Poštnina plačana v gotovini.
Leto II.	V Kočevju, dne 10. julija 1927	St. 13.
Izhaja
vsakega 10. in 25. v mesecu.
Naročnina za leto 1927 30 Din.
Številka poštno-čekovnega urada Ljubljana 12.592.
Ljudska
Glasilo gospodarstva, "prosvete in politike.
Uredništvo in upravništvo: Kočevje št. 18.
Telefon štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10—
Vsebina:
Na razpotju. — Prelom Anglije z Rusijo. — Zvera Slovenije preko Kočevja z morjem. — Občni zbor „Dijaškega Doma v Kočevju". — Tedenske vesti. — Iz NRS. — Iz sodne dvorane. — Gospodarstvo. — Inseati.
Na razpotju.
Kočevje, dne 9. julija 1927.
Osem dolgih let burje in prepira smo potrebovali, da je proniknilo tudi v najvišjih vrhovih državnega vodstva prepričanje, da naše vodilne stranke po svojih oficijelnih zastopnikih nimajo pravega razumevanja za potrebe ljudstva in neodložljive naloge naše nacijonalne države in da niti vsakdanjim nalogam javnega življenja niso kos. Medsebojne osebne intrige in intrigice na političnih tleh centralnega vodstva države, zmerjanje po časopisju, hujskanje drug na drugega po shodih, sicer pa večen boj le za to, kdo bi vodil vlado in ministre in s tem državno moč v svoje roke, da žnjo, ne vstvarja dobrine ljudstvu, za kar menda volimo poslance, ampak le za to, da se udari po političnem nasprotniku sodržavljanu in popravi morda svoja navidezno gospodarska v resnici pa le političnim svrham strankinih voditeljev služeča svoja podjetja z državnim denarjem — to je bila politika vseh naših strank v zadnjih osmih letih. Kaj čuda, da so izginili iz javnega življenja vsi idealisti, da so se poštenjaki stisnili v kot, ljudske mase so pa postale nezaupne in apatične. S tem, da je izginil iz javnega življenja idealizem, so izginile tudi visoke in plemenite ideje, tiste ideje, ki podirajo slabo in vstvarjajo dobro, — tudi nove države, ako je treba —, a s tem, da se je polastila ljudskih mas apatija nasproti javnim poslom in nezaupanje v vstvarjajočo moč voditeljev, se je ustvarila atmosfera, dostopna vsem podzemnim silam ter tem dala priliko, da one nevidno zberejo ljudsko moč v svojih rokah ter jo v trenutku, ki se bo njim za nje in njih cilj zdel ugoden, puste eksplodirati . . .
Da se to prepreči, je bilo treba vzeti diskreditiranim in nesposobnim voditeljem državno moč iz rok ter preko oficijelnih vodstev vseh strank sestaviti volilno vlado iz mož, katerih roke in. sloves so čisti ter dati tako narodu priliko, da si ob strogem varovanju demokratičnega principa, ustave in zakonov izbere svobodno nove može, nove voditelje svoje usode.
11. september 1927 postane vsled tega lahko mejnik v razvoju naše narodne države in svobodnega ljudstva, lahko pa tudi spomenik lastne politične nezrelosti.
Priznavamo, da je pri danem položaju, ko obvladujejo ali bolje: maše usta javnemu mnenju potom mogočnega časopisja še stari panizanski magnatje, treba za tak zamahljaj in naskok moža trdnega značaja, jasnega upogleda in železnih živcev, pa tudi absolutno zanesljivega ločil ca idej, moža, ki v delu za uspeh in zastavljeni cilj zna ločiti pravo zlato od mačjega zlata.
Mož pa, ki za ta cilj veže nosilce različnih nasprotujočih si idej in meče v svoj politični lonec poleg dobre torte tudi zelje, kašo in močnik, sižesampiše svoj politični mene tekel fares, a državi in njeni ideji bo provzročil nenadomestljivo šk&do.
To v album to pot politično odločujočim faktorjem.	Dr. S.
