LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER IT. ioio. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. fcsloga tlacL ŠTEV. (No.) 100. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. AVGUSTA—SATURDAY, AUGUST 26 ) 1922. LETO (VoL) Vltt COLLINS PROYIZORIC-NI IRSKI PREDSEDNIK UMORJEN. NAPAD SO IZVRŠILI PRISTAŠI REPUBLIČANOV, KATERIM SE JE OH SVOJEČASNO IZNEVERIL. ŽELEZNIŠKI MAGNAT-JE IŠČEJO DLAKE . Y JAJCU, NA VSAK NAČIN SI PRIZADEVAJO, DA BI ZDROBILI ORGANIZIRANO DELAVSTVO. poravnavo železnicarslce starvke. Posestniki železnic hočejo na vsak način odpraviti gcrtove točke v senioritetnih pravicah. Železničarji se temu protiustavljajo, "kar imajo popolnoma prav. Če posestniki Dublin. 24. avgusta. — Kakor blisk je šinila v svet novica, da irskega provizoričnega predsednika, Michael Collins-a ni več med živimi, da j« pradel zadet od "krogle, ki je padla rz zasede. Michael Collins je igral, odkar je postala Irska svobodna država pod angleškim nadgospodstvom važno ulogo v javnosti. Bil je vnet vodja s pokojnim Griffitom vred za sprejem pogod"be, ki jamči Irski svobodno gibanje pod svojo lastno u-pravo, a vendar pod anglešlcim nadgospodstvom. De Valero-va stranka je bila temu nasprotna, leer ona je bi jim znižale plače za vedno zajitevala popolnoma neodvisno Irslvo od Anglije, organizirano -v republičanskem duhu z repu-čansko vlado. Ko sta pokojna Collins in Griffith podpisala pogodbo z Anglijo in s tem preprečila nadalj-no skupno postopanje za vlad© re-publičanskega tipa in za popolno neodvisnost Irske od Anglije, sta se s tem globoko zamerila vsem pristašem republičanov. Senfinarji in re-publičanje so jih imenovali izdajalce. Oba sta se že poslovila iz te solzne doline, irski narod pa vodi svojo borbo naprej, za svojo popolno neodvisnost od Anglije. Umor Collins-a bo gotovo spremenil smernice irske politike napram Angliji. Pričakuje se novih voditeljev, ki bodo prijeli za vodstvo irskega naroda. Michael Collins je bil umorjen na nepričakovan način. Peljal se je z avtomobilom iz Bandona v Mac-room. Blizu vasi Bealnabia so zagledali skrivališče upornikov. Po-: - , . . , . -- . . — J poizkusi ne izdajo nic, stavkujoci železničarji so stanovitni na svoji RAZNE N0YICE. Ndw York, 25. avgusta. — Na zadnji konferenci, katere so se udeležili "Big Five" bratovščine in za-iBerolinu se ie pripetilo že več upo- NEMČIJA SE BLIŽA POPOLNEMU POLOMU. Berolin, 25. avgusta. — Nemška marka je zopet padla. Včeraj se je dobilo na borzah v Berolinu ce^ dva tisoč nemških mark za en ameriški dolar. S tem, seveda raste pa tudi vsak dan hujša draginja in narod postaja že skrajno nezadovoljen. Kruh se je podražil v zadnjih dveh dnfh za celih 40 procentov. V stopniki raznih železniških družb, rov med občinstvom. Vse policijske so se zopet razšli, ne da bi njih de- postaje so dobile ojačenja in priča-lovanje rodilo najmanjši vspeh za kuje se, da bo vlada vsak čas pro- glasila vojno stanje. BIVŠI GOV. COX OBIŠČE LLOYD GEORGE-A. London, 25. avgusta. — Bivši IZ DELAVSKIH KROGOV. — Pogajanje med voditelji stav-kujočih železničarjev in posestniki železnic se nadaljuje. Opazovalci prerokujejo, da zna priti do sprave vsaki čas, kakor hitro se pD-sreči obema strankama najti pot skozi senioritetne pravice, ki so glavna ovira pri pogajanjih. — Senator Calder iz države New York, je danes predložil posebno rezolucijo, s katero sili vlado, da zaseže vse železnice in iste upravlja pod. državnim nadzorstvom. — Tudi v kongresu se je baje pričelo gfbanje med zastopniki za začasno podržavljenje železnic, in a-ko se stavka ne bo v kratkem poravnala zna tudi do tega priti. — Premogarska stavka na polju kandidat demokratske f stranke in zmagajo nad delavstvom v tem oati-Jbivši governor države Ohio Cox je ru, da mu iztrgajo iz rok senioritet-,včeraj posetil britskega ministrske-j premogs se nadaljuje. Ope- ne pravice, bi bil to mnogo hujši ga predsednika Lloyd £eorga v! ratorij se v svoji ošabnosti nočejo nosti ni znan. VLADA ZAPRLA 17. RDEČIH VODITELJEV. znano-Joseph. Mich. 25. avg. —J — Premog udarec za železničarje, kakor pa če 30 odstotkov. Ker senioritetne pravice so edina ograja, za katero železniške družbe ne morejo zapostavljati svoje delavce, kakor bi se njim zl j ubilo. Da. jim ta ograja ni po volji je razumljivo, toda nasprotno je pa tudi umljivo, da tega jamstva si delavstvo ne bo dalo kar tako odstraniti na korist -nikdar sitih lakonmih železniških magfrratov. Na zadnjem sestanku so se trudili zastopniki železniških družb, Tin HUGHES SE ODPELJE vse načine, da bi zastopnike raznih tj BRAZILIJO, delavskih bratovščin zapeljali nn ^Washington, D. C. 25. avgusta, razpotje in jih tamkaj preslepil,, da Državni tajnik Hughes se je da--bi sprejeli njih pogoje. Z vsem svo- nes po(]al na pQt y Brazilijo< kjer jrm dokazovanjem so seveda pro- ^ zastopal Združene Države na padli in voditelji železničarjev so jih |bTa^nslci mednarodni razstavi. pri tem še bolj spoznali, kako na zvit _ da iščejo dlake Londonu. Namen tega obiska jav-l ukloTliti> da si so premogarji popustili v svojih zahtevah več točk, IZ JUGOSLAVIJE. Roparski napad. Dne 3. avgusta, se je med 20. in 21. uro vračal tis-karniški sluga Jožef Hudnik v Hra~ deckega vas domov. Pod Vestrovo-vilo so ga ustavili trije nepoznani, moški. Eden je nameril proti Hud-niku samokres, rekoč: "Imaš li no-vaca? Ako imaš, daj amo, drugače ču pucati!" Hudnik je dal roparjem 25 kron in povedal, da nima več denarja. Ropar je vzel denar, Hudnika površno otipal in mu hotel vzeti še. srebrno uro, katero mu je pa na njegovo prošnjo še pustil. Roparji so-bili 24 do 30 let stari, srednje postave, govorili so hrvatsko narečje. I med temi tudi povišanje plač. Kdaj j ob sklican prihodnji sestanek še ni St. Joseph. Mich. 25. avg. —j — Premog se draži. Pri toni je Taina. policija je prišla včeraj na, poskočila cena že za cel $1.50. Kdo sled krdelu rdečih voditeljev, ki soj bo spravljal ta dobiček? Ali ima na- tajno zborovali in se pripravljali na neko posebno akcijo. Vsi voditelji 17 po številu so pod ključem in postavljeni pod visoko varščino. način. svojih poizkusih, da bi iste preva-rili. da bi odjeniali od svojih senioritetnih pravic. Toda, zastonj! Železniški mag-natje se zaletujejo v trdo skalo, vsi