39« &dttvl!kau ISJWWai Letmife JX #i#W}% 3Ü w* č) ■«• 16 m * ja l9|9. I*t*©srafi ali mvr*«**®® se računajo po 40 vfe o4 © redne irč^n&fe: pti ve&cratnih e»mM?Hh vžA --- p®pt!3l -— „Straža** izhaja v psu-^ldjdc in petek popoidna Rokopisi se ne vrata ja • . s UK! %?#o;»!;*?■» .. . , IS'— •• '«MhwISv. — miMv® ta aprsswFKÜ&two: KartSor sika «stas, $. — TcUimi St. M3. ^tođvSiMi polititoi list za slovensko ljudstvo Kdo Je krivil] ^O'đgovor poslancu dr. V. Kukovtra.J f, 46, Številki celjska „Nove Dobe* z dne 10.1. *• prfclbičuj* är, Kukovec članek pod gornjim naslo-rom, fei tako strupeno napada našo stranko in zlasti n&š liat. da ne moremo teh očitkov mirno prebaviti, fcl a Sa Čast z a h t e v a, da. odgovorimo na nje -tov članek. Dobro se zavedamo dejstva, da so vse slovenske stranke sklenile „premirje“, zato tudi nails isvajsnja ne zadenejo /DS stranke kot take, tem-r*Č so edino stvaren odgovor dr. Kukovcu, Or, K. je zapisal v svojem članku več tako balastih neresnic, da jih gotovo niti on sam ne ver Jane.' Vajdo n. pr. pravi: „, ,. nismo z zadostno od -točnostjo nastopili zoper nasprotnike državne misli v tragik ,, . . slovenske ljudske stranke.“ Škoda, da tr. Kj, ni po vrsti naštel vse nasprotnike državne lisli, ki’ so pristaši naše Stranke, Zakaj n, pr, »i iav«tl«l Škofa dr, Jegliča, ali «lasti dr, Kreka in dr, CoroSBH, ki sta zadnja leta pustila delo m stranko bora popolnoma v nemar in sta se posvetila gamo el* «a ustvaritev nage države in poglobitev naše Iržam« misli e? našem ljudstvu. Naše organizacij* a Marijinih družb, mladinskih «vez, Orlov, izobrar •valnih društev đo političnih organizacij, —, vse I* {remelo zadnja leta samo za «nim idealom: državi «obodnih Jugoslovanov, Pred vsem «a bili ravno a® pristaši in somišljenice, ki so šle od hiše do hi-> ter so pobirale podpise «a jugoslovansko deklara-ijo. Posrečilo se nam je, da smo vcepili v Široki tea* nafiega ljudstva veliko misel za naše osvobojele. Na prižnioah, na shodih in na veselicah, pov -aR go naši ljudje govorili Slovencem In Slovenkam naši osvoboditvi. In vse to smatra dr. K. m delo, i je bilo „nasprotno državni misli.“ Glavni „Slager“ pa je dr. K, iztuhtal v fceh-I* lavfcih: „Kako nemogoče demagoško stališče so ti *ogi zavzemali, je najsijajnejši dokaz mariborska Straža“, ki je nedavno prinesla celo poziv, naj se I u d s I v lo upre p 1 ja č e v a n j u k r i v |l č >-tfe davkov. Ker vsakdo rad verjame, da je n jeli predpisani davek krivičen, izprevidi se satan-ko 'delo te stranke zoper državno o -last takoj v R o 1 n i meri. Na ti višini je vse 1 večina vsega delovanja celo odločilnih krogov te ranke in kljub temu ima stranka najodličnejšega istopnifca v predsedstvu ministrskega sveta in na ilu deželne vlade v Ljubljani,“ A napad se mu je ponesrečil. Ze v zadnji šte-llki je priobčilo naše uredništvo Javno vprašanje dr. Kukovcu. Vsi naši Čitatelji nam bodo oritrdilj , cta *e dr. K. trditev, da smo pozivali ljudstvo, n a j se upre plačevanju krivičnih d a, v -k o v, po stari navadi popolnoma iz trte izvil. Rabili bi tukaj lahko ostrejši izraz, pa mi nočemo biti tako nelojalni. Ni se nam treba braniti, ne opravičevati, kajti kdor misli trezno in ne govori iz njega samo strankarska, strast, nam mora priznati, da so se naši listi in naši voditelji borili ves čas vojne in posebno po razsulu Avstrije s čistim narodnim ščitom za veličino in moč naše nove državnosti in za pravice ljudstva. Kakor pod starim režimom nismo tr -peli, da bi ljudstvo trpelo krivico, tako bodemo tudi v Jugoslaviji, ne glede naj levo! in desno,, pobijali vse one izrastke naše uprave, ki škodujejo ljudskim koristim in ki izpodkopujejo tla naši državnosti. In e* ge j* našim ubogim ljudem v obmejnih krajih v najbolj kritični dobi, ko so Nemci razpredli silno ar gitacijo proti 'Jugoslaviji, predpisovalo neprimerno visoko dohodnino, pridobimo in davek na vojne do* I bičke, in če so nam »d vseh strani prihajale pritož-! be in prošnje za pomoč, nam pač tudi noben dr, K.u-I kove* n* bi mogel prepovedati, če se zavzamemo za svoje 1'udstvo. Celo malim kočarjem t 1 ali 2 oraloma zemljišča ge j* predpisalo po 100 K in še višje «nesk* kot dohodninski dave*. Nt bomo naštevali tu «a*h drastičnih slučajev, kak* g* j* na podlagi zastarelih podatkov, ki so jih zbrali nemški uradniki in njih brezvestni špieelini, z davčnim vijakom pritisnilo na naše ljudstvo. ‘Fovdarjamo samo, da so se zastopniki vseh slovenskih strank pri sestanku na mariborskem okrajnem glavarstvu zedinili v tem, da ge pošljeta v Ljubljano posebna delegata, ki naj izposlujeta pri deželni vladi preklic pretiranih davčnih predpisov, oziroma, da se začasno ukine predpisovanj* dohodnine, kar je vlada poslancem tudi obljubila. Da bo pa dr. Kukovec poučen, kako se glasi po njem inkriminirani članek v „Straži“, citiramo tu dotični članek „Straže“ Št. 28: „Vlada se je'prepričala, da so odstavljeni nemški in nemčurski uradniki naložili kmetom naravnost neverjetno visoke davke, zato je zdaj odredila, da se mora vršiti nova cenitev in se vsa dosedanja osebnoi-dohodninska ob-dačba razveljavi. Kdor je torej že dobil plačilni nalog, pa Se daVka ni plačal, naj 'dotični plačilni nalog shrani, a plačati ni treba. Pač pa zahtevamo , kar smo povuarjali že v zadnji „Straži“, da se morajo cenilne komisije, kjer se še to dosedaj ni zgodilo nemudoma preurediti.“ To je pisala „Straža“ in nič drugače in to je pisala fožirom na oblju- bo deželne vlade, da bo raz v el i a vila p r e d p i s a n i dohod n i m s k i dave k. Akp vlada svoje obljube ni izpolnila*, pa nas ne zadene nobena krivda, V sklepnem odstavku piše 'dr. K,: „Ta stranka (SLSj je tudi ona, ki še danes ljubimkuje z republi-kanstvom, ko je večina naroda že drugače odločila, in ki sobrati s socijalisti za dosego gnile avtonomije, ki bi cepila skupni narod, da dela c-težkoče stvarni Konsolidaciji države* To moralo je razumelo, kakor je videti, v tem smislu tudi demoralizirano moštvo na koroški fronti. Glasen memento je ta dogodek, da mora biti naša politika drugačna »Ji smo pa zaigrali pravico, da se nas spoštuje.“ Kako naša stranka, „ljubimkuje8 z republikam itvom, i j. s socijalisti, se je pokazalo na shodih S. K. Z. v Radvanju, na socijalistfčnih shodih v trga Lemberg in v St. Juriju ob južni žel. Da bi se nagi pristali bili kedaj družili s socijalisti proti sedanji obliki držav*, je nesramna laž. Toliko v našo obrambo. Časi so preresni, Qa bi uničevali svoje moči v medsebojnem blatenju, in obrekovanju, zato imamo še danes potrpljenje r, dr. Kukovcem, ki bi za svoj nesramen članek zaslužil fee drugačen odgovor. A prepričanj smo, da ga bo njegova lastna stranka — toliko lojalnosti ji prisojam» -- poklicala na odgovor. - 't%ir grčftbdejsiva ki Eorošktm» BögaJa Je zgodovina besnenja nemških 5*1 m I Belgiji, Franciji in v Srbiji, toda za temi prav ni® ne zaostajajo zverinstva, katera so uganjale nemške tolpe nad našim ubogim koroškim slovenskim prebivalstvom. Namen koroških nemških divjakov je bil * zatreti z ognjem in mečem slovenski živelj na Koroškem in si na ta način zagotoviti posest slovenske koroške zemlje. Da naš narod vsaj deloma pride d*» prepričanja, da so zlasti koroški Nemci prava krvoločna zverina v človeški podobi. Ki glede krutosti* krvoločnosti in pobesnelosti nadkriluje še celo turska grozodejstva, podajamo tukaj nekoliko slik nemškega. grozodejstva, V Spital na Koroško so pritirali na tisoče slovenskih kmetov, žen in otrok, kjer so jih zaprli v neko ograjo, kjer jih je ostudna nemška svojat ne -prestano psovala in jim žugala s smrtjo in zahteva-la, 'da se jih