da pridemo. V odgovoru smo opomnili, da raje še nekoliko počakamo, dokler ne pride solnce še nekoliko višje, ker smo še vtrujeni od dolge poti itd. itd. Ako se ima opravila z neolikanimi ljudmi, je vedno dobro, ako človek preveč ne hiti. Oni to zelo radi napačno razumejo in smatrajo kot strah. Zaradi tega smo sedeli še dalje, akoravno bi zelo radi videli Tvalo, kakor bi Tvala rad videl nas, in čakali smo še eno uro; med tem časom pa smo pripravili taka darila, kakor smo mogli z ozirom na našo skromna zalogo — to jc vinčesterko, ki jo je imel ubogi Vent in nekoliko biserov. Puško in strelivo smo se namenili podariti Njegovemu kraljevemu Veličanstvu, biseri so pa bili za njegove žene in dvorjanke. Nekoliko smo jih že podarili Infadusu in Slcragi ter videli, da sta jih bila neskončno vesela, ker nista še nikdar videla kaj takega. Nato smo izjavili, da smo pripravljeni in pod vodstvom Infaclusa smo se podali k jutranjemu vzprejemu; Umbopa je nosil puško in bisere. (Dalje prih.) Oče, ki si zne mm\i Leta 1766. je nemški grof W. potoval v Baden-Baden, da bi tam s svojo hčerko Heleno preživel poletje. Hčerka je bila mlada, lepa in je imela podedo* 5' vati veliko premoženje. Lahko si je torej misliti, da je imela kmalu nebroj obo-ževateljev. Nesreča pa je hotela, da je neizkušeno dekle med vsemi dalo prednost najbolj nevrednemu, nekemu mlademu Italijanu s svetlimi črnimi očmi in dolgimi temnimi lasmi, ki se je v družbi sicer znal lepo obnašati, kateremu je pa manjkalo vseh tistih lastnosti in čednosti, ki jih dober mož mora imeti. Bil je velik igralec i,n vsled goljufivega igranja iz Neapeljna izgnan. Komaj grof to zve, sklene, za vsako ceno svojo hčerko obvarovati pred tem človekom. Najprej opozori hčerko na njegove napake in jo posvari; toda gospodična je bila premalo izkušena, da bi verjela svojemu očetu. Menila je, da je bil njen izvoljenec samo obrekovan pri grofu iz same zavisti, ker je ravno njemu dala prednost. Zato ni hotela odnehati od njega; Italijan je pa predel svojo mrežo naprej, da ujame vanjo bogato grofičino. Toda grof je bil na straži; neprestano je premišljeval, kako bi za vselej odstranil tega človeka iz obližja svoje hčerke. Nekega dne pade po naključju grofu v roke pismo, v katerem Italijan po-zivlje Heleno k begu in jo v ta namen prosi za kratek pogovor takrat, ko bo oče z doma. Kot znamenje, da s tem soglaša, naj pripne Helena popoldne na sprehajališču belo rožo na prsi. Oče tega pisma seveda ni izročil hčerki. »Pripni si tole rožo,« pravi popoldne hčerki, ko se napravljata na iz-prehod. Helena smehljaje uboga in vtakne ponudeno belo rožo v nedrije. Na izprehodu srečata Italijana, če-gar oči od veselja zažare, ko zagleda rožo. Potem pelje grof svojo hčerko k nekim znancem in jo prosi, naj tam nanj počaka. On sam se pa povrne nazaj v svojo vilo, pošlje vse služabnike proč in ostane sam v vili! Ob določeni uri pride Italijan, skoči čez vrtno ograjo in ko najde vrata zaprta, zleze skozi okno v pritličje. Potem hiti po stopnjicah v prvo nadstropje in stopi v Helenino sobo, ki mh je bila znana. Tu pa pride namesto Helene njen oče s samokresom v roki nasproti. Grof zaklene duri in pravi trepetajočemu Italijanu: »Smel bi vas kratkomalo Ustreliti kot vlomilca, ki je ponoči vlomil v mojo hišo.« »Toda, gospod grof,« jeclja Italijan, »jaz vendar nisem kak tat.« »Kaj pa druzega?« zagrmi grof. »Ukrasti hočete mojo hčerko — odpeljati dedinjo in se tako polastiti mojega premoženja. Tu je Vaše pismo, ki dokazuje Vaše zločinske namene. Ne zaslužite nobenega pardona; vendar Vam hočem podariti življenje, ako ste mi pokorni.« »In kaj zahtevate od mene, gospod grof?« »Da pri tej priči zapustite Baden-Baden in se nikdar več ne drznete priti v mojo bližino ali v bližino mojo hčere. 6i Kot nagrado za to pokorščino Vam izplačam takoj deset tisoč frankov.« Italijan hoče nekaj ugovarjati. »Ne besede!« zavpije grof. »Poznate me! Vaše življenje je v moji roki in ako se le trenotek obotavljate, Vam poženem krogljo skozi glavo.« »Dobro; naj se zgodi, kar želite,« zajeclja Italijan. »To je Vaša sreča! Deset tisoč frankov leži tamle v oni pisalni mizi. Vzemite si jih sami.« . »Dovolite, da odklonim uVaso ponudbo.« Toda grof tako odločno zamahne z roko, da Italijana takoj mine njegova hinavska skromnost. »Ali pisalna miza je zaprta,« pravi nato Italijan. »Pa jo odprite.« »Če pa ni nobenega ključa.« »Pa zdrobite ključavnico.« »Vi hočete, da naj.—«. »Da, vlomite v mizo, ali —« In grof nameri samokres. Italijan takoj uboga. . . »Dobro,« pravi grof. »Vzemite bankovce, Vaši so. Ali nimate denarnice pri sebi?« »Imam.« »Kaj imate v njej?« »Nekaj papirjev in pisem, ki so name naslovljeni.« »Vrzite denarnico pred pisalno mizo na tla.« »Čemu?« »Ker moram imeti zoper vas dokaz v roki.« »Ampak;---« »Nič ampak, jaz moram, če treba, tatu po imenu povedati. Torej tat, ali smrt! Dobro. Tu leži denarnica. Zdaj pojdite pred menoj iz sobe in vile, jaz pa pojdem za vami in vas ne bom prej pustil izpred oči, dokler ne boste eno miljo oddaljeni od Badena. Sicer ste pa lahko brez skrbi. Naznanil vas bom na policiji šele pojutrišnjem. Dovolj časa torej imate, da izginete. Sedaj pa naprej!« Po tem dogodku, ki je vzbudil veliko šuma, Helena ni mogla biti več v dvomih. Pozabila je Italijana in ga ni z nobeno besedo več omenila. Čez nekaj časa se je poročila z nekim avstrijskim ritmojstrom. Kuga na Kranjskem in nožja gol sv. Roka v Dravljah. (Konec.) Slovesna procesija leta 1683. Ker je koncem prve polovice leta 1683. kuga v sosednjih deželah pojenjala, je smela tega leta zopet iti ljubljanska procesija v Dravlje. Vsled hvaležnosti do Boga in sv. Boka, da je bila kranjska dežela strašne kuge popolnoma obvarovana, so Ljubljančani to procesijo posebno slovesno obhajali. Čujmo, kako živo nam jo opisuje zgodovinar Valvasor, ki se je je gotovo tudi sam udeležil! »Leta 1683., prvo nedeljo julija, 4. tega meseca, je bila znamenita zahvalna procesija za milost, da je Bog v prejšnjih letih 1680., 1681, in 1682. tako čudovito in očetovsko oh-varoval in rešil strašne kuge kranjsko deželo, okoli in okoli objeto od samih; okuženih dežela. Procesija je šla iz stolnice sv. Nikolaja do imenovane cera kvice sv. Boka v Dravljah, pol milje da-i leč nad Ljubljano, ki se je je udeležila1 vsa duhovščina, slavna deželska gospon ska, večina najznamenitejšega plenu stva obojega spola, deželno in drugo uradništvo, velika množica meščanov, in prebivalcev, vsi cehi s svojimi batu deri, do iMO oseb z nenavadno poboža nostjo, vsi peš. Slovesno sv. mašo vi čast sv. Trojici je daroval gospod stolni prošt grof Oktavij Buccelleni (r. Buk-čeleni) po škofovem obredu in je sklenil! to tako zelo veliko in kar ljudje pomnin jo, še nikoli tako slovesno procesijo pri vrnitvi z Zahvalno pesmijo ob sprem-ljevanju godbe.« Takrat sc je vzidala v draveljsko cerkev nad glavna vrata zaobljubila spominska plošča z latinskim napisom: »Sv. Boku, od Boga izvoljenemu patro-nu zoper kužne bolezni, ker ni le vsled' njemu na čast storjene obljube, posta, viti mu tu v Dravljah cerkev, ustavil, končal in zatrl kugo, ki je razsajala tukaj leta 1644., ampak je tudi izvzel, obvaroval in rešil kuge vso Kranjsko, ki je divjala in pustošila po štajerskem, Koroškem, Hrvaškem in Goriškem prav do meje že tretje leto — poklanja emon-sko (ljubljansko) mesto to (zaobljubilo ploščo) svojemu zaščitniku kot dokaz božje mogočnosti in človeškega zaupanja, pa tudi poznim rodovom v vedni spomin. Po krščanskem štetju leta 1683., to je od ustanovitve Emone (Ljub, ljaneV leta 2904.