IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jueaslaviii znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 postni- predal 22. teleton 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaic. vsaka besedo I)>n 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 106 • Maribor, četrtek, dne 20. oktobra 18*38 • Leto XW S. Karel Kautsky —-----------M,,,,,,,..... „...........„... Dne 16. oktobra t. 1. je preminul v Amr sterdamu na Holandskem nestor socialističnega gibanja v predvojni Evropi, veliki učitelj znanstvenega socializma in interpret (razlagatelj) naukov Karla Marxa m Friderika Engelsa, s. Karel Kautsky. Vest o njegovi smrti je bolestno odjeknila v vrstah delavstva ne samo v Evropi, amPak daleč preko njenih mej. Kako tudi ?e bi; stara in mlada generacija delavstva Črpala svojo socialistično znanje iz del Karla Kautskega in s tem znanjem obogatena stopila v življenje, v boj za politične jn socialne pravice delavskega razreda. — Kautsky je umel bolj kot kdo drugi z jasnobesedo in razlago analizirati kapitalistično družbo in njen ustroj ter z vidika historičnega materializma pojasnjevati njen razvoj in razvoj človeške družbe v Pravcu socializma. Njegovi spisi razodelo moža velikega duševnega obzorja in njih ogromno število je dokaz neizčrpne Plodovitosti in duševne svežosti pokoj!-n'ka do neposredno pred njegovo smrtjo. Smrt Karla Kautskega pomeni v teh težkih dneh, ki jih preživlja delavski razred, dvojno izgubo: izgubo prijatelja, kakršnih ima delavski razred v vrstah izobražencev le malo in izgubo znanstvenika, ki bi bil v tej dobi zmed in social-n‘^ P^resov kot kažipot na križpotju. Stoječi na prehodu dveh vekovnih ob-j dobij, ko se bije boj med delavskim razredom kot nosilcem bodočnosti in kapitalizmom, kot predstavnikom prošlosti in krute sedanjosti, v znamenju gesel za demokracijo in svobodo, proti diktaturi, stanovšČini in fašistični totalitarnosti, nam bo manjkal učitelj Karel Kautsky, njegova ostra kritika in prepričevalna ter vzpodbudna beseda. S. Karel Kautsky je ibil rojen dne 16. oktobra 1854. v Pragi. L. 1875. ga najdemo v vrstah socialne demokracije na Dunaju, od koder pa Se je L 1880. preselil v Ziirich in naslednjo ^eto v London, kjer je postal zasebni tajnik Friderika Engelsa. Bil je ustanovitelj revije 'tMe neue Zeit« (1883—1917) in jio je tudi UTe^ leva! dokler je izhajala. Kautsky je sestavil Politični, socialni, gospo4arski in kulturni pro- j gram socialne demokracije, takozvani »Erfurt- i ski program« (nazvan ipo mestu Erfurtu, kjer Se je vršil socialno demokratični kongres, je program osvojil in katerega so ibrez več-lih sprememb .sprejele vse socialno demokratične stranke v Evropi). Nastopal je proti takozvanemu revizionizmu Bernsteina, ki je hotel korigirati nauke Marxa in Engelsa (!. 1900). in okoli 1. 1910. proti radikalizmu Roze Luxemburgove. V 1. 1914. do l918. se je Kautsky razšel z nemško socialno demokracijo, čije večinski del se je izjavil za v°)no, ne misleč na to, da ni šlo samo za boi Pr°ti ruskem« carizmu, ampak za nemški InilPerializem. — Kaufsky je bil tedaj med utemeljitelji nemške neodvisne socialne demokracije. Po vojni je bil zaposlen v Berlinu, v arhivu zunanjega ministrstva in je objavil celo vrsto važnih aktov o krivdi nemške diploma-Cl,e na iz.bruhu svetovne vojne. Bil je tudi Politični svetovalec prve delavske vlade Haase "-Ebert. Dalj časa je -preživel po vojni med ruzinci, v Kavkaški republiki, ki jo je orga-®’2iral, dokler jo niso zasedli boljševiki. Z oljševizmom se ni mogel sprijazniti. Zanikal ,e Princip diktature kot osnovo socialistične ri,žbe. L. 1931. se je Kautsky ipreselil na Du-Ko je 1. 1934. prišlo do uvedbe stanovske Mature v Avstriji, se je podal v svojo rodno mesto v Prago. Šele letošnjo pomlad je, sledeč ^Vabilu holandske socialne demokracije, zapustil Prago in odšel v Amsterdam, kjer je se-. da) umrl. Najvažnejši spisi Kautskega so: »Marxovi osF-odarski nauki« (1887), »Erfurtski program« k ’2), »Predhodniki modernega socializma« 1 agre Sporazum po načelu enakopravnosti Pri volitah v narodno skupščino na-| stopijo vse opozicionalne struje v državi, neglede na svoja ožja politična načela na skupni listi dr. Mačka, ki je predstavnik hrvaškega kmetiškega gibanja. Skupni cilj opozicije na listi dr. Mačka je, ohraniti ustavnost in državni parlamentarizem in pa zlasti politična in gospodarska enakopravnost za vse pokrajine v državi. Enakopravnost naj se izvede, da se utrdi državno edinstvo, ker je to bolj odvisno od iskrenega sodelovanja ali sporazuma, kakor od besed in terorja ter izigravanja. Ustvariti je treba v državi predpogoje za svobodo in enakopravnost. Te predpogoje želi uresničiti združena opozicij^, v kateri sodelujejo Hrvati, Srbi in Slovenci in katero podpre tudi celotno socialistično gibanje, ki ima enako svoje politične in socialne zahteve. Vsa združena opozicija pojde skozi Zagreb v Beograd, kjer se sestanejo poslanci Srbi, Hrvati in Slovenci, spoznavši, da je z ozirom na notranje trenje in zunanje politične razmere, kakor tudi gospodarske, že skrajno potreben jasen bratski sporazum. Mi zahtevamo edino, močno Tufjoslaviio. toda svobodno in demokratično. Ureditev medsebojnih gospodar- skih, pokrajinskih in historijskih razlik bo državo okrepila v interesu zdravega razvoja celote. Tudi Slovenci smo jako interesirani na sporazumu. Težkoče, ki so dosedaj ovirale ožje sodelovanje med Slovenci in Hrvati, so bile umetne. Danes lahko trdimo, da so s skupnim nastopom opozicije te odpravljene. Sloveniji se dejansko vrše še večje krivice, kakor Hrvatom, vsaj z ozirom na gospodarski razvoj, ker je Slovenija sama finančno slaba. In še eno stvar moramo poudariti. Slovenija je pasivna dežela. Če hoče preživljati prebivalstvo, se mora baviti z industrijo. In kaj vidimo? Strojne tovarne v Ljubljani ne obratujejo in je vprašanje, če bodo obratovale še kdaj. Usnjarna »Indus« v Ljubljani je v likvidaciji in bo obratovala v manjšem obsegu. Groze tudi z opustitvijo jeseniških tovarn, ljubljanskega »Saturna«, celjski Westen že gradi na jugu svojo novo tovarno. Kaj to pomeni za Slovenijo ve vsak gospodarstvenik, vedeti pa mora tudi vsak delavec. Razumljivo je, da država privlačuje oboroževalno in pomožno industrijo v svoj center, toda obenem bi morala država in banovina skrbeti za to, da se tam, kjer grozi zaradi tega nevarnost bede, dobi nadomestilo, to je, drugo novo industrijo, za katero morata država oziroma nje finančne ustanove kakor tudi banovina preskrbeti potrebna finančna sredstva. — Ne sme biti tako, kakor je bilo v Novem mestu. Tam se je dogodil nezmisel, da so odklonili zgraditev električne centrale ob ugodnih pogojih, ki bi pospeševala industrializacijo okolice ter nudila prebivalstvu, ki je bedno, majhen košček kruha. Samo teh par zgledov, dasi bi jih lahko našteli celo kopo, nam dokazuje, da je v tem duhu potrebna bistvena izprememba. Opozicija ima zaraditega prav, da se je zedinila na eno listo in mora tudi vztrajati do konca ter rešiti notranje politične probleme v pravcu ^enakopravnosti pa tudi socialne pravičnosti. Istotako mora voditi tudi opozicija prijateljsko zunanjo politiko. Državna 'uprava ima nalogo, da skrbi za te stvari enakomerno in po potrebi. In prav delavstvo ima tudi na tem velik interes, ker hoče delati in živeti. To so življenjski pogoji za državo in državljane, ki so gnali opozicijo na skupno listo za volitve v narodno skupščino. Brazilija proti nemškemu fašizmu