polije z bencinom in sežge. V Podrož-čiei so nemški vojaki nekega v bojih padlega nemškega vojaka grozno razmesarili, mu odrezali nos in ušesa, mu razparali trebuh, truplo nabili na zid — nemško ljudstvo pa vabili, da pride gledat, kakšna grozodejstva vprizarjajo jugoslovanski vojaki, V Ca* LISTEK. Siromak Martin. Napisal Matko Krevh* Nekoč sem bral zgodbo o dvornem norcu. Bil m pa do dna srca prepričan, 'da bo zgodba sme -ii. Pa je bilo drugače. Dvorni norec je bil nesre-ta, ker je imel srce. In to srce je bilo vzrok nje-ivega velikega trpljenja, njegovih solz. Res, presenetila me je tista zgodba in nisem si ogel razložiti, kako more človek — norec po stanu po sodbi ljudi — imeti srce in ž njim čutiti saniranje in preziranje in tudi sramoto. Sedaj pa mi I jasno. Prepričan sem, da je zgodba o siromaku artinu enaka zgodbi dvornega norca. Martin je bil hlapec pri kmetu Mraku že de -to leto. Služil je udano in zvesto kakor stroj. Rali so ga vsepovsod in nikdar ga niso vprašali, če X je to ali ono delo pretežavno. Hlapec Je bil Mar-t in hlapec mora ubogati po leti in po zimi, zdrav bolan — v resnici kakor stroj. Blagor hlapcu, ki zdrav: veliko bolj blagor onemu, M zna potrpeti skrajnosti. Martin je bil zdrav in potrpežljiv in morda bi v tem enoličnem hlapčevskem življenju tudi sre-1, ko bi ne imel srca. Ali kdo pa vpraša po sren, foti ljubezen in dobroto, hvaležnost in priznanje, ,/ Lma služabnike — kdo? Služabnik naj je stroj !r ; volje, brez sr ja. I Martin je bil v resnici nesrečen, ker je imel srce Čuteče in hrepeneče po ljubezni in dobroti, po hvaležni besedi in prijaznem pogledu,. In še eno Čudno lastnost je imel hlapec Mar -tin: bil je Šaljiv v svojem govorjenju in kratkočasen V 'družbi, V družbi? Seveda, med hlapci in 'dninarji, na polju, na travniku, vsepovsod, kjer so si zaželeli smeha in dobre volje. „Martin, povej nam katero, da se bomo smejali!“ Martin jo ubogal, ker tako je bili navajen. Ali gorje mu, če jih je preslišal! „Mevža najeta, Človek dolgjočaslni, kislica“, tako so ga zmerjali in zasmehovali. Martin pa je vz -dihnil, potegnil z rokavom preko čela, kakor bi hotel zabrisati vsako pametno misel. V srcu je še čutil bridkost, obraz ba se mu je že raztegnil v, smieiš-ne poteze in povedal je nekaj šaljivega. Bil je hlapec in moral je služiti. Napajal je živino pri studencu. Pridružil se mu je sosedov hlapec Lojze, tisti dolgočasni človek, ki se niti smejati ni znal, kakor se spodobi. Molčala sta nekaj Časa oba. Prvi izpregovori Lojze ter pravi: • „Martin, kaj te je brcnilo, da. se držiš kakor lesnika? Povjej katero Šaljivo!“ „Ni me volja; drugokrat morda“, odgovoril je Martin na kratko, „Drugokrat — ne — ravno zdaj hočem slišati kaj veselega.“ „Pusti me, slabe volje sem!“ „ITi — slabe volje? Nemogoč»!“ „Zakaj bi ne bilo mogoče ? Ali nisem človek, kot vsak drugi?“ „Človek si res in Šaljivec povrh; šaljiveo pa j» vedno Židane volje.“ ^Govoriš, ker me ne razumeš,* Lojze je razprl oči in se začudil: „Pri moji veri, da te poznam: Mrakov Marön si, in hlapec kakor jaz “ Smejal bi se bil Martin tem besedam,, ko IS njegova bridkost ne bila tako grenka. „Poznaš me, Lojze", odgovoril mu je, „ali razumeš me ne.“ Lojze se je še bolj začudil. „Da bi te ne poznal? Sedem let služim že pri Grmovcu m ti devet pri Mraku. Ce te poznam, te tudi razumem.“ Martin je uprl oči v Lojza in dejal: „Ce bi bil jaz v tvoji koži, bil bi zares prav srečen.“ „In jaz tudi, če bi bii v tvoji", odrezat se je Lojze: spomnil se je Martinovih šal. „Znabiti! “ Martin je stopil za živino, ki je silila 'domov. „Znabiti“, je ponavljal polglasno, „pa brez tistega, kar me tolikokrat muči in mi povzroča žalost in zapuščenost. Pravijo, da Čuti človek s srcem veselje in žalost, dobroto in krivico. Ali nosim tudi jaz v prsih tako srce?“ Martin je spoznal, 'da nosi v pršili srce, pa pe tako, kaKor sosedov Lojze ali kdo 'drugi; spoznal je, da je njegovo srce posebne vrste, nežno kakor otrok, ki ga zaskeli najrahlejši udarec. In Martin je tudi spoznal, da bi bil brez tega srca srečen, prav sre * Sen, kakor sosedov Lojze in še mnogo drugih. iovpu so Nemci javno razstavili odrezane Človeške nosove in ušesa, iztaknjene oči, odsekane roke in no-'■e ter lagali gledalcem, Češ, tako delajo jugoslovanski vojaki. S tem satansko zlobnim početjem so ustvarili na umeten način med nemškim prebivalstvom veliko razburjenje in brezmejno sovraštvo zoper Jugoslovane in razpalili v nemškem ljudstvu strast po maščevanju. Ni torej Čudno, če so na naše vojake streljale še celo ženske in jih polivale s kropom. — Gorje slovenskemu duhovniku, ako pride živ v pest nemškim divjakom, čaka ga mukepolna smrt, V Spi-talu so nemške tolpe strahovito mučile tri slovenske duhovnike in jih nato obesile. Toda nemška surovina ne prizanaša še celo slovenskim ženam, dekletom ia otrokom. Žene in dekleta oskrunjajo, jih pretepajo in jim dajo le toliko jesti, da ostanejo pri življenju. Vse kar je slovenskega, tirajo v zapore, pot v te zapore je pa za naše koroške brate in sestre prava trnjeva pot in njihovio trpljenje tem hujše, ker si še niti za trenutek niso svesti življenja. Neka nemška surovina je župnika Fugerja tako pretepla, da je 6. maja izdihnil v celovški bolnišnici; ne da bi bil prišel k zavesti. V Maribor so pripeljali slovenskega ranjenca, ki je dobil strel v trebuh, Na tleh ležečega in težko sopečega je nemški vojak dvakrat zabodel z bajonetom. O.b cestah pri Velikovcu so obesili na drevesa na desetine slovenskih mož in mladeničev, kjer jih puste viseti. Dne 7. maja so nemške tolpe prignale samo skozi Vrbo nad 1600 oseb, moških, ženskih in, otrok ter jih tirale v zapore. Pretresljiv je' bil pogled na te žrtve nemškega zverinstva. V Črni so opijanjeni nemšid vojaki našli pod cerkveno streho star in neporaben malšni plašč, v katerega se je oblekel nek nemški podčastnik iu v njem plesal pred župniščem v veselje in zabavo nemškega podivjanega prebivalstva. Da se pokažejo ti koroški nemški boljševiki v pravi luči, so napravili stranišče na cerkvenem pokopališču v Crni. Nemške tolpe so požgale na stotine slovenskih domov, vasi in naselbin, oropale prebivalstvo, odgnale živino in ljudi in naši najlepši slovenski deli Koroške so ena sama razvalina, njih prebivalstvo je pa deloma zbežalo, deloma je bilo pobito, deloma pa odgnano v nemški del Koroške, Toda tolažimo se, kajti Bog je pravičen. Kakor je ohola' Nemčija za svoja grozodejstva že prejela zasluženo plačilo v obliki silno trdih, naravnost u*-ničujočih mirovnih pogojev, katere je prejela od en * tentinih držav, tako smemo biti trdno prepričani, da bo tudi Nemška Avstrija, prejela, zasluženo kazen * kateri ne bo utekla. V Parizu ji že spletajo bič, ki bo silno pel po ramah nemških okrutnežev, našemu slovenskemu Korotanu pa bo, kakor smo trdno pre -pričani, v najkrajši dobi zasijalo solnce zlate svobode v naši mili Jugoslaviji* Zwisamfe earn na južni železnici« Interpelacija narodnega poslanika dr. H o h n j e c a in dr. Lovro Pogačnika in tovarišev na ministra saobraćaja zavoljo povišanja tarife na južni železnici. Železuične tarife so se dvigale vedno višje in višje, čim dalje je trajala vojna. Južna železnica je tarife za osebni in prtljažni promet dne 1. februarja 1917 zvišala za 30%, dne 15. januarja 1918 za 50%. Za brzovozni in tovorni promet so se tarifni postavki dne 1. februarja 1917 zvišali za 25—30%, dne 1. januarja 1918 pa za brzovozno blago, tovorno blago po klasifikaciji 1. razreda in zaporno blago za 50%; drugi blagovni tarifi so dobili takozvano naklado za obratne stroške, ki je odpadla s 1. novembrom 