Leto XIX. Stev. 179 OUt&KTOR »BOHUIb« V L A J K O e S O c V 1 c SLAVNI IN OUUOVORNJ UREDNIK Miroslav vitorovic ureja uredniški odbor List Izhaja v*ak Han razen petka. — Cenp 10 dinarjev • DRUGA IZDAJA >lj iiDUKi rsijtiCA' USTAMOVUKMA ».OKTOB&A UM M Kil NAHUUUOOSVO-tJOUll.NO UCIUtiO JU IZ HA, IAI.A KOI M-UNKVN1U LN TEDNIK OD OavOBOUirVS DO L JUL lS»t KOI DNEVNIK. NATO PA KOI TEDNIK • OD L JUNIJA IMS IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO TKOSLAVA DNEVA VSTAJE NA HRVATSKEM IN V BIH Po oseh mestih in uaseh je odmevala pesem svobode Proslavi v Veliki Klnduši je prisostvovalo okrog 60.000 ljudi Včeraj so v LR Hrvatski in v LR Bosni in Hercegovini svečano proslavili Dan vstaje, obletnico tistih slavnih dni v letu 1941, ko je hrvatsko in bosensko ljudstvo zgrabilo za orožje in udarilo Po fašističnih gospodarjih in njihovih ustaških hlapcih. Na Hrvat-skem je bilo odkritih več spominskih plošč in odlikovanih mnogo borcev za svobodo. Svečane proslave so bile po vseh mestih in vaseh. Nešteto ljudi iz mest je po končanih proslavah odhitelo na ‘zlete v partizanske kraje, kjer so skupaj z ondotnimi prebivalci obujali spomine na partizanske čase. V Bosni je bila najlepša Proslava v vaseh Selo in Trnovi, pri Veliki Kladuši, kjer so se zbrali preživeli borci I. in II. muslimanske brigade in skupno z liudstvom Bosenske krajine proslavili desetletnico ustanovitve teh dveh brigad. V Prijedoru pa so prenesli na partizansko pokopališče Posmrtne ostanke 100 padlih borcev. Člani predvojaške vzgoje Sarajevskega okraja so organizirali partizanski pohod »Po sledovih I- proletarske brigade«. S takimi in podobnimi prireditvami je ljudstvo pokazalo, da ne bo nikdar pozabilo na žrtve, ki jih je zahtevala od njega borba za svobodo. Velika Kladuša, 27. julija. — Velika Klarluša je mestece na J^ji bratskih republik Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. V njem *e je zbralo danes kakih 60.000 •jurli, da proslave Praznik vstaje ‘judstva Hrvatske in BiH ter desetletnico ustanovitve enot NOV, J; in II. muslimanske brigade in ' azinskega odreda. Bil je pravi zbor bratstva in enotnosti prebivalcev tega področja. Proslava se je začela v ponedeljek zvečer s svečano akademijo, danes dopoldne pa je sekretar Okrajnega komiteja ZK v Veliki Kladuši Dmitar Njegovan začel veliko ljudsko zborovanje. Pozdravil je Predstavnike civilnih in vojaških ?blasti. Med udeleženci proslave je bilo tudi precej voditeljev muslimanskih brigad in Cazinskega odreda, pa tudi sekretarjev okrajnih komitejev Kordu-na, Banije in Bosanske krajine. tradicionalni ognjemet. Včeraj dopoldne so v večini občin organizirali' obdarovanje in razgovore z otroki padlih borcev NOV in žrtev fašizma. Reka, 27. julija Prebivalci Reke, Hrv. Primorja in Gorskega Kotara so danes proslavili Dan vstaje z odkritjem več spomenikov na zgodovinskih krajih narodnoosvobodilne borbe. Največje svečanosti so bile na Plalku in v Delnicah, kjer so se zbrali prebivalci iz vseh bližnjih krajev. Na Platku so odkrifi spomenik v spomin na Sest partizanskih taborišč. Velika svečanost je bila tudi v Delnicah, kjer so odkrili spomenik v spomin na vstajo ljudstva Gorskega Kotara. Svečanosti se je udeležil tudi organizacijski sekretar CK ZKH Zvonko Rrkič, ki je govoril o trinajstletnici vstaje in pomenu tega dne. Zelo lepo so proslavili Dan vstaje prebivalci Rakra pri Reki. Tam so v novo grobnico prenesli ostanke 46 žrtev fašizma, ki. so umrle v bakarskem taborišču. Obisk v Atenah Atene, 27. jul. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič je danes dopoldne obiskal generalnega diirektorja grškega zunanjega ministrstva Alexisa Kirua. Ob tej priložnosti sta se razpovairjala o bližnji konferenci zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Churchillovi odgovori v Spodnjem domu London, 27. jul. (Tanjug). — Na vprašanje o možnosti sklicanja konference predsednikov vlad Velike Britanije, ZDA in Sovjetske zveze, na kateri bi obravnavali mednarodne težave po uspešnem izidu ženevske konference, je angleški ministrski predsednik dames v Spodnjii zbornici odgovorni, da se bo njegova vlada pridružila vsaki akciji za zmanjšanje mednarodne napetosti, »bodi po poti sedanjih ustanov, bodi s posebnimi ukrepi«. Ko je omenil nedavno sovjetsko noto, je Churchill rekel, da se zadnji sovjetski predlogi nanašajo na »važna vprašanja, izmed katerih bodo zaliodmii zavezmiiki pač morali nekatera proučiti«. KANCLER RAAB O ZADNJI AVSTRIJSKI NOTI VELIKIM SILAM Vprašanje avstrijske suverenosti mora priti v obravnavo tudi na morebitni novi evropski konferenci Potem ko so prebrali pozdrav-no pismo predsednika Tita, je govoril generalni podpolkovnik JLA in bivši komandant IV. kor-Pusa Bogdan Oreščanin. Zagreb, 27. julija — Sedemindvajseti julij, Dan vstaje naroda , Hrvatske, so proslavili v Zagrebu V raznimi svečanostmi, ki so trajale več dni. V vseh občinah na Področju mesta je Zveza borcev nrganizirala svečane akademije s Predavanji in izbranimi sporedi. Zvečer pred 27. julijem so na Sljemenu in ostalih gričih okrog ^esta zagoreli partizanski kresovi, na Trgu republike pa so priredili Dunaj, 27. jul. (Tanjug). — dob nem statmsu, kakor ga je ime-Avstirijski kancler Raa>b je izjavil la dunajska delegacija na berliin-spričo nedavne avstrijske note di- ‘ ski konferenci. Zato kancler meni, plomatskim zastopnikom velikih j da bi enakopravno sodelovanje sil, da ta ukrep ni v neposredni ; avstrijskega predstavnika v tem zvezi z ženevsko konferenco, ker odboru pripomoglo k hitrejšemu je vlada že nekaj časa prouče-1 in plodnejšemu obravnavanju vala v noti načeta vprašanja. Za-, razam še neurejenih vprašanj, hteva po ustanovitvi odbora ve-1 »Izročitev te note,« je nada-leposlanikov velikih sil in avstrij- Ijeval kamcler Raab, >pa ne po-skega predstavnika sloni na po-Imeni, da Avstrija ni zaiinteresira- ZACELI SO SE GRŠKO-JUGOSLOVANSKI VOJAŠKI RAZGOVORI SOLUNU SO NAOVSE PRISRČNO SPREJELI DELEGACIJO JLA Razgovori bodo bržkone končani do 30. julija na na skorajšnji obnovitvi pogajanj o državni pogodbi ali da je zadovoljna s sedanjim stanjem. Nasprotno, sadovi ženevske konference so zbudili upanje, da bo v kratkem sklicana nova konferenca, tokrat z evropskimi vprašanji na dnevnem redu. Mi smo prepričani, da ne more biti takšne konference, na kateri Avstrija ne bi imela pomembnega mesta v vprašanjih, ki naj bi jih obravnavali,. Eno je nesporno popolna svoboda in suverenost je prej ko slej glavni cilj avstrijske zunanje politike,« je na kraju pripomnil avstrijski kancler. Solun, 27. jul, (Tanjug). Jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom generalpodpolkovnika Rada Hamanoviča je včeraj prispela v Solun, kjer so jo nadvse prisrčno sprejeli. Predstavnika POGAJANJA O OPORIŠČIH NA PODROČJU SUEŠKEGA PREKOPA V Londonu pričakujejo sporazum (Od stalnega dopisnika »Borbe«) London, 27. julija Po najnovejših popoldanskih poročilih potekajo pogajanja v Kairu o oporiščih na področju Sueškega prekopa med predsed-n>kom egiptovske vlade Naserom in britanskim vojnim ministrom Anthony Headom nadvse ugodno. Danes sta imeli delegaciji dva nu sodijo, da novi sporazum vse Sestanka, po katerih so prispela London optimistična poročila. opt Tukaj pričakujejo, da bo bese dilo britansko-egiptovskega sporazuma o Sueškem prekopu objavljeno nocoj oziroma jutri, ra-Zen če ne bodo nastale nenadne težave. Po podatkih, s katerimi razpolagajo poučeni londonski krosi,_ kaže, da je bila v Kairu dosežena soglasnost v malone vseh točkah pogajanja. Pričakujejo, da bo anglo-egiptovski sporazum vseboval tudi določbo o umiku “ritanskih čet s področja Sueškega prekopa v osemnajstih melju Suel' skladu s lije,_____ buje določbo o posvetovanju med egiptovsko in britansko vlado. da bi ugotovili, ali je potrebno, da se britanske čete vrnejo na področje Sueškega prekopa. D. Blagojevic JLA sta sprejela poveljnik prve grške armade general Keccas in poveljnik tretjega korpusa general Gikas. Danes dopoldne so se v Solunu začeli razgovori med predstavniki obeh armad. Ti razgovori so pravzaprav nadaljevanje nedavnih raizgoyorov v Strumioi. Nocoj bo povelijniik tretjega korousa general Gikas priredil slovesno večerjo v počastitev jugoslovanskih gostov. Sodijo, da bodo razgovpri končani do 30. julija. Zatem bodo jugoslovanski gosti obiskali nekatere grške enote v Serezu, Edesii in Kilkisu ter gradbišče velike hidirocentrale v Agri. Zamišljeno je tudii, da bodo jugoslovanski gosti prisostvovali vajam elitnih grških enot pri Re-bini. Po že objavljenem programu se bodo predstavniki JLA vrnili 4. avgusta v Jugoslavijo. Cesar H^il e Selasle pozdravlja Splitčane Izjava Sing Man Rija VVashington, 27. jul. (Associated Press). — Na vprašanje novinarjev, ali so na današnjem sestanku ruzpravljali o možnosti, da bi se korejska vojna obno-, vila, je predsednik Južne Koreje Sing Man Ri odgovoril, da ne | vidi možnosti, da bi po mirni poti | dosegli združitev Koreje. To je izjavil po zaključku današnjega sestanka s predsednikom Eisen-hoverjem in drugimi ameriškimi voditelji. Prisrčen pozdrav cesarju Naile Selasiju vzdolž jugoslovanske obale Atenski tisk o obisku etiopskega suverena v FLRJ V Korčula, 27. julija (Tanjug). — Davi okrog 7. ure, ko je bil »Galeb« vsidrhn blizu Korčule, je več sto prebivalcev prispelo z motornimi ladjami in čolni, da bi pozdravilo etiopskega vladarja Haile Selasija. Meščani so dolgo vzklikali cesarju Selasiju, predsedniku Titu ter jugoslovanskemu in etiopskemu ljudstvu. Ko pa je »Galeb« odplul, so ga nekaj časa spremljali. Hkrati se je v pristanišču zbrala množica ljudi iz Korčule in okoliških krajev, ki so pozdravljali visokega gosta. »Galeb«, 27. julija (Tanjug). — Nekaj minut po dvanajsti uri je »Galeb« plul mimo Dubrovnika. Ob tej priložnosti je etiopskega vladarja pozdravilo z mestne obale, obzidja ter z jadrnic in ladij, ki so šle »Galebu« nasproti, več tisoč meščanov. Etiopski vladar je odzdravljal s palube na pozdrave. Atene, 27. julija (Tanjug). — Današnji atenski tisk poroča o odhodu eesarja Haile Selasi a iz Jugoslavije v Grčijo. Med drugim piše, da je cesar Haile Selasije imel med svojim obiskom v Jugoslaviji nadvse uspele razgovore o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med obema državama. Trgcrufnska pogalanfa s Trstom Tržaški gospodarski krogi in tudi vse ostalo prebivalstvo pozdravljajo napore Jugoslavije, da se gospoda rski stiki s Trstom okrepe (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Trst, 27. Jul. — Razgovori, ki so se začeli v angloameriški vojaški upravi STO med jugoslovansko delegacijo in predstavniki vojaške uprave cone A o sklenitvi trgovinskega sporazuma, so se danes nadaljevali. O dosedanjih razgovorih še ni bilo objavljeno uradno poročilo. Mednarodna nadzorstvena komisija se prihodnji teden sestane v New Delhiju a P1 secfii. Na področju Sueškega pre- krm« nn > ki ir elrlnrln c nnffilll ' Iz Nem Delhi, 27. jul. (AFP). — >oučenih virov se je zvedelo, fcShS : & W tal«' v do tri tisoč civilnih tehnikov, ki prvi uvodni sestanek m«lnarodni pregledovali naprave ob pre-|ne komisije za nad/x>retvo nad kopu. Sueška oporišča naj bi se preminem v Indoki.m. Na ststan-skrčila na eno tretjino. Britnn-!k» bodo obravnavali organizacijska vojska bi imela pravico po- skavprašanja.Razen članov kosovno zasesti področje Sueškega m*9i]e Indije, Poljske m Komadi Prekopa ob morebitnem napadu bodo sodeloval, tudi nredstavniki na ono izmed arabskih dežel ali Francije, Laosa. Kambodže, Viet-°a Turčijo Kar zadeva agresijo proti fra- Vremenska napoved Vremenska napoved za> sredo, 28. •julija: Pretežno lepo vreme 7. menja-jofo oblačnostjo ln nagnjenostjo h krajevnim ploham v Dopoldanskih tn večernih urah. Temperatura ponoči Jkoll 16 stopinj C, na Primorskem do «0 stopinj, čez dan pa do 30 stopinj C. nama m Vietmina. Krišna Menon. ki bo bržčas prispel jutri v New Delhi, bo obvestil Nehruja o razgovorih, ki jih je imel, z Mendes Franccom ter angleškim zunanjim ministrom Edenom. Govoril je z njima tudi o sestavu in poslovanju komisije za nadzorstvo nad premirjem v In-dokini. Do sedaj indijska vlada še mi imenovala svojega zastopnika v nadzorstveni komisiji. Le-ta bo bržkone imenovan po razgovoru med pred sed n>iikom vlade Nehrujem in Krišno Me-notiom. Topovi so obmolknili v severnem Vietnamu Hanoj, 27. jul. (AFP). Hanoj je z največjim mironi sprejel dav vest, da je v severnem Vietnamu vzpostavljeno premirje. Topovt' je bilo slišati še vso noč, po osmi uri krajevnega