Prelom Anglije z Rusijo
preti, da bo preobrnil svetovno politično ravnotežje, ki je bil z muko in žrtvami ustvarjen v Lokarnu. Težišče dvoboja med Anglijo in Rusijo se je na en mah preneslo iz rižovih poljan Jangtsekianga v Evropo, iz puško in krvavih bajonetov kitajskih generalov na evropsko diplomatsko šahovsko mizo. Nesigurnost angleških šans v Vzhodni Aziji in zbližanje Nemčije in Francije je Angliji predočilo grozečo izolacijo v Evropi. Vsled tega je nenadoma prekinila vse zveze z Rusijo, v nadi, da potegne merodajno Evropo v očigled boljševiški nevarnosti za seboj. Že danes se lahko reče, da se ji naskok ni posrečil — gospodje lordi, ki na Angleškem vedre in oblačijo, so se politično uračunali. Vsled tega poskušajo zanesti nesoglasje med Nemčijo in Francijo. V ta namen se Anglija — potom časopisja seveda — izreka za združitev Avstrije z Nemčijo, ponižuje v malenkostih francoske zaveznike, Nemčiji in Italiji pa skuša iti kar največ na roko, da bi tako izolirala Francijo in jo konečno v sili ali pridobila za svoj protisovjetski koncept ali pa ji postavila nasproti kontinentalne ,v.iesile, ki bi ji držale ravnotežje, da bi Anglija med tem izpeljala svoj udar na ruske Sovjete si tako za daljšo dobo osigurala preponderanten položaj v Aziji in s tem v svetu. To slednje bi silno ponižalo francoski prestiž v svetovni politiki; od spretnosti francoskih
diplomatov zavisi, da se ta grozeča pre-grupacija ne izvrši na stroške Francozov.
Mi Jugoslovani pratimo to precej nevarno igro angleških lordov s popolno pozornostjo, ker gre koncem koncev tudi za slovansko kožo. Slovanom Angleži niso bili nikdar naklonjeni in jim tudi nikdar ne bodo To je aksijom, ki dopušča izjeme taktičnega značaja, jedra te zgodovinske po stoletjih potrjene resnice pa ne morejo te izjeme spremeniti. Naj se ima o sovjetih in njih voditeljih tako ali drugačno mišljenje, dejstvo je in ostane, da bi v slučaju britskega navala naRusijo branili sovjeti ne samo sebe, ampak tudi s lo-vansko zemljo in slovansko močin veljavo v svetu. Slovansko moč in veljave v svetu pa je ozadje, iz katerega zamore edino zanesljivo, brez ozira na vlade, črpati tudi naša državasvojo politično moč.
In s tem je v jedru rešeno tudi naše stališče v tem svetovnem sporu.
Zveza Slovenije preko Kočevja z morjem
je zagotovljena. Te dni se je mudila namreč v Kočevju posebna ministerijelna komisija za zgradbo novih železnic, da si ogleda teren in določi smer nove železnice na podlagi sklepa delegacijske ministerske komisije strokovnjakov, ki je zborovala od 15. do 18. decembra 1926 v Beogradu. Kot znano, se je ta sklep glasil, da naj priključek Kočevja na sušaško progo določi posebna minister-ska komisija na licu mesta. Ta komisija je prišla dne 3. julija v Kočevje in je začela takoj s preiskovanjem terena. Načelu te komisije je bil generalni direktor državnih železnic v. p. ing. Babovič, člani pa prof. ing. V a s k o v i č, načelnik v prometnem ministerstvu državnih železnic, ing. Dimitrij e vič ter vseučiliščni profesorji kot geološki strokovnjaki Alačevič in Luka-čevič iz Beograda, prof. Koch iz zagrebške univerze in ing. Markovič iz Beograda, slednji tudi, kot šef sekcije, ki bo imela sedež v Kočevju. Gospodje so si ogledali svet in projekte ing. Klodiča, ing. prof. Musila ter Župneka. Dne 6. julija so se povrnili v Kočevje, kjer jih je sprejel in pozdravil mestni župan kočevski Dr. Ivan Sajovic ter jih povabil na banket, ki ga je na čast tem strokovnjakom in osta-
lim v Kočevju v važnih državno-gospodarskih vprašanjih se mudečim gostom priredila mestna občina kočevska v hotelu „Trst". Zaeno žnjimi so bili povabljeni tudi slučajno v Kočevju se mudeči generali in njih oficirji ter vse mestne korporacije in zavodi z njih predstavniki. Velika dvorana hotela Trst je bila lepo okrašena ter je komaj sprejela številne visoke tuje in domače goste. Vrsto pozdravov je otvoril imenom Mestne občine kočevske mestni župan Dr. Ivan Sajovic, ki je v prisrčnem govoru pozdravil visoke go-ste, predvsem šefa ministerijelne komisije, in pa generaliteto, pa tudi navzoče Hrvate iz gorskega kotara, Delnic in Zagreba, pov-daril globok pomen tega večera, ko so se v skupnem pozitivnem ustvarjanju gospodarskega napredka Slovenije in kočevskega okraja znašli v Kočevju v skupnem delu tako Srbi, kakor