Odpoklic berlinskega poslanika iz Rio de Janeira. V južnoameriških deželah sta razvila | vrnil v Berlin. Med obema državama je nemški in italijanski fašizem silno delav- torej nastopilo stanje, ki je precej slično nost. Namen, ki ga obe gibanji zasledu-, stanju, ki nastopi med posameznimi drža-jeta v Južni Ameriki, je prozoren. Gre za J vami neposredno pred izbruhom sovraž-to, da se zasidra vpliv Nemčije in Italije nosti. Brazilija odklanja imenovanje no-v teh deželah in utrdi, njun gospodarski vpliv. Zlasti je to važno radi nabave surovin, ki jih rabi tako Nemčija kot Italija. V deželah Južne Amerike pa je proti prodiranju vpliva italijanskega in nemškega fašizma nastal odpor. Ta odpor, podpirajo gotovo tudi Zedinjene države Severne Amerike. Brazilija in Argentinija sta že pred dalj časa razpustili nemške ter j italijanske inozemiske fašistične organizacije. S tem tuje propagande najbrže še ni bilo konec. Kajti braziljska vlada je sedaj sporočila nemški vladi željo, da naj odpokliče svojega poslanika von Ritterja — Berlinska vlada pa se je revanžirala bra-ziljski vladi s tem, da je zahtevala odpoklic braziljskega poslanika v Berlinu, Mo-niza de Araga. Brazilija je temu ugodila, nemški braziljski poslanik pa se je tudi že, Koncentracijska Vlada na Ang’eSkem? Pospešeno nadaljevanje oboroževanja. Na Angleškem čezdalje manj verujejo v trajnost monakovskega miru, ki ga je sklenil Chamberlain s Hitlerjem in Mussolinijem. Vlada nadaljuje oboroževanje s pospešeno naglico. S tem v zvezi so se pojavile tudi vesti, da se bo radi lažje izvedbe obrambnih načrtov sestavila neke vrste narodna koncentracijska vlada, v kateri bi bil Chamberlainov vpliv znatno manjši kot pa je sedaj. Značilno je, da se zadnje čase živahno oglaša k besedi bivši zunanji minister Eden, za katerega že dolgo smatrajo, da bo prej ali slej nasledil Cham-berleina. — Komentira pa se tudi izjava Chamberlaina ob priliki njegovega poročila v parlamentu o monakovskem sporazumu, ko je dejal, da bo vodil še nadalje politiko, ki jo je pričel izvajati, dokler ne bo oddal vodstva državnih poslov v mlajše roke. Nova volilna zmaga delavske stranke v Novi Zelandiji 27 mandatov od 33. Na Novi Zelandiji so se vršile volitve v parlament. Zaključile so z veliko zmago delavske stranke, ki je od 33 mandatov osvojila 27. Nacionalisti so dobili 5 man-vega poslanika. datov, enega pa neodvisni. Vsekakor so dogodki v Južni Ameriki | Nova Zelandija ima že nekaj let delav-važni in jim diplomacija velesil, ki so zad- j sj<0 vlado. nje čase razgovarjale z Nemčijo in Italijo, * posveča vso pozornost. I Občinske volitve v Belglii — poraz fašistov Veliko nazadovanje desničarskih glasov. V nedeljo, dne 16. t. m. so bile v Belgiji] ženska volilna pravica, kar pa reakcio-občinske volitve, ki so pokazale precejš-, rarcem ni -nič koristilo. Celo v vzhodnih njo politično stalnost. V volitvah so dosegle lepe uspehe tri demokratične stranke, med njimi socialisti, dočim so predvsem izgubili reksisti eno tretjino glasov. Na novo je bila pri teh volitvah uvedena obmejnih krajih, kjer delujejo agenti za odcepitev nekaterih pokrajin, je bilo tako-zvano nemško »domovinsko združenje« temeljito poraženo. —K- (1895), »Socialna revolucija« (1903), »Izvor krščanstva« (1908), »Pot k oblasti« (1909), »Mednarodnost in vojna« (1915), »Diktatura proletariata« (1918), »Terorizem in komunizem« (1919), »Kako je nastala svetovna vojna« (1919), »Materialistično pojmovanje zgodovine« (2. zvezka 1927). Poleg tega je delal Kautsky na izd1 m ju del Karla Marxa in Friderika Engelsa ter je tudi sam Driredil ljudsko izdajo za študij tako težkega Marxovega »Kapitala« (3 zvezki 1914 —1929). Svoje življenje in svoj razvoj pa je naslikal Kqutsky v zbirki »Nauk o narodnem gospodarstvu sedanjosti v samoprikazovanju«. Pazen tega je Kautsky napisal brez števila člonkcv in znanstvenih razprav v vseh mogočih socialno demokratičnih časopisih in revijah, Pri njegovem delu mu je vneto pomagala njegova žena, ki ga je ipreživela. * * Izmed socialistov v Jugoslaviji je bil s. Topalovič nrijatelj Kautskega in z njim v stalnih stikih po vojni. Delavski razred se klanja spominu velikega učitelja, ki je posvetil svoje življenje delu za osvoboditev delavstva in vsega človeštva v znamenju socializma! Delavsko gibanje v ČSR Prensmerjenje socialno demokratične stranke. Z ozirom na izpremenjene razmere je nastalo v socialno demokratičnem gibanju v ČSR stremljenje za preusmeritev stranke, ki naj bi se izrazilo predvsem v tem, da bi stranka ne bila več začlanje-na v internacionali. Med strokovnimi organizacijami vseh smeri pa je bil sklenjen dogovor o sodelovanju, ob istočasni ohranitvi samostojnosti. Pri izdelavi nove ustave in zakonov bodo vse stranke ir> delavske organizacije sodelovale in seveda ni crovora o neki diktaturi, ki bi jo radi videli v ČSR tudi naši časopisi. Demobilizacija v Nemčiji je končno pričela in so odpustili domov že okrog pol milijona vojakov. V Rumunijl oiivljeno politUno življenje Razpuščene stranke se zopet pojavljajo. Kralj Karol je sprejel v gradu Peleš v Sinaji več političnih osebnosti in je opažati novo gibanje razpuščenih političnih strank. Politiki se zlasti posvetujejo i o smeri zunanje politike Rumunije. Vazna izjava predsednika španske vlade Predsednik republikanske vlade Negrinj Teruel je bila uspešna operacija s tak-! jaški red prvega razreda za zasluge in pri je izjavil, da je njegova vlada gladko pri- tičnega in strateškega stališča. — V aprilu tem poudaril, kako srečen je, da lahko stala na umik vseh prostovoljcev na svoji so republikanci utrdili fronto na vzhodu; pripne na Miajova prsa odlikovanje, ka-strani. Zato ima pravico zahtevati, da pokazali so železno odpornost na črti tero mu je podelil prezident Cardenas. S tudi druga stran odpusti vse tuje čete, pa Teruel—Sagunt; zgradili so obrambni tem tolmači Cardenas svojo osebno ob-ne samo omejeno število. Izrazil je pre- pas Mantellana; s protiofenzivo na Ebru! čudovanje vsega naroda za branitelja pričanje, da bo kmalu zavladal mir v koncem julija so ustavili franeovsko ofen-Španiji, ko si bodo samo Španci gledali živo na Levant; končno je še protiofen-iz oči v oči. Predložil je tudi konkretne' ‘živa na estramadurski fronti poudarila osnove za mir in zopeten dvig Španije: I moč in vrednost republikanske armade, plebiscit naj odloči • državno politično j Vse to nam daje jamstvo za republikan-obliko, popolna amnestija, državna enot-! sko končno zmago. Tudi vodstvo vojne komande je zdaj nost, toda varovanje pokrajinskih pravic, popolna toleranca mišljenj in demokratična enakost. Kako sodijo inozemski opazovalci o položaju Španije? Urednik »Populaira« Zvromski poroča o svojem nedavnem potovanju po republikanski Španiji: »Čudovita odpornost republikancev je preprečila fašistične načrte. Vojaška spo popolnoma rešeno. Generalni štab je na višku. Najbolj se je odlikoval general Roio. Estramadursko ofenzivo je pa izvedel general Ascencio. Prekoračenje reke Ebro je organiziral general Modesto. — Madrid drži Miaja. Če bi se res umaknili vsi Francovi »prostovoljci«, je izid vojne na dlani. Mehika odlikovala Miajo. V Barceloni je mehikanski veleposla- Avstrljske novice Vsled priključitve Avstrije Nemčiji so nastale velike politične spremembe, čijih P0s‘e' dice občuti predvsem grafična obrt. Na Dunaju so bili v zadnjih 14 dneh ustavljeni .ti-1® listi: »Echo«, »Telegraph«, »Reichspost«, Wie-■ ner Tagblatt« popoldanska