časa pa so artilerijske baterije v predmestju utihnile. Oklopni avtomobili patruljirajo po mestu, ki je povsem mirno. Časniki objavljajo samo agencijska poročila brez slehernih komentarjev. Tržaški »Primorski dnevnik« poudarja pomen teh razgovorov za tržaško gospodarstvo, ki bi se njihovim uspešnim zaključkom zdramilo iz sedanjega mrtvila, in med drugim piše, da so tržaški gospodarski krogi, kakor tudi ostalo tržaško prebivalstvo zmeraj ugodno sprejeli tudi dosedanje napore Jugoslavije za razširitev gospodarskih stikov s cono A, česar niso mogli prekriti niti najbolj zagrizeni nasprotniki takšnega gospodarskega zbli-žanja. »Gospodarski stiki z Jugosla- vijo«, piše »Primorski dnevnik«, »kot najvažnejšim zaledjem z zaključenim gospodarstvom, industrijo v razvoju in velikimi možnostmi prodaje na trgu, so za Trst in njegovo prebivalstvo življenjsko važni. Brez širokega gospodarskega sodelovanja ž zaledjem je Trst obsojen na počasno gospodarske koristi obeh partnerjev, bi pomenila za Trst nove vire in nove možnosti zaslužka, zaposlitve in široke gospodarske dejavnosti, kar bi bil prispevek k povečanju proizvodnje tržaške industrije, v kateri je zaposlenih zdaj mnogo manj ljudi, kakor bi jih lahko bilo glede na njene proizvodne možnosti. To bi pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti, večji dejavnosti pristanišča in povečanju blaginje vsega prebivalstva, pa tudi k učinkoviti odstranitvi hude gospodarske krize. »Zaradi tega je razumljivo,« propadanje, kar vidimo čedalje ju.uje ea )>da tržaški bolj zlasti zadnja leta, ko se knza spodarski krogj in tržaško prebivalstvo z zanimanjem spremljajo razgovore, do katerih je te dni I končno prišlo in da z življenjsko zainteresiranostjo pričakujejo, da bodo ti razgovori rodili konkretne in pozitivne sadove. Če pa jih bodo rodili, tedaj lahko pričakujemo, da bo v gospodarskih stikih med Jugoslavijo in Trstom napočila nova doba.« M. P. tržaškega gospodarstva bliža vrhuncu. Razširitev gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Trstom do tistega ohsega, ki ga zahtevajo ^ Jugoslavija je prijatelj Indije je izjavila ga. Pandit na letni konferenci stranke Kongresa New Delhi, 27. jul. (Tanjug), jatelja, ki se kakor mi zavzema Na snočnji zaključni seji letne! za mir in enakopravno sodelova-konference Kongresa je ga. Pan-1 nje med narodi. Jugoslavija spodit poročala delegatom stranke o štuje Indijo in z zanimanjem svojih vtisih s potovanja po Ju-j spremlja vse, kar se pri nas do-goslaviji in izjavila, da je vse, gaja. Bila sem presenečena, tako kar je videla in slišala, napra- j dobro je poučena o nas.« vilo nanjo globok vtis. Delegati so pozdravili besede >Prepričana sem,« je rekla, »da ima Indija v Jugoslaviji pri- Stagnacija v tržaški industriji vedno večja V ladjedelnici »San Mareo« so v maju izkoristili le 15 % proizvodne zmogljivosti, v ladjedelnici »San Rocco« 32,3 %, v strojni tovarni pri Sv. Andreju 41,1%, ge. Pandit s ploskanjem in vzkli- j v arzenalu 25%, v železarni »Ilvi« ki odobravanja. I 65 % in tako dalje. Ljubljana, sreda, 28. julija 1954 GLASILO SOCTALTSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI Trgooino je treba bolje stimulirati za znižeoanie režije in prodajnih cen S sestanka predstavnikov trgovine pri Trgovinski zbornici LRS 6 Včeraj je bil v Trgovinski zbornici za LRS širši sestanek članov odbora za finančna vprašanja in odbora za organizacijo tržiiča ter drugih predstavnikov trgovine, na katerem so razpravljali o predlogih za družbeni plan in o planskih instrumentih za blagovni promet v letu 1955. Na posvetovanju so osvetlili vrsto vprašanj s področja trgovine, ki jih lx> treba rešiti s primernimi instrumenti oziroma izpopolnitvijo obstoječih instrumentov družbe-uega plana. POMANJKLJIVOSTI DOSEDANJEGA PLAČNEGA SISTEMA V TRGOVINI Letošnji družbeni plan je spravil plačni sklad v trgovini močneje V odvisnost od doseženega prometa, iin sAoct n« ta način, da je doseženi plačni sklad maksimiran z določenim odstotkom ustvarjenega prometa. S tem smo dejansko dosegli, da trgovina ni več toliko zainteresirana na čim večjem pribitku k nabavni ceni, ampak skuša doseči ob nižji ceni čim večji promet. Ta sistem, ki je v načelu pravilen,, pa ima neke pomanjkljivosti, ki jih bo tTeba v novem družbenem planu popraviti Prva pomanjkljivost je v tem, da sedanji sistem ne stimulira kolektivov k znižanju pribitka oziroma cen tam, kjetr gre za deficitarno blago, oziiiroma kjer prometa ni mogoče bistveno povečati. V takih primerih sedanji sistem celo navaja k zviševanju cen, kajti tudi z višjimi cenama je mogoče doseči večji promet po vrednosti. Hkrati sedanji sistem stimulira kolektive, da skušajo razširiti promet z dražjim blagom na škodo prometa s cenejšim blagom. Tak primer je n. pr. v trgovini z, odpadnimi surovinami. Podjetja z odpadki so namreč svoje delo preusmerila v nakupovanje dražjega odpadnega blagu in zanemarjajo zajemanje cenejših odpadnih surovin. Promet s starim papirjem n pr. kaže, da bo letos v Sloveni ji za približno 4.000 ton manjši kakor lani, kair predstavlja precejšnji izpadek, zlasti če upoštevamo, da bo potrebna za nadomestitev tega izpada še mnogo večja količina celuloznega lesu. Hkrati skušajo ta podjetja doseči večji promet z odkupom dražjih odpadkov, ki jim celo dvigajo ceno, kakor se to opaža n. pr. pri železni litini. V Slovenija se odkupna cena za litino drži še od 26 do 28 din za kilogram, v Srbiii pa plačujejo za to blago že 43 din. Druga pomanjkljivost, ki jo J'e treba popraviti, ie ta, da oblico vanje plačnega sklada' v določenem odstotku doseženega pro- nabuvno in prodajno ceno, vendar tega smotra nismo v celoti dosegli. Razen tega smo z reorganizacijo trgovine ustvarili , večjo konkurenco, ki naj bi pripomogla k zniževanju cen v trgovini; pa tudi ta ukrep ne more povsod pripeljati do zaželenega uspeha., zlasti ne tam, kjer gre za deficitarno blago, suj v takem primeru med podjetja celo pospešuje tendenco k zviševanju cen. KAKO IZPOPOLNITI INSTRUMENTE DRUŽBENEGA PLANA Na konferenci so formulirali vrsto predlogov, da bi se sedanji gospodarski sistem, ki je v osnovi brez dvoma pravilen, izpopolnil, oziroma da bi se odstranile slabosti, ki jih je pokazala dosedanja praksa. Tudi v bodoče naj velja osnovno načelo, da je treba čimbolj stimulirati zniževanje razlike med nabavno in prodajno ceno. Osnovna zahteva, ki je bila poudarjena na konferenci, je ta, da je treba enkrat izdane predpise dosledno izvajati in ne z naknadnimi predpisi jemati pravice, ki jih je prejšnji predpis že priznaval, aLi pa s predpisi za tehnično. izvedbo omejevati tisto, kar stimulira kolektive. V trgovini naj se dosledno izvaja načelo, da blagovni promet ne ustvarja akumulacije. Sedanji instrumenti družbenega plana nat se izpopol-I nijo tako, da bodo vplivali na zniževanje režije v trgovini. V tem oziru je bilo stavljenih več predlogov. Prvi predlog gre za tem, da bi se del doseženega prihranka v režiji stekal v plačni sklad, drugi del pa v rezervni in investicijski sklad, bodisi po progresivni lestvici, ali pa z drugačno omejitvijo. Prihranek pri režiji naj bi se določal relativno v primerjavi s prejšnjim letom. Hkrati t naj bi se kolektiv dodatno stimu-! liirail Za zniževanje razlike med nabavno in prodajno ceno. Lahko 0 UVOZU IN RAZDELJEVANJU FILMOV pa bi se stimulacija za zniževanje režije in za zniževanje pribitka združila tako, da bi bil kolektiv i ! deležen dela doseženega znižanja j razlike med nabavno in prodajno | ceno, pri čemer naj bi se uporab-1 ljala progresivna lestvica. Ob zaključku posvetovanja so obravnavali še potrebo spremembe predpisov o kreditiranju trgo-! vine. Stalna obratna sredstva trgovine naj bi se ne določala v odvisnosti oid izkoriščanja kreditov 1 v predhodnem razdobju, marveč naj bi se določila na podlagi standardnih zalog blaga, upoštevajoč' običajni koeficient obračanja sredstev in realno višino blagovnega prometa. Hkrati je bilo izraženo mišljenje, da je restrikcija kreditov v trgovini težko izvedljiva in da je treba podrobnejše predpise o kreditiranju reševati v sodelovanju z gospodarski mi or-| gunizacijami, upoštevajoč pri tem | tudi specifične pogoje posameznih strok oziroma podjetij. S. F. TovariS urednik, če gledaš repertoar nuših kinematografov v zadnjih nekaj mesecih, ne bi mogel očitati nušiin uvoznikom, da ho dali monopol ali prednost tej ali oni deželi, toda izbor je dokaj euontranski in uvmerjeo v gluvnem na ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Avstrijo. Iz ostulih dežel, zlasti iz Azije m Latinske Amerike, razen Mehike, ki je bila zastopana z nekaterimi filmi, smo videli samo po en film ali pa nobenega, izmed filmov naSib balkanskih zaveznikov in sosedov, Grčije in Turčije, pa žal nismo videli še nobenega filma. Tudi druge dežele so zlasti po drugi svetovni vojni začele same izdelovati filme, kakor n. pr. Indija, Brazilija itd in tudi iz teh dežel nismo videli še nobenega filma. Večina teh dežel dela sicer Sele prve korake v filmskem svetu. Njihovi filmi so skromni, toda mar nismo tudi iz tako imenovanih vodilnih filmskih držav na •••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••»•a Berite »Ljudsko pravico Borbo« in postnli boste njen naročnik DNEVNA KRONIKA Donava še naprej upada Vukovar, 27. julija — Položaj na Donavi pri Vukovaru se še zmeraj zboljšuje. Donava upada sicer neznatno, toda stalno. Včeraj zjutraj je bila pri Vukovaru visoka 672 cm, davi pa 008 cm. Danes popoldne in ponoči bo po mnenju strokovnjakov še upadla. Tudi položaj pri Iloku se je zboljšal. Voda je upadla za 3 cm. od 670 na 607 cm. Pri Bogojevu je upadla za 4 cm, pri Apatinu za 8, pri Bezdanu pa celo za 12 cm. Narasla pa je Donava včera j zjutraj | pri Novem Sadu za 2, Zemunu za 8, Pančevu za 9, Smedcrecu pa za 7 cm. Od Mohača na madžarski meji do Iloka je Donava upadla za 4 do 12 cm. meta ne daje kolektivom nobene pobude, da bi zniževali stroške upravnoprodajne režije ter odvisne stroške. Nasprotno ta sistem celo na/vaja kolektive k brezbrižnosti in razsipnosti na tem področju, zlasti v primerih, kjer je doseženi dobiček precej večji od plačnega sklada m je treba presežek odvujati v proračun. V resnici opažamo v mnogih primerih, da se režija v trgovini veča, namesto da bi se zniževala. Po drugi strani pa niso redki primeri skrivanja dobička v blagovnih zalogah, s čimer si trgovina ustvarja nekakšno tiho rezervo za primer poznejše potrebe znižanja cen za neidoče blago. Pri postavljanju zdaj veljavnih gospodarskih instrumentov je bilo sicer vodilno načelo, da je treba čimbolj znižati razliko med Skupina 37 mladih jn skih delavcev iz Srbije BiH, Makedoni je in Črne gore je Poplave so naredile letos ogromno škodo. Na sliki vidimo, kako je voda poplavila gornji del periferije Osijeka Posvetovanje predstavnikov slovenskih in avstrijskih dravskih elektrarn V Železničarskem domu na Pohorju se je 22. Julija pričela konferenca predstavnikov elektrarn na Dravi z obeh strani državne meje, ki je trajala tri dni. Avstrijske elektrarne je zastopalo 10 Inženirjev in toliko tudi slovenske. Razpravljali so, kako bi pogonsko moč Drave najbolje izrabljali, da ne bi bile huje prizadete naše niti avstrijske elektrarne. Konferenca je imela le posvetovalni značaj. Delegati bodo svoje ugotovitve predložili svojim direkcijam ter jih tudi zagovarjali. Nekaj udeležencev konference iz Avstrije Oglašujte v našem listu! si je ogledalo naše elektrarne na Dravi ta Savi. P. Sprememba pravilnika o partizanski spomenici Na podlagi točke 8 čl. 12 Zakona o izpolnjevanju Ustavnega zakona in v zvezi s čl. 9 zak. o »Partizanski spomenici 1941« je Zvezni izvršni svet izdal odlok o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izpolnjevanju zakona o »Partizanski spomenici 1941«. V 61. 