« Ko se je cerkev leta 1730. prenovila, je ta plošča vsled brezbrižnosti nekam prešla (»Matricula St. Viti«). Tako nima sedanja cerkev nobenega vidnega spomina, čemu je bila zidana. Prav l)i bilo, ako bi se na primernem kraju ta1 napis v prvotni obliki zopet obnovil! Za cesarja Jožefa II. je bila meo drugimi prepovedana tudi ta procesija v Dravlje. Kasneje je zopet oživela i« prihaja v Dravlje še vsako leto v ponedeljek po sv. Boku. Seveda ni niti od daleč več podobna procesiji prejšnji" časov. Ljudstva prihaja le malo, ker večina Ljubljančanov pride na božjo po. na ■ praznik sam. Dandanes spremlja procesijo iz vsake mestne župnije po ca duhovnik, ki se vrste za cerkveno opravilo. Najpreje je pridiga in potem slovesna sv. maša. »Debelo znamenje«. Še en znamenit spominek na strašne čase je v Dravljah. To je takozvan« »Debelo znamenje« ob državni cesu, skoraj vštric s cerkvijo sv. Boka. stoj na prostoru, kjer so pokopavali za Ki* umrle. Latinski napis pravi, da ga dala postaviti draveljska srenja m 1J" ljanski kapitelj leta 1675. Ljudstvo n £ nuje to znamenje tudi »korarsko« men je. š Znamenje je precej visoka, štiri-oglata masivna stavba (zato »debelo znamenje) s štirimi dolbinami za priprošnjike zoper kugo. Proti Drav-ljam gleda papež Gregor Veliki. Ob njegovem Času je razsajala strašna kuga po rimskem mestu. Papež priredi po Rimu spokorno procesijo. Ko se pomika izprevod po angelskem mostu proti angelskemu (Hadrijanovemu) gradu, zagleda ljudstvo nadangela Mihaela, kako je vtaknil meč v nožnico. Rim je bil rešen grozne šibe božje. Zato stoji dandanes vrhu angelskega grada velikanski kip sv. Mihaela, ki vtika v nožnico meč. Sv. Gregor pa se časti kot priproš-njik zoper kugo. Glavni patron proti kugi, sv. Rok, je obrnjen proti cesti. V dolbini proti Ljubljani je sv. Boštjan, proti Št. Vidu pa Marija- brez madeža spočeta. Kipi so umetniško delo. Pod vsakim je primerna prošnja v verzih, pod sv. Boštjanom pa latinski votivni napis. Praznovanje sv. Roka dandanes. Lepo je, da se božja pot sv. Roka v Dravljah še vedno obhaja. Saj bi bila grda nehvaležnost, ako bi nehali častiti tako mogočnega priprošnjika in se mu priporočati. Glavni shod je na praznik,sv. Roka 16. avgusta. Prične se z večernicami na iVeliki Šmare/n popoldne ob 5. uri s pridigo in petimi litanijami. Nato se izpoveduje pozno v noč. Romarjev prihaja še vedno veliko celo iz oddaljenih krajev. Na sv. Roka dan je prvo opravilo ob peti uri. drugo ob 9. Obakrat je pridiga. Drugo opravilo je slovesno z azi stenco. Na božjo pot pridejo ta dan tudi sosednje župnije, Šmartno pod Šmarno goro, Ježica in Črnuče s svojimi duhovniki, ki opravijo tu sv. mašo. Praznovanje se sklene pop. ob 5. uri s petimi litanijami. V župni cerkvi ta. dan ni nobenega duhovnega opravila. Nedeljo za tem je pri sv. Roku cerkveno »žegnanje«, v ponedeljek pa pride, kakor že omenjeno, ljubljanska procesija, ki odhaja iz Ljubljane že ob 4. uri zjutraj. Razen tega je redno sv. maša dne 20. januarja, na god sv. Boštjana, [na dan sv. Gregorja 12. marca, ob Markovi procesiji in 27. septembra, na gqd sv. Kozma in Damijana. Nekoliko o cerkvi Sv. Roka. Prvotna cerkev je bila zelo majhna, zato so leta 1730. sezidali novo. »Matri-cula« cerkve sv. Vida piše, da so jo zgradili »na novih temeljih«. V zvoniku sta visela dva zvonova; eden je bil vlit leta 1733., drugi še leta 1651. Kasneje (bržkone sredi 19. stoletja) so vzdignili zvonik in napravili uro. Zvonove ima tri (kvartsekstakord c-g-e). Mali zvon je bil vlit leta 1751. pri Jožefu Samassa z latinskim napisom: »Kuge, lakote in vojske, reši nas o Gospod!« Podobe ima te: Jezušček s križem, Kristus med dvema apostoloma, sv. Boštjan, sv. Družina in sv. Rok. Srednji zvon je vlil Anton Samassa leta 1827. Ima podobe sv. Roka, sv. Križ in rožnivensko M. b. Veliki zvon je delo istega zvonarja iz 1. 1851,. s podobami Marije z Jezušbid, križ z Marijo in sv. Janezom Ev. pod njim in sv. Roka. Leta 1895. je potres poškodoval obok, da so morali napraviti novega. Tedaj so cerkev tudi vso prenovili in in poslikali. Žal, da je slikarija brez posebne vrednosti. Leta 1899. je dobila cerkev prav lične orgJe, delo Goršičevega naslednika Kriegla. Blagoslovili so jih Presvitli gosp. lir.ezoškof na Veliki Šmaren popoldne leta 1899. Prejšnje orgle je bil pokončal potres. Zanimivo je, da je z orglami vred vzela ta strašna nesi'eča tudi življenje dolgoletnemu igravcu na njih, gospodarju pri »Slepem Janezu«. Vrlega mo^ ža, obenem pa tudi njegovo ženo, je v uscdni noči od 14. na 15. aprila 1895 podsul obok v njihovi spalnici. Leta 1903. so položili v cerkvi samotni tlak. Leto kasneje si je cerkev nabavila ličen lestenc in novo svetilko za večno luč, delo pasarja Iv. Kregarja. Leta 1907. se je otvorilo pri cerkvi pokopališče. Cerkev je lična renesan-ska stavba, kakršnih je pri nas prav veliko iz srede 18. stoletja. Oltarji so lepo delo kiparja Matevža Toniec iz Št. Vida nad Ljubljano (umrl 1. 1885.). V glavnem oltarju je kip sv. Roka, ki je razen večjih'praznikov zakrit s sliko sv. Roka, oboje zelo lepo delo. Oltarje bil nov leta 1873. Ob straneh sta kipa sv. Boštjana in papeža Gregorja. Stranski oltar na možki strani je posvečen sv. Kozmu in Damjanu. Slika je delo šenlvidskega slikarja Miroslava Tomca iz leta 1870., sina omenjenega Matevža Tomec. Njegova jo tudi slika sv. Roka na velikem oltarju. Ob strani sta sv. Janez Nepomuk in sv. Valentin. Na oltarni mizi je lična slika svetega Alojzija. Nasproti stoji oltar Marijinega Vnebovzetja. Slika je delo A. Wisiaka iz Kranja 1. 1863., istotako tudi slika svetega Jožefa na menzi z zanimivim monogramom imena Jožef. Ob strani sta kipa sv. Izidorja in svete NOtburge. pred kratkim se je blagoslovil v cerkvi kra.s/jp nov-kip svetega Antona Pulov,Taskega. Razen v cerkvi je za pridigovanje ob shodih pripravljena tudi zunaj ob zvoniku posebna prižnica. Romarji irna|o hladno senco pod košatimi kostanji pred cerkvijo., To je ob kratkem zgodovina in opis draveljske cerkve in božje poti sv. Roka. Naj bi pač ohranil tudi ves sedanji in naslednji rod v svojem srcu globoko hvaležnost do svojega mogočnega patrona in ga vedno pobožno častili Sv. Rok pa naj ga varuje še nadalje strašnih kužnih bolezni, posebno pa dušne kuge brezverstva in svobodo-miselstva, ki se tako grozno širi med sedanjim svetom in je še bolj nalezljiva in nevarna kakor tista kuga, ki je morila naše prednike v minulih stoletjih! K sklepu pristavljamo še cerkveno molitev, ki se moli pri sveti maši v čast sv. Roku: »Molimo! Prosimo Te, Gospod, čuvaj svoje ljudstvo z vedno ljubeznijo in po priprošnji in zasluženju sv. Roka ga obvaruj vseh nalezljivih bolezni na duši in na telesu. Amen!« Ivan Kogovšek. ' 1"J ' ' k H ^ i . " ' Žrebanje za »Domoljubove« nagrade so vrši v četrtek na praznik M. B., . 15- avgusta. Ker je sklep lista že v Ponedeljek zvečer, seveda v današnji številki še ne moremo povedati imen »stih dveh, lq jima bo sreča prisodila Ogrado. Žrebanje vodi nalašč_zato do-' ('l1a komisija. Žrebanje je tako urav-an»> da ima vsak. tpliko Več upanja . ° nagrade, kolikor več je nabral naočnikov. N. pr. kdor je nabral 15 na- ročnikov, bo imel v žrebalni vreči 15 listkov s svojo številko, torej 15krat večjo verjetnost, da bo izžreban, kakor pa oni, ki je dobil le enega naročnika in bp imel v vreči samo en." listek. Za vsfiko nagrado, tako za srebrno, kakor za zlato uro, se. vrši žrebanje posebej, v,petek, dne 16.,avgusta; sed&rili že p4p.oSli.etfc. dptičnima dvema. osetbama, ki bosta izžrebani. Družinska pratika za leto 1913, ki se je v zadnjih par letih tako splošno priljubila, da se nahaja že skoro v vsaki hiši, je ravnokar izšla. Dobiva se od sedaj nadalj^( v vseh, trgovinah. Cena 24 viharjev izvod, po pošti £> vin. več. K$M", bi je ne, mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški. Bukvami« ali pa v prodajalni .^Katoliškega tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod pratiko s podobo sv. Družine! Somišljeniki! V vsa- 71 ko našo hišo »Domoljuba«, pa tudi »Družinsko pratiko«! Polaganje temeljnega kamna za novo cerkev sv. Jožefa v Ljubljani se je izvršilo v nedeljo, dne 4. avgusta, zelo slovesno. Cerkveno opravilo, ki so se ga udeležili zastopnik deželne vlade grof Chorinsky, zastopnik deželnega odbora dr. Zajec, stavbenik Scagnetti in mnogo odlične gospode, je izvršil ob obilni asistenci presv. g. knezoškof, ki je imel slavnosti primeren nagovor. Popoldne je odlične goste obiskal tudi presvitli gospod škof dr. Mahnič. Gradba ugodno in naglo napreduje in je upanje, da bo stavba še letos pod streho. Potrjen deželnozborski sklep. Cesar je potrdil sklep kranjskega deželnega zbora z dne 13. februarja 1912 v zadevi pobiranja deželnih doklad v letu 1912. Pobiralo se bo torej: 1. 40odstotna naklada na užitninski davek na vino, mošt in meso; 2. samostojna deželna naklada na pivo, 4 K na hektoliter; 3. 40odstotna doklada na vse direktne davke razen osebne dohodnine in pri-dobninskega davka krošnjarjev. Za most čez Krko pri Straži je dovolilo ministrstvo za javna dela državno podporo v znesku 30.000 K. Umrl je dne 8. t. m. v Ljubljani po dolgi bolezni deželnovladni svetnik v pokoju dr. Mihael Gstettenliofer v 69. letu starosti. Bil je okrajni glavar v Logatcu, Kranju in Kočevju. Zadnja leta je prebil v Ljubljani. Umrl je v nedeljo, dne 4. avgusta, nagloma v Radečah pri Zidanem mostu čast. gospod župnik Vincenc Kolar. Bil je zadnji čas v pokoju v Gotovljah pri Žalcu. Podal se je bil nekaj dni na po-tpvanje. Mimogrede se je oglasil v Radečah, kjer je že čutil svojo slabost. Tu ga je prehitela smrt. Pogreb je bil v torek, dne 6, avgusta, ob 9. uri. Naj počiva v miru! Letošnje velike vojaške vaje gra-škega armadnega zbora bodo v naši državi vojaška novost. 