izdaja, »Sporttag-blatt«, »Neue Freie Presse«, večerna izdaja in »Wiener Neueste Nachrichten«. Neposredno po zasedbi Avstrije pa sta prenehala izhajati dnevnika »Der Tag« in »Die Stur.de«. — ® Dunaju je ustavilo obratovanje okroglo 200 tiskarn. Od okroglo 7000 tisk. delavcev jih ie 5.500 brezposelnih. V tiskarni Vernev A. 0" kjer sta se tiskala »Der Tag« in »Die Stuude« je bilo zaposlenih do ustavitve obeh listo'’ 400 grafičnih delavcev, sedaj jih je samo se 85. — S 1. oktobrom je bil uveden v Avstriji nemški tiskarski tarif. Večina tiskarn pa j11 čakala tega datuma, ampak ga je uvedla ze poprej, ker je za delodajalce mnogo ugodne)' ši, kot pa bivši avstrijski. Ker ni strokovne obdajal baskovsko glavno mesto Bilbao, se ne j organizacije, ampak je na njeno mesto stopi-more meriti s tem, kar je moderna utrdbena j ]a organizacija »DAF« (Deutsche Arbeitsfrontk tehnika zgradila okoli Valencije. Z ozirom na j v kateri so zastopani delavci in delodajalci ta obrambeni pas je general Miaja lahko iz-1 p0d vodstvom komisarja, ki edino odloča 0 javil, da pri sedanjem položaju v Španiji va- j delovnih pogojih in iz tega nastalih sporih. se Madrida. Obrambni sistem Katalonije in Valencije Inozemski ,'vojhški strokovnjaki /sodijo, da se je katalonskemu armadnemu poveljstvu posrečilo zgraditi v precej hribovitem terenu i Katalonije zelo odličen obrambni sistem utrdb najmodernejšega kova, ki se zde nepremagljive. Istotako je tudi zgrajen obrambni pas na severu in severo-zapadu Valencije in dalje . | proti Teruelu. Utrdbeni pas, ki je svoj čas sobnost republikanske Španije je iz dneva nik polkovnik Tejedas slavnostno izročil lencijske ulice ne bodo nikoli videle sovraž- j uvedbi novega tarifa ni mogel nihče zoP«r' v dan večja. španskemu generalu Miaji mehikanski vo-1 nika razen premaganega. Doma u* p* svctu> Uvod v volilni boj. V letošnji volilni boj je | 10 milijonov funtov posojila bo izplačala An- uvod prav tak, kakršen je bil rr Jevtičeve vo-1 glija Češkoslovaški. Za nadaljnje posojilo pa litve 1935. Razlika je le v tem, da se opozi- zahteva Anglija tudi garancijo drugih držav, cijske stranke bolj zavedajo, kako težko je | Zarota proti fašizmu. V Italiji so še vedno voditi volilno borbo z raztresenimi udi opo- j pod vtisom odkritja protifašistične zarote, ki zicije. Moderne volitve so namreč take, da se: je bila dobro pripravljena, zlasti v severni laihko zmaga brez programa in posebnih ozirov Italiji. Pravijo, da so zaroto skovali Židje? na državljane. V tem oziru igra pri nas gotovo časopisje prav »junaško« vlogo. Namesto da bi povedalo, da hoče ščititi demokracijo, da je za svoboščine državljanov, da hoče ščititi svobodo delavskih organizacij, smeši druge organizacije in skupine po načinu klepetulj. O svojih namerah pa molči, češ, volilci bodo prezrli naše namene. Tednik »Slovenska beseda«, ki ga je izdajal g. dr Puc v Ljubljani, je bil s posebnim odlokom notranjega ministra ustavljen. Dveh državnih pokojnin ne more nihče prejemati. Finančni minister je odredil, da finančne blagajne ustavijo manjšo pokojnino državnim vpokojencem, če dobivajo dve pokojnini. Finančna direkcija izda nato tozadevni odlok, ker po uradniškem zakonu nihče ne more prejemati dveh pokojnin iz državne blagajne. Gospodarski ministri Jugoslavije, Bolgarije in Turčije pojdejo v Berlin. Nemški gospodarski minister dr. Funk, ki je bil zadhje tedne na obisku v Beogradu, Sofiji in Ankari, se je vrnil v Berlin. Tu je zbranim časnikarjem govoril o svojem potovanju in jim pred o čil bogastvo teh dežel na rudah in poljedelskih pridelkih ter zlasti podčrtal možnost pridelovanja bombaža in raznih olj v državah jugovzhodne Evrope, kar je vse za Nemčijo kot nalašč. — — Rekel je, da kupuje Nemčija v teh deželah dvakrat več, kot Anglija, Francija in Amerika skupaj ter da bo kupovala še več in tudi nudila tem državam gospodarsko ipomoč. Gospodarsko prodiranje Nemčije v te dežele je nepremagljivo močno in se bo še okrepilo. V to svrho so potrebna razna pogajanja in je zato povabil gospodarske ministre Jugoslavije, Bolgarije in Turčije v Berlin. Poljsko časopisje, ki je večinoma v rokah žlahte, še vedno napada Češkoslovaško in podpira Madžarsko, ki steza svoje prste po češkoslovaškem ozemlju. Nedolžni poljski narod bo enkrat drago plačal to protislovansko politiko poljskih grofov in baronov. Nemška trgovinska bilanca pasivna. Nemčija skuša z vsemi sredstvi pospeševati svoj izvoz, da si pridobi potrebnih deviz, t. j. tujih denarnih in plačilnih sredstev, s katerimi more vršiti nabavo surovin in kriti svoje obveze v inozemstvu. V to svrho mora njena zunanja trgovina biti vedno aktivna. Podatki za mesec avgust pa izkazujejo, da je pričel nemški izvoz padati in je nemška trgovska bilanca za ta mesec bila pasivna v višini 180 milijonov mark (okroglo 3 milijarde dinarjev). Trgovinski sporazum med Nemčijo in Združenimi državami ne pride v poštev. Državni tajnik za zunanje zadeve v vladi Zedinjenih držav, Cordell Hull, je izjavil, da s sklenitvijo trgovinske pogodbe med Nemčijo in Zedinjenimi državami, kakor si jo želi nemški trgovinski minister dr. Funk, ne bo nič, ker je nemški trgovinski sistem popolnoma nasproten načelom, na osnovi katerih sklepajo Zedinjene države Severne Amerike svoje trgovinske sporazume. 3000 mrtvih v Palestini. Iz Jeruzalema poročajo, da je v bojih med Judi in Arabci ter angleško armado padlo od 1. oktobra, do danes, 3000 oseb. Število ranjenih pa .ie seveda znatno višje. Angleške oblasti v Haifi so te dni obsodile na smrt zopet štiri Arabce, pri katerih so našli orožje. Poljaki so hoteli v stratosfero, pa jim je prejšnji teden zgorel balon, ki so ga napravili z velikimi stroški. Iz C«ikoslovaSke Prenos kosti pesnika Macha. S spremembo mej je ostal v inozemstvu tudi grob slavnega češkega pesnika Karla Hyne-ka Mache, vrstnika Franceta Prešerna, katerega je tudi enkrat obiskal v Ljubljani. Macha je bil namreč poko.pan v mestu Litomerice, od koder so sedaj Machove kosti prepeljali v Prago, predino so Litomerice zasedli Nemci. Čehi in Židi v zasedenem ozemlju. »L i d o v e N o vin y« poročajo o težkem življenju, ki je leglo na prebivalstvo v zasedenem ozemlju. Židovske hiše so poslikali z napisi: Saujud. Židi in Čehi morajo brezplačno zasipavati izkopane jarke, pred trgovinami Čehov stojijo straže ordnerjev. Po okupaciji so priredili ordnerji zabavne večere, na katerih je manjkalo deklet. Radi tega so hodili ordnerji po čeških trgovinah in prisilno dovajali dekleta. Češki stražniki so bili vsi odpuščeni, med številnimi Čehi je bil v Miro- staviti. Po starem avstrijskem tarifu so r.s-j služili merkantilni stavci po S 59.65 tedensko, j stavci pri časopisih pa S 85. Po novem tarl; j fu zaslužijo merkantilni stavci S 65. časopisttj stavci pa tudi toliko. Torej so merkantil"1 stavci dobili povišico od S 5.35, stavci pri <&', sopisju pa so zato izgubili S 20. Izguba je Pa v resnici še večja, ker stane to, kar je popre) bilo dobiti za en šiling, domala eno marko. Znižala se je tudi takozvana doklada za noč' no delo, za več kot polovico. Zlasti so udarjeni stavci pri časopisih vsled tega, ker je bil delovni čas, ki je znašal 6 in pol ur na zmene, podaljšan na 8 ur. Že samo ta ukrep je, pole? ustavitve listov, pomnožil vrste brezposelnih Stavci pri časopisih so imeli tudi po en dela prosti dan med tednom. Z novim tarifom ie bil ta dela prosti dan odpravljen. Organizacija je izgubila vse svoje premoženje. Najbol) udarjeni so invalidi, ki so