Naročnina listu: =
Celo leto	.	.	K	10*—
Pol leta	.	.	„	5*—
Četrt leta	.	„	„	2*50
Mesečno	.	.	„	l*—
Zunaj Avstrijo: ===== Celo leto	.	.	K	15* -
Posamezne številke s 10 vinarjev. :s
Inserat! ali oznanili
se računijo po 12 vinarjem od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih Velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
			
Uredništvo in upravni šiv o : Maribor Koroška utica 5. — Telefon St. 113.	Neodvisen političen list	za slovensko ljudstvo.	Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Nj. •e, in kr. apostolsko Veličanstvo naš prt s vi tli cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo:
Ljubi grof Stiirgkh!
Odločil sem se, naročiti ministru Moje hiše in za zunanje zadeve, da naznani kraljevi srbski vladi, da je nastopilo med monarhijo in Srbijo vojno stanje. V tej usodepolni uri je treba, da se obrnem na svoje ljube narode. Zato Vam naročam, da razglasite priloženi oklic.
Išl, dne 28. julija 1914.
Stürgkh 1. r.	Franc Jožef 1. r.
Mojim narodom!
Najiskrenejše sem želel, da bi leta, ki mi jih je Bog v svoji milosti določil, posvetil delom miru in da bi svoje narode obvaroval pred težkimi žrtvami in bremeni vojske. Vendar božja Previdnost je hotela drugače.
Postopanje sovraštva polnega nasprotnika me sili, da v varstvo časti svoje države, v obrambo njenega ugleda in moči, v zaščito njene posesti do dolgih letih miru primem za meč.
V	svoji nehvaležnosti je kraljevina Srbija le prehitro pozabila, da so jo moji predniki in jaz že od prvega početka državne samostojnosti do naj' novejše dobe podpirali in pospeševali, ter je že pred leti stopila na pot odkritega sovraštva nasproti Avstro-Ogrski.
Ko sem po treh desetletjih blagoslovljenega dela v miril v Bosni in Hercegovini svoje vladarske pravice raztegnil tudi na ti deželi, je ta moj korak v srbski kraljevini, koje pravice s tem niso bile prav nič prikrajšane, povzročil vzbruhe nebrzdane strasti in najbolj zagrizenega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe pravice močnejšega ter je z najskrajnejšo prijenljivostjo in milobo zahtevala od Srbije samo to, da zniža svojo vojno na mirovno stanje ter obljubi, da bo zanaprej hodila pota miru in prijateljstva.
V	istem duhu zmernosti se je moja vlada, ko se je pred dvema letoma Srbija vojskovala proti turški državi, omejila na to, da varuje najvažnejše državno-življenske pogoje. Temu postopanju se ima Srbija prvi v vrsti zahvaliti, da je dosegla vojni namen.
Upanje, da bo srbska kraljevina uvaževala potrpežljivost in miroljubnost moje vlade in držala	dano	besedo, se ni izpolnilo.	#
Vedno višje plamti sovraštvo zoper mene in mojo vladarsko hišo, vedno bolj odkrito stopa	na dan stremljenje, s silo	odtrgati	neločljive	dele
avstro ogrskega ozemlja.
Čez mejo sega zločinsko početje, ki hoče na jugovzhodu države izpodkopati temelje državnega reda, v ljudstvu, kateremu posvečam z očetovsko ljubeznijo vso svojo skrb, omajati zvestobo do vladajoče hiše in do domovine, zapeljati doraščajočo mladino ter jo nahujskati k zločinskim dejanjem blaznosti in veleizdajstva.
Vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, koje strašen uspeh je mene in moje zveste narode zadel v srce, odkriva daleč vidno krvavo sled onih tajnih spletkarij, ki so jih iz Srbije razpletli in vodili.
To neznosno početje se mora zajeziti, neprestanemu izzivanju Srbije se mora napraviti konec, ako	hočemo, da se ohrani	čast	in	ugled	moje	dr-
žave nedotaknjena ter se njen državni, gospodarski in vojaški razvoj obvaruje Jieprestanega motenja.
Brezuspešno je moja vlada še zadnjikrat poskusila, da bi z mirnimi sredstvi dosegla svoj cilj ter Srbijo nagnila z resnim opominom k pameti.
Srbija je zavrnila umerjene in pravicoljubne zahteve moje vlade in odklonila, da bi izpolnila iste dolžnosti, ki so v življenju narodov naraven in potreben temelj miru.
In tako sem prisiljen, z orožjem ustvariti neizogibno jamstvo, da zagotovim svoji državi trajen mir na znotraj in na zunaj.
V	tem resnem treuotku se popolnoma zavedam vse dalekosežnosti svojega sklepa, svoje odgovornosti pred Vsemogočnim.
Vse sem prevdaril in presodil! Z mirno vestjo nastopim pot, ki mi jo ko kaže moja dolžnost.
Zaupam na svoje narode, ki so se vselej v vseh viharjih zbirali v edinosti in zvestobi okoli mojega prestola in bili vsikdar pripravljeni, prenašati za čast, velikost in moč domovine največje žrtve.
Zaupam na hrabro avstro-ogrsko armado, ki je polna požrtvovalne navdušenosti.
Zaupam tudi na Vsemogočnega, da bo podelil mojemu orožju zmago.
Išl, dne 28. julija 1914.
Stürgkh L r.	Franc Jožef 1. r.
'Vojska je napovedana ! — Vojska se je začela! — Naši obstreljujejo Belgrad. — Boji
:	ob Brini.
Avstrija napovedala Srbiji vojsko1.
V torek, dne 28. julija t. L, ob 4. uri popoldne je objavil dunajski uradni list „Wiener Zeitung'- v posebni izdaji sledeče: Napoved vojske. Na podlagi najvašjega odloka Njih ces. in kr. apostolskega Veličanstva. z dne 28. julija je bila dialnes izročena kr. srbski vladi v francoskem jeziku napoved vojske, ki se v slovenskem jeziku glasi sledeče: „;Ker kraljeva srbska vlada na noto, katero ji je izročil avsiro-ogr-■ ski poslanik v Belgradu dne 23. julija 1914, m od-£ govorila na povoljiv način, se čuti c. in kr. vlada P primorano, da skrbi sama za varstvo svojih pravic •v in interesov ter se 'posluži v svrho tega moči svoje-• ga orožja. Avsjtro-0grška je tedaj od tega trenutka naprej v vojnem stanju nasproti Srbiji. Avstro-ogr-ski minister zunanjih zadev: Grof Bercht'old.
Avstrija obvešča velesile, o napovedi vojske.
Avstrijsko zunanje ministrstvo 'je izročilo v torek, dne 28. julija, vsem poslanikom tujih držav na Dunaju noto, v kateri jih obvešča, da je Avstrija napovedala Srbiji vojsko. Nota se glasi:	Pa se na-
pravi konec raznim spletkari j am, kojih izvor je Belgrad in ki so naperjene zoper nedotakljivost ozemlja avistro-ogrske države, je izročila c. in kr. vlada kraljevi srbski vladi dne 23. julija 1914 noto, v kar teri je bila 'označena cela vrsta zahtev, koje bi morala srbska vlada sprejeti v 48 urah. Ker kraljeva srbska vlada na to noto ni odgovorila na zadovoljiv način, se čuti c. in kr. vlada primorano, da 'skrbi sama za varstvo svojih pravic in interesov ter se v svrho tega sklicuje na moč svojega, orožja. Avstro-Ogrska, Jd je izročila v smislu člana. 1 haških uo-ločil z dne 18. oktobra 1907 kraljevi srbski vladi napoved vojske, se smatra od tega. časa naprej kot v vojnem stanju s Srbijo.
O tem (obvešča c. in kr. ministrstvo zunanjih ':-v,tvo s pripombo, da se bo ravna-, dobo sovražnosti po haških đo-izjave v Loridonu, če se bode i-teh določilih tudfi srbska vlada 3 naproša, da o tem takoj obvesti
1'rvo ut uvalio poročilo z bojišča.
*	Dne 29. jul.
Uradno se poroča iz Dunaja, da so Srbi v sredo, dne 29. t. m., ob eni uri zjutraj, rafzdejali most med Zemunom in Belgradern. Naša pehota in artilerija je nato v zvezi s podonavskimi monitorji streljala na srbske pozicije onstran mosta. Srbi su se po kratkem boju umaicnili Naše izgube so malenkostne.
Včeraj, dne 28. t. m., se je posrečilo nekemu majhnemu oddelku pijonirjev v zvezi z moštvom fin. straže zavzeti dva srbska parnika, ki sta bila polna min in streliva, Pijonirji in finančne straže so po kratkem, a vročem boju premagali srbsko moštvo na ladijah, katerega je bilo mnogo več kot našega, se polastili parnikov z vsem nevarnim strelivom in ju v spremstvu dveh naših donavskih parnikov odpeljali.
Kako so Srbi razstrelili most.
Majdžarski list „Az Est“ priobčuje podrobnosti, kako so Srbi razstrelili most med Belgradom in Zemunom. (Tako pripoveduje:
Most se je do prve sohe , razrušil in podrl v vodo. ’Razstrelitev, se torej ni popolnoma posrečila. Most je sicer za železnične vlake neraben, toda za infanterijo še bo vedno rabljiv,.
Iz belgrajske ^strani so odgovarjali1 ‘na strele avstro-ogrskih čet.
Razpoloženje v Zemunu je navjdušeno. Toda prebivalstvo opravlja mirno vsakdanje posle. Med častniki vlada veselje in ponos, da jim je dana priložnost, nastopiti z orožjem za svojo domovino. — Tudi razpoloženje med vojaštvom je izvrstno.
Drugo uradao poročilo z bojišča.
Dne 30 julija.
Kakor ni bùio drugajče pričakovati, so bili dosedanji dogodljaji na bojišču le neznatne praske.
Opetovano so streljale avstrijske in srbske patrulje ob' obrežju Donave druga na drugo, toda izgube so bile le malenkostne.
Nekoliko resnejšega, 'značaja so bili majhni boji ob mostu v Zemunu.
V noči od torka na sredo so razstrelili Srbi, kakor se je že poročalo, savski mos|t, toda vspeh ni
bil zadovoljiv 'Srbska, prizadevanja, razstreliti most popolnoma, so pa naše predstraže s pomočjo artilerije, tudi one iz ladij, preprečile.
Pri Progoni ob Savi je hotela neka iregularna srbska četa, broječa 50 do '60 mož, priti čez reko, toda čuječnost naših predstraž je to preprečila,
Konečno se je * posrečilo naši artileriji, ki se je nahajala ob obrežju nasproti Vielikemu Gradišču, u-ničiti dva sovražna parnika.
Pri tej priložnosti se naglasa, da bo jiavnost o važnejših dogodkih na bojnem polju po uradnih »poročilih vedno obveščena.
(Dostavek uredništva: Progor je avstrijska vas tik 'ob levem bregu Donave na južno-zahodni strani Zemuna,. Gradišče je pa vas iv Srbiji, tj ki leži ob desnem bregu Donave vzhodno od Belgrada.
Tretje uradno poročilo z bojišča.
j A	Dne 30. julija.
