Ilustrirani Slovenec
LETO 5 TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA ŠT.198 Z DNE 1. IX. 29.ŠT.35
ZADRUŽNA ŠTEVILKA
Celje (zgoraj) in Ljubljana (spodaj)
Glavni izhodišči in središči slovenskega zadružništva.
274
K
današnjemu zadružnemu Kongresu
»Zadružni dom« v Belgrado, kjer je sedež »Glavne zadružne zve/.e v kraljevini SHS«. Poslopje je lost »Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug«.
Udelcžeiu-i iistaiiovnegu zborovanja »Glavne zadružne zveze«, ki sc je vršilo due 14. juuija 1. 1919. v Belgradu. Na sliki je videti iiajodličiiej.še voditelje in pioidrje jugoslov. zadružništva. V zvezi je \čianjenih 13 zvez z nad 4000 zadrugami in okroglo pol milijona za-drugarji. Na sliki je videti spredaj v sredini ministra dr. A. Korošca, ki predseduje zvezi že od njenega [K)četka, na desno od njega je prof. dr. Lozauić, tedanji predsednik zveze srbskih kmet. zadrug; na levo od dr. Korošca sedi Iv. Antičević, ravnatelj zadr. zveze v Splitu, na levo od tega je sedanji kmetijski minister dr. Frangeš, ki je zastopal nekdanjo llrv.-slav. gospodarsko društvo, v zadnji vrsti na levi stojita Slovenca dr. Novak in dr. Kukovec, med dr. Korošcem in dr. Loza-nicem je videti Ant. Kralja, tajnika ljubljanske Zadružne zveze, na de.sno od tega pa najzaslužnejšega srbskega zadrugarja M. Avramovića.
Ing. Iv. Var-ga, tajnik Glav. zadr. zveze v Belgradu in zadružni publicist.
Proslava 10 letnice nstave v nemškem parlamentu. Dne 11. p. m. je praznovala vsa Nemčija 10 letnico svoje ustave, ki je ena najdemo-kratičnejših in najmodernejših na svetu.
Na levi:
Nemški zrakoplov »Grof Zeppelin» dne 15. p. m. ob priliki svojega poleta na pot okrog sveta. Iz Frie-drichshafna je zavzel smer Moskva —Tokio—Amerika—Nemčija.
Na desni:
Na večer otvoritve svetovne reklamne razstave v Berlinu, dne 11. p. m. se je vršila ua razstavnem prostoru prelepa razsvetljava. Slika nam kaže mnogobarvni bengalični ogenj raz stolpa tamošnje radijske postaje.
275
Očetje slovenskega
zadružništva
Dr. Jos. Vošnjak, dolgoletni kranjski dež. odbornik, ki je s svojim bratom .Mihaelom prvi začel sredi druge polovice preteklega stoletja propagirati zadružništvo z narodno-politično tendenco.
Iv. Nep. Horak
ustanovitelj prve zadruge na Slovenskem (()])rtnega po-mož. društva v Ljubljani leta 1856) iu odlični zagovornik ter [jospeševatelj zadružne organizacije v bivšem kninj-skeni deželnem zboru.
Dr. Jan. Ev. Krek
oče današnjega slovenskega zadružništva s socijalno-|x)iitičiio teudonco. ki je zanesel zadružno misel v zadnjo slovensko vas in s tem osvobodil slovenskega kmeta oderuštvii.
Poslopje »Zadružne zveze« v Ljubljani (ust. 1. 1899.) največje slovenske zadružne centrale, ki si je pridobila tudi največ zaslug za silen razmah in za
solidno organizacijo slov. zadružništva.
Poslopje »Gospodarske zveze« v Ljubljani (ust. 1. 19()5.) Iilagovne centrale zadrug, organiziranih v ljubljanski  »Zadružni  zvezi«. Zveza   preskrbuje  svoje članice   z   vsemi   |x>trebščinami   in   kupuje   od   njih proibikto.
Predsedniki slov. zadružnih zvez
Anton Kristan
preds€Klnik  »Zveze gospodar, zadrug za Jugoslavijo<.
Dr. Ant. Korošec
predsednik ljubljanske  »Zadružne zveze« in »Glavne zadružne zveze« v Belgradu.
Ing. Fr. Zupančič
predsednik ljubljanske »Zveze slovenskih zadrug«.