tudi Hrvati in Slovenci, da z združenimi močmi tudi ta košček skupne naše domovine zvežejo na eni strani z jugom in s tem s srcem naše narodne države, na drugi strani pa z morjem, da nam tako od-pro pot do te svetovne prometne žile, in nam ustvarijo pridobitne vire svetovnega gospodarstva. Napija bratsko zdravico Srbom in Hrvatom ter skupnemu plodonosnomu delovanju v blagodat in napredek vseh treh plemen našega troimenega naroda. Imenom Srbov je odgovoril mestnemu županu univerzitetni prof. načelnik ing. Vaško vi č, se zahvalil v izbranih besedah za lepo dobrodošlico in pozdrav mestnega župana ter kočevskega prebivalstva, izrekel prepričanje, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci v slogi in skupnem delu nepremagljivi ter je napil mestu Kočevju in Slovencem z zagotovilom, da bodo ohranili vsi člani komisije na Kočevje in njegovo ljuheznjivo prebivalstvo najlepši spomin. Imenom Hrvatov je pozdravil komisijo direktor H i b š e r iz Delnic, proseč jo, da naj delo v interesu siromašnega, a na naravnem bogastvu imo-vitega gorskega okraja, to je gradbo železnice kar najbolj pospeši in izbere tisto progo, ki odgovarja nujnim gospodarskim interesom številnega prebivalstva gorskega kotara. V istem smislu govori tudi biležnik Briški iz Delnic, ki napija slogi in složnemu ustvarjanju vseh prebivalcev lepe in svobodne naše Jugoslavije, zlasti pa tudi kočevskim Slovencem, ki se požrtvovalno trudijo za novo progo.
Višek celega večera pa je dosegel banket ob patrijotičnem in elegantnem govoru generala Vojislava Vukoviča, ki se je v bodrilnih in izbranih besedah zahvalil mestnemu županu in mestu Kočevju za lepo gostoprimstvo, ki ga uživajo v Kočevju, ter za plemenita stremljenja, ki jih kaže njegovo prebivalstvo za napredek skupne naše otač-bine, z zagotovilom, da bo naša otačbina vedno pripravljena na vse za korist in napredek svojih sinov. Frenetično ploskanje in silne ovacije so spontano v počast Srbom in srbski vojski zavalovile po širni dvorani, vmes pa so se oglasili akordi „Bože Pravde" nakar so ovacije ravnotako spontano prešle v petje državne himne celokupne dvorane. Bil je to diven naravni izbruh patrijotizma vseh navzočih, trenutek, ki je globoko ganil navzoče brate Srbe in ki ga ne pozabi nihče, ki ga je doživel. — V prostem domačem razgovoru je nato med godbo in petjem minul ta prekrasni večer, ki ponese ime kočevskega mesta globoko med brate Srbe in Hrvate.
Občni zbor „Dijaškega Doma v Kočevju”
se je vršil dne 2. julija t. 1. v društvenih prostorih v Kočevju. Prišlo je za sklepčnost dovoljno število društvenikov. Predsednik Dr. Sajovic je otvoril zborovanje in podal pred-sedstveno poročilo. V tem je povdarjal, da je poslovno leto 1926/27 stalo v znamenju gospodarskega in finančnega uravnoteženja društvenega poslovanja, ki se je nasproti lanskemu vsled nakupa Venuševe hiše zvišalo za 50%, nasproti obratovanju v letu 1924/25 pa za 100%. Podal je društ-venikom interesantno sliko delovanja, kako je zaeno z odborom na podlagi pooblastil lanskega občnega zbora preuredil, dvignil in kanaliziral svet okrog Venuševe hiše, isto znotraj renovira! v društvene svrhe in jo opremil s potrebnimi mobilijami itd. ter celo poslopje zmoderniziral, vstrezaje modernim higijeničnim predpisom in zahtevam takega zavoda. Posledica tega delovanja, čiščenja in prilagodenja sveta in hiše društvenim svrham je, da je odslej pošteđena okolica te hiše od vsake poplave in da se je cela hiša lepo osušila in postala izvanredno zdrava zgradba. Cela hiša služi za spalnice in umivalnice, ki so vzorno v vsakem nadstropju prirejene. Razun tega se nahaja v tem poslopju tudi muzikalna soba in pa soba za radio s postajo. Pri tem delu je šla društvu posebno na roko Trboveljska premogokopna družba, Vodstvo Kočevje, za kar ji izreka posebno zahvalo. Vsled prenosa spalnic v to novo hišo so v starem poslopju postali prosti dve srednjeveliki dvorani poleg prejšnje učilnice, ki se je nato s tema dvoranama razširila v prostorno skupno naravnost vzorno učilnico. Število gojencev je vsled teh pri dobitev poskočilo nasproti lanskemu letu za 50% ter bo za prihodnje leto razširitev še za 10% mogoča, da nam ne bo treba toliko prosilcev odkloniti kot smo letos še morali. Oni cilj, ki smo si ga postavili ob nakupuVenuševegaposestva, jedo-sežen.
