DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 272 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, NOVEMBER 18TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah Mohorjeve knjige so dospele v Ameriko. Mohorjeva družba, je izdala za letos šest knjig, in sicer: 1. Koledar za leto 1933. 2. Slovenske večernice, 85. zvezek.! 3. Zgodovina slovenskega naro- j da. 4. Pravljice in povesti. 5. Življenje svetnikov. 6. Kokošje-reja. Te zanimive knjige Jahko dobite v knjigarni Mr. Jos. Grdi-' na, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Rojak Frank L u k a n č i č iz State College, Penna., namerava organizirati prvo perutninarsko šolo med Slovenci v Ameriki. V Ely, Minnesota, je umrl spoštovani rojak John štrukel, potem ko je bolehal dva meseca. Umrl je v starosti 66 let. Ranjki zapušča žalujočo soprogo Fran- j ces in deset otrok, med njimi se- j dem hčerk in tri sine, poleg tega : Pa tudi sestro v Glevelandu. — Iz Ely, Minn., se tudi poroča, da sta se tam poročila 10. novembra Mr. Joseph Klun in Miss Kath-i'yn Grahek. Iskrene čestitke mlademu paru! Kot se poroča iz Ely, Minn., se i nahaja tam med volivci tudi 1,- j 100 slovenskih volivcev obojega Rpola. Imajo tam močan politični klub, ki imenuje kandidate za razne ui'ade pri volitvah. V San Francisco, Calif orni j a, je umrla poznana rojakinja Mrs, Ana Cesar, stara nad 60 let, 'do-ttia iz Semiča. Zapušča soproga in več odraslih otrok. V Ely, Minnesota, je preminul Poznani rojak, Peter Stark, star j 37 let. Ranjki je bil član J. S. K. Jednote in Ameriške Legije. Udeležil se je svetovne vojne in odtedaj ni bil več zdrav. Ranjki je bil rojen v Ely, Minn. -o-- Smrtna kosa Včeraj je preminul dobro pognani rojak Frank Bajt, star ko-friaj 63 let. Ranjki je bil doma iz vasi Unec pri Rakeku, odkoder je prišel v Ameriko pred 45. leti. Tu zapušča žalujočo sopro-8o Josephine, dva sina, Edwar-da in Rudolpha, tri hčere, Julijo Golden, Bertha Starman, Josephine in enega brata Andreja, v starem kraju pa brata in dve sestri. Ranjki je bil ustanovitelj društva Napredek št. 132 J. •S K. J., kjer je bil do smrti clan. Bil je tudi ustanovitelj Slov. Društvenega Doma v Eu-clidu. Pogreb ranjkega se vrši v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na No. Vine St., v cerkev sv. Kristine na pokopališče sv. Pavla, pod vodstvom August F. Svetek. Iskreno so-?-alje preostali družini, ranjke-mu pa naj bo ohranjen blag spojin med nami. Mrs. Mici Grdina Za en čas ne bo pela naša pevka Mrs. Mici Grdina, kajti nagaja se v bolniški postelji, kjer Se zdravi po prestani operaciji tonsilitis. Ker niso iz grls ^ihajali glasovi lahko in zanesljivo, je Mici vprašala veščegž travnika, ki je nasvetoval, dž Se naredi operacija, in tako se Mici čaka, da se rana po ' ^ravi in bo v kratkem času š< lePše zapela kot je pela dosedaj Društvo Danica članice društva Danica št. 1 D. Z. se prosijo, da se polno številno udeležijo korakanja o ^iliki blagoslovitve cerkve s^ ^ida, v nedeljo, 20. novembn .hiramo se pri naših prostori ln se vdeležimo korakanja, kot j v Programu označeno. Predsednik Hoover ima važna posvetovanja glede evropskih dolgov v Washington, 17. novembra. si Piedsednik Hoover se po 14 d dnevni odsotnosti zopet nahaja v c, Washingtonu. Njegova največ- n-tja skrb je odpoved plačila evrop- c, jskega dolga, in dasi se uradno ni- n česar ne poroča, kaj misli Hoo- d Iver, pa trdijo njegovi prijatelji, )j da je Hoover zelo n?/sproten, da j j ! bi se moratorij evropskim drža-1 s j vam podaljšal še za eno leto. hj ! Uradno pa Hoover tozadevno ne L; bo sporočil ničesar, dokler se ni i( j posvetoval s Franklin Roose- j, veltcm, novo izvoljenim predsed- j, n ikoni. Hoover še vedno pričakuje, da bo ena ali druga država k se oglasila s plačilom. Hoover je pozval enega za drugim razne }j posvetovalce. Najprvo je bil pri ^ I njem Ogden Mills, tajnik zaklad- j b : nice. Njemu je sledil senator in :Reed, in za kosilo je prišel dr- n žavni tajnik Stimson. Popoldne j d se je oglasil tudi podpredsednik ^ Curtis. Predvsem pa pričakuje n Hoover glas od Roosevelta, ki bo 5 določil dan in uro, kdaj se snide £ s predsednikom. Roosevelt je n i popolnoma okreval od prehlada ti I in se je nahajal včei*aj v vladnem i \ j poslopju v Albany, kjer študira p proračun države New York, kateremu preti $80,000,000 defici- s ta. 21. novembra odpotuje Roose- d velt v Warm Springs, Georgia, n še poprej se bo pa sestal s pred- r sennikom Hooverjem. j g -o--|k Community fond * s Včeraj je minul četrti dan na- č ; biranja prispevkov za Commu- fc I nity fond, in do sinoči so imeli t nabranega $2,084,463, nekoliko j manj kot polovico svote, ki se I potrebuje. Kljub temu, da so sla- . I bi časi, pa prihajajo vseeno ve- 1 liki prispevki iz tovaren, od de-| lavcev. Seveda ne zaostajajo prispevki premožnejših. Včeraj ([jih je devet darovalo po $10,000 1 in kakih 50 po $2,000.00, dočim t I je iz tovaren dospelo nekako ^ j$125,000. Kampanja za Commu- s nity fond se zaključi v torek. 1 j I -0-. ' Mora briti prešiča ] ' j Pred volitvijo je brivec Kelley j 51 v New Lexington, Ohio, stavil s s kongresmanom Underwood, da j ; slednji ne bo zmagal pri voli-] tvah. Kongresman Underwood j ' ima precejšno farmo, kjer zlasti j " goji debele in visoke ščetinarje z 1 izvanredno trdimi ščetinami. Pa 7j sta stavila, brivec in kongres-v i man, da če kongresman zmaga, "Ibo brivec Kelley pobril najbolj n j ščetinastega mrjasca na farmi kongresmana. če pa kongresman zgubi, se bo vedno bril pri Kel-leyju. Underwood je zmagal, in je moral po volitvah takoj v Washington, toda včeraj se je 7. vrnil, izbral na svoji farmi naj-1- večjo ščetinasto mrcino, katero :r je pripeljal v brivnico. Dve uri ji je brivec Kelley brusil britve, ia predno se je podal na delo, in vse 3- (mesto je bilo pokoncu. Prešič je ^a I bil obrit v treh urah! * Nova trgovina s železnino 0- Poznani Max Lev, je zopet od- j Še pri trgovino s železnino na 6412 j. Superior Ave. V soboto 19. novembra se vrši otvoritvena raz- !prodaja, kjer bo vse po tovarni- 1-1'ških cenah. Berite oglas! 0- ob Govor na radio sv. Mr. Anton Grdina je dobil na-*a. ročilo od Community Fonda, da •ih govori' ha radio za Jugoslovane je 1 ob 9:45 dopoldne potom -radio postaji WJAY. Dva škofa pri blagoslovlenju nove cerkve Težko, da katerakoli naselbina v petdesetih letih svojega obstanka doživi enak zgodovinski dan, kot je blagoslovitev nove cerkve. In če pomeni tudi v manjših naselbinah blagoslovitev cerkve velik dogodek, kaj šele v metropoli naselbin, v Glevelandu, kjer bo v nedeljo blagoslovljena druga slovenska cerkev fare sv. Vida. Odkar je bila posvečena prva, je minulo 30 let, in dočim je bila prva cerkev skromna, je današnja, nova cerkev sv. Vida, veličastno poslopje, kras naselbine in vsega milijonskega mesta Clevelanda. Kar je starejših faranov in kar je današnjega rodu nad 21 let, ne bo skoro nihče dočakal, da bi bila posvečena zopet nova cerkev sv. Vida. Sedanja stavba bo gotovo med nami za prihodnjih 50 let. Zato pa bodo fara-ni in njih prijatelji od blizu in daleč gotovo prihiteli v nedeljo k izvanrednemu dogodku, ko bo nova veličastna cerkev sv. Vida blagoslovljena. Da bo slavnost čim večja in impresivna, se je naredil poseben program, po katerem se vrši nedeljska proslava. V informacijo našim čitateljem podajamo sledeči program: Društva se zbirajo na E. 62. Street ne kasneje kot ob pol deveti uri zjutraj v nedeljo, 20. novembra. Najkasneje ob 9. uri morajo biti društveniki in dru-štvenice 