živeli od invalidske podpore, katero jim je plačevala organizacija, ker dobe sedaj izplačano samo malenkost i" še te malenkosti niso deležni vsi. Prizadeti tudi brezposelni grafičarji, ki so prejemali nie* I sečno pomoč S 15. ako so bili v orehodnen1 slavi aretiran župnik Valjka. Ljudje so morati zaposIeniu. Ta pomoč znaša sedaj crdnerjem .podpisovati izjave, da hočejo biti prostovoljno .priklopljeni Nemčiji. Industrijskim podjetjem so imenovali komisarje. Zgubljeni vodovodi. Sedaj šele prihaja ipolagoma do izraza težka izguba Češkoslovaške, ko se vidijo dejanske posledice delitve države. Velika mesta, kakor Plzen in Brno itd. imajo izvirke svojih vodovodov v Nemčiji, kjer lahko Nemci vsak hip te vodovode .prekinejo in spravijo češka mesta v največje težave. Mesto Praga pa je izgubila eno .svojih elektrarn, ki leži v nem’-škem .ozemlju in bodo vsled tega morali povečati elektrarno v mestu Kolimi. Ogromne tovarne v Moravski Ostravi so deloma deljene med obe državi, druge zopet so izgubile surovine za svoj obrat. In grozi vsled tega brezposelnost. Težka izguba pri tekstilni industriji .»Pravo Lidu« poroča, da odpade vsled odcepa nemških krajev Češkoslovaški nad 50% vseh tekstilnih podjetij in tudi čez 50% tekstilnih delavcev. Največje središče za tekstilno industrijo je sedaj v ČSR mesto Brno. Redukcija v Pragi Mesto Praga je letni proračun za prihodnje leto pravkar skrčila za .pol milijarde Kč. samo še S 10.20. Umiranje časopisov v Avstriji je no-' polnoma razumljiv pojav. Odkar je javno mnenje docela uniformirano, zadostuje vsake' , mu Dunajčanu, ako prečita en časopis, in v njegovem interesu je. ako čita strankin organ., Istotako je izgubilo inozemstvo zanimanje avstrijske liste, odkar pišejo vsi eno in isto. Nevarno |e obel Ataturk Iz Istambula poročajo, da se je stanje predsednika Turške republike Ataturka v torek zvečer poslabšalo. Ataturk boleha na jetrih in ledvicah. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< M A R I B O P oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po starO' sti in mesečna članarina Din 75.—. Roze!j. tega nimajo člani s pogrebom nobenin stroSkov. Zahtevajte pravilnik nd: „0gen]“, Maribor, Koroščeva ulica I Dr. Avg. Reisman: V poletju 1914 Nas vse, ki smo bili in ostanemo prijatelji demokratičnih Čehov, je te dni najbolj zgrozila osamelost, v kateri so se kljub svojim številnim in mogočnim zaveznikom znašli bratje Čehi preko noči obdani od nasajenih bajonetov. Vsakdo izmed nas, ki je šel skozi življenjske borbe, je že doživel takšne trenutke tesnobe in zato prav dobro razumevamo globoko razočaranje, ki preveva od monakovskih dni vse besede, ki jih spregovorijo Čehi svetu in samemu sebi. Meni bdi pred očmi tak poletni dan iz časa po izbruhu svetovne vojne, ki me je zajela v šolskih počitnicah ob povratku s češke univerze v Pragi. Ko so švigali prvi plameni svetovnega požara, sem sameval v zapuščeni dolini Slovenskih goric, na naši kmečki doma. farovžem, in v sredi te skromne vasi, z gostilno ob cesti, kjer je bil do Maribora edini slovenski napis. V naši dolinici sem sameval dneve in tedne in prisluškoval, kdaj bo vrh hriba zatrobil pismonoša, ki mi je v svoji veliki torbi vsak drugi dan prinašal pošto, vsaj »Slovenski Narod« in češko »Pravo lidu« iz Prage. Po tistih sadonosnikih in po tratah med njivami sem s strahom sledil novicam, kako »zmagujemo« proti Srbiji in Rusiji. V Pragi smo postali dijaki zadnje leto že pravi revolucionarji. Vsa jugoslovanska akademska društva so se združila v »Jugoslaviji« in tudi mesečni časopis »Jugoslavijo« smo izdajali. Po vseslovanskih študentovskih zborovanjih smo demonstrirali za drugo češko univerzo v Brnu in za slovensko v Ljubljani. Vsikdar biograf, ker so tam dajali najboljše neme filme. Na počitnicah sem bil v zadnjem letu svojih študij pred izpiti in moral bi prav temeljito študirati paragrafe. Toda v meni je vse vrelo, ko sem gledal, kako domačini zapuščajo njive in vinograde in jih požira avstroogrska fronta v bojih proti Srbom in Rusom. Kaj bo z nami, z našim osvobojenjem, ali bomo sploh kdaj ena-konravni, gospodarji na svoji zemlji, ali večni sužnji tujcem! Po mariborski okolici so začeli divjati ponemčenci, Štajerci-ianci, in zlasti njihovi vodje, sotrudniki »Marburger Zeitung«, advokati, celo nekateri sodniki, so bili napram domačemu življu posebno strupeni. Povsod so videli špijone in zastrupljevalce studencev. — Včasih sem izprosil od matere desetico in klobaso, pa sem jo mahnil v Maribor, da sem v »Čitalnici« prečital še druge časo-je na takih shodih spregovoril tudi prof. I nise, dokler niso tudi tam naselili voja- Masaryk. — Pri enem takšnem shodu v kov. Na mariborskem kolodvoru sem par- »Plodinovi burzi« sem govoril za sloven- j krat onazil, kako so žandarji in vojaki z čiji, od katere sem imel skoro uro hoda do sko dijaštvo. Z ožjo skupino slovenskih; nasajenimi bajoneti pripeljali aretirane Sv. Jakoba v Sl. gor., kjer se je šele odpiral dijakov smo hodili redno v socialistični Slovence, da iih odpeljejo h graškemu svet s pošto, telefonom, šolo, cerkvijo in I »Ljudski dom« na shode in tudi v njihov vojnemu sodišču radi hudodelstva velel- izdaje. Takrat se je bilo najlažje iznebiti osebnega sovražnika. Ni bilo treba drugega* kakor reči najbližjemu orožniku, da je tj* in ta prijatelj Srbov, da hoče zastrupi'1 studenec in naj si je bila še taka neumnost, zadoščala je za aretacijo. Tudi od Sv. Jakoba so odgnali kmejjj in njegovega sina, ker sta baje govoru za Srbe. Po šestih mesecih so jih vrnili > Gradca. v... Celo dom. kaplana Planinca so obdolži » da je rekrutom priporočal, naj pri stre ljanju držijo puške »bolj po konci« in z je prišel orožnik po njega. Toda takr so bili župani še večji gospodje, kot P vojni in pri nas je županoval širom S venskih goric znani dobričina, g°st“nl Matija Peklar, pri katerem se je vsak »gosposki« iz mesta zastonj najedel in napi*, vštevši najvišje oblastneže, kar je tudi v tistih časih mnogo zaleglo U P litiki ni mnogo razumel, sai je imel prev posla z glavarstvom in sodnijo, ker je u vsem sirotam v obsežni fari varuh, moi' (Dalje prih.) 7g naših Ucaiev Delegati za konferenco poverjenikov »Delavske Politike«, ki se bo vršila v nedeljo, dne 23. t. m. y Celju, bodo prejeli tozadevne legitimacije pred otvoritvijo konference v Celju. ZAGORJE OB SAVI Pevski koncert »Trboveljskih slavčkov«. V nedeljo, dne 16. t. m. so priredili »Trboveljski slavčki« pevski koncert v dvorani »Sokolskega doma«. Zanimanje za ta koncert je bilo Med vsemi sloji naravnost ogromno. To je pokazala udeležba. Nastop slavčkov nas je naravnost presenetil. Njih lepa otroška pesem m v harmonično celoto zliti srebrnočisti glasovi, so vžgali naša čuvstva. Ponosne smo se čutili pri poglegu na nje, ki so kri naše krvi, vsi doma iz tistega kraja, kjer se solnce ne smehlja. Naš aplavz ob zaključku in njihov odzdrav je bil dokaz naše medsebojne ljubez-ni in želje, da se zopet vidimo. • f0živ voliicem. Vsi oni, ki so prišli od vojakov in vsi, ki stanujejo v zagorski občini že nad leto dni ter so 21 let stari, naj se pridejo Prepričat na občino, če so vpisani v volilni imenik. Volilni imenik je na razpolago tudi v r!si Korez. društva rudarjev »Posavje«. Reklamacijska doba je do 25. oktobra. Do tega casa morajo reklamirati vsi oni, kateri še ■'-'entuelno niso vpisani. TRŽIČ Razmere, v katerih živi lesno delavstvo pri *>• Bornu, so tako slabe, da se redko kje v Sloveniji najde primera. Samo ako se pogleda mezde, ki jih dobivajo delavci, pa veš vse. najbolj so prizadeti vozniki, Njih mesečna Plača znaša od din 500 do din 800. Delati mo-ajo po 14—16 ur na dan in dobe zato po din •70 na uro. Te miz. mezde se pa še zmanjšujejo vsled kazni. Ako voznik ne pelje predpi-ane težine 2000 kg, je takoj kaznovan za ,111,50. pri takšni slabi plači, ki je še nižja io zakon o minimalni mezdi določa, ni čud-■j0’ da delavstvo telesno propada. Pred voi-Pa tudi nekaj let. po vojni, so bili delavci Borna res korenjaki, dočim so danes ble-31'..