Da pa zamoremb pokazati na tako sijajne rezultate društvenega delovanja tako v gospodarskem in finančnem kot v pedagoškem pogledu, kot bodo poiočali posamezni referenti, pa gre hvala ne samo odboru, ampak tudi ravnateljstvu tukajšnje državne realne gimnazije posebno g. ravnatelju prof. Antonu Burgarju, ki je v pravilnem razumevanju visokih ciljev, ki jih zasleduje naš inštitut, podpiral naša stremljenja v najplemenitejši smeri, in pa šefu pedagoškega vodstva zavoda g. prof. Poloviču in gospodarju prof. Dr. Josipu ilcu. Naj bo torej dovoljeno izreči iz tega mesta vsem tem gospodom najiskrenejšo zahvalo. (Odobravanje.) Gospodar prof. Dr. Josip lic poroča nato o lastnem gospodarstvu zavoda. Poda interesantno sliko lastnega obdelovanja društvenega sveta, zlasti polja, živinoreje itd. in pa kako je funkcijoniral od njega uvedeni magacinski sistem notranjega poslovanja, ki je zagotovil na eni strani racijonelno gospodarstvo in gospodinjstvo ob varovanju gospodarskih društvenih interesov, na drugi strani pa je izzval občo zadovoljnost gojencev, tako da je zamogel zavod s sklepom šolskega leta zaključiti svoje delovanje v vsakem oziru popolnoma pozitivno, kar dokazujejo tudi številke. Šef pedagogičnega vodstva prof. Polovič poda nato občnemu zboru nadvse interesanten referat o delovanju pedagoškega vodstva tako glede učenja, iger, razdelitev časa kakor tudi glede doseženih rezultatov in metod, pri čemur
se posebej omenja, da ni niti en gojenec padel, ampak jih ima izmed 96 koncem leta le par pbnavljavni izpit iz enega predmeta. R zlaga svoje izkušnje, pridobljene ob me-metodah, ki se drže sicer splošnih smernic, ki jih pa prilagođuje pedagoško vodstvo individualno na vsakega učenca ter podaja na podlagi teh skušenj pedagoške smernice za bodočnost. Občni zbor je z veliko pazljivostjo poslušal ta poročila ter jih vzel odobruje in s posebno zahvalo na znanje. Nato je podal imenom nadzorstva industrijalce Anton Kaj-fež nadzorstveno poročilo, ki naglaša, daje nadzorstvo ponovno, zlasti pa ob koncu šolskega leta, pregledalo vse društveno poslovanje, zlasti pa denarno, *ter našlo isto, vštevši knjigovodstvo, vedno v vzornem redu, vsled česar predlaga predsedstvu in odboru abso-lutorij, ki se ga soglasno sprejme. Društveni podpredsednik ravnatelj prof. Anton Burgar poroča nato o društvenem delovanju glede podpiranja revnih dijakov tukajšnje realne gimnazije in navaja, da sta bila dva nadarjena dijaka vzdrževana celo leto popolnoma zastonj, 15 pa je vživalo društvene blagodati ob znižani obskrbnini. Razun tega je dobilo veliko število dijakov podporo v ob-lisi učnih knjig, pa tudi v obleki, obuvalo itd., enemu se je pa dalo podporo za zdravilišče, kar vse je bilo v znatni meri omogočeno vsled podpore Mestne občine Kočevje, ki jo je v iznosu po Din 5.000 naklonil podpornemu fondu mestni župan Dr. Sajovic, za kar mu izreka posebno zahvalo. Poročilo g. ravnatelja podpredsednika prof. A. Burgarja se vzame z odobravanjem na znanje. Med slučajnostmi se je premotrivalo društveno delovanje za bodoče leto ter naročilo predsedstvu, da naj v okvirju društvenega programa in finančne možnosti izvaja tudi v bodočem letu društveni načrt. Pročitalo se je tudi več zahvalnih pisem in telegramov starišev, ki se zahvaljujejo društvu za njegovo blagodejno delovanje in vzgojo njihovih sinov, v katerih se povdarja, da so se vrnili gojenci k sta-rišem popolnoma spremenjeni in vzgojeni v najplemenitejšem smislu te besede.
Tedenske vesti.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander se nahaja od 1. julija dalje v svoji poletni rezidenci na Bledu. Tudi ta rešuje tekoče posle, sprejema politike itd.