jajcu pri poSTAJE NAČELNIK skakali so iz avtomobila in jih pri čeli zasledovati. Uporniki so se mejtem poskrili in Collins in njegova straža so odšli nazaj k avtomobilu, da bi nadaljevali svojp vožnjo. Ravno, ko je stopil Collins v avtomobil, poči strel in Collins pade zadet v zadnji del glave in je čez par minut izdihnil. » Njegovo truplo so prepeljali takoj v Cork in od tam čez nekoliko časa v Dublin, kjer bo danes pokopan. - TURKI PRIČELI OFENZIVO PROTI GRKOM V AZITI.,, Pariz, 25. avgusta. — Po prejetih vesteh iz turško-grške fronte se sliši, da so Turki mobilizirali nad 100 tisoč močno vojsko in da so pričeli na več krajih z ofenzivo proti Grkom. Grška vojska šteje baje samo 40- tisoč mož. Glavni cilj turške ofenzive^ je Smirna, katero bi radi iztrgali Grkom iz rok preano pride do premir; med obema silama. USTRELIL TATU Stillwell, Kans. 25. avgusta. — ^ Tukajšni postaje načelnik je zasa-j čil po noči tri osebe, ki so nosile't-tovorno blago iz železniških vozov. Oddal je več strelov in ustrelil e-nega izmed tatov, ki je obležal na fronti in njih solidarnost je neoma- j mestu mrtev, jana. ša vlacja zavezane oči ? __fc _ _ — Kanadski premogarji se prid no pripravljajo na stavko, ako ne dobe od posestnikov premogorovov ugodnega odgovora do določenega časa. Prihodnji teden se bo vršilo prvo posvetovanje med voditelji premogarjev in operatorji, glede premogarskih zahtev. — V Detroitu v Fordovi avtomo bilski tovarni je bilo danes odpuščenih začasno okoli tri tisoč mož. Vzrok je pomanjkanje premoga. Ista pesem se čuje tudi z vseh drugih krajev naših industrijskih mest. Javnost je seveda že sita tega spora, ker velike neprijetnosti, radi neugodne transportacije in drugih stvari ji veliko škodujejo, vendar delavstvo ima tudi svoje pravice, kakor vsak drugi človek v življenju in prav tako, kakor vsak drugi tudi železničarji imajo ljubezen do pravice in istih, kot ljudje ne morejo pustiti kar tako oskruniti, kadar se bo to zljubilo kakim lakomnim ka-' oitalističnim elementom. POVODENJ POKONČALA NAD TISOČ KOREJCEV. Tokio, 25. avgusta. — Skoro po celi Koreji so nastale velike povod-nji radi dolgotrajnih nalivov. Nad en tisoč korejcev je izgubilo svoje življenje. Povzročena škoda po po-vc>dnji se ceni na več milijonov. — Do danes se je vrnilo že kakih 25 tisoč illinoiških premogarjev na delo. Koncem prihodnjega tedna se pričakuje stoprocentnega proizvajanja v Ulinoisu. Princ Jurij v Belgradu. "JutranJi; list" prinaša kot posebno vest iz. Beograda: Princ Jurij je pred par dnevi dopotoval v Beograd in sestajal se je med tem z mnogimi uglednimi osebami. Njegova želja je, ca se rednim potom regulirajo njegove-pravice in zadeve, ki so še od prvega dne njegove abdikacije na prestol o-stale nerešene. Izgleda, da se je tudi vlada v zadnjem hipu odločila, da reši to delikatno vprašanje in radi tega je odpotoval na Bled minister Marko Trifkovič. Princ Jurij odločno odklanja kako apanažo, ki bi tvor-rila kakoršnokoli novo breme za narod. Mnenja je, da je civilna lista5 kraljevskega dvora dovolj visoka, da lahko tudi on iz nje dobi svojo-apanažo brez vsakega povišanja civilne liste. Apanaže na račun nove obremenitve državne blagajne princ Jurij, — kakor je sam izjavil, — noče sprejeti. Strašna suša v Dalmaciji. Po- Dalmaciji pali in žge suša, narod je v silnem strahu, ker mu bo suša pobrala vse poljske pridelke in bo zopet predan letošnjo zimo lakoti kot lani. Ako ne pade čez nekaj dni dež, bo trpela Dalmacija letos ravno tako vsled suše kot lani. SLOVENSKI TRGOVCI OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V EDINOSTI! PO AVSTRIJSKI IN ITALIJANSKI ZASTOPNIKI NA SESTANKU. Rim, 25. avgusta. — Jutri je določen sestanek^ avstrijskih in italijanskih zastopnikov v mestu Verona. Naj posvetovanju se bo razpravljalo o predlagani ekonomski zvezi med Italijo in Nemško Avstrijo. DNEVI BIL POLICAJ — PONOČI PA TAT. V Chicagi se marsikaj pripeti. Te jdni je bil aretiran neki policaj J.'F. Conners, ki je baje po dnevi opravljal policijsko službo, ponoči pa u-stavljal ljudi in iste oropal. Dne 11. avgusta je ustavil nekega moža in neko deklico in jih oropal. Zatem še eno drugo osebo. Vsi so ga nekako spoznali in naznanili oblastem, katere so ga takoj odstranile in vtaknile v zapor, kjer -se bo moral sedaj zagovarjati radi svojih grehovproti postavi. Vsem oošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in drnarjrh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne čepe so bile: i Jugoslovanskim kronam: 500 kron.........S 1.80 1000 kron.........$ 3.50 5000 kron.........Si 7.00 10,000 kron.........$33.00 Italijanskim liram: 50 lir ...................$ 2.90 100 lir .................. 5-3° 500 lir ................... 25.00 1000 lir ................... 50.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $7500 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. • Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST* 1849 West 22nd Street , Chicago, lit EDINOST' EDINOST ■GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comoany. «849 W. a and Street, Telephone: Canal 0098. Chicago, I1L liko, ker preveč udarja po nesrečnem delavcu, premalo pa po bogatinu, izkoriščevalcu, premalo po onih, ki so v prvi vrsti in največ odgovorni za nesrečne razmere, v katerih smo, ko jim nikdar ni dovolj dobička. nikdar ne dovolj premoženja, da zato ne pustijo drugim živeti. * * Zato resni so res časi. Toda se bodo zboljšali? Ne na podlagi nasvetov, katere je podal predsednik kongresu! Saj imamo že toliko postav, da se iz njih komaj že spoznamo. Pa kaj nam pomagajo, ko se pa ne izvršujejo? Bodo drakonične postave sedaj pomagale? Neumnost! Zakaj imamo sedaj prohibicijo? Zato, ker se niso krasne postave, katere ______,meH glede saloo?ov. izpolnjevale. Zato ker državni uradniki nisj Entered as second-class matter October u, 1919, at the post office at Chicago, 111. \ f. *. C d& bl Se skleniene postave držale, so morali pa prohibicijo vpeljati. Je to pravilna rešitev homatij in nereda? Je prav, ako katerega kaki ud boli; mu je treba zato glavo odrezati, da ga ne bo več bolel? Ni to neumno? Enako bo tudi sedaj tukaj. Dajte narodu nazaj idealov, katere so mu dali veliki očetje, te naše domovine, in potem vsi javni uradniki. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO.. 1849 West aand Street, Chicago, Illinois. under the Act of March 3, 1879. Resna beseda v resnem času« Kakor smo sporočali, je sklical predsednik Harding izvanredno »i državMn^ uttavT ČT aJ'* ^ amat^te; da pr0ti 6 - . "jzavi in ustavi in državnemu redu vsak, kdor te ideale spodkujuje! Vse druge postave in vsi drugi poskusi, ozdraviti bolni narod; zboljšati revolucija. sedanje svoje Zvezine zbornice v Washingtonu in predložil narodnim zastopnikom in celemu narodu jasno in natančno poročilo o resnem položaju, v katerem se nahaja prav kar naša država. Z resnimi besedami opozarja cel narod na resno nevarnost, katera preti celo naravnost državnemu obstoju, ako se prav kmalu ne najde izhoda iz teh homatij, v katere smo zabredli. Do sedaj smo pomiljevalno čitali o raznih homatijah in nemirih med evropskimi narodi. Zgražali smo se nad Meksiko. Obsojali vse narode, kjer so bili delavski ali narodnostni nemiri. Čutili smo se namreč popolnoma varne, na trdnih temeljih idealne demokracije, na katerih je sezidana naša država. Mislili smo, da, bili smo naravnost trdno prepričani, da je kaj takega naravnost nemogoče med nami. Naš razum, naša velika gospodarska modrost, smo mislili, je prevelika, da bi kdaj prišlo župnik odpira ljudem oči. kaj, da je v obiIici- le £niie "a drevju, ker je prav za prav duhovščina. Ti uboga ; Prehuda vročina. Tudi trta je nam para ti! Kaj pa na veselicah rdeč- obrodi,a in izvrstna kaže. da ga nam karjev? Tam, tam malo poglej, ka- Ietos ne,bo treba iskati in nar°če-ko se komandirate? Napiši v tetko!vati iz Kaliforniie' Prosv. raje malo o dogodkih, ki so' Kakih 20 milj od tukaj živi še ■se odigrali pri mestni blagajni in en Slovenec na farmah. ,Zemlja je pri "Cheese-factorv"! To. to bo či- tukaJ rodovitna in kraj je prijazen. ko je moč policije in moč postav še tako velika, pa vendar večkrat nismo Roiaki ne tako! Pridite te tatelie zanimalo. Ej, pa še nekaj, ka- TuksW Pade vsako leto do 40 inčev Willard, Wis. - venski farmarski sredi mesta varni življenja, se vendar zgodi toliko umorov. Kaj bi še le bilo, ako bi ta moč padla in bi moč druhali stopila na njeno mesto. Človeka umoriti je takim kreaturam v naši lastni sredi toliko , kakor ubiti muho. Za par dolarjev pa ga pobije na cesti, pa ustreli nedolžno žrtev svojega pohlepja zato, da si more kupiti prepovedane pijače, ali narkotičnih zdravil. Vzemimo, da bi padla vsaka oblast, ki ščiti življenje in lastnino državljanov, kako strašno bi take-le zveri divjale. In vsikdar pri takih-le prilikah, ali ne pridejo ravno take-le zveri v človeških podobah na površje? Zato pravi predsednik, da je nujno potreba, da se narod "zave te nevarnosti in takoj po svojih zastopnikih stori vse, da se vpelje red. da . pred vsem odstrani vzroke, ki so krivi vse te nevarnosti, da uredi spor med delavstvom in kapitalom. V resnici je jako žalostno, da smo prišli tudi'v Ameriki tako ^ ^ j tembra leč. Vendar, kdor je zasledoval lahkomišljenost naše vlade, katere na-' 1 ~ m ^ sep em ra. loga je, čuvati našo ustavo in ščititi ideale, na katerih sloni naša demokracija kakor na mogočnih stebrih, kako je bila nemarna ravno v tej svoji glavni dolžnosti, se ne bo temu nihče čudil. Vsak uradnik, predno zasede svojo službo priseže Bogu in narodu, da bo pred vsem ščitil ustavo in narodne ideale. Pa ali ne opažamo tudi v naši politiki več in več korupcije? Ali ne vidimo, da se usiljujejo na najvažnejša t-ržavna mesta možje, brez čistega značaja, možje sebičnih namenov, možje korumpirane politike, katerim je "vsemogočni" "$" vse, ideali pa nič? Ali nismo videli, kako je vlada pustila mirno, da so tisočeri slabi prekucuški listi nemoteno spodkopavali državne temelje? Opozarjamo samo na to, kaj so smeH pisati metf Slovenci slovenski prekucuški listi, kako so kopali ravno pod najvažnejšimi temelji države, sramotili in jemali tisočerim zaupanje do vlade, smešili demokracijo, proslavljali brutalne umore, nasilja, bombe in revolverje, prelivanje bratske krvi? "Saj smo v "fri kontri" so rekli in vzeli predrzno teptanje kot pravo svobodo. Ako smo res v svobodni državi, s tem še nikakor sni rečeno, da smemo drug drugega klati, da smemo blatiti vse ideale, !ki so podlaga vsakega državnega in narodnega reda. Oče Združenih Držav je n- pr. rekel, da je vera tudi eden izmed dveh stebrov, na katerih sloni srečna in urejena država. Zakaj smejo propalice nemoteno spodkopavati ta temelj ? Je to res svoboda, ako smem žaliti čut svojega bližnjega? To je krivica! Svoboda je to, ako sme biti vsak državljan ■ve.^kega prepričanja katerega hoče, pa ga zato nihče ne sme žaliti, nihče zato ne preganjati, nihče njegove vere ne blatiti. Kaj pa pišeš *'Prosveta"? Kaj piše "Glas Naroda"? Kaj pišejo drugi protiverski slovenski listi? Koliko tisočev drugače miroljubnih Slovencev so ti listi "spravili v tabor prekucuhov. Berite v "Prosveti" dopise njenih žrtev! Je to svoboda? prostost? To je zloraba svobode! Zakaj to trpi vlada, ako je res vlada demokracije in vlada svobode? * * Potem razne fanatične sekte kakor, Ku-kluks-klani, A. P. A. in drugih veliko, ki se ustanavljajo, da ščuvajo državljana na državljana radi njegove vere. Je to svoboda? Ščitijo vladni uradniki ustavo, ako pustijo mirno, da se vse to godi? Ali niso prisegli, da bodo ščitili pravice vsakega državljana? Zakaj sme v imenu svobode biti katoliški državljan, ki enako plača davke, kakor protestant, ali prostozidar, preganjan v lastni državi samo radi tega, ker je katoliške vere in to v imenu !svobode! dneve v farno cerkev počastit Nje- ko je bilo pa s "Fire Insurancem" dežja. Otroci so zadovoljni, ker so* ga. Prejmite ga v svoja srca in po- in še nekaj drugih takih lepih reči Amerikanci, nam starim se pa malo živite ž njim svoje duše in svoja;in stvari. Ali se ti ne zde vredne. Slovencih, srca. O. ko bi ljudje vedeli, koliko j da bi jih opisal? Tiste tri osebe.! Dne 13. avgusta sva šja z mojim odgovornost pada na njih, ko opu- ki so klanfale tisti obrekovalni d 1- možem v Chicago obiskat najino ščajo sv. zakramente, ko bi to vede- pis naj prihodnjič opišejo te zade- hčer. ki je naredila prvo obljubo pri li bi drugače živeli. Zapomni se dra- ve. ki sem jih prav kar omenil, bo- slovenskih frančiškankah v