1 pravilnika za izpolnjevanje zakona o »Partizanski spomenici 1941« (»SL list FLRJ« št. 62/46) se doda nov odstavek 3, ki se glasi: »Izjemoma je pošiljati nosilce »Partizanske spomenice 1941« na zdraviliško in klimatsko zdravljenje na podlagi mnenja katerekoli zdravniške komisije, predvidene v pravilniku o ustanovitvi, sestavi in delu zdravniških komisij (»SI I. FLRJ« št. 62/50), pravilniku o zdravljenju vojaških vojnih invalidov in dajanju protez (»Sl. L FLRJ« št. 19/51) in uredbe o socialnem zavairovanju uslužbencev v rosoru notranjih zadev (»Sl. L FLRJ« št. 15/53). Ta odlok začne veljati z dnevom objave v »Službenem listu FLRJ«. Naši mladinci v Zahodni Nemčiji in Danski »lovan-Tvatske, . -j-— — gore je odpotovala n® 14 dnevni obisk mladine Socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčije. Naši mladinci bodo obiskali industrijsko področje Porurja in navezali stike z mladimi nemškimi delavci. Razpravljali bodo o možnostih sodelovanja (jugoslovanskih in nemških delavskih mladincev. Skupina 29 jugoslovanskih mladincev, samih kmečkih fantov, pa je odpotovala na 14 dnevno turnejo po Danski, kjer si bo ogle-dala zadružništvo in delo danske mladine v kmetijstvu. Predstavnik naših študentov na poti v Azijo Predsednik Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Miladin Sakič, odpotuje danes na obisk k socialističnim študentovskim/ in mladinskim organizacijam Burme, Indije in Indonezije. V teh deželah se bo mudil 50 dni in se razgovar-jal z ondotnimi študentovskimi in mladinskimi organizacijami o čim tesnejšem sodelovanju ter možnostih Izmenjave študentovskih in mladinskih skupin med Jugoslavijo, Burmo, Indijo in Indonezijo. Predstavnik Zveze študentov Jugoslavije potuje v azijske dežele kot . tipen-dlst UNESCO. Maršal Tito boter devetemu otroku istrskega kmeta Pulj, 27. julija (Tanjug) Maršal Tito je botroval devetemu otroku istrskega delavca Mate Pereša iz vasi Bičičl v puljskem okraju. Pozdrave roditeljema je sporočil odposlanec maršala Tita, član Izvršnega sveta Sabora LR Hrvatske Anton Pavlinič, ki jima je hkrati izroi' darilo za otroka. Novo letovišče Počitniške zveze V Martinšici pri Reki so odprli novo letovišče Počitniške zveze Hrvatske, ki lahko sprejme v obnovljenih paviljonih 500 gostov, pod šotori pa 150. Ko bodo končana na paviljonih vsa dela. bo v tem mladinskem letovišču prostora za 1000 gostov. Seja odbora za sodelovanje sindikalnih organizacij Beograd, 17. juL V Beogradu je bila danes seja odbora za sodelovanje sindikalnih organizacij Beograda in Liegea. Udeležil se je je tudi tajnik oblastnega sveta sindikatov Liegea Willd Schugens Na seji so sklenili okrepiti medsebojno sodelovanje z izmenjavo člankov, predavateljev in delavcev, v kratkem pa bodo izmenjali tudi delegacijo kovinarjev Folklorna skupina francoskih študentov v Zagrebu Na turneji po .Jugoslaviji je priSla v Zagreb folklorna skupina francoskih Študentov, ki bodo 10 dni gostje za grebSkega mladinskogn drufitva ».Tofcn Vlahovič«. Francos-ki študenti bodo nastopili 6 programom francoskih narodnih pesmi in plesov. svetu, r»«en nekaterih dobrih filmov, zlasti italijanskih in angleških, videli če preveč »lubih; raznih hollywood«kib ki-čev in osladnih limonud avstrijske in zohodno-nemSke proizvodnje itd. Orientacija uaSih uvoznikov na fiirii krog dežel, zlasti tiatih, ki kakor mi Selo začenjajo izdelovati filme, bi naš repertoar obogatila, naše občinstvo pa preko filma seznanila s kulturo in običaji teb dežel, imela pa bi 8e eno prednost, ki je /lasti važna za našo domačo industrijo. Znano je namreč, da je treba iz zahod-nih dežel uvožene filme plačati ? tako imenovani čvrsti valuti: dolarjih, funtib itd., vtem ko bi lahko filme iz Turčije, Indije, Latinske Amerike in drugih dežel uvažali na podlagi zamenjave za nače filme, pa tudi glede plačilne bilance smo nasproti nekaterim izmed teh dežel ▼ ugodnejšem položaju. S tem bi razen prihranka na devizah zagotovili večji uspeh v uveljavljenju domačih filmov v tujini, kar se doslej ni dogajalo, zlasti ne v tistih deželah, iz katerih uvažamo največ filmov. S tem ne mislim reči, da bi bilo treba povsem zapostaviti uvoz filmov iz Zahodne Evrope in ZDA. Ta trg bo pač imel tudi v prihodnje večje možnosti in bogatejšo izbiro. Toda nekoliko večja kritičnost v izbiri na tem področju in orientacija uvoza na Širši krog dežel bi nam v kulturnem in političnem, pa tudi v finančnem pogledu nedvomno koristila. Stjepan Kurek, Zagreb Serijska proizvodnja bagrov in motornih valjarjev Kruševac, 27. julija. Podjetje »14. oktober« v Kraševcu je začelo v serijah izdelovati' univerzalne bagre. Pogon je na diesel-motor 100 KS. Prvo serijo bagrov so določili za dela na avtomobilski cesti Zagreb—Ljubljana. Kupila jih je Uprava za ceste Slovenije. Do konca letošnjega leta bo podjetje »14. oktober« izdelalo kakih 100 12-tonskih motornih valjarjev. Peronospora v fruško-gorskih vinogradih Sremska Mitroviča, 27. julija. Zaradi hudih nalivov spomladi ln vročine v poletnih dneh je fruškogorske vinograde iznenada napadla peronospora. Po mnenju strokovnjakov za zaščito rastlin bo letošnji donos vinogradov na tem področju za 50 do 80% manjši od lanskega. Peronospora je napravila mnogo manjšo škodo v tistih vinogradih, kjer so škropili šest do sedemkrat. ' Revija RK v Novem Pnzaru V Novem Pazaru so priredili prvo revijo podmladka RK. P° mestnih ulicah je korakalo nad 3000 učencev in učenk iz vseh šol. Šolska mladina je priredila tudi lepo akademijo in več kulturnih prireditev. Namen in naloga nastopa podmladka RK je bil, da bi v novem šolskem letu povečali število članov človekoljubne organizacije v vseh mestnih šolah. V Novem Pazaru je že pet pododborov podmladka RK, ki imajo nad 2000 članov. Tretji zlet planincev Jugoslavije končan ga je okrog 5.000 planincev iz vseh ljudskih republik Udeležilo se Reka, 27. julija — Na planinskem domu na Snežniku so danes odkrili spominsko ploščo komandirju prve partizanske enote na Tu-hobiču in planincu Moši Albahari-ju. Planinski dom se bo odslej imenoval po njem. Moša Albahari Zapisek o živem srebru in ljudeh 2e 430 let je preteklo, odkar so idrijski rudarja začeli kopati svetlohlestečo rudo in icz nje pridobivati živo srebro. V štirih in pol stoletjih so se Idrijčani borili za pravice svojega rudnika proti italijanskim in avstrijskim gospodarjem. Idrija se je razvijala vzporedno z razvojem rudnika živega srebra. Rudnik živega srebra, ki je s svojimi starimi stroji in napravami postajal vse bolj zgodovinska zanimivost, se v zadnjih letih hitro spreminja v moderniziran, sodobno urejen obrat. Stare stroje in naprave iz časa Marije Terezije nadomeščajo novi stroji, ki jih izdelujemo doma ali pa so uvoženi iz inozemstva. V jašku Bela, kjer so lani postavili dva izvozna stroja, so precej povečali izvoz tkem, ko 10, bodo je na po trostjo 8 m v sekundi. Prav sedaj bo vse potrebno urejeno, bodo vozički nr- rude. V kratke eieno, zeli iz globine na površje s hi- začenjajo s pripravami za gradnjo velikega bunkerja za rudo. Hkrati bodo zgradili novo sepaira- v toplomerih ob zimskem mrazu cijo. Med tema dvema objektoma ali poletnih »pasjih dnevih«, iz-bodo postavili moderno žičnico za važajo na vse strani sveta, prevoz rude. Sedaj prevažajo rudo z električno železnico, ki je še prav taka, kot je bila pred 50 leti, uo so jo postavili. Razlika je samo v tem, da je silno izrabljena, da vedno l>ol j ovira promet mesta in je prevoz zelo drag. Hkrati so se lptili gradnje nove topilnice, ki bo imela, kot je predvideno, 8 jaškastih peči, kair bo zahtevalo manj delovne sile im omogočalo boljši tehnološki postopek. Mnogo je takih del, ki so že v teku, ali pa so predvidena v najbliižji bodočnosti. Preurejujejo jašek Delo, mnoge rove in proge v jamah itd. Inženirji pravijo, da se bo že prihodnje leto precej povečal izkop rude, in sicer zn približno 50.000 ton letno. Namesto 140.000, kolikor je predvideno letos, bodo potem nakopali 190.000 ton rude. Njihov končni izdelek — živo srebro, ki ga največkrat gledamo TIHI SPOR MED IDRIJO IN TOLMINOM V okviru sedanjega tolminskega okraja je Idrija s svojim rudnikom najmočnejši gospodarski center. Z določenimi odstotki, ki jiih rudnik daje v okrajni proračun, pomagajo idrijski rudarji razvoju celotnega okraja. V le- Foglcd na Idrijo i tošnjem okrajnem družbenem | brutoproduktu, ki je predviden na 1.160 milijonov din, daje Idrija skoraj polovico — nad 48%, V brutoproduktu industrije in rudarstva, ki je glavni vir dohodkov okraja, pa daje Idrija nad milijardo dinarjev (nad 87°/«), kar pomeni, da vseh drugih devet občin v okraju prispeva komaj dobrih 12 °/o. Gotovo ie prav to tudi kamen spotike mea okrajem in rudnikom oziroma med Tolminom in Idrijo Po zadnji teritorialni reorganizaciji pred leti, ko je bil bivši okraj Idrija priključen okraju Tolmin, pride to zelo pogosto do izraza na raznih gospodarskih, pa tudi političnih sestankih in konferencah Idrijčani često očitajo okrajnim funkcionarjem, da dajejo preveliko prednost Tolminu, za tamkajš nja športna igrišča, gledališča itd ter jih predstavljajo kot centra liste. Obtoženi pa kažejo s prstom na Idrijčane kot lokal iste, češ d n rudnik in s tem tudi doliodek rudnika ni last samih Idrijčanov Čeprav ta tihi spor še ni imel večjih gospodarskih ali političnih posledic m se v glavnem odvija le v glavah »ožjih krogov«, vendnr kaže, da tu nekaj ni v redu. K. M. je bil zagrebški študent in v te kraje so ga poslali, da bi pomagal organizirati ljudsko vstajo. Na proslavo je prišlo okoli 500 planincev iz Fužin, ki so od ondod navsezgodaj odrinili na partizanski pohod. S svečanostjo na Snežniku in s spuščanjem zastave na Fužinah je bil nocoj končan III. zlet planincev, organiziran ob RO-letnici ustanovitve prvega planinskega društva na Hrvatskem. Zlet planincev je trajal pet dni. Planinci so priredili mnogo zletov po Gorskem Kotaru ter na gore Hrvatske in Slovenije, ogledali pa so si tudi podzemeljske jame in jezera Gorskega Kotara. Med zletom so imeli tudi razne prireditve nn jezeru Bajer pri Fužinah. Na zletu, svečanostih in prireditvah se je zbralo knkih 5000 planincev iz vseh ljudskih republik. Praznik v Radomljah Praznik občine Radomlje so praznovali 24- julija. Začele so ga partizanske patrulje z o.ii' skom zgodovinskih krajev NOB. Na dan praznika zjutraj je imel občinski ljudskj odbor slavnostno sejo v veliki dvorani kulturnega doma, nato pa so slovesno izročili prometu nov most čez Bistrico na Duplici, Popoldne je bil nastop TVD Partizana, sodelovala so tudi okoliška društva, priredili pa so tudi odbojkarski turnir. Prehodni pokal so si ponovno priborili člani Partizana iz Kamnika. Zvečer pa ie bila premiera slovenskega filma »Vesna«. Z. \ '< ■ \ .v ' s V Londonu sodijo, da bi Moskva rada izkoristila poženevsko razpoloženje v Zahodni Evropi ker ima smoter nevtralizirati stalni Svet atlantskega pakta pred- Prekopa bo baza Z angleškimi vo- Nemčijo,« je dejal dr. Dehler, »In bi včerajšnjim na Izrednem talnem se- jaškimi naoravami ki io bodo Nemčijo popolnoma osamil ln prlvo- stanku obravnaval naraslo napetost VrirSniroii , or, del v neenakopraven položaj«. To je v portugalskih posestvih v Indiji. Po- ni vi, angleške tvrdke Z an-1 prva uradna izjava Vladnih krogov drobnejšega poročila o tem sestanku •Jleškimi tehniki in egiptovskimi spričo najnovejše sovjetske note. niso dali. ROMUNIJO NAJ BI SPREJELI V UNESCO Benetke, 37. julija (AFP). Svet UNESCO, kl zaseda v Benetkah se Je Izrekel za sprejem Romunije v organizacije UNESCO Priporočilo ie bilo sprejeto z U:S glasovoma; pet članov i se Je glasovanja vzdržala Cesar Hailc Sclasie v splitski ladjedelnici Etiopski vladar v peristilu Dioklecijanove palače v Splita Ob zaključku obiska ETIOPSKEGA VLADARJA HAILE SELASIA Cesar Haile Selasie in predsednik republike maršal Tito pred »Galebom« ob prihodu v Split Splitski pionirji so cesarja Haile Selasija in maršala Tita obsuli s cvetjem PODROBNO PROUČEVANJE OSNUTKA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1955 OBRESTNA MERA na osnovna sredstva Po osnutku družbenega plana za prihodnje leto bi znašala obrestna mera na osnovna sredstva 6% letno. Izjemoma bi imela nižjo obrestno mero kmetijska podjetja, kmetijske zadruge (za kmetijsko dejavnost) in semenska podjetja in znašala bi 0,5%. Podjetja za predelavo sadja, sočivja, mleka, mesa in rib, dalje mlini, luščilnice, kmetijske tovarne špirita, hladilnice, ledenice, tovarne živinske krme, silosi, sušilnice, klavnice in podjetja za proizvodnjo lanenega in konopljenega prediva bi imela obrestno stopnjo 2 %, podjetja za proizvod njo opeke in apna ter kamnolomi pa 1 %. Za hidrogradbene objekte sipi, kanali, črpalke in podobno), hidrocentral bi znašala obrestna razen razvodnega omrežja, dalje stopnja 0,5 %, za podjetja elektro- ; na poslopja, ki jih kmetijske or- gospodarstva, koksarne, podjetja za črpanje nafte, rudnike železne rude, železarne in ladjedelnice pa bi znašala stopnja 2 %. Ista stopnja bi veljala za podjetja prometa in PTT zvez, za gostinska in turistična podjetja ter za podjetja za promet z žitom. Grafična industrija, časopisna podjetja, filmska podjetja, podjetja za prikazovanje