Vidovdan je poslavila kočevska mladina pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev na jako dostojen način. Tako o-snnovna šola, dekliško vzgajališče „Marijin Dom“, na čelu vsem pa tukajšnja Državna realna gimnazija, kjer je mladina deklamirala, predvajala primerne pesmi in vaje. Glavni govor je imel prof. Stanovnik o domovini. Slavnosti se je udeležil tudi slučajno v Kočevju navzoči divizijski general Milan Milovanovič z brigadnima generaloma Vukovičem in Si m o vi če m, srezki poglavar H. Loger, mestni župan Dr. Sajovic, dekan Er k er, itd. Na lepih uspehih, kot so jih pokazali dijaki ob svojih nastopih, zamoremo ravnateljstvu samo čestitati. Po 'slavnosti se je vršila otvoritev razstava risarskih del gojencev pod vodstvom prof. Pungartnika, ki je sam razstavil|jako učinkovito večjo sliko Kristusa s svojimi učenci sredi pšeničnega klasja. Pozornost so vzbujale zlasti risbe petošolca Smoleta, ki kaže izrazit talent.
Stanovanjska akcija v Kočevju je
prišla na seji mestnega občinskega odbora dne 25. junija t. 1. v odločilen štadij. Vzpričo
občutnega pomanjkaja stanovanj v Kočevju, kjer so še celo uradniki kot okrajni glavar, državni živinozdravnik itd. brez stanovanja, je na predlog občinskega odbornika Viktorja Medveda sklenil občinski odbor soglasno, da najme do enega milijona Din posojila, iz katerega denarja naj se še letos sezida vsaj pet stanovanjskih hiš, v stilu, ki odgovarja razvoju mesta in na svetu, ki naj ga kupi mestna občina dogovorno s Premoženjsko upravo. Taka hiša bi stala ca Din 100.000. Ker je v mestu 10 reflek-tantov z denarjem in stalnimi dohodki, naj bi se hiše eventuelno oddale v last posameznim reflektantom za nabavno ceno in proti sigurnim pogojem. Razen tega naj bi se najelo do Din 2,000.000 posojila, da se postavi dogovorno z Mestno hranilnico in Premoženjsko upravo med Morokutijevo hišo in lekarno lepo mestno hišo, v kateri naj \bi bili nastanjeni mestni uradi itd. zgoraj pa stanovanja. V ozadju naj bi se napravila separatno toda v isti zgradbi topla parna kopel s prhami in banjami. Hiša, v kateri so sedaj nastanjeni uradi in pošta, je bila že 1. 1893 proglašena za podrtijo in se resno ruši. Pošta se s 1. oktobrom že preseli, drugi uradi se pa nimajo kam. Proti tej soglasni odločbi mestnega zastopa so se pritožili nekateri Kočevarji iz mesta. Navajajo, da je v mestu dovolj stanovanj, in da kočevski obrtniki baje vsled pomanjkanja materijala niso pripravni ali spr sobni za izdelavo novih stavb. V ostalem je pa ta pritožba tudi take vsebine, da jo bo županstvo kot se sliši odstopilo državnemu pravdništvu. da isto presodi, če ni podan pregrešek po § 104 srbskega kazenskega zakona in da postopa proti podpisnikom. Če druzega ne bodo Kočevarji s to pritožbo vsaj to dosegli, da se zidanje zavleče do jeseni, ker županstvo do rešitve pritožbe po zakonu ne sme ničesar ukreniti. Tisti, ki bodo čez zimo na cesti, naj gredo pa iskat stanovanje k podpisnikom te piitožbe in njih zaplečnikom. O zadevi se bo govorilo še na javnih zborovanjih ter se na to vprašanje še povrnemo.
Slovenci v Kočevju smo glasom „Gott-scheer Zeitung" in „Gottscheer Kalender", kar oboje izdaja v jedru ista grupa ljudi, ki živi tudi od slovenskih grošev, privan-dranci. Torej v naši lastni državi sme narodna manjšina, ki si je izbrala našo na-cijonalno državo za svojo domovino, psovati državno ljudstvo za privandrance. Če nekaznovano, bomo videli.
Iz NRS.
Seje Glavnega Odbora NRS pred volitvami ne bo. V stranki sami se vrši razči-ščevalni proces, o katerem naj odločijo vo-lilci. Seja Glavnega Odbora bi položaj le komplicirala. Posamezni voditelji postavljajo kandidature v sporazumu z ožjimi svojimi pristaši. Takozvani Ožji Odbor, ki ga tvorijo
le beograjski člani Glavnega Odbora, tudi postavlja kandidate kot je delal pok. Nikola Pašič, kateremu pa vsled njegove velike avtoritete in zaslug ni te forme nihče odrekal, d^si je kompetenten zato le Glavni Odbor. O vsem imajo odločati sedaj volilci. Opozarjamo na današnji članek „Na razpotju".