1918: vsi tarifi so se zvišali za 70%, premog pa le samo za 40%. * h,-, Vse te povišbe so se utemeljevale z preveliko draginjo in z rastočimi stroški, povzročenimi vsled vojne. Občinstvo je pričakovalo, da bo s koncem te vojne tudi konec izrednemu poviševanju voznih cen za prevoz oseb, prtljage in blaga. Pa se je bridko varalo. Največje povišanje je prišlo pol leta po končani vojni.' Uprava južne železnice je namreč, kakor je objavila v „Uradnem listu“ deželne vlade za Slovenijo dne 14. aprila 1919, z odobrenjem ministarstva sa- Martin je bil male, široke postave. Obraza je bil navidez vsakdanjega: pa kdor mu je pogledal v oči. se ‘e nehote zganil, kajti izraz Martinovih oči ni bil vsakdanji, hlapčevski, temveč globok, kot odsev skrivnostne duše. Martin ni bil domačin; njegova zibelka je tekla v revni koči onkraj Šentantonskih bregov. Moral je zapustiti rojstno kočo. ker tako mu je bilo odločeno, ter se podati v svet za kruhom, četudi s krvavečim srcem. Tistega dne, ko se je poslavljal od doma in od matere, se je Martin posebno dobro spominjal. Ni jokal,, le težko mu je bilo in najrajše bi se bil oklenil matere krog vratu ter zaprosil: „Mamica, naj ostanem pri vas!" Mamica pa je bila revna in revni so bili nje -novi bratio in sestre, zato je moral v svet — sam — e sam — mamica ga je izročila- angelu varihu. Martin je prišel k kmetu Mraku naipoprej za tirja. Pastirska služba ni da bi rekel težavna * Velko je pastirjev na svetu, o pastirskem stanu celo pišejo in pojejo, da je najlepši, najbrezskrbnejši Blan med vsemi stanovi. In Martin je bil pastir. Pravi Čudež pa bi bil, ako bi kdo povprašal revnega pastirja: ..Ti. pastirče, ali si zaoovoljen, kako ti gre?“ Kaj bi storil Martin v takem slučaju? Nasmehnil bi se in prikimal, in vsi bi bili prepričani, da ni J obračaj a (broj 2508 iz leta 1910; z veljavnostjo zrine I 18. aprila 1919 dalje do preklica, oziroma do izvedbe f po tarifi, na- svojih progah. v območju kraljestva SHS • pristojbine za prevažanje oseb, psov, prtljage, eks-presnega blaga in časnikov v zavitkih, ceno j terenskih listov in posebnih vlakov povišala za. 200%,. To povišanje se nanaša glede osebnega prometa na tarife po stanju z dne 15. januarja 1918, glede prtljaž’ nega prometa na tarife po stanju z dne 15, febru -arj‘< 1918. 1 Na vsa ta navedena; zvišanja je 20,0%no zopetno zvišanie naravnost nečuveno, ker najobčutnejše obrememuje kmečki, delavski in obrtni stan ter povečuje že itak, neznosno visoke cene živil in 'drugega blaga. Vrh tega je nevarnost, da se osebni in blagovni promet omeji pod skrajno mejo potrebnosti ter tako oškodujejo ne samo zasebni interesi, mar -več tudi splošno narodno gospodarstvo. Tega poviška južna Železnica nikakor ne more opravičiti s tem, da je povišala plače svojim n -službencem, ker to povišanje ni v nobenem razmerju z 200.% nim povišanjem tarife. Ministarstvo saob-račaja je bilo dolžno varovati koristi ljudstva pri o -dobritvi nove tarife. Opozarjamo pri tem g. ministra, na dejstvo, da se je južna železnica na ozemlju N . Avstrije istočasno zadovoljila s sledečim povišanjem voznih oen: I, razred za 100%, IJ. i razred za 66%, III. razred za 50%, Ta neenakost v povišanju služi destruktivnim elementom ob meji za rovarjenje zoper našo državo, Češ, da ista manj varuje gospodarske interese svo -jih državljanov nego sosedna nemška, država. Podpisani torej vprašajo: 1 Iz katerih razlogov je ministarstvo saobraćaj a odobrilo gori navedeno pretirano povišanje vozne tarife na južni železnici? 2. 'Zakaj ni ministarstvo v tej stvari prej stopilo z zastopniki naroda v stik? 3, Ali je gospod minister voljan takoj prekli cati odobrenjie pretiranega poviška zlasti za 3. razred in za blagovni promet? Beograd, dne 9. maja 1919. Zb@8ielo avstrijsko nemštvo za časa vojske. V knjig! ^Ostmark* katero je izdal na Duna-• l leta 1917 dr. Lothar von Wimmer, čitamo na strani 13 te-le bese’ : „(Avstrijska) monarhija se nam predstavlja v svoji skupnosti in v vsakem posameznem delu kot varstvo in hramba Nemčije. .Avstrija)’ je postala izven Nemčije v nem-15 k ,e m intler-esu del u j o č a velesil a.“ To so jasne besede in resnico teh besedij smo čutili avstrijski Slovani bolj od leta do leta in sicer na železnici, v uradih in v šoli, V začetku svetovne vojn e, meseca avgusta leta 1914, je pa nemški furor kar pobesnel in hotel 5e vse uničiti, kar je v Avstriji slovansko mislilo in čutilo. In temu furor ju, temu nasilju smo se morali ukloniti, kateri smo ostali doma in vojaki, kateri so morali iti v vojno bojevat ee Štiri leta za nemško svetovno gospodstvo in nadvlado. In Italijani, kateri imajo zasedene lepe kraje naše domovine in jih hočejo tudi trajno obdržati, navajajo zdaj to kot nekak opraviČevalen razlog, češ, saj ste se južni Slovani borili do zadnjega za Nemško Avstrijo, zato imamo'mr pravico do te zemlje. — Seveda Italijani lahko to trdijo, keir ne poznajo razmer, kakoršne so bile med vojno v zaledju in zunaj na fronti. Spomnimo se leta 1914! Naši možje, naši dobri fantje so odšli pojoč in uka^oc na vojno zoper lastne brate, Srbe in Ruse: šli so na vojno za zmago oholega, nemštva, katero nas je zatiralo celo tisočletje . Srce nam je takrat krvavelo. Kolikokrat nismo mogli spati vsled skrbi za naše dobro ljudstvo. Toda, razodeti svojih nazorov si nismo upali. In prav smo tu imeli, ker kakor hitro so odšli na, vojno možje in fantje, je zabesnel nemški furor. Nemci, nemški krčmarji in trgovci po naših mestih so nahtiiskali naše ljudstvo na, Srbe: pa tudi na našo inteligenco, češ, da s Srbi drži. Obenem |r le od vseneništva prepojena politična oblast posegla vmes in naša inteligenca: duhovniki: učitelji, trgovci itd., pač vsi, ki so vsaj malo slovansko mislili in I srečnejšega in zađovoljnejšega Človeka pod solncem, kakor je pastir Martin. Martin se je sčasoma privadil tujih ljudi. Na ( pašniku se je seznanil s sosednimi pastirji. Pogosto * so se menili o tem in onem, a največ o svojem bor-I nem domu, kajti večina, izmed njih je bila od revnih \ staršev. Včasih so se zamislili- v otroško dobo in le pritajeno pripovedovali o očetu, o mamici, o bratcih in sestrah, ki so še- ostali doma. In revni pastirčki so si postali prijatelji —pa brez šale: teh let se je naš Martin kaj rad spominjal. ■ Polaigoma so se razhajali. Ta. se je šel učit rokodelstva, drugi je menjal gospodarja, tretji seje vrnil domov. Martin pa je ostal pri Mraku ter postal iz pastirja hlapec. Zadovoljni so bili ž njim, zakaj pa ne! Svoje hlapčevske dolžnosti je izpolnjeval natanko, kot pravi hlapec, in šale j'e tupatam zbijal na veselje vseh, ki so ga poslušali. In tak hlapec j‘e v ponos in ve -selje vsakemu pravemu gospodarju. Martin je bil zadovoljen in marljiv. Ali zgodilo se je nekaj; kar je zadelo njegovo srce kakor smrt: Povedali so mu, da so pokopali — njegovo mater. ,.Mo'o mater? Mo! Bog!" jokal je Martin — Mrakovi pa so ga tolažili: „Kaj hi se jokal! Glej, koliko ljudi so že pokp- eufili, so morali Iti v spremstvu bajonetov v Gradec ■ : kot hudodelniM iln izdajalci domovine. Na potu jih le vsenemška nahujskana sodrga tepla, nanje pljuvala, in jih z blatom ometovala, V Gradcu so jih vrgli m ieče in so hujše ravnali ž njimi kot z roparji in morilci. In prvi pozdrav jetniških paznikov tem nedolžnim žrtvam zjutraj je bil: „Windisehe Vaterlands--Verräter, Windische Hunde, Verfluchtes Gesindel!