28. pehotna divizija in 22. deželnobrambna divizija vadita od 31. avgusta do 3. septembra tako močni, kakor so divizije močne v vojski. Prideljena jima bo tudi cela pripre-ga in vsi pomožni oddelki, ki jih obsega v vojski pehotna divizija. Vadili bodo v okolici Cirkniškcga jezera na Kranjskem. Vaj se udeleži prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki bo stanoval one dni v Cerknici, z velikim vojaškim spremstvom, načelnik generalnega štaba podmaršal pl. Schem.ua, armad ni nadzornik general pehote baron Con-rad, najbrže tudi vojni minister general pehote Auffenberg in minister deželne brambe general pehote pl. Georgi. Požar v Hinjah. Dne 29. m .m. je pogorelo v Ilinjah pri Žužemberku peterim posestnikom osem poslopij. Zažgala sta baje dva mala fantiča. Ker je bilo radi velike košnje doma te malo gasilcev, se je požar brzo razprostrl po ome-njenllh predmetih. Hvala požarnima hrambama iz Starega loga in Žužemberka za požrtvovaluo pomoč! Najtopr Iejšo zahvalo tudi našemu vMemu gospodu deželnemu poslancu in županu Veliovcu, ki je došel na lice nesreče ter izjavil, da bode izkušal dobiti pogorel-cem podpore. Vojaški nabori se vrše v Škofji Loki 12., 13., 14. avgusta; v Kranju 16., 17. avgusta; v Tržiču 19. avgusta; v Radovljici 21., 22., 23. avgusta; v Kamniku 24., 26. avgusta; v Lukovici 28., 29. avgusta; v Višnji gori 31. avgusta, 2. septembra; v Litiji 4., 5., 6. septembra; v Radečah 7. septembra; v Krškem 9., 10. septembra; v Kostanjevici 12., 13. septembra; v Mokronogu 16. septembra; v Velikih Laščah 18. septembra; v Ribnici 20., 21. septembra; v Kočevju 23., 24. septembra; v Črnomlju 26. septembra; v Metliki 28. septembra; v Rudolfovem 30. septembra, 1., 2. oktobra; v Žužemberku 3. oktobra; v Trebnjem 5. oktobra; v Ljubljani (mesto) 12., 13. avgusta, (okolica) 14., 16., 17. avgusta; na Vrhniki 19., 20. avgusta; v Idriji 19., 20. avgusta; v Ložu 22. avgusta; v Cirknici 23. avgusta; v Logatcu 24. avgusta; v Vipavi 12., 13. septembra; v Postojni 14., 16. septembra; v Ilirski Bistrici 17., 18. septembra. Ob nedeljah in praznikih se ne vrše nabori. Spretni uzmoviči. Po naših kmet-skih vaseh so postale tatvine izredno redke. Posebno velja to o naših gorskih vaseh, kjer se po pol stoletja in še dalje včasih ne pripeti tatvina, ki bi jo bilo vredno naznaniti orožništvu. To dela vso čast našim ljudem. Zato je bilo začudenje veliko v gorski vasi Sopotnici nad škofjo Loko, ko je cerkovnik in posestnik Potočnik v nedeljo, dne 28. julija, zapazil, da so mu ponoči odnesli neznani tatovi skoro cel »štant« žita, toliko, da je deset ljudi imelo težko delo, če so hoteli vse naenkrat odnesti. Ker leži hiša na samem in je vsak sum izključen, da bi se tat nahajal med sosedi, so morali zlikovci odnesti snopje precej daleč. A nikjer ni bilo nobenega sledu, le bose noge so 'akev, predno je zatisnila oči. Pravijo, da je Cizejeva družina celi teden s stra- hom občudovala to sinovo ljubezen do ^atere. Strela zahtevala dvoje žrtev. Dne 6. avgusta popoldne je treščilo v skedenj čevljarskega mojstra Čečka v To-kačevem pri Rogaški Slatini na Štajerskem, ko je žena s pomočnikom in vajencema ravno mlatila žito. Poslopje je bilo takoj v plamenu. Mojster jc z največjim naporom komaj rešil ženo in pomočnika, oba vajenca sta pa postala žrtev požara. Zgorela sta skedenj in hlev. 181etna detomorilka. Dne 15. julija povila je ISletna Ivana Hrib iz vasice Hribi na Goriškem nezakonsko dete moškega spola ter je je kmalu po porodu zadavila in zadušila. Nato je truplo tri dni doma skrivala, potem pa zakopala na vrtu za domačo hišo. Samoumor žganjepivca. Obesil sc je pri Sv. Ani blizu Cmureka posestnik Alojz Senekovič dne 5. avgusta. Bil je hud žganjepivec. Tudi malo pred samo-urnorom se je napil žganja. Še očeta je hotel poprej z nožem zaklali, a so mu to namero preprečili. Strela je udarila v noči od srede na četrtek, dne 8. t. m., v Gor. Vrtojbi v hišo Andreja Žiberna, kjer pa ni napravila posebne škode. — V sredo, dne 7. t. m., popoldne pa je strela pri Briščekih pri Proselcu užgala dve hiši in en hlev ter ubila enega vola, dve kravi, svinjo, psa in mačko. Hrbet si je zlomil minulo soboto, dne 3. t. m., Karel Nanut, rodom, iz Št. Andreža, stanujoč v Gorici. V Ronkali je namreč trgal češpljc na drevesu. Pri tem delu pa je padel raz drevo in si zlomil hrbet. V Soči utonil. V Solkanu pri Gorici je utonil v Soči v nedeljo, dne 4. t. m., popoldne mizarski vajenec Ludovik Turk. Dolal je celo nedeljo, ni bil ne pri sveti maši, ne pri popoldanski službi božji — šel pa je ob tretji uri sc kopat in našel v vodi smrt. Utopljenec. V Barkovljah pri Trstu so našli dne 7. t. m. utopljenca. Prepeljali so ga v mrtvašnico sv. Justa, kjer ga je Marija Žafran spoznala za svojega moža 481etnega Jožefa Žafrana iz Ricmanj. Poizkušen samoumor Ljubljančanke v Gorici. V Gorici prebiva družina vpokojenega davkarja g. Leopolda Peče. Hčerka Marija Peče jo učiteljica na Rakeku. Prišla je na počitnice k stari-šem. Zelo je bolehala na glavobolu in bila je silno nevrastenična. V ponedeljek, dne 5. t. m., ob pol 2. uri popoldne je vstala od kosila in šla v sosednjo sobo. Stariši so mislili, da je šla počivat. Naenkrat zaslišijo padec trupla na cestni tlak in vpitje ljudi. Oče plane po stopnicah na ulico, kjer dobi težko poškodovano hčer, ki bo težko okrevala. Z Viča. Nekaj dni je bila vsa občina nekako razburjena in v strahu. Vsaki dan se je slišalo o kaki tatvini. Nismo vedeli za pravega krivca. Orož-ništvo je skrbno patruljiralo, pa niso moeli ničesar zaslediti. Sum je letel na Franca Škerlja, ki je kot vojaški begu- nec se skrival po občini, a mu nihče ni mogel do živega. V soboto je pa gospodinja Armič blizo kozolca začutila duh po cigaretah. Stopi na kozolec, premeče ■nekaj otepov in — zagleda tu počiva^ jočega Franc.eljna. Prosi jo, naj ga pusti tu do večera. A ona hitro pove njegovemu očetu. Oče pride, Francelj se vda in brez protivenja stopi v zaprto do-šlo kočijo, v kateri ga je oče spremil v, Ljubljano in ga oddal pravici v šentpe-. terski vojašnici. Fant je komaj 19 let star in je doprinesel že razna »junaška« dejanja. Priznal je razne tatvine, ki so se zvršile doma in drugod v občini. Vsi smo se oddahnili, ko smo zvedeli, da je ta »prebrisani tiček« v kletki, kajti nihče ni bil varen, kedaj ga v temni noči obišče ta najnovejši — rokovnjač. Vič - Glince. Posebni vlak, ki nas bo popeljal 25. avgusta v romantični Bohinj, nam je c. kr. železniško ravnateljstvo že dovolilo in nam poslalo sledeči vozni red. Iz državnega kolodvora v Šiški odhajal bo vlak ob 3. uri 50 m. zjutraj ter bo dospel v Bohinjsko Bistrico ob 6. uri 6 minut. Odhajal bo zvečer od tam ob 8. uri 14 minut in se bo vrnil na državni kolodvor v Šiško oh 10. uri 36 minut .zvečer. Na razpolago nam bo torej 14 ur, katere bomo uporabili v to, da bomo obiskali vse znamenitosti Bohinja in Bohinjskega jezera ter sc navžili zdravega gorskega zraka in se v veseli družbi navzeli novega duha za naše delovanje. Za razvedrilo bo skrbel društveni pevski zbor in društvena godba, ki bo polnoštevilna izletnike spremljala. Do zdaj je oglašenih nad 270 izletnikov. Kdor se nam želi pridružiti, ima še čas in naj se blagovoli zglasiti v tukajšnjem župnišču ali pri g. Franu Gorjupu, društvenem predsedniku in delovodji c. kr. tobačne tovarne. Cena vožnje tja in nazaj stane 4 K. Prijatelji lepe Gorenjske in koristnega razvedrila skupaj, čim več nas bo, tem zanimivejši bo izlet. Podrobnosti o izletu bomo še priobčili. Na Kumu bode dne 23., 24. in 25. avgusta 1912 veliki romarski shod. Vsaki dan bode več svetih maš, v soboto in nedeljo po dve pridigi. Tudi več spovednikov bode spovedovalo. Poročil se je dne 5. avgusta v Ljubljani g. Jožko Pezdirc z gospodično F a n č i Kure iz Svibnika pri Čri nomlju. Strela je udarila 9. t. m. v zvonik cerkve sv- Katarine na Topolu. Odtrgala je križ, velik kos strehe ter razmetala daleč na vso strani. Potem je šla v zvonik, poškodovala uro, pri spodnjem oboku prevrtala zid ter šla na prosto. Povzročila je precej škode. V Ameriki umrla Slovenca. V Bar-betoml, O., je utonil rojak Karel Gale, Doma je iz Hrušice pri Ljubljani. — V Puebli je nenadoma umrl dne 17. julija Frank Boje, po domače Žarko. Našli so ga mrtvega, sedečega na postelji. Vzrok smrti je neznan. Pokojni je doma iz Strug pri Dobrepolju na Dolenjskem. Star je bil kakih 60 let. — Dne 16. julija se ie v rudniku v Yaie, Kans., ponesre- čil štajerski Slovenec 421etni Fr. Špec. Zlomil si je tilnik in hrbet. Izdihnil je čez par minut. lj Spominska knjižica Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici. V Ljubljani 1912. Izdalo in založilo Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici. Tiskala Katoliška tiskarna. Cena 40 vinarjev. Knjižica obsega sledeče sestavke: Dr. Jan. Krek: V spominsko knjigo Podpornega društva. Josip Gostinčar: Nekdaj in sedaj. M. Moškerc: Iz povestnice ljubljanskega tobačnega delavstva. Pravila Podpornega društva. Pogrebni zaklad. Strokovni odseki. Na ovitku: Zapovedi ljubljanskemu tobačnemu delavstvu. — Spominska knjižica je namenjena v prvi vrsti ljubljanskemu tobačnemu delavstvu, zanimala bo pa vsakega, kdor se želi seznaniti z razvojem slovenske krščansko - socialne delavske organizacije. Zahvala. 