So. Chi-gi čitatelj. vse boš pustil ob smrt- do zanimivi za javnost. cagi. Ob tej priliki nas veže dolž- ni uri na tem svetu, le dobra dela H koncu mojega dopisa pozdrav- nost. da se prav lepo zahvalimo in čednosti tvojega življenja, pa bo- Ijam vse naročnike in čitatelje lista Re*. Fathru Zakrajšeku in Rev. do šla s teboj in te bodo zagovar- Edinosti . Fathru \Vinklerju in vsem drugim jala pr^! večnim sodnikom. Zato Udeleženec cerkvene veselice. čč. gg. za lepe govore in prijaznost. še enkrat ne zamudimo prilike, ki *--Ta dan smo videli d.osti lepega, kar se bo nam nudila v naši farni cer- West Park, Ohio. — Cenjeni u- bo nam ostalo v neizbrisnem spomi- J. Intihar. V tukajšni slo-naselbini se že rednik: — Gofpvo se Vam bo čudno nu. Tam smo se sešli z Mr. in Mrs. zdelo, kako, da se oglasi kdo iz na- Bregantičem, kjer je že ta druga še West Parške naselbine iz katere njih deklica naredila obljubo. Pri-pride tako malo novic med svet v jazno so nas povabili na svoj dom, IHI H HH slov- liste. Zato sem se pa jaz na- kjer smo bivali dva dni in dve noči. pripravljajo za mlatev. ker žito je menil vzeti v roke svoje zarjavelo Razkazali so nam vse mesto in mar-letos nepričakovano dobro obrodi- pero, da spišem par vrstic od naše sikaj znamenitega smo videli v teh lo in sploh vse prav lepo kaze. naselbine, ki je kar sama za se, in trenutkih. Mr/ Bregantič imajo Dne 23. julija smo imeli v sloven- se ne briga za svoje obmejne sose- krasno hišo na zelo lepem prosto-ski cerkvi prvo sv. Obhajilo. Takoj de Newburzane in Clevelandskc!ru v kateri je nastanjenih 12. dru-po cerkvenih obredih pa smo imeli Ribenčane, ki imajo svoj glavni stan žin. Kako lepo so odgojili njim iz- na znamenitem Sant Klarju. doli ročene. tako, da človeku sili kar sol-kjer imajo vedno polne koše vsako-(za v oči, ko vidi tako dobre otroke, vrstnih novic. Tako, da če človek Da. Bregantičeva družina ^ lah-pride doli med nje, kar nehote ostr-jko za zgled marsikateri družini. Da, mi nad tem. Da je vedno toliko no- otroke je treba lepo učiti, ako ho-vic se ni čuditi, saj doli po Sant čemo, da bodo v prihodnje boljši Klarju vedno hodi po eni strani ce- ljudje na svetu. Ruski pregovor je ste znani "Rozinov Jaka." ki ima resničen, ki pravi: "Brez očeta in vedno polno torbo frišnih novic za matere >se lahko živi; ne živi se pa Ribenčane in za Kurjo-vas. Po dru- brez Boga!' ' gi strani pa stopica "Enakopravni Družini Mr. in Mrs. Bregantič škrat" s svojo rdečo marelo. Najbolj še enkrat najlepše zahvaljujem za ' 'Nesrečna poslanica!" je vskliknil predsednik delavske federacije skupni farni obed v pritličju župni-šča. Obed je stal 25c. za odrastle in ioc. za otroke. Dobiček je bil namenjen v prid cerkve. Kakor po vseh drugih naselbinah imamo tudi rojaki na Willardu to srečo, da imamo med seboj par rdečkarjev ali boljševikov, ki trosijo po rdečih trobilih, kot Prosv. svoje laži. Niti enkrat ne morejo ti ljudje stegniti svojega jezika, da se ne bi z istim obregnili ob katoličane, duhovnika in ob cerkev. V št. 178. Prosv. so neki "rdeči prosvit-ljenci" zmazali dopis in za njim se skrili, kakor plahi zajec pod imenom poročevalec. Kdaj pa so laž-njivci še imeli korajžo priti na dan interesantno je gledati, kadar se gostoljubnost in vso postrežbo, srečata "Rozinov Jaka" in "Enako- Ravno tako tudi najlepša hvala Mr. pravni škrat". Takrat je pa cirkus, \n Mrs. Leo Mladichu, kjer smo bi-najprvo se pošteno skregata. ter li tudi tako prijazno sprejeti in po-preklinjata, potem pa si skočita v goščeni. Hvala vsem skupaj! lase, ter se koljeta prav po alban- Ob tej priliki sem videla tudi cer- s polnim imenom? Tega še ne sko. Priča takega prizora sem bil kev sv. Štefana, ki je jako lepa. Po- pomnim! Ubogi pisun se zaletuje v našo veselico. Pravi, da se mu je kar tema delala pred očmi. Ubogi revček, si pač moral biti lačen. Pa bi prišel bližje, pa bi dobil kaj za pod zob, saj katoličanje nismo* tako trdih src. Posebno ga pa jezi, ker so dekleta nanesle dosti sladkih "ke-kov". Ha, tudi te so mu dišale. Nadalje je namazal tudi par stavkov tudi od našega župnika, kjer pravi, da je župnik svaril neke nespodobne v zadnjič, ko sem se mudil doli v sebni kras za chicaško naselbino pa Ribnici. No, kam sem pa zašel, s bo nova šola. ki se ponosno dviga svojim rjavim peresom? Rekel sem, da bom pisal samo od West Parške naselbine in to kar na kratko, sicer mi zna urednik vse skupaj v koš zagnati. Za danes naj omenim samo to, da so tukajšni rojaki pred kratkim u-stanovili Slovensko Katoliško dru- kvišku. Ogledali smo si tudi tiskarno Ave Maria, kjer se naši čč. 00. Frančiškani trudijo za slovenski narod po Ameriki s svojim koristnim tiskom, ki ie že toliko dobrega storil za slovenski živelj v Ameriki. Hitro so potekli ti dnevi. Počutili smo se, kot doma. Chicaški roja- Gompers. ko je prečital predsednikov govor. Gotovo ie nesrečna v to- 'plesalce. On gotovo še ni videl, da k slavni Kranjsko Slovenski K^.tc štvo in istega priklopili k prvi "\,ki so postrežljivi in prijazni. Še en-naj močnejši Slovenski organizaciji krat se vsem najlepše zahvalim. Bog živi vse! Ivana Bambich. ''EDINOST m AMERIŠKA SLOVENKA. Jft NAŠA PRVA DOLŽNOST. Predvsem hočen* razkladati o -dolžnosti žene v družini. Stari slovenski pregovor veli: "Gospodinja podpira tri vogale hiše, gospodar le enega." Resničnost tega pregovora se ne da ovreči, ker sleherna črka je čista, neovrgljiva resnica. Dobra gospodinja je največji blagoslov v hiši in nasprotno, ako je slaba gospodinja je največje prekletstvo za vsako hišo za vsako družino. Od nje je odvisna vzgoja otrok, ki bodo tvorili naslednjo generacijo. Ako Ibodo v tej generaciji dobro vzgojeni otroci, bo prihodnja generacija "boljša od sedanje, ako bo slabo vzgojena bo prihodnja generacija slaba -izprijena. To lahko/ vidi vsaka in vsaka mi bo to tudi pritrdila. Me žene imamo tudi precej slabega same na sebi. Prav rade zabavljamo čez naše moške, vsako napako vidimo na njih, na samih sebi pa ne vidimo nič, mislimo, da smo ženske sami angeljčki. Poznala sem, kakor pravimo po domače fejst fanta, bil je sin uglednih starišev, rad je delal in varče-val. Nikdar ga nisem videla v slabi družbi. Tako je živel do 30. leta. Slednjič se je zaljubil v nekega dekleta in isto poročil. Kakor ima