“ I koliko nedolžnih slovanskih žrtev je v ječah po -mrlo! Thalerhof pri Gradcu M znal povedati grozovite reči. To je bilo prvo dejanje, zatem pa je prišlo še več drugih. Nemštvo je dalo zapoved, da se morajo pregledati vse knjižnice na naših šolah. In knjige, y k-terih se (e 'dobrohotno pisalo a islovajhfstvtu, 0 sloVfenS-kiem mišljenju, o izvenavstrijskih Slovanih itd., so* morale zsa vselej izginiti iz knjižnic. Nemški duh Jih ni mogel prenašati. Tudi vse šolske knjige, v katerih se je kaj pisalo o slovianstvu, sp se morale odstraniti. Da bi se pa naši otroci bolj na nemštvo privezali, naj bi imele zanaprej Šolske knjige naslikano podobo avstrijskega cesarja. Slovenci imamo malo kulturnih društev. Pa kolikor jih imamo, še te je vzelo na piko pobesnelo nemštvo. Vlada je razpustila Matico Slovensko In zaplenila vse njeno premoženje. In kako se je vobče godilo slovanskemu prebivalstvu v Avstriji vsaj do otvoritve državnega zbora meseca maja leta 1917? Kdor je bil slovanskega mišljenja, ali je simpatizirali s [Slovani, je bil (izdajalec. Zanj je imela država le ječo, svinec in vešaia-O, koliko ljudi je bilo v tem času po nedolžnem obešenih in postreljenih! O tem bi lahko govorila zlasti Bosna, Hrvatska in Galicija. Tako se je godilo v zaledju in na fronti j» bilo Še slabše. Koliko zabavljanja, zmerjanja in žaljenja, so morali prestati slovanski vojaki! Izobražen, mož, ki je služil pri nemškem graškem polku št. 27, nam je pravil, kako so govorili nemški vojaki v Gradcu pri izbruhu vojne leta 1914. P r a vili si o, d a kolikor slovenskih v ojakov n e bode p a d 1 o. n a i r o n t i, jih it o d o sami pom o -r i 1 i v z a 1 e d j u. In ko so. prejeli iz magaeinov novo rj’avo jermenje, so rekli: „Diese Riemen wer- den wir mit slawischem Blute anstreichen, dass sie glänzen werden — to jermenje bomo namazali s slovansko krvjo, da se bo svetilo.“ In takrat, ko so Nemci guali Ruse nazaj leta- 1915, so klicali: „Zdaj je koneo, zdaj je Konec slovanstva!“ O priimkih, ki so jih dajali nemški oficirji slovanskim vojakom kot „windische Schweinehunde“, niti ne govorimo. Bolj zanimivo je to, kako so nemški oficirji naše fante za vsako malenkost privezovali k drevesom; v Galiciji so jih streljali, če vsled onemoglosti niso mogli dalje marširati, streljali so jih, če je kdo vsled lakote vzel kos kruha, Koliko tisoč pa ie nemška soldates-! ka slovanskega civilnega prebivalstva postrelila in I pobesila! In naši vojaki so kljub temu ubogali, dok-, ler ni pritisnil najhujši glad. Kjer je glad, tam pa se začenja nered. Take so bile razmere v zaledju in na fronti. Kljub vsemu nadzorovanju nemštva, kljub temu, da naše moštvo ni smelo prejemati časopisov na fronti, so južnoslovanski vojaki zadnje leto vojne marsikaj storili, kar je pospešilo njen konec. Zato naj bodo Italijani tiho s svojim očitanjem, da so se naši vojaki do zadnjega bojevali za Avstrijo. Slovani smo pripomogli k razpadu Avstrije, kolikor je bilo mogoče; vec pa se ni moglo storiti, ker smo bili vpreženi v težek jarem in so nam vedno pretile vislice. Meje župnij in občin« 'Zborovalci v Brezno ob Drav! dne 25. sušo® t. 1. so med drugim tudi zahtevali, naj se uredijo občinske in župnijske meje. Da je taka zahteva zelo u-pravičena, nam bode dokazala sledeča razprava. Podatki se opirajo na knjigo „Gemeinden- und Ortschaften verozeiclinis des He|rzo,glumes Steiermark“, izdano od štajerskega deželnega odbora, bržčas leta 1892, in na „Specijalni krajevni repertory za Štajersko“ (Dunaj 1918). > Jl. ! Naj starejša je razdelitev dežele v katastralne ali davčne občine. Ta sega še v srednji vek, v čas, ko se je dežela po Slovencih oHjudiia, in med posa- Ipali — svet pa še vseeno stoji. Pozabi, saj imaš še nas! Mi bomo skrbeli odslej za te.“ Tako so govorili tisto popoldne ter že mislili, kaj bo za večerjo, Martin pa je ječal v brezmejni bolesti in bridkosti- „Da — ah da! Naj pokopljejo ves svet — moja mama je le moja; in žnjo vred je umrlo tudi moje I srce.“ Ljudje pa so dobri. Skuhali so Martinu kave, priložili mu kos po-; gače in ga tolažili: „Glej, sedmino obhajaš!' Niti doma bi ti ne po-, f stregli tako dobro.“ Martin pa je vedel natanko: „Vam je lahko, a ; meni pa je umrla mati — o mati.“ Zaželel si je umreti in Bog predobri ve, da h misel ni bila pregrešna. Kaj bo otrok v tej solzni dolini brez matere — pri tujih ljudeh! In Bog se ga je usmilil. Poslal mu je bolezen — mučno, pa kratko — zaradi ljudi, ki strežejo sicer iz usmiljenja, pa brez srčne ljubezni. Martin je umrl. Pokopali so ga v tuji zemlji v grob. ki mu je bilo sojeno, ’da ostane zapuščen. Ali Martinovo nemirno srce je našlo mir: siromak Martin je bil pri svoji mamici — in za n]u ni več ločitve ... ®©2»e röQMne «a tape razdelita. Občinske mm s» se 8fa ČAS« «esaricj Marij® Terezije zapisal« m §b-gine teta 1824 mapi ral« all »arisale t«r so 1« občia-sk» map«, po okončinah popraylj«a«, podlaga zen»-tiiskih knjig in obdačenje. Ohssff davčnih občin j« jako različen, ludi y istom okraju. Večinoma J« njin površje t ravnim in ar rodovi tnejših krajih manjše, kakor pa y hribih Za Spodaj» ßtajer prid« povprečne na 'davino občino 333 ha; najdemo pa 14 občin pod 100 ha; Srni Vrh (Sr, J»rtj ob Taboru) obsega samo 20.74 hn& Davčna občina Solčavi«, najy*čja pri na«, pa meri na* -profoa tiHžl.KB ha,, t. j.: 174krat j» večja, kakor Srni vnh. Davčnih obfin se ne bo dalo lahko predraga -liti; moral« bi se zemljiška knjig« popolnoma napo-.vo «staviti, kar bi pa povzročilo dolgotrajno in tu-ife mnjno delo. Kakor so nekakšen doka* z» potreb« parva družine ali žup«, ki sr je tam naselila,, naj bi »stale kot stari »godoviaski dokumenti še tudi $® neapnamlhu«. V 44. stoletju so nastal« pelitdičue obilne hpt »pravne skupine pod vodstvom izvoljenega župana . iT» se še do danes niso povečale, ampak so se več -krat «pet delile, posebno tam, kjer je tržna davčna ©btfina stremila po neodvisnosti od okoliških občanov. Politične občine so v svojem obsegu »mole večkrat i# samo «no davčno občino, mnogokrat pa tudi dve ali .več, da, tudi čez 20, oelo do 26. 1778 davčnih oblin (brez avtonomnih mest) na Spodnjem Štajerskem tvori 648 političnih občin, tedaj povprek 8% davčne občino eno politično. Tudi tukaj opazujemo, da obsegajo politične ohČine v hribovitih krajih več davčnih občin, kakor pa v ravnini. Ko a, pr. v mariborski ©kolini in v šen tleh artskem okraju pride na eno Politično občino po 1,8, v ljutomerskem po 1.86 davčnih občin, ima jih v laškem okraju po 10.8, v celjskem po 10 davčnih občin; mariborsko okrajno glavarstvo povprek po t.8, celjsko po 8,4. £ato so pa tudi površja posameznih političnih ®bčin jako različna. Z ozirom na celi Slov- Stajer bi prišlo nai politično občino 1083 ha. Tč veličino pa prekašajo občine v celjskem in slovenjegraškem glar varstvu, Vi gornjegrajskem sodnijsjkem okraju pride a« eno občino povprek 6090 ha; Luče n. pr. eelo 11.170 ha, naj več j a politična občina Solčava 10.174 ha. Oez 5000 ha razun imenovanih je še Šest občin, 2000 do 6000 01 občin, 1000 do 2000 ha 106 (največ), Nasprotno imamo občih s površjem 100 do 200 ha 20, 200 do 800 ha 41, 300 do 400 ha 61, obče pod 1000 h» 840, tedaj Čez polovico. Pri malih političnih občinah prvači šentlemartski okraji, potem ljutomersko in mariborsko glavarstvo. Politične občine bi s» gotovo lahko nanovo uredile. Sicer popoln« enakost tudi,tukaj ni mogoča, O-rirati bi «e moralo tukaj y prvi, vrsti na Žup n i je. Ill* Prvotno so bile Župnije jako velikega obsega. Dohodki za cerkev in duhovščino so obstajali v desetini. Župnija je po napredku obdelane zemlje in po ustanovah, prvotno v dohodkih iz zemlje, imela sčasoma toliko dohodkov, da so zadostovali za več du * hovnikov, potrebe pomnoženih vernikov in drugi interesi so zahtevali delitev prvotne župnije v več