2491 Podpisani pogorelci se vljudno zahvaljujemo Vzajemni zavarovalnici \ v Ljubljani za hitro izplačilo zavarovalnine. Kal pri Hudajužni, 6. avgusta 1912. Tomaž Torkar, Jožef Kemperle, Mihael Kleč, Uršula Kos. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (lik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 ,/2°/o brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. M do i. popoldne. Glel inseratl g Iz Tržiča. Petek, 9. avgusta 1912, je bil za ves slovenski Tržič dan velikega veselja, ker smo ta dan dobili po: •400 letih slovenskega župana v OSebi' tovarnarja g. Franca Ahači€a, Zvestega• 'pristaša S.' L. S." Tržičahi so se dobro; zavedali, kaj to pomeni zanje, ko so'se j vendar enkrat otresli neprijaznega nemškega gospodarstva in dobili slo-7.2 venskega župana. Izraz veselja nad tem dogodkom je bila podoknica, ki, sta jo takoj na dan izvolitve novemu županu na čast napravili društvo sv. Jožefa in tukajšnje bralno društvo, ko-jih vsako je zapelo po dve pesmi. Orli so prišli v krojih. Drugega občinstva je bilo toliko navzočega, da je bil prostor pred županovo hišo veliko premajhen. Gospod župan se je iskreno zahvalit na zaupanje, ki so mu ga izkazali na ta način, zagotavljajoč, da bo skušal župansko čast obrniti v korist vsej občini in se prizadeval biti pravičen do vseh. Nato se mu je še posebej poklonilo društvo sv. Jožefa kakor tudi ženski odsek tega društva po deputaciji kot Članu, ki je že od početka pri društvu. — Novi župan je bil sploh vedno naklonjen naši organizaciji, ter je tudi pri hranilnici v kaplani j i ud načelstva od nje ustanovitve do danes in mu zato i mi od srca kličemo: Bog ga živi! — Za podžupana je bil izvoljen g. L. Grasmajer (S. L. S.), in za občinske svetovalce gg. Josip Klofutar (S. L. S.), Fr. Deu in M. Marinček. — Utrgala se je na Kukov-nici skala, težka gotovo čez 2000 kg in obstala blizu cerkvice šv. Jožefa, Da je ni zadrževalo gosto drevje, bi se valila gotovo še naprej in pridrla v trg v bližino mostu in napravila grozno škodo. g Brdska okolica. Prezrli bi veselico ciril-motodove podružnice na Brdu, da ni tukaj nekaj vmes, kar nas sili, da stvar pojasnimo. O veselici sami ne bomo pisali, saj so vse liberalne veselice enake: žrenje brez konca in kraja, ples brez konca in kraja. Pač pa je treba pribiti tole: Na veselici je sodelovalo pevsko društvo »Zarja«, v katero se vabijo tudi mladi ljudje iz naših vrst, češ; saj društvo goji edino le petje, je popolnoma nestrankarsko itd-. Potom tega društva se potem uvajajo ti ljudje na liberalne veselice, nauče jih tam po liberalno veseljačiti in počasi tudi po liberalno misliti. Mlad fant še ne čuti ne, kako počasi postaja liberalec in poslcdica bo: vzgoja liberalnega naraščaja potom »Zarje«. Zato opozarjamo prizadete: pazite dokler je še čas! Žalostno je videti kmečko mater, ko žene svoje hčere popolnoma z mirno vestjo na tako malovredne veselice, a žal je tako. Tam jih potolaži Brcetov kol ar in njega pridiga o sv. Cirilu in Metodu in mislijo, v kako pobožno družbo so privedle svoje, Jičere. Ne moremo dovolj obsojati početja takih-nespametnih maten Krivo temu je v največ slučajih nepoznanje razmer, kajti liberalec ne pokaže takoj vseh rožičkov, ampak šele tedaj, ko je svojo žrtev z veselicami popolnoma privezal nase. Gotovo pa je, da se bo še tako dober fant ali dekle v tej družbi izkvarila.: g Dob. Na dan sv. Lovrenca smo imeli semenj. Živine je bilo veliko in draga je bife. Proti večeru je pa kralj alkohol začel vladati med n^šo Mladino. Po-več gostilnah so šef ttepli.- Enega | sicer mirnega mladenča so pijane Su-; rovine rriočno razmesarile. D a Dolenjske nouice D D in aaaaanaaonnnanDc d Sv. Gregor. Od zadnjega dopisa v »Domoljubu« je zgradba našega dru, štvenega doma zelo napredovala, tako, da je zdaj glavno zidovje že izvršeno. Kakor kaže novi napis, je hiša res Gre-, gorski dom: saj je zgrajen po občudo, vanja vredni požrtvovalnosti naših lju, di, namenjen gospodarskemu in kul, turnemu napredku naše fare. — V zad< njih dnevih smo imeli pri nas več zna-menitih dogodkov. 24. julija smo p raz, novali obisk presvitlega gospoda knezoškofa; za ta dan smo jim pripravili po svojih močeh dostojen sprejem. Na meji fare so jih pozdravili Orli, trije celo na konjih, ob društvenem domu pa župan, predsednik izobraževalnega društva in prednica Mar. družbe. Zve-čer so goreli po naših hribih kresovi in umetni ognji. — Slavnostni dan nove svete maše našega rojaka, preč. g. Fr. žužka, je bil nadvse veličasten. V cerk. vi smo občudovali z'are& krasno petje, katero so oskrbeli goriški gg. bogoslov-ci, ki so mnogoštevilno prihiteli na slavnost svojega bivšega tovariša. Zbor je vodil novoimenovani organist mestno - župne cerkve sv. Petra v Ljubljani, g; Zdešar, ki je pravkar absolviral konservatorij na Dunaju. Naše orgle so sicer že zelo slabe, vendar je znal g.: Zdešar izvabiti iz njih kar je bilo le mogoče. Po cerkvenem opravilu je bila za zabavo določena društvena dvorana, ki je bila za to slavnost okusno z zelenjem okrašena. — Tretja izrednost pa je bila bolj žaljnega značaja — pogreb gospodinje Ane Bigljer, matere naše gdč. učiteljice. Gg. bogoslovci so oskrbeli ganljivo nagrobnico v cerkvi in ha pokopališču. Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje! d Svibno. V nedeljo, dne 4. avgusta jc priredil deželni sadjarski nad; zornik g. M. Huraek v tukajšnji novi šoli predavanje, ki je bilo prav zanimivo in čisto praktično. — Velika šolska soba je bila polna mož in fantov in gospodinj, ki so vsi z veliko pazljivostjo dobri dve uri poslušali govornika. Do< kazal nam je, da je zemlja, lega in pod-! riebje pri nas kot nalašč za šadjerejo, ki naj 'se je tofej z Veseljem poprime-irio, saj je precej važna točka pri kmetijskem gospodarstvu. Splošno Odobravanje koncem predavanja je pričalo, kako smo bili vsi zadovoljni in hvaležni g. nadzorniku in visokemu deželnemu odboru, ki nam je oskrbel tako koristno predavanje, kar sta tudi v imenu vseh navzočih izrekla v svojem govoru predsednik krajnega šolskega sveta, g. Povše in g. nadučitelj Pirko« Vič • d ;S Trebtflneiga. Med ohifei^ki so let6's na sv.'AlČša'dah obhajali 25letm-co svojega mašništva, je bil tudi nas državni in deželni poslanec, prcc. g-Janez Hladnik. NajHam dovoli, da mu na tem mestu domačini čestitamo i» to tembolj, ker je pet dni za tem poročal svoje lastne starše pri zlati poroki na Rovtah. Pač neizmerno morajo biti starši veseli, da smejo imenovati tako vrlega božjega služabnika za svojega gina. Mi njegovi farani vemo to najbolje, s koliko vnemo se loti naš C. g. župnik vsakega dela, katero je bilo nam v korist ali vsaj v spodbudo. Neumorno kot čebela pri tolikih opravilih skrbi malo za svoj počitek, pač pa veliko za naš dušni in telesni blagor. Njegov prekrasni izgled kot abstinent nam ostane za vselej v spominu, čeprav nima mnogo posnemalcev; posnemala ga bode, upamo, vsaj mladina, katero je sprejel letos v Marijin vrtec, iu kateri je oskrbel koncem šolskega lota tako koristni predavanji o škodljivosti opojnih pijač. Vzroka imamo torej dovolj, biti domačemu g. župniku hvaležni. Zatorej mu srčno želimo potrebnega zdravja in moči, da bi zamo-gel še dolgo vrsto let tako plodonosno kakor do sedaj delovati v naši sredi. Bog blagoslovi in nam ohrani jubilanta preč. g. J. Hladnika, še mnogo, mnogo lej! d škocijan pri Mokronogu. Za ev- liaristični shod na Dunaju se jih je oglasilo do zdaj pri nas sedem mož. — iV Ameriko jih je odšlo tudi.sedem fantov in deklet. Skoro ne mine teden, da bi jih nekaj ne šlo na tuje. d Radeče pri Zidanem mostu. Minuli teden smo spremili k večnemu počitku gospoda župnika Vincenca Ko-laija. Bival je zadnji čas v pokoju v Golovljah pri Žalcu. Da bi se izognil slovesnostim, ki so jih mu hoteli napraviti za zlato mašo, se je podal na kratko potovanje. Domov grede se je oglasil tudi pri nas, da bi videl novo župno cerkev. Tukaj je postal tako slab, da ni mogel več naprej. Obležal jc in umrl. Kako je bil priljubljen med svojimi duhovnimi sobrati, priča veliko število duhovnikov, ki so ga spremili na zadnji poti. — Dne 7. t. m. smo imeli volitev župana. Izvoljen je dosedanji župan naš pristaš g. Jakob Riž-nar. Dolgo časa so so vlekle pritožbe zoper izvolitev občinskega odbora. Na vsak način je hotelo par liberalnih petelinov priti do tega, da bi oni koman-dirali občino. Zato so toliko žrtvovali za volitve. Kaj zanimivo bi bilo, ko bi povedali, koliko stroškov so imeli in kdo jih bo plačal. — Kako znajo ti liberalni možje gospodariti in vzgajati svoje še šoloobvezne otroke, so pokazali v nedeljo dne 28. julija. Par takih možiceljnov je dalo nabiti na hiše vabilo na otroško veselico, katero so napravili kar na svojo roko, brez kakega dovoljenja od strani šolskih ali drugih oblastnij. In na programu bil je ples. 