Družabni večer članov Narodne Radikalne Stranke v Kočevju se je vršil v soboto dne'2. julija t. I. od 8. do 11 ure ob jako mečni udeležbi članstva pri „Kropfu". Pri tej priliki je predsednik Mestne organizacije mestni župan Dr. Sajovic podal širše poročilo o stanju in prilikah stranke v Beogradu ter o tendencah volilne vlade Velje Vukiče-viča. Povedal je o tendencah mariborskih in ljubljanskih radikalov, da bi se zvezali s SLS ter povdaril, da zamore o tem odločati samo širši forum zaupnikov, ki razpolaga s krog-Ijicami, ne pa par gospodov, ki jih v to ni nihče pooblastil. Narodno Radikalno Stranko smo v Sloveniji ustanovili baš vsled tega, da pride res demokratično načelo enakosti in bratstva tudi v politiki do veljave, ne pa da dela politiko par ljudi zakulisno in na komando, kot je bilo doslej v Sloveniji pri vseh strankah običajno. Ako NRS ničesar drugega ne prinese v Slovenijo kot ta de-mokretični princip, je prinesla veliko. Ker vsi volilci smo le ena enakopravna družina državljanov, ki se imamo prosto, ne pa na komando odločiti, kako naj se vodijo državni in javni posli. Ako pa NRS niti tega načela ni prinesla v Slovenijo, potem pa je vseeno, ako je ni. Kabinetne politike imamo dovolj. V ostalem pa živimo v kritični prehodni dobi celotnega javnega življenja, ki zahteva temeljito preorijentacijo v mišljenju in delu, ako hočemo, da to svojo nacijonalno državo enkrat uredimo, ker gospodje dosedanji poslanci v osmih letih še niso utegnili tega storiti. Čemu pa mi te gospode volimo in pošiljamo v Beograd, ako ne zato, da nam vstvarijo dobro zakonodajo ter preskrbe za red v upravi in sodstvu?
Sedaj, ko bodo prirejali ti gospodje shode in se zopet poganjali za naše krogljice, jih bomo morali pobližje ogledati (Bravo-klici). — Prehajajoč na lokalno politiko pove govornik, da imenuje tkzv. „Gottscheer Kalender" in „Gottscheer Zeitung" nas kočevske Slovence „Zugevvandertt", to je privandrance. Naj mu bo dovoljeno, da javno ugotovi, da svedoče imena krajev, vasi in rek, da je bila kočevska zemlja prt je slovenska, predno se je prednikom današnjih Kočevarjev, o katerih itak vemo, kedaj in kako so prišli v naše kraje, sploh kaj sanjalo o naši zemlji. Zato se tisti kočevski zaleteli, ki nas poštene in delovne kočevske Slovence imenujejo privandrance, motijo v naslovu in osebah. V ostalem smo pa mi na svoji lastni zemlji, v svoji lastni nacijonalni državi in smo pre-kulturni, da bi brž komu reki privandrance. Ako kakšnemu prismojenemu pangermančku, čigar prednik je pa morda tudi privandral v Kočevje, ni v naši državi in našem Kočevju
všeč, je imel priliko, da si je z opcijo pomagal tja, kamor ga vleče srce. (Živio-klici.) Sicer mu je pa pot še vedno odprta. In ako nas v naši lastni državi pred takimi neslanostmi ne bo zaščitila država, se bomo pa zaščitili sami. (Gromovito odobravanje in ploskanje.) Ako stopimo na kočevske ulice, se bo kmalu pokazalo, koga je več, nas ali pri-vandrancev. V ostalem me pa veseli, ko za-morem ugotoviti, da je ogromna večina kočevskega ljudstva v vsakem oziru poštenega in pametnega zadržanja in da je le par nezrelih hujskačev tu, ki jim je zveza s SLS (fej klici) zmešala glavo, tako da so izgubili merilo za realno razmerje sil in položaja in mislijo, da se povračajo v Kočevje predvojni časi, ko se v Kočevju še pisniti ni smelo slovensko. Ti časi so minuli enkrat za vselej. Tem par hujskačem bo treba brezobzirno stopiti na vrat in v Kočevju bo zopet mir. (Ploskanje in živio klici.) Ti hujskači so začeli na eni strani politični in osebni boj proti vodilnim osebam, da bi tako vzdrli enotnost v slovenskih vrstah, na drugi strani pa gospodarski s hujskanjem proti obstoječim denarnim zavodom, da bi tako svojo denarno zadrugo podprli. (Klici: „Saj še Konsumve-reina niso pokopali, pa že ustanovljajo novo zadrugo!") Tem brezvestnim