vi-karijfetov, ki so polagoma postali sami samostojne župnije. Pri tem razmnoževanju pa so vedno bile cele občine prideljene posameznim župnijam. Se le ce-car Jožel II. Se pri ustanovitvi novih (jožefinskih) Župnij ni oziral na skupnost občin, ampak samo na daljavo hiš od župne cerkve, Jožefinizem je povzročil današnjo razkosanost ne samo političnih, ampak tudi davčnih občin med dve in več župnij, drugod pa zopet, da ima župnija svoje farane ne samo v občinah dveh sodnijskih okrajev, ampak celo v dveh poglavarstvih, Ta razkosanost otežkocuje ne le samo dušno pastirstvo, ampak Še veliko bolj župnikovo u-radovanje, V lavantinski škofiji je 29 župnij, ki še cele politične občine ne obsegajo. Občina Sv. Krištof je razkosana med pet župnij, občina JLoka obsega dve župniji: Loka in Širje; dve davčni občini še pripar data k župniji Razoo *. Župnija Brezno se razteza na tri politične občine, ki imajo skupaj 10 davčnih občin. Iz vsake politične občine eno davčno občino in razun tega še dele dveh drugih davčnih občin, ostali deli teh dveh davčnih občin tvorijo sosednjo Župnijo Sv. Ožbalt. Enako se sestavlja župnija Pameče samo iz delov dveh davčnih občin, od katerih je vsaka del druge politične občine. Kako težavno je tukaj v-Časih določiti župnijsko mejo, ker konečno ne gre le »mmo za hiše, domove, ampak za gotov teritorij, 43 naših župnij, se krije popolnoma z eno politično občino; dve občini obsega 47 župnij, popolnoma z njima pa se krije samo 17 župnij. 3 občine ob* zega 40 župnij (28 samo deloma); 4 občine 21 (deset deloma); 6 občin 14 (7 deloma); 6 občin 11 (2 deloma); 7 občin 6 (2 deloma); 8 občin '3 (1 deloma); 9 občin 8 [deloma) 10 občin Župnije Hoče, Ljutomer in Sv. Križ pri Slatini, zadnja deloma. 11 občin šteje Sv. Peter pri Radgoni, pa ne popolnoma: Sv, Križ »a Murskem polju pa obsega 12 občin ljutomerskega sodnijskega okraja in še 1 davčno občino iz gornje-»adgonskega okraja. Od omenjenih župnij leži 7 v dveh sodnijskih »krajih istega poglavarstva, 17 p« se jih deli celo m aa dve glavarstvi. Površje posameznih župnij se po naših virih ne da lahko določiti, razun tam, kjer se župnijske meje z mejami političnih občin popolnoma krijejo. Sv. gurij ob Ščavnici z 9 političnimi občinami fj5274.26 ha) je manjši, kakor Ruše s 4 občinami (5712.61 h#) ali Solčava in Luče z lolitično občino. N» precejšnjo enakost tudi tu «1 misliti. ty. Kaj j» v tek razmerah mogoče? Kako se li naj meje med občinami in župnijami ali pri posameznih popravijo? N«£e »«merodajno• mn«nje j«: 1, Župnijske meje se naj v toliko popravijo, da se povsod krijejo z mejami davčnih občin. To je zaideva prizadetih župnikov in župijanov. Mislimo, da b»- redkokedaj treh« deliti občino, pač pa spremeniti župnijsko mejo. Ko So se sedinili Župniki in župija-ni, p« naj stavijo potrebne prodlog« cerkveni in politični oblasti. ti 2„ Nekateri so mnenja, tis» s« naj politične obline tako uredijo, da bo ona župnija tvorila samo eno politično občino. Marsikatera, üosedaj.tia, politiČ-BS, o Dein a bi seveda » tem zgubila, na svojem obsegu, veliko ve» semnjih političnih Občin pa bi se spodilo v nov» občin», s čim bi s» stroški^ uprave zmanjšali. P« vprašfainje je, bodo li vse N»b§ine v ta predlog privolil», posebno tam, kjer si interesi posamesfnh »b®in nekak» nasprotujejo. Ir dalje: kako se bo. k tem predlegu postavila vlada, v katere obročni je oblast surami ni ati meje političnih občin. 3, Da se spremenijo mej* okrajnih glavarstev v toliko, da ne bo Župnija spadala pod dve glavar-strt, p*# n« bo noben» težav*. Bered» drugo vpra -Stellt 3« kako te naj to tam zgodi, kjer leži župnijska »erkev ravno ob meji. N, pr. Sv, Ana v Sl. g., Sv., Jošt na Kozjaka, Sv. Duh n* Ostrem vrhu, Sv. Lovrenc nad Umikom ? Pri prvi župniji in pri zadnjih dv«h se bodo razmere po določenih mejah med' Nemške Avstrijo m Jugoslavijo same ob sebi spre -menile. S*. Jošt pa, Id leži v treh političnih obči -iah, a obsega v eeloti samo dve davčni občini, ed drugih dveh pa samo dele, se bo že moral - ako j* župnija lam res potrebna — preurediti po točkah 1 hi 2. 4. Pri tem pa bi še izrazili neko željo. Kolikor «m je znano! so pri škofijah dunajske metropoli]« a zagrebške nadškofij« v duhovnih seznamih pri vsaki župniji navedene vse občin» (z razdaljo od župnijske cerkve), katere spadajo v, njeno področje . Za razne urade j® tak seznam občin- jako prikladen in prihrani večkrat nepotrebne pisarije. Bi se to ne dalo uvesti tu'dj V lavantinskem duhovnem seznamu, posebno secraj, ko se bo itak šematizem stavu popoi-Homa na novo? Marsikaj bo, primerno novim razmeram, v njim itak odpadlo, 'drugo hi se dalo skrajšati in- s tem ostane 'dovolj prostora za našo željo. Za gg. Župnike pa bi enkratno delo teh seznamov, Iti bi biti tud* njim v korist, gotovo m bilo pretežko, Uit, novni shod si K. Z. Gomilški okoliš. N ZB. V nedeljo, dne 11. maja, se j« vršil na Gomil-skem po dolgih letih vojne prvi politični shod iVLS svrho ustanovitve podružnice SKZ ter v znamen-u ljudske politične naobrazbe.. Sijajno pomladno 1«->o solne® je omogočilo, 'da se je vršil shod zunaj na, obsežnem vrtu pri „Jugoslovanu.“ Udeležba je bila z« krajevne razmere nad vse povoljna. Predsedoval je shodu domačin kmet Blaž Božič, Poročal je najpo-prej dr, Anton Ogrizek iz Celja, ki je ob splošni pozornosti najprej pojasnil pojm in bistvo demokracije in demokratične ustave. Potem se je dotaknil nedavno objavljene provizorične ustave za kraljestvo SHS, Naše Časopisje je označilo to ustavo za nedemokratično. Saj lasti kralju — mogoče proti njegovi osebni volji — pravice, ki gredo edino ljudstvu v 'demokratični kraljevini, kakor pravico o odločbi vojne in miru, Tudi mi odklanjamo tako ustavo, (Odobravanje.) Nadalje se je govornik zavaroval proti neslanemu natolcevanju izvestnega časopisja, češ, VLS ni lo -jalna, ni državoohranjujoča stranka, ker se tako'dosledno poteguje za demokratično ureditev Jugoslavije in ker tako brezobzirno pobija korupcijo, uveljavljenje avstrijskega uradniškega režima (uradoviajn -ja), koritarstvo in protekcijo v. državi. SHS, Z velikim pritrjevanjem je bila nadalje sprejeta govornikova ugotovitev, da VLS ne bujska svoje pristaše zoper 'druge slovenske stranke, ona obsoja vsak te -ror in vsako nasilje. Vsaki nasprotni stranki priznajva pravico do svobodnega zborovanja, a isto pravico zahtev« z vsem povdarkom tudi za sebe. (Prav. dobro!) N» pravi se ščuvati. Če naša stranka na svojih shodih pojasnjuje stremljenje in bistvo nam nasprotnih političnih strank, saj tudi svojih strem -ljenj in svojega programa ne prikriva nikomur — brez pridržka Oznanja svoj program in sicer celi program, ne samo tistih odlomkov, ki bi bili pripravni za takozvano ribarenje v kalnem in za lov na kar line. Naša stranka hoče, da se ji pridružijo ljudje iz prepričanja, ne pa iz bojazni ali pa iz zaslepljenosti, Krščanstvo, ne samo zasebno krščanstvo, ampak Dovdarjenje krščanskih načel in nravnosti v javnosti ter krščanska vzajemnost, to je tista „skala.