marsikateri fant in dekle smolo v življenju, da se zateleba v katerega ali v katero samo radi lepote, tako jo je imel tudi ta. Pošteno se je osmodil, ko se je ž njo poročil.' Ženo je imel, toda ta njegova žena ni bila za nič drugega, kakor za zapravljati njegov denar. In še prea-no je minulo leto je že pričela zabavljati. da njen mož ni za nič, da ji ne zasluži dovolj, dasi ji je prinesel vsake dva tedna po $80.00 domov. Mož je pričel izgubljati lju-loezen do nje, pričela se je pravca-j ta družinska vojska, mož je v tenr obupnem položaju pričel popivati in danes je popolnoma izgubljen. O-j troci so izprijeni in so pravi potepuhi. In kdo je tega kriv predragej žene? Mož gotovo ni, ker delal je par let. svaril jo in prosil, da se naj poboljša. Zena je kriva m ona je povzročila to prekletstvo v tej ■družini. Pa drage žene to ni edini slučaj. Dol ra žena je blagoslov hiši pa tudi prokletstvo. ako je slaba. S tem, ko vidimo, kako važen u-čitelj je žena v družini, ko vidimo,; da edino od dobrih mater je odvis-1 na boljša družba, boljša prihod-) njost človeštva, je pa nas žena tudi dolžnost, da se prebujamo kulturno, ker kolikor več izobra^e* bo med ženami materam, toliko boljše bodo vzgajale prihodnji naraščaj v katerih rokah bo kmalu usoda človeške družbe. Ko vidiš ti draga mati svojo hčer, svojega sina, ko živi vse drugače, kakor si ti želiš da bi, ni to njena ali njegova krivda. Ti se vprašaj draga mati, kako si ga vzgajala, ali ni mogoče tvoja zasluga, da je tak, da si ni zmožen uravnati vzorno svojega življenja? Praviš me ne u-boga ? Ne pripoveduj to svojemu bližnjemu .ker on ni kriv, da tvoja hčer ali sin ne uboga. Saj ga ni on odgojil, odgojila si ga ti! Če imamo matere slabe otroke je to naša krivda. Ako pa so naši otroci prič*ni, ubogljivi, je to zasluga matere in njej gre skoro ves kredit pri dobri vzgoji. Vidimo tudi matere, ki neprestano godrnjajo, da so preobložene z delom. Pa najdemo tudi matere "ki imajo veliko dela, pa ga opravljajo točno brez zabavljanja, svoje otroke zdržujejo v snagi in pravem redu pa imajo še čas ,da se vsedejo primejo za časnik, knjige in proučujejo razne stvari. Slednje matere napredujejo, ker zasledujejo kulturo in si v zmislu iste vrejujejo svoje življenje in delo v družini. Prve pa, ne vedo druzega, kakor zabavljati in navadno tudi pri samem zabavljanju vedno ostanejo. Zato take matere ne dosežejo vspeha v svojem življenju. Materi je poverjena glavna uloga v družini, zakaj od nje je odvisna prihodnjost. Družine, ki jih bodo čez kakih 15. 20. ali 25. let tvorili naši otroci bodo take, kakor jih bomo mi vzgojili. Če bodo dobro vzgojeni bodo dobre, če slabo, bodo slabe. To sem hotela omeniti našim materam najprvo, da bomo spoznale, kako važno nalogo nam daje v roko življenje, za katerega smo poklicane. Najprvo moramo poznati dobro same sebe. otipati moramo svoje napake najprvo, potem bomo še le druge. Mati, predno boš prihodnjič zopet godrnjala pred svojo sosedo izprašaj si svojo vest najprvo, misli najprvo o sami sebi, ni H mogoče vse to, kar boš potožila svoji sosedi tvoja krivda in če je, skušaj jo odstraniti in skušaj postati vzorna mati. Če bomo ravnale tako, bodo med nami materami boljše razmere in iz boljših razmer pa tudi lahko pričakujemo boljših otrok, ki bodo zmožnejši od nas, ki imamo v rokah usodo današnjega sveta. Sedaj, ko vemo, da od nas mater je odvisen velik del blagostanja v naših domovih je naša dolžnost, da vsaka na svojem mestu proučuje svoje razmere v katerih se nahaja. Skušajmo jih izboljšati. Učimo se ena od druge, ena drugo opazujmo, pred slabim svarimo ena drugo, vse, kar je dobrega in koristnega pa širimo med se. To je naša prva dolžnost. o kateri sem hotela nekoliko spregovoriti v tem članku. Drugič, kar je naša dolžnost je pa tudi, da gremo z duhom prave izobrazbe naprej. To najdemo pa v dobrih knjigah in v dobrih časnikih. Mesto, da žene izgubljajo čas z vasovanjem, vzemite v roko dobro knjigo, dober časnik in okoristi se, s časom v katerem si prosta. Posebno moremo biti hvaležne listu Edinosti, ki nam daje prostora, da se smemo v njem s pismi pogovarjati. To je velike važnosti za nas in me jo moramo porabiti, ker sre "se za koristi nas žena. Prihodnjič bom razpravljala o drugem predmetu, ki se tudi tiče naših mater, pa tudi naših deklet. Po mojem mnenju tudi dekleta rabijo dobrega koristnega poduka, prav tako. kakor me matere. One so danes dekleta, jutri bodo že matere in igrale bodo isto ulogo, kakor jo igramo današnje matere. Obenem pa poživljam tudi vse druge žene, ki so zmožne sukati pero. da pridejo na pomoč, ker več ljudi več ve. vsi pa vse. ^ Dorta. nja obstoji v tem, kakor pravi kuhat; Appert, da zabraniš vsako gnitje in vrenje sadja. Tq pa dosežeš, ako zamoriš s pomočjo toplote v sadju vse glive, ki po^zročujejo pre-tvoranje, in če tako kuhanemu sadju zabraniš vsak stik z zrakom. To se vrši pri konservir&nju, kuhanju, po navadnem, še popolneje pa po novem načinu. Ker imajo gospodinje morda še mnogo prejšnih steklenic za kuhanje sadja (kompota), govorimo sedaj o navadnem konserviranju. Sadje, katero hočemo konservirati za kompot, naj bo popolnoma zrelo, toda ne mehko; prezrelo sadje ni dobro, še manj vredno je nezrelo, sadje. Tudi nagnitega in potolčene- Potem ovij vsako steklenico posebej še s slamo ali cunjo ter jo postavi v pripravljeni lonec tesno drugo poleg druge. Nato prilij toliko mrzle vode, da je manjka za tri prste do vrha. Vrh steklenic položi skupaj zloženo platneno cunjo in pokrij s pokrovko, *ki se naj dobro prilega loncu. £daj postavi lonec na štedilnik, da .voda polagoma zavre in z njo vred tudi sadje v steklenicah. Vre naj počasi 10—20 minut. Med tem vrenjem ne vzdiguj pokrova; če se pa kuha trdo sadje ali če so steklenice v katerih se kuha sad- = VAŠ DENAR BO V STAREM KRAJU NAJPREJE, AKO GA POŠLJETE SKOZI BANČNI ODDELEK EDINOSTI! KAKO STAR JE MOŽ"? Moške je treba poučiti, da so popolnoma odvisni od njih razvojnega sistema, da so nič več in nič manj stari kot so njih glavne krvne žile. Vredba vseh ozirih mora biti njih mera, pravilna hrana, potrebno gibanje in dovolj spanja in počitka, so splošno podlaga za njih življenje je, precej velike, naj pa vre dalje ča- j in se mora upoštevati, ter brezizjem- sa. Po