276
277
IZ SLOVENSKEGA ZADRUŽNIŠTVA
Iz mladih dni slovensKega zadružništva
Se ni preteklo štirideset let od takrat, kn je 7.aDalooilu po slovenski zemlji zadružna niisel in povzročila gibanje, katerega so se končno udeleževali pozitivno ali negativno vsi krogi, ki so se smatrali dolžne sodelovati. To gibanje, ki je šlo vzporedno z gibanjem za dosego političnih pravic, je zajelo v kratkem času vse sloje narodu, zlasti pa kmeta in delavca. Torej ko so bili najboljši borci naroda na napornem delu, da raztrgajo okove, v katere so bile vklenjene proletarske delavske in kmetske mase, ko so se borili za splošno in enako volivno pravico, je vzniknilo v širokih ^plasteh naroda tudi hrepenenje po gospodarski osamosvojitvi.
»V.adružništvo nas bo rešilo!«
Tu klic je prišel od nekod in vsi, ki so hoteli pomagati ljudstvu, so se zganili in se poglobili v bistvo zadruge.
Vsekuko pa zadružna misel ni bila povsem tuja, zakaj imeli smo že v deželi nekaj posojilnic, ki so bile osnovane na zadružni način, le da nositelji dotičnih posojilnic niso imeli dovolj zadružnega duha in so D njih odločevali krogi, katerih delo ni imelo zadružnega zmisla in duha.
Med prvimi zadrugarji smo bili Dobre-poljci in menda nc bo odveč, ako ob tej
priliki povem, kdo nam ye pomagal, da smo prišli na plan.
Pač je tlela med nami zadružna misel samopomoči, toda preslabotni smo bili, da bi se bili vzdignili.
Leta iS95. sem se vrnil kot učitelj v Dobrepolje, kjer sem razmere že od prej dobro poznal. Pač je bilo nekaj magnaioo, vse drugo je bila čreda, ki je dajala volno za sebične pretkance. Tako približno je bilo povsod, saj so prišli v tistem času v bukvice glasoviti notranjski oderuhi.
Z dr. Krekom sem se bil seznanil, ko je bil še kaplan v Ribnici in od tedaj sva si bila dolgo časa prav dobra prijatelja in ko je bil prišel v Ljubljano, sem ga vselej obiskal, ako sem prišel v mesto, in ob takih prilikah sva se marsikaj pomenila, saj se je zanimal za vse in mi je povedal to in* ono, česar nisem vedel. In ob taki priliki ] sem mu razkril drastičen slučaj oderuštva, ko mi je tak tipičen oderuh s-am razlagal, j na kak način je prišel do premoženja in na kak oduren način skubi svoje žrtve.
Krek mi je rekel: ^Ustanovi posojilnico!«
Ker sem se zavedal svoje nemoči v vsakem oziru, sem kajpada zmajal, a on, ki je bil tedaj že proniknil v duh Rajfajznov, mi je takoj ovrgel vse pomisleke in mi je dal pravila neke nemške posojilnice, češ, iu  imaš,  pa naredi.
^Sirota!« (Nadaljevanje na strani 280.)
Mlatilnlca 2 bencinskim motorjem last Hranilnice in jjosojilnice v Cerkljah ob Krki (ust. I. 1907).
Prodajalna »Kmetijske zadruge« v Starem trgu pri Ložu, ustanovljene 1. 1895. To je ena najstarej.ših sličnih zadrug v Sloveniji.
Na levi:
Slovenske zadruge po njih značaju. Iz
te tabele je razvidno, da so v Sloveniji najbolj razvite kreditne zadruge, t. j. hranilnice in posojilnice, ki so si stekle to zaslugo, da so v Sloveniji popolnoma zadu.šile oderuštvo, ki je še pred pol stoletjem po kmetih tako cvetelo. Kreditnih zadrug ima Slovenija, razen v Prekmur-ju že skoro dovolj, hvaležen delokrog pa čaka še ostale panoge zadružništva, med katerimi bi bilo omeniti zlasti kmetijsko strojne zadruge, ki bi spadale v vsako župnijo. Tudi več živinorejskih in mlekarskih zadrug bi bilo nujno potrebnih.
Delavnica za rahljanje žime na električni pogon »Sitarske in žimar-ske zadruge v Stražišču pri Kranju«, ust. 1. 1907.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, eno največjih   in  najmodernejših  tiskarskili  podjetij naše države, last »Jugoslov. tiskarne, r. zadruge z o. z. v Ljubljani«, ki je eno največjih za družnih podjetij naše države sploh.
Palača »Zadružno gospodarske banke« v Ljubljani, denarne centrale slov. zadružništva. Ustanovila jo je 1. 1920. ljubljanska »Zadružna zveza« in ima delniške glavnice z rezervami nad 17,000.000 Din, vlog nad 400 milij. Din., podružnice pa na Bledu, v Celju, v Djakovu, v Mariboru, v Kočevju, v Kranju, v Novem Sadu, v Somboru, v Splitu in v Šibeniku. Zavod je najmodernejše organiziran in se peča z vsemi borznimi in bančnimi posli ter uživa največje zaupanje.