“ , na kateri je sezidana VLS. Na tej skali imajo in najdejo prostora in zaščite vsi stanovi; saj VLS ne išče uresničenja svojih ciljev v razrednem boju in raz -hujskanju državi potrebnih stanov, ampak v krščanski vzajemnosti, ali v Erščanskem socijalizmu vseh stanov. Ce naša stranka kmete posebej organizira, s tem ne povdarja, da kdor ni v Kmečki Zvezi, ni pravi pristaš VLS, saj tudi nihče ne trdi, da kdor ni v Mladeniški družbi, ni pravi pristaš katoliške cerkve, enako organizira naša stranka tudi delavce ; in uradnike. Tudi komunizem (boljševizem) je govornik narisal v tako naravni in resnični sliki, da g« ie zborovalcem naravnost ogabil. Dobro so razumeli zborovalci povdarek govornikov: da sta komunizem in socijalna demokracija otroka istega očeta in v bistvu ni razlike med njima, oba stremita za odpravo zasebne lastnine, za prosto ljubeznijo, za skupno državno vzgojo otrok itd., le metodo imata vsak svoio. Komunisere dela z nasiljem in terorjem, socijalna de- »okraeija pa hoče isti eilj polagoma, v etapah, bolj mirno doseči. Ne samo socijalni demokrati e, tudi nu smo zato, da se nepošteno pridobljeni vojni dobit c da IjudgJup nazaj, to pa potom učinkujočega da--' u na vojflh dobičkarje, ne pa potom ropanja, pobija: u in uničenja. iTako je, prav dobro!}, Ko je govornik obrazložil Se dolžnost ljudstva do države, je utemeljeval potrebo tesneje kmečke organizacije, Le orga-giairani kmečki stan more uspešno zastopati svojo „staro pravdo“ in uveljaviti svoj vpliv na zakonodajo, zato „le vkup, le vkup ubog» gmajna!“ (Dolgotrajno, burno odobravanje.) Govor je ljudi ožgal in zopet dvignil jugoslovansko zavest, ki je po dnevih Donižanja radi koroške polomije stala precej nizka t Uvela govorniku! Kot drugi govornik j* nastopil pokrajinski jso-I slane« nadučitelj Levstik iz Celja. Radi pomanjkanja lasa j« moril govorni! svoja izvajanja kruto «-» tesniti. A zadel i« pravo struno, ko je pokazal na korčška zverinstva ter naslovil svoje besede na navzele mater», žene, neveste in sestre, češ, bodite junaške v«, ko j* treba vašim sinovom, možem, ženinom in bratom na ogroženo mejo, da Ščitijo^ svoj la-sten dom, svoj« mater», Žane in neveste. Ne 'držite jih »»MH, sam« jim vzpodbujajte!: Spomnil se je tudi koroških beguncev. Njegov govor je ganil poslušale» mestom« do solz. Dolgotrajno odobravanj®, je bila: glasna, in nedvoumna zahvala zborovalcev, ko j» konöal. ♦ ,T Sprejetih j« bilo več resoluoij, kot: Ugovarjamo proti krivicam, S3 se gode našim bratom v Primorju, na Koroškem in v Prekmurju, Zahtevamo pokrajinski zbor, nov volilni red po proporcu, ustanovitev kmečke zbornice, nujno pomoč našim vojnim _u-jetnikom, da se vrnejo; omejitev vojaške dolžnosti; i izplajSanje vojnega posojila do 20.000 K; izrekamo { zaupnico naši mirovni delegaciji v, Parizu. \ Ko se je izvolil 14članski odbor SKZ za Go -! nilsko in okoliš, se je lepo zborovanje zaključil« % I žmjo-klioi na Slovensko Kmečko Zvezo. — Utis po-! polnoma mirnega in nemotenega zborovanja je bil u-f nrav globok. Zborovalci so si veseli pripovedovali: j Takšnega shoda š» nismo poznali. Se večkrat kaj j takega'! ___________________________________ Dr. Korošec ia razpotju Pod tem naslovom prinaša „Slov, Narod“ dna 14, maja Članek, v katerem pisatelj silno obžaluje, da se j» dr,. Korošec lotil „Sizifovega“ dela, očistiti žalostne razmere v Bosni in 'da je ustanovil tamkaj „Hrvatsko pučko stranko“ po vzorcu naše „Slovensn k» lmdske stranke,“ Iz članka odseva grda zavist, da j» dr. Korošec začel ustanavljati našo organizacijo in n« napredna stranka, in je poln grdih napadov na bosanski ^klerikalizem*“ Posnamemo nekaj cvetk iz tega Članka: ,*SaJ j» vendar lahko klerikalna (!) stranka istota^ ko državotvorna, kakor kaka druga stranka na Svobodomiselni podlagi! Res je, lahko je državotvorna v Bosni pa ni in v doglednem času ne bo. Treba je samo pogledati njene predstavnike in njene elemente, pa bomo videli, v, kakšno družbo je zabredel dr.< Korošec“ .... „Eh, pustimo rajše prvake bosanskega klerikalizma pri miru! 'Žalostno je poglavje o'dr, Šušteršiču v slovenski politiki, desetkrat žalostneje pa poglavje o voditeljih bosanskega klerikalizma.“ .... „iOkoli klerikalne stranke, oziroma okoli nje» nega glasila „ougoslavija" (ime časopisa je skrunjenje) se je instinktivno grupiralo vse, kar ni zadovoljno z našo državo itd, itd., „z eno besedo: vse, kar mrzi novo državo in kar sovraži srbstvo, to se najde med prijatelji „Jugoslavije.“ To je masa, v katero je zabredel dr, Korošec.“ Tako nesramno blati „Slovenski Narod“ bosansko „klerikalno“ stranko in našega voditelja dr, Korošca sedaj v Času, ko so sklenile vse stranke — premirje. Zato pa tudi: Proč s Korošcem! „Narod“ se že poslavlja od njega, ko piše med drugim: „S tem korakom se je poslovil dr, Korošec od svoje lepe prošlosti. Noben trezen človek ne bo oporekal dr. Korošcu njegovih zaslug za oživotvOrjenje naše dr -žave ... na vsak način nam ime Korošec ostane n svet em spominu za dobo mučnih let najhujšega su -ženjstva. Na sarajevski konferenci pa se je Korošec ločil od te svoje solnčne preteklosti in zgodovinar, Id bo enkrat pisal zgodovino naših dni, bo moral poročati: Isti Korošec, ki je v veliki meri pomagal našo državo zgraditi, utegne s sarajevsko konferenco svojo lastno zgradoo rušiti. . „Skoda Korošca! Kako radi bi v bodoče spoštovati Negovo ime, kakor v nekaterih brdkih dneh.“ To beležimo kot kronisti brez komentarja, saj je „premirje“ in mi ga nočemo kršiti, če so ga tudi drugi začelL Trgovski promet * inozemstvom Izvršitev kompenzacijske pogodbe St. 33-SHS, sklenjene dne 22. marca 1919 med Centralno upravo za trgovski promet z inozemstvom in dunajskim Waren-vorkehrsbureau-jem. Glasom zgoraj navedene pogodb® je vse blago, ki se be med obema državama izmenjalo, koutingea- tirado. Podpisana podružnica naznanja, da je dobila od svoj* beogradske ientrale kontingent za sledeče uiago, za katerega bo izdal „Deutschosterreichi-sches Warenverkehrsbureau na Dunaju izvozna dovolj »nj a. si asom pravil, ki so interesentom s,, azpo-lago pri podpisani podružnici. Kbntingentirano blago je sledeč®: poljeuelski stroji in poljedelsko orodje, kose in srpi, komerčm papir, papir za časopise, orodje za obrtnike, stroji, železo in železni izdelki, kovine in kovinski izdelki, jeklo in jekleni izdelki, razina barve, kemični produkti» znanstveni instrumenti, elektrotehnični materi - ..au ;:iuiiii.ske opreme, klobuki, razni motorji, kvas, kuhinjska in živinska sol. Kontingent konopnib izdelkov bo razdelil Hrv. kudeljski odbor ▼ Osjeku, kamor naj se interesenti obrnejo. Kdor koč* na podlagi t«ga kontingenta impor-tirati blafco iz Nemške Avstrije, naj vloži prošnjo , kjer aai sporoči sledeče podatke: potrdilo pristojne ^tortne oblastji, da ima pravico do trgovine s tem blagom, vrsto in količino blaga, približno vrednost, če mogoč« tudi dobavitelja in njegov naslov ter rok, v katerem se bo mogla kupčija izvesti. Prošnje morajo biti pri zgoraj navedenem uradu vložene do dne 25. maja. Na pozneje vložene prošnje se ne bo pod no -benim pogojem oziralo, Prošenj» ki so že vložene, ni treba ponavljati. Kontingent se bo takoj razdelil med prosile*, ki dobe rešitev svoiih prošenj pismeno'. Opozarja se, da bo vsaka osebna intervencija brezuspešna, in bi samo zadrževala pravočasne rešitve. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani Podrobna določila prekoga soda. § 68. Hudodelstvo vstaje je, če sa zbere več ljudi, da bi se gosposki s silo oprli. Pri tem ni nobenega razločka če je sila obrjena proti kakemu uradnika »li služabniku kake državne ali občinske oblasti, proti civilni ali vojaški straži. § 69. Vstaje kriv je vsak, kdor se pridruži zbiranju množice bodisi precej v začetku ali še-le pozneje. § 73. Kadar se ljudje Iz kakršnegakoli vzroka zbirajo in pride pri tem vkljub oblastvenim opominom do tega, da se mors jo za upostavitev reda in mira uporabiti izredna sredstva, je to punt in vsakdo je kriv hudodelstva, kdor se tega zbiranja udeleži, § 85. Javna nasilstva s hudobnim poškodo vanjtm tuje lastnine ali kadar zamore nastati iz takih nasilstev nevarnost za življenje, zdravje ali telesno varnost ljudi; sem spada tudi hudobno poškodovanje železnic, vozil, strojev, orodja, vodnih naprav, mostov, parnih kotlov itd. § 134 Kdor proti človeka, z namenom, da ga usmrti, tako ravna, da je iz tega nastopila njegova ali kakega drugega človeka smrt, zakrivi hudodelstvo umora. * § 166. Hudodelstvo zažiga stori, kdor kaj započne, iz česar ima po njegovem sklepa nastati požar na tuji lastnini, če se tudi ogenj ni vnel in ni napravil nobene škode. § 190. Ropa posta tre kriv, kdor kaki osebi silo za to stori, da bi njeno ali sicer tujo premakljivo reč v svoje oblast dobil; naj s@ zgodi sila z dejanskim razžaljenjem ali samo v pretenju. Podpisujte državno posojilo: Tedenske novice. Veliki stenski zemljevidi za šolsko rabe, pi <- j*arne itd Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani na« znanja, da je odkupila vso zalogo Ed, Hölzelnovih šolskih, oziroma stenskih zemljevidov in jih oddaja oddaj a nalepljene in prirejene, da se obesijo na ste-BO, po sledečih cenah: Orožen, zemljevid Kranjske,, merilo 1:130,000, cena za izvod 60 K; Orožen, zemljevid Palestine, merilo 1:200.000, cena za 1 izvpd 54 K: Orožen, zemljevid Primorske, merilo l:130,000t «ena sa izvod .60 K: Orožen, zemljevid Polut, merilo !: 20,000.000, cena za izvod 40 K; Orožen, zemljevid Bvrooe, merilo 1:4,000.000, cena za izvod 40 K. — Poleg teh je odkupila Jugoslovanska knjigarna tudi sledeče šolske stenske zemljevide v srbskem jeziku, tiskane r cirilici: Kozenn, zemljevid Palestine, medlo 1:236.000, cena 4S K; Mandič, zemljevid Evrope, merilo 1:4,000.000, eena 40 K: Mandič, zemlje« '»id Planig,oben, cena 30 K. žfcazpisane zdravniške služb». 1. Deželna vla-■ a za Slovenijo v Ljubljani razpisuj« službo okrož-: *ga zdravnika za zdravstveno okrožje Žaiec, ka-emu pripadajo občine Žalec, St. Peter v Savjnj-s i dolini, Griže, Ootovlje, Petrovče in Velika Pire-feioa. S to službo je spojena osnovna plača letnih K (1200 in praviea do šest petletnic po 100 K. Glasom jjaredb* celokupne vlade za Slovenijo št. 487 z dne g8, aprila 1919 je dalje okrožnim zdravnikom do prebita dovoljena draginjska doklada v izmeri 100% vseh službenih prejemkov. Prošhje, opremljene s potreb:^- ■ ’drž? V "a 1919' pri zdravstvenem oddelku deželne vlade v Ljubljani. 2. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo sekunclarija ra internem oddelku obče javne bolnišnice v C e 1 j u. S službo so zve -zani,sledeči prejemki: letni adjutum 1400-K, prosio stanovanje in brana. 1. razreda v zavodu, praviea dc pet petletnic po 200 K in izjemna draginjska doklada letnin 600 K. Služba je provizorična in velja o -bojestranska trimesečna odpoved. Pravilno kolekova-ne prošnje, ki jim je priložiti krstni in domovinski list, diplom doktorja vsega zdravilstva in eventualna dokazila o dosedanjem službovanjem, naj se vjo-že do dne 1. junija 1919 pri zdravstvenem oddelku deželne vlade v Ljubljani. Armada vojakov-zajeev. Pod tem naslovom je pred dnevi priobčil budimpeštanski „Pesti Hirlap“ daljše poročilo o kakovosti italijanske armade in i -talijanskoga vojaštva sploh. ,0 italijanski artileriji pravi, da je dokaj dobra, to pa zaradi tega, ker si je izposodila več sto najboljših francoskih oficirjev. VobČe pa imenuje italijansko armado — armado vo-jakov-zajcev. Jugoslovanska strokovna zveza. Zsupaice žsn ske osupla« naj prinesejo v nedeljo 18. maja po-poki a ob 5. uri pristopnice ia pristopnino novih čl rde v Fiosarsko ulico 4 ali pa v Cirilovo tis- kar n o-. Akademske prireditve. Zaradi prekega soda so p el žene m nedoločen čas vse akademske prirod Ge razven predstave »Svet« v soboto 17. t. »i. Priprave pa se vrše naprej v še širšem ob-sef o m bodo akademske slavnosti prva prireditev v svobodnem, jugoslovanskem Mariboru po pro kli maciji miru, — Prispevke naj društva, posojil nie* in pos&nbmi darovalci vpošiljajo naprej. Vsi mariborska društva pa nam naj prepustijo prednost pred vsako drogo prireditvijo o priliki pro • slav«* Maribora. Odbor. Dobrodelna predstava »Stanovske zveze slov. akad, v Zagrebu« in »Dramatičnega društva« v kori4 »Akad. doma ▼ Zagreba« se vrši v soboto, dne 17. maja 1919 ob p»! 8. uri zvečer. Na vsporedu je komedija v 4 dejanjih »Svet«, spisal Br Nušič. Predprodaja vstopnic v Cirilovi tis kar ni. Dr. Vilko Marin, večletni sekundarni zdravnik n» kUurgifnem in gy ekologičnem oddelka Staj. deležne Šiefsnijin« bole Anice v Leobau, sedaj se-konoarij na mariborski detrini bolnišnici, se je naužil s početkom t. L f Maribor ter prične svojo privatno prrks® v Elizabetini ulici št. 16, na severnem ogla Reiserjeve in Elizabetine ulice. — Mladega slovenskega rojaka priporočamo vsem porodnicam, kakor tudi vsem dragim bolnikom in telesnim ponesrečencem. Ordinacije ed 14. do 16 ure ($ — 4) popoldne Pristojbine za izvoznice. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je z odlokom z dne 9. maja 1919 odredilo, da se za vsako odpremno iz ksznico (izvozrico) pobira pristojbina 10 kr .m v prid ubožae akcije. Denarni zneski naj s@ pošiljajo istočasno z obračunom.na čekovni račun deželne vlade za Slovenijo štv. 142 pod naslovom »ohožna akcija«. Obračun naj s®. predloži do 5. vsakega meseca semkaj. Načelnik: Senekovič 1. r. Kolekovanje vlog na ministrstvo za prehrano i. dr. Ponavljajo se slučaji, da stranke ne kolsko jejo prošenj In vlog na razne urade zlasti ministrstva v Beogradu. Poživljajo s® torej, da po svečojejo kokkovanju večjo pozornost, ker se nepravilno kolekovane vloge smatrajo kot brezpredmetne in se im njene izdaje nikake rešitve. Mizarji pozor! Uradno pohištvo potrebuje nujno poštno ministrstvo zi svoje lastne urade, pa tudi zi urade poštnih in brzojavnih ravnateljstev v Beogradu, Nišu, Skopijo. Cetinju, Spljitu in Lju hlisni. — Pojasnila se dobijo v uradnih urah pri peštnem komisarju dr. Janžekovič, Ljubljana, Beet J ovnova ulica št. 7/IL telefonska št. 139. Smrtna kosa. V Trstu je umrla gospa Kata-lina Ivančič, begunka iz Kanala na Goriškem, tašča g. Vinko Novaka iz Bistrice pri Msribora. Narodni ponos. Iz Cefja nam pišejo: Ko so se dne 28, aprila peljali zemeljski ostanki Zrin ski in Frankopana skozi Celje, nudila nam je gospa dr. Kalanova jako mučen prizor. ¥ lepi narodni noši je prišetaia proti Rotovški ulici, nakar obstane, natika ščipalnfk se ozira in obrača na vse strani in slednjič iz sredine ulice začne prav mično nemško govoriti ia nekaj naročati proti gosdč. modi stki: Ach bitte liebes Fräulein, !63 Feliks Vršič. I MALA MAZNANILAJ Proda se s Enall-poseda za kimanje, viako-mtna lita in rešeta, kakor tudi kožare ae dobijo po najnišji due v ; ni eeni gamo r veliki zalogi pri ; Jožef Antloga, Maribor, Zofijin trg 1, zraven mestne mostne tehtnice. 885 DSC* KARBID po tovarniški dnevni ceni razpeli žilja na veliko ia maio vsako 5 množino po poiti in vlaka, glav-[ na zaloga Ivan Andrsite v Mzri-5 bora, Koroška cesta 25. 790 , Šivalni stroj na prodaj ali se za-: menja aa živila. Švare, Viktring-kofova nliea t/L Maribor. 898 \ Zaradi preselitve se proda gla*o j vir ,8chveighoferšče aa duhovnika v Maribora. Več pore npraraištvo lista._________________947 Otročka obleke zamenjajo za mast v Bissaarkstr. 18, priti, v Maribora. 984 POZOR I Perilo za pranje in glajenje se Bprejme v Krčevinah 191 pri Mariboru. 981 Manikura! Zdravniško preizkušena maserka za negovanje telesne lepote, manikura in pedikura. Efgenova c. 6/1. levo. Maribor. 983 Moška obleka še prav močna Be zamen a za 15 kg masti ali pa 20 kg Špeha, 8. Maribor, Gosposka ulica 51. 952 Gostilna v mesta ali v bližini ee kapi ali vzame v najem. Jožef Kraner, Ruperče, Sv. Marjeta ob fesaiei. 