žalostni in izmučeni. Zadnji čas je. da se ‘Udi tukaj kaj napravi, da se bo stanje delavca izboljšalo. Izboljšanje njihovega položaja I® Pa največ odvisno od njih samih, ker do-,'®r bodo med seboj tako needini, je zelo tezko pričakovati kaj boljšega. Se poznamo. Dne 8. okt. je »Gorenjec« pri-e5el članek o slov. Pavlihi, ki je imel češki nak in nemško obleko. Popolnoma pravilno “■ da se takšnega človeka skritizira. Toda wsec je pristranski. Kar v njegovi okolici naj j0™’ Pa bo videl, koliko jih je tako oble-vt?-' j Prijateljski oziri so mu najbrž nareko-aii, da je nasprotnika napadel, dočim o svo-7 , znancih molči. Tudi članek v »Gorenjcu« „ • J’e zelo čuden. Avtor se v njem -r ’ nos'jo češki znak, državno m„r Te ljudi imenuje nerazsodne. Kdor voriti ?p1C° 5reškoslovaške tragedije tako go-— Delavec^ obžaIovanja vreden Slovenec. JESENICE D fan.'m’vi zalepni kolki. Na Jesenicah so se nr. ui1, zanimivi zalepni kolki. Imajo kvadrat-obhko, na sredi velik kljukasti križ s sle-kou11,1 : »živela NSSDS. Nosi bele do- izriai : 1 N- ‘ S- Pozdrav«. Kdo jih je lzKleda, da so taki podtak-.. nci od nekih kljukastokrižcev. ,Kaj pome-»N<«cnoa ?e’n' možno točno ugotoviti: dpii i Je ,arodno socialistična slovenska su,,a stranka«. »SL N.-S« pozdrav bo pa: enski narodno socialistični pozdrav. Kaka r-ihv s^ranka in kak je pozdrav, ki naj se upo-zn-B1'!3’ .?am, n' ,znano- So pa ti kolki dokaz DriipSai” m So na domače vratove [ epljene s tujih zeljnikov. Zaradi tega so Prazne in za nas neuporabne, ker so puh-CnH11 Morda bi jih lahko uporabili dru- lo-\ ■! ie. sv,ežega in dobrega zelja prema- izvn,M3- P hl s['.,tja s,ami ali pa bi iih mi kar ,'vozih, to bi bilo celo za naši u,,--.. m ‘' " dobro! Pripravimo se za volitve v narodno skupščino! Gre za svobodo in demokracijo ter za Dne 11. decembra 1938 vsi v boj za svobodo koalicije naših svobodnih stro-! svobodo koalicije za naše organizacije, kovnih organizacij. j To je življenjski interes vseh državlja- nov! L J U B L J A NA Kdaj bodo občinske volitve? V podeželskih I upravne korporacije, ki imajo več odgovorno-občinah. so se sukcesivno vršile občinske vo- sii napram občanom in bi jo morali deliti z litve, v Ljubljani pa še vedno ne. Obljubljen j izvoljenimi zastopniki občanov, to je, z izvo-je bii že večkrat nov volilni red za samo- j Ijemrr in odgovornim občinskim svetom. Pri-upravna mesta, obljubljene so bile volitve, j čakujemo, da bomo vsaj po volitvah v narod-1 oda do njih ni prišlo. Če se vprašujemo, za- j no skupščino imeli tudi volitve v ljubljansko kaj teh volitev ni bilo, si res ne vemo dati J občinsko samoupravo, odgovora. Avtonomna mesta so večje samo-1 MARIBOR Pobrigajte se za svojo volilno pravico! Volilni imeniki bodo razgrnjeni za javni vpogled le še do 25. t. m. Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dovršil 21. leto in biva že nad eno leto v občini, državni nastavljenci pa v občini, kjer je njih službena edinica. Delavci in nameščenci, pobrigajte se pravočasno za svojo volilno pravico in se nemudoma prepričajte, ako ste pravilno vpisani v volilnem imeniku. Reklamacije za skupščinske volitve po 25. oktobru ne bodo več mogoče. Umrl je s. Ivan Hojnik, soustanovitelj »Pro-1 Koliko donašajo vinogradi meščanom? Naša duktivne zadruge krojačev« in bivši predsed- poročila o razmerah pri vinogradnikih okrog LESCE Vinsfco trgatev priredi delavsko kulturno . ustvo »Vzajemnost« v nedeljo, dne 23. ok- v crnctilni -.r T „__o* y _ j _ nik Strokovne komisije v Mariboru. Pred leti se ga je lotila težka bolezen, od katere ni več okreval, dokler ji ni dne 18. t. m. v 54. letu podlegel. Pokojnik se je pred leti mnogo udejstvoval v delavskih strokovnih organizacijah in tudi v socialističnem strankinem gibanju. Pogreb pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 20. t. m. ob 4. uri pop. na Pobrežju. Za njim žaluje vdova z nepreskrbljenim otrokom. Pokojniku bodi ohranjen lep spomin. Preostalim naše sožalje. 10.000 volilcev bo pri skupščinskih volitvah najbrže doseglo naše mesto. Do tega števila manjka namreč le še okrog 50 volilcev, ki bodo pa gotovo vreklamirani. Kršitev nedeljskega počitka v krojaški stroki. Komaj se je začela sezija, že se opaža, kako nekateri mojstri dajejo na razpolago svoje ljudi nezavednim pomočnikom, da garajo tudi ob nedeljah, kakor da bi bilo 60 ur dela na teden premalo. Potrebno bi bilo, da bi obrtna oblast in policija uvedla strogo nadzorstvo nad delavnicami, da se ne bo razpasel sistem, kakor pred 40 leti. V slučaju, da bi ta opomin ne zalegel, bo pač potrebno, da bomo vsakega takega mojstra objavili z imenom. — Opazovalec. Kaj takega pa vendar ne spada v mestno po-merje! Poleg carinarnice in (vojaških skladišč v Melju stoji veliko leseno skladišče, ki ga menda uporablja carinarnica za shrambo zaplenjenih predmetov in podobno. Pri (pogledu na to skladišče se človek nehote zgrozi. Skladišče predstavlja eno samo veliko podrtijo. Na: več mestih se je streha udrla in paidla v notra Maribora vzbujajo splošno pozornost. Javnost je bila doslej večinoma popolnoma nepoučena o teh razmerah v najbližji okolici mesta. Baš z ozirom na te vesti se je zglasila pri nas reva, ki je bila vsled razmer prisiljena prevzeti gostilno nekega takšnega vinogradnika pod njegovim vinogradom ter je smela točiti le njegovo vino. To vino ji je prodajal vinogradnik po din 9 in din 10 liter, lasten pridelek iz vinograda v Vinarjih. Lahko si predstavljamo, toliko zaslužka je potem mogla imeti reva v takšni gostilni in kak velikanski dohodek iz vinograda bogat meščan, ki ima poleg tovarne še nebroj hiš in posestev v Mariboru in okolici. Kako naj poleg takšnega vi-nogradnega rentnika izhaja naš kmet, ki je prisiljen vsled. pomajkanja denarja in potrebne posode prodajati vinski mošt že takoj ob trgatvi po din 2 in 3 za liter? Zakaj se že ne poskrbi tudi za našega kmeta potom zadrug ali drugače, da bi imeli skupne prodajalne in potrebne kleti, kjer bi lahko do ugodne prodaje vskladiščili vino in dobili boljše cene za pridelek? Pri takšnih razmerah so ravno slovenski kmetje propadali eden za drugim in najlepši vinogradi so prešli v last tujcev, ki sedaj svobodno eksploatirajo te vinorodne gorice. Tombolske karte je baje ponarejal. Rotman I. iz Studencev je prišel na originalno idejo ponarejanja tombolskih kart in je na ta način na več tombolah baje zadel gl. dobitke. »Slovenec« poroča, da se je Rotman udejstvoval pred leti v socialističnem športu. Kolikor nam je znano, ni bil Rotman v socialističnem športu nikdar kakšen prvak, kot ga hoče naslikati o ora v gostilni Katrinek v Lescah. Začetek Drii * ,urL V^oPnina din 3. Pridite sodrugi in mniV1 sladkegla grozdja, pomagajte naše-u Kulturnemu društvu. Odbor. RUŠE Za laCTt par'anientarne volitve se tudi ruško de-Voln pridno PriPravlja. Volilni imeniki so se ‘ceiT> na razpolago pri s. Kreuhu. Vsak naj C TN „ 1 . ' » JUH JJCIJ ie u 7lga- če ie vpisan. Rok za reklamacije ^!evdo 25. oktobra, ne «Se de|avstvo je odločno za listo združe-'avsi iciie’ zahtevamo pa v našem srezu denar r kandidata. V tvornici za dušik je „e ‘Judi dobilo nalog, da razširjajo neresnič-Da r'- Delavstvo se ne da begati, najmanj ve.