hujskačem je vseeno, če se v Kočevju vsa industrija podere, da bi le oni prišli na svoj račun in pri tem udarili Slovence, pa če prav bi šlo pri tem tudi na stotine Kočevarjev na cesto. Žalostno je le, da naše upravne oblasti proti taki gonji ne najdejo primernih sredstev. S težkim trudom smo privabili novo industrijo v Kočevje, ki začne še letos delovati; toda kdo garantira, da se v zadnjem trenutku ne skesa, ker kdo bo šel med take hujskače ter si vstvarjal pri takih razmerah nemirno eksistenco? In končno mi „privandrani" kočevski Slovenci smo oni, ki dajemo tu denar hišnemu posestniku, trgovcu in obrtniku, da zamoreta živeti na svoji zemlji in lahko mirne duše konštatiram, da bi brez privandranja kočevskih Slovencev najmanje še polovica Kočevarjev morala s krošnjo po svetu s trebuhom za kruhom. Le z združenimi močmi bo Kočevje kaj veljalo ali pa bo — dolga vas, v kateri nc bo ne industrije, ne uredništva in ne delavstva, ki vsi donašajo gotovino, da si marsikdo lahko postavlja lepe hiše, kupuje avtomobile ter devlje denar v stran, kar konečno vsakomur tudi privoščimo. Toda zmerjati se pa ne damo, ker mi smo na svoji zemlji in v svoji lastni nacijonalni državi, kar naj vzame vsakdo enkrat za vselej na znanje. (Gromovito ploskanje in živio klici.) V tem nacijonalnem kočevskem konglomeratu pripada NRS častna naloga, da zbira pod svoje okrilje vse državljane brez razlike narodnosti, toda le one, ki našo državo tudi z dejanji in ne samo s hinavskimi besedami priznavajo. Tudi za te slednje bomo našli leka. (Klici: „Ricinus!") Da, morda bi jim tudi fašistovski ricinus ne škodil. V ostalem je pa neobhodno potrebno, da se mi

Glavnica .	3,000.000 Din
Rezerve proti 700.000 „ Stanje vlog ca 20,000.000 „
4	—	*
Brzojavni nasl.: Merkantilna
MERKANMNA BANKA
centrala KOČEVJE* podružnica RIBNICA
kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko.
Je dragevoljd strankam na razpolago brezplačno z informacijami glede kateregakoli denarnega posla.
Telefon interurban: Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4.
Obrestovanje vlog do dneva pologa dn dneva dviga: brez odpovedi .	. . 5%
na l mesečno odpoved 6% na 3 mesečno odpoved 7 °/o ^ na 6 mesečno odpoved 8°/o ^
Rentni in invalidski davek plača P&-banka sama.
Uradne ure: od ‘/29. do 12. pred- ^ pol. in od 3. do 5. ure popoldne.
ar
sami, ki smo bratje po jeziku in krvi, drug drugega oklenemo in gremo, združeni z vsemi poštenimi možmi, v boj za onimi cilji, ki jih spoznavamo za prave v svrho občega napredka vseh brez razlike narodnosti ali stanu. (Živio klici in ploskanje.)
Iz sodne dvorane.
Novomesto, dne 4. julija 1927.
Danes sta bila tu pri tajni razpravi pod Vr lil 43/27 obsojena oče in hči R. iz kočevskega sodnega okraja vsak na dva meseca težke ječe radi krvosramstva. Naznanil jih je zasebni udeleženec posestnik F. iz Sp. L., katerega je tožila obsojena hči R. radi bčetovstva, ta pa se je branil, da v 472 mesecih vendar ne more biti oče in je podal kazensko ovadbo radi krvosramstva med očetom in hčerjo. Oče in hči sta bila obsojena na podlagi lastnega priznanja. Zasebnega udeleženca F. je zastopal odvetnik Dr. Sajovic iz Kočevja oziroma njegov substitut Dr. Giobevnik iz Novega mesta.
Opomba uredništva. Smo mišljenja, da je boljše, da ostanejo take stvari, ki so tudi v kočevskem okraju in tudi med Kočevarji le izjeme, ki ne morejo škodovati ugledu celote, med sodnimi zidovi. Ker pa so volitve, so gotovi kočevski zaleteli hoteli izrabiti to mučno stvar politično proti Dr. S., ki je kot odvetnik zastopal zasebnega udeleženca in bil tudi zaslišan kot priča ter so v lističu „Gottscheer Zeitung" bili plat zvona. Če v korist lastnega ugleda, je vprašljivo. Vsled tega prinašamo to poročilo, da sliši javnost tudi drugo plat. Če bo potreba, bomo pa nadaljevali.
Gospodarstvo.
Bilanca mestne hranilnice v Kočevju.