11a Norwood Road in korakajo tako daleč po Norwood Road do Superior Ave., dokler se ne razvije vsa parada. Na čelu društvene parade svira godba Doslužencev in slovenska godba Bled. Po Superior Ave. se pripelje škof clevelandski, Rt. Rev. Joseph Schrembs v sprem- stvu novega pomožnega škofa Rt. Rev. James MtFadden. Njiju avtomobil zavije po Norwood Road proti Glass Ave. Pred škofovim avtom, ko slednji zavije na Norwood Road, bo korakala godba Doslužencev, potem pride avto škofov, in takoj za tem pa se strnejo v vrste društveniki in društvenice, ki korakajo po Norwood Road do Glass Ave. Na Glass Ave. od starega župnišča do nove cerkve bo stala šolska mladina, ki koraka za škofom pred društveniki. Tako bo lahko škof videl vse društvenike in vsi društveniki njega. Blagoslovljenje cerkve se začne ob 10. uri dopoldne. Ob času, ko se blagoslavlja nova cerkev, ne more biti, glasom cerkvene ritualistike, nihče v cerkvi, kct le škof in njegovi asistenti. Prosimo torej občinstvo, da ne sili v cerkev, ker je to po cerkvenih pravilih za časa blagoslovlje-nja. zabranjeno. Enako tudi oltar niti cerkev ne smeta biti ob tej priliki okrašena. Blagoslovi-tveni obredi trajajo nekako dobre pol ure, nakar £e po končanem blagoslovu društveniki podajo v cerkev. Prosi se, da ostanejo vse društvene zastave pod korom, v ozadju cerkve, tako da so pri odhodu iz cerkve.prve zunaj. Po blagoslovitvi cerkve se bo vršila najbolj slovesna pontifikalna sv. msša, katero bo daroval Rt. Rev. Joseph Schrembs ob asistenci pomožnega škofa Rt. Rev. James McFaddena in številne druge duhovščine, med njimi monsignor-ji in dekani ter župniki cleve-landske škofije. Tako slovesne sv. maše še ne pomnimo pri sv. Vidu. Rev. Ponikvar, domači župnik, nam je sporočil, da je k tej slovesni priliki povabil nekako 100 duhovnov, med njimi skoro vse slovenske duhovnike v Ameriki. Med pontifikalno mašo bo imel slavnostni govor ob priliki blagoslovitve cerkve poznani odlični govornik, priljubljeni župnik slovenske fare sv. Jožefa v Jolietu, Rev. John Plevnik. že njegov govor bo nekaj posebnega. Kot že oznanjeno v cerkvi in v časopisju, je vstopnina k nedeljski blagoslovitvi in pontifi-kalni maši $3.00 za osebo. Seveda se pobira to v dobrobit cerkve, da se plača dolg. Vendar radi teh $3.00 ni treba nikomur zamuditi teh slovesnih opravil, ako nima denarja. Kdor ne bo imel vstopnice, bo lahko prisostvoval vsem slovesnostnim v spodnji dvorani, kjer bodo napeljani električni zvočniki, ki bodo natančno podajali vse obrede, pridigo in cerkvena pontifikalna opravila. Pričakovati pa je, da se narod odzove v nedeljo mno-gobrojno in pomaga z vstopnico prispevati k znižanju precejšnjega dolga nove cerkve sv. Vida. Glede ostalih maš pri fari sv. Vida se naznanja, da se bodo v nedeljo vršile v stari cerkvi kot navadno, ob 5:15, ob 6. 7. 8. in 9. .uri, slovekna pontifikalna sv. j maša pa ob 10. uri v novi cerkvi. Ob tej priliki bo navzoč tudi župan Miller in mnogo višjih mestnih, okrajnih, državnih in zveznih uradnikov. Zvečer pa se vrši za splošno občinstvo banket v pritličju nove šole sv. Vida. j Vstopnina k banketu je le 75 cen-itov. Farani so vljudno vabljeni. Roosevelt obišče predsed- ( nika prihodnji torek Washington, 17. novembra. V ^ torek, 22. novembra, dospe v ^ Washington novo izvoljeni pred- ^ sednik Franklin Roosevelt, da se . b posvetuje s predsednikom Hoo- c vrom glede evropskih dolgov. Takoj po tem posvetovanj u pa bo Hoover sklical voditelje v kon- ^ gresu in nadaljeval z njimi po- ^ svetovanje. Konferenca v Beli ^ hiši med Rooseveltom in Hoover- (j jem bo ena najbolj dramatičnih ^ in zgodovinskih konferenc v tako ^ kritičnem času kot so danes. Pri ^ Hoovru se bo tekom konference . nahajal le tajnik zakladnice, Og- ^ den Mills, dočim bo Roosevelta ( spremljal profesor Raymond Moley, bivši Clevelandčan, ki je 1 ekonomski ekspert. Hoover in J 1 Roosevelt sta danes govorila po . ' telefonu in sklenilo se je, da pri- | ' de Roosevelt v Washington ob '. 3:30 v torek popoldne in odide ? direktno v Belo hišo. Drugo ju- ' " tro potem se vrši konferenca s ; ] kongresnimi vdditelji. časi so 1 skrajno kritični. . , -o-- Lovski blagor 5 John Možina in Rudy Bože-;glav se bahata te dni s krasnimi fazani, katera sta nastreli-la. John Možina jih je pihnil osem, Rudy Božeglav pa tri. Da 2 jih je Rudy manj ustrelil, dela ^ vzfok puško, ki mu jo je poso-j dil naš Jaka in ki baje krivo ne-se. Konštatiramo, da so fazani lepi, kakšen imajo pa okus, ne vemo. 1- Delo stavbenikov a Unija stavbenikov se posvetu-le je, če bi sprejela šesturni de-io lovnik. Spomladi je bil enak predlog zavržen. Naš radio program V nedeljo, 20. novembra, se bo razpošiljal drugi slovenski radio program v tej sezoni, pod vodstvom Charles Zormana, Orkestralne točke tega programa bodo sledeče: 1. Regiment po cesti gre, koračnica. 2. Potrkan ples. 3. Popotna pesem, mazurka. 4. Slovenski valček, po Fr. Kimovcu. 5. Poskočnica, zbirka slovenskih narodnih napevov. Vmes pa nastopi kvartet in sicer: John Samsa, prvi tenor, Eddie Bradač, drugi tenor, Fr. Bradač, prvi bas in John Lube, drugi bas. Zapeli pa bodo: "Na Gorenjskem je fletno," "Kako bom ljubila" in "Kje je moj mili dom." Slovenski radio program se bo razpošiljal pa WJAY radio postaji v nedeljo, 20. novembra, od 3:30 do 4. ure popoldne. Ker je program videti izvrsten, boste gotovo radi poslušali. Za podrobnosti slov. radio programa se obrnite na voditelja Charles Zormana, telefon KEnmore 2615-W. -o—- Lepe stvari za razstavo Mr. Marian Mihaljevich nam sporoča, da je dobil iz New Yor-ka preko 300 raznih predmetov za Mednarodno razstavo v Cle-velandu, ki se začne v soboto. Nekateri predmeti so stari pre-[ko 300 let, pristno jugoslovan-jski in bodo kras na razstavi, že ' te stvari so vredne, da si jih ■ cgledate. Hvala Mr. Mihaljevi-> chu, da se je potrudil in dobil te stvari, ki bodo na razstavi dela le čast jugoslovanskemu narodu Zvezni sodnik West Zvezni sodnik West v Cleve^ k landu se je moral podati v bol nišnico radi operacije. Nemški kancler von Papen j; odstopil od vlade v Berlin, 17. novembra. Nemški kancler von Papen, ki je načelnik nemške vlade, je danes podal predsedniku Hindenburgu svojo j. ( resignacijo z vsemi ministri vred. Von Papen je vladal neka- ^ ko šest mesecev. Hindenburg se- ^ daj išče moža, ki bi nadaljeval vlado, kakor jo je vodil von Pa- j v pen, in če ga ne bo dobil, bo vod-1 ] stvo vlade ponovno izročil Pa- J ^ ' penu, toda v tem slučaju bo mo-1 ral Hindenburg polastiti se dik- j tatorstva, kajti nemški parla- ) ment je sovražen Papenu in nje- ^ j govi politiki, in bo moral biti ^ razpuščen, ter bo moral Hinden- . i 1 t burg vladati brez parlamenta, j. Von Papen ostane na vladi, dok- ler ni imenovan nov kabinet. 