š °d ljudi s takimi značaji in za katere ne dejav°1 koga so najeti. Vsa navodila prejme ^'Stvo od naših zaupnikov. SedniiPevsie Podelila južnoslovenska pevska Zaslu' X Požar je že odlikovan za gasilske Uti iw i ast komur čast! Čestitkam se tudi Ohp .ružujemo- ritiiri!!-i v tvornici za dušik je v polnem teku. Sen^1 • e na žal e,ektričnega toka. Za silo oddaja trboveljska elektrarna in si- r uuuaja uuu p' 10 KVV dnevno. v tovfr • za obnovitev kolektivne pogodbe "Bati J11 za dušik se vršijo že dalj časa in ie I)°tek„ , se bn doseglo popolno soglasje. O bo delavstvo obveščeno. niost skladišča, deloma pa vise celi kompleksi >>Slovenec«. Pa tudi če bi bil, to še ne pomeni, strehe skoro navpično v globino m groze, d» da ima socialistični šport kakšne zveze s po-se zrušijo _ narejanjem tombolskih kart oz, da je dal Rot- manu pobudo za to. O, gospodje, ko bi hoteli enkrat pomesti pred pragom vaše bližnje okolice ... Nov slučaj slinavke. Ker je bila dne 15. okt. 1938 v mestni klavnici ugotovljena slinavka in parkljevka na transportu bikov iz Sv. Ivana Žabno, je zopet zabranjen promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze), trgovina z živino na področju mesta, hlevi so pod zaporo (ne sme se goniti živine na pašo), psi ne smejo letati po ulicah, kokoši morajo biti zaprte, živinski, svinjski in seneni sejmi so ukinjeni, goniti parkljarje iz njestnega območja je prepovedano, dostop goveje živine (tudi z vprego) v mesto je prepovedan razen za takojšnji zakol v mestni klavnici, svinje se smejo pripeljati v mestno klavnico le z avtom, živali v mestni klavnici se morajo takoj poklati, prepovedano je odpremljanje živih parkljarjev in sena, slame, kože, volne, gnoja itd., iz mestnega območja, Špeharjem je dostop v mestno klavnico prepovedan. Obolenja je javiti na telef. 22-38. CELJE LAŽI, KI VZBUJAJO SPLOŠNO VESELOST V št. 240 »Slovenca« je izšel članek »Skrivnosten prihod Ž. Topaloviča v Celje«. Članek, ki ga našim čitateljem v zabavo objavljamo dobesedno, slove: Skrivnosten prihod Ž. Topaloviča v Celje Celje, 17. oktobra. V nedeljo ob pol 9 zjutraj se je tiho in skrivnostno pripeljal s svoio limuzino znani voditelj delavskih vrst, kapitalist Živko To-palovič iz Bosne. Njegova krasna limuzina sicer ni vzbudila pozornosti, ko pa se je ustavila v Razlagovi ulici pred Delavsko zbornico, je g. Topalovič prav po mačje smuknil skozi vrata v malo sobo, kjer sta bili edini dve okni zagrnjeni s starimi »socialnimi časopisi«, da je bilo prav gotovo v sobi zelo mračno. V sobi so sprejeli svojega voditelj celjski propagatorji »socialnega gibanja«, in - sicer bivši vodja Mačkove skupine iekarnar »Pri rdečem križu«, dopisnik »socialnega lista« in še neki Svetek in Mačuli. Sestanek je bil zelo živahen ter je prišlo do prepira. Red je napravil sam Topalovič, ki je energično nastopil in pomiril razburljiva in oporekajoča glavna člana. Sprejeta je bila resolucija s sedmimi točkami, nje tajno pa je odnesel g. Topalovič ne-znanokam. Ob pol 10 limuzine s Topalo-vičem ni bilo več v Celju. V št. 242 »Jutra« pa čitamo v notici »Prva volilna nedelja«, med drugim tudi ta-le odstavek : »V Beogradu se je sestal v nedeljo s predstavnikom delovnega odbora združene opozicije Boko Vlajičem voditelj jugoslovanskih socialnih demokratov dr. Živko Topalovič. Po sestanku je izjavil dr. Topalovič noviparjem, da bodo socialisti kandidirali na listi dr. Mačka skupno z ostalimi opozicijskimi ; skupinami.« Menda ni treba še posebej pojasnjevati, da je vest v »Slovencu« navadna izmišljotina in da so gospodje z njo zopet enkrat potegnili svoje čitatelje, kar se seveda ni zgodilo prvič in trdno upamo, tudi ne zadnjič. Eno pa je treba priznati gospodi, da zna genijalno razplesti vsako laž in iz nje napraviti pravo senzacijo. Zato je treba imeti poseben talent in obiskovati prav posebne šole. V tem volilnem boju se bodo gotovo še večkrat spomnili s. Topaloviča. Za limuzino pridejo na vrsto rudniki, potem gozdovi, milijoni itd. Gospodje pa tudi morajo tako pisati, ker bi sicer bila le preveč vidna razlika med bogastvom, ki ga posedujejo sami in onimi, ki se žrtvujejo v delavskem pokretu, ne da bi jim ta pokret mogel nuditi samo senco tega, kar žanjejo sami. Nas pri vsem tem najbolj veseli, da smo jih takoj pri njihovem prvem poskusu volilnega farbanja vjeli in lahko pokazali javnosti take, kakršni so v -svoji morali, ki je morala posebne vrste. Sicer gospoda, tudi za vas velia to, kar se očituje na vaših sorodnikih v inozemstvu: Kakršno življenje, takšen konec. KRANJ se bo okorajžil in vistopil v skladišče. Ne samo, da slika tega razdejanja ns spada v mestno pomerje in da bi stavbna oblast morala iz varnostnih ozirov nemudom poseči vmes, moramo tuidi vprašati, če je dovoljeno, da se tako upravlja z javno imovino? Zveza delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev, Zagreb, podzveza Maribor, priredi v soboto, dne 22. oktobra 1938 ob 20. uri v veliki Kazinski dvorani ob priliki 20-letnice smrti Ivana Cankarja spominski koncert. Poleg spominskega govora, ki ga bo imel s. Petejan, bodb nastopili: Glasbeno društvo želez. del. in uslužb., (dirigent Maks Schonherr), Delavsko pevsko društvo »Froh-sinn« (R. Glabučnik), Železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« (A. German), Pevsko društvo »Grafika« (V. Živko), Prvo glasbeno društvo tekstil, delav. in namešč. (J. Bračko), Delavsko pevsko društvo »Enakost« (M. Ple-vanč). Pevsko društvo pekovskih pomočnikov (A. Horvat), Kombiniran zbor (V. Živko). — Vstopnina din 10, 8, 5 in 3. Odbor. Konferenca tekstilnega delavstva v Kranju se je vršila 16. t. m. v dvorani »Stare pošte«. Obravnavala je način izvedbe akcije za izboljšanje mizernega položaja tekstilnega delavstva. To konferenco je sklicala na pobudo strokovnih organizacij »Delavska zbornica« in je na njo povabila vse obratne zaupnike v tekstilnih podjetjih ter zastopnike strokovnih organizacij v krajih Kranj, Tržič in Škofja Loka. Delavska zbornica je po referentu s. Stan-kotu ugotovila mnenje obratnih zaupnikov in organizacij glede odpovedi, odnosno noveliza-cije kolektivne pogodbe. Iz pritožb nekaterih zaupnikov je bilo slišati, da v nekaterih podjetjih niti te pogodbe ne izvajajo. Glasne pa so bile pritožbe, da je današnja pogodba v nekaterih členih nejasna in da je mezdna tarifa tako nizka, da je s tem majhnim zaslužkom nemogoče izhajati. Ker so se od podpisa pogodbe, to je od leta 1936, vse življenjske potrebščine zelo podražile, se je s tem zopet občutno poslabšalo socialno stanje tekstilnega delavstva, vsled česar so zdravstvene razmere iz dneva v dan obupnejše. Pekovski mojstri zahtevajo uvedbo notnega dela posebnega zakona o pekarnah. brez vsake omejitve. V Beogradu so zborovale organizacije pekovskih mojstrov iz vse države. Pekovski mojstri so nastopili zelo ostro proti vsakršni omejitvi nočnega dela v pekarnah in za odpravo uredbe o delovnem času. V splošnem pa so zahtevali, dla se vprašanja pekovske obrti, kot določitev cen kruhu itd Ojačevalci, ki so služili pri igranju gasilske tombole 16. t. m., so zvečer prenašali dr. Sto-jadinovičev volilni govor. Koliko je bilo ljudi na gasilski tomboli? »Slovenec« poroča, da je bilo na gasilski tomboli 23.000 ljudi; dočim