WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1941 ........ ■ --«•■ ■ „ „ Nevelt je pripravljen poseči m v premogarsko stavko "jWerih premogorovih je že prišlo do strelja Ja* - Governer Alabame je poklical narodno sardo pod orožje, da prepreči prelivanje krvi. 'j - v nov. — Do nemirov in celo do streljanja je že Ifa ^irginiji in Pennsylvaniji pri premogorovih, kjer L Slašena stavka. Iz Bele hiše se pa poroča, da je pred-Osevelt pripravljen poseči z vso odločnostjo v stavko, i i s produkcijo premoga v zaprtih rudnikih. Poroča "Slo že nekaj drugih premogarjev na simpatično stavko. arska unija je pokli-fefo • VSe sv°je člane v katere lastujejo ^ Je'i° jeklarske družbe, ij^a izaiiiti od jekla-l v teh premogorovih L 0 unijske premogar-J.53-000 unijskih pre-| pJe «a stavki v petih | Jpttiogarska unija tr. I h teh premogarjev ^°stalih 5% pa še ne. Roosevelt je izja- \ j e Srne prekiniti pro-!%em°ga' ki J'e naJbolJ r v obrambni indu-kki imajo tesen stik W m» trdijo, da pred-i ^ ra sedanji čas za od-Ikj. Se ustavi zastoj v Industriji. [ ^ izgublja potrpe- žljivost," je rekel nekdo, "in se pripravlja, da naredi kako po-Lewisu ali vsakomer, ki ovira obrambno industrijo. (John L. Lewis je poklical premogarje na stavko). Medtem se pa kongres naglo pripravlja, da naredi kak opo-stavo, ki bo omejila stavke v obrambni industriji. Pripravljenih je že več tozadevnih predlogov. Do prvih izgredov je prišlo v Gary, W. Va., kjer so piketi oddali kakih 15 strelov. Dva moška sta bila ranjena. Do pretepa je prišlo tudi v Fayette, Pa., kjer je skušalo 50 premogarjev priti skozi piketno stražo. Prišla je na pomoč državna policija, ki je pikete razgnala. zicije. O bojih pri Tuli poročajo Rusi, da so ruski topovi presenetili Nemce zgodaj zjutraj. Nemška pehota, ki je bila zakopana v predmestju, je pometala orožje od sebe in zbežala. Toda ruska konjenica jo je dohitela in jih mlatila po zamrzlih cestah mesta Tule. Nemci poročajo da njih topništvo neprestano >o b s t r e ljuje rusko pristanišče Sebastopol na Črnem morju. Rusi pa poročajo, da so odbili nemški naskok na mesto Rostov, ki brani prehod do Kavkaza. Župan Lausche naglasa vzroke zahvale Ko je župan Lausche razglasil četrtek za Zahvalni dan, je tudi nagla-sil, zakaj moramo biti na ta dan posebno hvaležni. "Amerikanci bi morali biti na ta dan vdano in iskreno hvaležni, da je bilo ti deželi prizanešeno vojno gorje," je izjavil župan. "V prvem zgodovinskem Zahvalnem dnevu so bili prvi naseljenci dolžni zahvalo Bogu, ker jih je varoval na morju, ko so potovali v to deželo; ker jih je varoval pred Indijanci in ker jih je rešil lakote in bolezni. "V letu 1941 pa, ko divja pod brezbožnim in totalitarnim despotizmom vojna in lakota v deželah Starega sveta, naj se obrnejo ljudje te velike in svobodne dežele k istemu Bogu v vdani zahvali, ker je obva-i-oval to deželo pred šibami, ki tepejo naše sosede." -1—o- Najslovitejši nemški letalec se je ubil Berlin, 18. nov. — Generalni polkovnik Ernst Udet, najslavnejši letalec nemške zračne sile v prvi svetovni vojni, se je smrtno ponesrečil z letalom, ko je preizkušal nove vrste letalo. Bil je star šele 45 let. Hitler mu je ukazal prirediti državhl pogreb. V prvi svetovni vojni je zbil 62 sovražnih letal na tla. Leta 1922 je ustanovil tovarno za gradnjo letal, ki pa ni uspevala. Potem je hodil po Evropi in Ameriki, kjer je razkazoval svoje akrobatne vaje z letalom. Leta 1931 se je udeležil tudi zrakoplovnih tekem v Clevelan-du, kjer je vse občudovalo njego. vo drznost. Ena njegovih vratolomnih iger z letalom je bila ta, da je s krilom svojega letala pobral s tal žepni robec. Ali bo odprla Anglija drugo fronto? London, 19. nov.—Ker je bilo v angleškem generalnem štabu zadnje dneve precej spremembe in premestitev s tem, da so bili postavljeni na vodilna mesta mlajši častniki, se je pričelo ugibati, če morda ne namerava vlada postaviti novo fronto proti Nemčiji. Sinoči je iz Moskve zopet prišel nujen apel, naj bi postavila Anglija novo fronto in da je zahodna evropska obal pripravna v tem času za invazijo. -o—- Vaja za deklice št. 25 SŽZ Danes ob štirih se vrši plesna vaja za članice mladinskega oddelka št. 25 Slovenske ženske zveze v St. Clair Bath House. Matere, sporočite hčerkam, da se udeleže. Je važno, da pridejo, ker potem bodo lahko prišle na party, ki se vrši za nje 26. novembra. Podružnica št. 41 SŽZ vabi V nedeljo zvečer ob 6:30 bo vprizorila podružnica št. 41 S. ž. Z. zelo lepo igro "Najdena hči" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po predstavi bo pa ples. Občinstvo, zlasti ono v Collinwoodu in Notting-hamu je prijazno vabljeno. 37. divizija pripravljena za kraje stavke Hattiesburg, Miss. — V taborišču Shelby je pripravljena 37. armadna divizija, da se odpelje v kraje, kjer se vrši stavka premogarjev. Vojaki so že dobili vso potrebno opremo in vsi dopusti so bili preklicani. -.o- Jutri ne bo seje Radi praznika je prestavljena seja društva Jutranja zvezda, št. 137 ABZ na petek 21. novembra ob osmih zvečer. NOVI GROBOVI Rose Mozit; V torek zvečer je, umrla po dolgi in mučni bolezni Rose Možic, rojena Krivic,^stanujoča na 19102 Shawnee Ajve. Tukaj zapušča soproga Antona, hčer Rose, omoženo Videmšek, mačeho Charlesu in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Beli peči pri Kamniku, kjer zapušča eno hčer in več sorodnikov. Tukaj je bivala let. Pogreb se bo vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. v petek zjutraj ob 8:1;> v cerkev Marije Vnebovzete itji na Kal-varijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. John Kastelec V svojem stanovanju, 4526 St. Clair Ave. so našli, mrtvega John Kosteleca, star 57 let. Če zapušča tukaj kakega sorodnika, ni znano. Doma je bil iz Pregarja na Primorskem, kjer zapušča soprogo in tri otroke. Tukaj je bival 36 let ter je bil član podružnice št. 5 SMZ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob dveh iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven pokopališče. Članstvo gori omenjene podružnice je prošeno, naj se udeleži pogreba. Pogreb Mary Šimenc V četrtek zjutraj ob 8:15 se bo vršil pogreb pokojne Mary Šimepc iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Glair Ave. v cerkev Brezmadežnega Spočetja, Superior Ave. in 41. cesta ter na Kalvarijo. -o- V Rimu so zaprli ameriškega pastorja Rim, 18. nov. •— Italijanska policija je danes aretirala Rev. Hiram Gruber Woolfa iz El-mira, N. Y., ki je rektor ameriške episkopalne cerkve sv. Pavla v Rimu. Policija ga dolži špijonaže. Ameriški poslanik je bil obveščen o terrl in bo skušal posredovati. -o--- Poroka V soboto 22. novembra se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca ob 11 Walter Kisley in Eva Ozbolt iz 4058 E. 93. St. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše mlademu paru. Važna seja V četrtek večer bo v navadnih prostorih in ob navadnem času seja društva sv. Helene, št. 193 KSKJ, najsi je tudi Zahvalni dan. Vstaja v Jugoslaviji se naglo širi Hitler je obdan z močno stražo, ker se boji zarote proti življenju London. (ONA) — časopisje je prineslo vesti, da živi Hitler v neprestanem strahu za svoje življenje, da ne spi dve noči v isti postelji in da morajo biti vedno priče, kadar dovoli komu obisk. Pred njegovim glavnim stanom, katero armada nazivlje "nazijski cirkus," je noč in dan močna straža, ki je prisegla, da je pripravljena umreti za fueh-reja. Straža ima povelje, da strelja na vsakega tujca in da ne sme priti nihče oborožen v njegovo bližino, naj bo to še tako visok vojaški činovnik. Niti zdravnikom ne zaupa več. V zadnjih par mesecih je preme-nil že štiri zdravnike. Dva zdravnika, dr. Knolle iz Stuttgarta in dr. Weissner iz Berlina, sta kmalu potem, ko ju je Hitler odpustil, padla na fronti. -o- Nemci streljajo mlade fante v Jugoslaviji, da se maščujejo London. (ONA), — Med 200 do 300 jugoslovanskimi civilisti, ki so jih oni dan Nemci po-strelili v Kragujevcu, so bili tudi fajiue.. v., starosti s IG let., Nemci so postrelil'i talce kot v maščevanje za 26 ubitih nemških vojakov. Jugoslovanska vlada v Londonu izjavlja: "OČividno je, da Nemci niso mogli najti dovolj odraščenih talcev, pa so polovili šolske dečke, katere so z drugimi postavili ob zid in ustrelili. To je najbolj brutalen čin, ki so ga Nemci izvedli dozdaj v zasedeni Jugoslaviji." Revolta je podobna že kar civilni vojni. - Neme" so do tal požgali že 7 srbskih vasi. — Nemci ne morejo rabiti skoro nobene železnice po Srbiji, ker jih imajo v rokah četniki. — Črnogorci se ne bodo podali, dokler Italijani ne zapuste dežele. Zagreb, 18. nov.—Poročila, ki prihajajo sem iz vseh delov okupirane Jugoslavije naznanjajo o uporih, nemirih, terorizmu m v nekaterih krajih je izbruhnila že kar civilna vojna. Armada srbske vlade, kateri je prideljeno nemško vojaštvo, se obupno bori z upornimi četniki, katere označujejo Nemci kot "bando komunistov." —— Poroka Jutri ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Helen Lavtižar in Mr. Joe Clavan. Nevesta je hči Mr. in Mrs. Louis Lavtižar iz 71. ceste, ženin pa je sin Mr. in Mrs. Joseph Clavan iz 185. ceste. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru. Prestavljena seja Seja društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, ki bi morala biti jutri, je prestavljena radi Zahvalnega dne na četrtek 27. novembra. Ze polnih 36 let nosi kroglo v telesu Oni dan smo poročali o slučaju, ko so zdravniki izrezali nekemu moškemu iz stegna kroglo, katero je nosil tam polnih 40 let. To je čital naš dolgoletni in zvest naročnik John Prince iz 63. ceste, pa nam je povedal, da tak slučaj ni nič nenavaden, ker ima tudi on takole kakih 36 let že kroglo nekje v telesu. To je bila pa za nas velika novica in kar takoj smo začeli našega dobrega prijatelja obdelovati in vleči iz njega, ne kroglo, ampak tisto povest, kako da se je zarila krogla v njegovo telo in zakaj da se še ni ločil od nje. Pa nam je John povedal, da je bilo neke sobote opoldne leta 1905, ko je šel s par prijatelji, Jernikovim Frankom in drugimi od prijatelja Toneta Vidmarja. Šli so ravno po progi pennsylvan- ske železnice pri Payne aveniji, ki je bila takrat speljana še kar čez cesto. Ravno takrat je prišlo pa kakih petnajst skebov iz tovarne Brown Hoist, kjer se je takrat vršila stavka. Ravno ko so prišli naši rojaki do njih, je eden izmed njih dvignil malo karabin-ko in ustrelil v našo skupino. "Zabolelo me je v komolec, kot bi mi kdo vrgel kamen in v tistem hipu pa tudi v telesu pod srcem," je pripovedoval Mr. Prince. "Jaz sem jo že dobil," sem povedal tovarišem." Ti so se mi pa smejali. Toda ko sem se takoj nato zgrudil, so videli, da je le res. Naglo so me odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je šla krogla skozi roko in v telo pod srcem. Tam se je zadela ob rebro in se zarila zadej v križ. Zdravniki so rekli, da bi bila operacija nevarna, pa so pustili kroglo kar tam. No, v 14 dneh sem bil pa zopet doma. šel sem potem parkrat, da so me pregledali z X-žarki, če je krogla še tam in vselej so mi potrdili, da je še nisem izgubil in menda je tudi ne bom, ker jo tako skrbno nosim že 36 let." "Pa vas kaj "badra" svinčen-ka?" smo vprašali Mr. Princa. "Včasih bi nekaj rada ščipala, pa se dosti ne zmenim za to. če sem v tovarni lahko vzdigoval polne čebre tekočega železa, ko sem zalival modle, bom tudi tisti košček svinca še nosil," nam je povedal dobrovoljni žužember-čan. Celo v Hrvaški patrulj iraj o oklepni vlaki železniške proge, da jih varjejo pred sabotažo. V Črni gori, katero ima zasedeno Italija, so italijanske čete bombardirale in razdejale uporniške vasi, ki se nočejo podati Italijanom. Feldmaršal Milan N.edič, ministrski predsednik srbske vlade, ki se je podal Nemcem, je apeliral na narod, naj preneha z odporom. Kazal je na sedem vasi, katere so Nemci do tal razdejali radi upora prebivalstva. Največji boji med četniki in okupacijsko armado se vrše v okrožju 75 milj okrog Belgrada, južno in južnovzhodno od mesta, ter v okraju Mačva, zahodno od Belgrada. ičetniki so tako zelo aktivni v razdejanju nemških naprav, da so skoro vse srbske železnice ne* rabne za Nemce. Samo glavna proga, ki jo Nemci stalno patru-ljirajo z močno stražo, je rabna. Kljub temu, da so Nemci po-strelili na stotine talcev, pa se napadi na nemško vojaštvo vedno pogosteje vršijo. Nihče ne ve števila srbskih žrtev, ki so padle v tem boju z Nemci, toda neuradno se poroča, da je bilo od meseca junija usmrčenih že 814 Srbov in to ne v boju, ampak ustreljeni ali po-bešeni so bili prijeti talci za vsak 'umor nemškega vojaka. Iz črne gore se poroča, da so italijanske oblasti deportirale na tisoče Črnogorcev v Albanijo, kjer so jih zaprli v konfinacijo. Italijjanske oblasti bo apelirale na glavne voditelje upornih Črnogorcev, da bi prišli na pogajanja z Italijani. Toda rebeli so poslali nazaj besedo, da se bodo nehali bojevati tedaj, ko bo italijansko vojaštvo odšlo iz Črne gore. -o-- župan Lausche je postavil urad za razvoj mesta Clevelandski župan Frank J. Lausche je včeraj naznanil, da bo ustvaril nov urad, ki se bo pečal samo z načrti, kako bi se Cleveland lahko bolje razvijal. Uradu bo načeljeval kak zmožen inženir, kateremu bo dodeljen štab dobrih uradnikov. V proračunu za prihodnje leto bo župan določil $15,000 za vzdrževanje tega novega urada. Maša za češki narod V češki cerkvi Lurške Matere božje, 3395 E, 53. St. bo jutri ob desetih črna sv. maša za vse one Cehe, ki so danes v nemški sužnosti. Nadškof Joseph Schrembs in msgr. Oldrich Zla-mal bosta imela govor. Maše se bo udeležil župan Lausche in vsi konzuli v Clevelandu. 30 dnevnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Frank Boldanom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Hrvatski ban dr. šubašič pride v Cleveland V nedeljo popoldne ob dveh bo v mestnem avditoriju javen shod, na katerem bo govoril dr. Ivan šubašič, hrvatski ban, ki je obenem tudi član jugoslovanske vlade v Londonu. Za ta shod ni nobene vstopnine. Z banom bo prišla v Clevelandu tudi njegova žena. Dr. šubašič se je boril še kot prostovoljec v jugoslovanski' armadi v času prve svetovne vojne. Njegova zasluga je bila, da so bili jugoslovanski prostovoljci priznani kot taki od zaveznikov. Zvečer ob šestih se bo vršil pa v hotelu Hollenden na čast g. banu slavnostni banket. Vsi trije narodi: Slovenci, Hrvati in Srbi , .s«, prijazno vabljeni na shod. Kdor hoče na banket, si mora pa preskrbeti vstopnico. -o- Nemci morajo jesti zdaj krompir v oblicah Berlin, 18. nov.—Nemška vlada je ukazala narodu, naj krompir več ne lupi, ker je treba varčevati ž njim. Zveza lastnikov restavracij in gostiln je dobila ukaz, naj ob pondelj-kih, sredah in četrtkih servira-jo krompir v oblicah. Nemčija ima na razpolago . 23,000,000 ton krompirja, ki je zdaj glavna prehrana nacijev. --—o--. ■ Slika nacijskega zajtiranja Dan za dnevom čitamo v časopisih o grozodejstvih, ki jih izvajajo fašisti v črnih in rjavih srajcah nad podjarmljenimi evropskimi ljudstvi, pri čemer so Slovenci tudi silno prizadeti. Vendar pa si more le malokdo med nami ustvariti točno mentalno sliko strašnih razmer v Jugoslaviji in drugih podjarmlje-nih deželah. Ampak kdor bo videl dramo "Z vero v vstajenje," ki jo bo vprizorilo v nedeljo popoldne v S. N. D. na St. Clair Ave. dramsko društvo "Ivan Cankar," si bo poslej lahko živo predstavljal divjanje Hitlerjevih banditov in njegovih italijanskih podrepnikov nad našim nedolžnim ljudstvom, čisti prebitek od te predstave je namenjen skladu, ki ga zbira za naše nesrečne brate in sestre onkraj morja-slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora. Woodruff je bil imenovan sanitarnim inženirjem Okrajni komisarji so imenovali Frank L. Woodruffa iz Lakewooda okrajnim sanitarnim inženirjem s plačo $4,200 na leto. To mesto je prej zavzemal Samuel David, ki ga je župan Lausche poklical v svoj kabinet kot. postrežbenega direktorja. Zadušnica Jutri ob 6:30 bo darovana sv. maša za pokojno Margaret Ma-rolt iz Thames Ave. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING • --■.uhcum«^_AMERICAN HOME ___________________== ^ - - --------------------- ii . —-=- j L CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 19, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. -o- I Poročajo, da so vrgli Nemce nazaj na dveh važnih frontah f?u • "" " ij ln blizardu so Rusi »v^^ke pozicije in prelij 'lika po hudem boju. m J&H nazaj pri mestu . južno od Moskve, fcjy j ®o se morali Nem-ter zapustiti pozici-I s° imeli v posest dva lUuj £radu Rusi kar liars; Nemce nazaj ob I^ °čim se zatrjuje iz lib S° nemški topničar-1L e> da so se umaknile dela mesta. Toda l])0t r°čajo, če so nem-ettl zasedle ruske po- l(Y -o- I U|,chilove cigare dobrodelni pri-|iž;0rtloč Rusiji, so bile l'' ;^ ci£are> kakr- fil. 511 o kadi premier IH02 Set teh' cigar je Pt d funta šterlinga, to |-.:;r '°°0 dolarjev. Pre-h teh'!l je rekel, da ka-I cigar dve uri in ri je predaval p U ^el predavanje v I i;j 6 m o r i a 1 Church I' jjj ^ofesor dr. Boris rt.K Je govoril klubu lSa°VCev in profesioni-l,tj(ltl> Predavanja je bila , konferenca dela. rti^-16 Potem zopet od-v New York. foSte suknje! ■ 0 vreme zadnjih zadnji poskus ob-v deželi. Vremen-f v^vi, da boste mora. Ivreči nekaj lopat ■%Rk v peč, če ne boste IC obletnica l^Vj °smih bo darovali jv> Vida sv. maša za m s Učakarjem v A ' letnice njegove * "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ni7 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: /5a Ameriko In Kanado, na leto $8.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.W Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $350 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 270 Wed., Nov. 19, 1941 Ali naj se Amerika boji nedržavljanov? V Zed. državah je kakih 4,750,000 tujcev ali nedržavljanov. Zakaj jih je toliko, ki niso dobili državljanstva tukaj? Tako se mnogi vprašujejo. Ali ne marajo postati državljani te dežele, ali imajo kak drug vzrok za to? Oglejmo si torej nekoliko ta problem, ki je zelo važen, tako za deželo kot za posameznike. Predvsem je treba razumeti, da je zdaj okrog 1,750,000 nedržavljanov, ki so že vložili prošnje za drugi državljanski papir. Od ostalega števila nedržavljanov jih je kakih 400,000, ki ne morejo postati ameriški'državljani iz tega ali drugega vzroka. Nekateri niso v deželi še dovolj dolgo, drugi niso še stari 21 let, tretji so prišli sem nepostavnim potom itd. Tako jih ostane še kakih 2,500,000, ki so zamudili priliko postati ameriški državljani iz tega ali onega vzroka. Večina teh je pa v tej deželi že toliko let, da bi se jih že lahko smatralo kot ameriške državljane. Nekateri teh so vzeli svoje prve papirje že pred davnimi leti, katerih veljavnost je potekla. Mislili so, da je dovolj, če vzamejo prve papirje. Potem je kakih 7,000 nedržavljanov, ki so služili v prvi svetovni vojni v ameriški armadi, pa so ob koncu vojne mislili, da so avtomatično postali ameriški državljani. Nekateri teh so tudi redno volili. Šele, ko je vlada dajala vojaški bonus, so videli, da niso državljani. Mnogo jih je, ki so bili prinešeni v Ameriko kot otroci. Starši niso postali državljani, sami so pa mislili, da so državljani, ko so živeli tukaj že 50 in več let. Mnogo je žensk, ki niso postale državljanke, ker jim je bila vzgoja otrok in gospodinjstvo več kot državljanstvo. V resnici je zelo malo nedržavljanov ki ne ma'rajo postati državljani te dežele. Mnogo je ljudi, ki pravijo, da je vsakega, ki prebiva tukaj dolžnost, da postane ameriški državljan. Toda vedeti je treba, da je mnogo državljanov, ki ne izpolnjujejo svojih državljanskih dolžnosti, recimo pri volitvah. Tri osmine ameriških državljanov je, ki ne voli. Na tisoče je dalje nedržavljanov, ki bi radi postali, pa ne morejo prestati tozadevne izkušnje. Nekateri ne znajo ne čitati ne pisati, drugi so prestari, da bi se naučili raznih vprašanj, ki jih danes zahtevajo pri izpitih. Poznamo, na-primer, mnogo naših starih rojakov, ki bi dali ne vem kaj, če bi se mogli navaditi raznih tozadevnih vprašanj. Kot rečeno, ogromna večina nedržavljanov je poštena in ogromna večina jih je, ki bi radi postali ameriški državljani, pa iz tega ali onega vzroka ne morejo. Za take bi -mo-lal napraviti kongres izjemo. Naj bi bilo, na primer takim, ki so stari nad 55 let in ki so tukaj že nad 10 let, olajšana pridobitev ameriškega državljanstva s tem, da bi jim ne bilo treba delati tozadevnih izpitov. *Za take, ki so prišli sem nepostavnim po'tom, pa so sicer pošteni in dobri člani človeške družbe, so tukaj več kot/10 let, naj bi se jih ne deportiralo, ampak dalo priliko postati ameriški državljani. Toda take nedržavljane, ki tukaj pridigajo razne krive nauke, ki hočejo strmoglaviti ameriški sistem vlade, ki imajo zveze z raznimi tujimi vladami in so njih gentje, tak,e naj bi se pa izgnalo iz dežele brez pardona. Dosti je v naši deželi nedržavljanov, ki so bolj vdani Ameriki, kot pa marsikateri tukaj rojen Amerikanec. Vse nedržavljane bi se ne smelo soditi po enem kopitu, ampak bi se moralo vpoštevati okoliščine, radi katerih niso ali ne morejo postati ameriški državljani. BESEDA IZ NARODA P. Bernard Ambrožič OF M Jeremija se skuša rešiti *...............' m i Da se ne pozabi. . . 1.' " ....... h i i i .i S kraljevim dekretom od 21. februarja 1923 je bil naložen davek na vse napise, ki niso bili v italijanščini. Proti temu so protestirali slovenski poslanci, ki so dokazovali, da se slovenski in hrvatski jezik ne smeta smatrati kot tuja . jezika, ker sta pač jezika italijanskega prebivalstva. Toda kmalu zatem je prišel drug ukaz, ki je prepovedal vse javne napise, če niso bili v italijanščini. Vladni ukaz od 14. novembra 1931 je nalagal davke, od 150 lir naprej, na vse napise v kakem tujezemskem jeziku. Nobene izjeme ni bilo zdaj glede slovenščine ali hrvaščine. Toda to tudi ni bilo potreba, ker napisi v teh dveh jezikih so bili do tega časa že popolnoma izginili. Toda, ker bi tudi napisi v italijanščini po imenu lastnika trgovine ali drugega podjetja, kazali, da je lastnik Slovan, so začeli pritiskati na te slovanske trgovce, naj pišejo svoja imena po italijanskem načinu. Kdor jč pa sam prosil oblasti, naj spremene njegovo ime z italijanskim izrazom, je dobil polovico popusta pri davku na napise. Kdor danes potuje po ozemlju, kjer prebivajo Jugoslovani, bo videl na pročelju trgovin samo italijanska imena.' Namen tega je, da bi dobilo to ozemlje vsaj na zunaj italijansko lice. Prav radi tega so morali izginiti vsi spomeniki in spo- Gregorčiča. V Postojni so odstranili spomenik Miroslava minske plošče odličnih Slovencev in Hrvatov. Že leta 1922 Vilharja. v Črnem vrhu pa spomenik Franceta Lampeta so fasisti v Kobaridu podrli spomenik Hrabroslava Volari- Celo soha Jurija Vege, slavnega matematika, ki je bila po-ča, ki so ga spravili v klet občinske hiše. Leta 1933 so od- stavljena pri vhodu v idrijsko realko, je morala dati prostor stranili v Rihemberku spominsko ploščo pesnika Simona nekemu italijanskemu znanstveniku 5. Ivan Cankar: Dobrotnik I V prostornem vrtu je zbrane mnogo gospode. Tako blago-rodni gospod Poprtnjak, predsednik "dobrodelnega društva." Gospod Poprtnjak je rdeč kot paprika, a okrogel kot vinski sod. Ravno taki so vsi drugi gospodje, kakor na primer gospod Škileč, tajnik "dobrodelnega društva." V ozadju vrta je oder za govornike, a pod drevjem so postavljene mize, okrog katerih sede društveniki, a okrog nobene več kakor štirje. Kvečjemu bi se spravil še kak potegnjen pisar med te ogromne, svetle kopice. Ob plotu preže berači, stare ženice in raztrgani otroci. • , Gospod Škileč vstane počasi, briše si pot s čela, vzdihne dvakrat, trikrat, ter leze z veličastnimi koraki na oder. Vsi gospodje se obrnejo na ono stran, kjer se odkašljuje gospod Škileč. "Gospoda moja, zbrali smo se danes, da proslavimo dostojno — kaj, bratje moji? — petletni obstoj našega društva. Neizmerno sladek čut me obide pri teh besedah, kakor bi pil na primer pravo, najboljše pil-zensko pivo ali šuštečega šampanjca. Kolikega pomena je naše društvo za vse mesto, za vso domovino, za ves svet. . . . Ali se ne krči srce človeku, ko vidi toliko ubogega, lačnega, pol nagega ljudstva." Tu se čuje od vseh strani: "Mir, mir. . . . Potepini. . . . Tak lenuh s praznim želodcem seveda ne razume krasnega govora . . ." Poslušalci "ob plotu — berači stare ženice in raztrgani otroci — so se začeli suvati in dre-njati, zato je tako grmelo nanje. Škileč nadaljuje: "Rad bi govoril dolgo, prijatelji moji, a grdo vedenje nepoklicanih gostov mi to zabranju-je. Zato preidem takoj k glavni točki. Gotovo mi vsak pritrdi, da ima največje zasluge za naše društvo gospod predsednik. On je bil prvi, ki nas je opozoril na veliko uboštvo v našem mestu. On je začel nabirati mile darove, da se temu kolikor mogoče odpomore. On je prvi sprožil misel o društvu. Zato gospoda moja, zato predlagam, da se za sklad, kateri znaša okrog tisoč kron, napravi doprsna soha našega gospoda predsednika in se mu postavi na ta način dostojen spomenik. Slava mu!" Od vseh strani grmi: "Slava mu, slava mu!" Zadovoljno se smehlja gospod Poprtnjak. Zadovoljnost mu tiči v lepem, višnjevkastem nosu, na svetlem obrazu, v skritih očeh. Dvigne se, vzame v roko čašo piva ter izpregovori; "Prijatelji moji! Zahvalim se vam za čast, katere po svoji pameti nisem vreden. A naš smoter, prijatelji moji, naš smoter je glavna stvar. Živeli torej siromaki!" "Živeli, živeli!" in čaše zvene in zvene tako veselo. Ob plotu se pa pogovarjajo berači in stare ženice: "Pravijo, kako zelo skrbe za ubožce." "Najbrž je res. Saj imajo vsi tako prijazne obraze." "Posebno tisti, ki mu pravijo 'gospod predsednik'." "Dober človek je gotovo." "Jutri pojdem k njemu." "Jaz tudi." "Jaz tudi." * * * Kako je bilo pri gospodu predsedniku drugi dan, moramo seveda počakati do jutri. Potrpimo. Drugi del te spodbudne storije pride. Ta Cankarjeva povestica' je prvič izšla dne 6. oktobra 1893. Minilo je torej od takrat že svojih 48 let. Ivan Cankar je poznal svet. Pa si ga je tudi neusmiljeno privoščil. Bil je pravi pridigar —• seveda na svoj poseben način. Res pri svojih "pridigah" ni veliko uporabljal svetega pisma, uporabljal je pa zelo pridno in ga vihtel—bič satire! Skoraj petdeset let je stara ta fletna storija, pa bi lahko vsako leto na novo izšla. Tudi v današnjih časih. Toda ta ali oni se bo prijel za nos in se vprašal: Na koga pa vse tole leti? Da ne bo preveč razbijanja glav in paranja možganov, naj odgovorim na to vprašanje, še preden prepišem celo storijo: Leti na nas vse! Oddahni se torej, mili rojak, oddahni se, mila rojakinja, in "jutri" čitaj drugi del. Prisrčna hvala Redna seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde mi je pred primarnimi volitvami poverila dolžnost, da organiziram kampanjski odbor, katerega naloga bo, delovati za izvolitev Frank J. Lauscheta županom mesta Clevelanda. Kampanjski 6dbor za primarne volitve je storil v danih razmerah a j več kar je zmogel, toda uvidelo se je vsled velikosti 32. varde, da je še vedno premajhen. Pred glavnimi volitvami se je kampanjski odbor razširil in v akcijo je pristopilo okrog 80 .aktivnih slovenskih žena, ki so neumorno delale od hiše do hiše za izvolitev Frank J. Lauscheta za župana. Če gre komu priznanje in zahvala v 32. vardi, gre brezdvomno terrt ženam in dekletom za njih nesebično delo. Kampanjski odbor Slovenskega demokratskega kluba 32. varde je organiziral veliko po-vorko, nad sto avtomobilov, načelu godba sv. Jožefa št. 169 KSKJ na piknik, ki ga je priredila demokratska stranka za kandidata Lauscheta. Odbor se je tedensko sestajal v glavnemu stanu in delal načrte za uspešno kampanjo. Storil je vse, kar se mu je zdelo potrebno, da je kampanja najboljše izpadla. Držal se je gesla, da seje brez aktivne akcije ne pomenijo nič, če se potrebnega dela ne izvrši. Govoriti in pisati je le del propagand^ drugi in važni del pa je delo in akcija. Hvalevredno je dejstvo, da nam je bil vedno pri rokah in v našem odboru aktiven vardni vodja Mr. John Rožanc. Delali smo z njim roka v roki in v najlepšem sporazumu. Volivni rezultati k temu dovolj jasno izpričujejo. Stčtisočera hvala vam možje in enako vam ženam in dekletom za vaše brezplačno in požrtvovalno delo, ki ste ga poklonili. v ponos našega naroda in v prid častne izvolitve našega rojaka Frank J. Lauscheta za clevelandskega župana. Joško Penko, kampanjski načelnik 32. varde Prireditev za vojake Skupina slovenski fantov in mladih mož v območju naselbine Slovenskega doma na Holmes Ave. so se organizirali, da prirede v četrtek, 20. novembra, ob 8. uri zvečer ples v Slovenskem domu pa Holmes Ave. v korist fantom, ki služijo Strica Sama iz območja fare Marije Vnebovzete. Direktorij Slovenskega doma je v ta namen odstopil dvorano brezplačno in tudi dve najboljši godbi v naselbini bosta brezplačno sodelovali. V kolikor so nam mladeniči poznani, ki služijo v armadi Strica Sama iz naše fare so vsi izvrstni fantje in vredni, da se jih* spominjamo na njih odgovornem mestu, kjer se trenirajo za obrambo n j igo ve in naše domovine. Prireditveni odbor vljudno vabi, da se naši rojaki in rojakinje te prireditve udeleže. Odbor deluje brezplačno in čisti dobiček bo v obliki darov poklonjen izključno samo slovenskim fantom, ki služijo v armadi. Anthony Kasteiic, 72# E. 159 St. Iskrena hvala V globoki hvaležnosti se želim najfepše zahvaliti volivcem 32. varde, ki so mi ponovno poverili dolžnost, da v mestni zbornici zastopam njih skupne interese. Iskrena hvala onim, ki so volili za mene v primarnih volitvah in onim, ki so svoj glas oddali za mene pri splošnih volitvah dne 4. novembra. Obljubljam, kakor vedno do sedaj, bo moje načelo, boriti se za čisto mestno administracijo, protekcijo delavčevo pravo in zaščito malega davkoplačevalca. Pred očmi bom vedno imel one, ki so mi poverili mandat, da jih v mestni zbornici zastopam. Anton Vehovec, mestni zastopnik 32. varde Sike v Girardu V Girardu bomo imeli priliko videti premikajoče slike v nedeljo, 7. decembra in sicer v Slovenskem domu točno ob dveh popoldne. Slike nam bo iz prijaznosti pokazal Mr. Anton Grdina, ki bo imel na razpolago vsake vrste slik iz stare domovine. Ob tej priliki pa nam bo pokazal tudi naše domače slike in sicer iz prireditve Trumbell kadetinj SŽZ, kakor tudi slike iz drugih naselbin. Občinstvo je prav vljudno vabljeno iz naše kakor tudi iz drugih bližnjih naselbin, da se udeleži te slikovne predstave, ko bomo imeli priliko, da se vsaj v mislih podamo za par ur v našo staro domovino na obisk Kdor se bo udeležil, mu prav gotovo ne bo žal. Le pridite, da nas bo več. Poročevalka, Mary Gabrovšek -o- Članice, na sejo! Članice društva sv. Neže, št. 139 C. K. of Ohio so vabljene, da se udeleže seje v polnem šte vilu nocoj % stari šolski dvorani, začetek ob osmi uri zvečer. Po seji bo pa prost prigrizek in zabava. Pripeljite tudi svoje prijateljice, da nas bo več. Posebno pa še prosim tiste članice, ki malokdaj pridete na sejo. Ker je sedaj kampanja novih članov in članic v teku, priporočam, da vsaka sestra kaj pomaga do napredka v tej kampanji in če malo poagitira-te med svojimi prijateljicami in sosedami, je še čas, da pridete do lepih nagrad-, ki se vam nudijo, če pridobite tudi eno samo članico. In tako tudi me "Nežke" pridemo do uspeha. Za več podrobnosti sem vam na razpolago vsak čas, pokličite KEnmore 3820-J in pridem do vas. Sedaj pa najsrčnejši pozdrav vsem članicam in na svidenje na seji 19. novembra. Jennie M. Yelitz, fin. tajnica. Županska nominacija na Hubbard Rd. Kakor povsod drugod, se tudi pri nas vršijo županske volitve. Razlika pa je v tem, da naši "purgarji" ne gledajo toliko na čast in tudi ne na zaslužek, ker tukaj ni ne enega ne drugega. Naš sedanji župan se prav nič ne zahvaljuje, pa mu tudi ni zamere, kakršna je plača, tako je pa delo in hvala. Pa naj bo že kakor hoče, župana pa hočemo imeti tudi pri nas. Brez blagajnika pa prav lahko shajamo, ker nimamo nobenega "keša" in smo kar vsak ob svojem. Pri prejšnji seji so bili nomi-nirani nekako takole: Strojinov Tone, naj bi bilza "purgermaj-stra," ker on je jako sposoben za tako delo, je prijazen, močne postave in lepega obnašanja in živi na našem Hubbard Road. Tam doli v parku je pri jezeru, kjer ima svojo restavracijo in gostilno, kajti jesti se človek kmalu naveliča in tako bodo naši meščani, ki bi se mudili pri njem po opravkih, tudi kakšnega izpili. Torej, nomiran za župana naj bo kar Tone. Tone Babič, sedanji župan, pa naj bi bil stavbinski nadzornik, ker on je mojster v tem delu in če bi kdo kaj potreboval, se lahko kar nanj obrne, ker on se res tudi razume na taka dela. Jurij Segulich, pa naj bi bil obrambni nadzornik, ker on že sedaj skrbi, da se obrambni program vrši, kot se spodobi. On vozi sebe in druge v Cleveland, da vršijo delo, ki jim je naročeno iz Wash-ingtona za obrambni program. Veste, on je bil tudi v zadnji svetovni vojni in zato pa prav dobro ve, kaj se vse tam potrebuje za pobijanje ljudi. Rodom je Srb in njegova soproga pa je Slovenka no, kaj ni to prava Jugoslavija? To so zelo prijazni ljudje. Se reče saj njegove soproge še ne poznam, čeprav smo bližnji sosedje, pa vsaj tako si mislim da je prijazna. žužek in Peterlin pa sta bila 10 sedaj gozdna čuvaja in ker so gozdovi v naših krajih zginili, jdkar se je Sterletov Janez na selil na Bennet Rd., kjer si gra 11 moderne garaže in tudi hišo si bo postavil. Maukotov Matevž .z Dock Rd. se na vso moč trudi in prizadeva, da bo stvar spravi / red. Ko sem se bil oni dan jstavil pri Sterletovih in si vso stvar ogledal, so me pa kar v hišo povabili in to pa si že lahko Sfimi mislite, kaj to pomeni. Hvala Sterletlovim, žal,', da ne spadajo v našo vas, ker bi Sterle ahko dobil kakšno čast v našem kabinetu. žužek pa je nominiran za cestnega nadzornika, ker je mojster v tem delu. Kdor ne verjame, naj se kar pripelje v našo vas po lepi pravkar dograjeni cesti, ka 1'ero delo je žužek nadzoroval. Da je res on vršil to delo pa vem z tega, ker sem se večkrat pe-jal po tej cesti, ko je bila še v gradnji in sem tam opazil tudi žužkovega Jožeta, kako je skrbno opazoval, da bo delo j a najboljše narejeno. To so pa videle tudi ta velike glave, da se Jože razume na tako delo, so ga pa celo v Cleveland povabili, da bodo tudi tam napravili tako delo. Peterlinov Lojze pa naj bi bi! nadzornik za poljedeljstvo, sa-cljerejo in vinogradništvo. Kajti on zna to stvar tako gojiti, da mu tudi v najslabši letini dobro obrodi. On se pač zastopi na far. marstvo, pa naj bo te ali one vrste. Krompir mu je tako dobro obrodil, ko nikjer drugje; grozdja pa je imel toliko, da ga je še prodajal, kar sem vam že v prejšnjem dopisu povedal. Perparjev Janez pa je'bil do sedaj nadzornik kokošjereje, ker pa je zadnje čase postal tako zvest Rooseveltov pristaš, ki hoče za vsako ceno v tej vojni pomagati do zmage nad oholim sovražnikom — Nemcem. Zato pa je prepustil tisto nadzorstvo svoji soprogi. Izgleda pa, da se pripravlja že sedaj za povojno brez- poselnost, kajti nabav)il . precej raznovrstnega P ^ orodja. Slišal sem pridobil tudi tak pihalni«, } n j a tiste sitne živali^; jo vse požreti, če se J ^ ne otepa. Torej tako n3^ buja, kako naj bi se oprijeli tega kmetskeg^ ^ zato pa smo misli11-John kabinetni svetov*^ je razumen človek in ^ nam bo vselej prav tako, kot bo najboljši 1» , Mrs. Mlakar je Pa s® j pa naj bo kar zadovoU« .j ^ ma nikogar, ki bi J°J ^ lal preglavice, kakor ženske jeze nad nam1 | Fidelov Tone iz ^ ne spada v naša vas, ^ more biti izvoljen v kljub temu, da je P0^ poznan. Gotovo pa ^ vi župan sprejel ^s valca, ker v naših ;„ dno dobi kaj za Pr°er^f kupovat bo treba in ^^ sami prav dobro n^ ^jf ' na to stvar, zato pa ] imamo človeka ki se ^^ tako stvar. Torej, ^f kupiti ali prodati, s ^ # .skrbi obrnite nanj-Tone prav tako fejj ^ p naš bodoči župan i zato ni nobenega ne bil sprejet v naš ^ Tako smo si ^j: mestno upravo in t0 * c^ nirani za svoje mes ' ^ pride na vrsto še ^ ^ vrhovni zapisnikar0 lec za te kraje. Segestii kar in poročevalec ,voj mine muči in napen^ ,ji ce, si beli glavo in K ^Is ,ia vse mile viže, ka. jej* pisal, da bi se prav ' ji silo. Pri vsem tem P^ ji /e, da vsem nikdar ^ ^ Topa vsak, ki kajPj y -ako se je treba m^f« i a pa ga še nihče impak rajši gra.)3, ^JT pa revež ve, če P*« •oselje in zadovoU^ A J ih še mogoče še c 1 s takim čtivom- u 1 je bil že lansko let°>ic ma preveč stroškov^ ■cupovat črnilo in P ^ ; pa že zalepke in ' oreveč nfpiše in 111 ^ f ' m pismu, mu ga P® ' le in urednik že ^ larobe s pismo"1 , kakšno precej za^rjce«! J ;o. Tako se pa n°oJ.e ^ , Poleg tega pa si f s plačat če hoče v nJ t/ rej, kako naj P* , ilagajne ni P» n prav želi, da bi » / i seje že kateri je' , no službo. Torej ^ J »1 binet nominiran 1 i, karja in če ne bo J vora bo soglasno 1 / , 'lodnje leto. Sedaj i^jfl ' še prihodnjič ^^ % Kaj je ** * S} V sedanji pofjV J se zopet pojavile J kor nekoč, tako J* J i vrsta lahkih lad>v' glavnem za spremni; S] Nove korvete so P šno tonažo, naipenJ jH J Atlants Y no severno Ati» .i 30 dobro oborozei » ,< S korvetami ^^ mornariška a^.j,/!) L svoje rušilce, ki t J Posadka korvete » j5t ; mož. Ladje i^V J proti podmornic^ ci, t. j. brzostrelk® jj« topove. Njihov ^Al znaša normalno ; jjofS, da lahko spremilJj^l^ merjene preko 'J^.Jb^ VMu^fMl 2450 stavkah na^ j^1 J| cev in je bilo t« ^i. I ! 6,500,000 delovni mm^ Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina SATAN IN 1S K A R10 T CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin' jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DEKLETA IN ŽENE! Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, če si naročite: za bodočo -zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR-COAT\ naravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call j STERLING SUKNJE so od.......$14.50 naprej j FUR-COATS so od...............$69.00 naprej j Ne odlašajte, samo me pokličite BEIN® B. LEUSTIG ENdicott 8506 1034 Addison Rd. ENdicott 3426. Po nemškem Izvirnika K. Mays Oglejte si našo veliko zalogo vsakovrstnih AVTOMOBILOV IN VOZIČKOV READY TO WEAR Topcoats and Overcoats Durable Fabrics ..........................18-95 Wide Choice and of correct styles ..........................22-50 Plus distinction that only Brazis Bros, can give you. MADE TO ORDER SUITS, TOPCOATS ..................22.50 and OVERCOATS ...............................27-50 Brazis Bros. Clothes 6905 SUPERIOR AVE. 6122 ST. CLAIR AVE. 15602 WATERLOO RD. zberite si jih sedaj, dokler je zaloga popolna in mi vam jih shranimo do božiča. Seveda imamo tudi vsakovrstne druge IGRAČE DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. čiščenje in likanje Pri nas garantiramo in zavarujemo obleko od 29c in višje. Obleko pridemo iskat in pripeljemo na dom. Se priporočamo Economy Cleaners 14301 Sylvia Ave. Tel. LI-7258 (270) Pridite in si oglejte najprvo našo iz-bero in cene, predno kupite drugje. GRDINA HARDWARE 6127 ST. CLAIR AVE. ENdicott 9559 UČITE: SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGIEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA 'ENCiLlŠU-SLOVENE READER" kateremu }>: znižana cena (jb Offi in stane samo: ILbIJU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O Naša zaloga je velika! Kupite vaša božična darila sedaj. Mi vam jih pa shranimo do božiča. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Thurs. x- dec. 18) Naša trgovina bo odprta danes ves dan in zaprta ves dan na Zahvalni dan, v četrtek, 20. novembra. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 3% pivo, vino, žganje in dober prigri zek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. OBLAK MOVER For that EXTRA SPECIAL Holiday Dinner Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd- KEnmore 2237-ftI EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV Tstppstn JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE There's no guesswork in cooking big holiday dinners when you have a Tappan to do the work for you. Tel-U-Set, Mighty Mite Burner, Divided Cooking Top, Visualite Oven and other Tappan Exclusive features do the chores with an exactness you'd never believe possible and leave you lots of extra time for visiting with the family. Zaupajte njeni It 'r ml'J* kakovosti wsm Model WV57 Sells regularly . . . • $184.50 For a limited time Only . . . $159.50 YOU SAVE J25 bee the new lappan before you buy any make of gas range 5c fiftyVselej, kadar pokusite ledeno-mrzlo UYii rfmk Coca-Cola, m spomnite, da le tukaj MgffljmMg^B /.valiteta pristne dobrote. Izkušnja jHhj mnogo osvežilnih izkušenj ... je nau-tiIa ]'udi vsepovsod, da iahko zaupajo KVaIiteti Coca-Cola. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING CO. PRospect 0333 You'll like the convenience and efficiency of MODERN Gas Cooking AUTOMATIC: Modern gas ranges are fully automatic, with the wide range of exact temperatures that only FLEXIBLE gas heat can give. SMOKELESS BROILING: The visible heating elements of a modern gas range are guaranteed for the life of the range. FLEXIBLE: ANY heat, instantly, as long as needed AND NO LONGER. HEALTHFUL: Preserves the healthful and tasty juices' of both meats and vegetables. Actually saves food. SAFE: Gas heat is visible. CLEAN: Non-clog blue flame heating elements keep your cooking utensils spotless. MODERN: All the requisites of today's cooking demands combined in one unit. ECONOMICAL: Cost less to buy, costs less to operate, costs less to own. FAST: Hot enough to sear when broiling, yet INSTANTLY low enough for simmering and "waterless" cooking. Vabilo na delničarsko sejo! Naša delničarska seja se vrši v nedeljo, dne 14- decembra, 1941 točno ob 2. uri popoldne v dvorani na 10814 Prince Ave. Prosi se vse delničarje in delničarke ter društvene zastopnike, da se iste polnošte-vilno udeleže, da si izvolijo direktorje, ki bodo vredni voditi to naše podjetje v letu 1942. DIREKTORIJ SI)D NA 10814 PRINCE AVE MUlberry 4111 710 East 152nd Street Pričetek veselice ob 7:30 zvečer. Prosta zabava. Postreglo se vam bo, ako boste želeli s fino večerjo: kokošji paprikas, pečenim govejim mesom (roast beef), svežimi mesenimi klobasami in tačilo se bo fino kapljico. IGRAL BO JOHNNY PECON IN NJEGOV ORKESTER jI i , .OA 1 DRUŠTVA SV. ANE ŠT. 4 SDZ 'Sinila na Qinvnosi ill pfnice vsoboto22-n°vembra k/UlIU I1CI «51U, » Uv« IVrllllW v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE sem še enkrat pri Jes so bila zaklenjena. ^ Po sobah, f v budoarju je ležala p Pregledal sem jih Pjl drugimi tudi sliko ^Meltona, poleg pa li-^ n*č nisem bil obziren |jften' Prebral sem ga. Cu je bilo v lepi, izbra- >Pisano: ■ win 'ohi S SVo^m podpisom, ' »ljubil gospe Silverhill Hunter. ji0Zna stroge postave ^ tožav o zakonskih ob- ^ vedel, kaj pomeni tak Wadno in brezsrčno ^ J°natan Melton se je p1 v tesne spone ljube- I, epričan sem bil, da ga fc.PMu; če že ne v Albu- k '7_uga nisem našel v jj. bi me bilo zanimalo. »J8 sem vtaknil v žep t^učavnic. bi bil človek že če hoče odpreti ta-vrata. Potegnil kljuke in jo snel. jfcjttizici sem našel no-j{i, S.em mu konico in Sj ' n'arejen. Odvil sem ju Jučavnici, jo snel in uy a odprta. Stopil sem k ln kmalu opravil tudi sil StoPnišču. f> Se še pri gospe u in ji povedal, pri Juditi, seve J Cin- neobhodno poji H !la Se Je in majala Tj°Vai'jala pa ni, ko 'I^'0 Poslovil. '%2Sein hišo, kjer sem v R edel skoraj vse, kar Jftet 'ba vedeti, in šel — Jiljc,°Uu in Emeryju, am-M^v n.avztio1 na stanova. ■ jefllŠkega ravnatelja." Pri črnobradem člo-^ kovček Juditi, | v '' čisto prepričan. L e ni vrnil s svojega i^ega sprehoda. Po-? ^ Mislil na njega. oknom pritlične \ 'Se mi je povedal, da ^lat •fers in da Proda" ^jno in ure. Vrata ^^jena. Potrkal sem. L žeilica mi je odprla, l|t crnobradega sela. I ' effers doma?" sem s' 6 radovedno gleda- Ua kmalu. Kaj bi ali kaj podobne- j aamo najbrž?" približno?" eset do petnajst do- s'r! Pa trenutek S n kPovedal nižjo ceno, k's tlaJ'brž odslovila in ij^idem pozneje. Ta-'Hij , Pač treba uloviti z I sastnimi željami. Viv-6ln v vežo. Dvoje ne so držale v kjer je a j brž ■i,|fa!;i-Hudson Harry a menda v za-raguljarja. (H 0,e bila čedno obleče-'l{!az Pa je kazal po-\Tri četrt ure li se je mož vrnil, ■'da a v veži, povedala ^ nekdo čaka in da .^Pestnico. Res je bil tisti, sje 'jal Judito. Vlju-iUl^j^Vabil v sosedno so-'^el shranjene svo-n°sti. Videti je bilo ^s^mož prej starinar ko draguljar. "Torej zapestnico želite, sir —?" je začel. Vzel je v roko granatni nakit. "Tele granate bi vam priporočal. Tudi primerno naprsni-co imam v zalogi. Oboje bi se posebno plavolaski imenitno podajalo." "Mrs. Silverhill žal ni plavo-lasa," sem pripomnil. Roka z zapestnico se mu je povesila, osupel me je pogledal in naglo vprašal: "Mrs. Silverhill —? Poznate damo takega imena —?" Dalje prihodnjič MALI OGLAli TRINERJEV0 GRENKO VINO Z VITAMINOM B-l, PRIPRAVA ZA ZA-HVALNI DAN Elbert Hubbard .ie avtor modre definicije: "Zahvalni dan v Zed. državah je narodni praznik, na katerega se vsi ljudje, ki so preživeli v preteklem letu požarom, tornadu ali povod-nji, preobjedo." Imejte Trinerjevo Grenko Vino doma in preprečili boste posledice preobile hrane. Nad 50 let je* bilo Trinerjevo Grenko Vino znano kot zanesljivo sredstvo za želodec, ki da vselej hitro olajšanje želodčnim neprilikam itd., in danes je boljše kot kdaj prej. Njegova nova primes, vitamin B-l je zelo uspešen, da da apetit in prebavo ter vam pomaga, da se boljše počutite. Ako ga ne morete dobiti v vaši soseščini, pošljite $1.25 ali $6.50 na Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111., in dobili boste eno ali šest steklenic Trinerje-vega Grenkega Vina z vitaminom B-l, poštnina predfflačana. NAZNANILO V soboto 22. novembra bo pri nas zanimiv AMATEUR SHOW Ples, petje in druga zabava. Vsak petek in soboto igra Mlinar jeva god-ba. Ob petkih serviramo j /ibjo pečenko. Na razpolago izvrstno pivo, vino in S žganje. Odprto do 2:30. Se toplo priporočamo LAKE ERIE CAFE 5205 St. Clair Ave. Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za dve družini v tovarniškem okrožju. Se proda ali zamenja za hišo ža eno družino. Cena je $3,200. Hiša je v dobrem stanju. Naslov dobite v uradu tega lista. (271) Zahvala Tem potom se zahvaljujem vsem našim odjemalcem, ki so nas podpirali do sedaj in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost. Skušali bomo po-streči z najboljšim vinom na drobno ali na debelo. Se priporočamo za številna naročila. Anton Korošec 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 Soba se odda I Odda se čedna soba z gorko-to in kopalnico. Vprašajte na 1092 E. 64. St. (272) Sobe se odda V najem se odda 3 čedne sobe na 1053 E. 71. St. zakoncema brez otrok. Vprašajte na št. 3 zgorej, spredaj. (270) Hiša naprodaj Proda se moderna hiša 6 sob in breakfast nook ter garaža. Cena je samo $6,000. Vprašaj-te na 1246 E. 172. St. (270) RE-NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto ln prebarvamo, da bo kot nov. , j Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK - M. ŽELODEC _GLenville 3830._ Kanarčki naprodaj Naprodaj imamo kanarčke, ze-. lo dobre pevce. Oglasite se po , šestih zvečer. 1065 E. 66. St., • zgorej, spredajJ_____ (271) HOME EQUIPMENT SALES CO. FRANK C. PERME ZA BOŽIČ! * * • * Za las je manjkalo ROMA N * ic * * "Kakopak! Saj sem govoril z njim. G. Boiseoran se prav nič ni bal, da bi ga kaj zmočilo. Zavihal si je hlačnice, jih potlačil v škornje in je šel kar preko vode. Prav tedaj me je zagledal in je bil videti začuden, jaz pa tudi. 'Ali ste vi, gospod?' sem rekel. In on je odgovoril: 'Da, V Brechy moram iti na obisk,' Mogoče je bil res tja namenjen, vendar sem mu rekel: 'čudno pot ste si izbrali.' Zasmejal se je. 'Nisem vedel, da je močvirje tako preplavljeno,' je odgovoril. 'Skoro bi lahko cipe streljal.' Po teh besedah mi je pokazal svojo puško. Odgovoril mu nisem tedaj, toda sedaj, ko zopet premišljujem o tem, se mi vse skupaj zdi zelo čudno." G. Galpin je zapisoval vse izjave, kakor hitro so prihajale iz ust. Potem je pa vprašal: "Kako je.pa bil g. Boiseoran oblečen?" "Hm, imel je nekake sivka-ste hlače, rjavkast jopič in širok slamnik na glavi." Grof in grofinja se spogleda-ta. Nahajala sta se v zadregi in enako tudi župan in njegov prijatelj. Nekaj posebno značilnega je bila izjava, da je Ribo! videl g. -Boiscorana, kako si je zatlačil hlačnice za škornje. "Vi lahko greste," reče g. Galpin mlademu kmetu. "Pripeljite drugo pričo." Prihodnja priča je bil neki star mož jako slabega slovesa, ki je samotaril v neki koči dve milji od Valpinsona. Klicali so ga oče Gaudry. Zgledal je ze-j lo ponižno v svojih umazanih, smrdečih cunjah. Ko je povedal svoje ime, je rekel: "Moralo je biti nekako ob 11. uri ponoči in korakal sem skozi gozd po neki mali stezi "Najbrž ste kradli les," ga prekine z resnim glasom sodnik. "Sveta nebesa, kaj govorite vendar.!" vzklikne stari mož in dvigne roke. "Kako mi morete kaj takega očitati! Jaz da bi kradel les? Ne, dragi moj gospod, zaspati sem hotel v gozdu in pričakati dneva, da bi na vsezgodaj nabral gob in jih nesel na trg v Sauveterre. Tako sem počasi korakal naprej, ko sem začul stopinje za mojim hrbtom. Seveda sem se močno prestrašil." "Vest vas je pekla, ker ste kradli!" "Oh, ne, ne, gospod, toda ponoči, saj veste kako je! Skril sem se za neko drevo in skoro v istem trenotku je prišel mimo g. Boiseoran. Kljub temi sem ga spoznal, kajti zdelo se mi je, da je bil strašno jezen, na glas je govoril sam s seboj, prisegal in mahal z rokami ter trgal listje z grmovja." "Ali je imel puško?" "Da, dragi gospod in ravno to je vzrok, da sem se tako prestrašil. Mislil sem, da je gozdni čuvaj." Tretja in zadnja priča je bila neka poštena stara ženska, gospa Courtois, ki je imela malo posestvo na drugi strani gozda. Ko so jo vprašali, se je nekaj časa obotavljala, potem pa povedala: "Meni ni dosti znanega, toda kar vem, vam bom vse povedala. Ker pričakujemo v nekaj dnevih polno hišo delavcev in ker sem nameravala jutri peči kruh, sem se napotila s svojim oslom proti mlinu po moko. Mlinar ni imel moke pri rokah, toda rekel mi je, če lahko počakam, da jo bo dobil. Ostala sem torej pri njih do večerje. Okoli desete ure tsem dobila polno vrečo moke. Fantje so jo naložili na osla in napotila sem se proti domu. Bila sem že na pol pota — morala je biti enajsta ura — ko se je ob robu gozda mojemu oslu nekaj spodtaknilo, da je vreča z moko padla na tla.. Imela sem dovolj sitnosti, kajti sama nisem bila dovolj močna, da bi dvignila vrečo. Ravno tedaj je prišel iz gzoda neki moški, ki je šel prav blizu mene. Poklicala sem ga in stopil je k meni. Bil je gospod Boiseoran. Prosila sem ga, če mi hoče pomagati, in on je brez odlašanja odložil puško, pobral vrečo in jo naložil na osla. Zahvalila sem se mu. Rekel mi je "že dobro," potem je pa šel." župan je ves ta čas^stal pri vratih sobe in vršil ponižno delo vratarja ter branil vzhod radovedni in nemirni množici. Ko je gospa Courtois odšla, je župan zaklical: "Ali je še kdo med vami, kateremu je kaj znanega?" Ker se nihče ni oglasil, je zaprl vrata in rekel: "Prijatelji, sedaj pa lahko greste domov. Pravica ima sedaj besedo." Pravica, katero je zastopal gospod sodnik, je bila v tem trenotku žrtev najbolj krute razoča-ranosti. Gospod Galpin je bil ves iz sebe. Sedaj je pri mali mizi, kjer je pisal, z rokami si je podpiral glavo, premišljeval in si pretresal možgane, da najde pot iz tega labirinta. Nagloma pa vstane in. poza-bivši za trenotek svojo resnost, je vrgel masko z ledenega obraza in rekel: "Nu?" Bil je obupan in je pričakoval nasveta od navzočih. "Nu?" Nobenega odgovora. Vsi drugi so bili enako razočarani kot sodnik sam. Vsi so se hoteli otresti vtisov, katere je. povzročila toliko množina doka-zov, toda zaman. Končno, po trenotku molčanja spregovori sodnik z nekako grenkim očitanjem: "Vidite, gospodje, da sem imel prav, ko sem zaslišal Cocoleaua. h, nikar ne skušajte tega zanikati. Z menoj ste enakih misli,' v dvomih in sumničenjih, to vam berem na obraiih. Ko vam je Cocoleau orisal zgodbo zločina ko je imenoval zločinca, ste bili seveda vsi kot neverjetni Tomaži. Toda za njim so prišle druge priče in njih skupno pričevanje, ako želimo biti nepristranski, tvori strašno obtožbo, katere nikakor ne moremo prezreti." Sodnik je zopet postal mojster položaja. Po kratkem molku nadaljuje: "Gospod Boiseoran je bil brez dvoma nocoj v Valpinso-nu; to se je jasno ugotovilo. Kako je dospel sem? Skril se je. Med njegovo hišo in med Valpinsonom je dvoje javnih potov. Ena vodi iz Brechy, druga okoli močvirja. In ali se je Boiseoran poslužil ene ali druge? Ne! Korakal je naravnost preko močvirja in pri tem riskiral svoje življenje, ker bi lahko utonil ali pa postal moker od glave do nog. Ko se je vračal si je izbral temno gozdno st6zo in pri tem ni pomislil na nevarnost, da se lahko zgubi v gozdu. Zakaj je na ta način slepomišil? Prav gotovo iz vzroka, da bi ga nihče ne bil opazil. Toda koga je srečal? Potepuha Gaudrya, fanta Ri-bota, ki je šel k dekletu v vas in gospo Courtois, ki se je zakasnila na cesti radi nesreče. Vse je natančno premislil, toda previdnost mu je bila za petami." "Oh, previdnost," godrnja dr. Seignebos, — "previdnosti" Toda sodnik Galpin ni niti slišal tega medklici. Govoril je hitreje, ko je nadaljeval: "Kdaj so videli gospoda Boiscorana, da je prišel sem? Ko se je zvečerilo. "Poldevetih zvečer je bilo," je rekel Ribot, "ko je korakal preko močvirja." Torej je bil prav lahko tu ob pol desetih. Ob tej uri se zločin še ni pripetil. In kdaj so ga videli vračati? Gaudry in Courtois sta vam povedala, da ob enajsti uri. In ob tem času je bil grof Claudieuse obstreljen in Val-pinson zažgan. Ribotu je povedal, da je na potu na obisk v Brechy; spotoma je mislil streljati na cipe. Ali je to verjetno? Toda poglejmo, ko se je vračal. Gaudry je izjavil, da je zelo urno korakal, da je bil videti jezen in da je trgal listje z grmovja. In kaj je rekla gospa Courtois? Ničesar. Ko ga pokliče, se ne drzne bežati proč, kajti to bi bilo priznanje krivde, torej ji je drage volje pomagal. In potem? Njegova pot tekom prihodnje četrt ure je bila ista kot pot kmetice. Ali jo je spremljal? Ne, pač pa jo je v naglici zapustil. Šel je naprej; mudilo se mu je domov. Mislil je, da je grof Claudieuse mrtev. Vedel je, da Val-pinson gori; bal se je, da bo zaslišal plat zvona in šviganje ognja." "In vi trdite, da je to postavno zaslišanje?" vpraša dr. Seignebos. Zdravnik si je snel očala in jih hitel z vso naglico brisati. "Na kakšni podlagi je to zaslišanje?" nadaljuje zdravnik. "Na podlagi izjave nesrečnega siromaka, o katerem sem jaz kot zdravnik že uradno izjavil, da duševno nikakor ni zmožen, da bi pričal. Pamet ne zgine in se zopet vrne kot se cestna plinska svetilka zopet lahko prižge. Človek je bebec ali pa pameten. f/Aijarj. NAZNANILO il ZI111LA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je previden s tolažili svete vere po dolgi in mučni belezni za vedno preminil naš nad vse ljubljeni seprog in oče Martin Siermole Blagoptkojni je bil rojen 11. novembra, leta 1869 v vasi Gorenje Praproče, Št. Vid pri Stični na DoleJrijskem. Svojo blago dušo je ičaiHtiil diie 13. oktobra cb 11. uit zvečer ter bil pokopan iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vncbovzete na Holmci« Ave. na sv. Pavla pokopališče dne 17. oktebra, ob 9. uri dopoldne. Pokojni je bil član društva Carnicla Tent No. 1288 T. M., član društva Janeza Krstnika. št. 71 A.B-Z. Tukaj zapušča globoko žalujočo soprogo, dva sina in eno hčer ter tukaj in v stari domovini več bližnjih sorodnikov. V hvaležnof.ti se želimo najlepša zahvaliti vsem onim, ki so položili vence' na krsto našega blagcpokojncga. soproga in očeta. Naša zahvala naj velja! sledečim: Mr. Joseph S term ole, Mrs. M. Stennole, družina Frank Jereb, Frances Krance, Cilia Randall in Josephine1 Kirn, Mr. in Mrs. A. Michael, MSBie in Dave, društvo Camiola Tent No. 1288 T. M., društvo Janeza Krstnika, št. 71 ABZ, The Ford Department of Cleveland Graphite Bronze Co., Employees of Addressograph-Multigraph Co., Co-worker of the Rebuild-ing Department, Addressograph-Multigraph Co., Wcmen of The Moose, Aircraft Department of the Cleveland Graphite Bronze Co., Employees of Apex Service Department, Mr. Ed. Diskovsky. Iskrena, hvala obilnim darovalcem za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše. Naša zahvala naj velja sledečim: Mrs. Mary Princ in hčere. Mr. Jim KraH-Ntvak, Mr. in Mrs. Frank Tompzin, Mi. Charles Sutherland, Mr. in Mrs. L. « Banc. Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Mrs. Frances Kiainz, Mr. in Mrs. Raymond Samnik Jr., Mr. in Mrs. Raymond Samnik Sr. Mr. in Mrs. Frank Mathis, Mr. in Mrs. Charles Lavrlic, Cleveland Graphite Bronze Co., Mr. Michael Anziin, Margcrie Krainz, Mr. Louis Gorišek, Mis. Angela Stermole, Mr. in Mrs. Victor Mar-kovfeh. Mi. in Mrs. Frank Walter, Mrs, Jennie Verhovec, Mr. in Mrs. Sile, družina Strazisar, Mr. Joseph Glinse'k, Mrs. Mary Les-kovec. Acme Dry Cleaning, Mr. in Mts. John Pierce, Mr. in Mrs. Anton Anzlcvar, Mrs. Marie Brrdae, Mr. Jim Ncvak, družina Parents*, Mr. in Mrs. Felix Koren, Mis. Mary Intihar, Francis Novak. Mi-. Louis Kozel, Mr. in Mrs. Leo Bolko, Mr. John Grill, Mr. in Mis. Tony Rojc, Miss Josephine Krainz, Mr. Anton Zorko, Stella Wtulik, družina Koren, Mr. Frank Kcvach. Mr. in Mrs. Frank Jeran Sr.. Miss Mildred Becker, Mr. in Mrs. Frank Ferlin, Mr. in Mrs. Andrew Krainz, Mr. in Mrs. Frank Matoh, Mrs. F. Jevnikar, Mr. in Mrs. Joe Jevnikar Sr., Mr. in Mrs. Joe Ferlin Sr., Mrs. Mary Nainiger, Mrs. M. Siinoncic, Mr. Anthcny R. Kushlan, Mr. in Mrs. Louis Grmovsek, Mrs. Mary Lcskoirec, Mr. in Mis. Frank Obe'rstar, Mr. in Mrs. D. Giangiacoms, Mrs. Anna Zupančič, družina Kapelj, Mrs. Rose Urbancic, Mr. John Ivaneic, Mr. Frank Takes, Mrs. Mary Jereb, Miss Mary Jereb, Mr. in Mrs. Frank Pirc. Mr. John Maren, Mrs. Julia Struna, Mrs. John Yakos, Mr. in Mrs. John Slapnik, Mrs. Rose Yakos, Mr. in Mi'C. L. Šimenc, Mr. in Mrs. Grosel, Mrs. Mary Hrastar, družina Jce Marki, Sosedje in prijatelji, Mi-, in Mrs. L. Opalck, Mr. in Mrs. Okicki, Mr. John Se'dej. Najlepšo zahvalo naj prejmejo monsignor Vitus Hribar, Rev. Joseph Čelesnik in Rev. Francis Baraga za telažilne obiske med boleznijo, podelitev svetih zakramentov za umirajoče, opravljeno zadiišnico ter cerkvene pogrebne obrede. Iskrena hvala sosedom in prijateljem za tolažilne obiske med boleznijo kakor tudi za velike naklonjenost in pomoč ob času smrti v družini. Posebno zahvalo naj prejme J os. Termole, strič-nlk pokojnega za vse, kar nam je dobrega storil. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za lepa urejen pogreb, veliko naklonjenoht in vsestransko najboljšo postrežbo. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali za prevoz spremljevalcev na pokopališče avtomobile brezplačno na razpolago. Hvala vsem onim, ki so priSli pokojnega kropit, so pri njem čuli, nas tolažili ali ga spremili na pokopališče k večnemu počitku. Hvala vsem za vse, kar so nam ob času tuge in žalosti v družini dobfega storili. • Dragi in nezabni soprog ter dober in skrben oče. Božja previdnost To je1 poklicala k sebi, da uživaš zasluženo plačilo za dobra dela in veliko potrpežljivost med časom mučne belezni. Veliko prezgodaj) si nas ©stavil in nas pustil žalostne tavati za Tvojimi blagimi spomini. Z solzo v očesu Ti ob svežem grobu kličemo: Mir Ti bodi do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: i / URŠULA STERMOLE, soproga. MARTIN in ANTON, sinova: MARY, hči. Cleveland, O., 19. novembra, 1941. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, Prl}* I ljem in znancem prežalostno vest, da je Bog poklical k sebi in izgubili sm° I vedno ljubljeno in nikdar pozabljeno mater Apolonijo Lach ROJENA LAVRIČ ki so prevideni s svetimi zakramenti in nvrno v božjo voljo vdani po dolgi j zatisnili svoje mile oči in za vedno v Bogu zaspali dne 17. oktobra 1941 v » sti 73 let. Doma so bili iz vasi Hudi Vrh, fara Bloke. Po opravljeni sveti "^fcr« dušnici v cerkvi sv. Vida so bili položeni k večnemu počitku dne 21. ° 1941 na Calvary pokopališče. . _1 11 Tem potom se želimo globoko hvaležni prisrčno zahvaliti Rev. Tho"1,® z„ podeljene svete zakramente in Rev. Edward Gabrenja za molitve ob k«11 j..^, spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopa' {u. ter za opravljeno slovesno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Ena ^ di Rev. John L. Kelly in Rev. Max Sod j a za asistenco pri sveti maši.^ "r hvala tudi Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za navzočnost pri sveti maši. ^ Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so jih obiskovali v bolezni ter jf^efl1' so nam bili v tolažbo v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih kakor tudi ^e j ki so jih prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udelez"' maše in pogreba. , j i !afjii P0' razpolago pri pogrebu. Nadalje se želimo prisrčno lepo zahvaliti družnice št. 21 SŽZ, društva Srca Marije (staro), društva Sv. Marije ne št. 162 KSKJ, društva Jutranja zvtezda št. 137 ABZ, ki so se udeležili »^jlr molitve ob krsti pokojne in jih tako lepo spremile do groba. Ravno tak° j p želimo ravno tako prisrčno zahvaliti. Preljubi jena in nikdar pozabljena draga mati, žalostna so naša srca k^ ni več med nami. Ko smo zadnjič gledali Vaš mili obraz, nas je tolažila eC. sel, da se je dokončalo Vaše težko in dolgo trpljenje in legli ste izmučeni .fl0 ženem večnem počitku. V ljubezni in hvialežnosti Vas bomo ohranili v^ sladkem spominu in za vsa Vaša dela in skrbi prosimo ljubega Boga, . Vam. on sedaj obilno poplača ter Vam podeli večni mir in nebeška luč naJ sveti. * ( Žalujoči ostali: p j MARY poroč. Modic, ANNA poroč. ZUPANČIČ, LEONA poroč. BLATN DOROTHY LACH, hčere FRANK, ANTHONY in JOHN, sinovi JOSEPH MODIC, ANTHONY ZUPANČIČ, JOSEPH BLATNIK, *etje BETTY in ELSIE, sinahe, ter vnuki in vnukinje i La Zapuščajo v stari domovini žalujočo sestro Nežo Pakiž in brata Anton Cleveland, Ohio, 19. novembra 1941. ^