Poslopje »Prvega delavskega konsumnega društva na Jesenicah«, ust. 1. 1898.
Na desni:
Diagram  razvoja slov. zadružni.štva od \ivei[avljejiju  nvstr.  zadružnega zakona 1. 1873. dalje.
Na levi:
278
LJUBLJANSKA ZADRUŽNA ZVEZA
Izdelovalnica sira mlekarske zadruge v Škofji Loki (ust. 1. 1899.), s katero je združena tudi mlekar, šola (ust, 1. 1927.)
Bogata zaloga strojev »Kmetijskega društva, r. z. z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano«.
Šivalnica Slamnikarske in klobu-čarske zadruge v Mengšu, ust. 1906.
Pregled   slovenskega   zadružništva po zadružnih zvezah.
Delavnica čevlj. gospod, zadruge v Dobračevi pri Zireh. ust. 1. 1909.

279
HRANILNE VLOGE V SLOVENIJI
Zadružna klet Vinarske zadruge v Ljutomeru.
Pregled hranilnih vlog v Sloveniji po stanju z dne 31.XII. 1928, ki kaže izredno važen pomen, ki ga ima v slovenskem denar-stvu zadružništvo.
Na levi:
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, najstarejša in največja knji-gotržnica ter založništvo v Sloveniji, last »Jugoslovanske knjigarne, r. zadruge z o. z. v Ljubljani«. Knjigarna izdaja sama leposlovna, znanstvena in nabožna dela, muzikalije, zemljevide itd., ima v zalogi vse slovenske knjige ter velik sortiment srbskohrvaških, nemških, francoskih i. dr. leposlovnih, znanstvenih in glasbenih del.
" ' ' Na desni:
Stavba Kmetijskega društva v Dobrepoljah na
Dolenjskem, prve take zadruge na Slovenskem, ki je bila vzor avstrij. zadružništvu, pravtako, kakor je bilo Dobre-polje dolgo let vzor za-druž. organiziranih župnij. Ustanovil in vodil je te zadruge tedanji tamkajšnji nadučitelj Fr. Jaklič, pisec našega članka v tej številki.
Spodaj:
Pašnik Živinorejske zadruge v Gorjah pri Bledu.
Spodaj: Skladišče sodov Sodar-ske zadruge na Češnjici pri Železnikih, ki jo je ustanovil 1. 1901. dr. J.
E. Krek.
2SO
I Na desni:
Gojenci »Zadružne šole« v Ljubljani leta 1928-29., prve in doslej edine slične šole v Jugoslaviji (druga šola v Evropi), ki jo je ustanovil 1. 1908. na dr. Krekovo pobudo bivši kranjski deželni odbor. Šola je vzgojila že jako veliko število odličnih zadrugarjev za vse slovenske in deloma tudi za hrvatske pokrajine. Šola se vrši vsako leto v zimskem semestru na »Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani«,
1 Knjigoveznica Jugoslov. tiskarne
f v Ljubljani, ki ima stalno v zalogi različne knjige za zadruge.
Paviljon K na Ijubljauskcii) vclcsejniu, kjer se vrši te dni prva slov. zadružna razstava.    ,
trgu, u komaj eno leto po začetku posojilnice v Dobrepoljah, ¦ Se je že vršil ustanooni zbor kmetijskega društva.
Ljudje so spoznali korist posojilnice in jasno jim je bilo tedaj, da si pomagajo iz zadrege tudi na drugo plat, in sicer, da lahko cenejše nabavljajo potrebščine za dom in boljše prodajajo pridelke. Nikoli ne bom pozabil tistega navdušenja, ki ga je izzval prof.dr.Janežič, ne s kakim govorniškim patosom, pač pa » prepričevalnostjo izvajanja.
Prvo kmetijsko društvo je bilo dejstvo. Na vse strani je bilo treba pojasnjevati, iz mnogih krajev so prihajali o Do-brepolje preprosti možje, kakor tudi izobraženi gospodje, da se pouče na licu mesta. Ne morem navajati imen, gotovo pa je, da tako, kakor je bilo tam doli pri nas, ni manjkalo po-izvedovalcev pri voditeljih prvih zadrug tudi v drugih krajih.