1 Parlament se snide 6. decembra, j Omenja se, da zna priti na vlado a vodja nemških fašistov Hitler. y ^ j e Na obisk Mr. in Mrs. John Gornick in 1 sin so prišli iz Chisholm, Minn. ( na obisk k svoji hčerki Mrs. To- : n ny Tanko, 6024 St. Clair Ave.l] Ostali bodo tukaj dva tedna. ! v Kdor prijateljev in znancev jih želi videti, naj se oglasi na tem 0 naslovu, ž njimi je prišel tudL! ^ Mr. Louis Ambrozich. Želimo | u jim prav veselo bivanje v naši! ,e metropoli. ih Slovenske čipke Mr. Theodore Hartman, 1246; te Addison Road, poznani slovenski a" importer, bo tudi sodeloval na u- mednarodni razstavi v mestnem avditoriju, kjer bo razstavil naj-e- fine j še slovenske čipke. Njegov >1- prostor bo v spodnji dvorani na desno. Kraljeve glave v nevarno- Ei stL 12,000 vojakov straži j enega samega princa Belfast, Irska, 17. novembra. Angleški prestolonaslednik je1 dil šel na obisk v Severno Irsko, da ! ur je navzoč pri otvoritvi novega tic parlamentarnega p o s 1 o p j a, in > pr vlada je v skrbeh za njegovo var- i te; nost, odredila najbolj obsežne an predpriprave. Kot znano vlada i it0 veliko sovraštvo med severno in i -fci-j južno Irsko. V severni Irski so!de protestanti, v južni katoličani, j de Vlad?, je v Belfastu vporabila gC 12,000 vojakov, da so zavarovali sij angleškega p rest olonaslednika j vg, proti morebitnim napadom. Po- ^ bj leg tega je dala vlada razrušiti |jn železniške proge, ki vodijo v Bel- i k j fpst, v namenu, da ne bi preveč | bij ljudi prišlo v mesto s sovražnim sj namenom. V okolici Kells, Meath |na county in v Cavan, kjer se steka- ;sk jo važna železniška križišča, je|da vlada razdrla več milj proge injua pcdminirala ostalo. Tam, kjer p0 je proga, razdrta, se nahajajo v napisi: "Vlak ne more naprej. nj Ako poskusi, se bo streljalo. "Vse j ta brzojavne žice, ki vodijo izj^ južne Irske v Belfast, so bile!sn pretrgane. 19 bombnih zrakoplo-; j vov se je nahajalo nad mestom, da Tanki so vozili po mestu, in med m, 12,000 nasajenimi bajoneti se je g-c angleški princ pripeljal v glavno ]0 mesto severne Irske. m ;-—0--j sil V Chicagi prodajajo % Chicago, 17. novembra. Okraj- j • ■ Hi] ni sodnik Jarecki je danes podal ' uničujočo razsodbo proti onim J'.1 j lastnikom hiš, ki se branijo pla-i čati davek na posestva. Odredil 1(1 j je, da se proda na javni dražbi im j nemudoma 56,000 hiš, katere ce-; j11 !nijo na $50,000,000. To so po-jkc fsestva Zveze davkoplačevalcev,!)^ ki so že več mesecev trdili, da so ; !razpisani davki nepostavni. Pri-! e. hodnje dni bodo hiše prodane za j01 vsako ceno. lu -o--jPJ So pri dobri volji župan Miller je ta teden na-, ^ prosil mestno zbornico, da dovo- ^ li 264 mestnim uslužbencem, ki m stanujejo izven mesta Clevelan-da, da še ostanejo v mestni služ-bi, dasi je to protipostavno, raz-ven če mestna zbornica v to pri- L j voli. In ker je med temi 264 p I mestnimi uslužbenci 256 takih, | ^ I ki so goreči republikanci in kate- ^ re je nastavila še prejšnja mest-na vlada, in ker je naša mestna ^ zbornica po večini republikan- g ska, bo seveda privolila v to. In republikanski časopis "New" ki je toliko kričal proti enemu de- ^ mokratu izven Clevelanda, kate-rega je nastavil Miller, sedaj le- V ' po molči, ko se gre za 256 repu- ' j blikancev. ! k Poroka v soboto r V soboto, 19. novembra, se vr-; ši poroka mladega para. Poročila se bo Miss Jennie Glavič z, ! Mr. George Meyer, ženin je ro-1 (< dom Čeh, v naselbini dobro poznan, in v občevanju z našimi J ljudmi se je tudi naučil sloven-j1; ščine. Njegova mati je dospela " 1 v Ameriko ko je bila stara šele 1 tri leta. Mati še živi, oče je pa, i! že umrl. Poroka se vrši v cerk-1c J vi sv. Vida ob 10. uri dopoldne, 1 jženitovanjska slavnost pa se bo ' obhajala na domu družine Mr. ^in Mrs. Mike Setnikar, znane ] j slovenske pionirske družine, na j j 6 1223 E. 60th St., kjer bosta no- ^ ti voporoČenca tudi stanovala. Is-a krene čestitke novemu paru, in n ravno tako tudi pionirski druži-j- ni Mr. in Mrs. Setnikar, ki se iv dobro drži, in če Bog da, pa bo-ia sta obhajala čez dve leti zlato j poroko. Vsem obilo sreče! Eden glavnih vzrokov depresije so previsoki davki danes v Ameriki Cleveland. — Včeraj se je muli] v Clevelandu Norman Thorpe, irednik odličnega časopisa "Na-ions Business." Govoril je o de-)resiji. Mr. Thorpe je oseba, ka-;eri je bolj poznan položaj med imeriškim narodom danes kot tomu drugemu, ker je v stikih s rgovci, kapitalisti, industrijo in ielavci. Izjavil se je, da smo se lepresije že tako navadili, da ne rovorimo o drugem, kot o depresiji, in to silno vpliva na naše vsakdanje življenje. Depresije )i se pa znebili veliko bolj hitro 11 uspešno, ako ne bi visoki dav-(i ovirali tega. čimprej se zne-)imo visokih davkov, toliko prej si bo ameriški narod pomogel laprej. Pred tremi leti smo vsi skupaj z vsemi silami šli na delo, la naredimo največjo in najbolj lsodepclno depresijo, kar jih iomni zgodovina. Storili smo vse r svoji moči, da ubijemo zaupa-ije v narodu. V Ameriki smo že :aki ljudje, da smo ali vedno na strehah ali pa v kleteh, in danes •mo celo globoko pod zemljo, ijer čakamo, da pride kdo mimo, la nam poda načrt, kako pride-no zopet navzgor. Narodno blagostanje bi se mnogo prej vrni-0, če bi se vlada umaknila iz nnogih tekmovalnih podjetij, ki dlno škodujejo privatnim pod-iotjem. N« ta način bi vlada ah k o za 50 odstotkov znižala iavke. S tem, da vlada sama posluje v gotovih smernicah, kjer ji lphko poslovalo privatno podjetje, vlada ne samo, da uniči samostojnost posameznika, pač pa mu naprti celo armado uradiii-kcv, katere mora potem narod podpirati z ogromnimi davki.' rhcrpe je potem napadal trditev radikalcev, da je "nadproduk-sija" kriva depresije. "To je navadna bedarija. Nobene "nad-produkcije" ne more biti, dokler nima sleherna družina v Ameriki vsega, karkoli ji je potrebno za življenje in potem tudi za boljši komfort v življenju. Imamo milijone stvari, ki jih ljudje potrebujejo, in milijone ljudi, ki bi jih radi imeli. Na čemur ameriški narod v resnici trpi, je slab konsum, ne pa nadprodukcija. Pravi voditelji ameriškega naroda so v resnici mali trgovci, ki so obenem pravi in iskreni prijatelji naroda. Vse preveč se cbračamo na Wall Street. Samo en tisoč velekapitalistov imajo svoj interes na Wall Streetu, toda po deželi je nekaj milijonov malih trgovcev, ki so v najožjem stiku z narodom, in ti tvorijo jedro zdravja in prosperitete ameriškega naroda, ker niso špekulanti, pač pa prijatelji naroda." -o- "Trije tički" Dramatično in pevsko društvo "Adrija" v Euclidu priredi v nedeljo, 20. novembra, koncert in igro "Trije tički," v Slov. društvenem domu na Recher Ave Tako koncert kot tudi vesela igra bo gotovo imelo privlačno silo zs I občinstvo, ki je prijazno vabl je no k tej domači prireditvi. Pogodba za tisk Glavni odbor Jugoslovanski Katoliške Jednote je podelil tis karni "Ameriške Domovine" po gcdbo za tisk "Nove Dobe,' uradnega glasila Jednote, za pri hodnja štiri leta, pričenši s ] januarjem 1933. 1 i * Igralka Delia Wynstanley j i S je dala zavarovati noge za $Š0 000. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN BOMB) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, • at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. ^gggMS No. 272, Pri., Nov. 18th, 1932 Času primerne Kako se časi in politične obljube spreminjajo. Neki demokrat v Kentucky mora vsak dan obirati pečene mlade peteline, ker je bil Roosevelt izvoljen predsednikom. Demo-kratova žena je republikanka. Vsaj v enem slučaju se vidi, da bo pod Rooseveltom boljše * * * Hej, hej! Deset dni je že preteklo, odkar so demokrati izvoljeni, pa za vraga še nikjer ne moremo dobiti dobre pive po zmerni ceni! !|t s,'; Pri prihodnjem zasedanju se bo moral kongres pečati z evropskimi financami, namesto z ameriškim pivom. Stavimo, da nam je Evropa nevoščljiva, da bi goltali dobro pivo v Ameriki, pa nam je obesila svoje finance na vrat! ijc Delavski oddelek ameriške vlade poroča, da se nahaja v Ameriki 4,000,000, katerih vsaka opravlja dvojno delo. Mi bi le radi vedeli, če dobi tudi za oba dela plačano, sit sfc .