949 ke s točno ia ceno izvršitev. I TöYaniä za stavbno mizarstvo. Lampreti Pukl v SttStenju 1 sprejema -:ša dela te stro 967 Kupujem: sikoYO lje (öräslo) les za jame Prosim ptmndbe s skraj no ceno! VINKO VABIC Žalec pri Celjn. 9»2 Poslano.*) Zvest svojim načelom in pokoren sklepa vseh treh slovenskih strank z dne 10 maja 1919 opa-stim odgovor na napade na mojo osebo v listih »Slovenski Narod«, »Mariborski Delavec« in dr. Pristojne oblasti bodo sodile o tem, kaj in ako sem kaj zagrešil. Fran Stopica, 953 notar pri Sv. Lenarta v Slov, gor. * Zz vsebino pod tem Malovem ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti Sanatorij Mirni dom je spet odprt in sprejema bolnike vseh vrst, kakor todi o krepčanja potrebne. Zlravljenje, tndi izvrstna brana pri zmerni ceni — Pojasnila daje lastnik in vodja dr. pran Čeh, pošta Gor. Sv. Kungota ::: pri M&ribern. ::: ms Dražba lova občine Topolšica, razdeljenega po kat. občinah Topolšica, Zavodnje, Sv. Vid, se vrši dne 6. linija 1919 ob 2 ari popoldan v občinski hiši v Šoštanja. Lovišče ima nižavsko in planinsko zverinjad, fazane in divje peteline. 980 HMELJ kupi vsako množino Rudolf Pevce v Mozirju. — Cena po dogovoru z vzorci. „m Naznanilo. Vljudno naznanjam slavnemu občinstva, da prevzamem dne 17. maja restivricilo od gosp. L, Vlshoifša v Studencih. postregel bom vedno s pristno kapljico in dobrimi jedili. Se priporoča 962 j, Petriči!» Izredno velika zaloga vsakovrstnih oblek za birmance in moške, površnikov, hlač itd. ss prodaja po strogo znižanih cenah pri Ignaciju Božič v Nstriboru* Tegsthofova cesta 34. Opozarja se na delavske csjgaste obleke posebne trpetossti. 969 Notarska pisarna. Notarski namestnik prejšnjega notarja dr. Wies* -tbalerja |e otvorit 12. meja svojo pisarno ¥ Mariboru v Tegethofovi ulici št, 12, v pritnčju o* desno. Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem ter prijateljem pretužno vest da je naša iskreno Ljubljana mati gospa Antonija Heber ia naša brat», Anton in G o stäv Heber dne 8. in 10. maja za osepnieami in previđeni s sv. zakramenti v mariborski boiuioi mire® v Gospodu zaspali. Trupla nepozabnih se v kratkem pre peljejo iz začasnega pokopališča za okužene na pokopališče na Gorci pri Sv. P.etrn, Svete msše zadušnice so se brale dne 14, in 15. maja v farni cerkvi Sv. Petra pri Maribora. Blag jim spomin. Sv. Peter, dae 8 maja 1919. 956 Žalujoči ostali Kulisama ins trgovina oapiria VILKO WEIXL MARIBOR :: GM trg It. 22 Priporoča sh J. Jurčič: Zbrsiii broš d« Čt: knjige: *^- F. Seidl: Naicm»je; broš 1 K. ?lt/TW5. 17 K. F. Golar: S iul. grm: broš 6 K; vaz 7 K. Dr. B. D»rč: Doj,ci*k; broš K 5 20. F. Juvančič: Učs» knjig» fr*n eofrksrg» jedka 1. ia II. d*i; brrt S 4,,iO. F. Novak: Slov. sttmogr&fijn; bral K 6 50 R. Loataa: Slonriek tajih be««d; broš. K 3*20 Šolske knjige a iiađsie so e, ra» srsi«, ki»,? is ijabisaneke s»ložbe V s**» kvsjigs po pošt! od 50 »in. do X S seč. Cirilica v tisku ia pisari 80 via. .-ošt» 6 via Muzikalije ia pesmi. Razglednice on pr:slavljaaja Zriafkega i« F-nakopaš« v M»« nora, ter t-d proslave 1. Kajaika v Maribora. 1 mmzsmmmis Danes niRifioiiiastiiivo parilo ** štedi «amo z upombo mila tvornica mila in sodts lg. FöCk Kranj PoskoBai asvoji a 4 u» && SRNA vsebina ? m Zobosdimiiik dr. A. Kunst naznanja, da je otvoril zobozdravniSki atelje v Celju, tirali ulica it, 64 Ordinira od 8—12. is od 2.- 4 ure popoldan. 3 rata tfošnjak, trgovina z utniam in surovimi kožami .-S PTUJ V bigi poleg ©kr, gl.avg.rstfs (41) (prej trgovina Leni rt) 395 podplati, notranje usnje, zgornje nsnje črno in rn-javo, likanee, (nsnje za konjsko opravo), cepljen# linje za gamaše, elegantni boz*e«lf in ehe» tresu« Čevlji, pol Čevlji, — Čevlji k telečjega asnja, navadni Čevlji iz rujave kravine, dreta — muz podplatni cveki — platno. . Prvovrstno blagot Fino izdelano in trpežno! .nszajsMie K 8 20 * 8 60 „ 8 80 . 4 40 X2E t«?»**» nenasa.ene (čeljust!) » 16 z«bmi komad j .... K 210 l? , , . .... „ 240 20 ; , 2-&0 ** * .................2 90 SITA* 1) is žime s'i moko 9 col v premera kom s d U , ll ■ R H , W „ 2) is lioe iste velikosti komad K t S) is po«, iiee za poziranje 6 V* dol v t rt metu kom K 1* 8 ' 9 10 , * j» * » n ■m-» n eaaeja ■m •». /•» » f * •» . it 12*'-—• 12-50 t3:— 15*— 17 — 19 13 — 14-— 15 — Širite nase t ŠKAFI «a vodo is klanega smrekovega lesa z železnimi «bradi komad K 13 K 9*— m K i* —. C A. MBOHI, okrogle kolare s» t avo. ši k«* pletene, S skopaj (velike srednje, manjše) komad K 8*50 Pri večjih izročilih mate® popust. Povzetje ali desar vnaprej Agentura-komisija I«ksi, Lukavci, p. Križevci pri Ljntomern, Loj odpadke maščobe kupuje po mila in vse najvišjih dnevnih cenah tvornica in sode ifjmsc Fock, Kranj« 859 Naznanilo. Ceni. občinstvo si osojam naznaniti, da sem svojo trgovino s špecerijo v Lnterjevi ntioi 9, prodal Franco St&ičič. Zajedno se zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim iste tndš mojemu gospodo naslednika bi&gshotno izkazati. Z odličnim spoštovanjem Aleksander Mydlil. Nova slovenska trgovina. S tem si osojam ceni. občinstvu javljati, da sem kupil trgovino s špecerijo od Aleksandra Mydlil v Loterjevi ulici št. Ö. Kot trgovec strokovnjak se bom trudil imeti v zalogi samo prvovrstno blago in z istim svojim cenjenim odjemalcem po mogoče naji.iž^ih cenah postreči ter se priporočam za blagohoten obiten obisk, Predajat bom v steklenicah čez ulico pristna haloška vina lastnega pridelka. Z o Sličnim spoštovanjem Frane Starčič, trgovec. s 9* § ° & C4 O Pf £ I &*: ? g s _ §L s 3 sr 5. a S g* «* ST -* B & g? i. ! H ! ■ ® J aas s g s S CK • * v* OH (h co< t £> p CD 9 r ■ar 3 t* i PodružuicaLjnbljanskeKreditneBanke Delniška glavnica Kgl5.000.e00. Vsfflrvni fond nad K 4,000.000. Centrala v Ljubljani. Pctfružnice i Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica, Celje. Sprejema vloge as knjiiice in na tekoč' račun proti^najogodnejšenm obrestovan]«. Po srednje) nakup in prodajo vrednostnih [papirjev in izvršuje borzna naročila najtočneje. — Deje predujme na vrednostne papirje in blago, Es kontoje io vnovčuje menice. — Dovoljuje kre dite v vseh oblikah. — Poslovno mesto razredne loterije, 860 a KAVARNA a CENTRAL Prva in edina slov. kavarna v MARIBORU se priporoča za mnogo-:: brojni obisk vsem :: Jugoslovanom domačinom in tujcem Giuro pl. Valjak kavarnar Gosposka ulica Slovenci pozor! Iva» ILdCwrfeor, slikar in pleskar v M ari bo* m, Viktringhoteva ulica 9, m priporoča vsem Slovencem za vsa v njegovo strok« pripadajoča dela. IVAN LORBER, «likar in pleskar, 607 Hsts mastne in decimalne teMnics ter brsotrbt'-nice ,s fcfe* älw latern, dedmllse . tsffiice-CTe-del;siice, uteli m ftlez* na debela m drobno so ?eOno v’salogi. v«čl« (.«rlmcreaii t"« Franc Žnidar, Maribor körte z% fino orodje Pobr&ao.3Tržalkac,ll^ f«il t«»«“*»-. vin «ri&viae peprave •»*»«*»*■ VlMdMk. *els.G»t;e «er z- r««huievMije istfh. P®zor trgov©! I Rszppšilj&iii im. debele» po zelo nizki ceni sledeče blago: Cimet cel, poper cel, nageljnove žbice (Nelken) cole, žafran, paprika mleta, škroba, erdal in brllant kremo za čevlje črno in rumeno, vsselin (mast za čevlje) črna in ramena, ličilo (Wichs), žgano žico, žič-nitse (žeblje) vsake velikosti, Sekanec (cv ra) črn in bel. J. Menart, trgovec Domžale, Kranjsko. sta Zdravilišče Rogaška Slatina Z«*e»ek idravžiilke IS. mugs lili Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago : Živila preskrbljena Prospekte razpošilja in na vprašanja odgovarja ravnateljstvo držam idp@vlii.ii® Rogaška Slatina Slovenci širite „Stražo“. tztajatelj in «ajožaltea Kdusotoü ^Strato," Dlggyum y«Zoe.i»v SlnpaaR ifflfiwne — z*----