Tako okoli polnoči se je zaSčelo na belgrajski strani po daljšem miru streljati iz strojnih pušk, na kar so začeli naši monitorji mesto obstreli avali. Ob
1.	uri po noči »e vsled najšega obstreljevanja zletela v Belgradu ena, smodnišnica v, zraik. Danes pri jutranjem svitu so Srb» na novo poskusili razstreliti savski most, a zopet brez vspeha. Na pol razdrta soha, se ni popolnoma razrušila. Ker se je iz carinskega urada; streljalo na (naše vrsSe, obrnili so se naši topovi proti temu poslopju, na kar je bilo že v kratkem času razsuto.
Kmalu na to se je zopet slišalo streljanje, iz pušk. Ob enem je v Belgradu izbruhnil na več krajih ogenj. Srbi »so še večkrat i poskusili popolnoma razdreti most, pri Čemur 'so naši vjeli 16 Srbov, ki so se odvedli v Petrovaradin.
Raznašajo se govorice, da so se pojavili v Novi Srbiji v velikem obsegu nemiri. Nesrbski prebivalci se branijo (vstopiti v srbski armado, tako da naslanjajo pri zbiiranjh polkov velike težkoče.
Zasebno poročilo o obleganju Belgrada.
Dunajskemu listu „Neues Wiener Tagblatt“ se brzojavìja dne 29. t. m. (sreda,):
Ob 5410. uri po noči: Močan bojni grom se nadaljuje.
Ob 12. uri po noči:	Položaj se ni nič izpre-
menil	v
Ob 1. uri po noči: Pred eno uro so Srbi nanovo poskušali, da bi popolnoma razdrli most črez Savo. V svitu metalcev luči iz enega donavskega monitorja, ki je razsvetljeval srbski del mosta, so se zapazili veliki oddelki srbske jaiianterije, ki so se pomikale proti deloma razdrtemu mostu. Naše) topni-čarstvo obsipal sovražnika s pravcatim dežjem grap nelov, infanterija pa pomaga z ognjem iz strojnih ijn navadnih pušk. Srbi imajo velike izgube, a naše vrste niso mnogo trpele. Srbsko obrežje in mesto Belgrad se z našimi metalci luči žarko razsvita.
Ob 2. uri po noči: Ravnokar je zletelo bel-grajsko skladišče za smodnik v zrak.
Pri spopadu ob savskem mostu smo vjeli 20 srbskih vojakov1 ter jih odviedli v trdnjavo Petrova-radin. Tildi tukaj zaostali ’Srbi so se spravili v to trdnjavo.
Četrto uradno poročilo z bojišča.
Varstvena črta nalših čet ob Drini se je z majhnimi spopadi pririla do glavne struje Drine.
Na avstrijski strani je en 'mož m)rtev,, na srbski strani kakih 10 mož mrtvih.
Srbske bande so brez vspeha poskušale vznemirjati Bjelino. (Bjelina je bosapn^ko mesto, ki leži nasproti srbskemu mestu 'Šabac.)	j
Stališče evropskih vlad ob vojski.
Boj se ne bije samo ob Belgradu in ob' Drini, na pravem bojišču, 'ampak tudi v evropskih kabinetih. Vse vlade so več ali manj zainteresirane. Na strani Avstrije stoji trdno in neomajno Nemčija, ki je že vnaprej odobrila avstrijsko nota, ki jo je poslala Avstrija kot ultijmajtum Srbiji. I| ali5 j a, je naša zaveznica in se do zdaj vede pravilno. Ona je itak zaposlena v, Libiji, kjer še ima vedno praske z Arabci. Zato ima tam do 100,000 vojakov. Nevtralno stališče zavzema Švica in Spajnija, kji nimata neposrednih povodov se vtikati v ta 'razpor. Ravno tako Belgija, Holandsko, Dansko ter Norveško. Vendar
so vse te države na pozor i£ču, Dialpaišnji telegrami
n.	pr. poročajo, da je Španija koncentrirala svoje brodovje. Ravnotako je danska mornarica mobilizirala rezervne letnike, 'Za nas ugodno stališče fcav-zema Švedska, ki je nasprotnica Rusije, ker ji je ta ugrabila svoj čas Finsko. Zato je vpoklicala rezervne letnike 1890 in 1891. „Pesti Ujszag“ prinaša celo senzacione'lno vest, da Je med trozviezo (Avstrijo, Nemčijo, Italijo) in Švedsko došlo do zveze.
Naša naghujša nasprotnica je R u s i j : ' Za njo gre precej ozko 'F r ai n c i j a, Posredova io u-logo ima Anglija. Te tri države ' imajo 1 amreč svoj trojni sporazum. Z!ato se Francija in Anglija! o-zirata na, želje Rusije, Anglija se še dozdaj pošteno trudi, ' da ne pride do svetovne vojske, ampak da Avstrija! sama kaznuje predrzne Srbe.
B a 1 k aj n s k e države! imajo različno star lišče. Crnagora je seveda, s Srbijo in ji je dolžna z vojsko pomagati. Vendar še Crnagora ni niti ’diplomatskih vezij z Avstrijo pretrgala. Grčija je zaveznica Srbije. Dolžna j,i ni pomagati z vojsko že vnaprej. Vendar bo šla v 'ogenj zoper nas, ako bi na pr. Bolgarija, napadla Srbijo, Rumunijai je prijateljica Srbije in Rusije, dasi je Avstrija do zadnjega časa za to državo veliko žrtvovala. Bolgarija je nasprotnica Srbije. Z mavldušenjem pozdravlja avstrijske državljane), ki gredo iz Bolgarije . na Avstrijsko pod orožje. Srbija se je boji, da ji palde zahrbet in odvzame bolgarsko Macedoni jo,, ki so jo ji Srbi od-jedli v drugi balkanski vojski- Bolgarski listi pišejo za to, da naj Bolgarija zahteva, od Srbija za nevtralnost odškodnino v tem, da, 'dobi Bolgarija nekaj Macedonije od Srbov. Turčija ostane nevtralna, dokler ne posežejo vmes (druge balkanske države.
Rusija še premišljuje.	;
Angleški listi pravijo, da je Rusija zadovoljna z angleškim predlogom, ki posreduje pri Velevliastih, da se vojska omejli sadno na Avstrijo in Srbijo. Toda .nihče ne verjame, da je Rusija s tem označila, že definitivno svoje stališče. Nasprotno kažejo vsa znamenja, da še Rusija vedno premišljuje, kaj bi počela, : !i bi : dala povod za svetovno vojsko, ali pa bi pust ’a Srbijo svoji usodi.
Nekateri listi so prinesli poročila, da je Rusija m bilizlrala 16 vojhih korov. ;Iz 'Petrograda pa se urad m poroča, da vojaške oblasti niso nič odrejdile, kar bi Imelo znak .mobilizacije. Povelja, ki so se izdala, imajo le defenzivni značaj varnostnih odredb! Odri Ibe glede mornarice so isiotglko tudi samo varnost' e odredbe. Mobilizacija pa se še ni nikjer v Rusiji odredila.
V Petrogradu in Moskvi so velike ljudske množice dne 28. julija po mestnih ulicah odločno manifestirale zoper vojno vmešavanje Rusije v avstrijsko-srlisko vojsko.	j
Naš cesar.
Cesar zapusti Ischl in se vrne na Dunaj.
Drugič že mora prekiniti sivi starček svoje bivanje v Ischlu, kamor je šel, da bi se okrepčal in utrdil za nadalnje delo po preslani težki bolezni. Kakor je pohitel neposredno po sarajevskem zločinu potrt na Dunaj, tako hoče tudi sedaj, ko je izbruhnila groza vojske, bivati na Dunaju, v središču svojih narodov.
Globok! in veličasten Je utis, ki so ga naprav vile cesarjeve besede v oklicu mafcl vsemi narodi širne Avstrije. Navdušene mainhfestacijie za vojsko, ki so se vršile te dni po vseh avstrijskih mestih, osobito na Dunaju in v Budimpešti, so dokazale, da z vso pravico zaupa : naš ljubljeni Vladar . svojim narodom, ki so bili vedno in so ravno tako še danes zbrani okoli njegovega prestola v edinosti in zvestobi. In sivolasi naš vladar? Izraizil jje takoj, ko se je vojska napovedala, 'srčno željo, da, hoče tudi on.odpotovali naboji š č e, Kakjor poročajo dalje iz dvornih 'krogov, I so ga le težko pregovorili, da je opustil'to namero. Na, vsak način pa se je odločil viteški naš vladar, 'daj gre prej ali slej v Budimpešto, da bo bližje bojišču, da bo bjližje svoji tako ljubljeni armadi. Za sedaj bo bival nekaj časa, na Dunaju, kamor je že dospel vjčeraj, v četrtek, dne 30. t. m.
Cesar prišel na Dunaj.
Dne 30. t. m. je prišel cesar Franc Jožef z nadvojvodom Karolom Franc Jožefom na Dunaj., K sprejemu se je zbrala ogromna množica. Korporativno so prišla, vsa veter an ska, idr uštVa, gasilna društva., mladeniške k veze, kajdetfi, šolski otroci, tramvajski uslužbenci itd. Navzoči so bili ministri Hei-nold, Forster, Zenker, žena1 ministra Berchtolda itd. Dunajski župan WedsÉirchner je imeli prisrčen pa-
2WBT 1 Jutri Izide nnsfihna izdaja „Straže“ ob
uri popolile.
tniotičen nagovor. Cesar je odgovoril, da je- ganjen od »vsestranskega patfriotiönega navdušenja, da iz tega dobiva prepričanje, da je bil njegov sklep pravi. Ko je zaklical Weiskirchner „ihoch!“' na cesarja in prestolonaslednika, so 'se razlegaili klici od množice do množice. Ko je šel pesar v gra|d ’ so godbe zaigrale cesarsko pesem, ki so jo prepevali vsi navzoči odkriti. Cesar je svežega zdravja, nikajke u-trujenosti ni bilo pri njem opazovati pri različnih nagovorih.
Cesar opominja k molitvi.
Predno je šel cesar dne 30. t. m. iz Išla na Dunaj, je bil zjutraj pri sv. maši. Ko se je poslavljal v Išlu od župnika Stadlerja, mu je rekel: „[Molite pridno za armado!“ Župnik je odgovoril: „To bomo vsi gotovo storili.“
Navdušenje v Avstriji.
Manifestacije za vojsko.
Po celi Avstriji vlada veliko navdušenje za vojsko. Z veseljem gredo naši vojaki v boj. V velikih mestih se vrše krasni obhodi po mestu. Na Dunaju prirejajo vgak 'dan take manifestacije. Tisoči in tisoči gredo zraven, ki se ustavljajo pred vojnim ministrstvom, pred spomenikom feldmaršala očeta Radecjtiega, pred dunajsko mestno Hišo. Dne 29. t. m. je hodil med to množico tudi nadvojvoda 'Franc Salvator, civilno oblečen, s črnim klobukom na glavi, tako da ga ljudje/ niso spoznali. Pri tem je prišel večkrat v gnječo, pa vseeno \je vstrajal nad celo u-ro. Dvorna straža ga je nazadnje spoznala, mn salutirala, na kar se je vsedel med navdušenimi klici na, bližnji avtamobjl in se odpeljal na dom.
V	Ljubljani so imeli velikanski sprevod, ki se je ustavil pred hišo 'deželnega predsednika Schwarza, Tam je govoril iz sredine množice poslanec In podpredsednik državnega zbora, zdai rezervni nadporočnik, vitez Pogačnik in predsednik dežele, Schwarz. Pred deželnim* dvorcem iz množice dr, Natlačen, v i-menu dežele odbornik dr. Lampe. Pred mestno hišo župan dr. Tavčar. Navdušenje je bilo nepopisno. Med petjem cesarske pesimi so častniki križali sablje. Pozdravljali so manifestanti zlasti tudi pesem, ki jo je igrala godba:
Mi smo vojaki korenjaki,
Kako nas gledajo ljudje.
Pa pravijo, da šmo junaki,
Ki se nikogar ne boje.
Nazadnje so šli manifestanti pred stolno cerkev, kjer je bila zbrana vsa stolna duhovščina, in je imel kanonik Kolar navdušen govor ter je zbrane vojake nazadnje blagoslovil stolni prošt z Naj svetejši m.
V	Mariboru je vsak večer mirozov, Godba igra domoljubne komade, množica pa jo spremlja s patri-jotičnimi klici.
Dne 29. t. m. zvečer so šli m ar if està n t' mimo knezoškofijske palače. Prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik je stopil k oknu ter nagovoril manifestante v vzoritem patriotičnem govoru, ki je elektrizi-ral zbrano množico.
Tudi iz drugih mest poročajo o enakem navdušenju. V mešanih mestih, h. pr. v Puljp, se pozdravljajo Slovani, Italijani in Madžari ter skupno manifestirajo za vojsko. Narodnostni medsebojni boj povsod počiva, vse pozna le enega skupnega sovražnika na jugu. Gremo v resnici v boj po cesarjevem geslu: „Z združenimi močmi!“
Aristokrata gresta pod zastavo
„Neues Wiener Tagblatt“ javlja:	Predsednik
gosposke zbornice, knez Alfred Wfindischgraetz, ki je major v evidenci c. kr. deželne brambe, se je piri ministru za deželno ‘hrambo pl. Georgiju prijaivil za dobrovoljno vojaško službo v ifrontb Knez je v 61. letu svoje dobe. — Tudi član. gosposke zbornice knez Karol Auersperg se je odločil, ' da pojde s svojim, hkratu k četam pozvanim sinom pod orožje. Knez Karol Auersperg je v 54. letu svoje dobe. tOče tega Windisch-Graetzia je bil slavni vojskovodja leta 1848, tovariš slavnega Radeckega in hrvatskoga bana Jelačiča. Vojaki so te.tri vojskovodje neizmerno ljubili ter nosili s seboj znake z začetnimi črkami teh treh mož: J. R. W.
Srbija je kriva!
Srbija zakrivila krvoprelitje.
Obtožnica našega ; zunanjega urada vsebuje : Avstriji .'sovražno rovarenje ;pod zaščito srbske vlar de, — „iNarofdna Obrana“, ustanovljena od srbskih generalov!, pod zaščito srbskega zunanjega urada. — Izvežbanje četašev po srbskih častnikih. — Trimesečni tečaji za metanje bomb, za umore, za razdirar nje železnic in polaganje min. — Boj z ognjem in mečem za uničenje Avstrije. — Slavlje srbske vzgoje: Umor avstrijskega prestolonaslednika in njegove soproge.
Okrožnici, katero je poslala avstrijska vlada velesilam, je pridjano tudi obširno utemelievanje z dokajzilnimi prilogami. V tem obzirnem utemeljevanju, ki je sedaj znano, se navaja,, da je Srbija strastno stremila za tem, da bi odtrgala od monarhije jugoslovansko ozemlje. To Avstriji sovražno rovarenje, ki je bilo prvotno tajno, za časa aneksijske krize pa je postalo javno, se je vršilo pod zaščito srbske vlade. Proti naši monarhiji je v prvi vrsti hujskalo ono srbsko časopisje, ki je podpiralo in širilo stremljenja .„Narodne Obrane.“ Isti smoter so razun „Narodne Obrane“ zasledovala tudi nekatera druga srbska društva. Glavni širitelj in hujskajoče agitacije zoper Avstrijo je pa .„Narodna Obrana.“' {Njegovi P evi ustanovitelji so bili sapii prekucuhi. Društvo jp ščitil srbski zunanji urad, njegovi glavni ustanovitelji so pa bili srbski častniki in državni dostojanstveniki. General Jankovič, bivši ministri: Jovanovič, Dadovič in Bulovič, ravjnatelj državne tiskarne Da-čič ter sedanja majorja Tankosič in Milan Pribiče-vič so bili pri ustanovitvi glavni udeleženci.
Glavna naloga društva je bila. zbirati in 'obo-roževati čete prostovoljcev za boj zoper Avstrijo.; In kakor je dognano iiz izpovedb prič v sarajevskem u-moru, so najeli v, naši državi posebne 'voditelje četašev. Izvežbanje teh voditeljev se je vršilo v posebnih šolah pod vodstvom srbskih častnikov. Trimesečne tečaje v teh šolah so nadzorovali srbski generali in stotniki. Kiakšne cilje in namene so zasledovali ti zavodi zločincev, je razvjdno iz dokazanega dejstva, da so se v teh šolah za zavratne morilce vežbali mladi ljudje v metanju bomb, razstreljevanju železnic, mostov in predorov ter polaganju min. Učenci teh zločinskih šol so svoje vspehe že tudi dejanski pokazali v Bosni in Hercegovini z raznimi napadi na visoke vladne osebe, posebno pa z umorom prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu.	,
Tukaj se nam odpira grozen prepad, ki je požrl ponos naše monarhije, prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo.. Človeku se krči srce, če pomisli, da sta bila prestolonaslednik in njegova soproga največja žrtev zločincev iz teh šol.
Srbija je pletla tajne niti vseh jugoslovanskih deželah naše države in iskala med prebivalstvom izdajice lastjiie domovine, Največji agitator je bilo srbsko časopisje in nič hnanj, kakor 31 srbskim časopisom je morala avstrijska vladaf odtegniti poštni debit v monarhiji. Ni niti enega kazenskega paragrafa, tičočega se razžaljenjai osebe vladarja, Članov cesarske obittrÜT rer nhdütaaclfi v crei h i-*o ve, katerega bi še srbsko časopisje ne bilo dotaknilo. V prilogi je navedenih le nekaj Jakih cvetk iz srbskega časopisja. Ne da bi se podrobneje navajalo še vseh teh izjav javnega mnenja Srbije potom njenega časopisja, bodi omenjeno Samo to, da je pisalo srbsko časopisje med drugim tudi, da smatra Srbija — priklopitev Bosne in Hercegovine h Avstriji — 1 če-praiv je to svoj čas sama pripoznala — kot na ‘Srbiji storjeni rop. Slično in še ostreje so pisali vsi srbski listi, Še celo poluradna „'Samouprava“ v, Belgradi
Nadalje se navaja, da je bil napad Bogdana Zerajiča na deželnega Šefa bosanskega, feldcajgmoj-stra Varešanina leta. 1910, sad ideje Krapotkina. in tega napadalca je slavilo vse srbsko časopisje kot „narodnega junaka.“
Narodna Obrana je’ po svojih zaupnikih skrbela, da se je velesrbsko časopisje, utihotapilo v Avstrijo. To v Avstrijo utiho,topljeno srbsko časopisje je pripravljalo v širokih ljudskih masah ugodna tla za Avstriji sovražna društva. Narodna. Obrana je bila središče teh društev. Duh te zločinske družbe veje iz njenih društvenih poročil, ki pravijo, da je treba neumornega dela, češ, Avstrija ' hoče oropati Srbijo prostosti in jezika, je tedaj neobhodno potrebno. bojevati se zoper Avstrijo, kot najjvečjo sovražnico Srbije, š puškami in topovi in se pripravljati z vsemi sredstvi na ta boj, da se osvobode one dežele, v katerih prebiva 7 milijonov pod tujim jarmom stokajočih Srbov (?!?), Zja ta stremljenja so tudi delovala 'Narodni Obrani sorodna društva, kakor društvo „.'Sokol“ v Kragujevac». Tudi tem drušifVom so načelovali častniki,, profesorji in državni uradniki.
Srefdstvo te agitacije so bila tudi predavanja o velesrbstvu po sosednjih pokrajinah. V oklicih, teh predavateljev so Vedno označevali Avstrijo kot največjo sovražnico Srbije ter opominjevali prebivalstvo za predpriprave za boj z monarhijo. Pod ' pretvezo skupnosti interesov in kulture so ta društva v Srbiji iskala stika z srbskimi društvi V, naši državi. Tudi preiskava povodom ponesrečenega napada na hrvaškega bana Skerleca je dognala, ! da se je šlo za zaroto. Zločinska agitacija je bilja v zadnjem času osredotočena na osebo umorjenega prestolonaslednika, katerega je velesrbska propaganda smatrala za najveČjega sovražnika velikosrbskega t gibanja.
Za denarna sredstva teh organizacij ; in njih stremljenj je skrbela Srbija», zapeljana 'mladina monarhije je pa bila namenjena za izpeljavo teh ^junaških činov.“
Spomenica konča: ' „;T|e ž k d krivdo si je na1 ram e k r a l(ij e y a srbska je vse t o p r i' p u s t i ll a.“
a
Srbski odgovor na avstrijsko noto.
Srbski odgovor na noto naše vlade se glasi, kakor javlja korespondenčni biro, tako-le:
Srbska vlada je sprejela noto c in kr. vlade dne • 23. julija in je prepričana, da bo njen odgovor razpršil vsako 'nesporazumljenje, ki bi ogrožalo prijateljske sosedne odnošaje med aivsitro-ogrsko monarhijo in kraljevino Srbija
Kraljevska vlada se zavieda, da se nasproti ve-hki^ sosedni monarhiji niso pri nobeni priliki! ponavljali oni protesti, ki so se svojječaisno izražali tako v skupščini, kjakor tudi v izjavah in i ukrepih odgovor-nih zastopnikov srbske države in ki so se končali z izjavo srbske vlade z dne 18. marca 1909, takisto tudi, da 'ni nobena srbska, vlada ali kak drugi organ poskušal spremeniti v Bosni usitvajrjenega. političnega in pravnega položaja. Kraljevska vlada konšta-tuje, da se c in kr. vlada v tem oziru ni pritoževala, ! izvzemši slučaja z 'neko učno knjigo, glede katere je dobila c in kr. vlada) popolnoma' zadovoljiva pojasnila. Srbija je med balkansko krizo v Števiinih slučajih dokazala svojo miroljubno in zmerno politiko in samo Srbiji 'in žrtvam, ki jih je doprinesla iz£ ključno v interesu evropskega miru, se je zahvaljevati, da je bil ohranjen mir.
(Avstrijska vlada odgovarja na to: Kraljevsko srbska vlada se omejuje na to, da se od izjavo 18. marca 1909 od strani srbske viable in njenih orgaj-nov ni zgodil poskus izpremeniti stališča Bosne in Hercegovine. S tem vedoma spreirtinja podlago naše demarše, ker 'nismo trdili, da je ona ali njeni organi v tem oziru oficijelno kaj storila. Naša, pritožba meri na to, da vzlic citirani noti prevzetih dolžnosti _ ni izpolnila! in ni zatrla proti teritorijalni integriteti naperjenega gibanja. Njena dol|žnost je bila, premeniti vso smer politifke in stopiti z Avstro-0 grško v prijateljsko razmerje, pa ne samo oficijelno pripadnost Bosne k monarhiji ne dotakniti.)
Kra,Ijevska vlada se ne more delati odgovorno za izjave privatnega. značaja, kakor so časopisne izjave • in članki, ki so v vseh državah docela navadni pojavi in ki se v splošnem) odtegujejo državni kontroli. To tem manj, ker je kraljevska vlada pri reševanju raznih vprašanj, ki so se pojavila med Srbijo in AvsifrorO,grsko,' dokazala veliko popustljivost, s čemer se ji je posrečilo,, velik del teh vprar šanj rešiti v prilog napredku obeh sosednih 'dežela,
Avlsttrijska vlada odgovarja na to:	srb-
ske vlade, da imajo izjave časopisja i društev privaten značaj ter ne stoje P kontrolo, je v nasprotju z uredbami modi
tó-ftcscrpTSpjr-tn—ü’i Li 51- v a~ Ven—)uiuju~ Jarv r-rf
čaj, postavlja pod javno nadzorstvo. Tu redbe poznajo tako nadzorstvo. Proti srbs rečeno očitanje se nanaša na to, da ji opustila nadziranje časopisja in društev, w znala njih, naši državi sovražne namene.)
Kraljeva vlada je bila vsled tega bopčstno, pi, senečena po trditvah, da bi se bili tudi srbski državljani udeležili priprav za atentat, izvršen v Šaraj e vin Pričakovalo je, da bo povabljena, naj se u-deleži izsledovajnja zločincev in je bila pripravljena, da 'dokaže svojo popolno korektnost z dejanji, postopati proti vsem onim osebam, na katere bi bila o-pozorjena,
(Avstrijska vlada odgovarja na to: Ta trditev, je nepravilna; srbska vlada je Mia natančno podučena, da leti sum na čisto gotove osebe* in ni bila samo v položaju, nego tudi po lastnih poštovah dolžna uvesti takoj preiskavo, ni pa v tem slučaju ničesar storila.)
V smislu želja c. in kr. vlade je kr. vlada torej pripravljena, izročiti sodišču ne glede na sivin in dostojanstvo vsakega srbskega državljana, glede Katerega se 'ji bi podali dokazi za njegovo sokrivdo pri sarajevskem zločinu. Zlasti pa se obvezuje, da bo na ‘prvi strani uradnega lista dne 26. julija dala objaviti to-le enuncijaeijo:	„Kr. srbska Vlada obsoja
vsako . propagando,! ki bi bila naperjena proti Ayr stro-ögrsld, to se pralvi, vsa stremljenja, ki merijo na odcepitev posameznih dežel, od aVstroogrk/e monarhije in Odkritosrčno obžaluje žalostne posledice
teh zločinskih mahinacij.
(Avstrijska vlada odgovarja na to: Nasse zan-teve se glase: „Kraljevska srbska vlada obsoja proti Avstro-iOgrski naperjeno propagando • • •
Od kraljevsko srbske vlade ‘lzpremenjena od nas zahtevana izjava) hoče reči,' dal taka proti Avr stro-Ogrski naperjena propaganda ne obstojia, ab ,a ji ni znana. Ta formula je neodkritogrčna m zab-bt-na ker si 'srbska vlada rezervira a tem za, pozneje zeovor češ da ni sedaj obstoječe propagande s to SSÄSA» ter ‘e „i priznala tot «h.,, sovražne iz česar bi mogla nadalje izvajali, da m Ä zatreti propagande, H bi bto enaka se-
»altovska vlada obžaluje, da bi glasom spo-ročila c in kr. vlade sodelovali gdtovi srbski častniki in funkcijonar ji pri ravnokar omenjeni ‘propagandi in da bi ti s tem ogrožali prijateljsko-sosedne od-nošaie katere upoštevati se je kraljtevska vlada z izjavo’z dnef 31. marca 1009 natjslovesnejše zave-
Zala (Avstrijska vlada odgovarja na to: Od nas zahtevana formulacija se je glasila: „Kraljevska v ^ da obžaluje, da, so srbski 'častniki in funkcijonarj sodelovali . .
Tudi s to formulacijo in nadaljnjim pristavkom oglasom sporočila c. in k!r. vlade“ zaisleduje srbska vlada že zgoraj označen namen;, ohraniti si za bodoče prosto roko.)
Vlada, ki obsoja in zavrača vsako misel ali poskus vmešavanja v usodo prebivalstva kateregakoli dela Avstro-Ogrske, smatra za svojo, dolžnost, prav izrečno opozarjati častnike, uradnike in vse prebivalstvo kraljevine, da bo v bodoče postopala z najskrajnejšo ostrostjo proti onim osebam, ki bi zakrivile taka dejanja.
To izjavo bo njegova kraljevska visokost prestolonaslednik Aleksander v dnevnem povelju, ki ga bo izdal v imenu njegovega veličanstva, sporočil armadi ter obja'vil v naslednji številki srbskega uradnega lista.
* * , . ;
V	tem neodkritem tonu se nadaljuje in končuje
srbski odgovor. Avstrijska vlada je storila dobro, da je odgovor objavila ter mu priđj'aja ■ na mah tudi komentar, da se resnica prav spozna.
Položaj v Belgradi!.
„Neues Wiener Tagblatt“ je dobil dne 28. t. m. od svojega posebnega poročevalca iz Zemuna med drugim sledeča poročila.: V Belgradu so prepričani, da se bo Belgrad sam uda.1 in da bo potem Srbija prosila za varstvo prebivalstva.. Neposredno nato se bodo potem začela pogajanja, ki bodo z de-janjsko pomočjo velevlasti privedle 'do hitrega miru Srbija si je v svesti svoje slabosti. Belgrad je popolnoma miren. Zadnje dni se niso vršile razven malih manijfe^tacij nikake demonstracije. Prebivalstvo je zelo pobito.
V Novi Srbiji revolucija.
V	Solun prihajajo kar v četah begunci iz juž-Srbije in pripovedujejo, da vjjada v srbski Make-tiji popolnoma revolucionarno razpoloženje.; Boi-•ske tolpe, takozvani komitaši, so tam baje 'že — , delu.“ Ako Srbija ne pošlje v kratkem svojih čet jug, bo izbruhnila v, najkrajšem času grozna u-a.
Srbski prestolonaslednik z bičem pretepen.
Iz Belgrajda poročajo, , da je kapitan Dušan rovič, ženin Ljudmile Hartwig,! hčerke umrlega kega ’poslanika, z bičem pretepel preštplonaisledi-ì Aleksandra. Zgodilo pa se je to tako-le :	Pre-
maslednik Aleksander je dalje časa dvorjapil go-dčni pl. Hartwig. Nesrečni oče deklice se je za ahajal v mučnem položaju, ker je kot ruski po-àk..r>a hp.liim.isitem dvoru in kot eden_najboljših omatov moral ubogajtl carja in ost aiti v srbskem nem mestu. Dolžnost ga je torej silila, da 'je bi-V Belgradu in daširavno se je bolestno krčilo .jdgovo očetovsko srce, ' moral je prijazno in z vso uljudnostjo sprejemati prestolonaslednika dežele, v kateri je bival kot poslanik.; Zdravniki niso Hartwi-gu prikrivali resnosti njegove srčne . napake in ga opozarjali, da ta bolezen lahko konča z nenadno in nepričakovano smrtjo. Prepričan, da lahko že vsak trenutek umrje, se ni hotel poslanik prav nič ločiti od svoje družine in osobito ga njegova hčerka Ljudmila niti za najkrajši čas ni smela zapustiti. Zaročena je bila s kapitanom Petrovičem in predno je zapustila hišo : starišev, da bi šla na lastni dom, je morala obiskati očeta Nenavadno lepo 'deklico je pa vzljubil tudi srbski prestolbnaLlednik in hiti okoliščina, da je Ljudmila) pl. Hartwig zaročenka, srbskega častnika, je ni obvarovala pred vsiljivimi zasledovar nji Aleksandrovimi. Nikdo ne pozna duševnih bojev, ki so radi tega mučili poslanika H ar twig a/ Iz Bel-grajda ni mogel; kajti kot najboljšemu poznavalcu balkanskih razmer na noben način ni bilo dopuščeno, spremeniti svojega mesta. Značilno je pri vsem tem tudi, da ga je komaj eno. uro pred 'smrtjo, ki ga je doletela, kakor je našim čitateljem znano, na avstrijskem poslaništvu, obiskal tisti vsiljivi zasledovalec njegove hčerke — srbski prestolonaslednik Aleksander.
Kapitan Dušan Petrovič pa s tem, da je pretepel srbskega prestolonaslednika, ; ni ravnal kakor častnik, ampak kot ženin, ki je hotel braniti ali maščevati čast svoje, ljubljene zaročenke. Kolika pravična jeza in maščevalnost je morala prevevati srce Častnika, ki se je odločil za tako postopanje naprarn zapeljivcu svoje 'neveste. Čuvstva gnjeva in jeze so prisilila dekličinega ženina, da je prijel za biči, in ista čuvstva so povzročila, da je počilo njenemu o-četu srce.
Varstvo srbskih podanikov poverjeno Rusiji.
Ker je, kakor znano,i srbski poslanik na Dunaju, Jovanovič, zapustil svoje mesto, je prevzelo varstvo v Avstriji živečih srbskih podanikov rusko veleposlaništvo.
Iz Rusije.
Ruska vojna stranka na dein.
Ni se Še vedelo, ali J bo vojska s Srbijo ali ne, in.že so listi poročali, da v slučaju vojske Rusija ne bo indiferentna, Potrjuje se ta ivest vedno bolj in
bolj. Značilno je, kar se poroča:tozadevno dne 28. t. m. iz Petrograda v Berolin:	Nasproti vsem optimi-
stičnim izjavam Rusije se mora popolnoma odločno svariti pred kakim upanjem, da bo Rusija ostala — mirna. Vojna stranka z velikim knezom Mihaelom na čelu, grof Bobrinski in pravoslavni fanatiki delajo z veliko vnemo za vojno; poskušajo namreč napraviti iz bodoče vojske versko vojsko s tem, da izjavljajo, da hoče Avstrija kot moč papeštva in rim-sko-katoliške cerkve uničiti pravoslavno srbstvo. A vprašanje je seveda še, se li posreči tem fanatičnim hujskačem, pregovoriti carja in Sasonova, ki baje še nista za vojsko. Žalibog, da se kažejo vedno večji znaki, da raste vojna stranka^ ' Bo li mogel slabotni car dolgo kljubovati tem hujskanjem _ in visokim cerkvenim ruskim vplivom, je pa veliko [vprašanje.	Mi.
Panslavistične zveze jako pridno oborožujejo prostovoljne čete, katerih je že odšlo cela vrsta v Srbijo. Da se pokrijejo veliki stroški, ki so s tem v zvezi, se je pričelo povsod, brez upiranja vlade, nabirati prispevke.
V Petrogradu kroži vest, Ida so nastala v ministrskemu svetu težka nafsprots'lva in da se še sedaj ne morejo zediniti, kiajj naj Hi najprej ukrenili. Vojna stranka zahteva vedno odločneje, da Rusija takoj nastopi, 'kar bi pomenilo svetovno vojsko. — Zmernejši člani ministrskega sveta pa izjavljajo, da bi se Korak Rusije odložil na poznejši čas, ker bi bil vspešnejši. Sigurno je torej, da postaja^ vojna stranka od dne do dne močnejša., ker se ne boji nikakih sredstev.	M; ;
t Izmenjava brzojavk med carjem in cesarjem Viljemom.
Listi poročajo: Car in cesar Viljem sta v zadnjih dneh v živahnem brzojavnem 1 razgovoru. Tej korespondenci se pripisuje največji pomen in se smatra kot pomemben znak, da jbo vendarle mogoče o-hraniti evropski mir.
Vesti o umoru carja izmišljene.
Vesti o umoru carja Nikolaja II. so popolnoma izmišljene in brez vsake podlage.
Anglija zaman posreduje.
Kako stališče zavzema Anglija.
v j.omloijf'k, «Ino Ü7. t. m., je imela angleška, spodnja zbornica sejo, katere edini dnevni red je bilo posvetovanje o nastali krizi med Avstrijo in Srbijo. Angleški poslanec Bonar Law je stavil interpelacijo na angleškega ministra zunanjih zadev, Edvarda Grey, glede evropskega položaja, 'Minister je dal na to interpelacijo sledeči odgovor: „(Moje mnenje je, da zbornici natančno obrazložim stališče, kojega je do sedaj zavzemala angleška vlada, v tej zadevi. Pretečeni petek sem prejel od avstrijskega poslanika obvestilo glede zahtev, ki jih je stavila avstrijska vlada Srbiji. Popoldne istega dne sem imel. sestanek s poslaniki. velesil, 'katerim sem podal naslednjo izjavo: Ce bi postalo razmerje med Avstrijo in Rusijo ogroženo, bi bil edini up za mir ta, da bi pri sporu med Avstrijo in ’Srbijo neprizadete štiri velesile, namreč Nemčija, Francija, Italija in Anglija istočasno vplivale v Petrogradu in na) Dunaju, da ustavita Avstrija in Rusija vojne priprave; medtem bi si te Štiri velesile tudi prizadevale, da se reši še avstrijsko-srbski spor. Ker je pa med tem časom Avstrija- že pretrgala zvezo s Srbijo, sem predlagal sledeče: V pondeljek popoldne sem brzojavno zaukazal angleškim poslanikom, v Parizu, Berolinu in Rimu, da vprašajo dotične (vlade, ce bi hotele sporazumno poslati francoskega, nemškega in italijanskega poslanika v London k meni na posvetovanje, da bi se našla sredstva, kako odstraniti nastale težko-če. Istočasno je Anglija naročila svojim poslanikom na Dunaju, v Petrogradu in Belgradu, da zaprosijo dotične vlade, naj tako dolgo ne začnejo sovražnosti, dokler ne bodo končana posvetovanja,“
Avstrija je angleški predlog odklonila.
Angleški poslanik na Dunalju, sir Bunsen, je prišel v torek, dne 28. t. m., na dunajski zunanji u-rad in naznanil goraj omenjeni predlog sir Greyja. Odgovorilo se mu je, da se sir Greyju sicer zahvaljuje za predlog in odobrava njegove dobre namene, toda žalibog, da je že prepozno, ker je ceser že podpisal napoved vojske.
1	Preki sod v Zemunu.
Cez mesto j Zemun in okolico se je v torek, dne
28.	julija, proglasil preki sod, Vbjajške čete so hodile po mestu ter s trobentanjem in bobnanjem razglašale, da je stopil v veljavo preki sod, po katerem se sme takoj vsak ustreliti, kdor se zoperstavlja vojaški oblasti in njenim (odredbam. Ko se je .preki sod rajzglasil, je neka patrulja prijela diva Srba, ki sta osumljena vohunstva v prid Srbije. Zaprli so ju v ječo. Da ne moreta uiti, sta dobila verige na roke
in sta privezana drug na drugega. V Zemunu vlada mir. Ves osebni promet z železnico, je ustavljen. Pošto vozijo v sosedne kraje le z vozovi. Mestno občinstvo obstoji samo iz možkih, ker so ženske radi varnosti spravili v druge kraje. Vse z nestrpnostjo pričakuje bodočih dogodkov.
Na Hrvaškem — preki sođ.
Ogrski korespondenčni biro poroča iz Zagreba, da naznanja, posebna izdaja zagrebškega uradnega lista z dne 28. t. m., da je proklamiran v mestu Zagrebu, kakor tudi na celem Hrvaškem in v Slavoniji preki sod.
Dubrovniški župan — aretiran.
Nemškim listom se poroča iz Dubrovnika) sledeče: Po Dalmaciji se rajzšlirja mnenje, da se je državni poslanec in župan dubrovniški, Cingrija, začel resno bati, da ne bi bil tudi od svoje strani kompromitiran, sedaj ko so se odkrile vse srbske agitacije proti naši monarhiji. Zbal se je torej in hotel odpotovati v inozemstvo. V trenutku, ko se je odredilo, da je zaključen državni zbor in niso poslanci več imuni, se poslanec Cingrija ni čutil več varnega in je naenkrat sklenil odpotovati v Nemčijo. V Dubrovniku je razširil vest, da V spremstvu podžupana dr. Antona Puglieri ’ odpotuje v Karlove vari. Oblasti pa so že prej odredile na podlaigi materijala, ki ga, imajo v rokah, preiskavo proti 'Cingriji in proti drugim jugoslovanskim politikom. Cingrija je postal posebno sumljiv tudi radi tega, ker se je u-deležil z zagrebškim županom Holjacem in ljubljanskim liberalnim občinskimi odbornikom dr, Novakom zadnjega velikosrbskega kongresa v Belgradu in tudi govoril na njem. Veliko nevoljo je! vzbudilo že i-sti čas v pa1triotičnih krogih, da so bili ti gospodje Odlikovani s srbskimi redovi. P o slain ec Cingrija je bil vnet bojevnik za hrvalsko-šrb'iško združenje. Gre se seaaj za to, je. li bil dr. Cingrija tudi v 'zvezi z onim veliko-srbskim društvom „Narodno Obrano“, o kateri zahteva, kot znano, avstr, noita, (da se razpusti. Aretacija dr. Cingrije je napravila v Dalmaciji naj večji utis. Aretirani podžupan dr. Anton Puglieri pripada1 kljub svojemu katoliškemu veroizpovedanju radikalni srbski stranki. Kakor se čuje, bo še več ljudi aretiranih v Splitu, Šibeniku in po drugih dalmatinskih mestih radi tega, ker so podpirali velikosrbsko propagando.
Stališče Bolgarije.
Bolgarska vlada je predložila sobranju predlog, da ji dovoli 150 milijonov frankov kot izvanredni vojaški kredit, ki bi se naj razdelil na 4 budgef-na leta.
Bolgarski poluradni list „(Volja“ piše: V teh za Srbijo resnih in odločilnih trenutkih ne želi •Bolgarija Srbiji nobene škode, čeprav je Bolgarijo nezvestoba Srbije najglobokejše, zadela. Bolgarska vlada se je že izjavila, da ostane nevtralna, To ( presega vse, ker je mogla Srbija od 1 Bolgarije opravičeno pričakovati. Med tem pa mora Bolgarija zasledovati z vso pozornostjo razvoj dogodkov. (To, kar se godi danes, je tretja faza balkanske vojske. Moralična odgovornost zadene v nolni meri Srbijo, kajti 'do te 3. faze bi nikdar ne bilo prišlo, akb bi se Srbija ne bila branila izvršiti bolgarsko-srbsko zavezniško pogodbo. Kako se bodo razvile razmjere in kakšne posledice bodo imele, še ni jasno.
Glasilo stranke GeŠowa 'pa izrecno zahteva na uvodnem mestu, da mora Srbija odkupiti nevtralite-to Bolgarije. Bolgarija je opravičena, da zahteva Visoko kompenzacijo. Ne da bi hotela pri tem igrati u-logo Rumunije v zadnji balkanski 'vojski, more Bolgarija mirnim potom dobiti od Srbije gotovih kompenzacij.
Kako stališče zavzema Grčija.
Radi tega, ker je Avstro-Oigrska izročila Srbiji ultimat, je nastalo v Atenah precejšnje razburjenje, kateremu so vzrok prijateljski odnošaji, bi jih ima Grčija do Srbije, ‘Kljub temu pa prihajajo iz Aten poročila, da tam prevladuje prepričanje, da zveza s Srbijo še ne nalaga Grčiji nikake obveznosti, da bi morala Srbiji v prid poseči v sedanji konflikt. Da-siravno je ‘v korist Grčije, da ostane stališče Srbije na Balkanu neprikrajšano, vendar ne vidi Grčija ni. kakega povoda, da b'i se vmešavala v spor Avstrije s Srbijo in to Še tem manj, ker se za njeno pomoč, da se spor poravnal, ni ■ nič prosilo.
Belgrad.
Belgrad, ki je tvoril v srednjem veku takorekoč vrata med Ogrsko in Turčijo, je veljal že v 18. stoletju za eno najmočnejših evropejskih trdnjav. Mesto leži ob izlivu 400 m široke reke Save v 750 m široko Donavo na desnem bregu obeh rek, Ker sta obe reki plovni, je mèsto v vsakem oziru jako velike važnosti. Belgrad je tudi križišče najvažnejših železniških prog Budimpešta—Zofija—Carigrad, Oziroma Budimpešta—Niš—Skoplje—Solun, Prebivalcev ima 75.000.
Utrdbe, ki so bile zgrajene večina za časa avstrijske vlade od 1. 1718.—1739., obstoje Iz gornje in spodnje trdnjave. Gornja trdnjava leži na 50 m visoki, proti Siavi strmo se spuščajoči planoti in je, obdana z okopi in jarki. Popolnoma razpadla spodnja trdnjava pa leži ob vznožju te planote, neposredno ob
obeli rekah. Južno in vzhodno od gornje trdnjave se razprostira mesto.
Kot trdnjava Belgrad danes nima več pomena; novodobnim težkim topovom ne more kljubovati. Mesto branita torej le reki Sava in Donava, ki ju je jako težko premostiti. Edino trajno zvezo med ogrskim in srbskim bregom tvori 460 m dolg in 4’5 m širok železen most čez Savo, ki leži ravno nasproti gornji trdnjavi. Most je jako močan in gredo lahko čezenj vse vrste vojaštva.. Po berolinski pogodbi iz !.. 1878. je skupna last Avstrije in Srbije, a ima kljub temu na srbski strani priprave, da se lahko hitro razdere. To se je po novejših poročilih že tudi zgodilo. Da Belgrad kot trdnjava dandanes res ni posebne važnosti, pač najbolj dokazuje vest, da so kralj, vlada, vse oblasti in 'tudi garnizija mesto zapustile.
Kolikokrat je Avstrija že zasedla Belgrad.
Srbski Belgrad je prišel prvič v roke avstrijske armade za časa vojne svete zveze proti Turkom Koncem 17. stoletja. Zavzeli so ga 1. 1688. Naša zmagovita armada je I. 1689 zavzela tudi Niš in Vidin. Cesarski general grof Pikolomihi je zasedel Prištino, Prizren ih Pec. Njegova armada je vpepelila Skoplje. L, 1690. se je avstrijska armada umaknila. Srbi, ki so pomagali avstrijski armadi, so se tedaj preselili na Ogrsko. Nato je bil Belgrad zopet 27 let pod turško vlado. Pod vladarstvom Karla VI. se je začela nova vojna s Turki in slavni vojskovodja princ Evgen Savojski je zmagovito korakal 16. avgusta 1. 1717 v Belgrad. Vojna ie z uspehom končala m po mirovnem sklepu, v Požarevcu je morala Turčija odstopiti Avstriji severno Srbijo do južnega brega srbske Morave. Ustanovili so srbsko kraljestvo, na čelu katerega je ostal vojaški upravitelj. Za Časa avstrijske vlade so začeli z rudarstvom, steklarstvom, in svilarstvom v Srbiji, Dežela pa je bila vsled vojne zelo o-pustošena. Tako so v tedanjem srbskem kraljestvu I. 1721 razen Belgrada našteli 6020 posestev in 30.000 prebivalcev. L. 1722. so dosegli najvišji donos davkov, namreč 105,000 goldinarjev. L. 1739, je bilo srbsko kraljestvo zopet izgubljeno. Cesarska armada je podrla belgradske utrdbe ter izročila mesto Turkom. Turški polumesec je vladal nad Belgradom do 1. 1789 ko ga je general Lavdon pod vlado Jožefa II. zopet ■zavzel. Od Srbije so zasedli večji del nego 1 1717 Toda v miru Svištenskim L 1791. so zopet vse, z Belgradom vred, vrnili Turčiji. V 19. stoletju ni 'Avstrija več napadala Turčije. Dia, zavrnila je celo predlog Napoleona 1., da se razdeli Balkan.
Vojska in posojilnice«
Ob času zadnje balkanske vojske teo brezvestni hujskači svetovali vlagateljem, in zlasti vlagateljicam, naj dvignejo hranilne vloge iz posojilnic in hranilnic, /češ, da je denar v nevarnosti. Pri nas na Spodnje-Stajerskem ljudstvo ni mnogo verjelo takim hujskačem, pač pa v drugih deželah. In kake so bile posledice? Ljudje, ki so ubogali hujskače, so zgubili obresti za več mesecev, bili',so v vednem strahu, da jim denarja, katerega so imeli doma, kedo ne u-krade, da ne, nastane ogenj, med - tem, ko so pa oni vlagatelji, ki so ,'pustili svoj denar v posojilnicah, o-stali popolnoma mirni in niso nič na obrestih izgubili.
Vlagatelji so se »begali s tem, da bo sovražnik prišel v deželo in pobral ves denar. Dogodki so pa pokazali, da sovražnika ni bilo blizu in da so celo v onih deželah na Balkanu, v katere so prišli sovražniki, pustili zasebno imetje pri miru. Vi slučaju kake vojske namreč lahko sovražnik I oropa državne banke in državne blagajnei, ne sme se pa dotakniti imetja, kateho je naloženo v zasebnih posojilnicah, hranilnicah in tako 'daljief. Vse države v Evropi so sklenile tozadevno pogodbo med seboj in če bi kaka država ne uvaževala te ' pogodbe,* 1 2 3 * 5 bi gotovo morala vso škodo povtrniti, katero je nhorajvila. Vlagateljem se torej ni treba bati niti v slučaju, če\ bi sovražnik' prišel v deželo, ker bo moral posojilnice in hranil nice, kakor tudi druge denarne zavode, kateri niso državni, pustiti v miru. j
Največ pa se !je ljudstvo plafšilo s tem, da bo denar izgubil svojo veljavo. Povdarjati se mora, da je po uredbi avstro-ogrske banke na Dunaju nemogoče, da bi naš papirnat denar izgubil veljavo. Iz zadnje balkanske vojske ipa vemo, da ni ne turški, kakor tudi ne bolgarski 'denar izgubil veljave, ako-ravno sta te 'dve državi vsled vojske silno mnogo trpeli in imeli ogromne stroške.
Mi opozarjamo vse 'vlagatelje, da v svojem lastnem interesu ne verjamejo nobenim hujskačem, — ker je čisto gotovo, da sovražnik v naše dežele ne bo prišel, če tudi bi. se vojska vodila ne samo s 'Srbijo, ampak tudi s kako drugo držatvO- Pajč pa obstoji za vlagatelje nevarnost, da sedaj, ko so v,si mo-žki, kateri so sposobni za vojjsko, poklicani k vojakom in so doma ostali le oitroci, za vojsko nesposo,-bini in starci, razni uzmoviči pridejo na dan in bi pokradli ‘denar, katerega bi ljudje dvignili iz posojilnic in imeli shranjenega doma.
Vse merodajne činitelje, 'zlasti gg. Župnike in župane, prosimo, naj poučujejo ljudi, da ne bodo trpeli. škode. Vsakega hujskača, naj si bo možkegaali ženskega spola, kateri bo ljudi begal in nagovarjal, da naj dvignejo vloge, naznanite takoj domači po-
sojilnici, katera bo podala ovadbo sodišču. Kdor bo v; teh časih hujskal zoper denarne zavode, bo zelo ostro kaznovan.
Crnovojniki.
Kdo je črnovojnik?
1.	Člani vseh društev, ki imajo vojaški značaj, oziroma, nosijo vojaška znamenja (kot veteranci* ter strelska društva) itd.
2.	Vsi častniki in vojaški uradniki v pokoju, ali izven službe, v kolikor se jih neu uporabi v armadi, v domobrambi ali v mornarici, ‘do dovršenega 6Q. leta,,
3.	Orožništvo, finančni stražniki, državni gozdarji, kolikor pride vojno razmerje in službeni oziri v poštev.
4.	(Tia točka tvori največje število črnovojni-kov.) Vsi ostali za orožje sposobni možje, ki ne pripadajo ne armadi in ne domobrambovcem, od dovršenega 19. 'leta do dovršenega 42. leta, torej vsi bni, ki so bili rojeni med 1.. januarjem 1872 do 31. dec. 1895. Oglasijo se lahko tudi prostovoljci in sicer taki, ki ne pripadajo ne k armadi, ne k domobrancem in tudi ne črnovojnikom, ki so pa sicer sposobni za črnovojniško službo. Crnoivojniki se delijo v dva poziva. Prvli poziv sega od 119. do 37. leta, obsega tedaj rojstna leta 1877 do 189)5, ’ [drugi poziv pa sega od 38. do 42. leta, tedaj letnike. 1872 do 1876.
Čemu se tabi črnovojnike v vojski?
One črnovojnike, ki niso poklicani k armadi, k mornarici in domobrambovcem, se jih uporabi na drug način, n. pr. v pekarijah, v skladiščih, v delavnicah, za zdravstveno službo, za prevažanje živil in drugih vojaških potrebščin, za dela v utrdbah in trdnjavah, za dela na železnicah, cestah in v takih zasebnih podjetjih, katere je določila! vojaška oblast za dobavitelje armade.
Kako se dolsi podpora družinam mobiliziranih!
Pismenih prošenj ni treba, ker,imajo županstva, ki pridejo v poštev, tiskovine, katere se izpolnijo po izpovedbi strank. Vselej je dobro), da se vzamejo seboj listine, kadar gre kedo javit županu, in sicer take listine, iz katerih je razvidno, da je dotičnih, ki prosi za podporo, v sorodstvu z mobiliziranim. Žena naj prinese seboj poročni list, otroci krstni list. Ce se pa napravi pismena prošnja, je ista koleka prosta. Prošnja se lahko tudi po pošti v-pošlje. V tem slučaju ni treba na dotični ovitek prilepiti poštne znamke, pač pa se mora napisati na o-vitek: „Prošnja zastran podpore za prehranitevi. Po § 12 zakona od 26, dec. 1912, drž. zak. list št. 237, poštnine prosto.“ Prošnjo za prispevek se mora takoj napraviti, Kiakor hitro je dobil dotični poklic k vojakom, ali pa takoj, ko je (odšel pod orožje. Za prošnje Še je 'torej čas! Ce pa bi ne bilo za to dovolj časa, se mora napraviti prošnja v teku 2 mesecev potem, ko se je v vojake poklicani že vrnil ali stopil v neaktivno stanje, ali pa v teku 6 mesecev po smrti v vojake poklicanega, sicer je prepozno.
Uradno nastavljena cena živil.
Na podlagi določb § 51 obrtnega reda naznanja c. kr. namestništvo v Gradcu, da velja pri prodaji najpotrebnejših živil z ozirom na sedanji položaj po vseh občinah na Štajerskem do preklica sledeči najvišji cenik:
Najvišje cene veljajo, dokler ninja cenik kakih posebnih pripomb, za najboljše blago. 'Cenejše vrste, ki so navadno na trgu, je prodajati za običajne, primerno nižje cene.
Zrnje za kruh in krmo. Pšenica 32 v, rž 24 v, ječmen 21 v, oves 23 V;, koruza 23 v, grar šica 27 v — 1 kg.
M o k a. Pšenična mokai prve vrste 56 v, druge vrste 55 v, 'tretje vrste 54 v, ržena moka 42 v in koruzna 44 v — 1 kg.
Kruh. Beli kruh 60 v, polbeli '55 v, črni kruh 50 v in žemlje 1 K — 1 kg.
'Sluha z e 1 e n j a d. Riž prve vrste 48 v in druge vrste 36 v ter najboljši japonski riž 58 vin., pšenični zdrob 60 v, 'fižol '48 v, kaša 44 v, ajda 42 v — 1 kg.
Z; e 1 (e n j a d. N o Vi krompir 16 v, kislo zelje 32 v, čebula 40 v, česen 60 v — 1 kg.
Razna( živila. Kava nepražena 340 vin., pražena 400 v, kava, srednje vrste in sicer nepražena 360 v in pražena 440 v, sladkor v klobukih 96 v in v kockah 98 v ter sol 28 vf'— 1 kg; dalje laneno olje 120 v, bučno oljje 200 v in fino hamizno olje 240 vin. — 11.
Meso in mast. Goveje • meso (v mesnici z običajnim navržkom) 1. vrste 210 v, 2. vrste 190 v, 3. vrste 170 v. Za Spodnještajersko je 'goveje meso 10% ceneje; svinjsko meso za Spodnje-Stajersko 220 v, ovčje meso 160iv, povojeno meso 260 v. povojena slanina 1220 v, svinjska mast 240 v,; rastlibska mast in margarina 180 v — 1 'kg,
jMileko, maslo, Jajce. Neposneta mleko 30 v!, posneto i mleko 22 v, 1 1, polmalslo 300 v, suro-
vo maslo fdo 400 v 1 kg, jajca sveža po 10 v, sir srednje vrste 250 v 1 kg in skuta 60 \ v 1 kg. • ’
Drva in premog. Piberšftajnski premog 290 v, trboveljski premog 320 vr ivniški 360 v 100 kg, 1 ■ povezmo drv 58 j v.
Razno. Seno 13 K, slama za krmo 8 K, o-trobi 13 K 100 kg, bencin za motorje 1 K 1 1.
Ta cenik vsebuje izključno najvišje cene, katere se ne smejo prekoračiti; rabiti se smejo le tedaj, ako gospodarski položaj ne dopušča, prodajati .blaga pod navadnimi cenami.
Spremembe tega cenika naznanijo politične oblasti in časopisi. Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Prestopki teh določb se kaznujejo po pravilih VIII. člana obrtnega reda in sicer v gotovih slučajih tudi lahko • s tem, da se dottčniku odtegne obrtno dovoljenje.
Vojaške pošte.
Vlada je za sedanjo vojsko ustanovila vojaške pošte. Iz dotičnega uradnega naznanila posnamemo sledeče: Z vojaško pošto se pošilja: Slhžbene (uradne) pošiljatve poveljnilšltev,, vojaških in civilnih oblasti in uradov v domovini in na bojnem pozorišču. Pošiljajo se s to pošto navadna in priporočena pisma vseh vrst (pisma, dopisnice, časniki, vzorci blaga), pisma z 'označbo vrednosti in zavoji z ali brez te označbe. Zavoji službenih pošlijatev ne smejo biti težji kot 5 kg ter ne, smejo biti širši in tudi me daljši, kot 60 cm. Ta omejitev pa ne ‘zadene zavoje službenih pošiljatev zapuščinskega imetja v boju padlih vojakov in drugih v vojni zaposlenih'oseb. iTje pošil-jatve sme odposlati samo povjeljništvo dotičnega oddelka. Teža teh posameznih pošiPljatev ne sme presegati 10 kg. K službenim pošiljatva.m pripadajo tudi vse one pošiljatve, ki so potrebne pri 'prostovoljni sanitetni službi. Pri teh pošiljatvajh se ne izdaja nobenih povratnic.
Zaisebne pošiljatve in sicer:
1.	za armado na bojišču, a) navadna (nepri-poročena) pisma, katerih posamezni komad( ne sme biti težji kot 100 g, vojaške poštne dopisnice (ki so napravljene iz roza-papirja[, brez poštne vrednos ne označbe z napisom: Vojaška poštna dopisnica), nar vadne uradne in zasebno oidposlane dopisnice, tiskovine, časniki in vzorci blaga, b) pisma Iz označbo vrednosti do 1000 K.
2.	O d armade na bojišču : a) vojaške poštne dopisnice, b) navadne (uradno ! in zasebno oddane) dopisnice, c) ‘navadna, nezaprta pisma, d) denar v znesku do 1000 K se zamore edino potom predpostavljeni]! poveljništiev, (uradov in zavodov) v pismih z označbo vrednosti odposlati.
3.	Zasebne pošiljatve z a armado in o d armade se ne smejo oddati kot priporočene. Ekspresne, poštno-povzetne pošiljatve so nedopustne pri zasebnih kakor uradnih zadevah. Poštne nakaznice, poštni plačilni nalogi in denarne nakaznice poštno-hra-nilničnega urada so nedopustne. PoŠiljaiftve z označbo: „V lastno roko“ se ne izvršijo, Ali se bodo zasebni zavoji za armado na, bojišču odpošiljali in pod kakšnimi pogoji, se bo pozneje določilo.
Vojaške poštne dopisnice se bodo oddajale brezplačno vsem vojaškim in civilnim osebam armade na bojišču, tudi onim, ki so v kakem službenem razmerju pri armadi na bojišču, v utrdbah in pa na vojnih Iadijajh, posadki trdnjav,1 in mornarice' (oblasti m zavodP. Vrhu tega dobe vojaške osebe na mobilizacijski postaji vojaške poštne dopisnice. Na državnih uradih se bodo dobivale vojaške poštne dopisnice za ceno 1 vin. komad.
4	GJede pristojbin za vojaške poštne pošiljatve velja: a) Službene (uradne) pošiljatve ter pošiljatve sanitetne službe so v istem obsegu, kakor v internem prometu, poštnine proste., b) Pošiljatve! pisem, namenjene za vojne ujetnike, ali take, ki jih ti odpošljejo, so v oni deželi, kjer se dajo na pošto in tudi v deželi, kamor so namenjene, poštnine proste, e) Vso v vojski od vojaških in civilnih oseb, v krajih, ki jih je zasedla armada na bojišču, v trdnjavah in na vojnih ladjah odposlane poštne pošiljatve, kot zasebna pisma in vojaške poštne dopisnice ' v avstrijskb-ogrsko monarhijo, kakor tudi od tam na zgoraj označene o-sebe, so poštnine proste. Teža teh pisem ne sme presegati 10 gramov. Dan, od katerega naprej bodo te pošiljatve poštnine proste, se bo še-Te določil, d) Za vse druge pošiljatve veljajo iste pristojbine, kakor v mirovnem času. Za pisma z označbo vrednosti in za zavoje, ki se dajo na pašto med posameznimi deli armade na bojišču ali v avstro-ogrski monarhiji, ali ki so namenjena v avstro-ogrsko monarhijo, je plačati pristojbino brez ozira na oddaljenost, in sicer: Za pisma z označbo vrednosti 48 vin., za zavoje: do 5 kg 60 vin. in za vsak nadaljni kilogram ali del kilograma 10 vin. Vse poštne pristojbine se morajo takoj, ko se oddajo pošti, plačati, e) Pošiljatve,'tki niso proste poštnine, morajo biti frankirane. Ce niso dovolj ali celo nič frankirane, se sploh ne odpošljejo.
5,	Napisi (adrese). Napisi na pošiljatvah', ki so namenjene na bojišče in ki jih prevaža vojaška pošta, morajo vsebovati : Na levi strani zgoraj — ime in naslov odpošiljatelja; na desni strani zgoraj označbo — „vojaška pošta“, v sredi ime naslovnika; pri pošiljatvah na poveljništva, Čete in zavode njih predpisane označbo, pri pošiljatvah na osebe njih šaržo, ime, o-
značbo cete (poveljništvo, zavod itd.), pri moštvu še označbo pododdelka, in na desni strani spodaj — vojaški ali etapni poštni urad (vsako poveljništvo, vsak vojaški oddelek, vsak zavod, kakor tudi vsaka posamezna oseba armade na bojišču je navezana na določeni vojaški — poštni ali etapni urad ter mora 'številko, katero nosi, naznaniti onim, od katerih pričar kuje poštnih pošiljatev.)
Označba vojaškemu oddelili (poveljništvu, zavodu itd.) predpostavljenih višjih poveljstev — kot brigada, divizija, armadni zbor) je prepovedana. Na pošiijatvah zai one prejemnike, M soprideljeni kakemu višjemu poveljstvu, se sme navesti le samo poslednje.
Na napisih onih pošliljattev, ki so namenjene poveljstvom in osebam na vojnih ladjah in torpedovkah, mora biti nap&sana na spodnji desni strani — če je naslovnik ukrcan na morju, označba „Pulj, poštni u-rad 1“, Če je pa ukrcan na kakšnem monitorju donavske dotile, označba „Budimpešta, poveljstvo mornariškega detašmaja“.
Napisi na onih poštnih pošiijatvah, ki niso namenjene kakemu vojaškemu poštnemu uradu {posadi-ke itd,) kakor za poveljstva itd,, vojne mornarice, ki niso vkrcana, moraio imeti označbo kraja (pošte), kamor so namenjene. Pošiljatve z natančnimi ali z nedopustnimi označbami naslova se ne odpošiljajo. Pri vsen pošiijatvah k armadi na bojnem polju in vojno irico, se mora navesti naslov odpošiljatelja, da noreio pošiljatve, ki jih ni bilo mogoče naslovni-staviti, vrniti odpošiljatelju.
6.	Vojaška pošta začne poslovati še-Ie na ukaz nega poveljstva, kakor hitro je dopustna vojaš-štna služba. Začetek poslovanja vojaških pošt
bo javno naznanjen. Predno pa ne bo naznanjen začetek poslovanja vojaških pošt, ne bodo sprejemali poštni uradi zasebnih pošiljatev, ki so namenjene za vojaštvo na bojišču itd,
7,	Ce bodo zahtevale okoliščine, se začasno prepove osebam armade na vojnem polju oddajo poštnih pošiljatev. Tudi se lahko po potrebi zia nedoločeni čas ustavi deloma ali pa tudi popolnoma ves promet vojaških pošt. Ce bodo dopuščale okoliščine, bo vojaška pošta prevažala Še več drugih predmetov, kakor so sedaj določeni.
na želežnioah.
odom mobilizacije je razglasilo ravnateljstvih železnic na Dunaju v imenu avstrijskih ih uprav odredbo, glasom katere se do prebavi, oziroma omeji ‘prevažanje nevojaških o-železnici na posebej označenih ( železniških prot istotako se ustavi, oziroma omeji promet s prtljagu in drugim tovornim blagom po teh železnicah. Kot prvi dan mobilizacije je določen 28. julij. Od tretjega mobilizacijskega dne naprej sfe ustavi prevažanje oseb po železnici. Ves promet se pa ustavi le na onih železntiških progah, M vfodijo proti jugovzhodu monarhije.
Raznoterosti.
Duhovniške spremembe. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani : Mihael Barbič iz Dobrne v Ljutomer (kot II. kaplan); Mihael Kos iz Ljutomera v, Dobrno; Frane Kren iz St. lija pri Turjaku k Mariji Snežni na Velki; Anton Veranič od St. Petra pri Radgoni v Šmarje pri Jelšah (kot 'I. kaplan)!. Za provizorja sta imenovana kaplana Jožef Krajnc v Žetalah in Anton Pučnik, dosedaj kaplan v Šmarju pri Jelšah, za župnijo Sv. Jurij na Pesnici. Nanovo nastavljeni so ko,t kaplani sledeči lanski novoma-šniki: Jakob Bohak v Sv. Peter pri Radgoni; Andrej Klobasa v 'Črešnjevec pri Slov. Bistrici; Janko Slavič v Vojnik; Franc Štiglic v Šmarje pri Jjelšah in Jožef Vrečko na Remšnik,
Kanonik dr. Gregorec — zlatomašnik. 'Dne
29.	t. m. se je obhajala v Novicerkvi pri Celju izvanredna svečanost. Mil. g. kanonik Leopold Gre-goreo, doktor bogoslovja, jdekan novocerkpvjški, duhovni svetovalec, bivši profesor bogoslovja in državni poslanec ter urednik „(Slovenskega Gospodarja“ in „Südsteirische Post“, ud okrajnega šolskega sveta celjskega in načelnik 'krajnega, šolskega sveta v Novicerkvi, so obhajali svojo zlato mašo. Duhovniki so jim pri tej priliki podarili krasen zlat kelih. V imenu učiteljstva in učencev jih je z lepimi, primernimi besedami pozdravila nadučiteljema hčerka Marica Karničnikt vi imenu Marijine družbe pa Marica Srabočan. Mil. g. kanoniku, ki že 30 let vodijo no-vocerkovško župnijo, pa kličemo:	Bog Vas ohrani,
Bog Vjas obvari tako čilega ‘in zdravega še mnogo, mnogo let!
Molitve ob času vojske. Po naročilu ppefvzvi-Šenega lavantinskega! kmezoškofa1 dr. Mihaela Napotnik se bodo ob času vojske opravljale različne pobožnosti in molitve. Duhovniki opravljajo pri vsaki sv. maši (zapovedano molitev ob času vojske. Po sv. maši in pri popoldanskih službah božjih se o-pravljajo molitve ob vojski. V isti nalmen se bodo ob> hajale molitvene ure pred Najsvjetejšim ter se darovala sv. ‘obhajila.
Darovi za avstr. Rubeči križ. Rubeči križ i-ma namen, skrbeti za ranjence in jim olajšati bolečine, sploh jim vsestransko pomagati. Za ta namen
bo gotovo vsak 'rad daroval po svoji moči. Kot darovi se sprejemajo perilo, posebno posteljnini, in denar. Opozarjamo naše čitatelje, da sprejema darove za Rudeči križ: ' Propeso** v p. dr. Anton J e r o v š e k r Mariboru, Koroška cesta š t. 5. Na ta, naslov naj se torej pošiljajo darovfi. Oddaji se bodo na svoje mesto in ob enem izkazali v naših listih. Pripomnimo pa, da naj bode perilo, ki se daruje, celo in fino oprano, dajse lahko takoj porabi za ranjence. Nadejamo se, da se bodo posebno cenj, gospe in gospodične z veseljem poprijele dela za uboge ranjence!
Nad vojvodin ja sestra Rudečega križa. Namestnik protextorja Rudečega križa v Avstriji, general kavalerdje nadvojvoda Franc Salvator je imenovan za generalnega nadzornika prostovoljne avstr, sanitarne službe. — Nadvojvodinja Marija Terezija je dobila od cesarja dovoljenje, da sme 'postati sestra avstrijskega Rudečega križa.
Ganljiva navdušenost. V Slivnici pri Mariboru sta se oglasili* sestri dveh bratov-ivojakov, ena 21 let stara), druga 23 let, za prostovoljno službo pri postrežbi r|anjencev. Istotam sta dva 'dečka, eden 9, drugi 10 let st&r, prišla k županu s pismeno prošnjo, naj se ju pusti k vojakom, da bosta opravljala, česar vojaki ne utegnejo:	snažila; bodeta črevlje,
sablje in Konje.
*	Osem bratov na vojsko. Iz Celja se poroča: Veliko zanimanje in začudenje je vzbudil tukaj v ponedeljek, dne 27, julija, nek Kmečki voz, okinčan s cvetlicami, ki se je pripeljal izi neke občine v Savinjski dolini. V Celju so ljudje voz, na katerem je bilo 8 bratov-rezervistov, pozdravi] ali s posebnim veseljem. Star Savinjčan, kmet Jožef Prinčič, je pripeljal sam svojih 8 sinov, ki so bili vsi poklicani pod zastavo, v vojašnico. Vseh 8 bratov je oženjenih, imajo svoje družine in so samostojni posestniki. Ko je oče-starček jemal slovo od svojih osmero sinov, je bridko zajokal. Ko je želel vsem srečen povratek in jim dal svoj očetovski blagoslov, je žalostno odpeljal domov.
Varnost denarnih zavodov. ÌCL kr. Štajersko namestništjvo razglaša.-! Kakor so že mnogokrat pokazale izkušnje, ni izključeno, da bodejo radi položaja, ustvarjenega po izvenpolitifčnih razmerah, se tudi sedaj raznašale napačne vesti o varnosti denarnih zavodov v, splošnem in zlasti pa hranilnic; to ima za ,posledico, da se ljudstvo še bolj razburja in burno in nujno zahteva izplačanje svojih vlog. Znano je, da brezvestne osebe, katerim se glede njihove odgovornosti navadno sploh ne more do živega, take situacije izkoriščajo, da na zloben način povzročajo množenje strahu med ljudstvom in tako napeljujejo vodo na svoj (mlin. Do Kakega vznemirjenja sploh'ni povoda; hranilnice so kot denarni zavodi utemeljene na trdni, in popolnoma varni podlagi, ker so podvržene strogemu, po zalkonu oskrbljenemu nadzorstvu. 1 Javnost se tedaj v lastnem interesu svari, da se ne ozira na take vznemirjajoče ve-i sti; sploh bi se uvedlo proti dotfčnikom, Ki bi jih razširjali, kazensko postopanje. Zlgokilo bi se pa v mnogih slučajih, da bi stranke s trudom prihranjen ter potem dvignjen denar na lahkomiseln način za vedno izgubile.
*	Razpuščena društva. C, kr, policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je ustavilo delovanje več slovenskih liberalnih in sociabiodemokraških društev radi velesrbske prijaznosti, in sicer: socialnodemokraško „Splošno pravnovarstveno m strokovno društvo“ v Ljubljani in podružnico tega društva v Spodnji Šiški, socialnodemoKratiČno politično društvo „Bodočnost“ radikalno slovensko dijaško počitniško zvezo „Prosveta“, krajevna skupina liberalne „Jugoslovanske že-lezničarsko-nradniške zveze“ in „Zveze jugoslovanskih železničarskih uslužbencev“, liberalno slovensko politično društvo „Skala“ in liberalno slovensko „Narod-no-socialno zvezo“.
Vsenemški hujskači po Mariboru neprenehoma širijo lažnjive in vznemirjajoče vesti. Tako se je včeraj govorilo, da so zaprli 'nekega bogoslovca in odgnali tudi nekega kaplana iz okolice v zapor. Mi smo se danes informirali pri državnem pravdnišjvu, katero nam je pa naznanilo, da o omenjenih aretacijah nič ne ve.
Sklep šolskega leta na ljiidskih in meščanskih šolah. Deželni šolski svet je izdal odlok, glasom katerega se pričnejo s 1. avguštom dvamesečne počitnice na vseh onih ljudskih in meščanskih šolah, na katerih se Še šolsko leto ni sklenilo.
Slovenski gostilničar umrl. Pri Št. Petru niže Maribora je včeraj, dne 30, »julija, popoldne, umrl vrl naš pristaš, gostilničar in veleposestnik g- Mihael Muršič. Pogreb bo jutri v soboto, ob 4. uri popoldne pri Št. Petru. N. p. v »mi. !
Zveza slov. prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje-Štajersko naznanja s ’tem, da se za nedeljo, dne 9. avgusta t. 1., razpisani občni zbor v Mozirju zaradi nepričakovanih ovir preloži na nedoločeni čas, kar naj tovarniška društva vzamejo na znanje. — Zvezin odbor.
Gospa Caillaux — oproščena. V Parizu se je zgodil grozen škandal. Žena ministra ’Caillaux je Šla in je ustrelila urednika Calmette, ker je napadal v svojem listu „Figaro“ politično delovanje tega ministra. Zladnji teden je bila obravnava. Pravni zastopnik Chenu je porotnike polival, naj obsodijo to morilko ter sklenil: „Ne želel bi, dai bi na podlagi oprostitve otroci umorjenega urednika lahko rekli: Na Francoskem ni več pravičnosti!“' (Vsestran-
sko pritrjevanje pri občinstvu.) Gospa Caillajux je bila vse eno oproščena. Na ulici so bile demonstracije proti tej oprostitvi.
Obrtne olajšave. C. kr. namestništvo nam sporoča,: Vsled izvanrednega položaj a, podanega po mobilizaciji, je razveljavilo namestništVp »začasno naredbo z dne 23. junija 1914', dež. zak. , št. 57, zadevajočo zapiranje prodajaJnic v trgovin silili obrtih in sorodnih, opravilnih obratih v 'mestu Gradec in njega okolici. Zajedno je opozorilo namestništvo vsa politična podoblaistva na določbo § 96 h, točka 4,, obrtnega reda v besedilu zakona z dne ‘14. januarja 1910, drž. zak. štev,. 19, glasom Katere ne velja določba § 96 d glede najmanjšega časa \ počitka pomožnih delavcev za dela, ki se taiorajo, če je sila, nemudoma izvršiti. Namestništvo je naročilo političnim podoblast-vom, da vpoštevajo pri tolmačenju tega zakonitega mesta vsled mobilizacije podane izjemne razmere v kolikor mogoče daleč segajoči Imeri.
*	Slovenski Straži so darovali : J akob Dernač, Artiče pri Brežicah, K 1.50; po č. g. Antonu Pučnik, kaplan, Šmarje pri Jelšah, darovali čč. gg. duhovniki šmarske dekannije, zbrani na, pastoralni konferenci, v spomin 5001etnice ustoličenja, 50 K; na Poštajnerjevi gostiji, Dobnik, Doler, Medved v Ravnah pri Šoštanju, nabralisvatje 7.40; podružnica !v Št. Andražu v Slov. gorica 24 K.
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p, n. dobrotniki in dobrotnice: idr. Pr. Lukman 5 K; župnik Lorenčič 5 K; posojilnica v Konjicah 25 K; župnik Medvedšek 5 K; f Blaž Fideršek v Račah Weg at) 360 K; nadučitelj Viher S, 5 K; osmošolci mariborske gimnazije od prirejene gledališke igre 370.20 K; župnik Vaclavik 2 K; Pribožič vrečo krompirja in 15 litrov fižole; župnik Volčič 2 vreči krompirja in 25 litrov fižole. — (Vsem dobrotnikom in dobrotnicam tisočeri Bog plati za dobrote celega leta!
Novaštlfta. Za Slovensko Stražo se je nabralo na gostiji našega pristaša g. Alberta Savinšek in Micike Repel dne 20. julija 5 K. Živeli svaftje !
Neurje.
Od S vi. 'Križa pri Mariboru se nam poroča: V četrteic, dne 23. t. m.,: je nastal ob %2. url popoldne tukaj strahovit vihar, ki je prišel od juga in trajal kakih 10 minut. Toda v tem kraflfcem času je napravil gro/zna opustošenja po gozdih, sadonosni-kih, vinogradih in na strehah ter povzročil ogromno škodo. Cez en meter debela dre^eisa je kar s koreninami lizruvalo in podrlo, tako da imata na primer dva posestnika samo vi gozdih vsak nad 2000 kron škode. G. občinski predsjtdjnik Galunder si je s č-g. župnikom, občinskim svetovalcem Ant. Waldhu-berjem in cenilnim možem Andr. Hauptmanom takoj drugi dan, v petek, povzročeno škodo na licu mesita ogledal,1 jo dal ceniti! in se obrnil z nujno prošnjo) na e. kr. okrajno glavarstvo v 'Majriboru za izposlo-vanje kake podpore prizadetim. Prosimo tudi naše poslance posredovanja na merodajnih mestih, škoda je velika in pomoč nujno potrebna.
Štajersko
Maribor. V zadnji zaupni seji mariborskega mestnega sveta je bil pomaknjen v, 7. plačilni razred raivnaitelj tukajšnje mestne klavnice, Al. Kern.
Maribor. Pes poštnega kontrolorja Hauserja je vgriznil nekega žjelezniškega uslužbenca. Psa so v svrho preiskave spravili v Gradec.
Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 29. t. m., ob pol
7. uri zjutraj .je zatišnila oči k večnemu počitku gospa Julijana Sarnitz v starosti 68 let. Naj ji svieti večna 'luč!
Sladka gora. V četrtek, dne 13. avgusta t. I., bo pri nas velik marijanski shod za člane Marijinih družb. Pridite !
Dohrnske toplice. Dne 24. julija, ob )412. uri dopoldne, se je v naših toplicah zgodila velika nesreča. V „Herrenhausu“ stanujoča gospa Marija pl• Cačkovič-Vrhoivmski je padla iz drugega nadstropja skozi okno in se tako poškodovala, da je ob’ /42. uri popoljdne umrla. Bila je popolnoma slepa in se ji je tudi um zmračil. Prejela je še sv. zakramente za u-mirajoče in bila v soboto prepeljana v Celje, odkoder jo bodo v doglednem času — zdaj zaradi vojne nevarnosti to ni mogoče — prepeljali v svojo domovino v Pečuh. Pri blagoslovjjenju uboge ponesrečen-ke sta bila navzoča le njen mož Milivoj in nje nečak dr. Cačkovič pl. 'Vrhovfinski, primarij v Zagrebu, ter dr. Keppa iz Celja, ki je pa bij le uradno prisoten. Topliška uprava je položila na krsto venec.
Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Dne 20. jur lija se je poročil Albert Sovinšek, cerkovnik pri podružnici Sv. Miklavža, z vrlo mladenko Mi cko T repel, p. d. Riflovo. Bila je članica Marijine družbe in 14 let cerkvena pevka. Obilo sreče!
Bay-Rum s konjičkom
ÌZ tovarne Bergmann & Comp., Dečln ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za mnivanje glave, za pametno negovanje las, zabranjuje luskavost, zabranjuje predčasno osivelost in izpad las ter krepi lasne korenine. Nebroj priznanj! V steklenicah po K 2-—- in K 4-— se dobi v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah in brivnicah.