preteku za kuhanje prepisanega časa postavi pokriti lonec na mizo ali stol, da se sadje v njem ga sadja ne kuhaj za kompot; pač ohladi.. Ne postavljaj ga na prepih, je pa dobro in se še celo priporoča za omake, sadno maslo in povidl zelo zrelo sadje; tudi potolčeno in nagnito sadje se lahko porabi, če se neužiten del odstrani in se sadje potem dobro opere. Kako kuhati sladkor kompot. Deni v snežni kotliček 1 kg. sladkorja s pol litra vode in ga pusti da stoji kraj štedilnika in se raztopi. P:>tem postavi na bolj vroč ker se sicer prehitro ohladi. Potem vzemi steklenice vun, jih obriši in shrani na suhem in hladnem prostoru. Zgoraj popisani, dolgo časa edini način konserviranja je sicer dober, vendar ga v mnogih ozirih prekaša novi način kuharja Apperta, s pomočjo Weckovega aparata. Ako se uporablja omenjeni aparat, se: 1. pri konserviranju sadja po- prostor, da zavre in vre toliko ča- rabi mn°g° manj sladkorja. Ako se « . ... ..... . nomroA L-nko e- ^ A^ -____i* i*r__ sa. da se kapljica, ki obvisi na ku-halnici. katero si urno potegnila iz raztopine, že malo lepi med prsti. Kar se nečistega nabere na vrhu, poberi. Potem odstavi, da se ohladi. Kako pripraviti in konservirati namreč kuha sadje s pomočjo Wec kovega aparata mu je treba dodati samo toliko sladkorja, da je kompot prijetno sladak, ker tu ne vpliva sladkor na trpežnost kompota prav nič. Lehko priliješ za konser-viranje namenjenemu sadju vode namesto sladkorja; kompot bo sicer sadje za kompot. Najprej umij in nai"cs™ siaaKorja: kompot bo sicer obriši steklenice, v katere boš dala neokwsen- pokvaril se ne bo, sadje. Potem pripravi sadje; če ni i?.c Je ,e dru£ace pravilno priprav- snažno, ga umij in obriši. Nato na- Ijen; NasP™tno je pa pri konserviranju po poprej opisanemu ga umij loži v steklenice ali celo sadje, ali ga prereži v 2 ali 4 dele; peščišče odstrani. Bolj trdo sadje olupi, poljubno prereži, prevri v vreli vodi, no prilagoditi. Sicer je pa ena najvažnejših stvari, da se pazi na pravilno prefravo in odvajanje. Ako trpite vsled slasti do jedi, imate pline v prebavnih notranjih delih telesa, glavobol ali se počutite splošno oslabelega, tedaj vam Trinerjevo grenko vino kaj gotovo in hitro pomaga. To zdravilo vam očisti vaš želodec in vse notranje prebavne dele telesa, pomaga prebavi, povrne slast do jedi in vam ojača ves život. Trinerjevo grenko vino se dandanes prišteva med glavne potrebščine v človeškem življenju in vsak lekarnar ali trgovec z zdravili ima v zalogi to zdravilo, ali pa ga lahko naroči za vas .Sicer pa vedno strogo zahtevajte pravo Trinerjevo grenko vino. katero je na ameriškem trgu že nad 33 let in si pridobiva vedno več prijateljev vsako minuto v dnevu in v noči. i KADAR MISLITE NA STARI KRAJ, MISLITE NA SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & mm načinu treba zaliti sadje z gosto kuhano sladkorno raztopino, ker pri onih j v^vi, steklenicah ni popolnoma zabra-| | odcedi in deni v stekle^ce. Tri ,njen PristoP zraku- Vs,ed pomanj-; | tem pazi. da naložiš sadje kolikor kanJa sladkorJa so se že dostikrat j mogoče tesno, ne da bi ga tlačila komPotl m druše konserve pokva- j 70 Ninth Ave., New York, N-Y. in ga tako zmečkala. Ko devlješ n,e' obllm sladkor pa zabrani gli- j sadje noter, potresi večkrat stekle-|vlc^ani razkrajanje; ^ j Ona pošilja denar v stari kraj __ , potom svojih lastnih direkt- nih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, nico, da spraviš veliko sadja va-j f\ ^ zapiranje steklenic se po- j rabi veliko manj časa in pravilno 3. se po tem načinu njo. Pri vlaganju olupijenega sadja. kakor hrušek ali breskev, pazi., da je olupljena stran vun obrnje- pnpravljen komPot ™kd*r ne po-na. Prar lepo bo. ako porežeš trdo kvar1' PriPoroca se pa posebno še sadje, ko je že olupljeno, z zob- zato' ker se s P°mocjo tega apara-častim nožem naokroglo ali podol-lta PoleS raznega sadja lehko kon-gem; s tem mu napraviš robove, ki ferv,ra tudl razno sočivJe in mesov" era leno krase. Je- prodaja parobrodne listke za ve važne linije za potovanje i Evropo in o dtam sem. izdeluje listine za dobavo oseb iz starega kraja in druga notarska opravila. te na zgoraj TOČNA IN SOLIDNA Ko si napolnila steklenice s sad- ^ , . jem do vrha. prilij toliko mrzlega . ~ J*1.1." mai ? Za nadaljna pojasnila se obrrti- t n • , •, .11-1 1,1 sestra, ki ste ze marsikaterega. I . sladkorja, da man-jka v. steklenicah pripel:aIa y propaci 1 j te na zgroraj navedeni naslov. dober prst do roba. Potem zaveži; steklenice s krpo. z zmočenim in ~ . , * .... . . . . . Poštenost je božje odlikovanje in 1 zopet obrisanim mehurjem in s per- , , . * , . _ 3 1 _ - ' . blagor tistemu, ki £ra Bosr odliku- I POSTREŽBA, gamentnim papirjem. To stori ta- - - s 5 z 1 • . , , . , je z njo. ko: Najprej položi na steklenico krpo. vrh nje mehur ali pergament, nato drži z levo. roko steklenico s krpo in mehurjem vred. z desno roko pa ovij steklenici okrog vratu i ^ čez krpo in mehur vrvico (špago\! kolikor mogoče tesno, pet do šestkrat. Potem pripravi lonec« ki naj je vsaj za dva prsta višji od steklenic. Na dno lonca deni plast slame ; ali zloženo debelo cunjo od vreče. KONSERVIRANJE SADJA IN SADNIH SOKOV. Konserviranje sadja je pač že dolgo v navadi; vendar se to vrši dandanes v mnogo obilnejši meri kot nekdaj, to pa zato, ker se je posrečilo iznajti sredstva, vsled katerih .se sadje na lahek način konser-' vira in konservirano tudi dobro o-hrani. To je namreč novi način konserviranja (kuhanja), ki pa se bistveno ne razlikuje od navadnega. Bistveni del splošnega konservira- Michael Železnikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO od Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štedionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa ' bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti. PIŠITE PO CENIK. • EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York, N. Y. y i A * V VASO KORIST BO! Ako se pri pošiljanju denarja v .stari kraj ali kamorkoli poslužite Vašega lastnega delavskega podjetja "BANČNEGA ODDELKA EDINOSTI" KATERI POŠILJA DENAR V JUGOSLAVIJO IN ZASEDENO OZEMLJE, KAKOR TUDI V VSE DRUGE DRŽAVE V EVROPI, NAJHITREJE NAJBOLJ ZANESLJIVO IN PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KURZU. V Jugoslaviji