-i! Da, da, Henry Ford je preselil že skoro vse svoje tovarne v Evropo in sedaj zahteva svobodno colnino. Dokler> je imel tovarne v Ameriki, je zahteval visoko colnino. Henry Ford je tak kot njegove Lize; nihče ne ve, kakšne muhe ima! :,'c »Je In neki sodnik v Wisconsinu je nasvetoval predsedni-ku-izvoljencu Rooseveltu, da se upelje en kotel za kuhanje žganja na vsaki farmi. Mi le vprašamo tega sodnika, kje je bil zadnja štiri leta? Tak ignorant! * :!t "Republikanska stranka je pri vsakem vprašanju, pri vsakem problemu sledila napačni poti," se je izjavil te dni republikanski vodja dr. Nicholas Butler, predsednik Columbia univerze. Nick mora že vedeti, ker je član republikanske stranke že 36 let. In sedaj prihaja v javnost predsednik farmarskih organizacij v Ameriki, ki pravi, da bo novi predsednik Roosevelt spolnii vse svoje obljube. Seveda jih bo, samo bojimo se, da jih bo precej pozabil. ' ft S: "Dan premirja" smo praznovali nedavno v Clevelandu. Dan, ko bi*se morali spominjati, da je minula svetovna vojna. In na isti dan so gledališča v Clevelandu podvojila ceno vstopnicam za predstave. In to je dan premirja? To je dan guljenja naroda v imenu patriotizma! Evropa zahteva, da Amerika odpusti Evropi vojne dolgove. Sploh ne vemo, zakaj Evropa to zahteva? Plačuje itak nič ne! :;« ft ft In pravi Evropa, da je presirotna, da bi mogla kaj plačati na ameriški dolg. Let's see! Francija potroši letno $280,000,000 za orožje, Anglija $197,000,000, Nemčija $86,-000,000, Rusija $220,000,000, Avstrija $38,000,000, Ogrska $24,000,000, Jugoslavija $49,000,000, Češka $57,000,000, Španska $61,000,000, Belgija $61,000,000. Itd. itd. itd. itd. ft ft ft Ako bi Evropa samo eno leto mirovala in ne mislila na vojno in poslala vse vojake domov na koristno delo, tedaj b! lahko v enem samem letu plačala ves dolg Ameriki. Evropa bi bila zadovoljna, Amerika tudi, in prosperiteta bi se vrnila. :« jJ; 'fi Stari John D. Rockefeller je bil pred kratkim na ženi-tovanjski veselici. Le pazite, ne bo dolgo, ko bo gasolin cent dražji pri galoni! RAZNO IZ GIRARDA, OHIO Omeniti hočem nekoliko vtisov, ki sem jih doživel v družbi naših naprednih girardskih rojakov na sijajno dovršeni operi "Marta," katero je podal samostojni pevski zbor Zarja na odru SND doma na St. Clair Ave., Cleveland, O. Okrog pol ene ure popoldne smo se odpeljali s posebnim avto busom proti slovenski metropoli. Bili smo vsi veselo razpoloženi celo pot. Pa zakaj ne, ker smo se zavedali, da sd peljemo na kulturno glasbeno delo. Po dveurni vožnji smo bili že pred Slovenskim narodnim domom. Tam nas je pričakoval naš rodoljub Mr. August Kolander in pa Mr. Simčič. V njiju spremstvu smo se podal} v spodnje prostore SND, da se malo oddahnemo. Takoj, ko stopim v spodnjo dvorano, zagledam, kako se ponosno suk^ med drugimi naša dobro poznana in izvrstna kuharica Mrs. Hočevar- Takoj sem, rekel, da ker je danes Martinova nedelja, bo Mrs. Hočevar gotovo kaj takega pripravila, da se bomo spominjali nazaj v domovino, kil j smo doživeli na tak dan v vaški gostilni. lier smo imeli še nekoliko časa, smo se potem po- dali nekoliko po naselbini obiskat svoje prijatelje in znance. Ena skupina se je podala k Zalokar-jevi Nežiki, drugi zopet drugam. Jaz sem se pa podal k mojemu ožjemu rojaku Frank Kačarju in sem bil prav vesel, da sem se spoznal s to prijazno družino. čas je hitro potekal in treba se je bilo podati nazaj v dvorano, kjer nas je že pričakovala prijazna in gostoljubna Mrs. Močnik, ki nam je odkazala mizo, katera je bila pripravljena za girardske goste. Naša prijazna slovenska dekleta so nam postregla v resnici tako, kakor se spodobi za Martinovo nedeljo. Zatorej se v imenu naših gostov prav lepo zahvalim vsem, ki ste nas tako. gostoljubno sprejeli in pogostili. Napočil je čas za predstavo, zato smo se podali v avditorij, ki je bil že poln naroda. Sreča naša je bila, da smo imeli sedeže rezervirane, drugače bi bili morali stati. Zagrinjalo se dvigne točno ob času. Kar se tiče opere, ne bom pisal kritike, rečem samo to, da je opera odnesla triumf za samostojno Zarjo. Občinstvo je vseskozi .spremljalo vsa dejanja z velikim navdušenjem in toplim aplavzom- Zavedalo se je, kaj da ta pevski, zbor pomeni za slovensko metropolo, kjer bodo dela kulturnega napredka zapisana v zgodovini te slovenske metropole. Kako smo lahko ponosni na te pevske moči, ki so iz našega naroda. Samo malo se ozrimo okrog teh naših slavčkov, ki s svojimi kristalno čistimi glasovi razveseljujejo naša srca. To so naši solisti in solistinje: Mrs. Antoinette Simčič, Miss Josephine Milavec, Mr. Louis Belle, Mr. Frank Plut, Mr. Joseph Birk itd. Zato ni nobenega oporekanja, da bi ne mogla Zarja vršiti svojega začrtanega dela naprej za korist in povzdigo našega naroda v tej novi domovini s tako bogatimi glasovi. Narod je pokazal pri tej operi, da še z&vMhj da'jb narod brez kulture mrtev. Zato je napolnil dvorano, da da priznanje pevskemu zboru za tako veliko in sijajno delo. Vsa čast gre dirigentu Mr. John Ivanushu, ki se je veliko tudi sam žrtvoval za zbor. Tudi orkester je dobro spremljal vse glasbene točke in sem se čudil, da je kaj takega mogoče od pri-prostega naroda. Zatorej čestitam celokupnemu zboru za sijajno dovršeno opero, ki nam bo vsem ostala v spominu, želim, da Zarja še v bodoče kaže pot do napredka za slovensko kulturo, ki jo naš narod potrebuje v tej domovini. Obenem se zahvaljujem vsem našim rojakom iz Gir-arda, ki ste se odzvali v tako velikem številu, da smo napolnili avto bus. Seveda, naš narodni rojak John Anžiček je imel precej dela, pa saj se zaveda, kaj je narodni mučenik. Končno moram še omeniti, da bo članstvo društva Slovenska Bistrica št. 42 SDZ priredilo domačo zabavo v soboto 19. novembra v SND v Girardu. Te prireditve se udeleži tudi glavni tajnik SDZ Primož Kogoj. Pokazal nam bo tudi nekaj slik iz domovine. Kakor sem čul, bo ta večer nekaj posebnega, česar pa ne smem še povedat. Zatorej pridite vsi člani in članice, kakor tudi drugi, da boste 'izvedeli kaj vse se bo godilo ta večer. Za ples bo pa skrbel Loiiis Pire iz Avon parka, da se bo lahko vse zavrtelo. Vstopnina je samo 35 centov in je večerja prosta. Kdor bo večerjo zamudil, mu bo jako žal. Za proslavo 15 letnice SND vlada jako veliko zanimanje povsod. Proslava se bo vršila na 30. decembra in predsednik lovskega kluba iz Barbertona, Mr. Josip Lekšan mi je že sporočil, da bodo tudi lovci zastopani na tej slavnosti,. kar bo nekaj izvan-rednega. Sestre Milavec so nas zagotovile, da bodo podale krasen koncert in upam, da nas ta večer 'tudi drugi slavčki samostojne Ztrje presenetijo s svojimi čarobnimi glasovi. Toliko za danes glede te pro- DOBITELJI NAGRAD V ZADRUŽNIŠKI TEKMI Odbor tekme Slovenske Zadružne Zveze je skrbno prečital vsa številna pisma udeležencev tekme, presodil na podlagi posameznih točk in celotnega pisma ter končno priznal nagrade. Delo ni bilo lahko. Potrebno je bilo strogo objektivno presojanje. Nekateri so zadeli dober odgovor na eno ali drugo vprašanje, ali pri končnemu redova-nju niso prodrli preko drugih. Odbor ne istoveti odgovore tekmecev za svoje odgovore na stavljena vprašanja. Strinja se v celoti tupatam, deloma ponekod in nič v nekaterih detajlih. Nekateri odgovori ne bazirajo 100% na faktih in udejstvenih idejah. Kažejo pa razumevanje potreb vsake zadruge, katera je v začetnih razvojnih Stadijih. Več, da ljudje so začeli razumevati idejo zadružništva in se ji aktivno pridružujejo v vseh panogah njenega udejstvo-vanja. Prvo nagrado je določil go-spej Tonči Penko, drugo Joseph Malečkar, tretjo Rudolph Knaus. Odboru je žal, da ni določenih več nagrad, kajti smatra, da jih' je še precej pisem, katera so zaslužila eno. Dobitelji naj se zglase ob priliki v uradu na 152. cesti, kjer jim bo izstavljeno potrdilo. Vprašanja tekme so bila sledeča : 1. V čem se zadružna trgovina razlikuje od privatnega biz-nesa ? 