jih je bilo po poročilu »Jutra« 15.000. Na vprašanje, kdo ima prav, lahko odgovorimo, da niti prvi niti drugi, kajti tudi število 15.000 je malo pretirano. Oprostimo »Slovencu«, ker ima sedaj tolikokrat opraviti z velikimi številkami... Zabeležbe vredno je, da so^ gostilničarji manj prodali, kakor lansko leto, čeprav je bilo letos dejansko več ljudi, kar je znak, da se socialne razmere kmeta in delavca še vedno slabšajo. Tombole so zadeli: avto I. Jožica Marinko, trg. pom. Ljubljana; avto II. Justi Čekada, žena trgovca Ljubljana; motor I. Zdenko HoIy, mojster v »Jugobruni«. motor II. Marija Arce, del. iz Komende; sobno opremo Pavla Aha čič, del. iz Tržiča; šivalni stroj Srečko Tušar, trg. pom. Kranj; kajak čoln Roza Ledinec, učiteljica na Boh. Bistrici; 1000 opeke Predika-la, kovač iz Hrastja; otroški voziček Viktor Borštnar iz Braslovč; moško kolo Slavka Kr-šinar, del. iz Orehka; žensko kolo Krista Mrak, učenka IV. razr. iz Kranja, otroško kolo Franc Remic iz Lancovega. — Ker je bilo tombol 12, žrebalcev pa je bilo 13, so se domenili tako, da dajo onemu, ki bo potegnil prazen listek, vsak po 50 din, onadva pa, ki dobita avto, dasta vsak po 100 din, tako, da je tudi ta »nesrečnež« dobil 700 din v gotovini. Ogromna masa ljudstva pa je seveda po zaključku tombole stiskala pesti, trgala ničvredne karte ter jih metala po tleh, razočarana, ker je njihova sreča le -— boj za boljše delovne razmere. Koncert. »Zvezna organizacija Saveza gra-fičkih radnika Jugoslavije v Ljubljani priredi s sodelovanjem pevske in orkestralne »Gr•<-fike« iz Ljubljane v proslavo 70-letnice obstoja grafične organizacije v Sloveniji, v soboto, dne 22. oktobra t. 1. ob pol 9. uri zvečer v prostorih »Narodnega doma« v Kraniu koncert, združen s plesom in prosto zabavo. Vabimo delavstvo, da se te prireditve udeleži in tako pokaže delavsko solidarnost. dbkazano je, da je to tudi pri sedanjiki raz-Te reakcionarne namere 'pekovskih mojstrov: merah in delovnem času mogoče. Razen tega ne morejo nikogar presenetiti. Sedanja doba je j pa je v državah, ki služijo pekovskim mojstrom kot nalašč za take podvige. Toda pekovski po- | kot vzor za pobijanje svobodne delavske or-močniki in z njimi vsa javnost, bo vs-tala proti I ganizacije — ki je prvoboriteljica za odpravo tem nameram, ki so v opreki s higijeno in po- ! nočnega dela —i uvedena ne samo omejitev goji za kulturno življenje človeka-delavca. peke kruha, arnipak velja tudi ,predpis, da se * ---- ---- ---------- —.................... •—i Tu ne drži izgovor, da je treiba preskrbeti sme prodajati le kruh, ki je pečen vsaj 24 ur uredi enotno za vso državo in sicer v okviru | odjemalcem vsak dan zjutraj svež kruh, kajti poprej. Svoboda koalicije za naše strokovne organizacije Delavstvo v borbi za državljanske pravice. Zakaj načenjamo to vprašanje? Zato, ker se nasprotniki svobodnega delavskega strokovnega gibanja, nevpoštevajoč njegovo elementarno važnost za človeško družbo in nje zdrav razvoj, bavijo z omejitvijo svobode koalicije v delavskem gibanju. Dne 13. in 14. septembra t. 1. se je bavila s temi načrti tudi centrala našega gibanja na svoji seji. Naše gibanje že leta in leta zahteva svobodo koalicije. Ta princip pri nas še nikdar ni bil v praksi tako utemeljen, kakor je danes. Vendar je naše gibanje že od^ nekdaj poudarjalo to zahtevo, ker so naše akcije stalno naletele na ovire, ki so pomenile obenem kršenje svobode našega strokovnega gibanja. Ogromne žrtve je že doprineslo naše gibanje v ta namen. To je boj za demokracijo, ker brez svobode združevanja demokracije ni mogoče misliti, niti se ne more vršiti boj za demokracijo, če se ob- enem ne zahteva, da se morejo delavci in nameščenci svobodno opredeljevati v boju za svoje ekonomske, socialne in kulturne potrebe. Naše gibanje je nastalo iz stvarnosti delavskega življenja. Gibanje pa ni ostalo pri tem. Gibanje ni ostalo s svojo nalogo pri popravljanju te stvarnosti v obstoječih ekonomskih in družabnih okvirih. — Povezano z delavskim razredom si je v polni meri osvojilo tudi njega zgodovinske naloge. Zaraditega njega aktivnost nikdar ni bila na načrtu ozkega prakti-cizma. — Najpraktičneja akcija njegova vsebuje element te zgodovinske naloge. »Strokovne organizacije so veliko področje intelektualnega in moralnega življenja. Zedinjujejo idejo in delo, misel in akctjo, sedanjost in bodočnost.« — Tudi ta duhovita misel Jeana Jauresa je izražena v stvarnosti, ki jo predstavlja naše gibanje. Slovanska zavest in zeleni »Slovenski delavec"' »Vseslovanstvo je krilatica boljše-viških Judov 111 mednarodnih irama-sonov. Zato ga naš narod odklanja.« (»Slovenski (delavec« v času1 češke katastrofe 1. 1938.) V vsej slovenski kulturni zgodovini, od dobe, ko se je naš narod zavedal samega sebe, pa do danes se vleče kot rdeča nit zavest, da naš narod ni sam na svetu, nego da ima od Jadranskega morja pa do Tihega oceana, od Krkonošev do Egejskega morja brate iste krvi. Iz te zavesti je čnpal naš mali narod silo in moč, da se je upiral navalu germanizacije; še več: slovanska zavest je bila ena izmed rojenic, ki je stala ob rojstvu ne samo našega, nego tudi češkega narodnega ipreiporoda. Slovanstvo je p omenjalo za vse naše preporodi-felje neizčrpen vir samozavesti in poguma, da so lahko vztrajali na skrajni zapadni meji slovanstva, budeč naš narod k življenju! in kulturi. Brez te zavesti bi našega naroda bržčas re bilo več. Že v 16. stoletju, ko se je naš narod prvič zavedal samega sebe, je Adam Bohorič v predgovoru v svoji slovnici (1. 1584.) oipozarjal kulturni svet na to, da ni ibrezglavo početje pisati knjige v slovenskem jezikal, saj je to sorodni jezik največjega evropskega ljudskega plemena. Dve sto let kasneje je bosonogi avguštinec, pater Marko Pohlin, opozarjal Slovence, naj re ne sramujejo svojega jezika, ki ga vsi zaničujejo; saj je to jezik, ki je soroden jezikom vseh ljudstev, ki prebivajo v razsežnih ruskih rarvninah, v Sibiriji, na Balkanu, ipod Krkoaoši. Njegov sodobnik Jurij Japel je pisal v istem času slovansko slovnico. — Povsod samo kli-cevanje na velikost in razsežnost slovanstva, ki je kumovalo našemu vstajenju! * Naš največji slovenski diih, Fr. Prešeren, je !. 1836. zapisal najprej v »Krstu pri Savici« besede: »Največ sveta otrokom sliši Slave«, v »iZdVavljici« pa je podal svojo oporoko z besedami: slovanstvo, slovanstvo, človeštvo. Temu klicu je sledil Fr. Levstik. Ob Prešernovem času in kasneje so bili Vseslovani skoraj vsi naši narodni buditelji: koroška duhovnika Matija Majer in Andrej Einspieler, štajerski duhovnik Davorin Trstenjak — da našte-emo samo duhovnike! S. Jenko, eden najnež- ! nejših slovenskih lirikov, je zapel pesem »Od j Urala do Triglava« in pesem o visokih Tatrah, | kjer bo njegov dlufa čakal vstajenje slovanstva, j Res je: v drugi polovici 19. stol., ko je bil | omogočen zaradi mirnih časov in razmeroma I precejšnje politične svoiblode miren kulturni j napredek našega naroda, nimamo toliko sklice-j vanja na slovanstvo. Toda v dobah nevarnosti, n. pr. ob zedinjenju Nemcev v nemški rajh (1871.) zopet vstaja zavest, da -nismo sami. Tej zavesti so dali duška naši pripovedniki: J. Jur-| čič, Iv1. Tavčar in še mnogo dragih. V dobi ' hudih narodnostnih bojih je Anton Aškerc pel pestmi o Rusiji, Beogradu', Slovakih, duhovnik S. Gregorčič o skupnem slovanskem domu, v 1 katerem bodo našli prostora »vsi bratje od vzhoda in zapada.