'moli sc pripravljen tudi sodček pive. Ni čuda, da je tako podivjana današnja mladina, ko jo celo lastni starši zabijajo k plesu in pijančevanju že v Zgodnji mladosti. Ko je posredoval g. "uPfin in zaukazal, cla se razide četa nadebudnih mladenjčev, so ga njihovi stariši obsipali z najgršimi psovkami. -- Prejšnji teden so našli v Savi kar tri utopljence. Sava še ni zlepa zahtevala toliko žrtev kakor letos. Sicer pa je okrajno glavarstvo z ozirom na toliko nesreč prepovedalo kopanje v Savi. Semič. Dne 28. julija je imela vsa belokranjska sokolska druhal izlet v Senriič. Vse liberalno, kar leze in gre, je prišlo k nam. Celo neki bolan fant, ki že dva meseca ni bil iz postelje, je šel na bergljah pogledat svoje bratce. Se-miški »cokljarji« so postavljali mlaje in slavolok skoraj celo noč, da še spati ni bilo mogoče. Ljudje so začudeno gledali, kaj da to pomeni, ker je ves Semič v zastavah. Toda že pred poldan je naš vrli župan dal vse podreti in zmetati pod kap. Vsa čast takim županom. Ko so Sokoli, še vsi zaspani, zagledali vso svojo slavo pod kaporn, so začeli divjati. Takoj nato so se pa spravili na naše Orle in jih prav barabsko napadali. Pa saj drugega ne znajo. Mi jim še večkrat privoščimo take izbruhe onemogle jeze. Tržišče, (Nedolžni 1 i b e r a l,.c i.) Kdo je pri nas vseh hudobij kriv? Župnik Vidmar; tako neprenehoma tuli sramežljivi dopisnik v »Slov. Domu«. Poglejmo te župnikove hudobije: V Pi-javcah so liberalni fantalini pri ponoče-vanju ubili enega tovariša-ponočnjaka. Kdo je tega kriv? Župnik Vidmar, zakaj »Domov« dopisnik je ubijavca naredil takoj za »največjega klerikalca«, dasi je vsem znano, da dotični ponočnjaki ubirajo liberalne strune. — Dopisniku ni všeč cerkveno petje. Kdo je kriv? Nihče drugi, kot župnik, ki »se iz pevcev norca dela«, dasi je resnica, da še nikdar ni rekel žal besedice čez pevce, nasprotno, celo pohvalil. — Pri tej priliki je liberalček skuhal tudi to-le laž: »Povedali bi vam še o dobrem peti-jotu, ki ste ga dobili nazaj.« Tu sta samo dve laži. Ker župnik ni poslal peti-jota, ampak cerkveno vino, s katerim mašuje, in nazaj ga ni dofcil niti kapljice, Pa župnik Vidmar je kriv še gr-ših hudobij. On je kriv tudi vsega po-nočevanja in zapeljevanja v fari, zakaj on je »zlegel Marijino družbo in čuke«, ki delajo pohujšanje. O ti farizejska hinavščina, zunaj Marijine družbe pa je vse tako angeljsko čisto. Čakaj, poslušaj; zunaj družbe je letos šest nezakonskih krstov, dasi je komaj petina deklet zunaj družbe, vse druge (nad 200) pa so v družbi. Le enega je zakrivila bivša članica. Ali je pri tebi, dopisnik, ena več kot šest? In kdo je zapeljivec tiste dekline? Tvoj največji somišljenik-libe-ralec. In praviš: »zlegla je urend-ču-ka«. iM pa rečemo: Ne, ampak urend-liberalčka po pregovoru: kar je oče, to je sin. — Največjo bombo pa je sramežljiv idopisnik vrgel na župnika zadnji čas, češ, spet bo morala ena iz družbe skrbeti za zibko. Pa glej nesreče, dopisnik je to pot najgrše umazal svoje pristaše. Najprej bodi povedano, da napadena oseba nikdar ni bila članica tukajšnje Marijine družbe, nasprotno, zahajala je le prerada v liberalno družbo; na njih prireditve' in veselice je zahajala, naših pa se ogibala. Čemu jo sedaj pehate' proč, prej pa ste jo vabili in se zabavali z njo. Sedaj pa sklep te liberalne storije. V nesrečo jo je spravil liberalni vodja iz sosedne fare. Zlate gradove in vilo ji je obetal, da jo je vjel, sedaj pa je on nedolžen, ona pa umazana. Fej, taki umazanosti! Najprej umažete, potem pa kričite: »Glej, kako je umazana! Škandal zate, Vidmar! Ti si kriv, mi smo nedolžni.« Tako znajo liberalci. — Fr. Vidmar, župnik. d Iz Šoštanja. Pred kratkim smo priredili fantje v prostorih salezijan-skega zavoda lepo igro »Miklova Zala«. Priprosti fantje smo in nismo veliko okoli bobnali o tem. A uspeh je bil zelo lep. Ljudje so videli, da kmečki fantje tudi težje igre dobro pogodijo. To pa seveda ni po volji Lojzetu in njegovim pajdašem. Odkar najdemo fantje zabavo tudi izven liberalnih gostiln, so čisto iz sebe. Že štiri tedne pošiljajo dopise v »Slovenski Dom« in skušajo sramotiti ljudi, ki so iz prijaznosti sodelovali. Mi se malo zmenimo za to, kar piše Lojze, ker so nam njegove gospodarske vrline dobro znane. Smešno je sicer, če kdo drugemu očita zarja-velost, pa ima doma odveč istega. Toda naj ima vsak svoje veselje! Mi pa smo iz vsega tega posneli ta-le nauk: Liberalec je sirovina. Kmet naj bi samo garal in mu nosil groše v štacuno. Izobraževati, zabavati se ne sme, ako liberalni birt pri tem nič ne zasluži. Ker pa zavedni fantje vidimo, da slava kranjskih liberalnih birtov čimdalje bolj ugaša, nas to prav nič ne ovira. Zato bomo kmalu zopet igrali in če bo Lojze priden, mu bomo enkrat celo prepustili vlogo ženina, da mu ne bo treba predolgo čakati neveste, ker ima pri snubitvah zmeraj smolo. — Več fantov. d Loški potok. Človek bi dejal, da se je v.'naši dolini zgodilo najmanj 300 ubojev, tatvin in drugih hudobij, tako hodijo žandarji po vaseh, zlasti po Travniku in Hribu že nad pet tednov. Gredo od hiše do hiše in priča za pričo mora na sodnijo v štiri ure oddaljeno Ribnico. In kaj se je zgodilo? Pri nas je že stara navada, da za kresni večer fantje postavijo v vsaki vasi po en mlaj, ki ga izberejo sami in pripeljejo v noči. GJedajo, da je lep, in čim večji je, tem bolj se fantje dotične vasi postavijo. Kjer ga dobijo, tam ga vzamejo, ne glede na lastnika. In to je tako v navadi, da se nikdo ne hucluje, čeravno ve, da so ga njemu podrli. Če pa lastnik dokaže, da je na njegovi lastnini bil mlaj posekan, ga mu fantje brez ugovora odstopijo. To je že starodavna navada v našem kraju. Res da ni hvalevredna, ker končno se to samo-lastno prisvajanje ne more hvaliti, a vendar se ne da tako hudo obsoditi, je pač fantovsko. Letos si je pa uslužbenec grofa Auersperga, Kunzl iz Drage, v tepci v glavo, da so travniški in lirib-niški fantje mlaj posekali na ozemlju njegovega gospodarja. In dvignil je silno gonjo na omenjene fante. Alarmirana je žandarmerija iz Drage in Sodra-žice. Ker pri fantih ne morejo izsiliti sebi povoJjnega odgovora, love otroke in žensko ter jih zaslišavajo. Kunz hodi z orožniki po vasi. Koliko prič je že moralo v Ribnico radi ene smreke. Neka žena je- klicala svoje otroke domov, pregrešila se je proti dostojnosti napram orožnikom, kar jo stane 40 kron. Orožniki sami so že nejevoljni, a Kunzl ne miruje, sili k vedno novim preiskavam. Celo dolino je prevzela nejevolja, da se na ljubo omenjenemu hlapcu dela intrige skoro celi občini in to radi ene smreke. Splošno mnenje je, da bi se tudi radi uboja toliko ne preiskovalo, kot se radi enega trama. To pa vse zato, ker to želi hudi Nemec Kunzl, da bi se deloma prikupil svoji gospodi, še bolj pa, da bi spravil v zapor naše slovenske fante, ker Slovenci so omenjenemu knezovemu hlapcu silno odveč. na svetu, dasiravno ga redi slovenska zemlja. Vprašamo, ali je prav, da se na ljubo eni osebi vznemirja celo naše prebivalstvo z mučnim zaslišava-njem in ga ponepotrebnem spravlja v stroške in škodo, ali je prav, da se radi enega trama spravlja po pet orožnikov v dolino? Mi se brez ugovora pokorimo, kar je po zakonu, postavnim osebam, da bi pa no naših vaseh brskal brezpomembni Kiinzl, to pa menda ne bo šlo. Je pa vprašanje, če je to sumni-čenje opravičeno. Pettedensko preiskovanje ni dalo nobenega dokaza. Tako je nemški Johan zastonj stopical krog orožnikov in po naših hišah. — Ne boš, J 8>kd< • • • d Draga. Konečno se je gospodi pri vladi zazdelo in poslali so nam odgovor na našo pritožbo glede občinskih volitev. Kako so se vršile, smo že poročali, vložili smo 20 točk kot ugovor proti veljavnosti. Vsak razsoden človek je pričakoval, da se taka volitev zavrže na prvi pogled. Toda ne. Takole sq razsodili: I. razred še je razveljavil, II. in III. se potrdita, čudno, da še prvega razreda niso potrdili. Delalo se je tako, da bi morala ena oseba v roke državnega pravdništva radi popravljanja volivnih aktov, a na to točko se še odgovorilo ni. Potrdilo se je vse vprek razun prvega razreda. .Ker imajo Nemci dva razreda, je njihovo vodstvo, in za to jim gre. Mi Slovenci smo pa navzlic vsem naporom zopet potlačeni. □ancsaaoannaaaczianD | notranjske novice □ □ oaaaanaanaanaanno n Planina pri Rakeku. Ko so pri nas ustanavljali pevsko društvo »Planina«, so trobili v svet, da bo društvo nepolitično in da bo sodelovalo pri vseh prireditvah. Mi smo opazovali in čakali. Sedaj smo pa na jasnem in povemo vson: planinsko pevsko društvo je liberalno. Ko so imeli