2. Kaj je namen zadružnega gibanja? 3. Kaj je vzrok, da se ljudje tukaj ne oprijemljajo zadružne ideje in ekonomsko ne korakajo z duhom časa? 4. Kaj moramo najpreje pridobiti: politično ali ekonomsko moč, da se osvobodimo sedanjega sistema? Kako? £>.(a) Ali naš uresničenje za-družniške ideje zamore osvoboditi privatnega izkoriščanja in kapitalizma ? (b) Kje dobite polno vrednost v blagu za svoj denar? Kako? 6. V čem odvisi uspeh in napredek naših delavcev in Slovenske Zadružne Zveze? Odgovori, ali pisma so po redu: prva, druga, tretja nagrada. številke pVed vsakim paragrafom se nanašajo na številko vprašanja. ZA SLOVENSKO ZADRUŽNO ZVEZO: Odbor tekme. SLEDIJO PISMA I. Zadružna trgovina se razlikuje od privatne v tem, ker je last zdrugarjev in ne posameznikov. Dobiček zadružne trgovine je razdeljen konzumentom v cenejšemui dobro kvalitivnemu blagu brez okoriščanja druge in tretje osebe. Lastnik zadružne trgovine postane lahko vsakdo, ki plača delež in pristopnino, ter uživa vse pravice na razpoložljivi imovini. Zadružna trgovina ščiti interese vsakega odjemalca in prodaja blago po režijski ceni. II. Namen zadružnega gibanja je, ekonomsko in politično osvoboditi delavske sloje, jih zbuditi k samostojnosti, ter jih napraviti neodvisne od diktata cen življenjskih potrebščin. Osvoboditi ga pred izkoriščevalci, ter ga materialno in duševno organizirati v vseh panogah življenjskih zahtev. V organizaciji mu nuditi v slučaju potrebe vso moralno, finančno in materi-jalno pomoč, ter v njem vzgojiti hrbtenico zdravega socijalnega prepričanja. III. Največkrat je krivo ne-pojmovanje zadružne ideje, ter intenzivna agitacija od strani privatne trgovine, ki se na račun nerazsodne mase okorišča. Priporočljiva bi bila večja publikacija in iztrebljenje psebnih pomislekov. IV. Predvsem nam je ekonomska moč predpogoj, da jo pridobimo, |e ' računamo, da se slave. Pa lepe pozdrave vsem skupaj. John Dolčič. ima ta razvoj izvršiti mirnim potom do spremembe družabnega reda. Otresti se moramo dik-tata naše ekonomije od strani velekapitala, ter se samo-osvo-jiti trgovsko in industrijsko, ter zastaviti plug v lastno njivo. To pa nam je možno storiti, če smo zadružno v vseh panogah organizirani, ter ekonomsko neodvisni od trustnega velekapitala. Orientacija politike sloni vedno na gospodarski zdravi podlagi. V.-(a) Nas lahko, če se zadružna ideja spontano izvaja v praksi razrednega delavskega sloja. Cirkulacija denarja bi ostala v rokah ko-operativnega producenta in konzumenta. S tem bi bil privatni kapital izločen in izkoriščevanje bi bilo nemogoče. (b) Tam, kjer sta producent in konzument ko-operativno združena. Ko-operativni producent prodaja konzumentu blago po režijski ceni brez posredovanja špekulativne stranke, čisti dobiček je last zadrugarjev in odjemalcev, kateri je sorazmerno v blagu, razdeljen po nižjih cenah in dobri kvaliteti. VI. V spoznanju gibanja zadružne ideje, organiziranju ekonomske neodvisnosti, v spoznanju samega sebe, ter v prepričanju mase, ki se nahaja v temi lastnih koristi. Zadružno vstajenje mora biti načelna pro-buda izsesanega delavca.. Mrs. Tonči Penko. druga kot posameznik bi na ta način prejemala polno vrednost v blagu. (Bojkot privatnih, še bolj verižnih produktov je eden prvih pogojev za uspeh zadružništva.) VI. V direktni priklopitvi ostalim zž|drugarjem in v sodelovanju za osvoboditev delujočih delavskih skupin. Priklopi-tev je na videz neizvedljiva, toda prej ali slej mora priti, ker brez iste je popolen uspeh nemogoč. Joseph Malečkar. I. Stremljenje privatnega "biznesa" je: odiranje produ-centa pri nakupu njegovih pridelkov in proizvodov ter zopet-no odiranje konzumenta pri prodaji istih dobrin, vse to pa v svrho kopičenja kapitala in oblasti posameznika, dočim je namen zadružništva: delovati za i dobrobit producenta in konzu-Imenta. (Vrednostna mera do-brin bodi na podlagi predobitve istih in ne špekulacija), ter se zadovoljevati s "kopičenjem" pripadnikov. II. Direktno: ščitit, ter končno popolnoma osvoboditi delavstvo pred izkoriščevalci, indi-rektno: vzbujanje delavske samozavesti in neodvisnosti. III. Domačini: vsled vzgoje v zanašanje na uspeh na lastne i roke, ter vsled sebičnega uverje-nja, da je njih sistem nenadomestljiv. Priseljenci: večina is-! tih se je naselila z namenom, da si tukaj opomore ter odide, vsled tega se ne more vživeti v to, da i bi polagala svojo bodočnost v !zadružništvo. (Z primer nimi J predavanji bi se v sedanjih ča-|sih dalo mnogo doseči.) IV. Koder je dobro vozilo s : slabim motorjem ali slabo vozi-[lo z dobrini motorjem v tekmi j neuspešen, tako je nemogoč us-ipeh v "tekmi" za osvoboditev delavstva samo ekonomsko ali samo politično. (Kako?) Predvsem je potrebna enotna misel in enotno delo, zadrugarstvo bi mnogo pridobilo, ako bi do gotove meje prevzelo nalogo posredovalca v spornih zadevah v politiki si nasprotujočih delavskih vrstah. Seveda, korporativno bi nikdar ne smela biti pripadnica ene politične frakcije; skušati bi morala biti v vrstah najnaprednejših, ter biti vneta zagovornica vsega kar je dobrega ter pobi-jalka slabega, pa naj to prihaja od kogarkoli. Zadruga bi se morala otresti ostankov narodnja-štva, nazivanja kot: Slovenian, Bohemian, Swedish, Jewish, itd So zadrugi le škodljiva. Zadruga je potrebna delavstvu v splošnem in bi morala biti le delavska. 5.-(a) Da! Toda le z eko-ncmsko-politično v z a jemnostjo delavskih mas. (b) Za enkrat se morajo zadruge omejiti z nakupovanjem potrebščin od zadružništvu ali delavskemu pokretu naklonjenih strpnk, toda za bodočnost bi morale delovati na to, da se pridela in producira vse potrebščine na, lastnih poljih in podjetjih. Za- I. že v sami naravi se zadružna trgovina razlikuje od privatnega biznesa. Poglejmo živali. Napravljajo in spravljajo si živež same zase, ljudje pa drugim nosimo. To ne zadostuje. Ple-temo si lasten bič, katerega največ občuti delavstvo sveta—nikdar tako kot danes. II. Namen zadružnega gibanja je ekonomska svoboda do življenja vredno človeka, a na žalost danes še nimamo. III. Dejstvo, da se ljudje niso zatekli k zadružnemu gibanju, je vzrok, da nas danes tepe de presija, katera tira svet v obup. Vkljub naivni domišljavosti, da posameznik dobro misli, izkazalo se je, da človek počasi misli in spreminja svoj položaj. IV. Naj preje moramo pridobiti ekonomsko moč, organizirati se v zadružnem gibanju—v svetovno družino ali zstezo. V.-(a) Da. Osvobodi nas vsega tiranstva, tacega ali tacega, na tem svetu. (b) Pri zadružnih zvezah ako smo člani ali odjemalci istih. VI. Uspeh in napredek odvisi od sloge in složnih odjemalcev. Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Tonika za želodee in odvajanje Zvečer se pa vrši ples in prosta zabava v spodnjih prostorih. Vstopnina za koncert je 40 centov in je veljavna tudi za zvečer. Samo za ples pa stane 25 centov. Udeležite se koncerta v polnem številu, da s tem pripomorete delavski kulturi do boljšega uspeha. J. Krebel. Pevski zbor "Jadran" se zahvaljuje Rudolph Knaus. —o-1- čestitke! Ob priliki blagoslovi jen j a in otvoritve krasrie nove cerkve sv. Vida bilježimo spodaj podpisani cerkveni odborniki v imenu vseh župljanov fare sv. Vida naj-iskrenejše čestitke našim časti-tim duhovnikom: Rev. B. J. Po-nikvarju, župniku, Rev. Matija Jagru in Rev. Andrew Andreju, kaplanoma. S trdno voljo, napornim delom za Boga in slovenski narod, je plačilo krasna hiša božja, katera je v ponos in korist vsemu slovenskemu narodu, zlasti tu rojeni mladini. Ostanemo Vam iz srca hvaležni ter Vam kličemo: Bog Vas živi in ohrani še na mnoga leta. John Hroval st.; Viktor Hrovat; Joseph Zgonc; Michael Kolar; John Gornik. -o- Koncert soc. pev. zbora "Zarja" če hočete imeti nekaj veselih ur, udeležite se koncerta pev. zbora Zarja, ki se vrši na Zahvalni dan 24. novembra v SND na St. Clairju; pričetek ob 2:30 popoldne. Prvi del koncerta se bo nanašal samo na petje. Slišali boste Simon Gregorčičevo pesem "Vjetega ptiča tožba," katera vam bo segla do srca ,ker v nji je zapopadeno sočutje Gregorčiča do svoje domovine. Poleg te bo še več drugih pesmi, ki jih boste čitali v programu. Poleg Zarje nastopijo tudi Čehi z več pesmimi v odlomkih iz opere "Prodana nevesta," v njih narodnih nošah, kar nam bo nudilo lepo sliko. Drugi del programa bo pa "Gostilna pri redeči kolerabci." To je spevoigra, ki sta jo priredila Valter Lazar in Antoij Ep-pich; je tudi komična — saj poznate Eppicha. On je priredil že več kupletov za naše odre, ki so ljudem zelo ugajali. V tej spevoigri boste slišali naše domače pesmi, ki vam bodo gotovo ugajale. Spominjalo vas bo na običaj, ki smo ga imeli v stari domovini. Eppich bo imel vlpgo Smolarja, ki vas bo gotovo pripravila v smeh. On je kot nalašč ustvarjen za tako stvar. Collinwood, Ohio.—Slovenski pevski zbor "Jadran" se naj prisrčne j še zahvaljuje vsem našim trgovcem kateri so z svojimi oglasi pripomogli do gmotnega uspeha zboru, z vprizoritvijo zadnje qperete "Pri treh mladenkah," dohodki oglasov niso pomo-gli samo pokriti stroškov operete same, pač pa so tudi v gmotno in moralno pomoč Jadranu za nadaljni obstoj. Rojaki, kadar potrebujete svojih potrebščin, ne pozabite, da so nam naši trgovci vedno v pomoč, upoštevajmo jih tudi mi in kupimo naše potrebščine "od slovenskega trgovca." Prisrčna zahvala tudi vsem prijateljem zbora in ljubiteljem lepih pesmi in dramskih predstav, za tako mnogobrojno udeležbo na opereti, dali ste zboru voljo za nadaljni obstoj, in veselje za nadaljno kulturno delo na polju kulture-pesmi. HvaJa vam. Pevski zbor "Jadran." Dnevna vprašanja 1. Kakšne denarje imajo v evropskih deželah? 2. Je-li mora biti moški na levi ali na desni strani pri hoji na cestnem tlaku, ko korakata moški in ženska? Odgovori na vprašanja 1. Standard denarna vrednost Francije je frank, ki se deli v 100 centimov. Zlato kujejo Francozi v 10 in 20 frankov zlatnikih, dočim dobite srebrnei komade za 5, 2, 1 in i/o franka. V niklju dobite v Franciji novce po 25, 10 in 5 centimov. Francija, Belgija, Italija, Švica in Grška imajo posebno pogodbo glede svojega kovanega denarja. Njih zlati in srebrni novci so iste teže, finese, obsega in vrednosti. Vsaka vlada sprejema vrednost 5 frankov v srebru za polno vrednost v drugi državi. Laška denarna vrednost se imenuje lira. Lira se deli v 100 eentezimov. Italija kuje zlatnine po 10, 20, 50 in 100 lir, srebro pa za 50 eentezimov, in po 1, 2 in 5 lir. V niklju ima Italija novce po 20 eentezimov, v bakru pa 1, 2 in 10 eentezimov. Bankovci so po 5, 10, 25, 50, 100 in 1000 lir. Standard angleškega denarja je pound sterling, ki se razdeli v 20 šilingov, in vsak šiling ima 12 pene. Zlat denar v Angliji se imenuje sovereign. Kujejo se tudi zlatniki za 10 šilingov. Srebrniki so v vrednosti 5 šilingov. Bankovci se izdajajo v vrednosti za 1, 5, 10, 20, 50, 100, 200, 500 in 1000 funtov šterlingov. Funt sterling je danes vreden približno $3.54. Denarna podlaga poljskega denarja j a "zloty," avstrijskega je "šiling," nemškega je "marka," jugoslovanskega je "dinar," ruskega "ruhelj" itd. 2. Kadar spremlja moški žensko na ulici, je običajno., da ženska koraka vedno ob desni strani moškega, včasih pa tudi na levi, Če je dptičria stran tik hiš, kjer se koraka- DOPISI Br-r-r-rn! V sredo jutro ob Pol desetih je telefon zabrnel. "St. Lawrence's," se oglasim. "Tukaj škofov tajnik," se glasi Po telefonu. "Dobro jutro, g. tajnik! Kaj Pa bi radi?" "Naznanjam, da imajo škof neko drugo zadevo 29. novembra zvečer, torej bomo morali birmo preložiti na drug dan." "Kateri dan, prosim?" "6. decembra popoldne," se je glasilo.. "Popoldne ni skoraj mogoče. Nekateri ljudje še tu pa tam vja-ftiejo kak dan pri delu. Če ni Mogoče na nedeljo, pa vsaj zvečer, prosim." "čakaj malo, da pogledam." čez par trenotkov: "Pa v ponde-Ijek večer, 12. decembra." "No, dobro, če ni drugače pa v Pondeljek večer, 12. decembra, ^lalo pozno je že, pa bo že kako." "Ne moremo drugače. Birmo Podelijo škof McFadden." "Tudi dobro. Pozdravljeni!" Tako vidite, farani, dan bir-toe je preložen na poznejši čas. Mesto 29. novembra bo naša bir-toa 12. DECEMBRA zvečer ob Pol 8. To je ena novica. Druga novica, ki je tudi važna, je pa nedeljska prireditev pevskega društva "Slovenija." Poslušajte, da vam nekaj povem. že pol leta sem bi imeli v cerkvi ob nedeljah po večini tiho, brez petja, brez orgel pri božjih službah, če bi ne bilo društvo Slovenija se zavzelo in prispevalo vsak mesec $20.00 za uzdrža-Vanje kora. Pomislite, vsak mesec dvajset dolarjev svojega društvenega denarja žrtvuje to društvo, da se vzdržuje cerkveno Petje in kor. Sedaj pa, da bi moglo društvo še naprej sodelovati, so pevci društva Slovenija z velikim trudom in mnogimi vajami ^ velikimi žrtvami časa pevo-vodja Mr. Zormana, kakor pev- cev, pripravili koncert. V nedeljo 20. novembra zvečer ob 8. je pričetek. Program je izredno bogat. Peli bodo točke kot je "Bodi zdrava domovina. Ves dan je pri oknu. Ne maram za te. Tam kjer beli so snežniki. O mraku . . . ." in še več druzih, štirinajst točk je vseh, vse krasne, vse prelepe pesmi. Če je res to, da Slovenec poje in petje posluša pri vsaki priliki, ki se mu nudi, potem bo v nedeljo dvorana polna domačih in sosednih ljudi, kateri bodo hoteli slišati zopet krasno slovensko pesem. Farani sv. Lovrenca pa imajo poleg tega še drugo privlačno silo, katera jih more pripeljati v dvorano k obilni udeležbi navzlic sedajnim časom in to je dolžnost, da pokažejo cerkvenim pevcem nekaj priznanja in hvaležnosti za njih mnogi trud. Z nedeljsko prireditvijo, rajši recimo z vašo udeležbo tega koncerta, bodo odločevali farani sami, ali bomo imeli še nadalje petje v cerkvi, ali pa naj umolkne radi izčrpane blagajne in imamo, v bodoče tiho, vse tiho in žalno v cerkvi. Zato apeliram na vas in vabim k temu koncertu v nadi, da pridite farani iz vseh delov in vetrov, in narodov in ljudstev. Iz Randolla dvanajst tisoč zaznamovanih. Iz Maple Heights dvanajst tisoč zaznamovanih. Iz Brooklyna dvanajst tisoč zaznamovanih. Iz West Side dvanajst tisoč zaznamovanih. Iz Wood-landa dvanajst tisoč zaznamovanih. Iz Jutrovega dvanajst tisoč zaznamovanih. Iz Garfield Heights dvanajst tisoč zaznamovanih. Poleg teh pa velika množica iz vseh krajev v bližini cerkve. 