« Na slovensko književnost so odločilno vplivali slovanski pesniki in pisatelji: Čehi Kollar, Šafarik, Čelakovsky, Macha, Poljak Micl^ie-vicz, Rusi: Puškin, Lermontov, Turgenjev, Kol-cov itd. — Skratka: brez vstajenja ni kulturnega napredka lostalih slovanskih narodov si napredka in kulture našega naroda me more-; mo zamisliti. Urednik »Slovenskega delavca«, ki je po poklicu duhovnik, se je hudo pregrešil z ob-\ javo gorenjih besed nad našo kulturo in nad 1 vso preteklostjo našega naroda. Kaj takega je mogel zaipisati samo človek, ki ne pozna prav I nič slovenske kulture. Proti takemu pisanju bi ! morala protestirati vsa tista naša javnost, ki j ve, kaj pomenja narodna preteklost za narod-I no samozavest. Zlasti v današnjih, tudi za naš narod težkih in usodnih časih. —a-^ STUDENCI PRI MARIBORU Volilni imenik je na vpogled do 25. t. m. Vse volilce opozarjamo, da vpogledajo, če so pravilno vpisani. 'Posebno opozarjamo volSIfce letnikov 1916. in 1917. V poštev pridejo namreč vsi do 10. oktobra 1917. rojeni, ker so na dan razpisa volitev dosegli 21. leto. Nihče ne sme manjkati v volilnem imeniku! Sodrugi, vaša dolžnost je, da volilne imenike pregledate in poskrbite za vpis sebe in svojih znancev do 25. t. m. ?Cnfl Mn Potrebujete, da zaslužite 1000 Din mwIIU Ulil mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi:, Anos‘, Maribor,Orožnova ti. I Produktivna zadruga krojatev r.z.zo.z. v Mariboru naznanja žalostno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni član, gospod Hojnik Ivan kroja l dne 18. oktobra 1.1. ob 6. uri zjutraj po dolgi bolezni v 54. letu preminul. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 20. oktobra t. 1. ob 16. uri izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Umrlega člana, ki je nad 30 let zvesto delal v prid naše zadruge' bomo ohranili v častnem spominu. Maribor, dne 19. oktobra 1938. Kaj pomeni 1S20. leto? Po poročilu »Pon. Slovenca« je novomeški kandidat, bivši vojni kurat dr. Kulovec že drugič opozoril Dolenjce: »Maščevati se hočemo za vse krivice, ki smo jih morali pretrpeti. Letošnje volitve morajo biti popolno povračilo za leto 1920.« Kakšno krivico so morali »Slovenčarji« pretrpeti 1920. leta, da tako opozarja na nje Kulovec volilce, med katerimi so te njegove besede »izzvale silen odmev«, kakor ve povedati »Slovenec« v svoji jugoslovanski slovenščini? Kronist Fran Erjavec, ki pripada že dolgo »Slovenčarjem«, piše o tem v svoji knjigi »Slovenci«: »»Politika dr. Šušteršiča in njegovega ožjega kroga in pa delikatni položaj, ki ga je imela med vojno kot vladajoča stranka, so ji politično mnogo škodovali, (namreč njihovi stranki, naša opomba), tako da je izšla iz velikih dogodkov kljub svoji močni organizaciji zelo zrahljana in oslabljena ... absolutne večine ni imela več. To so dokazale volitve v konstitu-anto, dne 28. novembra 1920, ko je dobila le Še 37 odst. vseh oddanih glasov, dočim je razpolagala pred vojno vedno s 60—65 odst. večino.« Socialistično gibanje z obema kriloma je dobilo tedaj 47.071 glasov, narodni socialisti 6.187, samostojni kmetje 33.577, demokratska stranka 12.328, neka prekmurska skupina 1960 glasov; skupno so dobile vse stranke izven »Slovenčevega« tabora 101.123 glasov proti 57.174 »Slovenčarskim« glasovom. Sami socialisti so torej dobili takrat skoro toliko glasov kakor kandidati Kopitarjeve ulice, ki pa je imela tedaj v nasprotju s sedanjostjo tudi krščansko-socialno krilo na svoji strani. To je torej tista »krivica«, za katero bi se morali volilci po Kulovčevem mnenju maščevati v letu 1938. Zakaj se je spomnil na 1920. leto? Zakaj nas roti pred 1920. letom? Sam je odgovoril na to vprašanje: Pa vendar ne, 0» se kdo boji, da ne bi »Slovenčeva« politi** napram »delikatnemu« hrvatskemu vprašanju, rodila enake posledice, kakor jih je Šuštersi* čeva 1920. leta. Ta bojazen je zelo utemeljena. Kajti s po* litiko in pisarijo tistega »ozkega kroga« Kopi' tarjeve ulice so danes katoliško usmerjeni “e' lavci in »Kmečka zveza« še bolj nezadovoli' ni kakor druge skupine. Nje najbolj b o 1 i> je list tako zlahka zavrgel načela tiste SLS. ki se je taktično preusmerila po nauku 1» izkušnji 1920. leta. Delovno ljudstvo Slovenije je po 1920. le*u marsikaj doživelo in nemogoče je, da bi ^ vsi nauki te dobe mimo njega. Zato bo l^oS še pametneje, še pogumneje volilo v znamen111 skupnosti vseh, ki so za svobodo in pravico- Zadnje vesti Izvršilni odbor Socialistične internacionale zaseda v Bruslju in razpravlja o dogo® ; kih v Evropi. i Slovaški ministri v Miinchen in VaršavO' Po sklepu seje češkoslovaške vlade o£ potuje ministrski predsednik slovaške vla* de s še enim ministrom v Miinchen Varšavo zaradi mejnih sporov z Madžari- Poljski zunanji minister Beck v Bukarešti' V Bukarešt je prispel poljski zunanj1 minister Beck h kralju Carolu, da zve # stališče Rumunije glede madžarskih za* j htev napram Slovaški. I V Franciji že predvajajo slike po radio-p°' staji. Radio-oddajna postaja v stolpu Eiffel ** odd&ja vsak dan od! 15. d!o 19. ure prizore slikami. Sprejemni aparati za zvok in stanejo za sedaj okrog 8 tisoč frankov. Delavski pravni svetovalec Dedovanje in dota (Studenci) Vprašanje: Moj tast je izročil svoje posestvo sinu. Sin izjavlja, da bo moja žena dedovala z ostalimi otroci vred le morebitni ostanek očetovega premoženja; drugi pa trdijo, da niti tega ne bo dobila. Ali je to mogoče, zlasti, ko moja žena ni prejela od očeta niti dote. Odgovor: Vaša žena je na vsak način upravičena do dolžnega deleža iz očetovega premoženja in ji s tem, da je oče izročil posestvo sinu, dolžni delež ne more biti prikrajšan. Vendar zapade dolžni delež v plačilo šele po smrti zapustnika. Pri treh otrocih znaša dolžni delež šestino čistega premoženja zapustnikovega, oziroma osmino, ako je žena zapustnikova še živa. Ako bi Vaša žena, bodisi po testamentu, bodisi brez testamenta prejela manj, kakor šestino oziroma osmino, ima pravico za ostanek tožiti sfna, ki je očividno prejel več. Doto pa ima vsaka hči pravico zahtevati od staršev takoj ob svoji I poroki in sme staviti tozadeven predlog Pr' 'pristojnem sodišču. Sodišče zavrne predloj le v primeru, ako ugotovi, da so se stat’1 upravičeno protivili hčerjni poroki. (Dedovanje premičnin (Ruše, Lobnica) Vprašanje: Naša pok. mati je imela -8 najemu majhno posestvo. Pri njej je živela j' sestra, dočim smo trij,e bratle pomagali 'v sem pa tja pri nujnejših delih ter ji pomagaj denarno. Ali imamo bratje pravico zahtev^ razdelitev vseh poljskih pridelkov ter premih nin, ki so ostale po materi. _ Odgovor: Ako je mati zapustila omein^ vredno premoženje, se mora po njej vršlj itak uradoma zapuščinska razprava. Na razpravi se prijavite za dediče pogojno 11 podlagi zakona in se bo čisto premoženje terino po odbitku javnih dajatev sorazmerij razdelilo med vse otroke. Če pa je vrednos‘ materine zapuščine le majhna, je bolje, da urf” dite stvar sporazumno po zgornjem tiače^ sami med seboj, brez zapuščinske razprave. illllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlIllllllllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllllllIllllllIlIllIllllllllllllHl^ KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. PoStoi predal Jtev. 3. Telefon interurban žt MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. =nr* koles čez zimo. Menite ramo la cw«u umu ni petino Iz DelntKhe mame u Mariboru. asa? Za ktnzoreil izdata in uretale Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Lludsko tiskarna, d. d. v Maribora, predstaviteti Viktor Eržen v Mariboru.