Orli prireditve na Rakeku> v Logatcu, na Vrhniki, se pevsko društvo ni udeležilo; ko je bila pa 4. t. m. v Logatcu neka liberalna veselica s plesom, pa so se tudi naši pevci udeležili. Če se torej naše pevsko društvo udeležuje liberalnih 52 veselic, je liberalno, kajti pregovor pravi: »Povej mi, s kom občuješ, in jaz ti povem, kdo si«. No, pa se tudi ne čudimo, saj je pevovodja v društvu naš liberalni nadučitelj Fegic. Ta mož ima Čudno zgodovino. Predno je postal nadučitelj, je bil v »Slomškovi zvezi«, ko je to dosegel, je hotel nekaj časa sedeti pri nas in pri liberalcih, zdaj se je vsedel na liberalni stol, s tega pa zna enkrat vsled svoje slepote pasti na tla. n Iz Idrije. Pretečeni teden se [e priselil v Idrijo novoimenovani okrožni zdravnik dr. J. žižek, dosedaj zdravnik v Trbovljah. Stanoval bo v hiši nekdanjega župana Drag. Lapajne. Provizorični zdravnik dr. Ješe je že odšel nazaj v Ljubljano. — Bivšega skla-cliščnikarja tukajšnjega socialno-demo-kraškega konzuma, J. Podobnika, so orožniki odpeljali k deželnemu sodišču v Ljubljano. Obdolžen je poneverjenja 15.000 kron, kakor pravijo in je baje dokazala revizija. Sam pa pravi, da ne vč, koliko je bilo. Mož je delal prav po mokraškem katekizmu, ki menda uči: lastnina je tatvina. — V nedeljo, dne 4. avgusta, je tukajšnja sokolslta župa praznovala 151etnico društvenega obstanka. Ali ne upajo, da društvo dočaka starost 25 let, ker praznujejo že njegovo loletnico? Vsa prireditev je bila zelo klaverna; med ljudstvom ni bilo nobenega zanimanja zanjo. Udeležba zastopnikov tujih žup malenkostna. Včasih taka glorija, dandanes pa taka mizerija! — V četrtek, 6. avgusta, so se sešli v Žireh občinski in zastopniki raznih korporacij interesiranih občin k razgovoru o zgradbi železnice, ki naj zveže Škofjo Loko, Ziri in Idrijo s kolodvorom pri Sv. Luciji na Goriškem. Jnteresirane občine od Žirov do Škofje Loke postavijo svoj konzorcij, ki naj skrili za vse potrebne, predpriprave. Tokrajni zastopniki občin Idrija, Jeličenvrh in Spodnja Idrija bodo tvorili zopet svoj konzorcij v enak namen. Škofjeločani so prepričani, da bo država gradila omenjeno železnico. Splošna želja je, naj bi oba konzorcija sporazumno delovala na to, da mesto Idrija dobi kolodvor vsaj v bližini, če drugače ni mogoče. Če ne bo sporazuma, se zna zgoditi, da bo hlapon pihal iz Žirov naravnost proti Cerknem k Sv. Luciji. Potem bo Idrija za večne čase zapečatena! Torej ne gledati na to, od katere strani naj priteče lukamatija v Idrijo, temveč samo skrbeti, da sploh enkrat pride vsaj v neposredno bližino našega mesta. Vsako sebično ali strankarsko delovanje v tem oziru utegne imeti nedogledno slabe posledice za Idrijo. To naj si zapomnijo oni možje, ki sedaj slučajno nosijo veliki zvonec v mestu in okolici! — V četrtek, 8. avgusta, ob 3. uri zjutraj, je bila tukaj tako huda nevihta, kakor že davno ne. Lilo je kakor iz škafa, vmes pa se bliskalo, grmelo in venomer treskalo skoraj eno uro. V bližnjem Čekovniku je treščilo večer poprej v hlev posestnika Žontavca ter mu je strela ubila dva vola. =•- Med rudniškim uradništvom bo v kratkem nastala prememba. Iz Idrije sta prestavljena gg. nadkomisar Klemen Penco in komisar Fr. Weik-* liart. V Idrijo pa prideta na njih mesta gg. komisar V. Plz&k in komisar A. Forstner, NAPOVEDANE PRIREDITVE: Vače. V proslavo rojstnega dne Nj. Vet cesarja Franca Jožefr. I. priredi obsavsko or-lovsko okrožje mladeniški tabor, združen z jav. no telovadbo, v nedeljo, dne 18. avgusta 1012, v Kandršah poleg Vač, in sicer ob vsakem vre-menu. Spored: 1. Ob pol 11. uri dopoldne spre-jem gostov. 2. Ob 11. uri sveta maša. 3. Po sveti maši mladeniški tabor; govorijo državni in deželni poslanec Fran Povše in drugi govor-niki. 4. Skupno kosilo ob pol 1. uri. Ob 2. uri popoldne skušnja za javno telovadbo; netelo-vadci imajo litanije. 6. Ob 3. uri javna telo-vadba Orlov. 7. Po javni telovadbi ljudska veselica z godbo, šaljivim srečolovom itd. — Pri vsej prireditvi sodeluje Orlovska godba od D, M v Polju. — K obilni udeležbi vabi odbor. Na Črnučah se bo slavnost otvoritve in blagoslova »Društvenega doma« vršila 25. avgusta t. 1. po sledečem sporedu: Dopoldne: Ob pol desetih sprejem društev pred Domom. 2. Ob desetih sveta maša, ki jo daruje podpredsednik S. K. S. Z. preč. g. L. Smolnikar. 3. Po sveti maši blagoslov »Društvenega doma«; slavnostni govor, ki ga govori državni in deželni poslanec g. svetnik Franc Povše; obhod po vasi. 4. Kosilo. — Popoldne: 1. Ob pol treh litanije. 2. Ob pol štirih javna telovadba pod vodstvom zvezinega načelnika br. V. Jeločnika. 3. Ljudska veselica z godbo, s petjem, srečolovom in z govori. — Vstopnina k ljudski veselici 30 vin, — Veselica se bo vršila na vrtu gostilničarjag, Rebola »pri Gameljčanu«. Za abstinente bo preskrbljeno: turška kavarna bo točila pristno ka--vo. — Pri telovadbi in prosti zabavi sodeluje slavna domžalska godba. Slavnost se vrši pri vsakem vremenu. Vabijo se vsa naša društva in vsi prijatelji naše organizacije. Da se mora udeležnikom dobro in točno postreči, prosimo, naj se društva oziroma posamezniki javijo za kosilo Izobraževalnemu društvu na Črnučah, p. Ježica, do 21. t. m. Mošnje. Mošenjsko izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo, to je 18. t. m., veselico z nastopnim sporedom: 1. Govor. 2. Petje. 3. Igra »Kmet Herod«. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Vrhpolja. Katol. slov. izobraževalno društvo praznuje letos desetletnico svojega obstanka. Ustanovljeno je bilo 24. avgusta^ 1002, njegovo desetletnico bomo pa obhajali 25. avgusta 1912. Spored obsega točke popolnoma primerne temu slavlju, in sicer: Ferd. Juvancova krasna skladba »Rožmarin« s tenor-solo; potem bo slavnostni govor; po govoru slavnostna predstava »Deseti-brat«; na koncu še skladba A. Svetka »Ponte dei sospiri« (Most vzdihuje-čih), katero jc pelo lansko leto glasbeno društvo »Ljubljana« na svojem koncertu. Prireditev se vrši 25. avgusta na dvorišču g. M. Lav-renčiča 26 in se prične ob pol štirih popoldne. Vsebina igre je vsem dobro znana iz romana Mohorjevo družbe »Deseti brat«, in osebo, kot je Krjavelj s svojo nedavno ozdravljeno kozo bodo povzročile smeha, da se bo vsakdo lahko pošteno nasmejal. Komur je torej kaj do poštenega razvedrila, naj pride v Vrhpolje. Bratska društva pa, prosimo, da se kolikor mogoče poi; noštevilno udeleže tega slavlja ob desetletnici našega društva. Po igri se vrši prosta zabava na dvorišču. Okrožje Orla Dobrepolie—Vel. Lašče vam k okrožni javni prireditvi, katera se vrši v ne; deljo, dne 18. avgusta, v Vel. Laščah. Sporen-Ob 1. uri sprejem Orlov na Rašici. Ob pot dven prihod v Lašče z godbo. Ob dveh litanije župni cerkvi. Ob pol treh velik ljudski taDor. govorijo razni sovorniki. Po ljudskem t«-10' Javna telovadba: a) rajalni nastop, b) proste vaje, o) orodna telovadba, d) skupine na bradlji, e) »morefika«, f) rajalni odhod. — Po javni telovadbi se vrši ljudska veselica pri pogrnjenih lil i z ali. Ker obeta biti prireditev res nekaj lepega, zatorej vabi podpisano okrožje vse ljrat-ske odseke, da se prireditve udeleže v kolikor mogoče velikem številu. Razposlale so se v ta namen vprašalne pole, katere naj bratski odseki spopolnjene vrnejo pravočasno tukajšnjemu okrožnemu tajniku. Telovadilo se bode v telovadnih oblekah. Bratske odseke, kateri pridejo z vlakom, se opozarja, da izstopijo v Do-brepolju, kjer se udeleže svete maše ter po kosilu skupno z dobrepoljskim odsekom odkorakajo v Lašče. — Okrožje Orla Dobrepolje—Velike Lašče. št. Vid pri Vipavi. Dne 18. avgusta t. 1. priredi »Bogomila« v Št. Vidu veselico. Med raznimi točkami bo tudi krasna zgodovinska igra s petjem »Junaške Blejke«. Vabimo vse zavedne Vipavce in Vipavke: Pridite! Telovadni odsek Orel v Horjulu uljudno vabi k javni telovadbi, ki jo priredi s sodelovanjem sosednih bratskih odsekov dne 25. av-irusta 1912 s sledečim sporedom: Ob 1. uri sprejem bratskih odsekov, ob 2. uri skušnja ta javno telovadbo, in sicer: aj rajalni prihod, b) proste vaje, c) orodna telovadba, d) »more-8ka«, e) rajalni odhod. Po javni telovadbi prosta zabava, srečolov, petje, godba itd. Vstopnina k prireditvi 20 vin. Vstopnice je vidno nositi. Ker je čisti dobiček namenjen za društveni dom, se preplačila hvaležno sprejemajo. POROČILA O PRIREDITVAH i Iz Špitaliča pri Motniku. Pri nas smo praznovali dne 11. avgusta desetletnico tukajšnje dekliške Marijine družbe ter obenem slovesno blagoslovljenje društvene zastave. Ob tej priliki jo bilo v cerkvi več govorov; svete zakramente je prejelo lepo število župljanov poleg Marijine družbe. Zastavo nam je prav lepo in primerno po nizki ceni naredila gospica Jo-čefa Globelnik, članica Slovenske krščansko-. socialne zveze v Ljubljani, kumica pa je bila gospo. Jerica Štebernik. Voditelj