'Ne baste.se kesali. Nekaj posebnega pri tem koncertu bo to, da bodo nekaj časa pevci peli. Nekaj časa med odmorom pa poslušalci. V nedeljo torej na koncert, prosim, prosim! mo tudi na zunaj pokazali, da slovenska naselbina praznuje dan, na katerega je lahko ponosna. Vem, da so bila pota do zgradbe nove cerkve Rev. B. J. Poni-kvarju nasuta le s trnjem in osa-tom. Danes, na ta lepi dan, naj bo vse pozabljeno, kajti med nami se dviga naša "stolna cerkev sv. Vida," na katero smo ponosni vsi. Da bo slavnost v nedeljo tem lepša, lepo prosim v imenu fare sv. Vida vse one Slovenke in Slovence, ki imajo narodne noše, da si iste ta dan oblečejo in pridejo k slavnosti. Vabljene so Slovenke od vseh slovenskih fara: od fare sv. Kristine, fare sv. Lovrenca, fare Marije Vnebovzete in seveda naše žene in dekleta od sv. Vida. Vsaka naj si šteje v ponos, da bo zraven. Tudi filmske slike se bo jemalo, tako da nas bodo tudi druge naselbine in mila naša domovina videla na ta zgodovinski dan, kakršnih je bolj, malo med nami. Zbrale se bomo v nedeljo zjutraj ob pol devetih v novi šoli sv. Vida. Bodimo točne in storimo našo sveto in narodno dolžnost. Vas pozdravlja, Marjanca Kuharjeva. P. S. Za nadaljna pojasnila lahko pokličete: ENdicott 4136. -o- SPOMINI Z OBISKA Paul Keller Petindvajset let Ena četrt stoletnice je že pre-cejšen del življenja, kajne? Vsake vrste doživljajev človek doži-vi: vesele in žalostne. Še celo v etiem dnevu se dostikrat zgodi, je človek lahko vesel in tudi 2alosten. Razume se, da nam pride v 25 letih vse na pot. Dostikrat Moramo gaziti po ostrem pesku po jarku bolečin in po trnju. ^kaj ? Zakonska pot ni lahka, ^ s cvetlicami posuta in le oni Sre naprej svojo pot, ki se ne 0s:ira ne na levo ne na desno. Tako sva tudi midva z mojim soprogom že precejšen del najine poti prehodila. Nekaj tednov je že minilo, kar sva praznovala 25 letnico najinega zakonskega življenja. Domenila Sva se, da bova prav tiho in skromno obhajala ta pomembni V jutro dotičnega dne smo i k sv. maši in potem so nama bčerke čestitale. Gostije nisva hotela napravljati radi slabih razmer. Mislila sva, da nihče ne n^sli na pojedine ali kaj takega, ■'■oda motila sva se. V soboto večer, ko sem ravno kopelj pripravljala za mojega 8inkota, naenkrat pozvoni zvo-^ec, prav zategnjeno. Vsi skodlo pokonci, kaj da je. Surprise — se je čulo skozi vse so-Moj sinko mi pravi, naj po-^edam kaj vendar je. Odprem kopalne sobe in vidim to-lko veselih obrazov, toliko veslih prijateljev, obloženih z ve-'kimi, zavoji in košarami polnih jedil in pijače. Kak-Sn0 iznenadenje! Samega začu-^erUa nisem mogla odpreti ust. so me dušile, da sem jih 0l^a,j nazaj zadrževala. Saj tako pomemben večer se ni ^odohilo, da bi. bil kdo žalo-^V Zdelo se mi je, da sanjam, a to niso bile sanje, ampak ve- svatba. Jennie Dolenc me je na-Pravila v pajčolan in mojemu °Progu je pripela na prsa lepo rdečo cvetlico. Tako naju je predstavila kot ženina in nevesto srebrne poroke. Potem naju peljejo v sprejemno sobo pred velik kup vsake vrste zavojev. Bila so krasna, darila. Hotela sva se zahvalit, ali niso nama dovolili. Sedaj pa k mizi! Miza je bila okinčana z velikim šopkom in veliko torto. Kar šibila se je pod dobrimi jedili. Vse tako okusno. Slovenka zna pa res dobra. jedila pripravit. Vsi smo bili veselo razpoloženi in razume se, da smo tudi zapeli. Vse slovenske pesmi so nam dobro prišle. Za en večer so bili gotovo pozabljeni slabi časi. Več avtomobilov je prišlo iz West Parka. Posetili so nas tudi tu rojeni fantje in dekleta. Pa kako lepo slovensko so govorili, da se nisem mogla načuditi. Tudi slovenskih polk in valčkov se ne ustrašijo. Ni čuda, da tako rada obiščem West Park, ker se mi zdi kakor bi prišla domov v Horjul, tako je vse lepo domače. Zatorej še enkrat prisrčna hvala vam vsem, za ves trud in za požrtvovalnost. Euclid, O.—Bila sem v Indi-anapolisu, kjer sem obiskala svo jega moža in se istočasno spozna la tudi s tamkajšnjimi prijazni mi Slovenkami. Najprej sem imela čast obiskati Mrs. Brezo var. Seznanili sva se ko dve pravi Ljubljančanki. Potem me je noga zanesla pa še k Mrs. Frank Turk. Rojakinja nam je prav lepo postregla in se ji iskreno zahvalim za njen trud in po strežbo. Potem me je odpeljala k Josephini Barborič, tajnici po družnice št. 5 SžZ, ki me je povabila, da se udeležim njih mesečne seje v slovenski cerkveni dvorani. Ker mi pa čas ni dopuščal, sem morala prijazno vabilo odkloniti. Tudi sem bila pri družini Cimperman. Tudi tam je bi vinček takoj na mizi. Slovenska naselbina se mi zelo dopade. Slovencev je malo, toda kar jih je, so res postrežljivi in prijazni, škoda, da nisem imela časa na razpolago, da bi se bila seznanila še z drugimi Slovenci Si bom pa drugič vzela več časa. Pozdravljam vse tamkajšnje rojake in rojakinje, posebno pa zgorej navedene in pa, seve, mojega soproga, ki je toliko srečen, da tam stanuje. Mary Sedej, 19351 Tyronne Ave. --o- CVET NAŠE VASI Charles in Marion Penko. -o- Pozdravljena nova cerkev sv. Vida! že dlje časa se vsa slovenska naselbina fare sv. Vida pripi-av-lja na pomembni dan, na izvan-redno slavnost blagoslovljenja nove cerkve sv. Vida. Pozdravljen novi božji hram, ki se ponosno dvigaš v največji slovenski metropoli v Ameriki! Od blizu in daleč se pričakuje ta dan, v nedeljo 20. novembra mnogo Slovencev in Slovenk in tudi druge narodnosti, da s svojo navzočnostjo pomagajo do lepše slavnosti tega zgodovinskega dne. Okrasite svoje hiše s zastavami povsod, kjerkoli živi in prebiva naš slovenski rod, tako da bo- Stotine ubitih v krvavi revoluciji v Hondurasu Tegucigalpa, Honduras, 17. novembra. Med zveznimi pristaši in med pristaši "liberalne" stranke je prišlo do ostrega boja, ki je takoj prvi dan zahteval več stotin žrtev. Punt so začeli uporniški liberalci, ki so bili pred dvema tednoma pri predsedniških volitvah poraženi. To jih je napotilo, da so se oborožili in nastopili proti novi vladi. Nad 200 mrtvh so našteli prvi dan, "revolucije," dočim novo izvoljeni predsednik še prilike ni imel nastopiti vlado. Trotzky je odpotoval na Pansko k predavanjem Istambul, 17. novembra. Leon Trotzky, v pregnanstvo poslani komunistični vodja, je nastopil iz tega mesta potovanje v Ko-danj, Danska, kjer bo imel več predavanj. Dijaška zveza mu je preskrbela potni list. Govoril bo o ruski revoluciji, katero je povzročil, in ki ga je končno prepodila iz Rusije. V Avstriji so našli močne vrelce petroleja ' Zisterdorf, Avstrija, 15. novembra. Pri vrtanju v tej vasici, tik češke meje so zadeli na močan petrolej ni vrelec. Prvi dan so napolnili s petrolejem pe železniških voz. Mestece šteje 2,300 prebivalcev in je znano po svojih opekarnah. Zagovarjal se je in dejal, da nudi kot dober krčma r gostom vse to, kar naročijo. Nikomur ničesar ne vsiluje, vendar mora upoštevati želje gostov. Pa je še in še drežnjala vanj. Le kaj si akole punče upa vpričo častivrednega moža! Slednjič je bila že tako glasna, da je prišla še krčmarica in vprašala, kaj da je vendar. Nato je Mina vso pridigo še enkrat ponovila in dodala ženi: Otroke imate; želim, da vam Bog ne kaznuje vaših otrok zaradi grehov vašega moža in ne dopusti, da bi se eden vaših tako izpridil, kot se je naš Lojze pri vas!" Pa takale! Rajši bi krčmar poslušal celo postno pridigo ali na Silvestrovo, kakor pa da bi prišel še enkrat njej v roke. Pri pridigah v cerkvi, ki so šle krčmar ju močno na živce, vendar ni nihče naravnost na človeka kazal in mu prav pod nos tako zabrusil, kakršne si je drznila ta punčara. Najhujše je bilo pa to, da mu ie odžrla najboljšega odjemalca. Da ne bo nikoli več plačala kakega dolga! No, bomo videli! Če bo prišel birič, ki grozi, da bo Lojzetu zarubil pražnjo obleko', zimsko suknjo in uro, bodo Bošt-janovi že radi plačali. Saj se sicer niti na cesto ne bi upali. Roža cvete trn bode . . . Tu je zbodel trn! Ljudi pa še zdaj ni. župnik je spet predolgo pridigal. Dolge pridige krčmar-ju zmeraj škodujejo, ker hoče biti za kosilo vsak že doma. Bomo pa uro pomeknili še za deset minut nazaj. Dolgočasno je bilo. Krčmar si je ogledoval neko drugo podobo na steni: "Stopinja življenja." Naslikane so bile stopnice navzgor in navzdol. Na vsaki stopnici je stal človek: "10 let, otrok." — "20 let, mladenič." "30 let, mož." — "40 let, najboljše." — "50 let, tišina." — "60 let, staramo se." — "70 let, starček." — "80 let, bel ko sneg." — "90 let, otrokom v posmeh." — "100 let, milost pri Bogu." — On jih je imel petdeset. — Tišina! — že razpada! A pivo je še dišalo, življenje je še dišalo. Za petdesetletnico je prejel razglednico brez podpisa. Tam je bilo zapisano: "Kdor se nič ne izuči, pijačo toči." To je napisal kak nevošljivec. Dosti je dosegel. Njegov brat, ravnatelj gimnazije, ki je imel šest otrok, si mora SLOVENSKI 4 > ZOBOZDRAVNIK i > < > G411 St. Clair Ave.