filmov, Inštituti in laboratoriji bodo imeli stopnjo 1 %. Osnutek nadalje predvideva, da se obresti na osnovna sredstva ne plačujejo na vrednost suhih dokov in operativnih površin za graditev ladij in plovečih dokov, dalje na vrednost operativnih obal in lukobranov, spodnjega ustroja železniških prog in javnega prometa (vštevši predore, ganizacije ne uporabljajo v gospodarske namene, na vrednost gradbenih objektov v gostinstvu, trgovini in turizmu, osnovnih sredstev PAZ in osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, zgrajenih na zahtevo organov JLA za potrebe obrambe dežele. Obresti se tudi ne bodo plačevale na vrednost osnovnih sredstev industrijskih šol in gozdnih poti, namenjenih javnemu prometu, Posebna postavka predvideva, da lahko izvršni sveti ljudskih republik predpišejo, da plačujejo podjetja za predelavo tobaka obresti na oSnovna sredstva samo od tistega dela skladiščnega prostora, ki ga uporabljajo. Obrestno mero komunalnih podjetij na njihova osnovna sredstva določijo galerije, masivne mostove, rampe ljudski odbori okraja, mesta ali in dohodna pota). mestne občine. Obresti na osnovna sredstva V osnutku plana je tudi rese tudi ne bi plačevale na vred- čeno, da se obresti na osnovna nost melioracijskih objektov (na- sredstva v okviru gospodarske Zapostavljeni strokovnjak DELO UPRAVNIH ODBOROV V ZDRAVSTVENIH ZAVODIH V razgovoru o problemih delavske samouprave v Zenici nam je tajnik okrajnega odbora tov. lija Matelič povedal svoje mnenje, da strokovnjaki v železarni še nimajo tistega pomena, ki jim gre po kvalifikacijah in vlogi v proizvodnem procesu. Dogaja se, Ijanja. Gre torej za najprimernejše oblike, da bi o kolektivih strokovnjaki izražali svoje mnenje in da bi z njim prišli pred delavski svet in upravni odbor. V tovarni sode o Lukovcu so lani ustanovili tako telo. Toda ta organ je prevzel tudi nekatere Pogled na Zenico da delavski svet, zlasti pa upravni | funkcije delavskih svetov, kar je odbor izgubljata mnogo časa v seveda napak. I udi ta primer ka-raznravlianiu in sprejemanju ze, da so strokovni sveti potrebni razpravljanju in sprejemanju sklepov o docela strokovnih vpra- in da delavski sveti, zlasti v oe-šanjih, s katerimi bi se lahko stro- likih kolektivih še niso našli oseh . ,. , ..i----.-»u možnosti, da bi tehnično inteli- kovnjaki temeljito ukvarjali. Porrji p MV la. da so sklicevali sestanke. >, > , , . , vada organizacije plačujejo -po enotni stopnji, ki se določi po osnovni dejavnosti tiste organizacije. Obresti na osnovna sredstva so dohodek splošnega investicijskega sklada. Dohodki od obresti, ki jih plačujejo komunalna podjetja, pripadejo ljudskemu odboru okraja, mesta ali občine, in ta sredstva gredo v njihov investicijski sklad. Po osnutku plana bi v prihodnjem letu rento plačevali premogovniki, podjetja za črpanje surove nafte ter rudniki železne rude, barvnih kovin in nekovin. Zvezni izvršni svet se pooblašča, da predpiše način določanja rente in njeno višino za posamezne gospodarske organizacije. Po osnutku družbenega plana bodo prihodnje leto dohodki od rente izjemoma prepuščeni ljudskim republikam.____________ Priprave na zagrebški velesejem Zagreb, 27. Julija — Letošnji zagrebški velesejem bo od 3. do 14. septembra. Razstavni prostor obsega kakih 12.000 kvadratnih metrov. Na njem bo razstavilo svoje izdelke kakih 600 jugoslovanskih podjetij. V primerjavi z lanskim letom pomeni to povečanje za 30 do 40 %. Tuji razstavljalci so rezervirali doslej kakih 9000 kvadrat nih metrov razstavnega prostora. Razstavila bodo podjetja iz 13 držav, v glavnem evropskih, ostali razstavljalci pa bodo iz ZDA in Turčije, Skoraj 6.000 ton jekla več, kakor je bilo predvideno Ljubljana, 27. julija Po zaključnih računih jeseniške železarne za prvo letošnje polletje je razbrati, da je kolektiv izvršil plan proizvodnje 106 odstotno, po vrednosti pa s 100,7 %. Največji uspeh so dosegli v martinarni, kjer so izdelali v prvem polletju 5904 ton jekla več, kot je bilo predvideno. V prvih mesecih tega leta so tudi v jeseniški železarni, kot v mnogih podjetjih, zelo zaostajali za predvidenim planom zaradi pomanjkanja električne energije. V zadnjih mesecih pa so pospešili svoj zalet in nadoknadili vse zaostalo ter še presegli načrt. Valjarna je na primer v juliju presegla plan za 19 odstotkov. Železarna v celoti pa je v juliju izdelala skoraj desetino več, kot je bilo predvideno. Še nekaj dni — pa se bo začelo polniti umetno jezero Tudi hidrocentrnla v Jablanici bo začela kmalu obratovati. Še ne-nekaj dni, pa se bo začelo umetno jezero polniti. Velikanski betonski jez bo zaustavil tok Neretve. To bo ena največjih hidrocentral ''i jablaniškem gradbišču je zadnje dni zelo živahno. Nedavno so preiskusili naprave, s katerimi bodo spuščali in dvigali zatvornipe. Montirali so tudi mreže, ki bodo zadrževale razno navlako, da ne bo mogla prodreti v jezero. Hidroc^n-trala Jablanica bo obratovala s šestimi agregati, ki bodo dajali 720 milijonov Kwh električne energije Z njo bo preskrbljeno vse srednje-bosensko industrijsko področje, Cr- Druibeno upravljanje v zdravstvu je razmeroma mlado, saj je bilo skladno s splošnim družbenim razvojem z uredbo uvedeno Sele lani juhi ja. Razumljivo je potemtakem, da se docela še ni moglo uveljaviti in da se je razen s subjektivnimi težavami (pomanjkljiva sestava upravnih odborov) moralo spoprijeti tudi z okorelimi nazori dela zdravstvenega kadra, ki se z idejo družbenega upravljanja ni mogel sprijazniti. Druga težava, na katero je naletelo družbeno upravljanje v zdravstvu, pa je bil stopnjevan odpor birokracije v zdravstvenih ustanovah nasproti »laičnemu poseganju« v delo zdravstva. Med pomanjkljivosti družbenega upravljanja na področju zdravstva lahko štejemo še prešibko, v mnogih primerih sploh nezadostno oslonitev na politične in družbene organizacije in pa dejstvo, da upravni odbori niso uspeli pritegniti k upravljanju večjega števila državljanov — zastopnikov zavarovancev in pri njih vzbuditi zanimanje za tekoče zdravstvene probleme. POMANJKLJIVA SESTAVA i rala biti v upravnem odboru zdrav- UPRAVNIH ODBOROV I stvenesra zavoda vsaj polovica zastop- uiikov zavarovancev, pri Cemor eove-Noaorazmerjo med zdravstvenimi (ja ne Bj smoij m v drugo skrujnoet, uslužbenci In laiki, zastopniki zava- j namrgj podcenjevali vlogo znan-rovancev v upravnih odborih zdrav. stvenih zavodov in ustanov, je po- kadrov, kar se Je ponekod vzrofiiio, du večina organov družbo- izražalo v preziranju strokovnih nega upravljanja ni mogla priti do mnenj in elaboratov. Primerno bi bl_ izraza in da so mnogokrat zastopniki lo določiti minimalno število zdrav-družbono skupnosti v raan.ifllnl, tudi stvenih kadrov v upravnih odborih, če jo njihovo stališče z vidika sploS- ki naj bi po priporočilu Sveta za nih interesov pravilno. Mnenja koral- zdravstvo doeeglo najmanj tretjino sij za zdravstveno problematiko na nasproti številu zastopnikov zavaro-teronu so si edina * tem, da bi mo- vanoev. mm V začetku so zavarovance v upravnih odborih zdravstvenih zavodov za-stopali uslužbenci zavodov za socialno zavarovanje ln ne predstavniki samoupravnih organov teh ustanov. Posledica tega je bila, da so na upravnih odborih obravnavali zdravstveno probleme z ozkega stališča svojih zavodov In ne s stališča koristi in pravio zavarovancev ter družbene skupnosti Nadalje so so kazalo pomanjkljivosti tudi v tem, da so bili v upravnih odborih zdravstvenih ustanov zastopnni le redki delavci. Predlog za sestavo UO v zdravstvenem domu v Zagorju najbolje ilustrira omenjeno trditev: v njem sc bili Štirje zdravstveni uslužbenci, dva rudniška uslužbenca in en občinski uslužbeneo. Selo po posredovanju Okrajnega zavodn za socialno zavarovanje v Trbovljah so sestavo upravnega odbora primorno spremenili. NENAČELNOST IN NERAZGLEDANOST - DVE OVIRI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V ZDRAVSTVU Spričo omenjenih pomanjkljivosti in težav jo razumljivo, da upravni odbori večidel šo niso našli pravih prijemov. Ponekod se zelo poredko sestajajo, zaradi česar jim uhaja iz rok zdravstvena problematika, drugod spot se premalo poglabljajo v gospodarska in finančna vprašanja zavodov in se zapletajo v teoretiziranje in drobnarije. Dogaja se celo. da člani upravnegn odbora nadzorujejo prihod uslužbencev zavoda v službo in podobno. V zvezi e tem so značilni pojavi, dn nekateri organi družbonogft upravljanja izgubljajo ugled, čedalje pogosteje pa 6e uveljavlja samovolja admiuistratlivnega aparata, ki hoče odločati celo o načelno važnih za-dovah, kot so investicijo, kadrovska vprašanj^ In podobno. Tako so n. pr. v upravi celjske bolnišnice sestavili kalkulacijo oskrbnega dne brez vednosti upravnega odbora in jo mimo upravnega odbora hoteli dati tudi v potrditev okrajnemu svetu za zdravstvo. V isti bolnišnici člani UO tudi niso bili obveščeni, dn jo bila postavljena komisija za proučitev problematike zdravstvene službe, v katero so imenovali tri strokovnjake. Ni treba posebej poudarjati, dn je administrativni aparat lo izvršilni aparat upravnega odbora ter da je reševanje splošne problematike in načelnih vprašanj zdravstvene službe naloga upravnih odborov. Seveda so tudi pravice upravnih odborov omejeno; tako se n. pr. ti no smejo vmešavati v strokovne medicinsko zadeve, kar je stvar zdravstvenih kadrov dotičnega zavoda. Izkušnje so pokazale, da so zastopniki zavarovancev v upravnih odborih mnogokrat pmviHno razumeli svojo vlogo, boreč se proti razsipanju sredstev, napačnemu ravnanju i bolniki itd. Mnogo Je tudi primerov, da so ee ti člani [JO ostro spopadli tudi z mnenjem, češ da so fondi socialnega zavarovanja neizčrpni in da Je finance zavodn moč sanirati z zvišanjem con storitev, kor da je plačnik tako ali tako socialno zavarovanje. Pregled finančnega poslovanja zdravstvenih zavodov za leto 1968 med drugim opozarja, dn spričo pofPV*' nega prebitka mnogih zavodov cene zdravstvenih storitev niso bile realno postavljene. Ko so zastopniki zavarovancev v upravnih odborih grajali mnenja, da z nižjimi cenami zavodi no morejo poslovati, so jo večkrat zgodilo, da svojih zahtev po večji fitednji in odkrivanju notranjih rezerv niso mogli opreti na dokumentirano obrazložitve. Ta pojav spot opozarja na nujnost, da morajo člani UO zahtevati predložitev točnih analiz in pregledov gospodarskega poslovanja zavodov tor dokumentacijo, na osnovi katero so bodo mogli poglobiti v problematiko zavoda in trdno vzeti v svoje roko vodstvo zdravstvene politike in gospodarskega ter finančnega poslovanja zavoda. Tako bodo temeljito opravi.11 svo Jo dolžnost v razkrivanju nezdravih pojavov v poslovanju zdravstvenih zavodov, tako bo tudi mogoče odgovorne uslužbence poklicati na odgo vornost ter stopiti pred Javnost s točnim obračunom o poslovanju zavoda. N Z. » fantič partizani, še Kaj sc oglasite -, o. i . , i ugled o očeh delaDceo, —-....— strokovnjakov. Strokovni svet je | » L- Riitooii | nn gora in Dalmacija. dajal svoja mnenja o organizaciji dela, koordinaciji obratov in teh-nologiji proizvodnje. Sedaj pa takšnih sestankov ni več in tudi takrat, ko razpravljajo o strokovnih vprašanjih, manjka kompetentnega mnenja ljudi, ki so za to najbolj poklicani. V Zenipi sedaj prihajajo čedalje bolj na dnevni red vprašanja sodobne organizacije dela. Moderni kombinat terja popolno koordinacijo med obrati, strokovno in znanstveno organizacijo dela v slehernem oddelku in podobno. V kolektivu dela oeč sto strokovnjakov, katerih izkušnje in znanstveno poznavanje številnih strokovnih vprašanj, ki venomer nastajajo o metalurškem kombinatu. ima neprecenljiv pomen Strokovnjaki sedaj nimajo svojega določenega mesta in jih premalo upoštevajo pri urejanju docela strokovnih vprašanj. Ne gre za to. da sveti strokovnjakov prevzamejo v svoje roke kompetence organa upravljanja, pač pa zato, da o železarni besede trokovnjakov ne spoštujejo dovolj, ter da podcenjujejo tehnično inteli genco in menijo, da je neposredni proizvajalec edinole tisti, ki ima ■zamazano delovno obleko. Se dan danes je spričo tega nerazumeva oj ■ pri nagrajevanju strokovnja kov. Organi samouprave naj prepuste najprej svetom strokovnja kov razpravo o tistih vprašanjih p katerih je njihovo mnenje naj ndločilnejše, Zastaviti jim je treba n pr. nalogo, naj izdelajo načela sodobne organizacije dela in po dobno, o čemer bodo zatem sprejeli ustrezne sklepe organi uprav- Naposlcd smo vendarle dobili lepo vreme in pravo julijsko vročino, v kateri se človek najbolje počuti takrat, ko se osveži s ko- j panjem. Gornji posnetek z »Ilirle« dokazuje, da se Ljubljančani radi kopljejo, toda »Ilirija« je zanje premajhna Berite »Ljudsko pravico — Borbo« in postali boste njen stalni naročnik PO PARTIZANSKIH STEZAH « trulje zaklicala: »Fantje, partizani, zglasite se retja patrulja začne po- Organizacija patrulje je bila sta padla v partizanih dva sino- rešili padlo komisarko in jo z ( I hod v Jevnici 21. julija hitro opravljena: Korotan si je va, mož pa ji je umrl v partizan- | vojaškimi častmi pokopali na OI 1954 ob 10 dopoldne... — postavil za namestnika Matijo, skem taborišču. Ko ji je komisar kJ je bilo med drugim zapi- Jovan pa Slavka. Nadalje pa sta Jovan poklonil lepo ilustrirano sano v Zapovesti, ki jo je izdal bila Boris in Šeruga imenovana partizansko knjigo, ni vedela, štab partizanskih patrulj Zveze za vodnika, Rus in Luka za po- kako bi se zahvalila in s čim bi borcev Litija in Šmartno. I lltdelegata, Boro je postal za- se oddolžila za darilo. Med ve- Tisto jutro je bilo v Litiji in stavonoša, Marjan obveščevalec,1 selim kramljanjem je domači sin Šmartnem živahno ko v čebel- Jaka intendant, Boško kulturni postregel borcem s kmečko pi-nem panju. Ze navsezgodaj so referent, Tinko kurir, Martin pa jačo, mama pa je ob odhodu pa-prisrčno kramljanje starih parti- harmonikar. zanskih borcev pretrgali streli j Komandir, komisar in lnten-pušk in rafali brzostrelk. Nato pa dant so imeli takoj polne roke kaj večkrat!« je zaorila prešerna partizanska dela prevzeti je bilo treba denar j Ko je patrulja obiskala Ruso-pesem, ki se je razlegala po Za-1 ^ potrebe patrulje in za obda- vega Miho, Benčičevo in Bolen-savju in napovedala začetek praz- rjtev socialno šibkih partizanskih tinovo družino ter Jih obdarila novunja Dneva vstaje. družin; za te družine je imela s knjigami, otroke pa s šolskimi Ob osmih je pred litijsko pošto patrulja bogata darila. Ko so bili potrebščinami in slaščicami, je s zabrnel kamion. Borci Vaške in borci založeni z orožjem (dve pesmijo odrinila proti Jančam, Janške patrulje so sedli nanj in brzostrelki, šest pušk in prav to- proti daleč naokrog znani parti-vozilo je med veselimi vriski in uko pištol) in z ustrezno količino zanski postojanki, petjem odbrzelo v smeri Ljub- municije, in ko so se dogovorili ljane. V senožetih je bilo parti- m red> disciplino in načrt poho-zanske vožnje konec. Vaška pa- da> je bila patrulja nared, trulja je odrinila na desno proti Fantje naprejl Murovicl, Janška pa se je, kot nekdaj na tisoče in tisoče parti- »Glejte, tovariši!« je zaklical intendant Jaka. »Prav tu, na tem mestu je Julija 1944 padla komisarka I. bataljona Kamniško-Razigrani Martin je raztegnil zasavskega odreda Nataša, po po- voj aškimi Jančah!« Partizanska patrulja se po stezah vzpenja dalje. Borci so veselo razpoloženi in obujajo partizanske spomine. Na vzvišenem razpotju sta se komandir in komisar ustavila in z grenkimi občutki v srcu pokazala borcem, kako sta se v majski hajki leta 1943 izmotala iz vroče zagate. Vodnik Šeruga in harmonikar Martin se pogovarjata o belogardističnih zločinih na Dolenjskem, vodnik Boris in politdelegat o kurirskih poteh, Boro sprašuje za civilno partizansko taborišče ... Pri Lužarju se je obveščevalec Marjan odtrgal od kolone in odšel naprej po informacije, Martin je spet zaigral na harmoniko in sledil odločnim korakom Borota, čigar trobojnica je vihrala v vetru... »Stoji na gori partizan, v do- ™ prepeljala z brodorTčež svoj meh in Jevnico Je napolnila Wtal učiteljica iz Polja pri Ljub- lino se ozira. « je zadonela zna- zanov, prepeljala z proaom cez , rr.oir.AHa Vagoni cr> rwi- io Aolai tr. aoir^-oi na nesem, ko 1e patrulja prispela na pesem, ko Je patrulja prispela na vrh Janč. Vtem je pristopil h koman- Savo v Jevnico kjer je počakala udarna melodija. Vaščani so po- ijani,« Je dejal in pokazal na koše dva borca. ’ | stali tembolj pozorni, ko so znani lovoz, ki vodi skozi Manožnikovo Točno ob deseti uri je priso- P®vci Boro, Boris in Boško dvig losestvo, ter nadaljeval: »Nemci, pihal iz Ljubljane v Jevnico pot- nili svoje doneče glasove, za nji o nas napadli iznenada. Mi smo dir ju obveščevalec in mu poro- niški vlak. Iz vagona sta stopila mi P3 80 Pritegnili tudi drug' ie sprva umaknili, nato pa izza čal, da na področju Janč ni ne- komandir patrulje Korotan in flani patrulje. parobka tolkli nanje. Ko so Švabi' varnosti. Zato so borci sedli k komisar Jovan. Zdaj je bila pa- Janška patrulja je najprej obi- padlo Natašo slekli in jo zasme- počitku, vodstvo patrulje pa je trulja popolna, štela je 14 mož. skala Manožnikovo mamo, K iteri hovali, smo se zagnali proti njim, poklonilo Bernadovi družini, kjer je bila daleč naokrog znana partizanska javka, lepo knjigo, šestletnemu fantku pa je Matija poklonil majhno puško. Deček je bil tako srečen in vesel, da se je hotel takoj vključiti v patruljo. Po kratkem počitku je patrulja odrinila proti Vnajnarjem, intendant Jaka in vodnik Boris pa sta ostala na Jančah, da pripravita večerjo. Pri Balantu na Vnajnarjih je gospodar ob zvokih harmonike zaplesal kar po dvorišču, nato pa pohitel v hišo po svoj meh in začel igrati. Kmalu se je med vesele pevce pomešalo domače dekle in začelo točiti sadjevec. Žejna grla se niso upirala hladni pijači, kajti po njej so bili tudi glasovi bolj sveži in zveneči. t Nadal jenan je jutriJ ^Hv&stKOMa Silvester, droban majhen deri* Je ostajal vse dni sam doma. Cc‘ in mati sta hodila na polje cit’ sei.ari ta okopavat, bratov in ini n' lmeb sosedje so bili da-ip i se je vse dolge dni r z ^*valmi z domačega dvo-lsča: kužkom, mačko, piščanci, acami, jim dajal jesti, jih pe-x°val in kaznoval ter se pogojna! 2 njimi. i Gagico so tudi domači imeli za veliko in jo spravljali spat v mrzel, tesen kokošnjak z drugimi kokošmi vred. Silvestru se je zasmilila. Zvečer je naglo izginil iz hiše in se splazil h kokošnjaku. Med kokošmi je otipal Gagico in jo potegnil iz gneče. Kokoši, zlasti petelin, so se glasno vznemirile, da je Silvestru trepetalo srce. Na srečo krikanja kokoši Nekega dne se je zgodilo na ovoriscu nekaj novega. Koklja je PriPeljala iz gnezda nad svinjakom drobno puhasto račko. Koliko hrupa je povzročilo to med Pernatimi prebivalci domačega dvorišča! Pravzaprav je največji arup uganjala koklja. Klicala je račko k vsaki smeti, ki je bila količkaj podobna zrnu, sitnarila Pri sosedah in jih opozarjala na novorojeno hčer. Kokoši so se ^radi tega zmrdovale, češ kako se baha, zvalila pa je eno samo račko. Purani in gosi račke niti niso pogledali, prvi zaradi oholosti, druge zaradi lenobe. Siv, domač maček je rački takoj skrivaj ljubeznivo pomežiknil, kajti zbudilo se mu je prirojeno poželenje po mesu. Silvester je bil te spremembe na domačem dvorišču najbolj vesel. Brž je stekel na svinjak pogledat, kaj je z drugimi jajci. Bila so mrzla in umazana, nobenega čivkanja ali drugega življenja ni bilo čutiti v njih. Silvester se je vrnil h koklji in račko ljubkoval: »Gagica, ti moja Gagica!« Ko je mati videla, da se je zvalila ena sama račka, je odredila, da bo Silvestrova. Poslej se 1° Silvester še posebej zavzel za-tao ko pravi pokrovitelj. Mačka, ki je pogledoval za njo, je krepko krenil po hrbtu, da je maček, ki še ni ničesar storil rački, užaljen splezal po brajdi na podstrešje in ga potlej ves dan ni bilo več na spregled. Nič se ni nudoval, ko je koklja peljala rač- na vrt, kjer sta okljuvali mla-~° solato in jima je še večkrat Pregledal skozi prste. Gagica je hodila z materjo, se "eila iskati zrnje, ogibati se nemarnosti, kadar pa jo je zeblo, se j® stisnila v puh pod materino Perut in za Gagico, kakor za mata1- ni bilo slajših minut. Čebljali o vsem mogočem in se greli. 0(ta Gagica je hitro doraščala in ?! želela biti samostojna. Koklji Je bilo zaradi tega hudo v za-eetku, kasneje pa ji je pustila Pf°sto pot, češ naj se navadi Nekega dne so bili vsi domači na travniku, ko je nenadoma prihrumela nevihta. Besno je upogibala drevje, da se je zvijalo in lomilo. Kot iz čebra se je ulil dež in se vsipala toča. Silvester, ki je doma čuval prašiča, ga je hitro odgnal v svinjak. Ozrl se je tudi pod hišni napušč, kamor so se stisnile kokoši pred dežjem. Gagice ni bilo med njimi! Stekel je k svinjaku. Gagice ni bilo! Odhitel je k hlevu. Gagice nikjer! »Da ni ostala na njivah! Dež jo bo ugonobil!« Strahoma je tehtal, kaj naj stori. Ali naj teče po dežju in viharju, ali naj Gagico pusti na milost in nemilost? Odločil se je in se spustil v dež. Zabliskalo se je, kot bi se nebo preparalo in grozeče je zabobnelo. Silvestra je zazeblo po vsem životu, vendar je stekel po travniku na kolovoz in dalje proti njivam. Zleknil se je na tre-j buh, da bi hitreje opazil Gagico pod grmovjem. Zagledal jo je. j Čepela je pod leskovim grmom--mokra in preplašena. Lahke pu-l rice so odletele domov, počasna1 Gagica, ki je hodila za njimi, pa je zastala. Ko so domači prišli domov, ni bilo Silvestra nikjer. Vsi so ga hiteli iskat. Našli so ga na kolovozu, ko je stiskal Gagico pod premočeno srajco. Silvestra so močno ošteli, vendar pa potlej Gagice niso zaklali in je bila še dolgo pri hiši. Milka Zičkar Bonifacij - domači niso slišali. Silvester je smuknil v sobo, kjer je spal, obrnil pručico narobe, položil vanjo slamo in račko ta vse potisnil pod posteljo. Ponoči je babica, ki ni mogla spati, zaslišala tapljajoče koraca-nje po sobi. Praznoverna, kot je bila, bi skoraj verjela, da so strahovi. Vstala je, da bi prižgala luč. Stopila je na nekaj. »Ga, ga!« je presunljivo zakričalo pod nogami. Babica se je tako prestrašila, da je zavpila. Prihitela Je mati. Prižgali sta luč. Sredi sobe sta zagledali prestrašeno in začudeno Gagico. »Ob prvi priliki jo bomo pojedli, že za košnjo,« je odločila mati. Silvester, ki se je delal, da spi, se je oglasil izpod odeje: »Saj Gagica ni kriva! Jaz sem jo skril pod posteljo, da je ne bi zeblo.« Mati na to ni rekla ne bev ne mev, kazno pa je bilo, da bo ostala pri svoji odločitvi. Bonifacij je čarovnik, vse, kar hoče, naredi: v leva, slona in v kamelo ena — do a se spremeni. Bonifacij hodi o šolo — vendar peš se mu ne da: brž pričara si voziček in pred njim oslička dva. Vprega vozi prepočasi in čarovnik si zato s čarovnijo hokus-pokus osla spremeni o kolo. Težko v hrib kolo poganja — toda že čarovni rele čez strmino mu pomaga in motor ga nese v breg. Pa motor preveč ropoče, a čarovnik se smehlja: hitro podvoji kolesa in le v avtu se pelja. Ker pa rad bi s čarovnijo se postavil pred ljudmi, avto v avion prečara in do šole z njim leti. TIL-TU Zakaj je -mesec zdaj vdiiik, dru- i nas pripovedka, ki pripoveduje gič spet majhen, včasih pa ga | tako: sploh ni? Iz davne preteklosti, skozi temo stoletij, je prišla do BRAT OD Najame kmet mlatiča, da mu '["ati pšenico. Dogovorita se: vzide mesec. Pride kmet v skedenj in mlatič mu pravi: »Dovolj sem mlatil, večer je že.« »Kakšen večer?« se začudi kmet. j Mlatič pokaže z roko na mesec: j »Kaj pa je to?« ! »To je brat od sonca«, odgo- vori krnet. »Dobro, če je to brat od sonca, bom pač mlatil dalje.« Delal je naprej in mlatil vse do jutra. Zjutraj odide domov, razpara eni vreči dno in prišije drugo vrečo k njej. Pa stopi h kmetu po plačilo. Kmet sipa iz sovje vreče pšenico v mlatičevo, a ta se napolni le do polovice. Tedaj se razjezi kmet in vpraša: »Kaj pa je to?« »To je brat od vreče,« odgovori mlatič, »le napolni do vrha!« V daljnii deželi, za devetimi morji, je živela nekoč deklica, ki so jo klicali Tu-Tu-Ba. Vsi so jo imeli radii, kor je bila dobra in vesela in ker se je venomer igrala. Najraje se je skrivala. Da, poza bil sem, Tu-Tu-Ba je bila zamorska deklica. Le oči je imela svetle njeno telo pa je bilo črno kot noč. Tiste čase je bila noč še povsem črna in ljudje se niso upali ponoči iz hiš. Tu-Tu-Ba pa se ni bala noči, ker je imela dobro, toplp srce. Neke noči se je Tu-Tu-Ba splazila iz šotora ta stekla na travnik, da bi se igrala skrivalnice. Toda noč je bila temna, temna i,n deklica se je izgubila. Mala, dobra Tu-Tu-Ba je klicala in klicala, a je nihče ni slišal. Začela je teči skozi temno noč. Tekla je dolgo, dolgo, tedaj pa* tedaj ji je spodrsnilo in padla je. Padla je vodo. Voda jo je začela dušiti in preden je deklica umrla, je dejala: »O, ko bi ponoči bilo vsaj malo svetlo, da bi se otroci mogli igrati!« Njena želja se je izpolnila. Na črnem nebu so zasvetile zvezde, ki mežikajo, kakor je mežikala Tu-Tu-Ba s svojimi svetlimi očrni. Priplaval je na nebo mesec, ki se zna skrivati., kakor je znala to delati Tu-Tu-Ba, prikaže se in spet izgine, a vesel in svetel obraz ima, kakor je bil vesel in svetel Tu-Tu-Baj,in smeh. Tam ga spremeni v'padalo, jadra kakor ptič z neba, — a tedaj se vrv pretrga in čarovnik — bumsl na tla. A nezgoda ni prehuda, zraven postelje leži: Bonifacij namreč čara, kadar sanja, kadar spi. Kajetan Kovič Kopanje ln veslanje po Blejskem jezeru je za mladino v teh vročih poletnih dneh nadvse mikavno Potapljamo Fašistične vojne ladje so vsak dan -plule po Pašmanskein kanalu. Vedli so se, kakor bi bili gospodarji našega morja. Vedeli so, da nimamo velikih topov, da nimamo miiti torpednih čolnov in torped, da n-imamo min. Naših strojnic, mitraljezov in pušk se niso bali. Vsak dan so tudi streljali iz svojih velikih topov n a naše mirne, bele obmorske vasice itn mesta. Kako bi tudi njim pokazali naši; partizanske zobe? Kako bi naredila, da bi tudi onii okusili našo moč? Ali jim res nič ne moremo? Toda, to je vendar naše morjeI »Pokazal jim bom našo moč in spretnost,« se je oglasil otočan Marko. »Tudii mi nismo od muhi« Pa je Marko izginil itn nismo ga videli več dni. Nekega večera pa pride Marko s čolnom in pripelje še šest tovarišev. Na čolnu je bil težek tovor, da se je kar pogreznil globoko v morje. »Kaj vozite to, tovariši?« »Boste že videli!« so odgovorili. Nič več niso govorila in čoln je že zaplul dalje proti sredini Pušmam-skega kanata. Izginili so v temni noči. Bomo videli, kaj bo jutri! TRI UGANKE Nek popotnik je zašel s poti im se ustavil pri prvi hiši. »Dober večer, gospodar! Ali lahko dobim večerjo in prenočišče v tej hiši?« je vprašal. »Seveda, kar za mizo sed.i,« je odgovoril gospodar. Popotnik odloži im sede za mizo, tedaj pa mu gospodar reče: »Uganko ti povem. Ce jo rešiš, dobiš večerjo im še kozarec vina, če ne — klofuto.« »Kar začni, lačen sem,« je dejal popotnik. »Torej: kaj je to snaga?« »Snaga?« je premišljal mož. »Kruhi Kruh mora biiti čist, torej je snaga.« Gospodar mu brez besede primeže zaušnico. »Aau!« zavpije gost. »Kaj tuliš, nisi uganil. Snaga :e mačka, ki se vtis dam umiva. ’aj je dobrota?« je vprašal dalje gospodar. »To pa vem! Kruh! Saj pravijo: dober je kot kruh.« Gospodar ga zopet udari. »Ne boš! Dobrota je voda. Se zadnjo uganko. Kaj je lepota?« »Kruh je lep,« goni svojo popotnik. »Kaj še! Lepota je ogenj. Na, tu imaš še eno klofuto! Sedaj pa spat, nisi zaslužil večerje!« je rekel gospodar in šel spat. Popotnik je legel lačen. Pa ni zaspal; maščevanje je kuhal. Počakal je, da je gospodar zaspal, ujel mačko im ji privezali za rep šop gorečih trsk. Mačka vsa prc- strašen« zbeži na podstrešji;. Tu je bitu slama im kmalu je bil ogenj v strelni. Medtem je stopil popotnik h gospodarim, ga zbudiil nn mu dejal: »Vstani, boter, snaga je vzela lepoto im jo nesla na podstrešje. Ce te ne reši dobrota, boš sirota!« »Kuj trobezljaš, nič te ne razumem,« je zaspano odgovoril gospodar. »A, tako! Se sam ne znaš rešiti svojih ugank, mene si pa tepel. No, pa ti povem. Hiša ti gori!« je dejal gost, »Kaj?! Vode! Vode!« je začel vpiti gospodar. Toda, kot nalašč, n-i bilo pri hiši niti kaplje vode. »Tako je, če pri hiši ni dobrote,« se je nasmejal popotnik im šel dalje. Tudii drugi dan so plule po morju fašistične ladje. Tam da leč na odprtem morju vidimo neko veliko ladjo. Vse bližje prihaja, že reže vodo proti sredini kanala. Tedaj na ... Blisk, grom, strašna detonacija razpara zrak!... Morje se je dvignilo kak,ih deset metrov v zrak. Velika ladja se je prelomila na dvoje im se jela potapljati, že je izginila v razpenjenem morju. Pride Marko. Ponosen je. Lice mu žarni. »Kn-ko si to storil? Dobro si jih ugnal. Povej no, Marko?« »E, tega Pa ne povem, to je naša partizanska tajnost!« Še malo ie pomislil, pa je kljub vsemu le povedni: »Veš, v mirnih zalivčkih ob našem otoku smo našli nekaj min. Morje jih je vrglo na prod. Mirne smo razvrstili po sredini kanala, koder vsak dan plujejo ladje. Mine smo povezali z izolirano žico in ko je ladja prišla do njih, smo jih s pomočjo baterije užgali. Z električno iskro smo zažgali i-n ekraziit je eksplodiral. Vse drugo pa ste tako videli. Še jih borno tolkli! Vem še za mine!« Naj razbojniki vedo, da čuvamo naše morje. M. K. Trne sončki Tri sončke ja: poznam, tri sončke rad imam, za vse bele dvore jih ne dami Prvi sonček je na modrem nebesu pripet, razsvetljuje in ogreva lepi Sirni svet. Drugi sonček je moj očka, v delu se poti, mi vsakdanji kruhek služi, z vsem me preskrbi. Tretji sonček — moja mati -zlati moj zaklad, v ia u njene sem ljubezni bolj kot Krez bogat. Tri sončke jaz poznam, tri sončke rad imam, za vse bele dvore jih ne dam! Manica MVRNCEK Ni Sc jutro mlado vstalo s posteljice, zibke zlate, rii Se zarja poljubila polja. Sume, spere trate, že je muren del na rame citre, brke si zavihal, že je po poljani trudni v mlado jutro odsopihal. Hej, med svate pojde! K čmrlji je povabljen na gostijo kjer čebele ie Sumijo... Je preplezal ie krtino — ko pogleda pa v dolino, krta groznega opazil ki iz luknje črne lazi. Brž nazaj preplaSen plane čez gorice in poljane. Dirja, dirja čez doline, krt za njim cedi pa sline... Muren ie domov priteče, v hiSo plane svojo črno. — Svatje pa zaman za goro pesem čakajo srebrno. Golar Manko KULTURNI OBZORNIK Arheološko bogastvo na naših tleh Nekaj zanimivosti arheološkega izkopavanja v Šentpetru ob Savinji Ako ponovim besede enega naj- iili v Savinjo. Nato so sledili že dru- še ozek pas, izpolnjen z vklesanimi pomembnejših nemških arheologov, gi niže ležeči deli stavbe, do-klor ni vodnimi in zračnimi pošastmi, ki naj sodijo spomeniki, ki ®o jih našli v ostal samo v zemljo vkopan temelj, bi čuvale pokojnika pred oskrunje. Šempetru ob Savinji, po svoji arhe- vendar ne za dolgo. Tudi ta je zdrk njem groba. ološki in umetniški vrednosti v ev- niil v razbesnele valove divje Savinje Po odkritju tega baldahina smo ropsko antično arheologijo. Njihov in je deloma prekril že v strugi le- imeli po prejšnjem domnevanju, da pomen sega daleč čez meje provin- žeče gornje dele zgradbe. bi stala dva kipa v grobnicah, eden cialne arheologije, saj nam nazorno Prvo leto izkopavanja smo mislili, pa pod baldahinom, en kip premalo, pokažejo tipe antičnih grobnic, od da sta stala dva kipa Prlscinianov v Iz ohranjenih napisov ni billo priča-katerih imamo ohranjenih kaj malo dveh grobnicah, katerih temelje smo kovati, da bi našli še kak kip. Lo-zgradb. Slovenska Akademija znano- ugotovili. Za kip Priscinianove žene pata je lani jeseni proti koncu izko-sti in umetnosti je s svojo arheolo- Juste smo pa bili prepričani, da j« pavanja rešila cel problem. V sten: Ško sekcijo prevzela že leta 1952 vod- stal pod prvim mik ritim marmorna- jame, ki leži pod občinsko cesto, smo stvo izkopavanja antičnega grobišča tim baldahinom. Med izkopavanjem našli fragment, ki je del baldahino-v Šempetru ob Savinji. S tem so bi'11 l. 1953 smo pa odkrili nekoliko manj- vega loka in njegove stene. Na loku združeni veliki materialni izdatki,-h 6i, toda mnogo lepše izdelan baldahin j sta dva orla, ki držita v močnih katerim sta vedno obilno prispevala z dvokapno streho. Njegov strop je Drugi baldahin in njegova leva zunanja stran OLO Celje-okolica in Hmezad. Tako izpolnjen, kakor tudi pri prvem bal-so bili spomeniki še pravočasno sprav- dahinu, s kasetami, v katerih so sti-ljeni v začasni paviJjon, kjer so var- lizirane rože. Na desni in levi zuna ni pred vremenskimi spremembami, nji strani tega baldahina sta dva re-Med izkopavanjem je bilo odkri- liefa, ki jih zelo pogosto najdemo na tih vsega skupaj čez 400 večjih in antičnih sarkofagih. Prvi nam kaže, manjših spomenikov Deloma so ostan kako lev preganja bežečega konja. Na ki zgradb, kipov in reliefov. Veliko drugi strani pa podi pes antilopo. Ta Števiilo napisov nam je obrazložilo, motiv smo našli tudi na prekladi nad da gre na tem mestu za rodbinsko vhodom v prvo grobnico. V vseh treh grobnico rodbine Priscinianov, ki so primerih je upodobljen beg pred bili dolgo časa tudi celjski župani, smrtjo, ki je eden izmed najbolj po-Dva moška, oblečena v težke volnene gostih motivov na rimskih nagrobni-toge, sedita na službenih stolih z *a- kih. Na notranji in zunanji strani konikom v roki in tolmačita zakon; ima gornji del oče in sin, duumvira rimske Celeje. Poleg njiju sedi na stolu majestetična ženska, mati mlajšega in žena sta. rejšega Prisciniana, Vsem trem kipom manjkajo glave, pa ne vemo ali so jih zgubili ob napadu Kvadov in Markomanov, ki so drveli po veliki rimski vojaški cesti iz Celeje proti Emoni aili so jih izgubili ob veliki vremenski katastrofi, ki je zadela to grobišče. Podobno neurje, kakor je divjalo letos v priičetiku junija po celjski te grobne kapelice kljunih vsak na enem koncu dolgo girlando. Stena pa je izpolnjena s krasno izdelanim listjem vinske trte Našli smo tudi več podnožij in dele marmornatih stebrov. Vse to kaže. da je obstojal še najmanj tretji baldahin, katerega posamezne dele smo že našli. To se pa tudi popolnoma sklada s Številom oseb (3), katerih kipe smo našli in ki je od njih vsaka stala pod svojim baldahinom. Letošnje delo je predvsem konservatorskega značaja. Sezidati moramo podnožje za temelj stare antične prve grobne edikiile. Vse je treba zasuti in to tako, da bodo bodoči muzejski objekti in rekonstrukcije stale na čistem produ, ne pa na slojih, pomeša nih z zemljo. Nadalje bo treba začasno preložiti občinsko cesto in zgraditi za čas izkopavanja drugo. Vse to bo potrebno storiti, da najdemo tretji baldahin, ki je po dosedaj naj. denem fragmentu naj večji pa tudi najlepši. Mogoče je pa tudi, da tl objekti, ki jih sedaj iščemo, niso popadali v Savinjo, nego so ostali kot ruševine na površini obale. Take kose, posebno če so biili lepo omamen-tirani, so prebivalci odpeljali in jih uporabili drugod. Tako so n. pr. odpeljali relief s Parisovo razsodbo oelo 'v Gornji grad. Gotovo je ležal kje na površini in so lahko prišli do njega. Ostale marmornate fragmente so pa porabili za apno. Letošnja kampanja v Šempetru ima pred seboj velike naloge, ki nam jih bo mogoče rešiti, če nam bo vreme naklonjeno in če bo vsaj za nekaj časa zginila talna voda. S tem bo končano razdobje raziskovanja antičnega grobišča v Šempetru, v kollikoT ne bi nastopili neki nori momenti Dr. Josip Klemenc C SPOBT IN TELESNA VZGOJA KOLESARSKA DIRKA »PO HRVATSKI IN SLOVENIJI Sijajen uspeh liipiouanov Veselin Petrovič je po tretji etapi prevzel rumeno majico — Ekipa Jugoslavije premočno vodi pred Holandi jo — Vidali je zmagal na tretji etapi Koper, 27. Julija. . Tretja etapa kolesarske dirke »Po I Hrvatski in Sloveniji« je prinesla Ju- 1 goslovanskim kolesarjem sijajen uspeh. Veselin Petrovič vodi v generalnem plasmanu za 4.15 minut pred Holandcem Van der Weydenom, I Luksemburžanom Bolzanom, Italijanom Ghidini jem cer Jugoslovanoma Lakovičem in Ročičem. Ekipa Jugoslavije je dosegla na tej etapi velikanski uspeh s tem. da Je povečala vodstvo pred ekipo Holandske za 19 minut. Generalni plasman po tretji etapi: 1. Petrovič (J I.) 14,25:46, 2. Van der Weyden (H) 14,30:01, 3. Bolzan (L) 14,32:05,-4. Ghidlni (I) 14,33:40, 5. Lakovič (J I.) 14,36:38. 6. Ročič (J I.) 14,37:06. Med Šestimi prvoplasiraniml dirkači so trije Jugoslovani, kar je za nas res nepričakovan in sijajen uspeh. Današnja tretja etapa Opatija—Koper je bila razdeljena na dve poletapi. Na prvi poletapi od Onatije do Pule (94 kn») le bilo nekaj izreano težavnih vzponov. Eden resnih kandidatov za prvo mesto v končni razvrstitvi posameznikov, izvrstni avstrijski tekmovalec Durlacher je imel hudo nesrečo. Ko se je spuščal proti Raši. je bil Durlacher v nevarnem padcu hudo poškodovan in je moral odstopiti. Jugoslovanski tekmovalci Petrovič, Varga. Lakovič, Ročič in drugi so se izvrstno držali na tej naporni poletapi. Že na Startu v Opatiji sta Petrovič in Varga ušla vsem ostalim tekinovalrem. Petrovič je prvi prispel na vrh Helene, 20 km od Opatije, in so mu šteli eno minuto \ dooro.. Varga je bil takoj za njim. Vsi ostali tekmovalci na so zaostali za vodilnimi Jugoslovani za 2 minuti 40 sekund. Na cilj v Puli so tekmovalci privozili v naslednjem vrstnem redu: Viciali (Jugoslavija) 3,00:12, Petrovič V00:12, Simon ■$,00:12, Cvcjin (Partizan) 3,00:23, Sleeu-waert (Belgija) 3,03:39, Boelhouvvers (Nizozemska) 3,03:39. ... redno počasi. Iznenada se Je pojavil v tej skupini član prve Jugoslovanske skupine Dela Santa Boj za zmago se Je začel šele 1000 m pred ciljem. V sprintu je zmagal Jugoslovan Vidali, pred Dela Santo, Acordlijem itd. Vsi so imeli isti čas 3 ure. 19 min. in 55 sek. Sesti je bil Ghidinrt, deseti Petrovič, ki Je imel isti čas kakor Ghidini. Končni zmagovalec tretje etape Je postal Ljubo Vidali. B. Fljačko Maši alpinisti v Zahodnih ASpah Planinska zveza Slovenije je v letošnjem poletju organizirala alpinistično odpravo, ki bo odšla 29. t. m. v Francoske Alpe. Odpravo vodi dr. Miha Potočnik, sestavljajo pa jo plezalci iz Celja, Jesenic, Kranja, Ljubljane im Tržiča. Člani odprave so naši znani alpinisti: Oiril Debeljak, ing. Paro Dolar, Roman Herlec, Mitja Ivi-lar, Rado Kočevar, Janez KrušiČ. Igor Levstek, Marjan Perko, Milan Sara, Vido Vavken, Miha Verovšek in dr. Andrej Zupančič, ki ho sodeloval še kot zdravnik znanstvenik. Člani odprave nameravajo preplezati, kolikor jim bodo dovoljevale snežne razmere, nekaj najtežjih plezalnih vzponov v gorski skupini Mont Blanca (4810 m). K izvedbi odprave je pripomogla PZS, razne predmete in prehranč pa so priskrbela domača podjetja s svojimi prvovrstnimi izdelki. Nekatera med njimi so opremo celo poklonila ali pa dobavila po nižjih cenah Tako je kvalitetno usnje za čevlje poklonila tovarna usnja v Šoštanju, podjetje Flores iz Ajdovščine pa prvovrsten džem. Od Žveze čebelar- Veselin Petrovič je prevzel rumeno majico šali prehiteti. To se jim je tudi posrečilo. Sredi druge poletape so imeli ti .. _ _ _______ ________ dirkali prednost 3.5 min. pred skupi- skih zadrug v Ljubljani je odprava Kulturne beležke FESTIVAL V SALZBURGU porajati tako rekoč šele med narod- JE ODPRT noosvobodllno borbo, ko so zafiell iz- V navzočnosti nad 10.000 domačih dajati Ilegalni časopis .Llrlja. (Svo- ln tujih gostov Je bil v nedeljo po- boda>- p° osvoboditvi leta 1945 so se poldne slovesno odprt poletni glas- pojavili listi .LlrmdlJa. (preporod), ^ benl festival v Salzburgu. Za začetek »Elaka e vlaznimlt« (Plamen bratstva), so Izvajali tradicionalno Igro avstrlj- »Ndertuesl« (Graditelj), »Bujku 1 ru. okolici, se je moralo razbesneti takrat neoromantlka Huga yon Hof. (Mladl kmet), .Gazeta e plonerve« mansthala »Slehernik«. Slavnostni (Pionirski list), »Pioneri« (Pionir), otvoritvi pred Mozartovim spomenl- »Agimi« (Zora), »Perparlml« (Napre- vllnlh domačinov prisostvoval tudi mladine) ln »Sendetl« (Zdravje). Hiter razvoj tiska Je nudil široke | no, v kateri sta vodila na čelu Petrovič in Ročič. V prvi skupini, v kateri Je bil Avstrilec Ignjatovič, se Je razvil srdit boj. Avstrijcu se je posrečilo prehiteti drugo skupino. Po nekaj deset kilometrih pa Je moral izčrpani Ignjatovič popustiti in se spet vključiti v svojo skupino. 2ILAV BOJ JUGOSLOVANOV Bojeviti ln požrtvovalni Jugoslovani niso niti za trenutek izgubili svojih nasprotnkov Izpred oči. Po najvišjem vrhu v Piranu se cesta do Kopra nekaj kilometrov spušča. Tu so bili v čelni skupini štirje dirkači, Jugoslovani Vidali, Avstrijec Ignja- kupovati v tujini, tovič, Holandec Boelhauwers Italijan ■ O uspehih Acordl. Povsem izčrpani so vozili iz- • prejela ustrezajočo količino medu, ki je nujno potreben v višinah nad 4000 metrov. Ppdjetje Utenzilija iz Ljubljane je pomagalo pri nabavi novih derez modela »Univerzal«, tekstiilna tovarna v Jaršah je po nižji coni izdelala odlično blago, tovarna Pletenina iz Kranja pa izvrstne volnene izdelke. Na koncu naj omenimo še tovarno *LEK«, ki je odpravo preskrbela z vsem potrebnim sanitetnim materialom. Člani odprave bodo taborili v šotorih, ki jih je posodilo podjetje Planic.a-Sport iz Ljubljane. Vsi ti proizvodi načih domačih podjetij so izredno kvalitetni, tako da v bodoče mnogih stvari ne bo treba več popravo im listu. bomo redno po- po okoliol antične Celeje. V prv) polovici tretjega stoletja, verjetno za vlade cesarja Septimija Severa, je sko škodo. Porušila in raztrgala je i mnogo bregov in Izpodkopala z ele- j zveznl kancler ta«- Raab' mentarno eilo tudi obalo ob antičnem pokopališču pri Šempetru. Tudi visoke enonadstropne grobnice, čeprav sodidno zgrajene iz peščenca ln pohorskega marmorja ter zvezane i železom in zalite s svincem, niso mogle dolgo kljubovati silnim vodnim ele- Dan prej so se začele tudi poletne igre v Bregenzu z uprizoritvijo Straussove operete »Netopir«. TRI LETA SlPTARSKEGA ČASOPISA Prvi književni časopis Slptarjev, RAZSTAVE NA KORČULI V okviru festivala na Korčuli, ki ki , , ., . .. . , ... . . ga prirejajo v počastitev 2000-letnioe mentom. Na strani, ki je bila naj- . ki žive v Jugoslaviji, »Jeta ere« (No- , J , , , .. , ... , 1 .. korčulskega ladjedelništva in možnosti za objavljanje književnih del. Pri listih Je začelo sodelovati na desetine mladih nadarjenih pesnikov, pripovednikov, esejistov in kritikov. bližja strugi, so bili temelj! že deloma izpodkopani. Stavba se je nag uLla in njeni najvišji deli so se iru. vo življenje) slavi te dni 3-letnlco Izhajanja. Slptarjl nimajo tradicij v književnosti, ki se Je pri njih začela Filmske vesti SNEMANJE K1LMA .ZENICA« JE KONČANO »Studio film« ia Sarajeva j« v Zenici dokončali snemanje dokumentarnega filma o razvoju železarne in naporib ljudi, da bi to čimprej in kar najbolje zgradili. V fiilmu so obdelane nekatere podrobnoeti lz življenja v mestu — zah-" * ribolov itd Soenarij za film »Zenioa« sta na pisala Camil Sijarič in Tomo Janjič. Režiral ga je Tomo Janjič. Film je dolg 450 m. FILMSKA SKUPINA UFUS JE SNEMALA NA BLI2NJEM VZHODU IN V EVROPI Tričlanska filmska skupina UFUS, v kateri so Vladimir Slijepčevifi, Pe ri (režiser) ter Nikola Majdak in Vladimir Basara kot snemaloa, ki je v začetku maja odpotovala v dežele Bližnjega vzhoda, Severne Afrike In Evrope, je te dni prispela v Ham hurg. Na tem potovanju je obiskala tudi Libanon, kjer je snemala v Bejrutu. V Siriji so snemali pristanišče Latakijo, ki ga gradi naše gradbeno podjetje ter nekaj bližnjih vasi, v Egiptu pa Aleksandrija In Katro. V Italiji so snemali Benetke, Pa lermo ln SiolliJo nasploh. Ta skupina bo iz Zahodne Nemčije odpoto vala v Belgijo In na Holandsko ter se bo prek Anglije vrnila v Severno Afriko. Potovanje bo trajalo Štiri do pat mesecev. Iz posnetega gradiva bodo izdelali več potopisnih filmov na normalnem in nekaj kukturnih filmov na ozkem traku. DOKUMENTARNI FILM »MAKEDONSKIH NARODNIH IGER« 700-let- nioe rojstva Marka Pola, bodo odprli v mestu Korčuli tri razstave, ln sicer razstavo ladjedelništva v stoletjih, lazstavo gospodarstva in razstav« kamnoseštva. Razstavo korčulskega ladjedelništva in pelješkega pomorstva bodo uredili v novem Domu kulture. Razstava kamnoseštva je urejena v lepem poslopju iz 16. stoletja. Tukaj je razen sedanjega korčulskega | kamnoloma prikazaua tudi obdelava kamna za razne zgradbe izven Korčule. Razstavljene so tudi fotografije takšnih zgradb: parlamenta v Bu- Ljubo Vidali zmagovalec tretje etape POL ETAPE PULJ—KOPER Druga poletapa Pulj—Koper Je bila lzredtio razburljiva. Ze takoj po odhodu Iz Pulja se Je začel žilav boj. Toda Jugoslovani so, kakor vedno doslej, v čelni skupini. V isti skupini so tudi najhujši Petrovičevi tekmeci Van der Weyden, Bolzan ln Ghidini. Petrovičeva naloga v drugi poletapi je bila, da z dobro taktično | vožnjo obdržali prednost, ki Jo je dosegel v prvi poletapi do Pulja. Nekaj dirkačev, med njimi Avstrijec Ignjatovič, Holandec Boelhau-wers ln Italijan Ghidini z Jugoslovanom Vidalljem so Iznenada pustili1 za seboi glavno skupino ln Jo sku- V NEDELJO MOTORNE DIRKE NA LJUBELJ Kdo bo najhilreiši? Obiskovalci bodo uživali v zanimivosti športnih tekem in lepoti pokrajine Po koiledarju FIM (mednarodne skih dirk že močno prodrl v svet. Za avto-moto zveze) bodo 1. avgusta na pogoje nastopa na tej veliki pri.ro* Ljubelju II. mednarodne avtomobil- ditvj se zanimajo tudi tekmovalci ske in motociklistične dirke, ki bodo raznih tovarniških znamk iz Angli-veljale tudi za šampionat FLRJ je in Kanade. Kot kaže, bo mednarodna udelež- j Na letošnjih iljubeljskih dirkah ba zelo velika, saj je sloves ljubelj- pričakujejo rušenje absolutnega re- »Vardar filme v Skopi ju snema v |dimp®8ti. Aja-Sofije v Carigradu ter režiji Trajča Popova dokumentarni ibdvilLnih zgradb v New Yorku, v fiilm »Makedonske narodne igre«. V Buenos Airesu, na Dunaju, v Valo-filmu, ki bo do-lg kakih 500 m Ln bo nl Carigradu in drugih središčih izdelan konec tega leta, bodo posnete mnogo najlepših dubrovniških izbrane makedonske narodne isrre, ki zgradb, jih bo izvajal ansambel narodnih pe- j smi in plesov »Taneč« In druge fol- j SEMINAR ZA TUJE SLAVISTE klorne skupine. Film »Makedonske Bobet zmagal v 18. etapi Pariz, 27. Julija. (AFP). — Francoz Louis Bobet, ki vodi v generalnem plasmanu kolesarske dirke »Tour de France«, Je danes zmagal v osemnajsti etapi od Grenoblea do Brinanco-na na 216 km dolgi progi. Bobet vodi zdaj v generalnem plasmanu s 107 urami, 59 min. in 10 sek. Drugi Je KUbler (Švica), ki zaostaja za njim za 12 min. 49 sek. ' W< i >*■>>•. ............... ’ ‘ ■ ■ > >■/-- - ’ >,*»■> . : • •-A' •. Jv Na ljubeljski krivini DOGODEK ZA FILATEI ISTE \ Jutri bo v Ljubljani odprta II. jugoslovanska filatelistična razstava z mednarodno udeležbo V četrtek 29. julija bo v Moder ni galeriji in Jakopičevem paviljonu nasije Krnjanič. Stara Ljubljana jo prikazana na nov in zelo zanimiv J.jkjubljanj odprta II. jugoslovanska način, nova znainkg pa je natisnje- narodne igre* je namenjen predvsem tujini. Snemalec je Ljube Petkovški, ki je z uspehom snemal tudi prvi barvni film »Vardar filma« »Ohrid«. filatelistična razstava. Ob tem naj- _ . . _ v,,, večjem povojnem filatelističnem do. Dne 3. avgusta se bo v Zagrebu g0(j|(U v naiji deželi bo prišla v pro- začel seminar za tuje slaviste, ki se met nova priložnostna znamka v vred-ga bo udeležilo 45 študentov ln pro- nosti 15 dinarjev Motiv za to znnrn- m ko je vzet z neke stare skice Ljub. fesofljev lz 10 evropskih držav to ljanR ix xvn Btoletja, predelal pa Kanade. jo je beograjski slikar ln graver Ta- m Novo mc!»to SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« Novo mesto potrebuje za svoja gradbišča v Sloveniji: dva gradbena inženirja, pet gradbenih delovodij, več železokrivcev, zidarjev, tesarjev in teracerjev Plače po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru, s terenskim dodatkom. Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela dostavite direkciji v Novem mestu. na v tribarvnem globokem tisku na stroju, ki Ra je nedavno nabavil zavod zp izdelavo bankovcev. Na&in, kako je izdelana znamka druge jugoslovanske filatelistične razstave, je pri nas novost Vsi ljubitelji lepih znamk bodo prijetno presenečeni, ko bodo videli to novo jugoslovansko znamko, ki po lepoti in* iz-delavi prav nič no zaostaja za najboljšimi tujimi znamkami te vrste. Za ponatis so uporabili temnozeleno barvo v kom-linaciji s temnosivo in sepija barvo. II. jugoslovanska filatelistična razstava bo res velika filatelistična manifestacija v naši državi. Razen filatelistov iz vseh naših republik bo na razstavi zastopana s svojimi znamkami tudi generalna poštna direkcija. Vrhu tega bo na njej prvikrat po vojni sodelovalo tudi podjetje Conrvoisier iz Chaud de Fondsa (Švica) s svojimi prekrasno izdelanimi znamkami Izostal tudi ne bo s svojo zbirko znamk belgijski posla.nik v Jugoslaviji g. Delcoigne, ki doslej ni zamudil nobeno jugoslovanske filatelistične prireditve, no da bi raz stavil del svoje velikanske in lepe der) 11:45.3; nad 1100 erm; Željan zbirke znamk Skratka, pričakujemo, (Ttst) 10:lfi. da bo II. jugoslovanska filatelistič- Organizacija tekmovanja je bila na razstava v celoti u*i>Sf prav dobra. korda, ki ga ima na standardni lju beljski progi Nemec Denzel s časom minut in 1 sek. Najboljši Jugoslovan, Boško Snajdor iz Zagroba, je lani dosegel čas 5 minut 32 sek z BMW 750 ccm s prikolico. Organizacijo te obsežno prireditvo je prevzelo AMD Tržič, ki k e na ljubeljske dirke že dalj časa marljiivo pripravlja. Ljubeljska cesta z največjim vzponom v Evropi in z značilnim prelazom je znana doma in v tujini. Obiskovalce ljubeljske prireditve bo navdušila lepa, divje romantična pokrajina in seveda tudi novo gostišče, ki bo julija sprejelo prve goste in ki je zidano v značilnem alpskem slogu ob vhodu v ljubeljski predor. Zato ho že sedaj odločite in 1. avgusta nasvidenje na Ljubelju. Motorne dirke v Celju Celje, 25. jul. V organizaciji Avto-moto društva Šlander so bile danes v Celju hitrostne ulične dirke na 1430 m dolgi krožni progi. Motorji so vozili osem krogom, prikolice m avtomobili pa po šest krogov. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: do 125 ccm: Mladen Cerič (Maribor) 12:09; do 250 ccm: Cerič 12:02 (najboljši čas dneva); do 350 ccm: Benjamin Željan (Trst) 12:41,3; do 500 ccm: Milan Rupel (Trst) 12:22,6; nad 500 ccm: Nikola Trnjak (Zagreb) 12:24,7; prikolice: Pristavec s sovoza-čem Pogačarjem (Tržič) 10:45 3; avtomobili do 1100 ccm: Hudokmet (9lan- DNEVNE NOVICE 11. K.v.et za Prosveto In kulturo MLO J^Jubljaiia m Okrajni od^or Zveze „,r'cv NOV Ljubljana obveščata vse oti* Padlih borcev in irtev faši-sucnega nasilja Iz Ljubljane, ki so Li ,,?kem lelu 1953-54 prejemali Stl-Penuljo za šolanje od Sveta za pro-„7°Jn kulturo MLO Ljubljana ali klavnega odbora Zveze borcev loti Slovenlje, da vlože za šolsko 55 novo prošnjo z nasled- . Prl'°8aml: potrdilo o šolanju, zadnjega šolskega spričevala, tivfn ° Premoženjskem stanju, po-,0 dohodkih staršev in Izjavo «£..fxns. ga odbora Zveze borcev. — r7 lahk° vložijo tudi vsi vajen- Sl,'o^akl ln vlsokošolcl otroci padlih žrtev fašističnega nasilja lz “jubljane, ki do sedaj te podpore nl-'Prejemali, pa so do nje upravičeni, prošnjo dostavite nekolkovano naj-„??neJe do 15 avgusta 1954 na Okr. p~~or Zveze borcev NOV Ljubljana, J?va cesta 9-H. soba 23. Afriški balet »Kelta Fodeba« nastopi v sredo, 4 julija 1054, v Unionu loaer bo zaradi boljšega pogleda “v‘gnjen). Skupina nastopi s plesalci, Pevci, bobnarji ln požiralci ognja, ne Vvern svetu Je imela fenomenalne uspehe. Vstopnice od danes dalje v 'unarmonljl od 10—12 in od 17—19. milijonske Škode napravijo vsako leto molji. Ali ne bi pravočas-MOTojalll V obleko s sredstvom RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za sredo. 28. julija Poroftila o L’ 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15-00, 17.00, 19.30 in 22.15 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi po-,.^ i pester glasbeni spored) vmes ?5.30-5.40 Jutranja telovadba-o.30—c.85 Radijski koledar in pri. reditve dneva — 7.00 Pregled tiska — <■05 Jutranji orkestralni Bpored UfMt, liespighi) — 7.30 Za gospodinj® — 7.35 Zabavna glasba, vmes rok-Jame in objave — 8.10 »Veseli dečki« ■grajo polko in valčke (Prenos iz Maribora* — 8.30 Za pionirje — »■50-9.00 Zabavna glasba - 12.00 "jUbljanski komorni zbor pod vodikom Milka fikoberneta poje slo. tiod Uršljo goro postavili poštni dom V njem bi filani sindikata s svojimi druiinaml preživ ljali letni dopust, tako da bi si sumi kuhali in plačevali samo odškodnino la Inventar. Predlagal Je še, da bi vsak uslužbenec prispeval nekaj od svoje plače da bi tako kupili 900 m2 zemlje od kmeta Spanževa na Selah pri Slovenjem Gradcu In tako so zbrali 00.000 din in odkupili zem. Ijo Delati so začeli v hudi zimi januarja 1 1953. Uslužbenci so v visokem snegu vozili vsak svojo samo kolnlco in na odkupljenem zemljišču kopali ilovico, da bi tzdelovali zidno opeko Kolektiv železarne Muta lim je podaril prvo orodje; krampe, lopate ln motike Sleherno nedeljo so bili poštarji na delu Ko je skopned Novozgrajeni turistični dom pod Uršljo goro jetju delajo pri nekaterih strojih tri izmene. I DOMŽALE V Grobljah pri Domžalah je bil v ponedeljek zaključen gospodinjski tečaj za učiteljice osnovnih šol in nižjih gimnazij Tečaj je trajal tri tedne, organizirali pa so ga Svet za kulturo In prosveto LRS, Zavod za napredek gospodinjstva ter Društvo učiteljev. Del stroškov so poravnali tudi okraji, ki so poslali učiteljice na tečaj. vanjem trgovin oz. njih uslužbencev zadosten? Ze zgoraj smo navedli nekatere napake in slabe strani delavskih svetov oz. upravnih odborov. Isto bi mogli reči tudi o ostalih naštetih organih družbene kontrole. Tako bi n. pr-ljudski odbori lahko več svojih funkcij prenesli na osnovne or-, gane — na zbore volivcev. Ze | sedanji zakon o ljudskih odborih ' to dopušča, vendar se v praksi še ne izvaja. Posledice te ozkosti se bolj in bolj čutijo. Tudi razne inšpekcije ljudskih odborov, ki posegajo zgolj administrativno v poslovanje trgovin in ostalih podjetij, ne dosegajo pravega učinka, ker ne morejo pravočasno opaziti in preprečiti poslovnih nepravilnosti. Podobno je z družbeno evidenco Narodne banke, ki sicer-sili podjetja k večji disciplini denarnega poslovanja, a je znan odpor nekaterih uslužbencev podjetij, ki so ga pokazali do te vrste družbene kontrole. Zato je nujno potrebno reorganizirati trgovino in družbeno kontrolo nad njo do stopnje, ki bo današnjim pogojem in okoliščinam najbolj primerna. Pri tem bo seveda treba spremeniti ali dopolniti nekatere gospodarske predpise, ki zdaj neugodno vplivajo na večjo gospodarsko samostojnost posameznih manjših trgovskih enot. Tako bi bilo treba dopolniti zakon o delavskem samoupravljanju, ki današnjemu razvoju proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov ne ustreza več. V trgovini bi bilo potrebno In primerno preiti Iz delavskega samoupravljanja k družbenemu upravljanju. Kakšna naj bi bila oblika tega družbenega upravljanja? Ni težko ugotoviti, da bi bilo najbolje. če bi upravljali trgovine trgovski kolektivi in potrošniki, ker bi bilo upravljanje neposredno po najbolj prizadetih. Tako sodelovanje trgovin in potrošnikov bi nedvomno pozitivno vplivalo na kakovost blaga, organizacijo procesa, na zmanjšanje proizvodnih stroškov in na pocenitev blaga. Seveda je treba vse to spraviti v sklad s posebnimi nredpisi, to je določiti pristojnosti trgovskega kolektiva in potrošnikov, ker bi vse skupaj ob?0tf*,° del pristojnosti, ki jih imajo sedaj delavski sveti. S tako reorganizacijo trgovine, s katero se v tem času bavijo’ posamezna trgovska podietja v radovljiškem okraju, bi dali našem« trgovskemu omrežju postopoma širši značaj — upravljanje trgovin bi prenesli na celotno družbo. Tečajnice so pridobile praktično'to 1e. Vključili bi V poslovanje znanje, ki jim ho koristilo pri bodo- tudi potrošnike, katerim ie trgo- IZ so " o rga niza tor jem^tečaja^prav vina pravzaprav namenjena hvaložne. V. G. Spet žrtev električnega toka V Podgorju pri Kamniku so se Je opazil, da mu manjka puška. Sva-3ci igrali ln plezali po strehi —, rimo ljudi, da ne bi kupili puške oo otroci _ 12-letnl učenec kamniške osnovne ( neznancev šole se je povzpel najvlšje. Hotel Je pokazati mlajšim tovarišem svoje Junaštvo rekoč, da se ^rav nič ne boji prijeti za električno žico. Svojo mladostno prešernost le plačal z življenjem — električni tok ga Je na mestu ubil. 2 sneg, so pričeli kopati temelje. Bližnji kmetje so Jim pomagali prevažati kamenje in drug material Pri kmetih so dekleta kuhala za delavce. Ko so pozneje požtarji precej za služili z nadurnim delom so 50 od. stotkov tega zaslužka darovali za rradnjo doma. Tako se je spet nabra-o 50.000 dinarjev Kmetje so jim darovali Se nekaj lesa. ln pismonoše, uslužbenci tn uslužbenke ter upravniki pošt so oosta.ll zidarji, tesarji in težaški delavci. Ker niso imeli de. narla, da bi «1 kupili strešno opeko, so si izposodili stroj ln Jo začeli izdelovati iz cementa kar sami. Sedaj imajo skrbi še z notranjo opremo Sindikat PTT1 iz Maribora jim bo s prostovoljnim delom izdelal vrata ln uredil električno in telefonsko napeljavo Glavni odlor sindikata jim je podaril 300.000 dinarjev. Izdatno jim je pomagal tudi 0L.0 Slovenj Gradeo Zelo se že veseHJ<* dneva otvoritve. ki bo 15 avgusta Rite kar se da, da bi do tedaj bilo prav vse opravljeno V domu bodo namestili lepe kroparske lestence In lepo izdelane kljuke za vrata. V točilnici bo koroška peč, v kuhinji pa velik lep štedilnik. Tudi radio aparat " Neznana utopljenka Dne 24. julija so potegnili lz Save v vasi Dol. Leskovec pri Brestanici (Rajhenburg) neznano žensko truplo v starosti od 30 do 35 let Utopljenka Je precej močna, ima okrogel obraz, temno kostanjeve lase spletene v kito na zatllnlku, visoko čelo, obrvi kostanjeve tn modrozelene oči Zgornji desni podočnjak in prvi desni kočnik Ima Iz zlata, medtem ko Ji na levi zgornji strani manjkata dva zoba ln prvi zgornji sekalec. Na levem Ilcu Ima bradavico. Po prstih se pozna, da Je utopljenka kadila. Oblečena Je bila v navadno platneno črtasto obleko slvkastomodre barve in roza perilo Zdravnik meni, da Je bilo truplo v vodi največ osem dni. Na truplu ni znakov nasilja. Zato prosimo da kdor kaj ve o neznanki, naj Javi naj bližji postaji LM alt pa Tajništvu za notranje zadeve. Krško. Na dan pred občinskim praznikom se je kamniška ambulanta preselila v novo poslopje na glavnem trgu. Na prostoru, kjer so bile še pred dvema letoma ruševine, ki so bile v spotiko mimoidočim in so kazile podobo mesta, stoji sedaj lepo poslopje. Pročelje je narejeno po zamisli mojstra Plečnika. V pritličju še urejujejo prostore za novo deli- ^ st„ 41 let. iz Ma- katesno poslovalnico, v prvem k0l pri Mozirju tn Anton Poličnik, nadstropju pa so obrnjene proti j star 42 let, iz sp podbrežja, sta se trgu tri velike sobe. V eni je 1 iz ljubosumnosti »talno Pr«P\™laQ ... , ,____Sovraštvo, ki ga Je Imel PolieniK do posvetovalnica za matere v drugih I Klanenllcai pa je 18 t. m našlo svoj dveh pa zobna ambulanta, zraven ! konec. Ta dan Je Poličnik zaklal pa je še kopalnica in temnica za j Klančnika, nato pa nanj 6e streljat riintgen. V drugem nadstropju i ® Je zobotchnični laboratorij in njuna "izvoljenka rollčnlka in nje- Mina spet povzročila nesrečo v Dne 24. Julija Je Aleksander Sker-lak, sezonski delavec, kosil na Kleču pri Kočevju. Med košnjo Je konica kose zadela v vžigalnik mine, ki Je eksplodirala Pri tem Je Skerlak izgubil roki in desno oko Skerlak je doma iz murskosoboškega okraja m le oče dveh nepreskrbljenih otrok. • D V stnnovanje s ponarejenim ključem Dne 20. julija 1e neznan storilec vlomil v stanovanje Marije Lavrenčič v Ptuju na Trati 16. Zlikovec Je prišel v stanovanje s ponarejenim ključem ln ukradel raznovrstnega perila za pribl. 11.000 din Preiskovalni organi so v nekal dneh aretirali E. N-. starega 19 let, ki ie je tiste dni brez posla potikal po Ptuju. Pri njem so našli ukradeno perilo ln ga po končani preiskavi predali Javnemu tor žilstvu v Ptuju. Roparska tolpa v okolici Griž Okoli Griž se že deset dni potika roparska tolpa. V noči od 18. na 19-julll Je neznana tolpa vdrla v skladišče Savinjskega magazina v Zabu-kovlcl. Tatovi so spretno prekopali ' zid ln skozi odprtino odrinili železni zapah, nato pa odnesli precej blai s za moške obleke, perilo, sto par nu««... . —... Zabovc. vola. Ker so bila hišna vrata dobrr okral Ptuj. 1e zgorelo stanovanjsko zaprta, na oknih pa .železni okensM poslopje zaradi slabe električne na- križi, so zlikovci odšli Dnig večer le peljave. Skoda znaš« 3f>0 000 din. neznanca pregnal v Zabukorlcl tz V nedeljo so svečano odprli most podstrešne sobe rudar G. B Nezna- čez Kolpo prt Brodu na Kolpi. Most, P„čko SO mu ukradli nec 1e prlSel v sob? Pq.testvl. la Jo čez Kolpo je bil med vojno porušen, I .............. ’ Jožetu Koželju, upokojencu Zaradi ljubosumja stanovanje za hišnika. Z dograditvijo novega poslopja je kamniški Glavni trg reguliran, v kratkem pa bodo prostor pred zobno ambulanto asfaltirali in „ pištolo Pokopal ga je približno i 200 m proč od hiše kjer 1e «tanovala ' njuna Izvoljenka rollčnlka in njegove pomagače so aretirali ln predali Javnemu tožilcu. Nesreča zaradi slabe električne napeljave postavili na sredi trga vodnjak1 Antonu Ergusu v vasi BROD NA KOLPI 1e ukradel pri sosedu V soboto zve- a« .1’ “hftdrt" n "n hn r Til ^«7 nolet letos pa so ga zgradili ob pomoči Jožetu Koželju, upokojencu iz Cer pa Je tričlanska tolpa okrog pol- *< .b°i° 1, nnokolc OLO Delnice ln Kočevja. Zaradi pro- Stahovice prt Kamniku, so neznanci noč! vdrla v gostilno Zupanc, kler ^ tako Som za metne zveze med LR Slovenijo ln LR ukradli lovsko puško Ko se le vračal Je odnesla več tisoč din tn obleke ! ndnrt a Hrvatsko Je most posebno važen. • z lova domov, se le usedel pod drevo, Organi Ljudske milice tolpo za- vsakogar oaprt Mojca D k^eT zaspal Ko pa se le prebudil, siedulejo. •> _ . , i«i *a aa i Uredništvo Llubllana Kopitarjeva ulica fl/IIl. telefon 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska List izdaja Sasoptsno *alo*nlSko podjetje .Borba. » Beogradu, DeCansk* aL 31 telefon M'0®* ^rednlSt ^ cjlnUovec - Oprava Kopitarjeva ulica 2 telefon 39-181 T>lefon rubrika teL St 21-613 in kulturna rubrika tel St 21-887 Nazoi jeva uLlO/1 - Odgovori.' “tednik P eda) 42 _ Tisk Tlskarne .U„dske or a vice. - Poštnina plafan* v <"Wmi za narofinino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujuao 500 din — Čekovni raCun pri