Pri zadnji odborovi seji mestne hranilnice kočevske, ki se je vršila dne 30. junija t. 1. je bil zaključek za leto 1926 sprejet z odobritvijo vseh članov odbora.
Kljub krizi, ki teži gospodarstvo že leta sem, so se razmere pri hranilnicah v splošnem in posebej še pri mestni hranilnici razvijale zadovoljivo navzgor. Vloge so narasle na Din 20,976.305-91 proti Din 19 milijonov 117.539'23 v letu 1925, torej so se zvišale za Din 1,858.766-68.
Stanje hipotekarnih posojil se je zvišalo od Din 3,841.611-38 na Din 5,104.710-11. Vsled popolnega od plačila in amortizacije se je odpisalo Din 507.801-27, dočim se je na novo izplačalo Din 1,770.900. Donos obresti je znašal Din 364.361-62 proti Din 235.826-71 v letu 1925.
Stanje menic se je od prejšnjega leta tudi zvišalo od Din 3,500.859 na dinarjev 3,778.899-90. Vnovčenih je bilo za dinarjev 1,358.50910, dočim se je novih izplačalo za Din 1,636.550. Donos obresti je znašal Din 446.408 85 proti Din 312 709 v letu 1925.
Stanje vrednostnih papirjev je koncem leta 1925 znašalo Din 1,393.188-25. Leta 1926 je bilo novo kupljenih za Din 383.160, prodanih pa za Din 87.324-50.
Predvojni papirji, osobito vojno posojilo je došlo do popolnega odpisa, tako da je stanje vrednostnih papirjev znašalo koncem leta 1926 Din 734.794.
Vloge pri denarnih zavodih, ki so znašale koncem leta 1925 Din 9,367.425'16, so se zvišale leta 1926 na Din 10,695.139'99.
Celokupni denarni promet je preteklo leto dosegel Din 34,934.672-80.
Predvojni papirji (avstrijski, ogrski itd.), vštevši vojno posojilo, so torej v celoti in in dokonečno odpisani in je s tem odpravljena najtežja dediščina prejšnjih uprav izza vojne in tej sledeče dobe.
Pri tej seji se je govorilo tudi o gonji neodgovornih elementov proti zavodu. Po-vdarilo se je, da nudi mestna hranilnica popolno varnost za vse vloge. Varnost je zajamčena predvsem s hipotekami in menicami, ne glede na to, da jamči za vloge ' mestna občina s svojim premoženjem in s celo svojo davčno močjo na podlagi zakona iz leta 1845 in na podlagi sklepov občinskega odbora ter premoženjska uprava mesta Kočevje z zemljeknjižno garancijo po Din 15,000.000, tako da so vse vloge brez razlike pupilarno varne.
To dejstvo in gornje številke priporočajo zavod, ki napreduje in se razveseljivo razvija navzlic težkim gospodarskim razmeram, v katerih živimo.
Borzna poročila
Ljubljanska borza.
Efekti: Investicijsko posojila 83 50, Vojna škrda 341—342. Zadolžnice Kranjske dež. banke 20—22, Zastavni listi 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 98 — 98, Prašte-diona 850 Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—460, Vevče 138, i tavbna družba 55—0, Šešir 104.
Ali sem že plačal naročnino ?
Izdaja za konzorcij in urejuje Ivan Bedina, Kočevje. Tiskarna j. Pavliček, Kočevje.
Pozor!
Naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in okolici, da sem otvoril svojo
urarsko delavnico
v Kočevju štev. 129 (Gnadendorf)
v hiši gospoda krojaškega mojstra Friderika Schauer.
Prevzemam vsakovrstne ure v popravo, izdelujem vsako delo vestno in zanesljivo in jamčim za po pravila leto dni.
Priporočam se obči naklonjenosti
Mihael Abranovič.
Cementno opeko
prvovrstno blago, po Din 1T2 komad, franko skladišče Kočevje nudi, dokler traja zaloga
Matija Klun
Kočevie.

Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne 1. julija 1926:
Din	20,836 000-—	^
Obrestna mera	za	hranilne	vloge (brez
odbitka rentnega davka 5°/o.
Obrestna mera	za	hipoteke 8°/o.
Obrestna mera	za	menice	12°/o.	RS
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.
Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.

M
vjv
ZOBNI ATELJE
BORIS BAN, Kočevje
vis k vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.

CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!
DIJAŠKI DOM
KOČEVJE.
Največji tovrstni internat Jugoslavije.
Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih
profesorjev.
Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija.
Popolna prvovrstna oskrba. — Radiokoncerti. — Nizke cene.
______ ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 100 GOJENCEV. _ ' ••	—
*