l Posamem StevUkat § ‘ l 1 krono. • -*1 ; ,TiB01S> Mk fim, we : ; « m prasuii»Yt &T> 13« ra5 x « S ^'trac^n c?.3:(«lajwa ix»« W stocr« « 5 «bIq5c4o« ISO E, mSIcSm 90 S,, -» Mtctlflua 46 K. ire-jetio 15 X, » • »nsrifcl $» icijCToro, M wSte»£w J ■ dV]*vS pejsfl* » 5| *k*J>J;j. y*W*a fatotfC * ; ®?awrji m Miuj^ v j £ {.Mm a. 4, rnmuSi ione z Jm it, s£ Maribor, sreda 12. oktobra 1951, Številka: 230, 4lW#nV*: Draginja, Maribor, ll. oktobra. •• ba drugem mestu prinaša današnji »Tu-0r's poročilu o shodu' proti draginji, ki se jc trs:! v nedeljo: zato se mi zdi umestno, da e ob tej priliki mimogrede malo pobavim \l° ptiprlo raiTo," ki ne ogroža samo organa naše . lugosfovcTiskc javnosti, nego ■oro celega svcta» najbolj pa srednjeevrop-: " ‘‘b držav. Kakor povsod na vseh podobnih. ;‘loeili; in skupsčiuali, tako sipo slišali tudi • * ocdcljskem v Narodnem donm, da jc uasi ^”l3ei draginji največ kriv svoboden izvoz tenskjh potrebščin in Sc veliko podobno-Pa se ni poglobil v bistvo glavnega ir®Ka draginje in krize vsega našega go-^Odat^kega in s tem tesno zvezanega socijal-f^djeuja sploh v našo nizko valuto. ... !'"*'•» valuia je prva med krivci naše draživa'- ' država pridela res dovolj r'J .in če bi jih porabila vse sama, bi se ua-kopali v moki, masti itd. Toda s%mo 'ta zadostujejo zi življenje, tic-ba ic v .v 0^'ckf- in sto drugih stvari, katerih pa po w .,llu 1,0 izdelujemo doma. ampak jih mora-a .uvažati po kurzih drugih, dobro stoječih bi torej ustavili res izvoz, živil, c-^ar lahko izvažamo, bi porabili vse, j,j * Jjr;cl'cIamo doma,'zaslužili pa no bi nič in t0*'Ci tudi obleke in vseh ostalih potreb-' 11f: n,02:,i auliavili- Kmet, ki porabi vso, (l!C,.T'rU1«kr,-d°ma. propade, tako bi propadata država, ako ne hi izvažala. Naša i,. , a ki padla še bolj. padla bi na nižino bj ,'e*a Tuhlla in še bolj. Njeni prebivalci pa 'bdiii nagi in bosi. ^ ahtevati ukinjenjc izvoza je’ nesmisel in sp r'.iC're s^orif' le človek, ki o splošnem go-o i Ureditev svečensškeoa vprašanja. LDU Beograd, .10. oktobra. Te dni začne posjovajj posebna komisija zastopnikov vseh ver v ministrstvu ver. Komisija ima nalogo, da izdela načrt, duhovniškega zakona, • ' s katerim, naj bi se vprašanje gmotnega stanja duhovništva rešilo na ta način, da bi se jim odmerile plače kot -državnim .uradnikom. Ureditev gozdarskega vprašanja v Sloveniji. LDU Beograd, 10. oktobra. Na današnji seji, zakonodajnega odseka so sc razpravljale naredbe ministrstva za šume in rude. Sprejet jc poslovnik o gozdarskih čuvajih, kakor tudi naredim o dopolnilih in izpremembah v uŽtrc-ju ministrstva za šume iu rude. Nadalje je bila. sprejeta navedba o izenačenju državnega gozdarskega zakona v Sloveniji, izvzernSi Prekmurje. Razpravljalo se' je tudi o nadaljnjih navedbah, ki sc tičejo gozdarstva v Sloveniji in Dalmaciji, kakor tudi- glede službenega razmerja gozdarskega ' osobTa. Končno so prišle na vrsto tudi, na.redbč o osnovanju vodnih zadrug v predvojnih mejah Srbije in Crnegorc. Prihodnja seja Jutri ob 9. uri zjutf. Skupščina učiteljskega udruženja v Beogradu. LDli Beograd, in. oktobra. Včeraj sc je v dvorani Učiteljskega doma pričela skupščina učiteljskega udruženja, na kateri sc Jc med drugim razpravljalo tudi ,.o zakonskem načrtu glede ljudskih šol. V tozadevnem po-ročilu se je med drugim zahtevalo/naj trnja ljudskošolski pouk osem let po deset mese- cev. od katerih naj se vrši pouk v-prvih 0 letih PO H) mesecev, v ostalih'dveh letih pa lahko manj časa. Obisk šole jb obvezen. Razpravljalo 'se jc tudi o ureditvi učiteljskih plač ter o izenačenju teh plač t onimi'državnih u-radnikor. Poročilo je bilo.z nekaterimi dopolnitvami vzeto na znanje. .-. Poglavar češke pravoslavne cerkve v Beoaradu LDU Beograd, 10. oktobra. Včeraj dopoldne jc priredila gospa Pašičeva fcajtrek na čast .škofu češkoslovaške pravoslavne cerkve Gorazdu. Prisostvovali so patrijarh Dimitrijev,, metropolit Parnaba, nekateri c-piskopi, prvi adjutant Ni. Veličanstva kralja .—r general Hadžič, odposlanke vseh ženskih društev ter večje število najuglednejših oseb. Ob tej priliki jc gospa Crnkovičeva izročila v imenu beograjskih gospa škofu Gorazdu »Pn-nagijo« z dijamanti (znak episkopskega dostojanstva, ki se posi na prsih). SEJA GOSPODARSKO-FINANČNEGA KOMITEJA. LDU Beograd, 10. oktobra. Danes popoldan' se je vršila seja gospodarsko-finančne-ga komiteja, na kateri se jc razpravljalo o predlogu ministrstva kmetijstva in vod glede izvoza ovc, glede sprejemanja konj iz Nemčije, glede prevzemanja živine iz Bolgarske po neuilly.ski pogodbi, kakor tudi o predlogu ministrstva za promet glede oprostitve pomorskih in brodarskih podjetij od plačila vojaških taks. ZAKON O ZAVAROVANJU SETVE PRED , TOČO. LDU Beograd, K), oktobra. V ministrstvu za kmetijstvo je izdelan načrt zakona o zavarovanju ppsetve zoper točo.. Ta zakon--skl načrt bo 'predložen ministrskemu svetu v odobrcnje in se bo kasneje predložil kme-ijskemu svetu in narodni skupščini. Zakonski lačrt obsega sistematično zbiranje; denarja :a povračilo škode, in sicer potem plačevanja luvka, kakor tudi s sistematičnim ocenjevanem škodo po pomožni komisiji. KONGRES ZOBOTEHNIKOV JUGOSLAVIJE. LDU Ljubljana', 11. oktobra. Akcijski idbor samostainih in nesamostalnih zoboteh-likov v Zagrebu objavlja nastopno vest: Congres zobotehnikov Jugoslavije dne 13. in fi. t. m. se vrši v dvorani trgovske in obrt-ic zbornice v Zagrebu. Dne 20. t. m. je v Seogradu kongres v.obotelmikov vse kraljevi-e v s vrh o ureditve principi.ieluega stališča obolelmiškcga vprašanja. Duovni red je astopni: 1. Pozdrav navzočih tovarišev po redsedniku akcijskega odbora. ' 2. Volitev, redseduika kongresa. 3. Poročilo tajnika ak-ijskega odbora. -1. Poročilo blagajnika, 3. fačelno stališče zobotehuiškega vprašanja, . Stališče samostojnih zobotehnikov. 