dostavlja vse^naše pošiljatve na najbližnje poštne urade prejemnikov brez vsakega odbitka. "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" NAŠE POŠILJATVE dospejo na svoje mesto najhitreje in prejemniki nimajo nikakih sitnosti pri prejemanju denarja. DENAR dostavljamo v jugoslovanski valuti in v efektivnih ameriških dolarjih. t 4 NAŠE NOVE ZVEZE z staro domovino nas omogočajo, da nudimo našim rojakom boljšo postrežbo pri pošiljanju denarju, kakor najsi bo kjerkoli drugje. OD SEDAJ naprej bomo pošiljatelje tpčno obveščali o prejemu, kakor hitro bomo dobili od Ljudske Posojilnice iz Ljubljane tozadevno obvestilo. ZA CENE denarju glejte vedno v oglasu na prvi strani našega lista. Za vse podrobnosti in pojasnila se obrnite osebno aH pismeno na: • BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 We^t 22nd Street, Chicago, Hi. Rojaki podpirajte svoje lastno delavsko podjetje! _ __________________ _ _ __-—.,--• — ___i______ L ______________ __ ______ _ EDINOST" ČRTOMIR IN BOGOMILA, Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) VII. Ne razumem te, Helena . . . "Gospa Svetlinova je zopet in zopet ponovila te besede- Kako ne! Hči se odpravlja z doma, in mati se ustavlja ob njej sredi sobe in motri svojo edinico. Kako prijema v roko zdaj to, zdaj ono, sklada v kovčeg, jemlje zopet vun. Mrtvo, raztreseno. Kakor da dela to kdo drugi, ne ona; kakor da se poslavlja kdo drugi od doma, ne ona. ,Zakaj, Helena? Ugiblje mati, vprašuje. Ne odgovore bleda, molčeča usta. Vse je v neredu po hčerkini sicer tako mirni spalnici — in ztfnaj je jesen. Pordelo drevje na Gradu otresa listje, po zraku veje tako otožno . . . Po trdem tlaku pred hišo udarjajo okovane pete vojakov-novincev — za njimi gre materin jok. Po trdem tlaku hite abiturienti na kolodvor, za njimi gleda matere solzno oko. Oktober je. Vse se poslavlja, poslavlja se tudi Helena. Odprte so omare in kov-čegi. Na mizi, divanu in postelji leži perilo, obleka, klobuki in drobnarija, ki je potrebna razvajeni mladi dami. Po sobi diši po sivki in naftalinu, ki ju je natresla skrbna mati na dnu kovčegov, po sobi se igra žarek jesenskega solnca, objemlje Helenino od rjavih kit obvito glavo. Ustavila se je pred polico. Rdeče, feleno, modro oblečene, z zlato obrezo olepšane — stoje tu knjige, njene prijateljice. Edine zveste. Druga za drugo izgine v dnu velikega kovčega. — Čudno prazna strmi polica v mater- Slovo! Ni verovala gospa Svetlinova, da se uresniči, a zdaj je pred njo težka ura. Iz tožne materine duše se ponavlja vprašanje: 4'Zakaj vse to? Ne razumem te, Helena. Ti se vendar kmalu vrneš?" W Negotov trepet oči . . . Potem miren odgovor: "Rada imam vse tako pri rokah." * "Ali, Helena . . . Zakaj ta odhod brez slovesa? In čemu greš? Vsak dan pričakujem tvoje besede. Pričakuje jo tudi nekdo drug . . . Nisem verovala, da odpotuješ. Zdaj je najeto stanovanje in naročen voz. Jutri! A jaz ti prigovarjam že mesec in dan: Povabimo k nam doktorja Črniča. Saj je priznal svoje zmote. Saj je našel prijatelje, ki so mu uredili njegove razmere. Častna služba mu je gotova. Slavno ime, velike zasluge si steče zdaj kot pisatelj. — A ti molčiš na take besede, Helena, Izogiblješ se Črniču, dasi vem. da ga imaš rada, da trpiš radi njega . • . Vsega tega ne razumem, hčerka mOja . . Trpko so se stisnila hčerkina usta. Nerad je prišel odgovor iz njih: "Razumela boš vse . . . Sam mora izvojevati ta* boj — kot sem ga iz-vojevala jaz sama. Ne radi mene. 'Radi resnice, iz prepričanja mora prenašati strele, ki lete zdaj vanj iz lokov prejšnjih prijateljev." Začudila in zamislila se je mati: "Prava je tvoja misel, Helena. Toda glej, mene moti misel: Ali bi bil drugače prišel k sebi? Bila sem morda prenagla . . . Ti ne bi hodila od mene. Z željo v srcu . . ." Helena je odložila zavitek in se ovila okrog materinega vratu: "Ne, mama moja! Prav je imel tvoj trezni razum. Rešila si njega in mene. Da bi mi bila dovolila tedaj, da se vzameva, kdo ve, kdo more jamčiti, da bi bila pripravila vročeglavca na drugo pot. Ženska sem. Razodel mi je s svojo ljubeznijo neznan svet in tisti hip sem pozabila, kar si učila otroka: Zvonilo je poldne. Očarana od besede minljive ljubezni sem pozabila večne- Nisem molila. Opomnila me je Alma. Jaz sem slišala in videla sama Xika. — Še tisti večer sem si izprašala vest, še tisti večer sem uvidela: Premagala bode ljubezen moj razum. Zaspal bi čut za resnico. Enaka bi postala onim, ki se love samo za pogledom moža, nezmožne misliti na kaj višjega. Bolela me je tvoja prepoved. Ljubila sem ga in ga ljubim. Poslušala sem te — in zdaj se ti zahvalim: -— Niko je našel pravo pot — našla sem jo pa tudi jaz . . Dobro je dela materi hčerkina beseda, olajšane duše je ponavljala: ''Zakaj pa siliš zdaj na univerzo? — Tako slabotna si/ Dovolj je bilo muk. Ostani rajša doma. Nikovi ženi ni treba doktorata." Helena se nasmehne: "Ne, Nikovi ženi ga ni treba . . . Ali treba ga je meni." ;Zopet je odmajala mati: "Govoriš, kakor si govorila, preden si poznala Črniča. Zakaj mučiš zdaj sebe in njega, Helena?" Oči, ki so zakrivale svojo tajno, so se ozrle v križ na klečalniku ob postelji. Zvesti Tolažnik! Koliko bridkih solza si videl v tihih nočeh. Ali morala je izvojevati sama ta boj, zanj in zase- "Vse Vam razode-nem mati in prav mi boste dali. Jutri se poslovim s Črničem, jutri me spremi Alma na kolodvor." "Alma? 'in ne Črnič!" "Zakaj ne Alma? Črnič bo stal na kolodvoru — pozdravil bo . . . Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. Kaj naj bi govorila še po tem, kar se pomeniva drevi? . . . Spremil bo Almo domov — spremljal bo Almo . . . Pruga sreča bp odkupljena z mojo . . Bolj sama sebi kakor materi je govorila t>re3glasno Helena. Mati, ki ni mogla premagati očitanja svojega srca, je odhitela, da ne gleda več sence dušnega boja na bledem obrazku. Čutila pe, da se je zgodilo tu# nekaj, kar ne more več popraviti človeška roka, ^slutila je veliko hčerkino žrtev. A v tem, ko je mati na skrivnem jokala, je napisala Helena z mirno roko Črniču: "Jutri odidem. Pridi o solnč-nem zahodu na Grad." In ni se tresla Nikova roka, ko je odpiral zalepko, niso se izpreme-nile črte obraza, dasi so ga klicale drobne vrstice na slovo. Ona gre? Naj gre! Ni mu zdaj do sestankov in zaljubljenih besed. Sam mora izvojevati ta boj- Ne radi rjavih oči, ne radi ponosne duše. Naj ve ves svet, da se je vrnil samo iz prepričanja, možato, odkrito! Tačas se vrne Helena, in tedaj . . . Mati ne bo imela več pogojev, hčerka ne druge ljubezni. Samo enkrat ljubi Helena . . . Niko se nasmehne tožno, spravi listič v mizo in seže po peresu. A ne gre. Premočno je zavalovilo srce ob pozivu preljubljene, ki je hodila toliko dni molče mimo njega, na obrazu bolestno vdanost. Pač so ga pozdravljale rjave oči, a ne več z istim žarom. Nekaj nadzemskega je zdaj na Heleni. Izpremenila se je izpremenil se je on in izpremenilo se je vse okrog njega. Iz nizke sobice je postala veli|:a in svetla soba, vegasta miza se je izpremenila v moderni pisalnik, žalostna mati v veselo ženo — iz prejšnjih nasprotnikov so postali prijatelji, iz prijateljev so vzrastli sovražniki. "Tak značaj! Se ne sramuješ? Res, bil bi vedno hinavec — rojen Črtomir. O! Ni značajnosti med nami, zato se ne razvije svoboda. Tebi je za premoženje. Za žensko, za bel kruh si izdal prepričanje. Sanje te plašijo, baba? Soparna noč, ženske vraže so rodile tiste sanje — a neznačajnost se izgovarja z njimi. Izdal si narod." Tako je očital Niku prijatelj, ko mu je odkril, da je uničil svoj b<\ gokletni spis, da je vrnil Židu predujem in da se je vrnil k oltarju svoje matere. Na tiste in take besede je odgovoril Niko jnirno razburjenemu: "Nehajte mi z vašim znašajem in vašim4 prepričanjem. Vi zaženete vselej krik o neznačajnosti, kadar kdo najde pravo pot iz zmede vaših nazorpv. Ta za ženo — oni za službo, pravite. A ne pomislite, da se mora naveličali misleč duh vaše brezmiselnosti; ne mislite, da prejdejo ieta mladostnih zablod in nemira — temu prej — onemu pozneje — in da pokaže, kdor je mož, kdor se vas ne boji, svoje prepričanje. Povej mi vendar: Kdaj sem bil bolj značajen : Ali tedaj, ko sem se lovil za prazno frazo, ali teda], ko sem zanikava!, kar mi je trdila in glasno klicala duša; ali zdaj, ko izpovem očitno svoje prepričanje in se ne bojim vaše gonje? — In povej: Kdaj sem izdajal narod: Ali tedaj, ko sem se vsuž-nil Židu — vsužnil iz užaljenega samoljubja — za delo, ki bi prinašalo narodu samo propast — ali zdaj, ko delam iz prepričanja, da delam za resnično narodovo dobrobit? — Sanje, praviš. Toda te sanje so bile plod očitkov in strahov, ki so me vedno preganjali, kar sem bil zagazil v praznost brezverstva. Premoženje? — Kaj mi ni obetal žid premoženja za moje pero? — Več denarja in več hvale bi bil žel z onim delom raz-diranja, kot ga bom žel za svoj tihi trud. A ni mi žal. Brez samopaš-nosti, brez iskanja samega sebe naj bo moje delo. \\ njem naj se sveti samo Kristus, ki prenavlja duhove in svet. — A ti mi oponašaš žensko. Najblažjo žensko. Vendar se motiš. Nisi pomislil, da bi se bil lahko po-hinavil pred materjo in hčerjo. Nisem in ne bom govoril s Heleno, dokler ne stojim popolnoma čist pred svetom. Ti ne razumeš tega — vendar preudari moje besede." Nervozno se je nasmejal prijatelj: "Preudariam ... Vi ste pač vsi enaki . . . Klavrni junaki • . . Najmlajši Črtomirjev, ne zabi name, ko boš sedel v časti in slavi." Tako sta se razšla in Bog ve, če se združijo še kdaj njune poti. Od onega jutra se zbudi Niko vsako jutro ob glasu zvona. Zopet hiti, kamor je hiteval pomladna krasna jutra. Skoz dež in vihar. Vsako jutro kleči Helena v kapelični klopi. Zdaj pojde. Naj gre!. Ugladila mu je pot, odprla mu je vsaka vrata — prebil bo čas preizkušnje, govoril bo z Almo večkrat ,o njej, veselil se bo svidenja, skupnega delovanja. .— Zasanjal je mladi pisatelj — ustavila se je roka — hitela je misel k prihodu i i sreči ... * (Konec prihodnjič.) GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig NE POZABITE. da v nekoliko * tednih izide KOLEDAR Ave Maria za leto 1923. — Ste ga že naročili? Zastopniki, ste že sporočili, koliko iztisov se ga Vam naj pošlje? — Stane 50c., za Evropo 75c. LEPA PRILIKA! Za Slovenca v Lorain, Ohio. Naprodaj je lepa moderna hiša blizu slovenske cerkve in šole. Proda se na jako ugodna lahka odplačila. Za pojasnila se obrnite naravnost na lastnika omenjene hiše na: 1724 East 32nd Street. LORAIN, OHIO. PRODA SE! VARČNA KUHARICA. tne^č FOTOGRAFIST 1439 W. ISth St., cor. Albert, Chicago, 111. | ! Phone: Canal 2534. £ i K + * * * + + * * * * * * + To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. BREZ UČITELJA Se nau^*te jezika sami ako Lepa hiša s tremi nadstropji. Pol bloka od slovenske cerkve. V hiši je električna razsvetljava, kopalne bane in sploh vse ugodnosti. Ako se jo proda v kratkem se j} dobi za $6500.00. Renta nosi mesečno $72.00. Za vsa nadaljna pojasnila vprašajte pri LINCOLNO REALTY CO. 1901 W. 22nd Street, Chicago, I1L Phone Canal: 4918 and 0098. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO JTROKO. — Pred vse msi zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. • Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, PLUMBAR 2042 W. 22nd' St., near Hoyne Ave Chicago, 111. Tel. Canal 4108. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25., K. S. K. J. V CLEVELANDU, OHIO. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta starosti. Vi se lahko zavarujete za $250, $500 in $1000 smrtnine. Društvo plačuje $7 na teden bolniške podpore. V mladinski oddelek se sprejemajo otroci od i.—16. leta starosti. Dr. zboruje vsako i nedeljo v mescu v Knao-sovi dvorani. Asesment se plačuje sama na seji. od 10 ure dopoldne do 4- ure popoldne. Vsa nadaljna poiasnila dobit* lahko vsaki čas pri društvenih uradnikih. Predsednik John Widervol, 1153 Eart 5ist Street. Podpredsednik Joseph Žulič. Tajnik Ant. Fortuna, 1176 E. 61st St. Blagajnik John Melle. Zastopnik Joseph Rus, 6519 Bonna ave^ Nadzorniki John Zulič. Anton Strniš* n Joseph Ponikvar. — Zastavonoša Ant Dr-cnik. Dr, zdravnik Dr. J. M Srltikar. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del:.Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. ' ' Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. ' AVE MARIA, 1849 West 22nd Street. Chicago, 111. * * * * + + + * itev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za:-$150, $300. $500. $1000. $1500 in S2000. smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke o