PRIMORSKI DNEVNIK jSSVST • Cena 35 lir Leto XIX. Št. 76 (5451) TRST, sobota 30. marca 1963 ova hladna vojna na karibskem področju aradi ameriške podpore pri napadih na Kubo Kubanska letala po pomoti streljala v bližini ameriške ladje - SZ zahteva od ZDA odškodnino za škodo, povzročeno ladji «Baku» - Nove obtožbe Hruščova proti ZDA ..i, do?I?*gtc>N, 29. — Ameriški departma za obrambo je da-* Iniri . Javil’ da sta dve neidentificirani letali streljali s . m. atpi v bližini ameriške ladje «Floridan» ob severni oba-ur„ Letali sta streljali pred ladjo in za njo v morje. Cez fj pjja So na kraj incidenta prišla ameriška letala. Ladja je j* JU Pristanišče Miami na Floridi v spremstvu ameriških Hke„!eče.r“ 3* predstavnik a- - |___________I . 12 lij *? državnega departmaj |0 J’, kit,-, so že sinoči dobili v rlS /•'" w«j0nu dve sporočili ktiban-i:ll v prvem poročilu je l(.v/*®’ da so včeraj popoldr.e ’ t. j letala opazila »Sumljivo uk kov,,ameriško zastavo 25 milj L'h,^no °d kubanske pokra-£* ,Vl'las. Kubanska vlada je ud ta , državni departma, aii ‘‘"“H t. ladja pravico razobesili , atderiško zastavo, ter je do-v so poslali proti ladji ame-i, 0)n° ladjo, da zadevo raz- 3e prišlo v Washington tfen °ročilp, v katerem je bi-tj/.da so Kubanci mnenja, >0)na ""»ni *adjo »Floridan*. Kuban-•adja je medtem me- njala smer. Nato je kubanska vlada sporočila, da so letala »Mig. verjetno po pomoti streljala in da niso imela nobenega namena zadeti ladjo. Predstavnik državnega departmaja je pripomnil, da bo Washing-ton zahteval od kubanske vlade podrobno poročilo o incidentu. Predsednik Kennedy se je v zvezi s tem sestal z državnim tajnikom Deanom Ruskotti, nakar sta se oba razgovarjala s člani izvršnega odbora državnega sveta za varnost. Pozneje se je seja razširila z udeležbo vseh članov tega sveta. Sovjetska vlada je poslala danes že tretjo noto ZDA v zvezi z obstreljevanjem ladje »Baku«. V no- ti obtožuje ameriško vlado, da spodbuja napade kubanskih kon-trarevolucionarjev proti sovjetskim ladjam, ter še posebej protestira proti zločinskemu napadu na ladjo »Baku*. Nota poudarja, da so kontrare-volucionarji izvršili svoj napad z odobritvijo in ob zaščiti ameriških oblasti. Zato je sovjetska vlada prisiljena proučiti možnost primernih ukrepov, da zaščiti varnost sovjetskih trgovskih ladij, ki so namenjene na Kubo. Dalje poudarja nota, da stališče ZDA do kon-trarevolucionarjev ne dopušča popolne normalizacije položaja na karibskem področju, ter poziva ameriško vlado, naj sprejme ukrepe, da prepreči nadaljnje napade. Nota zahteva odškodnino za materialno škodo, povzročeno ladji »Baku* in dodaja, da bo moskovska vlada poslala v VVashington podroben seznam škode, ko bo ta ugotovljena. Nota pravi nato, da samo zaradi dobavljanja ameriškega orožja in čolnov ter zaradi druge obli- ke pomoči izdajalskim skupinam so kubanski kontrarevolucionarji lahko izvršili svoj napad. »Ne more biti nobenega dvoma, dodaja nota, da napadi proti sovjetskim ladjam niso osamljeni in slučajni primeri, temveč premišljena izzivanja, ki jih vodi isti center na ameriškem ozemlju«. Nota poudarja, da ameriška vlada ve za dejavnost kubanskih kontrarevolucionarjev, in poudarja, da ni nobene razlike med dejstvom, da se ti napadi izvršujejo z ameriškega ozemlja ali pa z drugih ozemelj. Predsednik sovjetske vlade Hru-ščov je v intervjuju ravnatelju brazilskega lista »Ultima hora» poudaril, da se stanje na karibskem področju ni normaliziralo in da hočejo ZDA likvidirati Castrov režim na Kubi. Poudaril pa je, da je bila odstranjena bližnja nevarnost za vojno. Izjave Hruščova objavlja danes popoldne moskovski list »Izvesti-ja». Hruščov pravi, da so ZDA na eni strani prevzele obveznost, tla ’ tudi >2 # K -u&rJ* iiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinitiniuiminiiHuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiii f Ženevi še vedno samo medsebojna polemika HcNamara o jedrski oborožitvi ZDA in Sl Ameriški minister poudarja, da v jedrski vojni ne bi nobena od obeh strani zmagala - Velika količina atomskega orožja v Evropi relA k*VA, 29. — Danes so na seji odbora osemnajstorice raz-C'0 vzporednih ukrepih razorožitve, ki naj bi izboljšali i J 4 .Q(3no ozračje. Ker pa se predsednika konference nista ijjj tu sP°razumeti o dnevnem redu, so vzhodne in zahodne de-'•3' ‘ govorile o različnih predlogih. aKD*3 * * * * * CŠkl de'egat je na pr. po-^..govoril o ukrepih za 8 4ih„,tev nevarnosti vojne it (r Hjs , ali zaradi slabega de-, .g: fe,k?muriikacij», sovjetski 0 n jik Carapkin pa je go-" j izst st;opni ukinitvi raket-rt-Oi C^lkov, podmornic .in 11» ^ ta*1 bombnikov ter o na-nenapadalno pogodbo . i hzavami NATO in varšav- * &*■ čili delegat je ponovil te Sm d,’0R ki sa je predložil ' Tl tli lanskega decembra. Soji, j®*1eRat Carapkin pa je popi ^ bilo treba predvsem . oporišča in skleniti ne- (v,PQg°dbo med obema blo-9J0 , 0 Je napadel Zahodno . i« faradi njene revanšistične . effi * vm J® ostro obsodil ustanav-.0.55 HrJJtauuke jedrske sile NA-lit- Bre za to, da se dobavi sw :», 0r°žje Zahodni Nemčiji. tip ^It-t^arapkin poudaril, da ob-■ 1 in podmorniških ope- IjKFPpi ne samo ogroža so-So Ve. temveč tudi države, j ) i,,a, oporišča, ker bi se te znašle v Jedrski voj-’čeI* « 1 * Povedane ukinitve ame-fkih jnih oporišč v nekaterih lika*-državah (Italija, Turčija , i (• . tv^itanija) je Carapkin po-*' (e t J« h[ “i sio za pozitivno deja-’eL ‘livs takoj nato ne bi odvze-Ustanovitev oporišč za a- o” P :eš9 * Q Podmornice z raketami d°. vzdrževanje jedrskih 3 W' s čimer hočejo ZDA Britanski delegat Godber je pobijal argumente Carapkina in branil Zahodno Nemčijo, češ da Je «po-polnoma rehabilitirana ln gre za lojalno članico NATO, ki nima nobenih napadalnih namenov«. Delo konference se bo nadaljevalo v ponedeljek, ko bodo nadaljevali razpravo o prekinitvi Jedrskih poskusov. V Washingtonu Je ameriški tajnik za obrambo McNamara govoril pred komisijo za nakazila v predstavniški zbornici. Med drugim je izjavil, da bi ZDA, potem ko bi utrpele sovjetski Jedrski napad, lahko odgovorile z učinkovitim napadom in bi lahko uničile Sovjetsko zvezo «kot civilizirano deželo dvajsetega stoletja«. McNamara je dodal, da bi po njegovem mnenju morebitni sovjetski napad na ZDA povzročil »najmanj deset milijonov žrtev«. Vendar pa «bi zato, da bi dobil bolj verjetno ocenitev, pomnožil to število mnogokrat«. Odgovor McNamare glede žrtev, ki bi jih povzročil ameriški napad na Sovjetsko zvezo. Je bil cenzuriran. Prav tako so cenzurirali večino McNamarovih izjav glede d® Gaul-la in glede francoske politike. MoNamara je izrekel tudi mnenje, da «nobena od obeh strani ne bi zmagala v jedrski vojni« v smislu, »ki ga normalno dajemo besedi zmagovalec«, kajti izgube obeh držav bi sprpmenile obe državi v »svetovni sili druge ali tretje stopnje«. Izrazil je nato mnenje, da niti , ZDA niti Sovjetska zveza nimajo • bomb z močjo sto megaton. Pri- DANES ^‘iplU mirnem četrtku je ■ ijpi *no fW.oliko živahnejši in vzne-NS* PUrk, ki kaže, da se H na Karibskem morju ^ «ai l>ol«žaj nenehno slab-* ^ sta dve kubanski leta- li čš vj~' kot je sporočila ku-'tali — verjetno po po-l*Vh , * s strojnicami v bli-'i nk *" ladje «Floridan» ob kCali Kube, toda nista i-| j^Ra namena ladjo tudi td' jJPj-riška vlada bo zahte-Soi nske poročilo o inci-HaiVJetska vlada pa je vče-1 j* ameriški vladi že tret-L. ,zvezi z znanimi napadi •lož i *adje Ameriško vla-ktUie. da spodbuja na-1 uaaskih kontrarevolucio-i Jih opravljajo z odo-Ji ob zaščiti ameriških . to bo sovjetska vlada poji--'' uu sovjeisaa viaua ... vi!,! '),ini('ri1ih ukrepov za- ■tfi' <1 Ki^ost svojih ladij, kajti \ i.°, s,učajiii, temveč pre- i vanja- ki 3ih vodi isti V ? ameriškem ozemlju. Je v nekem intervju-i rti9 » i tiirt/ a se stanje na karib-'' (rt11 J Sfe?«tofju ni normaliziralo, rtd * ZDA likvidirati Ca-16 4 Sevi0, eeprav je bila tre-0 it P)' Vhnrnost v°.ine odstranje-A L1*1 nL4Pa je blazne kroge ijlli-Ptttiskajo na vlado, naj zločinski poti oboro 1 s-*1 le na Kuho. «Toda Ku "ahKd^Sna 8 ^ Sili moe. kajti mi ne bo- , v oai-ih kubanskih prija-; ki";*avah.» je poudaril Hru-/ ^Poslal včeraj tudi la-fHost kem« kongresu za I« 0b,n.s Kubo poslanico, v S i"J® zaroto na Kostari-K? Pripravili predsedniki V « —■ ^ »°h*eme|jsko eksplozijo a-' y v Nevadi so se ®enevi nadaljevali raz- orožitveni razgovori, toda na žalost tako, da se predsednika konference nista mogla sporazumeti niti o dnevnem redu. Od vsega, kar sta povedala ameriški in sovjetski delegat, je važna le izjava sovjetskega glede napovedane ukinitve ameriških raketnih oporišč v Italiji, Turčiji in Veliki Britaniji, Delegat ZSSR je dejal, da bi šlo za pozitivno dejanje, če ne bi takoj nato ustanovili oporišč za atomske podmornice »Polaris« in vzdrževali jedrskih bombnikov, s čimer hočejo ZDA vojaško nadzorovati države Sredozemlja. Mc Namara pa je v Washingtonu takoj nato zagrozil, da bi ZDA lahko uiiWe Sovjetsko zvezo »kot civilizirano deželo dvajsetega stoletja«, če bi SZ napadla ZDA. Pri tem bi bilo po njegovem mnenju mnogokrat po deset milijonov žrtve«. Vendar pa je dodal, da v primeru jedrske vojne ne bi bilo zmagovalca. Končno je še povedal, da so ZDA določile 60 milijonov dolarjev za skupen angle-ško-ameriškl program za modernizacijo opreme Indijske vojske. Bonska vlada je včeraj zavrnila sovjetske obtožbe v zvezi s fran-cosko-nemško pogodbo, češ da ni naperjena proti nobeni državi in da tudi ni v njej določila, da se obrambni ukrepi nanašajo na Berlin. Bonn zavrača tudi predlog, naj bi se začela posvetovanja z vzhodnonemško vlado. Franco-sko-nemška pogodba pa je bila danes predložena Bundestagu (Bundesrat jo je te odobril prej) v ratifikacijo. V Franclji je danes 30. dan stavke rudarjev in polpžaj se ni spremenil, pač pa Je sedemdeset tisoč rudarjev demonstriralo v Lensu. Pravijo, ds Je vlada sedaj pripravljena izplačati že s 1,- aprilom rudarjem TA' namesto-ž odst. poviška in bi ostalega pol odstotka Izplačali v mam letu. ^ , m pomnil je, da ZDA sicer lahko pripravijo tako orožje, toda »ne zdi se nam, da bi v sedanjem stanju bil potreben tak razvoj tega orožja«. Trdil je tudi, da so ZDA vojaško močnejše od Sovjetske zveze zlasti glede jedrskega orožja, in da so »premestile več tisoč kosov jedrskega orožja v Evropo in da ga bodo uporabljale, če bo potrebno, da branijo življenjske interese tega kontinenta«. McNamara je tudi izjavil, da se ameriške vojaške sile v Evropi ne smejo zmanjšati. Omenil je nato, da je »atomsko ravnotežje med ZDA in SZ sedaj takšno, da nobena od obeh ne more upati, da bo mogla uporabiti atomsko orožje 'brez gotovosti, da bo izpostavljena nasprotnemu napadu z istim orožjem«. Dodal je, da je smoter Zahoda «poraz komunizma«, toda «ta se ne more doseči z atomsko vojno«. Vprašali so ga tudi glede jedrskega orožja na Kitajskem. Izrekel je mnenje, da je Sovjetska zveza v preteklosti sodelovala s Kitajsko pri pripravljanju tega orožja. Mnenja pa je, da je bil sovjetski prispevek Kitajski glede tega popolnoma ali deloma ukinjen. Po njegovem mnenju pa Kitajska lahko pripravi jedrsko raketo »v določenem razdobju«. O ameriških oporiščih v Španiji je McNamara izjavil, da imajo ta oporišča »neko važnost«. «Vendar pa nimamo namena plačati preti-rano ceno za uporabljanje teh oporišč«. Japonska nc bo prepovedala izvažanja cevi v SZ TOKIO, 29. — Japonski zunanji minister Obira je izjavil, da japonska vlada ne bo prepovedala izvoza jeklenih cevi v Sovjetsko zvezo. To je minister izjavil v zunanjepolitičnem odboru zgornje zbornice. Ta sklep sledi nedavnemu britanskemu sklepu, da ne bo prepovedala izvoza teh cevi. Pred nekaj tedni je japonska vlada sporočila, da je dobila od japonske jeklarske industrije »prostovoljno« obljubo, da ne bo sprejemala novih naročil za izvoz cevi v SZ. Vlada je posredovala, potem ko je dobila glede tega zahtevo od NATO. To sporočilo je tedaj izzvalo oster protest sovjetske vlade. Britanski zunanji minister lord Home, ki je sedaj na obisku v Tokiu, je na nekem predavanju v britanskem poslaništvu pozval države, ki naslanjajo svoje gospodarstvo na trgovino, naj se ne skrivajo za »zidom« carinskih tarif. Dodal je, da je tema dvajsetega stoletja razmah trgovine, in da bo zahodni svet začel propadati, če ne bo širil svoje trgovine. Lord Home je izrazil mnenje, da bi morali Kitajsko sprejeti v OZN. Glede trgovine s socialističnimi državami je lord Home poudaril; da je angleška teorija v tem, da »več narodov, ki-Ima visoko življenjsko raven, manjše bodo možnosti, da bi postali komunistični*. Na koncu je izjavil, da bo podprl japonske korake za vstop v OECD. Harold Wilson v Vlfashingtonu WASHINGTON, 29. — Voditelj angleške laburistične opozicije Harold Wilson je prispel nocoj v VVashington, kjer se bo sestal s Kennedyjem in z Deanom Ruskom. Ob prihodu je izjavil, da bodo med razgovori proučili »vso prihodnost odnosov v svobodnem svetu*. Govorili bodo o gospodar- nih narodih, o razorožitvi in o obrambi. Poudaril je tudi, da so možnosti zmage laburistov na prihodnjih volitvah »zelo visoke«. V krogih laburistične stranke poudarjajo, da je Wilsonov obisk v ZDA zelo važen ne samo zaradi tega, ker prevladuje mnenje, da bo Wilson novi predsednik vlade, če laburisti zmagajo, in je zaradi tega potrebno, da spozna ameriške voditelje, temveč tudi zaradi tega, ker bo obisk v ZDA, kateremu bo sledil obisk v Sovjetsko zyezo, omogočil, da si laburistični voditelj pridobi ugled pri volivcih, Von Hassel pritiska na rimsko vlado zaradi cevi RIM, 29. — Zahodnonemški mi-nister za obrambo von Hassel je prišel davi v spremstvu svoje žene iz Muenchena v Rim, kjer bo o-stal na privatnem obisku do jutri. Čeprav zatrjujejo, da je njegov obisk privaten, ga je danes sprejel italijanski minister za obrambo Andreotti, s katerim sta govorila o glavnih vojaških vprašanjih v okviru NATO. V uradnih krogih v Bonnu pa so že včeraj izjavili, da bo von Hassel govbril z Andreottijem verjetno tudi o dobavljanju brezšivnih jeklenih ce- vi Sovjetski zvezi in da bo pritiskal na italijansko vlado, naj prepove izvažanje teh cevi v Sovjetsko zvezo. Vodstvo zahodnonemške demo-kristjanske stranke je danes pozvalo vse države članice NATO, naj se držijo sklepov NATO glede izvoza jeklenih cevi v socialistične države. Pri tem kritizira stališče, ki ga je zavzela glede tega socialdemokratska opozicija. ne bodo napadle Kube, hkrati pa se nočejo odpovedati svoji sovražni politiki proti tej državi, kakor tudi svojim načrtom za likvidacijo sedanjega reda na otoku in za vzpostavitev oblasti ameriških monopolov. Dalje pravi Hruščov, da ZDA pritiskajo na druge države, naj b; ukinile trgovino s Kubo; prav tako pritiskajo v ZDA na te države, naj bi prekinile diplomatske odnose s Kubo. »Z drugimi besedami, dodaja Hruščov, hočejo nekateri ljudje v ZDA politično izolirati Kubo, predvsem v Latinski Ameriki. Razen tega skušajo najbolj napadalni krogi — t. j. blazni krogi, kakor jih imenujejo tudi v ZDA •*- pripraviti ameriško vlado, da bi krenila po zločinski poti oborožene invazije Kube. Kuba ni sama, lahko vedno računa na našo pomoč, na našo podporo. Ne bomo pustili rfaših kubanskih prijateljev v težavah«. Zatem obtožuje Zahod, da dela vse mogoče, »da spodkoplje stvar iazorožitve«, ter poudarja, da je Sovjetska zveza proti ustanavljanju ožjih skupin, ki ovirajo mednarodno trgovino. »Ideja skupnega tržišča je, je poudaril Hruščov, naj bi nezadostno razvite dežele nadaljevale vlogo dobaviteljic surovin evropskim državam, ki izkoriščajo tržišča teh dežel za prodajanje svojih proizvodov* Hruščov je poslal poslanico la-tlnsko-ameriškemu kongresu za solidarnost s Kubo. V poslanici poudarja med drugim, da »nedavna zarota, ki so jo pripravili udeleženci konference v Kostariki, jasno dokazuje, da se nad Kubo zbira nova nevarnost«. Zato je solidarnost naprednih sil Latinske Amerike in vseh držav sveta še posebne važnosti.' Kongres solidarnosti s Kubo je uradno začel svoje delo sinoči v mestu Niteroi v Braziliji ob navzočnosti približno tisoč petsto delegatov. Bonska nota sovjetski vladi BONN, 29. — Zahodnonemški poslanik v Moskvi je izročil danes sovjetski vladi noto kot odgovor na sovjetski protest proti franco-sko-nemšfti pogodbi. Bonska vlada zavrača sovjetske obtožbe in pravi, da omenjena pogpdba ni naperjena proti nobeni državi in proti nobenemu narodu. Nota pravi tudi, da- je bonska vlada pripravljena izboljšati odnose a Sovjetsko zvezo. Glede sovjetske pripombe o raztegnitvi francosko-nemške pogodbe tudi na Berlin, odgovarja bonska vlada takole: »Berlin je sestavni del Nemčije. 2e dolgo časa izvaja zvezna republika prakso, da so pogodbe, ki jih sklene s tretjimi državami, nanašajo tudi na Berlin«. Dalje pravi nota, da fraheosko-nemška pogodba ne določa, da se »obrambni ukrepi« nanašajo tudi na Berlin. Zatem za. vrača predlog, naj bi se začela posvetovanja z vzhodnonemško vlado za sklenitev pogodbe in trdi, da je pri sklenitvi francosko-nemške pogodbe ravnala »v imenu vsega nemškega ljudstva«. Mogočna manifestacija francoskih rudarjev PARIZ, 29. — Po devetindvajsetih dneh stavke rudarjev se položaj v glavnem ni spremenil, vendar pa v vladnih krogih upajo, da bo »poluradno ‘ posredovanje: prefektov rudarsk;h bazenov moglo pripraviti tla za obnovitev pogajanj. Baje je vlada dala proste roke prefektu v Metzu, ki ie bil svoj čas že pripravil pogajanja z rudarji v rudnikih železa, k’, so se uspešno zaključila. Sindikati delavcev pri plinu in elektriki so napovedali tridnevno »premirje«, ker so dobili obljubo, da se bodo pogajanja obnovila v ponedeljek. Podoben sklep so sprejeli tudi železničarji. Danes so bile ves dan kratke stavke nameščencev pri plinu :n elektriki in železničarjev. Približno tretjina od dvesto tisoč stavkajočih rudarjev pa se je danes udeležilo velike protestne demonstracije v Lensu. To je bila največja demonstracija od začetka stavke, ki se je začela pred devetindvajsetimi dnevi. Nad 70.000 rudarjev je prišlo v Lens iz vseh rudarskih centrov severnovzhodne Francije. V dolgem sprevodu po mestnih ulicah so rudarji nosili rdeče zastave in prepevali internacionalo. Policija ni nastopila in zaradi tega ni prišlo do incidentov. Na velikem zborovanju so govorili številni sindikalni predstavniki. Zborovanje je pokazalo, da so rudarji ohranili v celoti svojo borbenost. Prav zaradi tega, ker močno občutijo finančne težave, so rudarji odločeni vztrajati, dokler ne dobijo zadoščenja. Zdi se, da bi hotela vlada začeti pogajanja o vseh zahtevah »pri okrogli mizi«, ki pa bi se sklicala šele potem, ko bi se rudarji vrnili na delo. Zadnja pot BogomiraMagajne Bidault pojde v Brazilijo? RIO DE JANEIRO, 29. — Brazilski list «Jornal do Brasil« piše,, da je Bidault zaprosil za politično zatočišče v Braziliji. Francoska vlada je obvestila brazilsko vlado, da se ne bi uprla morebitnemu političnemu zatočišču Bidaulta v Braziliji. To je sporočil predstavnik brazilskega zunanjega ministrstva, ki je tudi povedal, da je Brazilija vprašala glede tega mnenje Fran-cjje. Pravni svetovalec brazilskega predsednika republike je izjavil, da bi bila brazilska vlada pripravljena dovoliti Bidaultu zatočišče s pogojem, da se ta odpove vsaki politični dejavnosti v Braziliji. Do sedaj pa ni Bidault za- Vsa kulturna in znanstvena Ljubljana se je včeraj poslovila od zaslužnega slovenskega pisatelja in zdravnika Bogomira Magajne. Na pokopališču na Zalah se je popoldne ob 15. tiri zbrala velika množica meščanov, prišli pa so tudi predstavniki iz vseh predelov Slovenije, iz Trsta pa pisatelj Boris Pahor in predstavnik SKGZ. V žalnem sprevodu so bili najvidnejši ustvarjalci, umetniki, slikarji, pisatelji, znanstveniki, in to v tako velikem številu, da je nemogoče tudi na kratko našteti njih imena: množica ljudi, ki so pokojnika cenili in ki so ga