7, Rali«- socs:;l. sh MEDNARODNA KONFERENCA DELA’. , LDU be ogra d, 10. oktobra. Ta tedou j bo odpotovala naša delegacija na mednaro dno konferenco dela v Ženevo; Naši delegat so Sretan Kumel, načelnik v uradu za zaščiti dece, Vašo Stojkovič, načelnik v ministrstvi 'za kmetijstvo, Viljem Bukšeg, bivši ministei za socialno politiko, nadalje Vasa Jovanovi: in kot tajnik dr. A. Romanavski. . GORNJEŠLEZIJSKO VPRAŠANJE PREE ZVEZO NARODOV. LDU Pa iM z, 10. oktobra. Ženevski dopisnik > i iniesa« javlja: Štirje člani svets Zveze narodov, katerim je poverjena naloga sestaviti poročilo in predlog o dodelitvi Gornje Šlezijo, belgijski, brazilijauski. kitajski in japonski delegat, neprestano delajo. V nedeljo so. imeli dve seji. Druga seja je trajala do ■L me zjutraj. Na tej seji še niso dosegli koti -čnoveljaviiega in popolnega sporazuma. Predlog teh članov bi moral v obliki načrta biti že danes dopoldne predložen svetu Zveze narodov, izdelan pa bo najbrže šele v sredo. Svet Zveze narodov se bo sestal v sredo pod predsedstvom Ischia in bo vzel na znanje. uspeli posvetovanja omenjenih -t članov, t sredo zvečer se bo poizkusilo na seji Zve-•v narodov doseči .sporazum v vprašanih Delitve Gornje Šlezijc. Sklep se-takoj brzo-avno naznani predsedniku sveta, francoske-liit . ministrskemu predsedniku Briundn. skupščina se sestane 20. okt. T!P Beograd, 10. okt. Povodom vesti o odlogu skupščine se je naš dopisnik informiral na verodostojnem tnestu, kjer se_ ni it je zatrdilo, da se sklicanje skupščine dne 20. oktobra ne preloži na noben -način. Vsi. narodni losjanci imajo brez posebnega naročila jntt dne 20. oktobra na sejo skupščine. DOGAJANJA MED radikalci in DEMOKRATI. TIP Beograd, 10. oktobra, Ljuba «avidovit: in Ljuba Jovanovič sta se razumela, da se prično pogajanja ned radikali in demokrati jutri po-»oldne, i' v poštev prihajajočili potrebščin, y splošnem vzeta pa je- nepobttna. da • Vsled tega je naravno, 'da vsi taki profe. stui shodi ue bodo prav nič izboljšali našeja ■ težkega stanja, ampak ga bodo indirektno še povečali. In to radi tega, ker netijo med ljudstvom že itak abnormalno malkontentst-vo, kar bo še bolj utežilo našo notranjo konsolidacijo, a brez izvedene notranje konsolidacije, se tudi naša valuta ne bo dala dvigniti. ampak bo še bolj padala, ker poleg ekonomije 'Vpliva na valuto tudi politika m to v znatni meri. Če bi rrii v naši državi ne imeli raznih republikancev a lit Radič, če ne bi i-mcli separatistov iu uutonomlstov, bi stala naša valuta gotovo bolje, nego stoji. Vlada se trudi, da bi odpomogla našim gospodarskim, predvsem valutnim težkočam. toda dokler ne bo našla' podpore v nas, državljanih, dokler bomo vsi, mesto da bi pomagali lc __________ zabavljali, napadali in zmerjali — ne, bo imelo veliko uspehu. Težkoče in vzroki draginje leže skoro poglavitno v nas samih in zato moramo to zlo pričeti zbirati najprej tudi v nas samih. Čudežev ne bo napravila nobena vlada, ne sedanja in ne bodoča, pa če' bi bila sestavljena vzemimo tudi iz ravno onih ljudi, ki -so govorili v nedeljo v Narodnem do-mu •— ne brez demagogije. lo je moj »votnm separatnim. ki nima namena morda braniti vlado, ampak, ki z nepristranskega stališča pove resnico — če je komu prav ali ne. Protestni shod - -- - zoper draginjo, Narodne stanovske organizacije so priredile v nedeljo, dne 0. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v veliki drorani Narodnega doma javen protestni shod Na dnevnem redu so bile sledeče razprave. 1. Naraščanje draginje in njene posledice. 2. Stanovanjsko vprašanje in zvišanje najemnin. 3. Vprašanje nabav-ljalnih zadrug, oziroma skladišč živil. Shod je o tvoril predsednik zborovanja g. Jarc, upravnik rnaterijalnega skladišča. Kot prvi govornik je nastopil g. Mohorko, načelnik koroškega kolodvora. V svojem govoru je orisal življenske razmere pred in med vojno. Po vojni je v novi svobodni Jugoslaviji marsikdo pričakoval nekako zlato dobo. Toda tudi tu je 'draginja vedno bolj naraščala. Izkaznice za moko, mast itd. so sicer izginile, a za to so šle cene vedno kvišku. Kdo je temu kriv ? Miydržavni in zasebni nameščenci gotovo ifč. Vedno, tudi v najhujših časih smo vztrajali na svojih mestih ter izpolnjevali svo;o dolžnost. Vedno smo bili in smo pripravljeni žrtvovati za našo domovino življenje in kri. Mi ljubimo svojo državo. Toda za naše delo nas država ni odškodovala. Za nas, trpine, država nima denarja. Ima pa ga za nemške učitelje v Apaški kotlini, ki hujskajo in rovarijo proti državi, zato še danes ni miru na naši meji in promet med Radgono iu Mariborom .še sedaj ni vzpostavljen. Finančni minister je v zadnjem času že izprevidel, da bo treba slediti. Toda kje so začeli štediti ? Zopet tam, kjer smo mi najhujše prizadeti. Ukinili so medicinsko in tehniško fakul-tefo v Ljubljani. (To se je izkazalo za neresnično. Op. ur.) Izgovarja se na slabo stanje valute. Sklicavalo se je ankete, a sedaj je zopel vse potihnilo, Ministei- Kukovec jc na nekem shodu dejal, da je edino sredstvo zoper draginjo samopomoč. Kako naj si sami pomagamo, ni povedal. Mar naj postanemo boljševiltiv Tega nikdar? Mi no» četno cepcev, nočemo bičev, mi hočemo delati, a za delo zahtevamo plačilo. Od drugih organizacij nimamo pričakovati pomoči. Internacionala, ki po svojih shodih le hujska in ki nam želi le razpad, nam ne bo pomagala. Sramota pa «9CB % m>0iM MafiBO?, 12. 6r*tOWa 1521 je,da jo vlada §e irepi in podpira, se rajše, c« bodo malo manj »moderne Fonde po razpuščeni komunistični stranki J* vrgla v žrelo svoji največji sovražnici —* internacionali. Zakaj jih ni dala strokovnim organizacijam, zakaj ne Jugo-slovenski Matici, invalidom, zakaj jih ni sanja obdržala. Kako dobro bi jih lahko sedaj dala v pomoč stradajoči ruski deci! Sami si torej moramo pomagati. Kako draginja raste, je vsakomur znano. Naloga vlade pa je, *da prepreči vse brezvestne špekulacije in verižništvo. ki draginjo pred vsem povzroča. Drugi stanovi, trgovci, indusfrijalci si pomagajo s tem, da zvišajo cene. Ce zahtevajo delavci aji nameščenci zvišanje plače za 10 odstot: zvišajo ti cene za 20% tov pritem le še več zaslužijo. A vse to plačamo zopet mi. Kriva je vlada, ki nirpa moči. Krivi so ludi naši poslanci. Na shodih samo hujskajo, dražijo in širijo nezadovoljstvo, mesto da se oprimejo tudi gospodarskih razmer. Naj bi raje ljudstvo poučili, da z vednirn zvišanjem pije svojo lastno kri. Krivo pa je tudi naše časopisje, ki obdeluje samo osebne afere, gospodarskim razmeram pa' posveti le par vrstic. Najhujše pa občutijo posledice te grozne draginje stalni nameščenec, delavec, vpokojenec in siromak! Ge gre to tako naprej,- nam preti gospodarski min. Ni se čuditi, če raste korupcija. Kdo bi zameril ubogemu nameščencu, če se da podkupiti! To so posledice razmer! Drugo veliko zlo je brezposelnost. Inozemska konkurenca tlači razvoj naše industrije. Obrtniki in industrijalci odpuščajo delavstvo ker ga ne morejo več vzdrževati. Tudi kmečki stan ni na boljšem. Najbolj nadarjeni kmečki fantje izostajajo iz šol, ker -.tarši ne morejo več plačevali zanje. Časopisje toži, da nimamo smisla za kulturo. Zahteva se od nas. da podpiramo gledališče, koncerte itd. A od kod vzeti za to potrebni denar ? Kaj hočemo ? Hočemo živeti. A kako ? Poseči moramo zopet nazaj v voiie čase. Uvesti se mora zopet racioniranje najpotrebnejših živil. Žalostno je, da moramo v naši ogromni državi seči po tem sredstvu. Toda ne gre drugače, to je edini izhod. Dclcčiti se morajo zopet maksimalne cene, a država mora skrbeti, da zasigura zadostno mu« žino živil! Za vse sloje naj se uvede nabavljalne ■ttljižiee, s katerimi lahko vsakdo dobi pri določenem trgovcu gotovo množino živil po določeni ceni. Kar pa preostaje se lahko proda poljubno. Uvede naj se nadzorstvo nad izvozom. Izvoz naj se dovoli le domačim trgovcem ne pa tujcem. Carina se mora regulirati. Potem bo tudi nastopilo stabilno stanje v gospodarskem življenju. Aprovizacijskim organizacijam naj se svojčas dovoljeni kredit, , odpiše, in dovoli nov. da. dobe j organizacije razmah. Naj se uvede kom , trola nad izdanimi obrtnimi listi. Nek ve j lificiranim je treba obrt. odvzeti! A tudi mi; moramo štediti in varčevati. Posebno ženske! Nova rnoda bo baje kar 0 m široka. Mislim, da bodo možje imeli žene \ ■ Saj je naša domača »moda* jako lepa Kaj hočemo ■ Hočemo živeti Bogu in ljudem dopadljivo, državi in domovini pa v prid! . ^Za njim je govoril g. Selinšek. ki orisal razmere pri trboveljski premogo kopni družbi. Od 1. 1919. do danes je zvišala družba, ki ima svoj sedež na Dunaja, cene premogu kar za 500 od stotkov. Cernu je to vlada dovolila? S stavkami se nič ne izboljša, znano je da je od 100 stavk 90 brezuspešnih Edina pomoč je torej v združenih orga nizacijah, zato naj se vsi, ne glede na politično prepričanje, združijo v dosego skupnih ciljev. Za tem je g. Meglic razložil stano vanjsko navedbo z ozirom na povišanje najemnine. G. dr. Reisman je očrtal par kričečih slučajev v Mariboru. Omenil je par vele kapitalistov, kakor usnjarja Berga, pivo-varnarja GOtza itd., ki do danes niso še ničesar gradili. (O tern poročamo še na drugem mestu.) G. prof. Pečovnik jc v svojem govoru orisal namen in pomen zadrug, ki so se ustanovile po naredbi vlade. Misel samopomoči je dobra in vlada je začetkom letošnjega leta odredila ustanovitev zadružne zveze. V ta namen je moral vsak državni nameščenec pla čati 400 K. Na ta način se je zbrala vsota nad 200 milijonov kron. Preteklo pa je že tričetrt leta, a še danes n nikomur znano,, kaj se je s tem denar jem zgodilo. Vsak izmed nas ima tore oravico Zahtevati obračun in pojasnilo, Zadruga naj začne takoj poslovati, če pa to ni mogoče, naj se denar vrne. Nato je predsednik prečital dopis državnih vpokojencev, v katerem opisujejo svojo revščino in prosijo nujno pomoči. Zahteva se izenačenje starih vpokojencev z novimi in enkratna ped-)or» v znesku 1000 dinarjev za zimo, G. Jarh je nato razpravljal o skladišču živil južne železnice. "Vkljub temu, da uživa to skladišče pri prevozu blaga razne ugodnosti, so živila enako, nekatera celo bolj draga, kakor pri trgovcih. Zahteval je zvišanje kredita od 2 na 5 milijonov kron ter protestiral proti premestitvi skladišča iz Maribora Ljubljano, ker je tukaj delavski centrum juž. železnice. Nameščencem skladišča naj se plača izenači z ono kvalificiranih delavcev. Nato se je prečitala resolucija ter dala točka za točko na glasovanje. Pri prvi točki se je razvila glede racio-niranja živil daljša debata, končno pa je bila resolucija enoglasno sprejeta Sprejeto resolucijo prinesemo v celoti v iutrajšnji številki lian Vidmar: Jesenski izlet. - ■ (Konec.) »Tisto je, da!.. . Saj ima noge...* ,1 potrdi kuharica i Minka in roke ji omahnejo nazaj, ko izprevidi neizpeljivost svojtga hipnega upa. Pri zajutrku se drži teta Polona bolj Žalostno kakor veselo. Dreja se jezi, da ja v kavi premalo sladkorja, a teta ga aoče slišati. Sedeč na klopi poleg nas, boža s svojo velo roko vrečo, nabasano x jabolki in opazuje Joška, kako zaje-tnlje z majhno žličko iz čaše kavo. »Dreja, zdaj se pa le pripravi, da naju boš peljal s čolnom do tistega kraja, kjer si včeraj ribaril!* — se dvighe Joško po zajutrku s stola in zazdeha s široko odprtimi usti. Nato naenkrat kihne. m »Bog pomagaj!* — mu reče teta Polona. »Bohlonej l* ~- ji odgovori Joško po domače, prime naglo za polno vrečo in jo naprti kuharici Minki na ramena: Tole vrečo jabolk boš pa nesla z nami do reke ti, Minka, ker vem, da si močna in pa za kazen, ker mi nisi rekla »Bog pomagaj*, ko sem kihnil.* Minka je takoj pripravljena, da sprejme f« rialoženo ii kazen. Notranja in zunanja politika. * Nekanc Madžarov. Ze nekoliko dni krožijo po Dunaju čudne, vesti, posebno v krogih, ki so blizu ekscarju »Pa adijo že enkrat, tetka!* — se prične poslavljati Joško. »Pišite mi kaj, da mi ne bo dolgčas.* »Pa že ostani, Joško!* — ga prosi teta Polona.- »Vsaj do predpoldnice še ostani pri nas . . .“ »Ni mogoče, tetka. Zdaj morava pa res iti; že itak sva se preveč zamudila pri vas." »Joško, Joško!* — kliče že za njim teta Polona, ko smo se bili že poslovili in korakamo proti cesti. »Joško, kadar boš jabolka snedel in bo vreča prazna, pa me zopet obišči! Pa hiti jesti, da se bomo prej videli. In takrat ti bom vrečo zopet nabasala z jabolki — ali slišiš, Joško?* »Slišim, tetka!* — ji maha Joško z robcem v slovo. »In gospod TonČe naj tudi pridejo takrat s teboj, Joško!* — kliče še za nami teta Polona. »Taka so mi všeč, gospod Tonče, tako lepd^čepico imajo.* Ozrem se. Pohvala iz ujt tete Polone m« prijetno požgečka po vratu navzdol. Premišljujem, ali bi se dobri ženici takej zahvalil za njen poklon, ali bi odložil stvar za prihodnjič. Odločim se, da bom storil to prihodnjič, ko bo Joškova vreča zlezla skupaj. Tudi razdalja med nami in telo Polono je že tolika, da se mi ne ljubi vrniti se naaij. j Karlu. Sliši se, da nameravajo madžarske tolpe napasti in zavzeti Dunaj. V tem slučaju bi se Tirolska takoj odcepila od Dunaja ter bi jo zasedli monarhisti. Druge vesti zopet poročajo, da Avstrija sploh ne dobi Zapadne Ogrske, temveč se bo samo popravila meja, a to v korisi — Madžarske. Namen teh vesti je oči-vidno le. da vznemirjajo ljudstvo in širijo nezadovoljnost. Cene rastejo in narod je tem bolj pristopen takim vestem. Zbiranje madžarskih tolp ob meji ima svoj namen. Madžarski dobro-voljci računajo s tem, da niti mala niti velika antanta ne misli podvzeti resnih' korakov napram Madžarski. Toda iz diplotnatičnih krogov se sliši, da bi najmanjši poskus izzvati monarhistični puč zapletel Madžarsko v vojno na treh straneh. Iz zapadne Ogrske preti največja nevarnost monarhističnega puča. Danes je po vsem jasno, da gre delovanje madžarskih tolp preko meje Zapadne Ogrske. Tam je jedro monarhistične vojske, ki hoče zopet vzpostaviti staro monarhijo. Tu pa tam prihajajo v avstrijske postojank« madžarski vojaki, češ, da ne prihajajo kot sovražniki, temveč kot bratje (!); oni yedo, da tudi Avstrija trpi pod črnim jarmom. Avstrija in Madžarska si enako želita, da bi se povrnil cesar Karl. Madžari stalno vznemirjajo avstrijsko prebivalstvo na meji. Dobro jim je pač znano, da je avstrijska vojska slaba, a braniti bi morala nad 250 km dolgo mejo. Močni madžarski oddelki, koncentrirani na eni točki, bi z lahkoto prebili to fronto in zavzeli Dunaj. Madžari so v zapadni Ogrski koncentrirali čez 35 tisoč mož in vkljub prepovedi kontrolne komisije nadaljujejo zbiranje novih oddelkov dobrovoljcev, katere mamijo z raznimi obljubami in ugodnostmi. ter to vedno zopet dokazujejo I Slabi vest!) * Manifest italijanskih fašistov. V Florenci so izdali fašisti na narod mani' fest, v katerem izjavljajo, da se ne bode več borili proti komunistom, ker so' jto meščani, za katere so šli po kostanj V ogenj, pusTili sramotno na cedilu. Država in meščani naj skrbe sami, kako se bodo rešili revolucionarnega pokreta iti kako bodo obranili svoje tvornice, a* jih ne zasedejo delavci. Fašisti _ bodo zavzeli obrambno stališče in slušali samo zapovedi svojega vodje — Mussolinija« * Vprašanje Skadra. Črnogorski poslanci brez razlike strank so poSeh" včeraj namestnika zunanjega ministra ter ga naprosili, d3 nastopi v vprašanj« Skadra do skrajne mere. % Kavkaz proti boljševikom« »Agence Havas* poroča iz Carigrad3’ da so štiri države na Kavkazu _ sklicala konferenca, kako bi se rešile boljševiskin elementov. Zanimivosti. S čim sc bavi nemški prestolonaslednik. Pogreb prazne rakve« — Gledališki igralci in nogom^ Drag potni Ust. Bivši nemški prestolonaslednik 1® postal — kovač. Tako poroča 'l,enlST!'rj časopisje. Tu pa tim baje pomag3 p delu vaškemu kovaču v Wiernigfn •• Tako je nedavno izdelal dve P° * w jih predal za deset »goldinarjev izkupiček delil s kovačem. Ce je r ! potem ie princ vendarle našel izgumJs. poklic * Zakaj Italija posreduje. »Giornale djltalia“ pise: Zapadnoogrsko vprašanje bi nikoli ne bilo postalo nevarno za mir. če bi zastopniki zapadnih sil v Budimpešti ne igrali tako dvolične vloge. Ma eni strani so podpirali Knrliste, na drugi strani pa so odobravali v Pragi in v Beogradu slovanske aspiracije. Na ta način bi bil nastal jugoslovensko-češkoslovsški koridor in slovanski blok okoli Madžarske,- ki bi bil v prvi vrsti naperjqa proti Italiji. Kovali so dvojno železol restavracijo Habsburgovcev in slovanski blok. Oboje pa je pomenilo v očeh pariških in londonskih krogov nevarnost za Italijo. Zaradi tega je Italija že sedem dni prej, predno je dr. Beneš sodvzel svojo akcijo, ponudila svoje posredovanje. Konferenca v Benetkah ne namerava ovreči mirovnih pogodb, kakor trdijo nasprotniki Italije v Pragi; iu Beogradu. Crre samo z9 odškodnino, " o jo zahteva Madžarska od Avstrije za odstopljeno ozemlje. To pa se Jugoslavije in male antante prav nič rte tiče. 't3liianska politika hoče samo najti pot iz tega konflikta. Zahteve beograjske vlade niso nič druzega kakor običajna jugoslovanska nevljudnost. (Naši sosedje ločejo zopet reči, da nam ne zaupajo Se jo vidim, teto Polono, kako sedi na pragu pred . hišo v tisti svoji koče-majki in s sivo. črnopikasto ruto na gla vi. A obrisi rijene postave postajajo vedno bolj nerazločni in nejasni. Naposled mi jo drevje popolnoma zakrije. Hitimo proti reki navzdol. Minka postavi vrečo z jabolki v čoln. Nato se joslovimo. »Jernnasta, Joško, samo kmalu nas zopet obišči! Saj je teta tako dobra... In po rokah boš moral hoditi takrat; ko nas boš obiskal . . . Glej, da ne bot porabil, Joško!* Dreja odpne čoln. Vsi trije primemo za vesla in plosknemo z njimi po vodi. Cez nekaj trenotkov že drčfmo urno po reki navzgor. »Srečno pot!* — vpije Minka za nami. Na bregu stoji, z belim predpasnikom na sebi, vsa obžarjena v lica od svetlega jutranjega solnca. Stoji tam, gleda za nami in si senči oči z dlanjo. Dreja vesla z žilavo vztrajnostjo mladega mornarja. Srajco ima pod vratom odpeto in vidi se njegova zagorela koža. Oči se mu svetijo, ko se ozira čez reko; lasje mu vihrajo v vetru in poteze njegovega obraza so odločne in moške -Opazujem ga od strani in najbrž mi jv 'ie bolj všeč, kakor teti Poloni moia nm * v Streblenu na Švedskem se 1® P netil čuden slučaj pozabljivosti, J tragikomično končal. Tam se i® r 0 družinskih razmer obesil delavec, F imenu Klemm. Truplo so prepeli311 mrtvašnico, kjer so. ga secirali- Kef L bil Klemm brez premoženja, so r*L, rali pokopati na stroške občine« Cm0; ločenem času so prišli pogrebci 1 ■ grobokopi. V predsobi mrtvašnice *. našli zabito rakev. Misleč, da je v. nie| truplo Klenima, so jo odresti h g:r°PH ni pokopali. Cez par dni pa se je %j iz mrtvašnice hud smrad. Ko so3 pogledat, so našli v njej že razpadaj* truplo — pokopanega Klemm«. daj še le so se spomnili, da niso P . gledali v rakev, in so torei pokop3 prazno. V sdojem času so se gledali^’ igralci v večjih, mestih oprijeli n0?.®' meta, katerega gcrje z vso energu ■ Pred kratkim se je vršila na zanimiva nogometna tekma med igrf .lh dveh gledališč. Vzgledu svojih duiiajsjj, tovarišev hočejo slediti sedaj tudi Pf. Igralci nemškega gledališča v Prag* * si že osnovali svoj nogometni klub, v sebej za soliste in tehnično osoDJ • Igralci pridno vežbajo ter namerav3r lenkoet. Mislim si: ,Ta bo še mornar, da mu ga ne bo pare.* , Se bolj se posvetijo Dreji oči. ^ z na se se z zgornjim životom, napfle P1 si in zapoje s svojim lepim glasom: Barčica po morju plava, valovi se z igra vajo ... Zdaj pritisneva še Joško ifi ja/:. Oj le naprej, oi le naprej, dokler je še vetra kej. • • „ahen vetrič zapiše nad reko. ' in jelše na obeh bregovih zašume uostno s svojimi vrhovi; Coln ' zlate brazde; z vsakim zatf nekaj novih svetlih kolobarjev vzge sebi. Dreja in jaz utihneva in se z*2 v daljavo predse. Krasen dan je, nad nami čisto kakor pogled nedolz® g ga otrok3. Vseokrog 6amo mrgolenj® solnčnimi žarki poljubljajočega se ‘hhe‘jL vodovja, na bregovih šelestenje vrb jelš, nad našimi glavami zdajpazda) » gel prhutajoč vzlet ptice, ki jo je podilo iz pobrežnega grmičja ®aalb°^l0v no ploskanje naših vesel in pa J0^ zategli, nad valovi se tresoči-glas: 'Oj le naorej, oj le naprej! • ■ • The fun is over jfoiBor, i^ragtgearig^v _______________ prirediti tekmo z igaJci vinogfadakega gledališča., T": 91 * .. , - * ■ - v • -v Ruska sovjetska vlada je začela zopet Vdajati; potpe liste za inozemstvo, kakor je to bilo prej in je. zdaj tudi drugod v ■navadi. Razlika je samo ta, da mora oni, ki hoče potovati iz Rusije, plačati z? potni list 300.000 rubljev. Potemtakem zasluži Rusija milijarde samo pri potnih Rstih. Dnevna kronika. — Odlikovanje. Povodom 50-letnice delovanja sta bila odlikovana z redom Sv.- Save I. razreda Juraj Biankini in Toma Stankovič.' — Fond za delavsko zavarovanje, budgetu ministrstva za socijaluo politiko je določen 1 milijon dinarjev za delavsko zavarovanje, tako, da se bo z zavarovanjem lahko pričelo že 1. nov, 't.l.' — Sv. Lovrenc na Pohorju. Eielav-sko izobraževalno društvo pri Sv. Lovrencu priredi v nedeljo, dne 16. okt. Popoldan veselico s petjem, plesom, moderno ženitvijo, šaljivo pošto, licitacijo D,, pri kateri sodelujeta pevski in tam-/oura^ki zbor. iz .Maribora. Pred veselico ' ^ uprizori Kristanova drama »Zvestoba*. — Razpisana je z rokom do 17. t.m. Vpeljava, oziroma predelava električne razsvetljave v višji gimnaziji in moškem u&teljiš£a v Mariboru, okrajnem sodišču ua Vranskem in kmetijski šoli na Grmu. Pojasnila daje oddelek IV b gradbene direkcije'V'Ljubljani' ter' 'glede prvih dveh objektov okrožna gradbena sekcija Pribor. Takse 125 Din. plačajo le ponudniki, ki še nimajo dovoljenja za Udeleževanje pri javnih licitacijah. Ta taksa velja enkrat za vselej. Razpis. Razpisana so z rokom 15. t. m. razna adaptacijska dela, pri °kr. sodišču v Brežicah ter poprava streh m dimnikov pri objektih moške kaznilnice v Mariboru. Pojasnila daje oddelek IV b gradbene direkcije v Ljubljani ter gradbeno .vodstvo v Brežicah, R2iroma okrožna gradbena sekcija Ma-ndor. Takso 125 dinarjev plačajo le Ponudniki, ki še nimajo dovoljenja za udeleževanje pri javnih licitacijah. Ta taksa velja enkrat za vselej. — »Slov. Gospodarju** poroča pred s°diŠČem žigosani lažnjivec, da sem bil naJet od Samostojne kot strankin pri-§anjač ob priliki volitev v cenilno ko-Uiisijo; nadalje, da sem po židovski ^sijjeval volilcem zelene kandidatne liste bRŠ. — Ako prvo trditev dokaže, da-ruiem za sklad KZ 10.000 kron in j-hako vsoto za vsakega volilca, kateremu P,1 bil vsiljeval kakoršnokoli kandidatno u?to; maziljencem okoli »Slov. Gosp/, ki še niso člani »svete vojske*, pa je na, razpolago ves moj letošnji vinski Pddelek, ako dokažejo, da sem se sploh P1* volitev udeležil. Čestitam že vnaprej * »velikemu uspehu*! V. From, šol. vodja. ,, — Nemška proslava plebiscita. V bsloTcu in po vsej deželi se je na slo. ®sen način proslavila obletnica zopetne ^družitve Koroške z Avstrijo. Na de-';elnem dvorcu, je bil. v nedeljo .predhodne manifestacijski shod, kateremu prisostoval tudi minister za socijalno Srbstvo dr. Bauer. . ' II. artiljerlska podoficirska šola Mariboru sprejme letos še 60 gojen-Prošnje .se morajo vložiti najdalje y° 25. oktobra t. I. 'pri poveljstvu šole. r?’ Priglašeni kandidati se morajo radi .‘^aVnigkega pregleda in rešenja. o spre-v. šolo .javiti osebno poveljniku j y Mariboru 30. oktobra t. 1. ob doV- zJutrai' Pobližje pogoje se more “rti pji komandi vojnega okruga. y Državno posojilo v inozemstvu. L .Prihodnjih dneh pride v Beograd rav-V0!rJ ameriške Narodne banke v New-L^u;. Njegov prihod je v zvezi s po-glede državnega posojila v ino-^nntvu. Zborovanje učiteljstva v Beo-tov* ’ 8e vr^‘ v Beogradu zbo- terem učiteljstva iz cele države, na kabala ,^e razPravlja o stanju in razme-ToVa? .rt®ljstva in o šolskem pouku, Zbo-V. G.0}.so poslali brzojavni pozdrav Nj. ^>"čev^,U *n m'n*stru za prosveto g. Pri- *"■ ^ažua odredba glede označe- TAB n~ — vanja vrednosti ua postnih pošiljkah. Po brzojavni odredbi kr, ministrstva za pošto in brzojav št..61.425 od 6. t. m. se razglaša: „Na denarnih pismih, paketih ia vrečuikih, ki gredo v tuzemstvo, je treba pisati odslej vrednost v dinarski veljavi/ Ta odredba stopi takoi v veljavo. Potek stavke mizarskih delavcev v llariboru. Stavka mizarskih delavcev v Mariboru, ki je izbruhnila pričetkom septembra, traja Še vedno dalje. Dne 5. septembra so se vršilo prva pogajanja med delavci in delodajSlci, katerim je prisostvoval tudi zastopnik socijalnega skrbstva iz Ljubljane. Na tem posvetovanju so delavci zahtevali 30 odstotkov povišanje dosedanjih mezd, na kar pa delodajalci z ozirom na težko stališče radi inozemske konkurence absolutno niso mogli pristati; obljubili pa so jim kljub temu 10 odstotkov poviška. .Delavci tega niso sprejeli. Kmalu za lem so se vršila druga pogajanja, toda tudi ta so bila brez uspeha in dočim so delodajalci vztrajali na maksimalnem povišanju 10 odstotkov, so delavci grozili, da bodo povišali svoje zahteve na 50 odstotkov. 26. septembra so delavci na to svojo grožnio res izpolnili ter javili zadrugi mizarskih mojstrov, da zahtevajo 50 odstotkov povišanje. 27. septembra se je vršila na to seja delodajalcev, na kateri se je sklenilo privoliti z 20 odstotkov povišek, ako se stavkujoči vrnejo v pondeljek 3. oktobra zopet na delo, v nasprotnem slučaju pa so delodajalci sklenili delavce odpustiti. Stavkujoči so po svojih voditeljih ua to pristali, vendar pa se v pondeljek niso vrnili na delo, temveč predložili v odobrcnje novo pogodbo, na katero absolutno ni bilo mogoče pristati. Vsled tega so delodajalci sedaj delavce odpustili ter jim vrnili delavske knjižice. Tako počivajo sedaj v Mariboru vsr mizarski obrati, katerih je precejšnje število. Občinstvo, tako mestno, kakor tudi okoliško, ki ima pri naših mizarskih mojstrih naročena dela, naj vpošteva to težko stališče ter naj za nekaj Časa še potrpi. Tr: ovci podpišite 7% držav. pOSOjdG. Vsak trgovec, obrtnik in industrijalec ve, kako velike važnosti je zanj dobro železniško omrežje. Opetovano se je na shodih povedalo, da zahtevame železniško zvezo s Prekmurjem in Slovenskimi goricami, kakor tudi. z Rogatcem. Le na ta način bo’de mogoče naše obmejno liudstvo zadovoljiti, mesto Maribor pa gospodarsko povzdigniti. * V ravnokar razpisanem 7% držav-nem posojilu, katerega rok je podaljšan do 15. t. m. je predvidena tudi zidava nove železniške proge iz Prekmurja čez Slov. gorice, v Ormož in iz Ptuja v Rogatec. Da dobimo toraj že sedaj vsaj ti dve zelo. važni železniški progi, naj vsak po svoji možnosti podpiše državno posojilo. Cim več se bode podpisalo, tembolj bode uvidela država, da naše zahteve niso le v besedah ampak tudi v dejanjih. Nage zahteve bodo pa tudi takrat opravičene, ko bodemo povdarjali, da je za nas tudi zveza med Mariborom, Sv. Lenartom in Ljutomerom neobhodno potrebna. Izpolnite toraj vašo dolžnost. v polni meri, posebno ker izplača država za'to 7°/0 obresti in to vam več nese, kakor pa če. imate denar drugod naložen. V slučaju pa, , da kdo potrebuje denar, dobi na to v vsakem denarnem zavodu posojilo. Mariborske vesti. Maribor, 11. oktobra. m Nesreča. Izvpšček in gostilničar Matija Misleta, stanujoč v Cvetlični ulici št. 14 je v nedeljo krog 19. ure povozil s svojim vozom na Koroški cesti vdovo Uršulo Andrej In njenega sina Alberta Kolariča. Misleta je vozil zelo naglp in ponesrečena se mu nista mogla več pravočasno izogniti, ker je imel Kolarič tudi kolo pri sebi. Uršula Andrej, je dobila težke poškodbe na glavi, dočim je Kolarič sariio na', rokah malo opraskan. Zato pa se mu je polomilo kolo, vredno 2800 K.' Ponesrečeno ženo je Misleta takoj s. svojim ■ vozom odpeljal na rešilni oddelek, kjer so jo obvezali ter nato prepeljali domov. Misleta* je poklical k^po-nesrečeni tudi na dom zdravnika, ki pa je odredil, da jo morajo prepeljati v ■bolnico. m Pritožbe brez uspeha. »Pasta za Tlach* se je glasil napis, ki ie po dolgem času končno vendar izginil iz' izložbenega okna firme' Franz Geri v Gosposki ulici; sedaj se blešči samo še »Pasta za Tla* poleg drugih takih spak. Takoj zraven v izložbi Philomene Welt pa se nahaja d£las: »Na prodaj uredba za dišovini. obrt* (Komplette Spezerehvaren-Einrichtung). Kmetica, ki si je ogledala ta oglas je bila mnenja, da je te nekaj za pojesti; neki uiožaksr pa jo je zavrnil, češ, da je to »naredba za udušenje obrti*. Mi bi pa svetovali, da bi merodajni faktorji stopili gospej, Welt na prste, da bi vzkliknila končno »Gott iiber die Weit*. Enakih napisov pa je tudi drugod obilo. Zadnji čas se množe kot gobe po dežju tudi razni samonemški napisu Ali bo ta »idila* v Mariboru res večno trajala? m Slovenska stenografija. Za začetnike v slovenski »stenografiji se začne pouk v soboto 15. okt. Prijave v Razlagovi ulici št. 15, v pritličju. m Velika, kavarna. Da nas zvečer Koncert prvovrstne salonske godbe prof. Kubioka 1253 m Zahvala. Vdova Terezija Kolar se tem potom zahvaljuje mariborskemu Sokolu ter vsem tovarišem in znancem, ki so spremili , njenega sina Mirkota Kolarja na zadnji poti. Posebno se še zahvaljuje načelniku Sokola za prekrasen govor na grobu rajnkega Mirkota. ni Odsek aioaterfotografov SPD. v Mariboru vabi vse člane in prijatelje na odsekov večer, ki se vrši v četrtek, dne. 13. oktobra 1921, ob S. uri zvečer-v kiubovi sobi Narodnega doma. —- Izvršujoči člani so naprošeni, da prinesejo s seboj posnetke s Pohorja. Polnoštevilna udeležba obvezna. Odbor. m Mariborsko učiteljsko društvo zboruje v sredo, dne 12. okt. ob 17. uri v deški meščanski šoli. m Slovenski karikaturisti v Mariboru se naprošajo, da se o priliki.med uradnimi urami zglase pri glavnem uredniku »Tabora/ m Trgovsko zborovanje se vrši v četrtek dne 13. t. m. ob pol 20... uri zvečer v Gambrinovi dvorani Gregorči-, čeva ulica s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o zborničnem delovanju. 2. Poročilo o t odst. prometnem davku. (V to svrho naj si vsakdo že preskrbi na davkariji potrebno- polo. 3. Protest zaradi nepravilne sestave cenilnega urada. 4. Slučajnosti. Trgovski gremij. m Nadebudne signorinc. Pri večerni promenadi v Gosposki ulici žlobudra nekaj nadebudnih signorin prav spretno v slavnem jeziku dvatisočletne kulture. Ker nimamo v Mariboru akademikov, kakor v Ljubljani in v Zagrebu, ki bi skrbeli za to, da bi italijančenje izginilo iz naših ulic. priporočamo to d$lo drugemu narodnemu občinstvu. , m Kokoš brez gospodarja. Policija je ujela kokoš brez gospodarja. Lastnik gaj se zglasi pri policijskem Icomisarijatu. • m .Tatvina, Mesarskemu pomočniku Miji Petljaku, stanujočemu v Plinarski ulici š.t. .25, je neznanec v njegovi- odsotnosti v času od 7. sept. do" 10. okt. ukradel iz zaprtega kovčeka novo moško obleko, vredno 2500 K. m Priporočljiva banka. Blagajna nekega mariborskega urada je morala tlujno zamenjati 2000 avstrijskih bron. Poslala je svojega slugo k Anglobanki in tam so mu izplačali za 2000 av. K 120 jugoslovanskih; ker pa vodja z zamenjavo ni bil zadovoljenje moral sluga, nazaj po avstrijske krone ter jib na to zamenjal v Kreditni banki kjer je dobil ža istih 2000 av. K 200 jugoslovenskih. Komentarja ni treba. m Pouk v slovenski stenografiji se začne v sredo 12. oktobra. Prijave v Razlagovi utica 15 v pritličju. m Poziv akademikom novincem!-Tovariši! Z začetkom šolskega leta- vas Sfrap .& je v^čje Število, prestopilo v akademska življenje.. Ker je v interesu . vsakega posameznika, da se - organizira v kaki akad. stanovskih' organizacij,. ki .vam bc> nudita moralno in gmotno podporp. poživljamo vse svobodomiselne /akademike mariborskega okoliša, da sejni-kljupijo polnoštevilno našemu drušhin; Pobližje Informacije daje društveni tajnik ob sredah in' petkih od pol 2; do 2i ure v društvenem lokalu. Narodni dom 1. nadstr. Odbor »Društva jug. akademiko” v Mariboru. ni Za .Jugosk)vensko Matico je. daroval, jr. Angelj Ci.noti1.U0 K. m Tatvina v pekarni Macarol.. V soboto je kupoval deček Vilko Guima* har v pekarni Macarol kruh za.pot v Selnico, kamor ga je poslal, oče, primor-ski beguncev po živila. pri tem je položil denarnico- s 500 K in železniško legitimacijo št. 45.901 na prodajalno mi-w. V trgovini se je razen njega nahajal samo se neki \ demvnislko obleko opravljeni moški, kije pa nemudoma-izginil, zbijem pa tudi dečkova deparnipa.'Kdo/ bi ga - izsledil, osobito po legitimaciji-naj ga naznani policiji. Kultura in umetfiost. x Za sobotni dobrodelni koacert šc bo jutri pričala predprodaja >"stopnie v tr go Vi hali Tteferia in Zlat* Brisiši'.. Po programu soditi lio to prvi koncert večjega stila v tej sezoni. : ■ ■ 1 - x Draginja na knjižnem tr£ti jj^ Cehi. Na vzpodbudo -državnega gospodarskega urada v Pragi se je ^sUftila •posebna komisija, Ki bo delala za znižanje cen knjig in. časopisov., 'Knjige. SO danes predrage, za to si jih revnejši sloji ne morejo nabavljati in n,?, ta paCin izpopolnjevati svoje duševno obzorje.-Komisija se bo lazdoliht v več sekcij, ki bodo razmoirivalc o pozameznih vprašanjih, tako o draginji papirja itd. Ih pri, nas? " ?. . ;■ — ----------------------------——-—r— -—■■»■ Kino. I. Mariborski bioskop. V sredo, četrtek im petek se bo v I. mariborskem bioskopu predvajala prva epoha velikanskega, svetovnoznanega filma »Gospodarica sveta*, pod naslovom »Prijateljica moža žolte poti*. »Gospodarica sveta", je 'najimenitnejše delo filmske fotografične umetnosti ter nadkriljuje vse in povsod uprizorjene Uinoigre. Vspeh je izvanreden in popoln. Film, ki se predvaja po vseh mestih sveta in Čegar vsebina se odigrava po vseh delih zemlje, ki nam kaže običaje in življenje najrazličnejših narodov vseh polti ih slojev, ki nam razkriva lepoto uri zanimivosti daljnih krajev, čegar vprizoritev je naravnost genialna,.nedosežna, mora zanimati in fascinirat} gledalca, V sobbto se prične II. epoha in Sicer »Zgodba življenja Maud Gregar-dove*. Sokolstvo. o Družabni večer »Sokola“ v Studencih je. uspel minulo soboto prav lepo. 'Prostorno telovadnico je napolnilo skofo izključno domače občinstvo. Qb dobri kapljici*in udarjanju izpopolnjenega •lastnega domačega tamburaškega. clruitva se je razvila' neprisiljena zabava. Zlasti je povdaritL da so bile ■ cene jCsh’inam, : pijači in vstopnini prav nizke. Studenški Sokol namerava • prirediti' v bližnjem Času, še več podobnih zabav. in/združiti, v svojem-- okrilju vse, .kar. čuti. in -misli. narodno — jugoslovensko. To anu.vbode t -tem-lažje, ker ima jako dober tamlui-raški .zbor, kakor srno se prepričati v soboto večer, ki je potekel tako lego in dostojno, brez vsakega, tudi - najmanjšega 'incidenta. Bi! je res pravi dtuzahiii večer. Iskrena zahvala vsem, ki so na ^katerikoli ..način pripomogli do . tega "uspeha. Zdravo! X3 Jugoslovensk Sokolska Matica. ■Ysera društvom' smo razposlali pristop-.niče. ih pravila, .-za Jugoslovenšk®'-Sokbl-;sko-Matico s pozivom, da pridobivajo .člane z.a:Matico, poživljamo vsa društva. ,da naberejo kolikor mogoče dosti članov*, ker je od tega odvisen nadaljni razvoj . paše * sokolske literature.' Uspeh rim. zagotovljen le tedaj, ako vsako društvo-'pri- ■Gosposka ul. 20, Telef.127.' CfmtrahrSfK', Podružnice: Maribor, Za-Sad. Afilijacg®/ Zadružna ste-diona Trst^j Zadružna banka Rijeka. ... knjižice po «t Tifcf r i m irmr^i sramni ~i s?t flobi toliko elanov, kolikor pristopnic smo mu poslali. Članarina ozir. delež znaša enkrat za vselej 25 Din. Bratje na delo! vrniti pristopnico podpisane in j, denarjem Gimprej Savezu. o Pravila društva, župe in Saveza. .Tugoslovenski Sokolski Savez ima v zalogi naj novejša pravila ?;a društvo, župo in Savez, kakor so bila sprejeta na skupščini v Osijeku. Cena K 2*—. "Bratska društva in župe opozarjamo, da so nova pravila obvezna ra vsa društva in župe ter da jih mora imeti vsako društvo in zupa. Pravila se naročajo pri Jugoslo-venskem Sokolskem Savezu v Ljubljani. Denar je poslati naprej. Ernest Eckstein: SP Afrodita, Romarr, Prevet: Rušan. (Dalje.) • - r-»Reci inf, zakaj me gledaš tako, kakor 'da mi ml hočeš izdreti sr«?« to nadaljevat Vej, »Hočeš mogoče: zmano zbijati šale, ali pa sl se morda premislila in me ne mrziš .več. vakor prej?« , »Jaz?« se jo: nasmehnila Nejera; »Nikdar v celem svoiem življenju • te nisem mrzila; čc pa sem odbila tvojo ponudbo, sem storila to !o radi tega, 'da si ohranim svojo svobodo. Sedaj pa, Vej, mislim 'drugače, Poglej me! Kako ti dopadam? Ali' sem še tako sveža in 'lepa, kakor $em bika lani? AH bi «iq Še hotel Vzeti?« v. Kovač le' »atfrfifel NeJerS še 'mn le popolno--fiiS približala; Položila mn Jo obe; roki na: rame ter ga ljubeznivo gledala, v ■/ V »Al! hočeš?« ga jc vprašala' Še: enkrat. DolgO «1 mogel Vej verjeti. Padel je na kolena ter začel okorno poljubljati rob njeno obleke, Nejera’ ga a očlvidnim izadovoljstv.om .opazovala; ;V:y\vK: «>v;fc '.v p ■ ijf »Vstani!« mat §e' končno;velela; »AH liočeš poskusiti mojih' ustnic?« v Nepremično Je pustila, 3a' la Jc ;VeJ strS-gfno in .vroče poljubil na usta. Ko pa Jo je: veh 'dno bolj pogumno stiskal k sebi. ga jc nenadoma porinila v stran, »čakaj!« je dejala hlastno. -Ne bo Vej tako lahko dosegel to, za čemer je mesece in mesece zaman hrepenel. Čnj me, kaj zahtevam od tebe, če me resnično ljubiš!« »Govori, Nejera, govori!« je jecljal Ve?, ki se 'je jedva zavedal, Prijela ga je za' roko. Njeni nežni in mehki prst? so se tako čarobno oklenili njegove žuljavc roke, da sc; je kar tresel. »Torej čuj!« Je rekla 'na kratko. »Akontij, kipar iz Melase, me je do dna duše razžalil. Od kar obstoja svet se menda še ni kdo nijz-kažal bolj nehvaležnega za udano- prijateljstvo, kakor on. No zahtevaj od mene, da ti dalje o tem pripovedujem, Morala b? zardeti, če se tudi samo spomnim, kaj vse se jc drznil Akontij. Premišljujoč, kje najdem: zaščitnika in maščevalca, sem se takoj spomnila na tebe in uvidela, kako nespametna sem bila, ker sem to v svoji dekliški sramežljivosti odvrnila. Zaklela šem se, da postanem tvoja, če smem upati, da boš maščeval Akontijevo predrznost. Kako boš to dosegel, te ne vprašam. Seveda se, o tem lahko posvetujeva, a najbolje: bo, če si ti sam izmisliš. Samo maščevati me moraš, to zahtevam od tebe. Tega proklc-inika moraš upropasti«, osramotiti. Cc ne veš nič druzoga, glej, da ga spraviš s sveta. Hočeš, ali moreš to storiti, kar ocl teh« zahtevam, Vej?« , ■ r'- Kovaču so Se zasvetile oči, Niegdva stara mržnja' do Akontiia je »znova oživela. Zloben nasmeh mu je zaigral okog Ust, Šepetajo je začel govoritij 1 »Samo zapoveduj, zlata' Nejera!' Tvoj Vej te posluša. Ničesar se no plašim, samo da dobim tebe in kaznujem ono propalico. Samo to priznavam; kar Se da 'doseči ;z 'zvijačo, ne storim rad % nasiljem.« .-j, ' V »Prav imaš!e je' odvrnila Nejera. Šepetala liut je nekaj na uho, kakor prej Koacntf .pri Kreontonovem spomeniku. Vej je bil takoj pripravljen, Ta pot' se mu te, Zdela najboljša in najmanje nevarna. Samo ene točke ni odobraval, Nejera je takoj v za- četku. omenila nekega čudaka, ki je živci v samoti v gozdu, nedaleč od svetišča. Ta ■človek, PiritIJ po imenu, je bi! služabnik Apolonovega svečenika, a jc bil na tihem v zvezi z nekim nevarnim roparjem z otoka Leninoma,- ki so’ pred dvetna letoma po njegovem navodilu skušal? oropati svetišče. Samo enkrat se jim je to posrečilo. Od tega časa so pomnožili stražo in bintij jc uvidel, da ira ta način ne bo prišel do premoženja. S tem Fin-tijem je bil Vej znan še iz prejšnjih časov, ko je ime! sam opravka .s terni roparji. Pozneje pa, boječ se, da- sc to ne bi izvedelo; je to pustil ter postal kovač. Tega svojega nekdanjega tovariša sc jc Ve? sedaj zopet spomnil. Prepričan; da ho ta za denar storil vse, je l}< sklenil, da gre .Ju.tr? rano zjutraj K njemu da svoje namero Nejeri ni razodel. Ne.lcrl jo' njegova Slepa udanost zadoshb vala. O tem, da bo Koaon žrtvoval tudi naj-večje vsote, če dobi pomočnike, ki bodo vs» dobro izpolnili, ni dvojniki. Poslovila se je ed Veja ter sc mu nežno zahvalila. Vej, ves srečen, da mu ie iskreno in strastno ljubljena Nejera zopet naklonjena, jc pozno v noč koval načrte ter končno zaspal v sladkih sanjali, > »A (Dalje prii') •. i i i, i - • , ——« Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: R n d o I f O z i ni. ; Mala oznanila. V najam se išče gostilna z inventarjem, mogoče tudi z trafiko. Nasjov se izve v uprav-nižtvo. 1593 JABUKA Pozi¥ vsem gg. trgovcem, karamarjim in drugim v mestu in okolici kateri imajo v svojem lokalu mojo • reklamno ploščico, prosim, da bi l isto rničili oziroma meni povrnili ker so ista podvržine davku. v Po 15. i m. so dotični sami od- > govorni za to, ako ploščico no( odstranijo. 1592 j S spoštovanjem Vladimir Vlašič atelje za slikarstvo MARIBOR. Gosposka ul. 23, iranfiraiiii stolnih najbolje sorte 3—5 vagona ima na odrrmh ill po dogovoru H. Paššč3 Bjelina, Bosna. i kakvoče prodaju za .1.589 3-1 lica i talilnici prodaja vsak dan na Glavnem trgu .j, portno društvo Malhe is, Suppanz & Co f£oxxiacl po K. ^8 Krajašku delavnice . «VaWK9f štBV, 28. izdeluje vsa krojaška tlela ceno v priznani kakovosti ter se priporoča najtopleje. 1531 gif -v k a w 'w h w Dežni piascis prvovrstni, pravkar došii. —• Velika iz’ bira dežnikov, moškega perila, klobukov, čevljev itd. najceneje pri tvrdki / Jakob Lab, Maribor, Glavni trg 2. Obletno. ■ p V !oAS"3-1 « O latato. jjgnirt r tu« p /*■ * ■{.£„ - * >.f. ' r, -s, ...... .4 .IS. i.,r ■ T'avansa kemibuiii in rudn. barv ter lakov. ® Centrala: Ljubljana, b » « Brzojav: Merakl Ljubljana. v Skladišče: Novisad. Telefon 64. ■ k « B Emajfai laki. Pravi firnež. Barva za pode. • « Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za oblek«, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, jZ pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v ............ to stroko spadajoči predmeti. 1337 ............ : : „!VIERAKL‘S-Jak za pode. »IVlERAKfMinoieum lak za • j pode. „WIERAKL“-emajln» lak. „MERAKL“-brurio!ine. : . ............ Ceniki se .račasno ne razpošiljajo! ............ lifilinii oi^oiiiii lisii. Ker se na 12, oktobra t. 1. določeni izredni občni zb°t SVIaribcirske eskomptne banke vsled prepozne objave v „Slu^ benih novinahu ni mogel vršiti, se sklicuje izredni občni zbor us M. ahtobra 3921 ©fe io. »ri ir pslise v taH&ii pfsssfBrli p fflatrliSM, Il£feiaffi^rera cesta St Sp«ifF@«S s 1. Nagovor predsednika. 2. Povišanje delniške glavnice od K (Din, 2,500.000-—-)na K 30,000.000’—(Din. 3. Sprememba pravil’ glede sedeža, imena drugih določb, ki so s tem v zvezi. 4. Slučajnosti, Maribor, družbe tel* 1594 dne 10. oktobra 1921, v Uprmf s mi mariborske ekompine banke. § tl družbenih pravil: Občni zbor sestoji iz onih delničarjev, ki PL)' sed ujejo vsaj 10 delnic in ki Le delnice s še nezapadlimi kuponi vsaj osem dni pred sestankom zbora založijo pri družbeni blagajni v Mariboru ali pa pri kal-1 podružnici. Posest vsakih 10 delnic dovoljuje en glas, vendar rie more nikdb n0 5 v svojem imenu, ne kot pooblaščenec združiti na eno osebo več kakor 25 gl?sov* .astnik in izdajatelj: Koazorcii Tabor". Tiska: Mariborska tiskarna d.