in vsa Marijina družba se obema prav toplo zahvaljuje za njen trud in požrtvovalnost, obenem pa priporočamo članice Krščanskosocialne zveze v Ljubljani vsem, ki želijo napraviti zastave in druge take cerkvene potrebščine solidno in po nizki ceni. Dogodki hrliem sneta D D _________ oaanejuuanmjaaanan Na smrt obsojen je bil v ponedeljek v Zagrebu dijak Jukič, o čegar pravdi smo več pisali v zadnjem »Domoljubu« (Politični pregled), eden na šest let, pet na pet let, eden na šest mesecev, štirje so bili oproščeni. Velika rudniška nesreča v Bohumu na Vestfalsk m se je prigodila dne 8. avgusta dopoldne ,v, tamošnjem rudniku »Lotringen«. V rovu so eksplodirali plini vsled kaznjive nemarnosti nekoga delovodjo; že jc prej bilo znano, da se na več krajih nabirajo plini in je bilo zato največje previdnosti treba. Neki delovodja pa je v takem nevarnem kraju kljub temu razstrelil skalo, nakar so se vneli plini in je nastala strašna eksplozija. Sedaj se je dognalo, da je 125 mrtvih, 23 težko ranjenih. Trupla so bila strašno razmesarjena; enim je manjkalo glave, drugim roke ali noge, nekatera so bila. pa popolnoma zmečkana, tako da jih je bilo nemogoče spoznati. Beišilna dela so bila jako težka, ker je bil rudnik napolnjen s strupenimi plini in ognjem. Med žrtvami jih je bilo 82 oženjenih, število otrok sirot znaša nad 200. Lahko si je misliti, kako pretresljivi so morali biti prizori, ko so spravljali trupla na dan in so v obupu čakale žene in ubogi otroci; če je' tudi mož ali oče med njimi.— Trupla so pokopali v ponedeljek, 12. avgusta, v skupnih grobovih. Nem-,ški cesar Viljem je osebno prišel na kraj nesreče in podaril za prvo silo 15 tisoč mark. Tudi drugod se je nabralo "ža rodbine ponesrečenih nad 80T000 mark.' ?• : Predsednik, republike Haiti ubit. —-400 mrtvih, —■ Vladna palača v zrak razgnana. " V Port-au-prince, glavnem mestu- republike Haiti, so revolucijo-narji razgnali z dinamitom v zrak vladno palačo, »sled česar se je porušilo tudi več stavb v bližini. Predsednik republike LecoTte je ubit, drugih oseb je ubitih okoli 400. Nacionalni zbor se je takoj zbral in izvolil za predsednika Avgusta Tancredo. Nad Port-au-prin-cem je proglašeno obfeedno stanje. Strahovit potres je bil v petek, dne 9. avgusta, na Turškem ob Marmar-skem morju, tam kjer je vhod skozi Dardanele.- Potres je uničil 15 mest in vs^si, med drugimi mesta Galipoli, Mi-riopito, Cerna in Hiraklito. Porušile so se mošeje in miriareti, nastali so strašni požari, ob Dardanelih so se prevrnili topovi, studenci so usahnili, izbruhnili pa so iz zemlje petrolejski vrelci. Listi poročajo, da je ubitih tisoč oseb, tri tisoč pa ranjenih. Tudi v Carigradu je napravil potres velikansko škodo. Povsod je ljudstvo bežalo na prosto in se nahaja sedaj v veliki bedi, ker je večina poslopij v razvalinah. Zvest svojemu kralju. Nedavno je bil na Portugalskem obsojen na 20 let v prognanstvo bivši avstrijski častnik Don Juan d'Almeida, ki se je bojeval pod poveljstvom generala Conceira za povrnitev monarhije, pa je bil vjet. Na vsa vprašanja je odgovoril samo, da np _ • " ' " '•' ..... ■ - — - ',- j prizna republikanskega sodišča. Obna-. šal se je kot pravi junak. V motornem čolnu preko Oceana. Iz Londona poročajo: Kapitan Day je dne 14. julija zapustil newyorško pristanišče v 35 čevljev dolgem motornem čolnu ter je dospel dne 7. t. m. v Queen-stovvn na Irskem. Bazun njega je imel čoln "še tri druge mornarje. 2000 milj dolgo pot preko Atlantskega oceana so prevozili v 21 dneh in 16 urah. Zadnje dni so morali prestati hud vihar, kateremu pa je mali motorni čoln uspešno kljuboval. nczicii luuannaanaanna a Drobtine n □□□□auaacaanaaana Iz dnevnika vratarja. Koncem leta 185SJ. je umrl v Parizu 801etni starček, ki je bil od začetka pretočenega stoletja v kraljevem francoskem gradu Til-rije (Tuilrien) za vratarja in je to službo opravljal do kratko pred svojo smrtjo. Njegovi dediči so našli med njegovo zapuščino tudi malo, v usnje vezano staro knjižico, ki je obsegala samo štiri liste popirja. Na prvi strani je bil naslov: »Zaznamek prebivalcev tilrijskega gradu za časa moje službe.« Na drugi strani se je začel naslednji zapisnik: 1. Napoleon Bonaparte, prvi konzul republike, potem cesar francoski, se je naselil 29. februarja 1800 iz palače Luksemburg, izselil pa 30. marca 1814 na otok Elbo. 2. Ludovik XVIII., kralj francoski in navarski se je naselil dne 3. maja 1814. z Angleškega, izselil pa dne 19. marca 1815 v Gent. 3. Napoleon, cesar francoski, se je zopet naselil dne 20. iftarca 1815 iz EI-be, izselil pa dne 3. julija 1815 na otok sv. Helene. 4. Ludovik XVIII. se je naselil dne 18. julija 1815. iz Genta, jc umrl v gra-i du dne 16. septembra 1842. 5. Karel X., kralj francoski in na« varski, se je naselil dne 17. septembra 1824 iz paviljona Narsan, izselil pa dne 29. julija 1830 na Škotsko. 6. Pariško ljudstvo, prišlo v grad 29 julija 1830 s ceste, zapustilo grad dne 29. avgusta ter šlo po svojih oprav* kih. 7. Ludovik Filip I., kralj francoski, se je naselil dne 29. avgusta 1830 Bodemo If jo našli? ISčemo gospodinjo, ki Se ne uporablja Schlchtooega mila? HoCemo JI pojasniti, da (e zapraoljloost, Ce se perila s slabim, forel dragim milom unlCuje. iz palače Royal, izselil pa dne ^-. februarja 1848 na Angleško. 8. Pariško ljudstvo prišlo"' v grad dne 24. februarja 1848 z barikad, zapustilo grad dne 20. marca 1848 ter šlo za svojim poklicem. Q. Napoleon III., cesar francoski, se je naselil dne 2. decembra 1852. iz palače Elysee, izselil . . . Izselitve toga zadnjega prebivalca v Tilrijah stari vratar ni mogel več zaznamovati. D □ D □ _. o: SMEŠNICE. Popravek. Sodnik: »Sto zlodjev! Ali ne fidite, da je potni list in vaš popis napačen!« — Zatoženec: »Potni list in popis sta prava, — napačen sejn jaz!'« Pri finančni straži. Tihotapec: »Ce vam na vsako oko položim eno krono, ali boste še videli, kar bi ne smeli videti?« *— Stražnik: »Ne!-Ampak, če polomite eno krono še na moj jezik — potem "tudi govoriti ne bom mogel!« šolska modrost. Profesor: »Govorica označuje človeka, da je res človek. Če*bi torej osel mogel reči: jaz sem osel — bi ne bil osel, am pak človek.« f Pivček: »Ko bi se le mogel- odvaditi piti, pa bi postal bogatin! . . . Mejdunaj, to bi potem pil!« ; SKRIVALNICA. m Kje je Pepi? Mnenje g. dr. Kambosetfa, zdravnika bolnišnice v Slivnu. :: Gosp. J. Serravallo Trst. Čast mi je Vam naznaniti, da sem fte-kom 14 let preizkuševal v svoji privatni praksi In v bolnišnicah različne izdelke kinove skorje v raznih oblikah. [Dober okus, čistilen in "okfepčujoč iVpliv, ki sem ga imel priliko konštati-rtrti v bolnišnici prve vrste v Slivnu. Serravallovcga Kina vina z železom, ,vse to mi potrjuje njegovo nadvladje jiij.il vsemi krepilnimi pripomočki. Dosegel sem najboljše uspehe pri konva-lescentih po nalezljivih boleznih, pri malokrvni šibkosti izhajajoči od malarije, pri želodčnih bolehlih povzročenih po prenapornem delu v vročih poletnih dnevih, pri oslabljenju všled - starosti, pri dispeptičnih deklicah in malokrv-nih ženskah. Š 1 i v no, 22.vOk.to.bra .1908. Dr. Kamboseff. Carl Kronstelner-jeve trpežne, apnene ja^adne barve postavno, zavarovane v 50 vrsiciti od 24 v kg naprej. Ze desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 1220 hm. SjoiS^ M ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antisoptlške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane facade, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, stroški za m2 B vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine^ prosto. CARL KRONSTEINER, Dunaj lil, Hauutslrassa 120 Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 7. avg.! 43, 19, 8, 21, 46. Line, 10. avg.: 73, 28, 31, 4, 71. Trst, 10. avg.: 88, 46, 9, 27, 41. Tržne eeiie za 100 kg. Ljubljana, 13. avgusta 1912. Cena Cena Deželni pridelki: Rž....... K V Živina, meso živa vaga: K 24 21 80 24 40 Goveda pilaoa . . 80 -- 18 10 Teleia težka . . . 108 - 22 60 Teleta mola . . . 100 — Proso belo . . . 20 20 ur. r—- Proso rumeno . . 18 20 Košlruni . , . . 100 - Koruza stara . . 20 20 Koruza nova ■ . _ Kuretninain drugo: Leča ...,,. Grah...... 25 28 20 Lancno seme . r 41 Maslo kuhono od Grašica ...... 20 _ K 2C0- do . . . 280 -_ Domača detelja . . — — Maslo surovo od Ktžol Rlbničan . . 30 — K 280'— do . . . -.120 - Fižol 1'repeličar . 81 Slanina sve^o(Speh) .1(18 —' L-ižol Mandalon . 28 — Slorjna prekujeno . 178 ~T Čebulo..... 8 — Mast svinjsko , . 100 — Krompir .... g — Loj....... 04 — Zelje sveže . . . 8 — Jajca 100 komadov 8 Zelje kislo brez 1 20 soda..... 21 — Golobi . . .". . — 70' Repa gorenjska . . 87- Raca...... s 80 Repa svežo . . . 0 i.' 6 G0 Repa kisla brez sodo 20 _ Kumna ..... »2 — Kolonijalno iiiago Orehi . , . . . . — nadobelo: Gobe suhe '.'*., St' 0 _; — — Rlž Rengon od Želod . . . _ — K C8-— do ... 42 — Smrekovi storži . — — Krmi Santos od Seno . . . .'■■',■'. 4 no . K 278-— ;.. 200 — Slama..... 8 20 Sladkor. . . . . OS -- Stelja...... — Petrolej..... 35 80 Gospodarska zueza u LinMpsii nakupuje A m kakor tudi vse Svojo zalogo špecerijskega blaga priporoča trgovcem na deželi. MOJA STARA izkušnja mo uči. dn moram 7.0. nogo kožo rabiti lp Slockenpferd t i ■ 1J n o mlečno ir.llo Borgmnnna & Co., Toain ob Labi. Komad 110 80 viu. BO dobifa povsod. 442/11/12 in pošiljam razno blago, kakor kanfanas, cefir, platno, krizot, delen, brisače, otirače, beli gradi, atlas, modro in platneno in blago druge reči 40—5o m 1. kakov. K 17 40-50 m 11. kakov. K 22 proti povzetju, pošt. prosto. Franc MarSik, Češka Čer-raa, pošta Nadiod. 500 kron Vam plačam, ako Vaših kur- Iih očes, bradavic in trde tekom 3 dni brp? qq.. letin ne odpravi moj uničevalec korenin R a-mazilo. Cena lonCku z jamstvenim pismom 1 krono. 252o Kemeny (Kaschau) I, Poštni predal 12/161, Ogrsko. Tovarna ,*"■!* 3 letno jamstva Eastoni kljub splošni draginji dobi lepo uporaben predmet, kaor naroči 5 kg-zavoj g! ržene kave »tprobat". 1 poštni zavoj stane samo K 3'70 poštnine prosto. 3»robat" Majvooja in najboljšaIvrtika zalcolosn; šivalno stroj o tor njihove delo. Najboljši izvor za kolos, šivalno stroje. pn tel) od K 4-20, notranja pno« umatika (Luttschlauob), pr« vo kavosti. nesešiti. od K 2-80, ccotiiinsko svetilko od Iv L --, od K 1*20 ročni zvonci in dij« od 20 h, prvovrstno verižica od K 2-70, pedali prvo vrste od K 2-50, nosta s prostim tekom (Froilanfnabc) od K 12*50 naprej. Sedla, torbico, osi itd, za vso sisteme, nmlj. cevi v vseh merah itd., najconojc. Lastno poprave, /aVod jja ponikljanje inbmitj lftanje. Pošilja vsak , dan po pošti. Znhtovajto cenik 1912zastonj in poštnino prosto. Dvozna tvrdka za kolesno obri Maks Skulezkg. Dunaj I. Stubenring 0. Posestvo obsega čez 50 oialov sveta. Je bolj v hribih* V liffl jc gostilna in trafika. Več- pove Marijana Bratun, Simnik, p, kresnico. __ Čevljarski pomočniki * za močno delo se sprejmejo v trajno delo pri Jožefu Zalokarju, čevljarju, Mengeš štev.41. Kranjsko. 2521 Proda sp zaradi izseliive lepa 2141 (^r Sitša z vrtom isai pri ccsti, sezidana pred dvema letoma, 10 let davka prosta,'« mimie 7 mesta Celja. Pod naslovom JoscJlna llervatini Dreg fl. Celic. __ Ž2Z -mlinarja- ""eS proti dobri plači Ant. Vovk, posestni in mlinar v Mostah, p. Žirovnica, llpnnon poštenih starišev in primerno šolsko UuuIluL, izobrazbo se sprejme takoj v trgovin" mešanega blaga. Tudi taki naj se oglasijo, Ki so bili ali so že nekaj časa v kaki trS0Vim«M Ponudbe na upravo tega lista pod Warljivost_ztMU- se produ z lepim sadnim vrtom, hlevom, njivami in travniki, tu četrt ure od Ljubljane, tik ceste- Več pove ivan Skalar. ZaPfJ št. 15. Št. Vid n. Llubllano. Hiša Družinska za leto 1913 je ravnokar izšla i zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah; na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tiskov, društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik. Kdor še ne ve, kako velike vrednosti je za vsakega, ki irna živino 250.') brzoparllni hote! za živinsko krmo, temu pošlje „Slovenska Straža" v Ljubljani podučili popis takih kotlov popolnoma zastonj. 2518 Velika korist obstoji za vsakega v tem, da ni treba kupiti takoj novega orodja iz kakoršne koli kovinfe, bodisi lito ali kovano, ako se koj zlomi ali ubije. Vse ubite ali zlomljene dele iz železa, bakra, medi, aluminija itd., morem s posebno' pripravo sSTpet zvariti ali švasati. priporočam Matija Terlep. Spod. Šiška. Vsled smrti gospodinje se odda v 2481 gostilna pri .Štefanu' v Ljubljani na račun. Posredovalci izključeni. Ponudbe do 20. 8. 1912 na nasl. Alojzij Pogačnik, Miklošičeva eesta i. ■ Edino slov. narodno podjetje ! ■ 2 Hotel Trabesinger " - v Celovca, Velikovška cesta št. 5.- Podpisani voditeljici Hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsom veleconjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu, v hotelu so dobo lopo snažne sobo po primerni coni, nudi so izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago jo tudi kegljišče poleg senčnatoga vrta. V hotela Trabesingrer dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijotno slovensko družbo. V polot-nom času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Sloveniiki romarji in romarioe, ustavljajte se samo v edino slovenski g-o stilni „Hotel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postriženl. Za mnogobrojon obisk so toplo priporočata voditoljici hotola Lojzlka in Pepoa LEON. 2118 Slovenski kmetje in jjoslll-ničarji, ki potrebujete ^^ 1 obrnite se na mojo zalega last. pridelka vina V zalogi imam belo in črno. — Cene zmerne. — Zajamčeno pristno. flnton Rum, DoxL;r; Bogdan Oblak Tovarn nenti izdelkov v Bol. Logatci priporoča svojo bogato zalogo graiscine Loka pri proda del imenovanega posestva,"kakor njive, travnike, gozdove itd. Začetek razprodaje dne 19. avgusta Jn se vrši ista vsak dan do 2515 25. avgusta, pričenši ob 8. uri zjutraj. pekrski mojster v itev. 21 pri cerkvi, priporoča zalogo glinaste posode ter se priporoča za postavljanje popravo peči in štedilnikov. Najboljša češka tvrdka. Geno posteljno perje! 1 lig sivega, dobrega, skublje-nega 2 K; boljšega 2 K 40; .prlma polbelega 2 K 80; be-iega 4 K; belega puha 5 K 10; l kg Izredno finega, snelno-belega, ekubllenega 6 K 40, 8 K; 1 kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K; najfinejši Iprtnl puh 12 K. — Pri S kg se pofilje franko. S. Benisch Dovršene napolnjene postelje Iz zelo gostega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nanklng-Dlagd, I pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolgo, 60 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem !6 K; s polpuhom 20 K; s puhom 24 K; posamezne pernloe 10K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 4 K; pernloe 200 cm dolge, 140 cm Široke, K 13, 14 K 70, 17 K 80, 21K: blazine 90 cm dolge, 70 cm Široke, 4KS0, 5K20, 5K 70; spodnjo pgr-nloe iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116cm Slroke,12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzeti« od K 12 vlSje franko. Zamenadovoljena, za nepovoljiie denar nazaj. Cenik zastonj In Tranko. 2261 S. BENISCH, v Bešenlci Stev. 71, Češko. Izjava. 2499 Jaz Oroslav Bric, župan v Litiji, izjavljam kot sedanji predsednik krajnega šolskega sveta v Litiji, da je bilo delovanje in poslovanja g. Franca Slanca, posestnika v Litiji, kot prejšnjega predsednika krajnega šolskega sveta v Litiji povsem neoporekljivo; specijelno glede pregledovanja računov ne morem g. Slancu ničesar očitati. Besede, ki sem jib morebiti v naglici v nasprotnem smislu izgovoril, obžalujem ter dajem s tem g. Slancu zadoščenje. Vsled te izjave, ki jo je g. Slane vzel na znanje, odpade tudi vsaka sodna obravnava, V.Ljubljani, dne 10. avgusta 1912. I' ■■'» | t:.: HEINRICH MANNHEIM najueffa In najznamenitejša tovarna lokomobflou o Nemčiji priporoča m- VENTIL- LOKO IVI O BI LE za obrat do 1000 HP, Najprlpr&vnejše za vročo paro. ^ Hnsfrijska prodajalnfca: EIML HOniGIYIflnn, DUIMJ. IX. 3505 je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja. Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri Ustanovno leto 1869. Št. 1058.14kar. zlato KIJ.— J5i 1038. Novo zlato K 6.40 Št 1064. Z lato na srebro K 2.70 Kesal se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik H. Suttnerla v Ljubljani, Mestni trg št. 25 ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se H. Suttner Ljubljani! mestni trg št. 25 Največjo ekspertna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Šr 1046. 14 karat zlato K 9.- ,.a »a.. ..u..^ -........... Šr 1046. Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, poŠt Šr 1068. Zlato na srebro nine prosto. K 2.50 Si. 748. K 15.50 TovarniSka znamka ,IKO" ii' BRUDliBIH Kdor še ne ve, naj si zapomni, da je sedaj gvantna trgovina V v hiši Pre^i Škofijo št. 3 zraven škofije aJi nasjiroti gostilne „pri Sokolu". V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrljne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati. Zasloni dobi vsakdo H. Suttnerjev velezanimivi in bogato gf- i t09. 114-kar. zlato ilustrovani cenik za ure, Gpai-kam. K 9.70 zlatnino in srebrnino, r kdor žrtvi, 5 vinarjev za dopisnico na tvrdko H. Suttner v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Predno se odločite za na- Št 1149. Srebrna broška kup ur, zlatnine in srebr- ^ " nine zahtevajte cenik. Zlato na srebro K 3,— Št. 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5 854. 854. 853. 853. 861. 860. » * 4 vrstna „ 7. 5 „ „ 9: „ s Šestimi srci 6 vrstna K 12. * 8 „ „15. » le „ v 26 »15 s „ 42 Izdata konzorcij ..Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec. /