In od tedaj ni bilo na slovenski zemlji shoda, na katerem bi se ne bilo govorilo o zadružništvu, bodisi da se ga je prikazovalo kot rešilno za ljudstvo, ali pa škodljivo. Vse politično časopisje je pisalo pro ali contra. Zadružna misel je prišla v literaturo. Bohinjec je poslal v svet svojega »Sve-drca<, izšel je moj ^Prvi hleb« in dr. Govorilo se je pro in contra v deželnem zboru. Tako se je razširjala zadružna ideja širom naše zemlje. Pa je nastala Zveza kranjskih posojilnic, ki se je kasneje preobličila v Gospodarsko zvezo, iz katere se je izločila končno Zadružna zveza kot denarna centrala. Nastale so še druge zadružne zveze in naposled tudi nasprotniki niso mogli drugače, da so organizirali svoje. Resnica pa je: zadružno misel med Slovenci so razgibali ljudje katoliških načel z dr, Krekom na čelu.
A kljub temu je bilo lepo tedaj, ko smo rasili v boju in delu in človek bi bil rad še enkrat mlad, da bi z vsem mladostnim elanom zastavil moči za potrebe naroda. Ker pa to ne more več biti in smemo stari prevžitkarji le še opazovati in žvečiti pelin, ki nam je bil v dar, se le še ogrevamo pri ognju mladih let in se veselimo, ko vidimo, da je bilo naše delo ovenčano z uspehi.
Zadružna misel je kljub vsem pomanjkljivostim popolnoma zmagala. Drug, mlad rod vodi zadružništvo in zida na starih temeljih, položenih globoko v našo zemljo. Iz naših napak ste se učili, modrejši ste, kakor smo bili mi stari, upirajte se z ljubeznijo in požrtvovalnostjo in zidajte srečno dalje na preizkušenih zadružnih temeljih stavbo gospodarskega blagostanja našega naroda. Fr. Jaklič.
Salcrotisli Jugoslovanslcc ilsicarne v CJublJani
(Nadaljevanje s strani 277.)
Oživiti posojilnico v Dobrepoljah v tistem času ni bilo tako lahko. Ustanovitev posojilnice sem pač neumorno propagiral v krogu znancev, končno pridobil tudi duhovnike v soseščini, in ravno pred 35 leti meseca julija je bilo, ko smo imeli v šoli ustanovni shod in je Krek imel propagandni govor, ker samo moje besede ne bi bile mogle uliti ljudem poguma. Šola je bila polna zborovavceo, zakaj prišli so siromaki, kakor tudi lastniki rejenih mošnjičkov. In ob tej priliki je Krek vsekal po oderuhih, da je kar zabolelo tiste, ki so imeli slabo vest.
Najveljavnejši med njimi, B., je zagodrnjal in rekel enako-mislečim:
»Pejma!«
In precej jih je zropoialo iz šole.
A navzlic temu smo izvolili odbor, v katerem so bili od zunanjih: Prijatelj, župnik struški, Brence, gregorski, Rihar, kaplan velikolaški, in Tone Pfajfar, prijatelj Krekov, kaplan dobrepoljski. Potem nas je bilo še osem Dobrepoljceo, od katerih sva živa dva. Pravila nam je priredil dr. Sušteršič, ki je oskrbel tudi vse, kar je bilo potrebno za vpis pri okr. sodišču. Izposloval nam je podporo Kranjske hranilnice, ki je prispevala k ustanovnim stroškom in vložila nekaj denarja.
Pozimi je začela posojilnica poslovati in skoraj istočasno tudi v Trnovem, zakaj dobrepoljski zgled je vlekel. Kakor sem še danes hvaležen vsem, ki so takrat sodelovali pri nas, moram omeniti tedanjega stolnega vikarja Birka, ki je posojilnici iz idealizma priskočil na pomoč s tisoč goldinarsko hranilno vlogo, kar je bilo za takratne razmere izdatna pomoč.
Kmalu je bil prebit led predsodkov in nezaupanja. Potrebni so videli, da posojilnica ni prazna beseda, ter so se je oklenili, a kmalu so prišli tudi tisti, ki so imeli kaj gotovine in v kratkem je bil uspeh boljši, kakor ga je pričakoval največji optimist.
Navzlic vsem oviram si je zadružna misel utirala pot preko domovine, oklenili so se je vsi, ki so bili pomoči potrebni, kakor tudi oni, ki so imeli usmiljenje z ljudsko revščino, a oni, ki so zaslutili, da bi jim zadružništvo na kak način skratilo svobodno izkoriščanje nevednega naroda, so zavzemali čimdalje bolj sovražne pozicije napram zadružni misli.
A šlo je.
Kmalu potem so si delavci v Ljubljani ustanovili prvo konsumno društvo, nastal je konsum v Trnovem in Starem