- v Slov. Nar. Domu spba it. 10 Tel. HEnderson 0919 Newburske novice ZIMA JE TUKAJ, mraz pretresa vaše kosti, mi smo pa vam na uslugo. Stalnim odjemalcem nudimo brezplačno postrežbo na dom po najnižjih dnevnih cenah. Mesa za juho, ft. — 7c Jetra, ft,---------7c Sveže butts, ft.____10c Sveže noge, 2 ft. za_ _ 10c Mleto meso, ft------10c Orehova jedrca, Vz ft. 21C Ne pozabite oglasiti se j pri nas na Zahvalni dan, ker boste dobili najboljšo ; in najcenejšo perutnino. , Se priporočam- . LOUIS OSWALD :1720£ Grovewood Ave. J\ KEnmore 1971 in vreščale : "Gospod župnik, gospod župnik, pobili se bodo!" Ko je prišel do zidu in je videl hudi prizor na cesti, se ni kar nič pomi sijal. Privihal je talar ter se spustil preko zidu. V rokah križec, ki mu je visel okoli vratu, se je prerinil baš sredo vozla pretepajočih se. In za njim se je rilo še par postavnih kmetov, medtem ko je gospod Felicijan vpil: "Ali boste dali mir, vi od Boga pozabljeni pobalini, vi! Ali bo mir . . . takoj!" župnikova beseda je učinkovala, a. še nekaj so pomagali krepki kmetski lakti poleg. Vozel pretepačev se je razrešil. Medtem pa, ko se je prvi umaknil krvavečega obraz a, drugi brez klobuka in zmršnih las, tretji zopet šepav in z raztrganimi hlačami, je ostal samo Peter Janez na istem mestu. Težko je dihal, suknjič je visel na njem ves v cunjah, bled v obraz in podplut, z razpraSkanimi usti in uhlji — njegove oči pa so strmele kakor oči preganjane zver-jadi. Izgledalo je, da ne ve, kdo stoji pred njim; izgledalo je da ne vidi1, kaj se okoli njega dogaja. V skrbeh ga je župnik gledal. In očividno je takoj uganil: Peter Janez ni krivec! "Kdo je začel?" je vprašal gospod Felicijan ostro. Sedaj šele, ko je bil vspostavljen mir, mu je planila jeza na čelo. "Kdo je začel?" Vse je bilo tiho. "Ali mi ne bo nihče odgovoril? . . . Kdo je začel?" "Peter Janez!" je zavpil Jaka. In ducat drugih je ponovil za. njim: "Peter Janez! Peter Janez !" Župnik je še bolj pordečel v obraz. "To ni res! Tega ne verjamem! . . . Kdo je začel?" Tisti sivolasi kmetic, ki je bil med zborovanjem mnenja, da pač ne bi smeli radi borih petih goldinarjev vreči dve revni ženski na cesto, tisti kmetič je pričel župniku pripovedovali, kako se je bilo začelo. Tedaj pa se je pričel dobrohotni, potrpežljivi gospod Felicijan V/odnik nama h spreminjati v tistega vročekrvneža, kakršen je bil .pred tridesetimi leti. Njegovo majhno, okroglo telo se. je stegnilo in s krepkim glasom je pričel praviti fantom svoje mnenje, tako da, so ga s po-vešenimi glavami in preplašeni- mi očmi poslušali. Sedaj bodo dobili pridigo, katero so zahtevali od Petra. In bila je pridiga, kakršne ni gospod Felicijan držal že leta in leta. (Dalje prihodnjič) Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U, Ta trgovina, ki je bila ustanovljena 1910, je zopet prišla nazaj v roke prvotnemu lastniku in je popolnoma prenovljena, dekorirana in založena z novim blagom oil vrha do tal s popolno zalogo, čisto novega in modernega blaga. Zaloga obstoji s popolno zalogo stavbinskega in drugega železja, predmeti za kanalizacijo in gretje, za barvanje, razno orodje, namizno orodje, hišno orodje, steklo, chinawarc in razno kuhinjsko orodje. Vse bo prodano po skrajno nizkih cenah MAX LEVY, ki je bil v trgovini v tej okolici zadnjih 18 let, je lastnik tc nove trgevine in vsak predmet v trgovini ima našo običajno garancijo za najboljšo kakovost, da obnovimo znanstvo z našimi starimi odjemalci in prijatelji in da si pridobimo nove prijatelje, bemo imeli to otvoritveno razprodajo samo za en dan > V SOBOTO. 19. NOVEMBRA Vsi predmeti v trgovini bodo razprodani po tovarniški ceni in še nižje Darila zastonj z vsakim nakupom ZAPOMNITE SI DAN: SOBOTA, 19. NOVEMBRA IN PROSTOR 6412 Superior Ave., vogal E. 65. ceste. Pridite zgodaj in pripeljite svoje prijatelje 1\ O Je Jim * izgubil svoje delo pred mesecem, je obdržal telefon. Poznal je njega vrednost, da ostane v zvezi z delom. Sedaj, ko se je trgovina izboljšala, je Jim nazaj na delu, hvala telefonskemu klicu, ko so može hitro rabili. Par centov, ki jih je Jim potrošil na dan za telefon, je bil pameten investment. Tudi za vas bo, ako gledate za delom. Kretnjo roKfi OB HLADNIH jesenskih jutrih malo toplote v hiši jako dobro dene. Toda preveč gorkote je slabše kot nič. Tukaj vam da plin gorkoto s kretnjo roke, dokler jo želite imeti—in nič dlje. Udobnost in ekonomija je. mogoča z ^ Q TAPPAN PLINOVIMI GRELCI Cktj * stalirani Tappan plinov grelec je narejen, da spremeni vaš furnez na premog ali vodni kotel v plinov grelec z jako malimi stroški. Prav za prav je Tappan grelec napravljen za povprečno malo hišo s pet ali šest sobami. S Tappanom plačate samo za gerketo, ki jo potrebujete—ni treba držati gerkote 24 ur, kadar so gorki dnevi in mrzle noči. S Tappanom dobite vso čisto ekonomije plinove gorkote. Pomnite" ceno $29.50 z in-sliiliiunjeii). popolen in pripravljen za rabo. Vaš trgovec s furnezi ali naš zastopnik vam bo radevolje dal vac podrobnosti o tem imenitnem grelcu. IRAE. BAKER CO. rezidenčn-i in industrijski plino v i grelci oprema za gorkotno kontrolo 183G Euclid Avenue Telefon MAin 3781 THE OHIO BELE. TELEPHONE CO. GAS / BURNERS TAPPAN * Inif> na Sabtovo, 1. Hitic inštaliran v furnezu na gorak zrak, ker ima 20" in 22" ognjene stebre in za paro in gerko vedo 18" in 20" v premeru. r 2. Napravljen za povprečno hišo pet ali šest sob. 3. Da petrebno gorkoto v vsej grelni sezoni in napravi plinovo gretje v jeseni in spomladi jako ekonomično. 4. Lahko za inštalirati, lahko za odstraniti, lahko postaviti nazaj, kadar se želi. 5. Se več prihrani pri dolarju za gretje. G. Napravljen in jamčen od družbe, ki izdeluje grelne naprave več kot 50 let. 7. Cena primerna časom—$29.50 inštaliran in jako lahka odplačila, če se želi. SREČNIH OKOLNOSTI Tappan plinove,ga. grelm Uživajte LAHKOTO in UDOBNOST plinovega gretja "TRIJE TICKF' V NEDELJO 20. NOVEMBRA Dva božična izleta v domovino Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo z izletoma na najnovejšem parniku francoske linije "CHAMPLAIN" 26. novembra ali "PARIS" 9. decembra Za pojasnila in navodila pišite takoj na: AUGUST HOLLANDER CO. 6419 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO ali pa na Začetek ob 7. uri zvečer V SLOVENSKEM DRUŠTVENEM DOMU na Recher Ave., Euc"d, O. Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke, da se udeleže te lepe prireditve iz vse okolice. Vljudno vas vabi * Odbor fisher's POSEBNOSTI ZA SOBOTO Pot'o Gold kava, funt......................... 23c Campbell's fižol, kanta...............'..'........5c Gol d Cross mleko, 4 kan te za..................19c Tomatoes No. 2, 4 kante za.-....................25c Breskve No. 2