hoteli spremiti na njegovi zadnji poti. Pred katafalkom so se od preminulega poslovili pisatelj Tone Seliškar, zdravnik in predstojnik bolnišnice in klinike za duševne in živčne bolezni Ljub-Ijana-Polje dr. Kantoni in pisatelj France Bevk. To so bili trije topli, globoko humani govori, ki so vse navzoče globoko ganili. Tone Seliškar je govoril predvsem o pisatelju, njegovem razvoju in pomenu, pri čemer pa je poudaril predvsem človečansko osebnost pokojnega Magaj-ne, kot resnično dobrega človeka. Kantoni je govoril o zdravniku, ki se je ves razdal v svojem poklicnem delu, ki je vedno in stalno pomagal trpečim, o partizanu Bogomiru Magajni in o njegovem junaštvu, o sposobnem strokovnjaku, ki smo ga prerano izgubili. France Bevk je govoril o Magajni kot predsedniku koprske založbe *Lipa>, ki je s svojim delom mnogo pripomogel, da se je na kulturnem pogorišču na Primorskem začela ponovno zdrava rast. Da je prišlo do u-stanovitve te založbe je v znatni meri zasluga tega velikega sina Primorske, ki ‘ je vedno globoko čutil potrebe ljudstva. Pionirji in pionirke s cvetjem, otroci, ki jih je imel pokojnik tako rad in za katere je napisal toliko lepih pravljic in zgodb, so obkrožili krsto in prvi spremili Bogomira Magajno na poti z Zal na pokopališče. Sledil je žalm sprevod z dru-žinskimi člani, predstavniki o-blasti, Akademije znanosti in umetnosti, kulturnimi in znanstvenimi delavci in nešteta množica. Grob Bogomira Magajne je tik dolge vrste enakih grobov, v katerih leže talci, ki so jih fašisti ustrelili v Ljubljani od leta 1941 do 1943. To je sicer slučaj, vendar ne brez simbolike. Velik in dober človek, vseskozi človeški, in prav zato tudi dosledno napreden in borben, tudi duhovno spada tja, k tistim, ki so prestali največ in za katere se je tudi vse življenje boril in razdajal. B. S. iinnnni»»m«mniii»iniun«innii»niium»ii»niiiiiimiu»i»tnuii»iiinn»iniiinmiinnHi»niMwwmnmi—m Levstikove nagrade Dr. Miha Likar, Lojze Krakar, Cita Potokar in Milan Bizovičar LJUBLJANA, 29. — Založba Mladinska knjiga je tudi letos dodelila Levstikove nagrade za najboljša beletristična in poljudnoznanstvena dela, objavljena v preteklem letu. Po sklepu žirije so bile podeljene štiri nagrade: Dr. Mihu Likarju 200.000 dinarjev za tri poljudnoznan- prosil dovoljenja za prihod v Bra-j sfveria^deia: Virusi, Bakterije Lojzetu Krakarju 200.000 dinarjev za zbirko otroških poezij ASonce v knjigi*; Citi Potokar 100.000 dinarjev za originalne ilustracije knjige Branke Jurca tMili hipi za vse* in Milanu Bizovičarju 100.000 dinarjev za originalne ilustracije v knjigi Lojzeta Kovačiča «Pravljice iz račjega mesta*. ll■lllllllltlllllll■lllllllllllllllmllllllllllllllm>^Mlll■■■llllltlllml■>' iriiniirniiiimiiitniiiiiinHUiiiiiin lllllll■l■llllll■l■l■llllllll■llllllllllullnlmlllnlllll■nHa 18 ELEKTRIČNIH PODJETIJ POD UPRAVO ENEL Minister La Malfa podal poročilo o gospodarskem položaju dežele cAvantih polemizira s Sara pa to m glede zunanje politike, «Eiustizia» pa očita KD, da zamenjuje leto 1963 z letom 1948 NEW YORK, 29. — Po sporočilu OZN imajo trenutno v 96 od 110 članic svetovne organizacije ženske aktivno in pasivno volilno pravico. Ob začetku stoletja so imele ženske volilno pravico samo v 4 državah. RIM, 29. — Ministrski svet Je danes odobril odloke o premestitvi 18 zasebnih električnih družb pod upravo ENEL; s tem je prišlo pod upravo ENEL okrog 61.70 odst. električne industrije, ki mora biti nacionalizirana. Nato je minister za državni proračun objasnil tudi v imenu zakladnega ministra poročilo o splošnem gospodarskem položaju Italije v lanskem letu. Iz teh podatkov je razvidno, da se je industrijska proizvodnja povečala v lanskem letu za 9.5 odstotka, kosmati nacionalni dohodek pa je znašal 23.655 milijard lir, oziroma 22.367 milijard, če upoštevamo cene leta 1961. Zasebna potrošnja je znašala 14.929 milijard, t.j. povišala se je za 12,2 odst. v primerjavi s po- iiuimiiimumiMiiiimnniiiHMHmiiiHimimiiiiiiiMiliinmuiiiimHMmitiiiiiHmiiiiiiiiimimiiimiMHimiiiiiiiinmiiiiiMimMiintMmiiiiiimmMMimHiiiiiiiiul NA ŠTIRIDNEVNEM URADNEM OBISKU Lopez Mateos v Beogradu Tito in Mateos poudarjata skupno stremljenje po miru in napredku BEOGRAD, 29. — Predsednik republike maršal Tito, njegova soproga in najvišji Jugoslovanski državni in politični voditelji so pozdravili danes na beograjskem letališču predsednika Mehike Lopeza Mateosa, ki je v spremstvu soproge, hčerke in visokih mehiških državnih funkcionarjev prispel na štiridnevni u- raden obisk v Jugoslavijo., Predsedniku Mehike so na letališču izkazali najvišje državne časti. Po prisrčnem pozdravu je predsednik republike maršal Tito najprej, predstavil svojemu gostu predsednika zvezne skupščine Petra Stamboliča, podpredsednike zveznega izvršnega sveta Kardelja, Rankoviča, Cola-■koviča in Todoroviča, državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča, državnega tajnika za narodno obrambo generalnega polkovnika Gošnjaka in ostale člane zvezne vlade. Predsednik Mateos je s svoje strani predstavil predsedniku Titu številne člane svojega uradnega spremstva, med njimi zunanjega ministra Pella, ministra za industrijo in trgovino Lozana in rektorja univerze, dr. Ignazia Chave-za. V kratkem govoru pred mikrofonom jugoslovanskega radia je maršal Tito pozdravil visokega gosta iz zemljepisno tako oddaljene, «toda po občutkih, težki zgodovini, skupnih stremljenjih po miru in napredku tako sorodne« Mehike Tito je poudaril, da je obisk skerh sodelovanju po neuspehih i predsednika Mateosa izraz prija-bruseljskih pogajanj, o mednarod- teljskth odnosov in skupne žeije ni politiki na splošno, o Združe-1 cbejr narodov po nadaljnjem zbli- žanju, in je izrazil prepričanje, da bosta ta obisk in neposredna izmenjava misli koristen in važen prispevek k medsebojnim odnosom in konstruktivnemu sodelovanju. »Narode Mehike in Jugoslavije vežejo občutki medsebojnih simpatij in junaška borba za svobodo in napredek ter njihovi napori za utrditev miru in enakopravne odnose med narodi,« je dejal Tito. Tito je še posebej omenil uspehe Mehike na področju 'notranjega razvoja in njene napore za ohranitev miru na področju Latinske Amerike in na svetu sploh, in v zvezi s tem poudaril osebni prispevek predsednika Mateosa. Mateos je v odgovoru izrazil svoje zadovoljštvo, da se mu je izpolnila davna želja, da obišče prijateljsko Jugoslavijo. »Mehika, je dejal Mateos, je vedno občudovala junaško ljudstvo Jugoslavije, katerega zgodovina je velik zgled požrtvovanja in junaštva. Čeprav je Jugoslavija na poti vseh invazij, vaše ljudstvo ni duhovno klonilo pred težko usodo in ko mi danes gledamo to čudovito sliko neodvisnosti in svobode, izrekamo globoko priznanje njegovi večstoletni borbi«. Mateos se je posebno zahvalil predsedniku Titu za nje-govo ugotovitev, da je Mehika zgled miroljubne .države, in je de-jal, da ljudstvo Mehike iskreno Želi, da bi vsi narodi na svetu ži veli in napredovali v miru in v ozračju medsebojnega spoštovanja in posvetili vsa svoja sredstva osnovni nalogi mednarodnega sodelovanja. Predsednik Mehiite je izrazil prepričanje, da bo njegov obisk služil nadaljnji utrditvi prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Mehiko in vskladil napore v korist vsega človeštva. Od letališča do rezidence na De. dinju je številno občinstvo navdušeno pozdravljalo visokega gosta, predsednika Tita in njihove sprem ljevalce. Mateos je danes popoldne položil venec na grob neznanega junaka. Nocoj sta predsednik Tito in njegova soproga priredila v palači zveznega izvršnega sveta sprejem v čast visokemu gostu. Poleg vseh članov spremstva mehiškega predsednika, najvišjih jugoslovanskih državnih in političnih funkcionar, jev in članov diplomatskega zbora so bili na sprejemu tudi številni zastopniki javnega in kulturnega življenja ter domači in tuji novinarji. B. B. Nova eksplozija v Nevadi WASHINGTON, 29. — Ameriška komisija za atomsko energijo Je Javila, da so danes izvršili v Nevadi nov podzemeljski jedrski poskus, To je 63. poskus te vrste od septembra 1961 dalje. Prejšnji poskus Je bil Izvršen 21. februarja letos. trošnjo v letu 1961. »To povečanje, ki je znatno nad povprečjem v poslednjem desetletju, dokazuje stalno izboljšanje življenjske ravni italijanskega prebivalstva, ki je zlasti povezano s povečanjem prejemkov delavskih slojev v lanskem letu.« Poročilo dodaja, da so se ti prejemki povečali za 16,6 odst., in trdi, da je povišanje cen »znatno manjše«. »Znatno povečanje potrošnje hkrati z neugodno letino v kmetijstvu, disfunkcijami v sistemu distribucije in s splošnim naraščanjem čen v drugih deželah, je povzročilo povišanje cen tudi v Italiji.« Poročilo zatrjuje dalje, da so se cene na debelo povišale za 3 odst., cene na drobno za 4,7 odst., življenjski stroški pa samo za 5,8 odst!* Na tiskovni konferenci je minister La Malfa izjavil, da je gospodarsko stanje dežele v splošnem dobro in da se gospodarski razvoj nadaljuje. »Izkazala so se za pravilna predvidevanja tistih, ki so menili, da se bo stanje gospodarstva normaliziralo po nacionalizaciji električne industrije. Kar zadeva komisijo za gospodarsko načrtovanje, je minister dejal, da bodo 9. aprila sklicali sejo komisije strokovnjakov, na kateri bedo dokončno razpravljali o poročilih, ki so jih pripravili podpredsednik prof. Saraceno in drugi strokovnjaki, nakar bodo sklicali plenarno sejo komisije, ki bo izrazila svoje dokončno mne nje, ki utegne biti neenotno. Vlada bo vzela na znanje dosežene rezultate in morebitna nesoglasja, o vsem pa bo odločil novi parlament. Na vprašanje je minister dodal, da je delo komisije potrdilo, da je eno najvažnejših pere- čih vprašanj teritorialna razme- stitev prebivalstva in lokacija novih proizvodnih dejavnosti. Ce bi se nadaljeval sedanji mehanizem avtomatičnega razvoja, bi v ne- kaj lptih nastal nevzdržen položaj, ker bi na vsakih pet delavcev, ki bi jih industrija na severu potiebovala, morali pripeljati Kar štiri delavce z drugih področij, preovsem z juga, ki bi tako kaj kmalu ostal brez aktivnega prebivalstva. Jutrišnja številka glasila PSI • Avanti!« polemizira s Saragatom v zvezi z njegovim zatrjevanjem, da stališče PSI glede zunanje politike ni zadostna jasno, in straktne formule, katerim je zelo naklonjen Saragat. »V zunanji politiki ne gre za to, da se odločimo za demokratične ali za totalitarne države, ampak je treba nakazati konkretne rešitve obstoji-čih vprašanj. Socialisti so nakazali svoje rešitve za vsak mednarodni problem. S tega vidika je zanimivo ugotoviti, da so naša stališča zelo blizu stališčem največje evropske socialdemokratske stranke, angleške laburistične stranke.« »Po novinarskih vesteh, je Wil-son odpotoval v VVashington, kjer je predlagal Kennedyju 'omejeno priznanje Vzhodne Nemčije in mejo Odra-Nisa, umik sovjetskih in ameriških čet iz Srednje Evrope, ki bi postala nevtralno področje z nadzorovano oborožitvijo, priznanje Kitajske, preklic anglo-ameriškega sporazuma glede »Po-larisov«, odpravo oporišč za podmornice »Polaris« v Holy Lochu'. Hkrati pa je Wilson baje sporočil Kennedyju, da se bodo laburisti, ko bodo na vladi, odpovedali angleški enostranski atomski oborožitvi« Ce bi Saragat potrpežljivo primerjal zahteve laburističnega voditelja z zunanjepolitičnim programom PSI, bi našel, mutati* mutandis, iste stvari — dodaja »A-vanti!« in pripominja, da Saragata zanimajo v večji meri formula, kot pa vsebina zunanje politike. Kar pa zadeva vprašanje, kako in kdaj bo PSI v novi vladni večini in v vladi, »Avanti!« svetuje Saragatu, naj le potrpi, ker ni on tisti, ki bo odločil o tem, ampak volivke in volivci 28. aprila. Glasilo PSDI »Giustizia« pa polemizira s KD, ki da je spremenila volilno kampanjo v odločitev med komunizmom in protikomunizmom, namesto da bi rajši zavzela stališče do aktualnih konkretnih vprašanj dežele. »Toda leto 1963 ni leto 1948 — poudarja Pellicani in pripominja, da more postavljanje take dileme koristiti samo tistim, ki se hočejo izogniti razpravi o teh aktualnih vprašanjih in o konkretnih perspektivah.« Prav tako anahronistično je po njegovem mnenju postavljati volivce pred izbiro med zagovorniki in nasprotniki laičnosti, še slabše pa med katoličani in laiki. • Volivci — zaključuje Pellicani — niso niti .katoličani’ niti .laiki’, ampak Italijani, ki bodo odločali o konkretnih vprašanjih.« Predsednik republike Segni je sprejel danes^ predsednika vlade Fanfanija, ministra za državni proračun La Malfo in ministra za industrijo in trgovino Colomba. PARIZ, 29. — Francosko zunanje ministrstvo je potrdilo, da se bo J po-1 britanski zunanji minister lord Ho- udarja, da so socialisti za vsebino me sestal z de Murvillom prihod-zunanje politike ne pa za ab-lnjl mesec v Parizu S- — Blegio - primer zaostalega področja (■ip je mogoče gospodarsko dvigniti Članek, Jci nam ga je poslal podpisani avtor, priča, kako, je še mnogo pokrajin, Ifi imajo svoje revne predele. In pri tem nastajaj o problemi, ki jih vsaj deloma poznamo tudi v naši bližini. Bleggio je področje v tridentinski pokrajini, ki je med najbolj revnimi. Tu ni mnogo kmetijskih pridelkov in tudi ni kakega turizma, toda raostalost je vendar drugačnega značaja kot v nekaterih drugih predelih Italije, n pr. v notranjosti Sicilije, Sardinije, Kampanije, Basilicate, ali pa če gremo na sever, v Furlaniji na skoraj vsem področju Karni-je. Vsaka dežela ima pač svoje zaostalo področje in tako ni samo v naši državi temveč po vseh kontinentih. In vsako področje boleha zaradi svoje geografske pozicije, zaradi posebnosti svojega terena, zaradi majhnega zanimanja, ki so ga zanj pokazale prejšnje vlade. Področje Bleggia trpi na starih boleznih: posestni razdrobljenosti in pomanjkanju indu-atrije ter trgovinskih in turističnih pobud. Ce glede prvih vprašanj lahko rečemo malo ali nič, pa moramo glede turizma priznati, da je ta rezerva prišla nekoliko pozno, kakor je prišlo pozno in z značajem začasnosti delo pri hidroelektrarnah ter zaposlenost pri drugih gradbenih delih, zlasti pri cestah. Drugi neugoden simptom je nadloga emigracije. Ce namreč ta po eni plati rešuje problem vsak-■denjega življenja dobršnega dela tamkajšnjega prebivalstva, pa po drugi strani obsoja področje na pečaSno toda nezadržno umiranje. Sicer ima področje Bleggia le kakšno rafiniranost, kot dobro vino in odlično kuhinjo. Venda' pa je standard življenja v majhnih zaselkih, razkropljenih med valovitim, visokim področjem, daleč od , tega, da bi bil zadovoljiv. V Cavrastu, Marceju, Čavionu, Bivedu, Balbidu.—- kamor smo se peljali z avtomobilom v družbi domačina — Jilvi mnogo ljudi še v takih stanovanjih,1 ki spominjajo na davno preteklost. Kratek obisk vsega tega visokega področja narn daje vtis zapuščenih, v svojo usodo vdanih krajev. Vendar pa ni mogoče govoriti, o vdanosti v usodo, če se upošteva vztrajnost in delavnost tamkajšnjega prebivalstva. Tudi ni mogoče reči, da je to področje danes pozabljeno spričo velikega zanimanja nekega tridentinskega parlamentarca za te kraje. Ce ima področje ceste in se je vendar tudi gospodarsko nekoliko razvilo, je to tudi zasluga svojega prizadevanja. V neki hiši, ki se je zdela zapuščena, smo naleteli na mladega človeka, ki se je ukvarjal z brušenjem. To je pač eden izmed zelo redkih mladeničev, ki ■ jih lahko srečamo na naši poti po Bleggiu, kajti vsi krepki moški zapuste vsako leto domačijo, da •i drugod zaslužijo za življenje. Bleggio se v svojem ponosnem airomaštvu ponaša s tradicijo zelo starega izvora: to je obrt bru-»ačev. Vsako leto pride v začetku jeseni cela vojska «molet» — to karakteristično osebnost imenujejo namreč na Tridentinskem «mo-leta» — v vasi in mesta severne Italije pa celo juga in inozemstva. Pravijo, da ta obrt zelo dobro nese. Dejansko jo je že marsikateri po osmih, devetih letih dela opustil ter se s prisluženim denarjem lotil kake drilge dejavnosti. Pripovedovali so nam n. pr. o nekem mladeniču iz Gallia, ki je družini pošiljal točno vsak mesec po osemdeset tisoč lir; pozneje je opustil obrt brusača ter Je v glavnem mestu Piemonta odprl trgovino. Toda to je primer, ki ne velja za vse in zlasti ne za tiste, ki so še vedno prisiljenj emigrirati v inozemstvo. • Gibanje emigracije — te besede niso naše — povzroča s svojim selektivnim učinkom, da je prebivalstvo po statistiki vedno bolj staro, veča umrljivost in manjša naravni prirastek«. To je torej resnična nevarnost za prebivalstvo Bleggia, pa čeprav je bila doslej emigracija važna opora za nadaljnji obstoj. In vztrajno ter naporno delo tistega, ki hoče temu področju pomagati, gre prav za tem, da se ta grožnja odstrani ter se področje polagoma socialno :n gospodarsko dvigne. , Govorili smo o težavah Bleggia. Katera pa so sredstva, da se mu odpomore? Na tako vprašanje bi odgovorli t trditvijo, da potrebuje Bleggio predvsem ceste. Ceste predstavljajo kisik modernegg življenja: ceste pomenijo večji razvoj lokalne trgovine; predstavljajo veliko vzpodbudo za zasebno iniciativo; Ceste pomenijo turizem. Turizem se je včasih imenoval Industrija s tujci. Toda bolje bi bilo imenovati ga trgovino, kajti tc' je; jn v* rtfeovln: zasluži tisti, ki zna bolj uspešno pritegniti kliente. Danes živi turizem — in tu pač ponavljamo znane stvari — od števila. Turizem daje življenje majhnim in velikim podjetjem, ki Črpajo dobršen del svojih dohodkov od izletnikov s pulmani kakor od turistov, ki prihajajo z lastnimi prevoznimi sredstvi: od izvenserijskih avtomobilov do kar najbolj skromnih toda silno praktičnih skuterjev. Ce pa hoče računati na tak turistični prispevek, mora Bleggio ven iz svoje delne izoliranosti od ostalih delov tridentinske pokrajine. Tu bi pač lahko kdo oporekal, da so poleg tega problema še drugi, ki jih nikakor ni mogoče zanemarjati, kot n. pr. vzgoja k turistični zavesti 4pre-bivalstva; važno je tudi, ali so na tem področju naravne privlačnosti za tujca, ki bi prišel tja gor na letovišče. Tako glede prvega kot glede drugega vprašanja se lahko takoj odgovori, da je Bleggio danes sposoben pričeti tako posebno dejavnost, pa čeprav turizma ni mogoče imeti za najbolj lahke dejavnosti modernih časov. Lahko bi se razpravljalo o tem, kaj pravzaprav zares hoče tamkajšnje prebivalstvo, ki šele išče neko enotno usmerjenost v reševanju svojih problemov in potreb. Abraham Lincoln -je nekoč dejal, da ni težko delati to, kar ljudstvo hdče, tein več vedeti', kaj ljudstvo hoče. In tako lahko rečemo, da težave — če je mogoče govoriti o težavah — v odnosih med tridentiskim političnim svetom in prebivalstveno tega poseb- j r.ega področja ntse v• upravi jim ju, ! kakor ljudje pričakujejo, ' temveč 1 težko j* vedetj; kaj ljudje priča- j kujejo, Ce Obstaja Še' kaka nego-, tbv’dRr,'iyiiioram4,;„l;riz.natii' da je : trefca. vzroka i$k^tj,.y. tistem .na- j ^avfjcm čutu #cXafipkn!a,-Y*t,..<*.l jV,'.razvil v preteklosti v dolgijt'i desetletjih skoraj popolne zapuščenosti. Končno pa je treba še povedati, da razen neugodnih okoliščin ne gre „ izključevati. individualizma tamkajšnjega prebivalstva,' ki .v tolikih letih ni uspelo, združiti svojih sil in svoje volje; seflaj 'Sele 'itt* ' \ ’ kalf znak prerojenja. V kratke nie**bc*m rt-arrm* začeli m cesto,- ki -bu--združila vas Fiave z Cavrasto. Ta cesta se bo po na-čr;u.potem nadaljevala čez prelaz Durone. Col šek ža vso to' cesto ho* znkšŠ! milijopov, pri čemer je država d> slej prepevala 1«, del, namreč 60 milijonom. Ta vsota bo , zadostovala" komhj za Začetek ceste, torej kos od Fia-veja do. Cavrasta, Treba bo torej še mnogo napraviti, da bo to važ-^ no delo dokončno realizirano. Pri tem se bo moral potruditi kak poslanec, ki je že doslej kaj dosegel pri vladi. Zamisel, da se zgradi ta cesta, je stara že več let. Sklep o gradnji pa je bil sprejet 25, junija 1962 na zborovanju 52 županov in predstavnikov tega področja v Tionu. Kaj bo ta cesta predstavljala, za prebivalstvo Bleggia, si je lahko zamišljati. Predvsem bo odprla široke možnosti krajevnemu turističnemu gospodarstvu. Takega gospodarstva sploh ne more biti. dokler ni primerne valorizacije mnogih naravnih lCpot in zanimivosti, ki so bile doslej skoraj neznane. Obenem bo ta cesta pripomogla, 'da bodo proizvodi s tega področja, orehi in krompir, hitreje v Tridentu in v Rivi del Garda. In če ponovno navajamo turistično pomembnost te ceste, moramo reči, da bo pripo- mogla zbujati zanimanje tujcev, ki bodo lahko uživali nov razgled, ki, prav nič ne zaostaja z drugimi v tridentinski pokrajini. In tu se problem ceste povezuje s podobnim problemom, ki muči mnogo drugih italijanskih krajev, kot n. pr. vprašanje krožne razgledne ceste v višini 1500 m okrog Etne, ki bi bila v korist občinam ter bi razširila krog privlačnosti Etne. Problem cest je torej skupen in je nadloga, ki tare nekoliko vse; naštevanje področij, ki bolehajo na tej bolezni,, bi se lahko dolgo nadaljevalo. Kolikor zadeva Bleggio, se je ta bolezen že začela zdraviti 'n zadani so ji bili tudi resni udarci. Sedaj pa bo treba nadaljevati z enako vnemo in z enakim zaupanjem predvsem v lastne sile in sposobnosti. To je namreč podlaga za vsako veliko ali majhno Človeško dejanje. PAOLO DE DOMENICO Področje Bleggio v tridentinski pokrajini se ponaša s staro tradicijo. To so brusači. Vsako jesen odide cela vojska teh brusačev v dežele in mesta severne Italije, pa tudi na jug in v inozemstvo iiifiiiiiiiiiMiiifitiiiiiiiiiiniiiHiiiriiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiimiiiimiiiniiiiiiiN UMOR MARIJE MARTIRANO PRED APELACIJO Odv. Specchia trdi, da je morilec pok. Mar tiram ve šofer Pasquale Piezzi Zagovornik Fenarolija je zahteval razveljavitev vsega dosedanjega sodnega postopka in obnovo preiskave, na kar pa sodišče ni pristalo - Razprava se bo nadaljevala v torek RIM, 29, — Včeraj se je začela pred apelacijskim porotnim sodiščem razprava zaradi umora Marie MdrtVranp, zaradi katerega sta bila '-obsojena geometer Fenaroli in mehanik! Ghiani na dosmrtno je-,cp, medtem ko je bil obtoženi ln-.zollia -oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj so se torej 'vsi trije: pojavili pred sodiščem: ■prva dva v upanju, da jima bo ‘Ica^en .znižapš ali pa da bosta zelo- opr^ena, tretji pa v strahu, da ;ga; bo, apelacijsko sodišče obsodilo v primeru, če bi ugotovilo dokaze 'njegove- krivde. Včerajšnja ražprSvti, iVi pripesla nič novega, 'fHetjtffm • kbt!jje. ;6ijp na današnji precej ;žj\(alipiji trenutkov. , Branilec. Senarblija prof. Giaco-*fc',*ačer4a * - l|ii iMij ju namreč za- .htevai od sedišča, ..jpaj se ves po- obsodbe -izreklo, enostavno razveljavi. Odv. Augen-e namreč tsdfl, Ha jetcfcfilajjpre-va 6 ibftPTU nepravilna in da (M te&i,s0d|.š$e, obtoženih sploh bi sffleTb Toffitr'ZtmtVaf raj..vrne apelacijsko sodišče je. vse spisa pEttrifAFŠ&toj ■sodnikom. Tej zahtevi se je pridružil tudi branilec 6bsdj»neg»J GhijrtiJja, ko so se odvetniki ciVTlne medtem ne stranke ter javni tožilec izrekli proti Au-gčntijevfcmu predlogu. Med debato, o tej zadevi je prišlo tudi o'o precej živahnega pršpira po »n: strani med predsednikom sodišča in Augentijem, po drugi strani pa med njim in javnim tožilcem. Sodišče se je nato skoraj dve ur: posvetovalo in odvetnikov predlog zavrnilo. Razprava se bo na- darle danes zjutraj našli in uspelo jim je govoriti z njim nekaj minut. Seveda je obtožbo takoj zanikal in poudaril, da bo proti odvetniku vložil tožbo zaradi obrekovanja. Še bolj zanimivo pa je dejstvo1, da je dr. Specchia, ki so ga -hovinarji prav tako iskali, izginil in ga novinarji že več dni po vsej Italiji zaman iščejo. KindlinjJer obsojen na dosmrtno ječo DUNAJ, 29. — Matthias Kindlin-ger je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Kremsu na smrt, Ker je umoril svojo tretjo ženo. Porotniki so morali odgovoriti na dve vprašanji: 1. Ali je Kindlm-ger zadušil svojo ženo s tem, da je pritisnil njeno glavo na blazino it. s tem izvršil umor? 2. Ali jr vel. Toda-čez nekaj..ur se je nje-kriv nemoralnih dejanj na štiri- govo stanje poslabšalo in zdrav ni-rajstletni Annemarie Kaufmann? ki so ugotovili, da ima infekcijo Np obe vprašanji so porotniki od-tetanusa. Takoj sp ga začeli zdfa-govorili pritrdilno; toda drugo je- viti z injekcijami «kurara», ven-janje je priznal že sam obtoženec, dar pa zdravljenje ni bilo uspeš-V Cajerti pa je bil obsojen on* no. Otrok je npmreč danes zjutraj r.es, prav tako-zaradi umora svoje žene, Pasquale Pannella samo na trinajst let zapora. Umoril jo je z nožem. Sodišče mu je priznalo olajševalne okolnosti, da namreč žena »izzivala«. umrl. ga Je Zaradi tetanusa deček t.m. sa- RIM, 29. — Enajstletni Alessandro Bela se je 13. mo rahlo ranil z žebljem med igro s svojimi tovariši na nekem travniku. Ko se pozneje ni počutil dobro, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so rekli, da bo kmalu ozdra- NEAPELJ, 29. — Kot smo že poročali, je 13. t.m. v Neaplju rodila 35-letna Rosa Rea četvorčke. Toda že štiri dni po rojstvu je umrl prvi novorojenček Vincenzo, čez dva dni drugi, Luisa, pred nekaj dnevi pa je umrl tretji novorojenček Tommaso, četrti' pa danes zjutraj. Takoj po porodu so v porodnišnici držali vse štiri otroke v inkubatorju, ker so se rodili dva meseca prezgodaj, in sicer s sedmimi meseci. Zdi se, da prav zaradi tega niso mogli ostati živi. V Švici je 300 primerov tifusa 100 primerov pa v ostalih državah Od teh je v Italiji 20 primerov, ki pa niso zelo nevarni ŽENEVA, 29. — Kot smo že poročali se je v kantonu Vallis . v Švici pojavila precej huda epidemija tifusa, tako da so zdravstvene oblasti poskrbele za množično daljevala šele v torek, ker so sod-1 obvezno cepljenje prebivalstva E-niki sporazumno z odvetniki skle- j pidemija je prizadela predvsem ,9-sobofah in ponedelj- nili, da ob kih ne bo razprave. Za proces vlada v vsej državi izredno veliko zanimanje — prav tako kakršno je vladalo pred dvema letoma za prvostopno razpravo, o kateri so poročali tudi inozemski časopisi. Največjo senzacijo pa je vzbudila spomenica, iti jo je poslal sodišču neki odvetnik iz Neaplja po imenu dr. Specchia. V tej spomenici namreč trdi, da je morilec pokojne Marije' Marti-rano neki šofer iz Neaplja po imenu Pasquqde Pijezzi, star 32 Jeti Takoj;, ko so zvedeli za tako strašno obtožbo, so novinarji začeii tega šoferja iskati po vsem Neap-plju. Po dolgem iskanju so ga ven* .......... ml iiiiilMliiliiiiii m HUM minil mm inimmMm m.I.llllllllllllllllll.MIMIMMMMI BOGATI GFSF E. VON BISMARCK Sluga okradel grofa za 400 milijonov lir Policija je že našla dragoceno zaponko, ki jo je lat zastavil v neki zastavljalnici RIM, 29. — Grofu Edmundu von Bismarcku je včeraj dopoldne izginilo za 400 milijonov raznih dragocenosti. Sum je padel takoj na sobarja Angela Valentinija. In res je že danes policija ugotovila, cia je zastavljalnica v Ul. Napoli izplačala Valentiniju 410.000 lir, Ker je zastavil zaponko, ki je yredna pet milijonov lir. Zaponka je bila iz belega zlata ter je imela 14 velikih briljantov. Ko so jo pokazali grofu, jo je takoj spoznal. Se-daj iščejo še ostale ukradene dragocenosti; samega Valentinija pa še niso mogli najti. Grof Edmund von Bismarck je star 60 let in se je rodil v Hamburgu. Njegova žena Mona Strn-der pa je »tara 64 let, doma pa je }yr T Mt!-. si — i *T'"«V .T'*rcoy v ZDA. Grof je policajem pokazal prstan, ki ga nosi na levi roki in dejal: «K sreči mi niso u-kradli tega prstana, ki je vreden 70 milijonov lir«. toviščarsko mesto Zermatt. Šele danes se je izvedelo, da se je v tem kraju prvi primer tifusa pojavil že v mesecu septembru lani. Tako piše današnja številka dnevnika -Gazette de Lausanne« in dodaja, da so ugotovili sedaj še 10 novih primerov tifusa, tako da znaša skupno število 300 primerov, vseh primerov pa je že 400, in sicer poleg Švice še v An-.gliji, Italiji, Avstriji, Nemčiji :n Nizbzemshi. Vsi bolniki ' so tifus prenesli iz Zermatta. Zaradi epidemije so morali za-pSreti v Zermattu vse hot.ele in j jSvne lokale ter. zaradi tega; odpustiti 600* nameščencev, rtied katerimi je mnogo Italijanov, ki bodo lahko odpotovali šele po temeljitem zdravniškem pregledu. Seved« so oblasti tudi v drugih švicarskih kantonih podvzele primerne ukrepe glede dostopa turistov v hotele, restavracije in trgovine. Iz Rima pa poročajo, da je sedaj v zavodu «San Giuseppe« v Laviniu kar 20 otrok zaradi tifusa, od katerih so štiri odpeljali v zavod «Bambin Gesu« v Rim, ostale pa so izolirali. Zdravniki pravijo, da bolezen ni hude vrste. Ker pa so se pojavili v Italiji v nekaterih mestih še drugi primeri tifusa, je ministrstvo za zdravstvo izdalo ukaz vsem pokrajinskim zdravnikom, naj pazljivo nadzorujejo zdravstveno stanje in v primeru bolezni takoj sprejmejo v ibolnišnico bolnike in jih izolirajo, poskrbijo za cepljenje njihovih družinskih članov, stanovanja pa Potres pri Pcrugi CAMERINO (Macerata), 29. — Danes zjutraj ob 2.45 uri so ugotovili v Camerinu že drugi potresni sunek v zadnjih 24 urah. .Se bolj močno pa so potres občutili v Folignu pri Perugi ob isti uri.. Ljudje so se zbudili in zbežali na ulice, toda škode ni bilo nobene. Potresni sunek so ugotovili tudi v Gualdo Tadino prav tako v pokrajini Perugia. Pravijo, da ni bil tako močan kot zadnji, ki so ga zabeležili prejšnjo noč. pazkužijo. Pokrajinski’ zdravniki orajo nato takoj obvestiti mini-trstvo 2a zdravstvo, ki je že po-rbelo za zadostno količino cepiva poieg tistega, ki je bilo že razdeljeno vsem pokrajinam. Iz Atlante v ZDA poročajo, da sp ugotovili osem primerov tifusa, ki so ga bolniki verjetno prenesli iz Švice. Franfoise Saga n ločena PARIZ, 29. — Cttulno sodišče je danes dovolilo pisateljici Fran-coise Saganovi ločitev od njenega drugega moža. po , krivdi moža, zaradi zapustitve zakonske strehe. Poganova se je poročila z Bo- bom Westhofom v januarju leta 1962. Z njim je imela sina Denisa, ki ga je rodila lani v juniju. Mož je odšel od doma že kmalu po rojstvu sina z izgovorom, da mora opravljati svoj poklic keramika. Saganova pa je trdila, da ni imela mnogo časa za moža, ker je morala opravljati svoje literarno in gledališko delo. Od prvega moža, založnika Gu yja Schoellerja se je pisateljica ločila predlanskim v juniju. Umrl je francoski pisatelj Henry Bordeau.v PARIZ, 29. — Danes je umrl francoski pisatelj Henry Bor-deaux. Star je bil 93 let; član francoske akademije pa je bil od leta 1919, Začel je pisati, ko mu je bilo komaj petnajst let; leta 1695 pa je objavil svojo prvo knjigo pod naslovom •Moderne duše«, Njegov prvi roman se imenuje •Jeanne Michelin«, Njegovo glavno delo pa je «Rojstni kraj«, ki ga je napihal leta 1910. Ostala najbolj znana dela so: • La neige sur les pas-, • La robe de lairte», %Les Roqueuvilland-, • La peur de čitire«, «La piarten«, • Yamile sous les cedres», «Vie de Guynemer», •Le refuge», «Le remorquer», •La lumiere au bout du chemin», •Memoires secretes du chavalier de Rosazt, •Quaran-te ans chez les quarante*, •Van-nee tenebreuse», •Le era ne brisi-. -x/\/n/v linjige w glf»daliice ^ ? ..........................8 ^ glnb&a ** bUhn'tbtiw ^ M ** ■ ■ * *"?- w! U .E rite ^ba Ogromna raketa «Saturn», kakršna naj bi ponesla v vesolje kabino, a katero bodo šli ameriški astronavti na Luno Ali ne bi lahko pianistka Dubravka Tomšič nastop^ v sezoni koncertov v Trstu • «poklicno» delo pri,r*®**^i ^enju Dubravka Tomšič, 24-letna piani stka iz Ljubljane je dosegla na svojem nedavnem koncertu v Miinchenu izreden uspeh. Le-o nhardt Graeser je objavil v tamkajšnjem dnevniku eS Uhr Blatt» obsežno kritiko, n kateri piše med drugim; «Štiriindvajsetletna Jugoslovanka ni nikak ;naraščajnobena novinka v pianističnem svetu, kakor bi morda kdo domneval spričo njene mladosti. In še mnogo manj ena izmed številne množice tehnično dovršenih klavirskih talentov, ki jih spretni impresariji v vseh mogočih krajih po enkrat spravijo na oder, da bi se nato po razmeroma kratkem času spet znašli med navadnimi zemljani. Dubravka Tomšič, ena izmed zadnjih odličnih učenk Arthura Rubtnsteina, je slej ko prej pristna zvezda, velik, če ne največji talent, s katerim se moremo zdaj srečati, V miinchenskem Sophiensaalu se nam je predstavila ta globoko muzikalna že zdaj osupljivo umetniško zrela žena, pri katere igri je celo najbolj trdim kritikom jelo biti srce. Sonato eWaldsteins slišati v njeni izvedbi pomeni več kot popoln užitek, več kot neskaljeno veselje nad sanjsko gotovostjo njenih prstov tn popotno zvestobo delu. Tu prede božansko nadarjen človek srebrne niti celotnega romantičnega ču- starih fresk, marveč je . i, So . stv snega zaklada s skrbno roko v titanski aobetinaki t*raz. In Adagio molto že lahko izvabi solze v oči. Drugo delo, prav tako impresivno interpretirano, Sergeja Prokofjeva rustikalno impozantna Sonata e a-molu št. 3, sodi enako v zakladnico vituo-zinje. Dubrovka Tomšič, ki na srečo ne dela razlike med ,lahko' in ,težko' glasbo in izkazuje vsemu, kar igra, enako čast, je briljantno uglajeno in brez vsakega napora izvedla Scarlat-tijeve Sonate kot tudi svojega Chopina (Balada it, 3 v As-du-ru, Fantazijo v /-molu in poln-nezo v Es-duru. Navdušeno občinstvo se ji je z entuziazmoni zahvaljevalo.* (Mar je nemogoče, da bi se za to umetnico nekoliko pozanimali tudi v Trstu, ko sestavljajo sporede za koncertno sezono Tržaškega filharmoničnega orkestra?) Krieževa «Leda» v madžarščini na «Sterijinem pozorju« NOVI S AID, 29. — Komisija • Sterijinega pozor ja-, ki si je v sredo ogledala predstavo Kr-ležete sLede» v izvedbi madžan ske drame Narodnega pozorište. v Subotici, je naknadno uvrstila to delo in ansambel, ki ga je pripravil, v letošnji program ju-goslovanskih gledaliških iger. «Leda* bo tako enajsta gledališka predstava na festivalu sodobne domače drame, M se bo začel v Novem Sadu 5. maja. Vladimir Makuc li Solkana je razstavljal v Celovcu Slovenski slikar Vladimir Makuc je imel razstavo v celovški «Galeriji 61». O slikarju, ki je doma iz Solkana pri Gorici, piše med drugim celovški «Sloven-ski vestnik*: Makuc razstavlja skupno IS listov ,ki ga prikazujejo kot mojstra barvne grafike in poleg tega odkrivajo tehniko, katera vzbuja splošno zanimanj*. Njegove ,kqmbinacije jedkanja in akvatitite pri jedkanicah ter globdfcega in vitokega tiska pri lesorezih namreč u-stvar jajo afekte, ki naravnost presenečajo in po svoji prefinjenosti nehote spominjajo rta umetnine srednjega veka, katere še danes očarajo z, lepoto svojih nežnih detajlov. Sploh je pri Makucu opaziti, da ima nanj precejšen vpliv umetnost starih mojstrov, s katero se «poklicno» srečuje kot restavrator, zato ostaja zvest predmefnosti tudi v svojih modernih oprijemih in je v tej povezavi izoblikoval svojstven izraz, ki daje njegovi umetniški izpovedi povsem individualen pečat, kateri predstavlja lepo obogatitev slovenske sodobne umetnosti. Motivno je Makuc trdno povezan s svojo ožjo domovino in pripoveduje zlasti o slovenskem Primorju in Istri, ki mu nudita neizčrpno bogastvo značilnih u-trinkov. To so povsem navadne stvari — vas ,hlša, krava, petelin — stvari, ki jih v današnjem hitrerp času tu in tam morda že spregledamo, pa so vseeno bistvo livijenja; posamične ploščice, ki jih umetnik združuje v pester mozaik pokrajine, katera šele v povezavi številnih drobcev zaživi v svoji harmonični celoti. Umetnika privlačujejo podrobnosti, vendar se jim ne prepušča brezpogojno, marveč prav po njih vedno spet najde pot do celotnosti; do tiste zaokroženo popolne Izpovedi, ki pa polog Debenjaka jn Spacala uvršča med najboljše upodabljalče krajev, ljudi in Življenja .slovenskega Primorja. Trenutno v Celovcu razstavljenih lk listov je po izjavi Makuca v glavnem vse, kar Je doslej ustvaril kot samostojno tvoren umetnik. Ne sa-nso, da mu mnoge časa vzame kritičen do samega sebe:^ tvo(J dni in pomena svoje ume nosti ne vidi v kvan titeti. mu zgolj za kvalitet0. ji knin0 razvidno tudi iz konča na leto v najbo i^ yfi meru šest do sedem U ih sih pa sploh samo k» „ del to pa je vsako njeg°' umetnina res.:, ie f ti živeti* j' di njegova sedanja razsta prava živetje. In tako do Z Pred f "ati, "no v il» »Jko !>tev p«it Aldo Ceccherini, ki Jf p0,e P11, kjv' prišel iz ječe. (01)»°Je" tvUl * 'e v 23 let zaradi goljufu, jj t»' V ječi je začel 1960 P . i»fj| i>k0 V ječi je začet - j in; t •La traduzione«, ki J® . ^ tl iiauui.iuim», ■** . Sfi uveljavil pri kritik* Umrl je John ^ ^ brat VVilliama t:u MEMPHIS — Pisatelj in slikar Faulkner, brat ^°J?euiknef^’ >c grajenca Williama FaUilUjn*^ k včeraj umrl v nekt,kner, kij,,1'1! Mempliisu. John Fau^ imel 65 let, je C’cc Ijek operiran z• ne slave svojega bra(fl’,ih tO* Čeprav ni nikoli dosfje pi* voft, znan po nekaterih 0 , nih. Nekatere je P , jneV> bient, ki sedaj že 'z{l. j9^' kati pa je začel šele •Pravda« o ase*** iS MOSKVA, 29. -* , lit,. »__j- ~ U ifl /tl tar sPravda* objavijo stavke l M' E*/ tike na zasedanju 8 ,be >° » t °' satehev. nTežke °b „ le izrečene na moj ,, ^>li znal sprejeti nase WP( vi pesnik, (iMis**171' znal sprejeti nase tiornosti in svojih 1 ktls- , dolžnosti, če bi ee v0i’,rU|kt vati ali zbežati Pre torej JjSljjf, vezami, Podal bom ^e pojasnil. Na Zahodu s,,i čili kot eprekleteO se^ ^ Rdečega trgas. ■ke no govoril v 'nufrew v varjttjoč . obrekova ^ f > inoze* avtobiografiji sem ,j ti, tla nisem bil fl’^> ja !e pesnik Rdečega i ■ ■ ideoloo »jel* munistična iupu-r rnorwij ostati e osnova vsefl Ijenja. Seda, Pa J0lio9< * J K nagHc\skt II sem to svojo dvtob_'t%, <•*,; 4't0: K( pisal preveč v Jj^.30 buje m.noge ne to?«« potrebne podrobno,st /r .13 manjka skromnosti* e Pf,e r V,kor nesoO10!^«^]. s> nadalje zatrjuje. kot P j|a-da», da je pri ve izrazil svoje dejstva, da se uc/osou, w Ehrenburga doba p )0[fl ' : k c1; i no ’y*;. Vi «0 Oo« I IVt? ts > i i Vr K, - : ii l 1956 t meno’’ j« »,-■ S„,K. tl . - K gresu ttNe, je dejal je mlad. to so letaroVo'elm j; Žt, zopet vzcvetela.» ^ ^ 2, ji avtobiografiji J S10 novno obtožuje fr 0bJ«jj , >zb «L’Express», ki Jnzaci°,,l/ 1 jo -ie opremil * 80 (tt((i 1 / * naslovi in da si 'dstoV^ ^ leni) neti ,;Mrw ali tzptistil cele mentorju odlomko»jg J* vega govora *.levtušenko je pr,^,e i^i) n,enzVe.ie ' ki ooruz, toda skih književnikov f(it e ^ * Ijile udeležencev P'/., ,V , ij. kn Cr°e «! Jt' plenumu vodstva ‘ Q * (J Mj, - — n ' j, it aa on m jjr napak tako v obm'-'^ L> Anv/ifi VnlcflT ^ šenkovem govoru so dolctil^0 : ' M; o«Meuveiii v.... . ... ,1-' > določeni elementi: rgri>n \ -*5 da on ni priznal < 5' biografije kakor jih pesmih.» (Co<'nei (c* -lo.l,.0o GREENWICH 29. - Alec remfbil ,lj Jcljub temu. da )e '0 segel mednarodno n , ’ segel mednaruu-- ,eC nizt in napovedoval«* včeraj let- reditvah, je v ceru/ ^ jem domu. I™1 1 s 1 VELIKA BRITANIJA MISLI PREDVSEM NASE } zboljšani trgovinski odnosi V _ ___ : »U ila.ti s SZ in LR Kitajsko stanci ponujajo SZ jeklene cevi, ki jih Zah. Nemčija noče javiti - S svojo razstavo v Moskvi j e Anglija premagala vse meče-Obisk kitajske trgovinske delegacije v Londonu A ko so se otresli politič-■|J?redsodkov, ki z njimi ne-'r I h ni'^ovi zahodni kolegi o-1'lt .kujejo trgovino z Vzho->e < ’jS0. se britanski trgovci zad-e tv° izkazali kot dobri di-ti, r v kolikor so tujo škodo To , , n° izkoristili v svoj prid. d» : j,1110 v trgovini SZ z Zahod-10 tS katere ie Pzišlo '''sko prepovedjo prodaje ši-:r',j «. c*vi) in Ljudsko republi-’ it i (ki je prišla do iz- 10 (0 A2manjšanjem izmenjave v j* “0 odst. letno), so v Bri-T ' t'asprotn0i izpolnili z vrsto T' ki bodo z njimi osvojili | Položaje na perspektivnem J1?1« tržišču, kakor bodo tu-,'azali, da v trgovinskih od-‘ ni mesta za hladno vojno. 1^'ia se vodi v Moskvi in r°Pu: v Moskvi so britanski P Ponudili sovjetskim u-Is?1’ da bi SZ prodali o-ton jejdenih cevi za Lttae, ki so bile prvotno na-fe,v Zahodni Nemčiji. Ta je, g s tem, da se je dokonč-.™ružila atlantskemu embar-j^otroaktivno močjo odpove-? sklenjeni posel. V tem pa tinski trgovci v Londonu ()° tudi s kitajskim mini-• *a trgovino Lu Hsu Ganil? -razširitvi trgovinske iz-P* s Kitajsko, za katero S?lc' «Vickers - Armstrong« j :-*i ..Britaniji pravkar izde-šest velikih reakcijskih letal, in to navzlic pro- ZLA. zvezi s .bc> so doslej v ne spoštujejo embarga, jj|n vsa tuja nasprotovali'™' ameriška in zahodno-P’ «Za nas veljajo naši za-odgovarjajo ameriškemu it** za trgovino, ko je ta Londonu , (»prijateljsko na embargo, s pomočjo *" m* S* < ,erf: f0',e[ lt> razstavo v Moskvi. rt*, i Pk K b'L h A I « evi. 19 5{’ J*"' , '4 tlr> ■ i-10K e'0 ir*,* P' )e svet atlantskega pak- i(j;, 9 i :li0^v sovjetskih naftovodov jesen skušal preprečiti te„'“mi jeklenimi cevmi. Po-jf' Pravijo v Londonu, je 0*5, areo samo ((priporočilo, | Sebuje izrecne prepovedi«. li*^0 v Veliki Britaniji na-1 ■ J9 s politiko, ki' jo vo-'Č kot leto dni, ne' glte-(."grožnje in opozorila, vse- Lr«^ V cvnin korist. (fRriu v svojo . korist. «Bri< N ‘rRovci si žele tesnejših ,v'*klh odnosov s Sovjet-je bilo poudarjeno v | . časnikarskih vesteh že leta ifitiO, ko so v Lon-l(ji Pripravljali britansko in- kS]“'co Sz je pred kratkim , 'bdi šef britanskega ke-q. koncerna «ICI», Stanita jbers. »Zavezmamo se an)e britansko-sovjetske C ^ rekel’ ,0u«rijsko razstavo v Mo-ito; Britanci premagali vse tj uasedanje zahodne tekme-5tisirlern Področju (Avstrijo, fii Nsk ’n ^DA)’ a britanska 1. a izmenjava s SZ se tlifj' 1950 povečala za štiri-»»- | 'tfj,.- Politiki so energično 'i]0 1 vse, kar bi trgovce u-» j °virati in so tako nato dni zavrnili tudi em-. dl^.9 široke cevi. Britanci „, 11 :9 , ‘l’ da bodo ne samo do lljo"1, bo^Pilnili naročila, marveč, 1 «4 Prevzeli tudi zahodno-kot' dobave, pa čeprav bi Predvideva, propeljalo *e napetosti« z ministr- stvom za trgovino ZDA- ((Jeklene cevi ne sodijo med blago, ki bi ga zahodni kontrolni odbor za trgovino z Vzhodom prepovedoval izvažati na ta področja«, je v Washingtonu svoje ameriške kolege opozoril britanski minister za trgovino Erroll. Brez uspeha: Američani še naprej obsojajo ((izdajstvo« svojih britanskih partnerjev <(Daily-Mail» celo meni, da je to zato, ker bi, — v želji, da rešijo neke lastne gospodarske težkoče — tudi sami mogli biti prisiljeni revidirati svojo trgovino z Vzhodom, s tem v zvezi pa tudi žele zase ohraniti del vzhodnih tržišč. Trgovina bi lahko bila še večja. ((Sovjetska zveza je« piše «Izvest-ja« z dne 24.3., »pripravljena v Britaniji kupovati tako ladje kot ostalo opremo«. London na to ponudbo še ni odgovoril, vendar bo nekaj sto tisočev brezposelnih delavcev v severnih ladjedelnicah gotovo prisililo vlado, da jo bo sprejela. Od trgovine z Vzhodom so v Britaniji doslej imeli samo koristi, saj britanskim tovarnam primanjkuje naročil. Svojo lastno trgovinsko politiko pa je Velika Britanija vodila tudi do LR Kitajske ((Zelja Britanije, da okrepi svojo trgovino s Kitajsko«, je zapisala dne 20.1. agencija AP iz Londona, «ograža iskrenost anglo-araari-ških odnosov«. Sest letal, ki so jih Britanci v tem času zač.eli izdelovati za Kitajsko, je tako razjarilo State Departiment, da je ameriška družba, ki sicer zalaga Britanijo z ftavigacijsko o-premo za letala tipa «Viscount», javila, da bo v tem primeru odrekla svoje dobave. «(\meriški predpisi se v tej deželi ne izpolnjujejo,« so odgovorili Britanci. »Nadaljevali bomo z graditvijo letal.« Pred kratkim si je tovarniške dvorane, ki v njih delavci dokončujejo šest velikih, letal . na reakcijski pogon, ogledal pomočnik kitajskega ministra za trgovino, Lu Hsu Cang, eden najvišjih kitajskih funkcionarjev, ki )e od leta 1949 do danes obiskoval Veliko Britanijo. Obenem je tudi edini Kitajec na tem položaju, ki j*, .^^ustanovi^e LR Kitajske ujadno. qbjskal. njko za» hodno deželo. Velika Brjiaoijd pa ni bila s'učajno cilj njego* vega potovanja,, kakor tudi ni slučajno to, da Kitajci, p,qt p.iše AP z dne 22.3., «kaže vse večji interes za posluvne odnose z Japonsko in zahodno Evropo, kjer kupujejo cele tovarne«. Britanska industrija privlačuje Kitajsko v isfi meri, kot kitajsko tržišče Veliko Britanijo. Izvoz Kitajske v Britanijo je. leta 1919 z.našal, 8,2 milijona funtov, leta 19u6 12,5 milijona, v naslednjih letih pa 14,2, 10,5, 19.7, 24,9, 26 in 23,1 milijona funtov (leta 1962). Izvoz Britanije v Kitajsko pa je znašal leta 1949 2,3 milijona funtov, leta 1956 10.7, v nas'edrijih letih pa 12,1, 26,6, 24,4, 31,4, 13 in 8 milijonov funtov (leta. 1962). .Enostransko in naglo zmanjšanje trgovine v smeri London-Peking je v zadnjih dveh letih pripeljalo kitajsko trgovinsko delegacijo v Britanijo. Kitajci so se pri svojih britanskih gostiteljih najbolj zanimali za tiste kapitalne dobrine, ki jih sami še ne proizvajajo, ali vsaj ne V taki meri, kot jim je potrebno. Obenem so pokazali veliko zanimanje tudi za blago, ki so ga do pred nedavnim kupovali v SZ. Kitajci so britanskim trgovcem dali razumeti, da bi želeli nakupiti traktom je, poljedelske in električne stroje ter tovarne za izdelavo umetnih gnojil in sintetičnih vlaken. Kitajska bo še naprej na londonski borzi prodajala srebro za devize, s katerimi kupuje žito v Avstraliji in Kanadi, vendar pa bo del teh deviz v bodoče uporabljala tudi za nakupovanje strojev in blaga v Britaniji. ((Razgovori so poizvedovalnega značaja«, so v Londonu skušali pomiriti zahodne zaveznike. Vendar že sama ta poizvedovanja — in to v nič manjši meri od ignoriranja embarga za jeklene cevi — prebijajo umetne zapreke, ki jih politika hladne vojne postavlja, na pot normalne trgovine Vzhod-Zahod. Z. B. V dvorani, ki nam jo prikazuje gornja slika, vlada najpopolnejši mir. Oseba, ki se nahaja v njej, lahko dobesedno čuje udarce lastnega srca. Dvorana je v Stockholmu in jo je izgradilo ministrstvo za industrijo. GOSTINSTVU POSVEČAJO VELIKO POZORNOST V Mariboru III. mednarodni sejem gostinske opreme Kaj vs« že nudijo domači proizvajalci • Nad petinšestdeset prijav za udeležbo • Razstavljavci tudi iz Avstrije, Nemčije, Švice in Italije Danes ima že več kako šestdeset podjetij v Jugoslaviji v svojem proizvodnem programu raznovrstne in zelo pomembne artikle gostinske opreme. V zadnjem času je storjen napredek tudi v tem, da posamezna, vse bolj specializirana podjetja nastopajo kot dobavitelji popolne o-preme ra določene obrate tudi ve. likih gostinskih organizacij in sicer s svojo lastno proizvodnjo opreme, kakor tudi v kooperaciji z drugimi podjetji. Domače industrijske zmogljivosti so vsekakor že danes take, da bi mogle — morda z malimi izjemami — o-skrbeti gostinstvo s potrebno in sodobno opremo. Domači proizvajalci gostinske opreme so šli v zadnjem času še korak dalje Ne le, da domala povsem krijejo potrebe domačega tržišča, marveč s svojimi proizvodi segajo — čeprav morda še nekoliko skromno — zato pa vedno bolj pogumno na tuji trg. In prav iz tega zornega kota moramo danes gledati na lit. mednarodni sejem gostinske o-preme v Mariboru. Doslej se je za razstavljanje svojih proizvodov na III. med- naroonem sejmu gostinske opreme dokončno prijavilo že nad 65 podjetij in tovarn. Med temi so skoraj vsi jugoslovanski največji proizvajalci te opreme. Na obsežnem spisku prijavljencev so med drugimi Jugostroj iz Beograda, LTH i* Škofje Loke, Goran iz Zagreba, Lesnina in Slovenijales iz Ljubljane, Stol iz Kamnika, Jugokeramika in ME-BA iz Zagreba, Kordun iz Kar-lovca, EM iz Maribora in mnogi drugi. Ves razstavni prostor v dvorani A. je že oddan, razstavljavcem je nekaj prostora na razpolago le še v dvorani B Domači in inozemski kupci bodo lahko na letošnjem sejmu sklepali pogodbe za nakup popolne epreme za hotele, restavracije, gostilne motele, barsko o-premo, pohištvo in svetlobno ter dekorativno opremo Razstavljena bo tudi oprema za posebne turistične objekte, kot so vikend hišice, šotori in prenosnH oprema, ki služi v turistične namene, pa še razni športni rekviziti, čolni, vodne smuči, oprema za podvodni in drugi ribolov, za lovni turizem itd. Na sejmu bo- IMnilllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUmillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHMIllUlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIUIIMIIIIIIIIiniltlltUIIIIIIHinilllllMimilllHIIIIIHIIIIlIlHIIIIIIIIHIM VARČEVATI JE TEŽKO, TODA NI NEMOGOČE Kako prihranimo za 25 odstotkov izdatke za hrano, oblatila in ostalo Nad 50 odst. izdatkov gre v blagajne trgovcev z živili - Kupujmo raje pri neposrednih proizvajalcih - Odpovedati se je treba zgodnjemu sadju in zelenjavi - Konfekcionirana oblačila cenejša Varčevati je težko, toda ni nemogoče. Opirajo^ se na to, sicer ne vedno najbolj trdno pravilo, je pred -cratkim neki italijanski časopis objavil posebno prilogo, izpolnjeno s številnimi praktičnimi nasveti za svoje či-tateije, kako naj zmanjšajo svoje običajne stroške. * Glavno je — piše časopis — vorliti nekakšno knjigovodstvo. Samo na ta način si vsakdo more napraviti Ustrezno sliko lastnih gospodarskih možnosti in postaviti temelje nadaljnjih družinskih proračunov. Procedura je enostavna: kupiti si je treba navaden notes; ga razdeliti na tri dele in semkaj ' takoj začeti vpisovati vse dohodke, izdatke in prihranke. Nikakor vas ne sme vznemirjati, čjs bo ta zadnja postavka,, vsaj v začetku, najmanjša, Pa{ pa je najvažnejše eno; da se tudi najmanjšega izdatka ne pozabi zabeležiti. 2e Po kratkem času boste opazili — pravi člankar — da nad 50 odstotkov vaših dohodkov gre v blagajne prodajalcev življenjskih potrebščin. »To je nepotrebno,« vas opozarja avtor študije o varčevanju. ((Prišli smo do zaključka, da bi 33 odstotkov povsem zadostovalo. Poslušajte, torej, kako boste dosegli ustrezno zmanjšanje, namesto da hrano kupujete v trgovinah, izkoristite svoje izlete v naravo za to, da si osnovna živila nabavite pri neposrednih SOBOTA. 30. MARCA 1963 u. frdio Trst A nLli,3n?letlar' 7-30: Jutranja glas- ri rt C' vii slovenskih pesmi; uijskh »ona,- n.iu; uun, n.ou. »r 1 12.30: Za vsakogar valdijev koncert; 13.25: Sodobni salto Pomlad v lahki glas- I. ' , Pa (o Ir. T** rt K«, M /vi, a b Dr,f Pojejo Gaby Novak, Rat- w"'c in Matija Cerar; 15.00: je % J {0^r\ S- ,.lh ucjaiijui, naiu eiidin Lahka glasba; 18.00: mitu« 0® J. \ slovenščina; 18.15: Umet- mladino J: J1 ojiževnost in prireditve; Jki panorama; 19.00: Dru-I W°.b2ornik; 19.15: Italijanske 0 i v (L: 20.00: SDortna tribuna: Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni se- s Parkerjevimi; 10.55: Nova pojem; 9.05: Klasik lahke glasbe; pevka; 11.00: Pozor, nimaš pred- 9.50: Operna antologija; 10.30: Ra- nosti; 12,05: Veterina; 12.15: dijska šola; 11.15: Duet; 11^30: Vi- Kmečka univerza; 12,30: Chopin in poljski pianisti; 13.15: Zabavna glasba; 13.30: Vedri ritmi; 14.05: S simfoničnimi plesi po do- motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umet- mm. . ---, 15.30: «Leonarda», plesi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.30: 10^'liiS: ii'rih dejanjih, nato Znani Oddaja za bolnike; 16.30: Plošče: nost; 15.30: Ital. narodne pesmi in movini; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Malo instrumentov lirična glasba; 17.30: Koncert za mladino; 20.25: Radijska 22.15: Plesna glasba. ut 0 MV'vi 20.00: Športna tribuna: }t; Emil Adamič iz Ljub- ’ L %i('00: Dimitri Soštakovič: , *: 21,30: Vabilo na ples: Šm ,or lz operet; 23.00: Kviu-'10® A van Damme. U U S. Trst w°*e; U- flfd1 ,1 V' '2.25: Tretja stran; 13.00: 1 »0l N Pesmi; 13.15: Opereta, * V«. \ Iteast: 13.35: Plošče; 14.30: ’ ;»%5- «"?y Ib . tranja glasba; 7.00: Pre-■ t N ,, 7.15: Glasba za do1-” Z*1 J %■ ,-°0 in 12.50: Glasba po lt)t«*JI Plošče; 12.20: Glasbeni Tretja stran; 13.00: ,|0) N Pesmi; 13.15: Opereta, 0 -ziV strast; Zafred pri klavirju. Koper ^ ’„M «,Jutra «0»; r-.w m iz.au: ,!(d% tuip40: Popevke In ritmi i« • . ili >S i« koncert zabavne glas 'ir*1 Zabavna glasba; 15,30 >°U I -N Polke in valčki; - 15.55 t1’1 Ntii asba; 16.00: Izbrali ste I. l7nnl>rORram; 16.45: Tri sklad ™: Srečanje med notami //. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35; Poje Jula De Palma; 10.35: Pesmi; 11,00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 13.00: Gospodična ob 13. vam predstavlja; 14.00: Pevski, program; 14.45: Glasbeni kotiček; 15.00: Filmska glasba; 15.15: Plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50 glasba: 17.35: Izžrebanje loterije; 17.40: Plesni motivi; 18.35: Vaši — veliko glasbe: 15.40: Moški zbori J. B. Foersterja: 16.00: Vsak Igra; dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Z lokom po Strunah; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Z junaki Verdijevega »Don Carlosa«; 18.45: Okno v svet; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Vesele in domače; 20.45: Za konec tedna — ples; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Za ples In razvedrilo. Ital. televizija 8.30, 12,15 In 15.00: Sola; 17.30 Plesna Program, za najmlajše; 18.30: Ni koli ni prepozno; 19.00: Dnevnik 19,20: Oddaja za delavce; 20.15 najljubši pevci; 19.50: Večerni ko- Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «Can tiček; 20 35: Srebanje z. opero; 21.35: Mesto ob luninem svitu. III. program 18.30' Gospodarska rubrika; 18.40: Nove knjige; 19.15: Severno- ponskega cesarja; 23.00: Simfonlč-ameriška kultura; 19.30: Vsakove- 1 *' ” “ čemi koncert; 20.30: Revija revij; 20.40- Haydnov koncert; 21.20: Mala pesniška antologija; 21,30: Koncertni program iz Rima. tatutto«; 22.15: Literarna oddaja; 23.15: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Dlesney- land; 22.05: Hiro Hito, zgodba ja- «(•(•*' >9"(vi‘z koktajl; 18.00: Prenos ,cf L Rt. Palida poje; 19,30: Prelc 'V;. 22.15 in 22.40: »: J3'00:' ‘prenos ‘rL. y0! %^0t'°na!ni program , "Id * ^ Texv0etne na ital, morjih: ‘‘ j CaJ nemškega Jezika; 8.20: Slovenija 5.00-8.00: Dobro Juiro; 8.05: Po-Plesna starček; 8,35: Dva skladatelja; 8,55: Radijska šola; 9.25: Narod- nt iz Štajerske; 9.40: Nekaj glasbe ob delu; 10.15: Ernoe Dohna-ny: Koncertantna skladba za celo In orkester; 10.40; Seznanite se lX5rtlJrt , ni koncerj; 23.25: Šport. Jug. televizija 18.00: Poročila; 18,05: »Dogo- dek na avtomobilski cesti« — TV Igra; 18.15: Po muzejih In galerijah; 19.30: TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20,00: TV dnevnik; 20.30: S kamero po svetu — reportaža; 21.05: Glasbena revija; 22.20: Zgodba Iz serije «Nlč ena#: 22.50: Poročila; 20.30: S kamero po svetu; 22.20: Zgodba lz serije «Ni naravno, pripraviti o-krog 2 tpni hrane. In sicer: 80 kg krompirja 290 kg kruha 100 kg testenin (špagetov) 60 kg riža 30 kg sladkorja 10 kg kave 15 kg soli 36 kg masla ali margarine 25 1 olja 10 kg marmelad« 8 kg sira 90 kg mesa 180 1 vina 365 1 mleka 170 kg povrtnine 200 kg sadja 20 kg rib 300 zavoj, cigaret. Sedanja dejanska potrošnja pa je dokaj neenakomerna. V tem ko v severnih pokrajinah jedo, več mčsa in manj kruha, so na Jugu testenine in kruh še vedno osnovna hrana. »Važno je«, pravi svetovalec, «da se seznanimo s hranljivostjo posameznih proizvodov in jedil. Samo tako bomo dosegli ravnotežje, s katerim bomo hkrati zadovoljili tako žep in želodec kot zdravje. Poleg tega je potrebno tudi vedeti, katere vrste mesa, sadja in povrtnin so «najrentabilnej-»e». Nesmiselno je kupovati postrvi, pri katerih je okrog 45 odst. odpadkov, ko je prav tako aobra npr. hobotnica pri kateri je samo 10 odst. neuporabnih delov. Cernu kupovati piščanca (30 odst. odpadkov), ko je znano, da je pri jagnjetini o-krog 4/5 čistega mesa. Uživajmo paradižnike, ki nimajo odpadkov, namesto svežega graha, pri katerem je okrog 55 odst. neuporabnih. In niti v sanjah naj vam ne pride na pamet, da bi kupovali dinje, ki imajo okrog 50 odst. skorje.« Drugo postavko idealnega proračuna varčne italijanske družine predstavljajo izdatki za stanovanje. električni tok, plin in ogrevanje. Ti izdatki bi po mnenju sestavljavcev proračuna ne smeli presegati 22 odst, vseh izdatkov. »Res je,» pravi člankar, «da so stanovanja zelo draga, vendar ni rečeno, da bi morali stanovati prav v središču mesta. Preselite se v predmestja. Tam boste za stanovanje plačali manj, pri tem pa boste obenem živeli v bolj čistem zraku in si tako celo podaljšali življenje za kako leto.« V podkrepitev teh svojih nasvetov, navaja fiankar nekatere podatke. po katerih stane kv. m stanovanjskega prostora v predmestnih prddelih med 80 in 90.000 lir, v tem ko je potrebno za isti prostor v središču mesta plačati od 130 do 300.000 lir. Na tretje mesto pridejo izdatki za oblačila, kateri hi po mnenju strokovnjakov, ki so sestavljali našo tabelo ,ne smeli biti višji od 10 odst. skupnih izdatkov. Glede tega bi moralo veljati pravilo: ogibati se krojačev ter kupovati konfekcijo. V zvezi z rubriko »šolanje, izobraževanje in kultura«, za katere je predvidenih 6 odst. izdatkov, pa je rečeno, da bi se nove knjige sploh ne smele kupovati. »Šolske knjige,« svetuje člankar, «boste lahko nabavili v začetku vsakega šolskega leta na tako imenovanih dijaških sejmih, knjige za odrasle pa si raje zposodite v najbližji knjižnici. V okviru stroškov za zabavo, razna kozmetična sredstva in »nepredvidene izdatke« se ženam svetuje, da sl namesto štirih rdečil za ustnice nabavijo samo dve rdeči in eno belo, ki bo lahko zamenjalo tretje in Četrto rdeče barve. Po tej natančni analizi je bila postavljena naslednja diagnoza: kdor bi se teh nasvetov držal, lahko prihrani okrog 25 odst, tega, kar je porabil doslej. Vse to je seveda ze'o zanimivo, Morda hi tudi veljalo te nasvete uporabiti. Toda zadnji odstotek, ki se tiče tega, da bi vztrajen varčevalec utegnil prihraniti 25 odst. tega, kar je doslej porabil, je vsekakor zelo problematičen. Ko gre za veliko plačo, je to še nekam razumljivo, precej manj razumljivo pa postane, ko bi te nasvete moral uporabiti delavec z današnjo povprečno mesečno plačo. Umetno vplivanje na vreme Ves svet proslavlja 23. marca praznik svetovnega meteorološkega dne Danes, ko svetovna meteorološka organizacija dela že 12 let. lahko s polno pravico trdimo, da so skupna dejavnost učenjakov, skupni sistem opazovani in proučevanja meteoroloških pojavov na Zemlji, bili zelo plodni. Znanstvena raziskovanja dosegajo na ta način znatno hitreje svoj cilj. Eden od problemov, ki se o njem v zadnjem času mnogo govori, je tudi vprašanje umetnega vplivanja na vreme in podnebje. Glede na to, da bi umetno vplivanje na vreme in podnebje lahko imelo zelo velike socialne in gospodarske posledice, so se s tem vprašanjem vrsto let Pravijo, da Je John Profumo, angleški minister za vojsko, iskren občudovalec ženske lepote. Zadnji čas se je njegovo ime v časopisju povezovalo z imenom lepe Christlne Keeler, Id jo vidimo na sliki ukvarjali tako učenjaki kpt laiki. Zadnja leta je obstajalo mnenje, da se na vreme lahko vpliva samo v manjšem obsegu, in to zaradi tega, ker se oblaki lahko umetno oblikujejo in ker do atmosferskih premikov prihaja na osnovi določenih fizikalnih zakonov, katere je moč izraziti s pomočjo formul, te pa omogočajo izračunanje bodočega stanja atmosfere. Doslej ni bilo moč ugotoviti. da bi se vreme in podnebje mogla umetno menjati, kar pa ne pomeni, da bi danes za to ne obstajale možnosti. Nadalj-na raziskovanja na tem področju ne bodo tako kmalu dela pričakovanih rezultatov, t. j. ugotovitev praktičnih in znanstvenih možnosti vplivanja na vreme in podnebje. Pričakuje pa se, da bo mednarodno sodelovanje učenjakov rešilo tudi to vprašanje. do sodelovali tudi predstavniki živilske industrije, industrije alkoholnih in brezalkoholnih pijač itd. V okviru III mednarodnega sejma gostinske opreme bo 4. in 5. aprila tudi posvetovanje uslužbencev avstrijskih potovalnih u-radov in agencij, ki delajo pri linicah za informacije. Zanje bodo posebna predavanja o jugoslovanskih turističnih zanimivostih in lepotah, prikazali jim bodo nekaj filmov in zanje bodo pripravili tudi nekaj izletov. Področne turistične zveze bodo na sejmu sodelovale s svojim propagandnim materialom (prospekti, letaki, makete, plakati) in predvajale bodo svoje filme (16 in 32 milimetrov), opremhe-ne s tekstom v slovenščini in nekaterih tujih jezikih. Na sejmu bodo posvetili vel:kj pozornost spominkom in predmetom domače obrti. Filigrane. o. panke, čipke, preproge, izbran* vina in žgane pijače v specialni embalaži bodo na sejmu ne samo razstavljali, temveč tudi prodajali. V turističnem delu bodo obiskovalcem III. mednarodnega sejma gostinske opreme prikazali jadranske obale kot celoto, nadalje gorske predele Jugoslavije, nižinska klimatska letovišča .n jezera, lov in ribolov, glavna mesta republik. Gostje se bodo lahko seznanili s starimi in novt-mi kapacitetami jugoslovanskih hotelov. Razen gostov lz sosednje Avstrije, je prispelo že več prijav potovalnih agencij iz Nemčiie, Švice in Italije. Tudi v Slove-nlji sami je za ogled 111. mednarodnega sejma gostinske opreme v Mariboru veliko zanimanje. Na sejmu bodo v okviru kulinarične razstave v dvorani »Ca tudi posamezni nacionalni dnevi, ko bodo gostom na razpolago posebne specialitete iz te ali one republike. Vsak dan bodo na razpolago na primer meso i tunke sarma, pečeno jagnje, prle. ške gibance, užickš pršut, pečen odojček, burek, musaka, djuveč in drugo, razen tega pa bo npr. danes, 30, marca, »Sumadijski večer«, ko bodo kuhali in pekli same srbske specialitete, jutri, 31. marca, »Zagorsk- večer« s hrvaškimi specialitetami, 1. aprila ■Dalmatinski ribiški večer« z dalmatinskimi ribjimi specialitetami, 3. aprila »Lovski večer« z jedmi iz divjačine, 5. aprila »Prekmurski! večer« z jedmi iz Pomurja in Podravja in 6. aprila »Gorenjski večer« a gorenjskimi specialitetami. V okviru sejma bo nadalje v Mariboru tudi prva degustaciia jugoslovanskih mineralnih vod. Sodelovala bodo s svojimi mineralnimi vodami zdravilišča iz Ro-ga ške Slatine, Radenc, Arand je-lovca, Vmjačka banja, Ilidže, Novega Sada in druga. Degustaciia jugoslovanskih mineralnih vod ho vsekakor posebna zanimivost mariborskega sejma gostinske opreme. Za obisk III mednarodnega sejma gostinske opreme je skupnost jugoslovanskih železnic dovolila 30-odstotni popust. Potniki, ki želijo ta popust izkoristiti, »i morajo kupiti na odhodni postaji obrazec K-13 V času sejma bo Maribor 'n bližnjo okolico obiskalo več skupin turističnih izletnikov iz Avstrije še posebej z Dunaja. V dvorani »C« bodo v sejemskih dneh vsak popoldne prikazovali n. irazličneJSe turistične filme v barvah in čmo-beli tehniki. Ob večerih bo v teh prostorih za- I bava s plesom. tiiiiiiiifimiiiiiiiiiMiiimKiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiHNiiiiiiiiniiiiiiiiiMmittiimiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiittiiiiiinmiMiiiiMiimiiiiiMiiiiiiHMiiiitiiiiiiiiiiiiinitiiiiiimi Živinozdravnik svetuje Pri živalih je prebava izredno važna Kako se vrši prebava pri naših hlevskih živalih, je več ali manj znano vsakomur. Kljub temu pa želimo opozoriti naše živinorejce na sledeče; 1. Živalski organizem izkoristi samo tisti del hrane, ki se utekočini, oziroma raztopi z želodcu in črevesju, ostalo hrano pa izloči z blatom. 2. Konj in osel jeata zelo počasi in sproti skrbno zgrizeta vsak delček zaužite hrane. To ua zato. ker imata eno samo želodčno votlino, ki j« v primeru z velikostjo živali zelo majhna. 3. Kakor konj, tudi prašič ima eno samo želodčno votlino. Vendar, za razliko od konja prebavlja zaužito hrano zelo hitro zaradi posebnih sokov, kii jih proizvaja prašičji želodec. Zaradi tega se želodec pri prašiču zelo hitro prazni, kar povzroča, da je žival hitro voljna, oziroma željna sprejeti novo hrano. 4. Prežvekovalci (govedo, ovce, koze) imajo želodec sestavljen iz štirih votlin (vampa, kapice, de-vetoguba in pa siriščnika). zaradi česar jedo naglo. Vendar prebava pri njih s temi še ni končana, ampak se nadaljuje s prežvekovanjem, ki se prične pol ure po tem, ko je žival zaužila ves obrok krme, ki smo ji ga položiti. S prežvekovanjem pride polagoma vsa krma nekajkrat ponovno v gobec, kjer Jo žival temeljito prežveči, oziroma zgrize. Pri krmljenju prežvekovalcev moramo zaradi tega paziti na sledeče: a) ko pripravljamo rezs-nlco, zrežimo slamo, deteljne ali senene bilke na dolžino 5 cm za krave, 3 cm za ovce. V nasprotnem primeru gre zaužita re-zanica iz prve in druge želodčne votline naravnost v tretjo in četrto, ne da bi bila prežvečena, b) ko živalim dopolnjujemo običajni obrok krme z raznimi mo- IIIHIIIIIIIIIIIIIIIimllMlIllimilllllllfMIIIIHIIIMIIIIIMMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItllllltHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIINIIIIIIimmaillUlUlinifHIIIIIIIIHIIIIMIIIIHimiltmUinmM OVEN (od 21.3. do 20.4.) S tem, da boste premagali nekatere težkoče se bo dvignil vaš ugled. Okrepili boste svoje moralno ravnovesje. Zdravje odlično. bik (od 21.4. do 20.5.) Zanimajte se za delovanje svojih nasprotnikov. Pozaolli boste na neko čustveno razočaranje. Ne uživajte alkohola. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne podcenjujte nasvetov svojih prijateljev. Prehodne nevšečnosti. Zdravje dokaj dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne odpovejte se uspehu, ki sicer zahteva dokajšnje napore, V družini boste razpravljali o nekem načrtu. Živčna napetost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spoprimite se s svojimi težkočami s pomočjo HOROSKOP lotiti danes, zahtevajo obvladovanje samega sebe. Spremenili boste novih metod. Dobri odnosi z vsemi, ki vas obkrožajo, vam bodo olajšali uspeh. Nervoznost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Doka žlte svojo duhaprisotnost. Ne mešajte prijateljstva z ljubeznijo Zdravje umirjeno. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) V teku dneva boste sprejeli nove pobude. Izpolnile se vam bodo vaše najtajnejše želje. Lažje živčne motnje. ŠKORPIJON (od 24.lp. do 22.11.) Vprašanja, ki se Jih boste moralt svoj načrt. Zmernost v kajenju. STRELEC (od 23.11, do 22.12.) Dobri Izgledi za one, kt morajo potovati. Skušajte biti bolj plemeniti do svojih najbllžjth. Zdravje dobro. KOZOROG (od Ut.12. do 20.1.) Ne bodite prčveč zaupljivi v svojem delu. Novi dogodki bodo pojasnili nekatere stvari. Previdnost glede zdravja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kljub vaši črnogledosti, se bo vse uredilo, da bo prav. Skušajte utrditi mirno vzdušje v družini. Utrujenost. RIBI (Od 20.2. do 20.3.) S svojo dobro voljo se boste rešili lz neprijetne situacije. Pazite, da ne pride do spora z drago osebo. Zdravje zelo dobro. kami ali otrobi, naj bodo ti dodatki čim bolj suhi, ali pa pomešani med rezanico. Moka ali otrobi v raznih napojih pridejo hitro iz prve in druge želodčne vitline v tretjo in četrto, zaradi česar bi ne bili prav nič premleti, oziroma prežvečeni, kar bi ovzročdlo, da bi bili v čreves-e vsrkani samo delno, vtem ko i ostalo bilo izločeno z blatom. 5. Mladi prežvekovalci (teleta in jagnjeta) imajo zelo malo razvito prvo in drugo želodčno votlino, zaradi česar ne morejo prebaviti grobe krme. Groba krma pri mladih živalih v splošnem zelo otežkoča prebavo. ,. Perutnina ima golšo in stene želodca izredno močne. V golši se razna semena zmehčajo s slino, obenem pa prične delovanje mikroorganizmov, ki zaužito hrano razkrajajo. To je neka vrsta začetka prebave Semena so zatem zmleta v posebnem želodcu, ki mu pravimo tu4i mlinček. Zaradi gibanja močnih sten želodca in pa zaradi prisotnosti raznih kamenčkov, ki so jih Kokoši prav zaradi tega zaužile, pride hrana iz mlinčka v črevo dobesedno zdrobljena. Prebava je zelo važna pri živalih. Zaradi tega ne bomo goveda pri prežvekovanju motili. Dobro prežvekovanje je tudi izraz zdravja vsake posamezne živali Ker konji temeljito prežvečijo' vsak delček zaužite krme in zaradi tega jedo zelo počasi, jih bomo začeli krmiti nekaj ur pred njihovo uporabo na delu. Pametno je konjem napolniti jasli s senom na večer, preden gremo spat, da ga bodo lahko ponoči v miru jedli Dr. D. R. Vreme včeraj: najvišja temaerauira 14.2, najnižja 9.8, ob 19. uri 11.4; vlage 57 odst., zračni tlak 1010 pada, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6 8 stopinje. Tržaški ii e v n i Danes, SOBOTA, 30. m3tc3 Branimir B Sonce vzide ob 5.52 in zatun,euna 18.29. Dolžina dneva 12-3\ „43 vzide ob 9.14 in, zatone OD * Jutri, NEDELJA, 31. marca Benjamin — IZ POROČILA PREDSEDNIKA DR. EUGENIA VATTE Vlogo »avtonomnega računa« le treba še bolf okrepiti Povečati je treba tudi delež tržaških podjetij v izvozu v Jugoslavijo - Ugoden razvoj trgovinske menjave med obema državama Včeraj smo na kratko poročali o skupščini članov tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu. Na skupščini je podal predsednik dr. Eu-genio Vatta zanimivo poročilo o trgovinski menjavi med Italijo in Jugoslavijo ter o menjavi med o-bema obmejnima področjema Iz poročila povzemamo glavne misli. V zadnjih dveh letih so nastale važne spremembe v italijansko-ju-goslovanski trgovinski menjavi »aradi sprememb v blagovni strukturi in v predpisih o trgovanju. Gre za spremembe, ki so posledica gospodarskega razvoja v obeh državah in novih valutnih predpisov v Jugoslaviji, kar je vplivalo tudi na obmejno menjavo. V zvezi s trgovino med obema državama je imel odbor tržaške delegacije večkrat stike s predstavniki Ju-goslovansko-itatijanske trgovinske zbornice v Beogradu ter z odborom za obmejne menjave pri Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. Na teh sestankih so razpravljali o raznih vprašanjih, ki so se tikala interesov na obeh straneh. Ti stiki so bili zato zelo plodni in koristni. Tržaška delegacija je ob obnovitvi trgovinskih sporazumov z Jugoslavijo dajala razne predloge za razširitev in o-krepitev menjav v okviru splošnega sporazuma ter v okviru sporazuma o obmejnih menjavah. Delegacija je nadalje večkrat posredovala pri tukajšnji carini ter skrbela da so bili trgovci čimbolj obveščeni o vseh novostih. Nadalje je dajala tudi pobudo za reklamo članov delegacije v Jugoslaviji. Dr. Vatta je omenil nekatere spremembe, ki so nastale s sprostitvijo uvoza v Italijo in z določitvijo novega tečaja 750 dinarjev za dolar. Leta 1901 se je močno povečal jugoslovanski uvoz iz Italije, tako da ga je Jugoslavija krila s svojim izvozom le za 53 odstotkov. Zato pa se je lani močno skrčil jugoslovanski uvoz iz Italije in italijanski aktivni saldo, ki je znašal 1961. leta 62 milijonov dolarjev, se je lani skrčil na samih 8 milijonov, tako da je prišlo me$l izvozom in uvozom do rav- novesja, ki ga že dolgo let niso zaznamovali. Ce se upošteva, da je lani v jugoslovanski trgovinski bilanci izvoz kril le 78 odstotkov celotnega uvoza, so bili jugoslovanski trgovinski odnosi z Italijo za Jugoslavijo zelo ugodni, saj je Jugoslavija krila uvoz iz Italije z 92 odstotki svojega izvoza vanjo. To so Jugoslovani dosegli s skrčenjem u-voza in povečanjem izvoza v Italijo za skoraj 40 odstotkov v primeri s prejšnjim letom. Italija ni uvažala le jugoslovanskih tradi- nem računu« (na obmejnih nod-ročjih) je predstavljala 1961. leta 5.4 odstotka, lani pa se je znižala na 4.3 odstotka celotne trgovine med državama. Značilno pri tem je tudi, da je postal ((avtonomni račun« prvič pasiven za Italijo. Predlanskim je bil namreč aktiven za pol milijarde, lani pa je bil močno pasiven, kar kaže, da Italija ne postavlja ovir za jugoslovanski izvoz, če so cene ugodne in blago kakovostno. V zvezi z medsebojno menjavo je dr. Vatta priporočil članom, naj se v obmejni trgovini poslužujejo ((avtonomnega računa«, ki je nekoč služil predvsem za to, da so se obšle razne prepovedi in o-mejitve v uvozu s tem, da so se določali kontingenti, ki so jih lahko izkoriščala samo podjetja na tem področju. Sedaj pa krije Jugoslavija iz tega računa tudi pa-sivo deviz iz splošne trgovine z I-talijo. Dr. Vatta je nato orisal, kako poteka jugoslovanski uvoz iz Italije po tukajšnjih podjetjih, kar pa ni čista trgovinska dejavnost, pač pa bolj posel zastopstva. Kljub temu pa se je pokazal sporazum za obmejne menjave kot koristno in učinkovito sredstvo za pospeševanje krajevne trgovine. Uvoz blaga «na carino« se je namreč lani povečal za 130 odstotkov in prekosil milijardo lir. Ce so tržaška podjetja opravila na italijanskem trgu važno posredovalno vlogo v korist jugoslovanske zunanje trgovine, tedaj_ jim je treba priznati večji delež tudi pri izvozu italijanskega blaga v Jugoslavijo. Delegacija se je ukvarjala tudi s pripravljanjem velesejma «Alpe Adria«, ki je bil vsekakor koristna pobuda izven sporazuma o trgovinskih menjavah v ((avtonomnem računu«. Pri tem so sicer nastale nekatere ovire, ki bi se morale letos odstraniti. Upoštevajoč lanske izkušnje, bi morali letos čimprej seznaniti trgovce z blagovnimi seznami. Velesejem «Alpe Adria« pa bi lahko tudi postal nekakšna odskočna deska za sklenitev novega sporazuma za menjave med našo deželo in Slovenijo, ki bi zamenjal sedanja sporazuma. Dežela sicer n ebo mogla odločati zunanji trgovini, vendar se bo- Zaključcna stavka pri zavarovalnicah Včeraj se je zaključila dvodnevna krajevna stavka uslužbencev zavarovalnih družb, ki se je je udeležilo nad 95 odstotkov vseh uslužbencev s funkcionarji vred. Pokrajinski stavkovni odbor je sklical skupščino stavkajočih uslužbencev, ki se je pričela ob 10. uri na sedežu PRI v Ul. Zudecche. Na skupščini so proučili sindikalni položaj stroke, ki se že precej časa bori za sklenitev nove pogodbe in za zvišanje prejemkov. Skupščine se je udeležil tudi vsedržavni podtajnik zveze zavarovalnih uslužbencev Cadorini. Tajniki pokrajinskih sindikalnih organizacij so orisali stališče uslužbencev ter poročali o vsedržavnih pogajanjih z zvezo zavarovalnih družb (ANIA). Med razpravo so vsi udeleženci poudarili, da je treba nadaljevati stavko, da se dosežejo zahtevani poviški. Končno so izglasovali resolucijo, v kateri pozivajo vladne oblasti, naj posredujejo pri ANIA, da se končno odreče svojemu negativnemu stališču. Znižane cene povrtnin do morale osrednje oblasti posvetovati z njo, ko pojde za njene interese Včeraj so zaznamovali nadaljnje znižanje cen povrtnin na debelo. Tudi v prodaji na drobno so se cene bolj znižale kot prejšnje dni. Razne povrtnine prihajajo namreč na trg bolj redno in v večjih količinah. V katerih primerih so se cene v primerjavi s prejšnjim tednom znižale kar za polovico. To velja zlasti za cikorijo. V OKVIRU VSEDRŽAVNE POBUDE Jutri se začenja «Teden muzejev» Posebna razstava umetniških novitet muzeja Revoltella Zanimivo predavanje o vlogi muzejev v moderni dobi Kot po vsej državi, se bo tudi v Trstu začel jutri ((Teden muzejev« v okviru katerega bo prišlo do raznih pobud poljudnega in tudi izključno znanstvenega značaja. Dejansko se je ta teden muzejev pri nas začel že z otvoritvijo razstave grafik in odtisov ameriških ladij, ki je bila v sredo zvečer na novem sedežu pomorskega muzeja v Ul. San Giorgio. Razstavo je organiziralo ameriško-italijansko združenje, razstavljene slike pa so iz zbirke ((Marines Museuma« iz Nevvporta v Virginiji, ki je največja tovrstna zbirka in ki nudi kompleten prikaz ameriške ladje-delniške in pristaniške industrije v zadnjih 30 letih. Razstava vzbuja pri tržaškem občinstvu ki je vedno bilo tudi sentimentalno navezano na pomorstvo, veliko zanimanje. Razstava bo odprta do 5. aprila vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Ravnateljstvo za spomeniško varstvo in umetnost pa je objavilo tudi program ostalih prireditev v okviru tedna, posvečenega muže-jem. Tako bo muzej Revoltella organiziral razstavo svojih najnovejših pridobitev in nakupov. Raz- stavljenih bo okrog 30 do 40 olj, akvarelov, jedkanic, risb in kipo’ i/. let 800 in 900. Med temi deli s tudi nekatere redke dragocenosti, kar velja prvenstveno zai doslej še nepoznani moški portret Josipa Tominca, avtoportret s svinčnikom slikarja Umberta Verude, velik portret Ede Heinricha, slikarja, ki ima svoja dela tudi v miramar- ....""""""".............iiiminif ...........milil..................um...mmmmiimmimimmmi...n.... GROZNA NESREČA NA DELU V TIMAVSKI PAPIRNICI Kolesje mlevnega stroja v preizkušnji zagrabilo in zdrobilo mladega delavca Medtem ko je postavljal zaščitne mreže ob stroju, je tehnik nenadoma pognal stroj v tek brez predhodnega opozorila delavcem cionalnih izvoznih dobrin, pač pa Omejit- tudi industrijske izdelke, ve uvoza jugoslovanskega blaga se tičejo le malo vrst blaga, za katero pa so določeni tudi precejšnji kontingenti. V zadnjih dveh letih je ostala celotna menjava med obema državama skoraj nespremenjena, saj je znašala okrog 201 milijon dolarjev, čeprav se je evropski delež v jugoslovanski zunanji trgovini v tem času skrčil od 78 odstotkov v letu 1961 na 68 odstotkov lani. Menjava v «avtonom- Včeraj okoli 14.30 se je zgodila v Timavski papirnici (Cartiera del Timavo) strahovita nesreča na delu. Mladi, komaj 21-letni delavec je po nesreči prišel med zobčasta kolesa velikega stroja. Gre za velik strojni mopleks, ki služi za mletje lesa. Stroj je vgradila neka aftgleška tovarna in v trenutku nesreče so pravzaprav preizkušali njegovo delovanje. Žrtev nesreče je 21-letni Renzo Furlan iz Tržiča Ul. Cellini 15, ki je bil zaposlčn pri podjetju Marino Piro, ki ima svoj sedež v Tržiču. V trenutku nezgode je Furlan postavljal zaščitne mreže pri omenjenem stroju. Ne ve se še zakaj je nekdo, ki je upravljal osrednje stroje v kabini v 2. nadstropju, nenadoma spravil v tek mlinski stroj ne da bi prej opozoril delavce naj se umaknejo. Tako se je zgodilo, da so zobčasta kolesa zgrabila nesrečnega Furlana ter ga potegnila v stroj. Spočetka se ie zdelo, da je velikanski stroj popolnoma zmlel delavca. Tržiški pretor, ki je prišel na kraj nesreče, je ukazal pregled vseh delov stroja, vendar pa so našli truplo pokojnega Furlana še iiMimiiiiimimiiiiiiHiiiimiiiHimiimiiiiiiHimimminiiiiimiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiii VOLILNA KAMPANJA P0LAC0MA 0ZIVUA Končni vrstni red znakov na glasovnicah za zbornico Jutri uradno otvoritveno zborovanje PSI na Trgu Sv. Antona Novega - V ponedeljek Terracini (KPI) na Trgu Goldoni Glasovnice za izvolitev poslancev v volilnih okrožjih v naši deželi so dobile svojo končno obliko oz. dokončni vrstni red volilnih znakov posameznih strank. Vrstni red znakov na glasovnici za tržaško okrožje je naslednji: KPI, KD, PSDI, MSI, PLI, PSI, FRN, SSL, PRI, FN, PDUM. Vrstni red znakov v videmskem volilnem okrožju, ki zajema videmsko, goriško in bellunsko pokrajino, pa je naslednji: KPI, PRI, MSI, PLI, PSDI, PDUM, KD, PSI. Medtem ko se s pospešeno, hitrostjo nadaljuje razdeljevanje volilnih potrdil, pa se je tudi volilna kampanja začela razvijati z večjo živahnostjo. Socialistična stranka PSI je sporočila, da bo uradno odprla svojo kampanjo jutri, 31. t-.m., ob 11. uri, z zborovanjem na Trgu sv. Antona Novega. Govoril bo pokrajinski tajnik stranke Arnaldo Pittoni, ki bo osvetlil socialistični volilni program za parlamentarne volitve. Govornika in kandidate PSI za poslansko zbornico bo predstavil Ezio Martone. Komunisti so potrdili, da bo v ponedeljek govoril na zborovanju KPI na Trgu Goldoni ob 18. uri senator in član vsedržavnega vodstva KPI Terracini, sicer pa so komunisti doslej v volilni kampanji najbolj aktivni, saj imajo vsak dan na programu celo vrsto zborovanj po mestu in v okolici. Tako je včeraj govoril pri Domju poslanec Vidali, v Skednju je govoril sekretar federacije prof. Šema, na Greti pa odv. Pogassi. Medtem ko je Vidali govoril o volilnih izgledih KPI, pa je Šema obrazložil komunistični program za gospodarski in socialni razvoj mesta. Komunisti bodo tudi danes imeli vrsto zborovanj, in sicer: ob 11 v Ul. Battisti (Tonel), ob 11 na Trgu Stare mitnice (Šema), ob 18 v Ul. Madonnina — Tribuna mladih (Cuffaro in Rossetti), ob 18.30 na Lonjerski cesti (Tonel), ob 18 v Ul. Belli (Pogassi), ob 18.30 v Ul. Revoltella (Šema), ob 19 v Ul. del Prato (Vidali), ob 19 v Praprotu (Bernetič), ob 20 v Sempolaju (Bernetič) in ob 20 v Borštu (Siškovič in Lovriha). Socialdemokrati so imeli sinoči na svojem sedežu na Trgu S. Gio-vanni skupščino, na kateri je politični tajnik stranke obrazložil teme za volilno kampanjo. Za MSI je sinoči govoril na Tr- gu Cavana dr. Morelli, Krščanska demokracija pa je najavila svoje otvoritveno zborovanje za nedeljo zjutraj, na katerem se omenja kot verjetni uradni govornik minister Colombo. Nov uspeh CGIL Včeraj so Izvolili novo notranjo komisijo v podjetju Guarnieri. Kandidirala je samo FIOM-CGIL, ki je dobila vse oddane glasove razen enega in s tem tudi vse predstavnike v notranji komisiji. precej nepoškodovano, ali vsaj v takem stanju, da ga je bilo mogoče prepoznati. Kdo je kriv te strahotne nesreče? Sodne oblasti še niso odgovorile na to vprašanje, ker je preiskava še vedno v teku. Zdi pa se, da pada precejšnja odgovornost na 34-letnega Luigija Teriot-tija iz Hamptona (Middlesex) 4 — Park Close (Anglija). Slednji, ki stanuje začasno v hotelu *Appro-do» v Devinu, je baje ukazal naj se požene v tek omenjeni stroj ne da bi se prej prepričal glede varnosti osebja, ki je tedaj delalo v bližini stroja samega. Pok. Furlan je edini sin matere, ki nima pravzaprav nobenega sorodnika. Mladenič se je s 16 leti vkrcal na neko ladjo. Pozneje je bil nekaj časa brezposeln, dokler ni pred približno letom dni vstopil v službo pri podjetju Piro. Zapriseženi stražniki pretijo s stavko Na sedežu Nove delavske zbornice CGlL je bila skupščina zapriseženih stražnikov, ki so uslužbeni pri podjetjih za izvajanje nadzorstvene službe. Na skupščini so ugotovili, da niso mogli doslej pričeti pogajanj na podlagi zahtev, ki jih je postavil njihov sindikat, vključen v FILMCAS - CGIL za obnovitev delovne pogodbe. Zato so sklenili,da pričnejo stavkovno gibanje ter so pooblastili tajništvo sindikata, da napove stavko, če se ne bodo prihodnji teden pričela konkretna pogajanja na podlagi postavljenih zahtev. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je v svojstvu nadzornega organa proučil in odobril vrsto sklepov krajevnih ustanov. Za tržaško občino je odobril sklepe o spremembi splošnega pravilnika za osebje v zvezi z delom komisije za razsojanje pri natečajih, o spremembi staleža osebja in o ustanovitvi mesta inšpektorja za statistiko t.er ukinitvi treh uradniških mest, o Spomladansko obrezovanje dreves na Drevoredu XX. septembra zavarovanju proti požarom na občinskih vozilih ter sklepe o dobavi ortopedskega životca neki ženski. Za miljsko občino je odobril sklep o zamenjavi šolskega zdravnika in o zvišanju njegove plače ter sklep o novi plači ravnatelju podjetja ACNA. Za devinsko-nabrežinsko občino je odobril sklep o' zvišanju družinske doklade uslužbencem, za zgoniško občino pa tarife za trošarino. Končno je odobril sklep pokrajine o uvedbi nekaterih notranjih ukrepov v posebni šoli za debilno deco «Sergio La-ghi». Ustanovitev komisije za turistične prispevke Žensk, ki se poročijo, ustanovitev podpore trgovinske zbornice . v prid obubožanim trgovcem, sestava posvetovalne komisije za zadeve, ki se tičejo vodij oddelkov, šest službenih mest v staležu knjigovodij, plačilo začasne mesečne doklade osebju. Zn Občinsko podporno ustanovo v Miljah: sprememba bilance za leto 196z. Vladni generalni komisar dr. Tibero Mazza je s svojim včerajšnjim odlokom imenoval komisijo za turistične prispevke, ki je bila predvidena z odlokom od 21. januarja letos. Komisijo sestavljajo: podprefekt dr. Mario Capon kot predsednik in člani: inž. Costantino Giac- chetti (glavni inženir tehničnega erarialnega urada), dr. Umberto: Chiriaco (delegat predsednika trgovinske zbornice), odv. UgoVolli (predsednik pokrajinske turistične ustanove), dr. Duilio Magris (predsednik avtonomne letoviščarske in turistične ustanove), inž. Gmcomo Priolo (glavni inženir tehničnega urada), dr. Luciano Fragiacomo (zastopnik združenja hotelirjev), dr. Romeo Orlando (zastopnik lastnikov javnih obratov), dr. En-rico Scerrino (pokrajinski zdravnik). Komisija bo obstajala 2 leti, tajniške posle v njej pa bo opravljal dr. Giovanni De Giorgi. Komisarski dekret št. 1 od 21. januarja letos predvideva enkratne prispevke tistim, ki nameravajo zgraditi, obnoviti, popraviti, razširiti, izboljšati in opremiti hotele, kopališča in druge naprave, ki lahko prispevajo k izboljšanju turističnih naprav na tržaškem področju in s tem k nadaljnjemu razvoju turistične dejavnosti na Tržaškem. Prispevki v ta namen se izdajajo v višini 10 odstotkov na proračunske stroške, lahko pa se povečajo na največ 20 odstotkov za turistične pobude izjemne važnosti. Prošnje za podelitev prispevka je treba vložiti na vladni generalni komisariat v palači prefekture, soba št. 24, ob delavnikih od 11. do 13. ure, kjer lahko dobijo zainteresirani tudi vsa ostala pojasnila. Motorist v pešca Sinoči okoli 20. ure je prišlo na Ul. Carducci v bližini Trga Dalma-zia do ponovne prometne nezgode, katere žrtev je postal 62-letni Vitto-rio Biasini iz Ul. Lorenzetti 32. Bia-sini je ob omenjeni uri prečkal Ul. Carducci po prehodu za pešce v bližini poslopja št. 2. Prav tedaj je pridrvel mimo neki motorist, ki je bil namenjen na Trg Dalmazia in ki ga je podrl na tla. K sreči se Biasini ni preveč hudo poškodoval. V bolnišnici, kamor so ga prepeljali karabinjerji, so mu ugotovili samo nekaj lažjih poškodb na levi nogi ter na desni meči. Ozdravel bo v 10 dneh. skem gradu, šest litografij Filip-pa de Pisisa, ki jih je podaril muzeju inž. Antonino Rusconi, ter še dela Morlottija, Dova, Milanija in Palminterij: . Razstavljena bodo tudi nekatera dela tržaških umetnikov Edgarda Samba, Giorgia Ti-za in Vladimira Širclja. 3. aprila pa bo v tiskovnem krožku v Trstu predavala prof. Bruna Forlatti Tamaro iz Padove o temi «Yloga muzejev v moderni dobi«. Predavanje bo glede na to, da je profesorica znana strokovnjakinja s področja likovne umetnosti, prav gotovo zelo zanimivo, saj bo, sodeč po temi, načelo vprašanje funkcionalnosti muzejev, ki je prvenstvene važnosti, če naj muzeji ne bodo samo boljše ali slabše urejena skladišča umetnin, tc-mveč če naj služijo te umetnine razen redkim strokovnjakom in proučevalcem tudi široki javnosti pri njenem izobraževanju. Trst je z muzeji razmeroma bogat tako po številu kot po vrednotah, ki so v njih. Zal pa je tudi res. da spričo raznih težav, med katerimi vprašanje prostorov ni na zadnjem mestu, ne morejo o-pravljati svoje vzgojne funkcije v takem obsegu, kot bi bilo potrebno. To velja tako za mestni zgodovinski in umetnostni muzej kot za prirodoslovni muzej, za pomorski muzei itd. Tega vprašanja se je že lotila tržaška občina, ki ima v načrtu zgraditev novega poslopja v Ul. Teatra Romano med sedanjim rimskim amfiteatrom in palačo Inail, po drugi strani pa tudi sam muzej Revoltella, ki bo lahko poslej izkoristil v ta namen tudi prostore, v katerih je bil do nedavna anagrafski urad in za katerih ureditev je občina že pooblastila arhitekta Scarpo. Jasno je, da bo muzej Revoltella lahko do kraja razvil svojo dejavnost tudi z definitivno rešitvijo lokacijskega vprašanja za pomorski muzej, ki se bo nujno moral ločiti in osamosvojiti ter razviti kot bi to bilo prav za pomorsko in ladjedelni-ško tako pomembno mesto kot je prav Trst. Seveda je vse to povezano z nemajhnimi finančnimi vprašanji, ki pa jih bo nujno treba premostiti in tako omogočiti muzejem, tem zakladnicam znanosti in umetnosti, da se postavijo v službo široki javnosti in v službo dviganja splošne izobrazbe naših ljudi, ki prav gotovo v »Tednu muzejčv«. ko bodo vrata domala vseh muzejev odprta za breznlačen vstop posameznikom in kolektivom, ne bodo zamudil: priložnosti za ogled razstavljenih zanimivosti. IZ MAVHINJ Prosvelarji «Grmade» pridno delujejo NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernlnl 4, Mlllo. Ul. Buonarrotl 11, Mizzan, Trg Vene-zla 2, Tamaro-Nert. Ul. Dante 7, G1U-stl. Ul. Bonomea 93 (Greta). iiiiiiiimiiMiiiimiiiiiimiimiiiimiitiiiiiiiiHiiitniliiiiiiimiiinmiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiitiiiiitiiiiiliiiiiiiimit PRVI USPEH DELAVSKIH PROTESTOV Nov postni urad na Greti Poštna uprava je ustanovila na Greti nov poštni urad, ki g£ bpdo odprli danes. Urad je v Ulici Carmelitani št. 4. Na tem področju so zgradili v zadnjih letih mnogo, hiš in se je močno povečalo število prebivalcev. Zato so zahtevali, da se odpre poštni urad, pri čemer je posredovala tudi občina, Odobritev sklepov podpornih ustanov in bolnišnic Pokrajinski odbor za javno podporno in dobrodelno dejavnost je proučil in odobril sklepe raznih ustanov. Za združene bolnišnice je odobril naslednja sklepa: podelitev naloge prof. Danielu Calabi-ju, da pripravi okvirni načrt za gradbeno preureditev bolnišnic; spremembe proračuna društva prijateljev dece za leto 1962. Za otroško bolnišnico »Burlo Garofalo»: podelitev predujma na plače, sprememba proračuna za leto 1962 s povečanjem dohodkov in izdatkov, sprememba proračuna s storniranjem raznih skladov. Za Občinsko podporno ustanovo v Trstu: prepoved odpustitve Ponovno se morajo uvesti tudi vozovnice za 11 voženj Podjetje Acegat jih je neupravičeno ukinilo oziroma proglasilo za “■ jriu 20.30 v Ljudskem domu v kJU.OU V AJJ kitajsko pravljično igro * rih dejanjih Klabund «Krog s kred0* Vstopnice bodo v ProdajLfve° uro pred pričetkom preds« GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V TBSl priredijo pod pokroviteljstvom venske prosvetne zveze v ob 17. uri v dvorani na stadionu dramo v treh dejanjih t. I nedeljo dne 31. marca «1. xnaj» (JEZUSOVI APOSTOLI’ va zadnja in v mesiu ^ uprizoritev te zanimive n bro podane igre. ^ Predprodaja vstopnic eno pred pričetkom predstav • Osnovne šole iz BaZ.°l!moV Peska in iz Gropade Pf11^ uri nedeljo, 31. marca ob v kino dvorani v Bazovi (Skupno šolsko priredil Vabljeni! SLOVEgg na preboVi$’ ki ga b°t0^. dne 2. W^t ob 20.15 v Ul. Geppa O ^oni 9 slavi*5 V- o >IW.*V » v*.--jr A Filibert Benedetič z naS ^jj. «NOVA POTA V RUSKI K1" 2EVNOSTI«. 1 GLEDALIŠČE VEHU' ^ jei V nedeljo ob 16. url za d"eredstava v vseh prostorih druga v ■' Straussove opere ((Kavalir * njste' originalni izvedbi in z ^ pid; pajočimi kot pri prvi Pre ,„.er. V gent Maingard v»n Zalim« prod3' blagajni gledališča se začen.1 ja vstopnic. AVDITORIJ «P Danes ob 21, uri za red A Tržaško stalno gledališče ig™ “ rtfj ta Brechta ((Človek je človek’ ji Fulvia Tolussa. Scene ■■■ j,, Emanuele Luzzati. Izvirna g‘ui0 Vi":. (Mii anueie lauzzau. izv m1« - v., la Dessaua pod vodstvom . 8 «sioP" j lija. Prodaja razpoložljivih v Galeriji Protti, tel. 36-37«. * J Nč J se« n., ho se Let ret Vi, cis iz 8 Jul. 1)01 bel fti, SK(j ion vre zen zlai rial Prsi da , Pre biei Cor M da : nos ten o r« ril la ‘ "esa roki tele “zdi T’ pos “0 j Poli. ‘*gi: . N; * ali, '“ne ukr£ "esn “ve er l < “ea ■Upi a n astE ‘“st, J£ 2bie '>k '■•Url i' dv' ,'ai ■ir 'Hi. , °u rož 'Zgo ašei » j« “ z 'od Jer ■ara 'e« 1 Nazionale 15.30 «Arsenio tro Arsenio Lupin« Je Brialy, Jean-Pi-erre Casse-n ^os-Arcobaleno 16.00 «La smalltte str“ so« Vittorio Gassman, Ana berg. Prepovedano mladi - pr, Fenice 15.00 «Budda» Techa re "l, Excelsior 16.00 «Come in®arl T"t(ie' marito« Technicolor. Lan3 Dean’ Martin. .. incn Grattacielo 16.i>0 »Rušila sC"r sta« Clnemascope Agfa“°'<’ nM ■ . Supercinema 15.30 «La veda^ Technicolor. pr mondo«. mladini. Alabarda 16.00 «Sexy _ »)_ ''nila^fo Colorscope. Prepovedano " lodrammatico 16.00 «Qu^.^0ior- “ impossibile amore« TeC«W rita Montlel. ''LmA Aurora 16.00 «La steppa« ,po"", Cristaho 16.30 «Paradiso iniac°ario. 0pid Ai -Jt brizi, Nino Taranto, VČERAJŠNJE CENE NA RIBJEM TRGU Najnižje in najvišje cene žlahtnih rib in rib največje potrošnje, meh kužcev in rakov na tržaškem rib jem trgu 29. marca 1963. Vrsta Cene anguella min. 450 maks 450 jegulje 800 850 brancini 1700 2000 skoča 490 550 zobatci 1200 1200 glamoči (guatti gialli) 500 780 glamoči (guatti neri) 180 250 ovrate (orate) 1700 2000 papaline 150 185 morske žabe (rospi) 700 900 sardele 280 320 sardoni 150 330 morski listi (sfoglie) 700 1600 špari 236 550 tuna 580 postrvi 780 850 gamberi 600 1000 granzi 900 1000 Zmrznjene ribe morske ščuke (merluzzo) 360 rumenci (riboni) 250 morske žabe (rospo) 650 700 kalamari 425 Prosvetno društvo v Skednju organizira 25. aprila 1963 enodnevni izlet v Velenje in Šoštanj. Vpisovanje na društvenem sedežu, via di Servola 124-I., od srede 27. 3. 1963 dalje, vsak dan od 20.30 do 22 ure, razen sobote in nedelje. Massimo 16.00 «11 trionfo t)'1}Ur"el Hood» Technicolor. John Gia Seal a. .0t3»' ste Impero 16.00 «La grande r.repa» "Tri. Moderno 16.00 «Marcia 0 :.y, vvart Granger, Dorian G ^ zio Arena, „ tec"1%. Astoria 16.00 Izredni film J lorju: ((Appuntamento 1 gjuriil Mina, Tony Renis. "h de, mari« Cene 200 in 150 lir. ^1- Astra 16.00 «3 contro tldtug|no Vittorio Veneto 16.00 «« — „«. catraz« Burt Lancaster. u' Marconi 16.00 «L’urlo deh3 Technicolor Jeff Chandie ■ Ideale 16.00 «La monaca lt Giovanna Ralli, Gino Z ladjo po Dal!HaC')l Krf ■ sc ;r“gi * m ‘°Un ha, * G iue- ■V j* L LO i? Nk irUtk> SE /el tojP( H 8 iik i' p' Va H i' lo Pi »h in na Na razpolago im3111 0 Irif prostorov za enajstdnf it žarjen,je po Dalmaciji Krf v času od 5. do &■ Reklamne cene! -gdJ® Informacije in pri turističnem in P01 PRISPEVAJTE DIJAŠKO mati cor Nenadno trčenje je povzročilo i Juvanovi precejšnje poškodbe. V j bolnišnico so jo namreč sprejeli zaradi zloma na desnem zapestju, raznih poškodb na prsih in na izrecnega dodatnega sklepa, da se 1 desnem kolenu ter na levem oče-zviša tudi tarifa teh vozovnic. To- su. Ce bo šlo vse po sreči bo žen-1 da takšen sklep ne bi bil posebno 1 ska ozdravela v 35 dneh. . 1 Sporočamo žalostno vest, da nas je v svojem 88. vedno zapustila naša nepozabna mati in nona letu ti FRANČIŠKA GOJČA roj. SEGOLlN Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15.30 iz hiše u v Gropadi. žalujoči: hčere, vnuki in vl,u ter ostalo sorodstvo Gropada, 30. marca 1963. iel°' ,sti Ij TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ko so domaii gledali televizijo je iz spalnice odnesel vso zlatnino Nakopal pa si je tudi obtožbo odpora m napada na organa javne varnosti, ko ga je hotel aretirati - Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen policist, ki je do smrti povozil pešca ,i •** J0» ' nas«" v pri M ■0 15, ki je v priporu, 29-letni Vncenzo Torrone iz Ul. De Ami-cis ti ter 59-letni Luciano Taccheo u J-1!, dei Porta 52. Kosovela so obtožili, da je 21. jMuja lani zvečer ukradel v stanovanju Carmele Padovan por. el Mistro denarnico s 3.000 lira-eno zlato zapestnico z obe-Skom, en zlat prstan z briljan-‘0m, eno zlato uro znamke «Lc-■fette», eno zlato zapestnico z ve-enimi zlatimi žicami, eno moško ato uro, eno zlato zaponko, eno ‘ato medaljo in en zlat ženski ‘‘■'stan s kamnom. Obtožnica trdi, °a je Kosovel ukradel vse te Predmete iz predala v spalnici o-‘enjene ženske, ki stanuje v Ul. “ommereiale 109-7. k, a^en‘^a so nadalje obdolžili, fe je uprl brigadirju javne var- ■ °stl, ko ga je legitimiral na ne-h,!T’ avtobusu v Grljanu 1. okto-l rj, Jani. Pri tem je Kosovel uda- ‘ Policijskega agenta z glavo ter J* odbil v steno avtobusa, zaradi , ?ar se je policist poškodoval po |“i 'n Po nekaterih drugih delih sa. Imel pa je srečo, saj je “zdravel v 5 dneh. . la dogodek je povzročil, da so ^°s?velu naprtili še tretjo obtož-a in sicer v zvezi s poškodbami ^‘‘čilskega agenta, ki ga je hotel e*‘timirati. Na zatožni klopi pa sta se poji Kosovela znašla, kot smo de-“> tudi Torrone in Taccheo. Tor-,neja so obdolžili, da je odkupil ../adeno blago od Kosovela. V snici je Torrone sprejel od Ko-8Ve)a nekaj ukradenih predmetov r jih nesel v javno zastavljalni-, ■ Obtoženec je zagrešil te prekr-v juliju in avgustu lani. Tac-. *a so končno obtožili, da je od-'. P'-* od Torroneja zastavni listek “ Peko zapestnico za 400 lir (javna vljalnica je izplačala za za-'stn;co 1.800 lir). K.^eral n‘ Prišlo do zaključka ^avnave, ker bi moral enega ■i, ed obtožencev braniti odvet-PP. Poillucci. Ker pa je temu j fl oče, bi ga moral nadomestiti ■ j; Romano. Slednji pa je zahte-1 r baj sodišče odloži obravnavo, 'iti paf Se n‘ “tfgnil pripra-Sodniki so sprejeli to zahtevo. 'i^iV-do Kosovel izhaja iz poštene u.ine. Vsi sinovi so bili skrbno ?o.’eni in nobeden izmed njih ni , v na stranpota. Guidova mati Je opozorila sodišče, da je Gui-0 zašel že pred več kot 10 leti zavezniški tovornik, pri če-• r je dobil določene poškodbe. •eJadi teh se je moral zdraviti mesecev. Na podlagi te izjave s®dišče ukazalo naj mladeniča : “gledajo zdravniki, ki pa so bi-' Mnenja, da gre za popolnoma 'pralnega človeka. 8 ameten ali pa nespameten, sc j- ^uido Kosovel odločil nekega jj,e' da se polasti tuje lastnine. ja . ie brez denarja in prav to jJe napotilo na krivo pot. .u? je šel mimo nizke, skoraj 1* ln£ne v ^ Commercia- ^109-7, se mu je zdel kraj pri-( ren za tatvino. Omenjenega ve-v|a se je splazil čez zid (ki je j-5“k okoli 1 m) ter nato vdrl v Dj» ■ co skozi okno, ki je na zad-‘‘utt' ^e'u P°sl°Pia' V tistem tre-ip‘"u so Del Mistrova, njen mož (ij,s!n gledali v jedilnici televizijo.. spjce ni opazil, da se je Kosovel |j0.a*ll v spalnico ter odnesel s se-številne zlate predmete v skup-► '"•ednosti okoli 150.000 lir. lil s* Mistrova je opazila tatvi-je “ele 4 dni pozneje. Prijavila jo If-.Policijskim agentom, ki so ta-osredotočili svoje zanimanje ' .lavno zastavljalnico. In res | ld“( y>«n !»■ af S« predmetov. Slo je za Tacchea, ki je izjavil, da je zastavni listek odkupil od nekega «Vincenza» v baru *Si» v Ul. Roma 18. To je zadostovalo, da so policisti prijeli tudi Torroneja, ki je povedal, da je bil zastavil nekaj zlatih predmetov na Kosovelov račun. Kje pa je bil Kosovel? Agenti so ga dolgo časa iskali, toda brez uspeha. Pozneje se je zvedelo, da je mladenič odšel v Genovo in se potem potepal po raznih drugih krajih v severni Italiji. Nato se je vrnil v Trst. Ker pa je policija zvedela, da rad zahaja v Grljan, je posebno pazljivo zasledovala vse osebe na tem področju. Tako se je zgodilo, da je neki podčastnik zalotil Kosovela 1. 'oktobra na avtobusu v Grljanu, tik pred odhodom v Trst. Ob tej priliki je Kosovel napadel policijskega agenta ter skušal zhežati. Beg pa se mu ni posrečil ter je končal za zapahe. * * * Pred istim sodiščem se je zagovarjal tudi 25-letni karabinjer Giorgio Bernabei, ki pripada 13. leteči skupini v Tržiču. Bernabeia so obtožili, da je 22. julija lani nenamerno ubil 57-letnega Paola Porettija. Do nesreče je prišlo v Sesljanu. Bernabei se je peljal z nekim kolegom na motorju znamke Morini 125 proti Tržiču. Dvakrat sta mu dva pešca prečkala cesto, toda vse se je srečno izteklo. Tretji pešec pa, se pravi omenjeni Poretti, ki je prečkal cesto v bližini bencinske črpalke Agip, je imel smolo. Bernabei ga je podrl na tla ter hudo poškodoval. Poretti je umrl naslednjega dne v bolnišnici. Včeraj so kazenski sodniki oprostili Bernabeia zaradi pomanjkanja dokazov. * * * Kazenski sodniki so sodili tudi 26-letnemu Virgiliu Belluzziju z Reške ceste 51-5, ki je bil obtožen, da je ukradel 11 metrov platna. Na obravnavi je prišlo na dan, da je skupna vrednost blaga, ki ga je Belluzzi ukradel znašala komaj 1.000 lir. Zato so sodniki menili, da olajševalne okoliščine odtehtajo obtežilne ter 50 ukinili kazenski postopek proti Belluziju zaradi amnestije. Vendarle p & mlad* zbornice je v februarju prišlo do zastoja v industrijski dejavnosti naše pokrajine. Vzroki za ta pojav so različni za vsako podjetje posebej. Vendar pa jih je mogoče opravičiti z vremenskimi neprili-kami, s tehničnimi preprekami in sindikalnimi spori. Dobava prvin, kakor tudi pogonske sile za krajevna industrijska podjetja je bila v skladu s tehničnimi potrebami. Ce se ozremo na stanje v posameznih obratih, tedaj naj najprej omenimo tržiško ladjedelnico. V tem največjem obratu so prešla v zaključno fazo dela pri urejanju potniške ladje «Galilei», na kateri so bili zaposleni delavci številnih obrtniških ter malih industrijskih podjetij naše pokrajine in sosednih krajev. Zadovoljivo je tudi proizvodno stanje v obratu poleg ladjedelnic, kjer izkoriščajo plastične mase za gradnjo športnih čolnov. Proizvodnja v tem obratu je dosegla zelo visoko kakovost. Isto velja tudi za elektromehanič-ne delavnice, ki proizvajajo električne motorje. Odkar so prenehale sindikalne akcije na metalmehaničnem sektorju, ki so nastale zaradi obnove vsedržavne delovne pogodbe, se je delovanje tudi na tem odseku hitro normaliziralo. Ce sedaj pogledamo v delovanje podjetja, ki izdeluje tekstilne stroje, bomo ugotovili počasnost pri prodaji izdelkov, ki je nastala zaradi delne krize tekstilne industrije. Na tem sektorju se že dalj časa bije huda sindikalna bitka, še vedno nezaključena, ki je znižala proizvodno kakovost največjim tekstilnim obratom v naši pokrajini, kakor tudi v drugih. Proizvodnim težavam pa se je pridružila še počasnost prodaje prediva na domačem tržišču zaradi prevelike proizvodnje. Nenormalno stanje je povzročilo prekinitev nočnih izmen. Lesna industrija ni naletela na takšne težave; posebno tovarne za izdelovanje pohištva in polizdelkov z uspehom prodajajo svoje blago. Konjunktura na tem sektorju pa je nastala tudi zaradi sodelovanja podjetij pri opremljanju potniških ladij. Kakor pred vsemi prazniki, se je tudi sedaj povečala proizvodnost prehrambene industrije. Zaradi mraza je v . IIIIIIIIIIIM II M1 MI >111 M1 1 lil MII II1111IIII ill IIII tli II >111111 >11 MII IIII Ml >111 ■■ lili Milil UM KI MII lil MII lil I lil lil lil I MII III.I MII IIII lllt SESTANEK UPRAVNEGA SVETA LETOVIŠČARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE Ali lahko vendarle zapišemo, da je konec muh letošnje trmaste zime? Včerajšnji dan je bil že kar prijeten v primerjavi s prejšnjimi, pa celo s predvčerajšnjim, ko je tu in tam zaplesala v popoldanskih urah tudi kakšna snežinka. Tudi temperatura se je nekoliko dvianila. Morda pa bomo kljub vsemu oendarle tudi letos do-čakali pomlad in če naj verjame mo mandljevim cvetom v boljun-ski rebri, ki jih kaže naš posnetek, potem ne bi smela biti v.eč daleč. IZ MESEČNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA FEBRUAR MM spori, mraz la Mične lire se znižam ereizeonnosl v imMi Februarski mraz je hudo poškodoval pšenične posevke Po sodbi mesečnika trgovinske j februarju povsem prenehala grad- bena dejavnost. Mraz je trajal ves mesec, nekatere dni pa je dosegel celo, 8 do 10 stopinj pod ničlo. Sneg, ki je zapadel v začetku meseca, se je ohranil precej časa, stopil se je šele z nastopom deževnega in južnega vremena. Na splošno je bolj škodoval kot pa koristil našemu kmetijstvu. Posebno so ga občutili pšenični posevki. V tem mesecu se je prenehalo delo na polju. Kmetom ni preostalo drugega, kot do so se oprijeli dela v gozdu ter pripravili kole za vinograde. Zdravstveno stanje goveje živine je bilo zadovoljivo. Težave so se povečale samo s krmo, ki je pričela pojemati, nova pa zaradi slabil vremenskih prilik še ne bo na razpolago tako kmalu. Prijava davkov «Vanoni» Ker je 31. marca, zadnji dan za prijavo davkov, nedelja, bodo uradi po zakonu odprti še v ponedeljek ves dan. Davkoplačevalci naj zato pohitijo in oddajo prijavo v predpisanem roku. NAPOVEDI ODBORNIKA ZA FINANCE DR. GALLAR0TTIJA Investicije občinske uprave v okviru letošnjega proračuna Ureditev cestnega omrežja, javne razsvetljave, novega vodovoda itd. Odbornik za finance pri goriški občini dr. Franco Gallarotti je objavil drugi članek o proračunu za leto 1963, v katerem podrobneje analizira posamezne stroške, ki jih občinska uprava namerava imeti v tem letu. V okviru splošnega načrta za ureditev cest bodo potrošili eno milijardo in 20 milijonov lir. Samo v tem letu bodo za ta načrt nakazali 300 milijonov, 100 milijonov pa za nove kanalizacije. Od 180 milijonov, ki jih določa program za okrepitev javne razsvetljave, bodo letos potrošili 50 milijonov. Nadalje se omenja ureditev zelenih površin za 7 milijonov ter odobritev urbanističnega načrta, ki predvideva vzpostavitev industrijske cone. O- „1,1,111..................................................................‘"m...........mu.. GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA Odložena pogajanja o izplačilu nagrade v sovodenjski tekstilni tovarni 5. aprila bo vsedržavna stavka uslužbencev krajevnih ustanov Obširen program prireditev za tržaško turistično poletje Pripravlja se festival godb na pihala, II. tekmovanje v umetnih ognjih, raz-stava fanlaslično-znanstvenih knjig, cela vrsta zborovanj in kongresov itd. tg .Javno zastavljalnico, in res WJi® zgodilo, da so kmalu ugo-J.3 l*l, da je neki «Bruni» zastavil sta i1? 24- julija lani v javni za-jalniči dve zlati zapestnici. yj llcisti so pokazali Del Mistro-j, zastavljena predmeta. Ženska H, Potrdila, da je šlo za ukrade-'jSapestmci. Uvdcija je tedaj začela še bolj ta,. Paziti na vse obiskovalce i,‘avljalnice. Imela je srečo, ker, th ‘°- avgusta neki klient odkupil stičnih ter let,oyišfiarskih ustanov 'Sa izmed dveh zastavljenih 1 Benečije in Furlanije-Julijske kraji- Pod predsedstvom dr. Magrisa je bilo včeraj IV. zasedanje upravnega sveta tržaške letoviščarske in turistične ustanove. V uvodu je predsednik podal obširno poročilo o delu XII. vsedržavne skupščine avtonomnih letoviščarskih in turističnih ustanov, ki je bila 9. in 10. marca v Firencah, in o sestanku turi- icif y u* Kino «iris» prosek Predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 19.30 uri zabavni Clne-*hascope barvni film: MADAME SANS GENE Jgrajo: SOPHIA LOREN, ROBERT HOSCIN in MARINA BERTI 1» 05tl illje kino prosek-kontovel Predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film: SISSIADISCHIA (SISSI V ISCHIJI) Igra ROMY SCHNEIDER ne, ki je bil 20. marca v Gorici. Na tem sestanku so razpravljali o mnogih važnih turističnih vprašanjih v naši deželi in se domenili za skupne propagandne akcije v korist plaž ob zgornjem Jadranu, ki jih bodo izvajali v bližnji prihodnosti v raznih evropskih deželah. Upravni svet se je nato seznanil tudi z rezultati stikov, ki jih je imela ustanova z državnim združenjem italijanskih godb na pihala v zvezi z organizacijo vsedržavnega festivala teh godb v avgustu. Ta manifestacija, za katero prlp'/*flja združenje godb podroben načrt, predvideva nastop petih največjih italijanskih civilnih godb na pihala na glavnih mestnih trgih. Te godbe bi nastopala po ena vsak večer, za zaključek pa bi nastopile vse godbe skupaj. Teh pet godb bodo izbrali med tistimi, ki imajo že dolgo tradicijo in ki so dosegle največja umetniška priznanja tako v državnem kot v mednarodnem merilu. Ta ciklus koncertov godb na pihala bi obsegal operne in simfonične, klasične in modeme skladbe najbolj znanih italijanskih in tujih avtorjev. Upravni svet Je nato odobril organizacijo še dveh drugih turistično pomembnih manifestacij: »Razstavo knjige in fantastično-znan-stvenih publikacija, ki jo bo organizirala ustanova v okviru vzporednih kulturnih manifestacij s I. mednarodnim festivalom fantastično-znanstvenega filma, ki bo od 6. do 15. julija, ter II. vsedržavno tekmovanje v umetnih ognjih, ki je preteklo poletje doživelo tako lep uspeh pri tržaškem občinstvu in inozemcih, ki so se mudili v Trstu. »Razstava knjige in periodičnega Včeraj dopoldne so se na sedežu Zveze industrijcev v Gorici sestali zastopniki sindikalnih organizacij, da bi se pogovorili o zahtevah delavk in delavcev, zaposlenih v tekstilni tovarni v Sovodnjah. Ravnatelj Zveze industrijcev je predlagal, da bi se podajanja odložila do 30. junija, ker je tekstilna tovarna v Sovodnjah zaradi namestitve strojev šele v začetni fazi obratovanja. Zastopniki sindikalnih organizacij pa so vseeno zahtevali izplačilo za velikonočne praznike predujma na proizvodno nagrado, ki v nobenem primeru ne sme biti manjša od 10.000 lir. FIOT-CGIL je nadalje vztrajal pri vzpostavitvi akordnega dela, ki ga predvidevajo delovna pogodba ter določila civilnega zakonika. Zavlačevanje uvajanja akordnega dela povzroča veliki večini delavcev izgubo pri urni mezdi, ki dosega 10 odstotkov. Ker so sindikalne organizacije zahtevale izplačilo predujma na proizvodno nagrado, si je Zveza industrijcev izprosila pravico, da se ponovno posvetuje z ravnateljstvom »Cotonificio Goriziano«; odgovor bo sporočilo na sestanku, ki bo prihodnji teden. Kakor smo v našem listu že poročali, bo 5. aprila vsedržavna stavka uslužbencev občinskih in pokrajinskih ustanov. Stavko so proglasila vodstva CISL, CGIL in UIL, da bi prisilila strokovni organizaciji v katerih so včlanjeni uslužbenci krajevnih ustanov (AN CI in UPI), k izplačilu večjih gmotnih prispevkov. CISL v svojem sporočilu o stavki poudarja, da bo odločitev sindikalnih organizacij preklicana samo v primeru, da bosta ANCI in UPI naj kasneje do 2. aprila sprejeli zahteve sindikalnih organizacij. Murna MMUSk Predvaja danes 30. t. m. x začetkom ob 18. uri film: SEXY al neon Mladini pod M. lotom vstop prepovedan tiskan, ki bo urejena v podzemskih prostorih gradu pri Sv. Justu, bo predstavljala najpopolnejši pregled te vrste, kar se jih je doslej nudilo ljubiteljem in proučevalcem tovrstne literarne zvrsti. Razstava, ki bo razdeljena na štiri sektorje, posvečene «Prednikom», »Sodobnikom)), »Italijanomn in «Revijam in periodikomn bo zajemala okrog 500 del od Tommasa Mora in Kaplera do vseh najnovejših fantastičnih romanov, ki so izšli kjerkoli po svetu. V okviru državnega tekmovanja v umetnih ognjih, na katerem bo nastopilo 5 najboljših podjetij iz vse države, med katerimi tri prvoplasi-rana na lanskem tekmovanju, bo ustanova nudila gledalcem izven tekmovanja tudi posebne Japonske ognje. Poleg tega je upravni svet odobril tudi razne oblike sodelovanja pri organizaciji «Tedna muzejev«, ki se začenja jutri. Kar zadeva gostiteljstvo je upravni svet tržaške letoviščarske in turistične ustanove sklenil nuditi čim večje tehnično, organizacijsko in finančno sodelovanje s številnimi in važnimi zborovanji in kongresi, ki bodo v letošnjem letu v našem mestu. Med temi so na programp: zborovanje deželnih upraviteljev — članov sveta evropskih občin; VI. festival in vsedržavno zborovanje reklamnega, kinematografskega in televizijskega filma; IV. zborovanje pomorske tehnike; vsedržavno zborovanje opisovalcev planin; X. državni kongres korektivne telovadbe, IV. državni zbor rezervnih častnikov vojne mornarice. Podeljeni so bili tudi prispevki za razne turnirje in važnejša mednarodna športna srečanja. Končno so odobrili nakazilo finančnih prispevkov za izvedbo nekaterih turistično nujnih del. V tej zvezi so odobrili tudi nakup nekaj sto borovih sadik za nov park v Barkovljah in nakup motorne črpalke za redno namakanje mestnih cvetličnih nasadov. Zamenjali bodo tudi dvigala med Trgom Puccini in lokalom «Bastione Fiorito* na gradu. Potresni sunek Tržaški geofizikalni zavod je včeraj ponoči ob 2.33’16” zabeležil lažji potresni sunek s središčem kakih 330 km od našega mesta 'n sicer v Umbriji v Folignu, Gualdo Tadinu, v Camerinu pri Macerati in v drugih manjših krajih. Le nekaj časa kasneje, ln sicer ob 4.11’55”, pa je zavod zabeležil Se en potresni sunek, tokrat v od-daljenoiti 1000 lir. Pri padcu s kolesa se je potolkel po glavi Včeraj okrog 16.30 so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 14-letne-ga Daria Nardinija iz Gorice, Ulica Scodnik št. 14. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili poškodbe na glavi ter pretres možganov. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Nardini je padel s kolesa. V civilno bolnišnico so včeraj popoldne odpeljali 38-letnega Antonia Sercellija iz Casermet na Svetogor-ski cesti, ki se je pri padcu pred zgradbo št. 39 na Verdijevem kor-zu udaril v čelo. Ker ga je mučila vrtoglavica se je naslonil na mestni avtobus ATA, ki ga je ravno takrat, okoli 15. ure, pripeljal na postajališče šofer 54-letni Francesco Vuga iz Svetogor-ske ceste 148. Razdaljo pa je Ser-celli slabo izračunal (stal je namreč pri avtobusnem repu); naslonil se je v prazno in padel. V bolnišnici so mu obvezali rano na čelu in ga poslali domov, kjer se bo zdravil pet dni. Nezgoda na delu Včeraj ob 13.30 se je zatekel v civilno bolnišnico po zdravniško pomoč 56-letni Emilio Pintar iz Gorice, Raštel 40. Dežurni zdravnik mu je očistil in obvezal rano na nogi, ki si jo je prizadejal z žebljem. Poškodoval se je na delu. Okreval bo v dveh dneh. krepili bodo tudi usluinostno dejavnost. Od 680 milijonov, kolikor bo stal novi vodovod, so iih že potrošili 380. S 30 milijoni bodo nakupili dve vozili za pobiranje smeti; zgraditi nameravajo tudi novo sejno dvorano občinskega sveta. Posebno pozornost bo občina posvetila vzgoji mladine. Morda bo že v tem letu zgradila na Rojcah športno središče za 140 milijonov. Odprla bo nove šole in otroške vrtce. V preteklem letu šolske gradnje niso bile tako številne, ker se podjetja niso udeležila dražb zaradi prenizkih cen. Roditeljski sestanek v Slov. dijaškem domu Jutri, 31. marca t. 1. ob 14.30 bo roditeljski sestanek v prostorih za voda. Ker se bodo obravnavali šolski uspehi gojena in gojencev ter njihovo življenje v domu, se priporoča staršem, da se sestanka zagotovo udeležijo. Uprava V Pordenonu se zaključi razstava goveje živine Včeraj so v Pordenonu otvorili 10. razstavo furlanskega goveda rdeče pasme. Organiziralo jo je ministrstvo za kmetijstvo ob sodelovanju občinske uprave in kmetijskega nadzorništva. Odprta bo do danes zvečer. Na njej bo obiskovalec mogel videti številne primerke te pasme iz treh Benečij, kakor tudi iz drugih krajev severne Italije. SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje JUTRI, 31. marca v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 ob 16. in 20. uri s kitajsko pravljično igro v štirih dejanjih «KROG S KRED 0» Sedeži 300 ln 200 lir, stojišča 100, dijaška stojišča 50 Ur. Prodaja vstopnic od danes dalje na sedežu SPZ in v kavami Bratuš ter eno uro pred pričetkom predstave. iiiiiiiiiiiniiriifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiniMiiiiiiiifiiiiiiiiir RAZPRAVI PRED OKRAJNIM SODIŠČEM V GORICI Finančni izvidniški čoln tihotapca z 90 kg tujih Prevzela sta jih na odprtem morju, od koder naj bi jih po naročilu izročitelja pripeljala v tržaško pristanišče - Družinski prepir spravil moža na zatožno klop zasačil cigaret Pobiranje trošarine vsak ponedeljek v Doberdobu Doberdobsko županstvo sporoča, da bo uslužbenec posebnega urada za pobiranje trošarine iz Ronk pobiral davek na doberdobskem županstvu vsak ponedeljek od 1. aprila dalje, in sicer od 9. do 11. ure. Obenem bo opravljal tudi druge o-peracije, ki so v zvezi z omenjenimi davki. Ce bodo davkoplačevalci zakasnili, bodo plačali globo v skladu s predpisi. iiMiimtiinmiiiiiiiiiimmiiiMiitimiiiiHmimHimmimniiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimiiiiiiniHiMiiiiiiiMiiittHii NA CESTI NIKOLI DOVOLJ PAZLJIVOSTI Hudo ranjen motorist iz Jazbin pri prometni nesreči v Ločniku Zaletel se je v Fiat 600, ki je zavil na levo Tihotapstvo je v naših krajih priljubljen posel, s katerim se ukvarja določena kategorija ljudi. Pri tem ne mislimo .na tihotapstvo v manjšem merilu, ki ima večje število privržencev, ampak na večje podvige, ki, kadar uspejo, vržejo tudi po milijon ali več lir dobička. Posebno morje je najbolj prikladen «teren» za tihotapske podvige. Lalja pripelje blago do teritorialnih voda, kjer ga prevzame druga, ki odpluje proti obali... Toda kaj bi govorili v abstraktnem jeziku, ko pa smo ravno včeraj prisostvovali opisu takšnega tihotapskega podviga. O njem so obsežno razpravljali pred sodniki okrajnega kazenskega sodišča v Gorici, kjer sta sedela na zatožni klopi Umberto Tacchetto, star 33 let, stanujoč v bližini Padove, in Ilario Boscolo, star 34 let, stanujoč v Chioggi. Njuna zgodba, tista namreč, ki je zanimala sodnike, se je začela 25. julija 1962. leta. Prijatelja sta nekaj dni pred tem datumom dvignila z morskega dna v bližini izliva Tilmenta lesen čoln, ki se jima je potopil. Spravila sta ga do nabrežja in ga popravila; tudi motor sta usposobila, in nekaj dni kasneje, 25. julija, sta proti večeru odplula na odprto morje. Kakšnih 5 milj od obale, od koder sta prav dobro videla obrise hiš, sta se ustavila. Njun namen je bil, preizkusiti motor, in ker je brezhibno deloval, sta, kakor sta pozneje izjavila, bila s preizkušnjo nadvse zadovoljna. Vtem ko sta se predajala zadovoljstvu, pa od nekod pripluje kakšnih 60 ton velika železna motorna ladja. Na njej sta ugledala napis «Cobra». Ustavila se je tik njunega čolna. Pristopil je mornar in jima predlagal, če bi hotela prepeljati do tržaškega pomola Venezia 9 zabojev cigaret, vsak težak po 10 kg. Sklenila sta «u-streči prošnji*. Naložila sta tovor, medtem ko je neznana ladja odplula v smeri proti Anconi. Nekaj časa sta še počakala, proti 20. uri, ko še je pričelo mra-čiti, pa sta dvignila sidro in usmerila krmo proti Lignanu Pineta Motor je brezhibno pel svojo monotono pesem. Dasiravno se je V izredno hudi prometni nesreči | nico. Na kraj nesreče je prišla pa- medtem znočilo mornarja nista prižgala luči. Plula sta v temi, ker njuni nameni niso bili povsem čisti.. Na vsem lepem pa se jima je približal čoln, v katerem sta spoznala izvidniški čoln obalne finančne straže. Na poziv sta motor ugasila in sprejela na krov goste, ki jih nista pričakovala. Prebrskali so podpalubje in odkrili devet velikih zabojev, v katerih so bile cigarete inozemskega izvora. bsem zabojev je bilo celih, deveti pa načet. Boscola in Tacchet-ta so finanearji odvedli na čoln, za katerega so privezali drugega s tihotapskim blagom, Vse skupaj so odpeljali na poveljstvo v Gra-dež, kjer so še istj večer nekaj pred polnočjo zaslišal) oba priložnostna rtiornarja. Sestavili so zapisnik iz katerega smo povzeli glavne misli, ki so biie vpdiio' začetnega dela nbše kronike. Blago bi morala, odpeljati na pAmOl Venezia v 'frstu, kjer bi ga prevzela neznana oseba, ki bi se jima približala in se' legitimirala. Spremljala pa ju je dobra mera smole. Namesto v tržaško, sta pod nadzorstvom priplula v se je včeraj nekaj po 17. uri po-1 trulja prometne policije in sesta-tolkel 29-letni Umberto Bužinel iz vila zapisnik. Jazbin št. 22. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno, ker si je zlomil lobanjo in pretresel možgane. Bužinel se je z motociklom Gi-lera 150 Šport GO 18333 peljal po državni cesti št. 56 iz Gorice proti Ločniku. Pred njim se je peljal s Fiatom 600 35-letni Riccardo Vi-doz iz Ul. Carso 17. Ko se je Vidoz pripeljal do zgradbe št. 17 v Ul. Brigata Re, je zavil na levo stran Namenjen je bil k sorodnikom, Bužinel, ki se je peljal za njim, verjetno ni opazil avtomobilovega zavijanja. Da bi preprečil trčenje, je tudi on zapeljal na levo stran in se z vso silo zaletel v vozilo, ki je bilo že skoraj povsem izven ceste na zemeljskem pasu. Motocikel je obtičal na levem avtomobilo-vem boku in se saoraj povsem razbil, tudi avtomobil je utrpel škodo. Bužinela je vrglo čez avto, kjer je zadel ob ograjo. Nezavest, nega so odpeljali v civilno bolniš- VERDI. 16.00: Jacopettijev dokumentarni film v barvah »La don-na nel mondo»; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.15: «Le quattro giornate di Napolii). Italijanski čmobeli panoramski film. Zadnja predstava ob 22. VUTORI A. 17.15: »Due settimane in un altra clttha, K. Douglas in C. Charisse. Ameriški barvni film v oinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: »Selvaggi della praterian, J. Philhrook in N. Ko-vach. Ameri ki barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna A LEBANI, Ul. Carduccl št. 12, tel. 22-68. rKMFEKAlUKA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 17 stopinj ob J7 30, najnižjo 5,9 str ptnje ob 6 uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 56 odstotkov. gradeško pristanišče, od tam pa sta včeraj priromala pred Sodišče v Gorici. V glavnem sta obtoženca priznala svojo krivdo. Nobeden izmed njiju ni vedel, čigava je bila ladja, ki se jima je približala na odprtem morju in jima izročila cigaretne zaboje. Različne poglede pa sta imela o zaboju, ki je bil odprt. Tacchetto je dejal, da ga je odprl Boscolo, da bi vzel nekaj cigaret in jih pokadil, Boscolo pa je obtožbo zavračal, češ da paketa ni odprl, ampak se je raztrgal med prekladanjem. Državni pravdnik je za tihotapca zahteval hudo kazen. Oba imata v kazenskem listu dolgo vrsto obsodb, ki potrjujejo, da nista kar tako; Boscolo je bil obsojen 11-krat, Tacchetto pa 17-krat. Zadnje obsodbe so se nanašala na tihotapska dejanja. Upoštevajoč njuno izpoved je državni pravdnik zahteval za Tacchetta 3 mesece zapora in plačilo 4,7 milijona lir globe, za Boscola pa 4 mesece zapora ln 1,5 milijona lir globe. Za vsakega izmed njiju je zahteval še globo po 150.008 lir, ker sta se izognila plačilu IGE. Sodišče je bi-lo bolj strogo in ju je obsodilo na 6 mesecev zapora ter Tacchetta na 7,2, Boscola pa na 7.3 milijona lir globe. Odredilo je tudi zaplembo blaga. Zaradi amnestije, ki je bila proglašena letošnjega januarja, pa so jima odpisali zaporno kazen, denarno kazen pa znižali vsakemu za en milijon lir. Druga razprava je razkrila družinske razmere, v katerih živi 47-letni Stanislav Tronkar in njegova družina, žena in dve hčerki, v Ul. sv. Gabrijela 65 Na zatožno klop ga je postavila kvestura, ker je 10. junija lanskega leta vrgel krožnik v ženo Alviero Milost. Ranil jo je po roki in nogi. Pone-srečenka se je zatekla v bolnišnico in odšla še nu kvesturo, kjer je prijavila moževo nasilnost. Nočna patrulja, ki je primer obravnavala, pa je zaslišala tudi moža. Povedal je, da se je pozno, okoli 23. ure, vrnil domov. Žena ga j« sprejela z vpitjem in rohnenjem. V navalu jeze mu je zalučala krožnik. Da ne bi ostal dolžnik, je pobral razbite črepinje in jih vrnil... z lučajem. Ženska se je ranila, razjarila in... spravila moža na sodišče. Včeraj so ga obsodili na štiri mesece zapora, ker Tronkar, kakor piše v obtožnici, ne ravna slabo samo z ženo, ampak tudi s hčerkama, ki ju obmetava s čevlji. Sodišče mu je tudi pra klicalo pogojnost kazni, Ag.1 GA JUTRI 27. KOLO PRVENSTVA Za točke in prestiž tekma Milan-Juventus Inter gost Sampdorie v Genovi Medtem ko so bili nogometni stadioni prejšnjo nedeljo zaradi mednarodne tekme v Istanbulu, ki so jo igrali v sredo, prazni, bodo jutri, ko se bo nogometno prvenstvo A lige nadaljevalo s 27. zavrtljajem, ponovno privabili vse najbolj zveste ljubitelje te zelo privlačne igre. Verjetno se jih bo največ zbralo v San Siru, kjer se bosta spoprijela dva velikana: Milan in Juventus. Milančani so v zadnjih kolih prepričali in vse kaže, da so našli pravilni sistem za dosego zmag. Tudi tehnični komisar Viani je optimistično razpoložen in je prišel celo tako daleč, da je izjavil, da še vedno obstaja možnost osvojitve naslova. Vsekakor je Viani verjetno le površno pogledal lestvico, ker bi drugače ugotovil, da je med njegovim moštvom in predvsem Interjem prevelika razlika v točkah. Brez dvoma se lahko reče, da bo igral Mi- niiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiMiiiiiiiiii NOCOJ V NANTESU Prijateljska tekma Francija B ■ Italija B Obe reprezentanci s sistemom 4-2-4 NANTES, 29. — Redkokdaj je vladalo tako zanimanje v mestu ob Loiri, kot za jutrišnjo medzvezno tekmo B reprezentanc Francije in Italije. Do danes so že razprodali vstopnic za 7 milijonov lir in prireditelji so prepričani, da bodo gledalci do zadnjega kotička napolnili stadion, ki lahko sprejme 18.000 ljudi. Italijani, ki so v Nantesu že od včeraj zvečer, so imeli nocoj trening tekmo z neko domačo enajsto-rico. Namen te je bil preizkusiti igralce, ki naj bi se tudi pri tem več razgibali ter tudi razsvetljav" igrišča: tekma bo namreč v luči reflektorjev z začetkom ob 20.30. Italijani so pri najboljši volji in tudi zelo optimistično gledajo na jutrišnjo srečanje, med katerim bodo igrali Colcmbo, Burelli, Garbu-glia, Firovano, Bassi, Carrano, Laz-zotti, Catalano, Nocera, Landoni in Ciccolo. Tudi trener je zadovoljen s formo igralcev, vendar se boji samo zaradi stanja igrišča. Pred dnevi je neprenehoma lilo, zaradi česar bi bil teren zelo mehek. Na srečo je dež ponehal, kar bo koristilo bolj hi-trim Italijanom. Ti bodo nastopili s sistemom 4-2-4. Francozi prav tako ne kažejo znakov živčnosti. To je popolnoma razumljivo, saj bodo igrali pred lastnimi navijači in vrhu tega bodo nastopili z zelo močno postavo, v kateri bosta poleg mladih in zelo nadebudnih nogometašev, tudi Ferrier in Wenier, ki sta že igrala tako v B kot v A reprezentanci. V napadu bo igral tudi najboljši strelec drugoligaškega prvenstva Gianella, ki je do danes poslal že 20 žog v nasprotne mreže Francozi se bodo kot njihovi jutrišnji tekmeci poslužili sistema 4-2-4 in bo-• do nastopili v naslednji postavi: Eon, Zwunka, Bosquier, Ferrier, Tyllnski, Wemer, Baulu, Rodighie-ro, Gianella, Bertand in Blanchet. 1. — prvi 1 2 drugi 2 1 2. — prvi 1 drugi X 3. — prvi 2 1 drugi 1 X 4. — prvi 1 2 drugi 1 1 5. — prvi 1 drugi 2 6. — prvi 2 1 drugi 1 X Atalania-LR Vicenza I Fiorentina-Roma 1 Milan-Juventus , 1 Modena-Catania 1 Napoli-Venezia 1 Palermo-Genoa 1 Sampdoria-Inter 2 Spal-Mantova 1 Torino-Bologna 1 Anconitana-Rimini X Livorno-Prato 1 Reggina-Pescara 1 Siracusa-Potenza 1 lan v tem delu prvenstva in še posebno v nedeljo, odločilno vlogo. Ce bi Milančani premagali tu-rinske nasprotnike, bi slednji izgubili vsak stik z vodilnim Interjem in si zapravil možnost, da bi Milančane v kasnejših kolih resno ogrožali. Sicer nekateri menijo, da bi Milan raje videl, da bi Juventus osvojil naslov. To pa verjetno ne bo držalo iz finančnih razlogov, ki so zelo na srcu upraviteljem Milana. Ce bi Milan zmagal v turnirju za pokal evropskih prvakov, Inter pa osvojil italijanski naslov, bi bila prihodnje leto v Milanu dva derbyja več. Poleg obeh derbyjev za italijansko prvenstvo, bi bila še dva v okviru prihodnjega turnirja za pokal prvakov. To se pravi, da bi se nekaj stotin milijonov steklo v blagajne Milana, kar je več vredno kot sentimentalng razglabljanje. Nedeljska tekma v San Siru bo za Juventus iz dveh razlogov odločilnega značaja: uspeh bo Ju-ventusu pripomogel, da ohrani stik z Interjem, neuspeh pa bi praktično odzvel vsako možnost za osvojitev naslova italijanskega prvaka. Prav zaradi tega bodo Tu-rinčani nastopili na jutrišnji tekmi z najboljšo postavo, ker hočejo priti do celotnega izkupička. Morda bo tudi Interju trda predla med gostovanjem v Genovi. Sampdoria ni preveč radodarna in ker bo nedeljska igra za domačine prestižnega značaja, smemo pričakovati, da se domačini ne bodo hoteli predati brez borbe. Čeprav sta ti dve tekmi najbolj važni in zanimivi, bo v Florenci verjetno prišlo do razburljivega spopada med domačim moštvom v vijoličastih dresih in Manfre-dinijevo Romo. Predvidevati zmago tega ali onega je skoraj nemogoče, kar velja tudi za srečanja Torino - Bologna, Spal - Mantova in do neke mere tudi Atalanta-Lanerossi iz Vicenze. Ce bo domačinom šlo vse po sreči, bi morali v Mantovi in Neaplju, kjer bosta gostovala Catania in Venezia, praznovati zmago, ki bi gostiteljem prinesla dragocene točke. V ZVEZI Z AKCIJO ANTID0PING 4 igralci Napolija diskvalificirani Cre za Molina, Pontela, Rivellina in Tomeazzija, ki so obtoženi uživanja dražiIn ih sredstev MILAN, 29. — Disciplinsko razsodišče nogometne lige je nocoj kaznovalo s prepovedjo igranja do 23. aprila štiri igralce Napolija in sicer Molina, Pontela, Rivellina in Tomeazzija. Vse tem so med zdravniškim pregledom ugotovili vidne znake uživanja dražilnih sredstev. Takoj po pregledu je disciplinski odbor suspendiral 7 igralcev, danes pa je kaznovalo štiri, tri Fraschini-ja, Roso in Tacchija, pa je oprostilo obtožbe. Vodstvo neapeljskega kluba je vložilo priziv in istočasno zaprosilo nogometno zvezo, da bi dovolila nastop diskvalificiranim igralcem v odločilni tekmi četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov, ki bo z Beogradom 3. aprila v Marseillu. V Neaplju se sklicujejo, da so imena nastopajočih že davno prijavili in da seznama ni mogoče več dopolniti PO DEŽELNEM PRVENSTVU V NAMIZNEM TENISU Igralcem in igralkam Bora šest prvih mest in naslovov Švabova, Milič, Batistova, Košuta in Tomšič v zaključnem delu italijanskega prvenstva Spričo tolikšnih uspehov kot so jih dosegli namiznoteniški predstavniki Bora na letošnjem deželnem delu prvenstva III. kategorije ne moremo mimo dejstva, da so se igralci športnega združenja po obdobju krize ponovno povzpeli na mesta, ki njim upravičeno pripadajo. tinolli pomerila s Košuto in T . sičem že v polfinalu. Otvorit' del srečanja je potekal v Pn „„ ^ Ce izvzamemo nastop Borovih igralcev v juniorski konkurenci, v kateri bi moralo igrati nekaj atletov, ki posvečajo svojo dejavnost prej v drugih športnih panogah, zaradi česar niso mogli sodelovati, da so imeli pravico na to, na zadnji fazi prvenstva, so bili borovci prisotni v sedmih kategorijah, prvo mesto pa so zasedli kar v šestih. Menimo, da ni potrebno veliko besed, ker že same številke dovolj nazorno kažejo pomen uspeha Bora. Pripomnili bomo še, da še nikoli prej v nobenem prvenstvu in na nobenem tekmovanju, niso borovci zabeležili tako očitne premoči nad ostalimi tekmeci. Morda le na turnirju za pokal UNI so Borove barve tako zablestele, vendar tudi tam so se morali borovci spričo premoči atletov prvega razreda III. kategorije predati, s posledicami, 'da je bil njihov uspeh okrnjen. Junak tekmovanja, atlet, ki si je priboril kar tri prva mesta, prvi sičem že v polfinalu. Otvor--^^ tov o in x, iiieuieui au uuiJVC® sta pokazala nobene vigranosti. ^ .... stanj* hitrei* vendar ko je bilo Kvalitetna odbojka jutri na stadionu «Prvi maj» j Moška C liga: BOR-GflSILCI (Go) I Ženska B liga: BOR-FARI (Este) Prva tekma bo ob 10. druga pa ob 11.30 Če bo vreme ugodno, bomo v nedeljo lahko prisostvovali na igrišču stadiona «Prvi maj» — Vrdelska cesta, res kvalitetni odbojki. In to brez pretiravanja. Prvič bosta v istem dnevu nastopili na lastnem igrišču moška in ženska vrsta Bora. Fantje so v C ligi prevzeli vodstvo' v lestvici in če ne bo nepredvidenih spodrsljajev in kake krize, ne bi smeli v prihodnjih tekmah zabeležiti nobenega poraza. Najmanj seveda jutri, ko bodo imeli v gosteh morda najšibkejše moštvo prvenstva, to je goriške gasilce. Še bolj pa bo zanimiv nastop deklet, ki bodo v drugem kolu prvenstva B lige gostile šestorko FARI iz Est pri Vicenzi. Prejšnjo nedeljo so požrtvovalna dekleta osvojile z zvenečo zmago igrišče v Montecchiu Maggiore, zaradi česar lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi jutrišnji nastop ob spodbudi domačih navijačev prav tako zadovoljiv in predvsem uspešen. Moška ekipa bo nastopila ob 10. uri, ženska tekma Bor-FARI (Este) pa bo na istem igrišču pri Sv. Ivanu ob 11.30. Borovi namiznoteniški igralci in igralke, ki so letos častno barve športnega združenja na deželnem prvenstvu zastopa Borov «lopar» je bil Boris Košu-1 ta. Njegova premoč nad ostalimi > je prišla do izraza prav na zadnjem dnevu tekmovanja, ko je pravzaprav zaigral najslabše. Kljub igri, ki je bila znatno pod običajnim nivojem, je v polfinalu tekmovanja med posamezniki premagal D’Ambrosija v petih enoličnih, vendar napetih setih, kjer je bila koncentracija igralcev odločilno orožje. Se bolj napeto pa je potekalo finalno srečanje. Potem ko sta si Košuta in Runco zagotovila vsak po en set, se je Borov igralec sprostil in nasprotnik je bil pred njegovimi napadi popolnoma razorožen. V igri parov sta se finalista pokrajinskega prvenstva .Runco-Mar- :::::: ::::::::::::::::: TORINO Vieri; Scesa, Buzzacchera; Bearzot, Mialich, Ferretti (Ro-sato); Danova, Ferrini, Hit-ohens (Ferretti ali Peiro), Crippa. BOLOGNA Rado; Capra, Lorenzini; Tum-burus, Janich, Franzini; Ren-na, Bulgarelli, Nielsen, Haller, Perani. MILAN Ghezzi; David, Trebbi; Beni-tez, Maldini, Trapattoni; Mora, Sani, Altafini, Rivera, For-tunato. JUVENTUS Mattrel; Castano (Noletti), Salvadore; Emoli, Leoncini, Sarti; Sacco, Del Sol, Miranda, Sivori, Crippa. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Tomasin; Bergamaschi, Bernasconi, Del-fino; Brighenti, Tamborini (Toro), Toschi, Da Silva, Cucchia-roni (Tamborini). INTER Bugatti; Burgnich, Facchetti; Bolchi, Guarneri, Picchi; Jair, Maschio, Di Giacomo, Suarez, Corso. NAPOLI Cuman; Schiavone, Mistone; GirardO, Gatti, Corelli; Ron-zon (Mariani), Fraschini, Fa-nello, Cane, Tacchi (Ronzon). VENEZIA Bubacco; De Bellis, Ardizzon; Grossi, Carantini, Neri; Azza-li, Santisteban, Raffin, Mazzia, Pochissimo. PALERMO Rosin; Ramusani, Calvani; Sortni, Malavasi, Maggioni; Vol-pi, Fernando, Borjesson, Spa-gni, De Robertis. GENOA Da Pozzo; Fongaro, Bruno; Ba-veni, Colombo, Rivara (Carli-ni); Meroni, Pantaleoni, Firmam, Almir, Germano. MODENA Balzarini; Barucco, Garzena; Ottani, Aguzzoli, Goldoni; Bolchi, Bruells, Bettini, Merighi, Pagliari. CATANIA Vavassori (Seveso); Giavara', Rambaldelli; Corti, Bicchierai Benaglia; Caceffo, Szymaniak, Petroni (Milan), Giagini, Pren- ATALANTA Piazzaballa; Pesenti, Roncoli; Veneri, Cardoni, Colombo; Do-menghini, Da Costa, Calvanese, Mereghetti, Magistrelli. LANEROSSI Pin (Luison); Zoppellettb,: Sa-Voini; De Marchi, Panzanato, Stenti; Vernazza (Vastola), Menti, Vinicio, Puia, Campana. SPAL Bruschini; Olivieri, Bozzao; Gori, Muccini, Riva; DelFOmc-darme, Massei, Bui, Micheii, Novelli. MANTOVA Negri; Morganti, Canciani; Ta-rabbia, Pini, Castellazzi; Simoni, Sormani, Geiger, Giagnoni, Mazzero- (Recagni). FIORENTINA Sarti; Robotti, Castelletti; Ma-latrasi, Gonfiantini, Marchesi; Hamrin, DelTAngelo, Cavic-chia, Seminario, Canella. ROMA Cudicini; Fontana, Carpanesi; Pestrin, Losi, Guarnacci; Orlando, Jonsson, Manfredini, De ] grado bodo Sisti (Angelillo), MenicHelli. | aprila. SREDI APRILA V MARIBORU | p0LEMIKA 0 BENEŠKI ETAPI GIRA 1963 Ženska mladinska ekipa Enal Club Pallacancstro na mednarodnem turnirju za pomladanski pokal MARIBOR, 29. — Sredi aprila bo v Mariboru prvi mednarodni košarkarski četveroboj ženskih mladinskih ekip za spomladanski pokal. Tekmovanja se bodo udeležile poleg domače ekipe Branika tudi jugoslovanska mladinska ženska reprezentanca, dalje švicarske prvakinje v tej kategoriji in moštvo tržaškega Enal Club Pallacanestro. Turnir bo potekal po izločilnem sistemu. ZA ZASLUGE V ATLETIKI Zlato kolajno S. Morale ju MILAN, 29. — Zveza prijateljev Emilia Colomba je danes podelila svetovnemu rekorderju na 400 m zapreke Italijanu Salvatoreju Mora-leju za njegove zasluge na atletskem področju zlato kolajno. Na-Moraleju izročili 3. Cilj etape ne bo na Trgu Sv. Marka Občinski odbor je določil, da bo ta na Trgu Roma MILAN, 29. — Ko so organizatorji letošnje kolesarske dirke po Italiji najavili, da bo cilj beneške etape na Trgu Sv. Marka, so se vsi prisotni začudili. Vsak je vedel, da do Sv. Marka je nemogoče priti 'po kopnem. Toda njihovo presenečenje se je kmalu spremenilo v občudovanje, ker se je začelo govoriti o drznem načrtu, da bi kolesarjem pripravili pot do glavnega trga v Benetkah s pomočjo splavov. Govorilo se je celo, da bi z deskami prekrili stopnišča številnih mostov, tako da bi lahko kolesarji brez prekinitve zapeljali preko teh v Benetkah številnih ovir. Sedaj pa se je izvedelo, da je beneški občinski odbor sklenil premestiti cilj beneške etape s Trga Sv. Marka na Trg Roma, kamor se pride po široki cesti iz Mester. Ta vest je najbolj presenetila direktorja organizacije Gjra Vin- kazalo realno vrednost Tona® ^ Igralec se je končno razigral . prešel v napad, tolkel je tako, 111 ^ no, da je presenetil tudi tiste, r ga že dobro poznajo. D’Ambrosi_a Gregoretti pa nista tvorila nega doubla, ki bi se lahko uSE no protivil stalnemu napadu rovih predstavnikov in sta ■ kaj kmalu polažila orožje. hn0 Ob Košuti moramo še P0*® s; poudariti nastop Batistove, ** je zagotovila dve prvi mesti tako potrdila svojo dispozicij0 to športno zvrst. Deželno prvenstvo nam J® X)B. rej nudilo več zadoščenja kot krajinski turnir in smemo trojj da so izidi presegli naša najt'“j,| optimistična pričakovanja. ček se je dvignil za celih 50 stoikov: od štirih prvih mest ir j ŠeSt „ lltJied Vse to je znatno dvignilo Bora v namiznoteniških krog«*, izven njih. Zdaj ko sta kraje dela prvenstva zaključena, so rovi igralci, ki so se uvrstili r žavno fazo tekmovania in 5 -« fazo tekmovanja t» Švabova, Milič, Batistova, K ,»«0, in Tomšič pred odgovorno n»‘ da se ustrezno pripravijo za ,,sej ključni del prvenstva, ki bo po j' j, verjetnosti v Pesaru od 1- 00 maja. j( i Med vsemi tržaškimi klub*,ej. j Je Bor nabral največ zmag-mo si kako so bila podeljena V mesta v raznih kategorijah; .,-) Mladinke: D’Agostino (Cam0™ | Mladinci: Milič (Bor) Juniorke: Švab (Bor) . Juniorji: Schiozzi (Soffitta) Juniorske moške dvojice: Sc* > J zi- Pečar (Soffitt*' cenza Torrianija, ki je hitro od-goM*>S)il novinarjem, da so v Benetkah obrazložili potek celotne dirke in tudi zaključek beneške etape v prisotnosti tamkajšnjih občinskih oblasti, ki so s tem uradno potrdili, o čemer je bilo govora. Torriani je izrazil željo, da bodo v Benetkah načrt — sicer drzen, ki pa je vzbudil radovednost in občudovanje — še proučili in da bodo napravili vse, da bo prišlo do dostojnega zaključka te etape. ŠZ BOR OBVESTILO Zaradi zasedene dvorane odpade današnja otroška telovadba na stadionu «Prvi maj». III. kategorija članice: Batista (Bon Člani: Košuta (Bor) c *ut» Mešane dvojice: Batista • (Bor) „ nC0’ Zenske dvojice: Zocchi- " lich (UNI) „ ttnSut» Moške dvojice: Tomšič - K° (Bor) o stopa1 V drugi kategoriji ni naS_e Fje noben borovec. Tekmovanj® zaključilo z naslednjemi člani: Crechici (Soffitta) , Moške dvojice: Bruni-Stacu o več čvekala. Tako dolgo jo bova potapljala. 0 kler nama ne bo pod P*16 nj-obljubila, da nikoli ne komur nič povedala. PreP^s9K sem, da je ona metala g(.9, dan odmrle veje v vodo. vim, da je bila ona.* sva jo držala. Les jo Je ^ jel z obema rokama o!cr p jv0 su, jaz pa sem imel še njen vrat v obroču leve v Poskusila me je ugrizi,ll*1)e-dlan, ki sem jo držal n% je nih ustih, toda kadar to poskusila, sem ji, vrat tako močno, da je 111 ; la nopustiti. ,.9d Malo sem se bal potaP ;1 •» Jenny. Nekoč sva potapu ^ fanta z Imenom Bisco, Pa bil ta skoraj utonil. Bisca ni potapljala tako dolgo, da \ mogel več dihati in je P 'po-ves mlahav Morala sva S® jjt! ložiti na zemljo ter ga ko^ti levo in desno in ves čas je iz ust curljala rumena 6| točna voda. Bal sem se, °%1, Jennv utonila. Nisem & kaj bi se zgodilo z nam8’ bi to storila. «Vem, kaj bi lahko nar z pto, Les,* sem dejal. »Kaj?* »Namaživa jo z blatom^—<* -------------------------- (Nadaljevanje UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II TELEFON 93-808 letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur - FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico l il, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št 20 - Tel St 37-338 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnioe 120 Ur — MaU oglas 30 Ur beseda. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst NAROČNINA: mesečna 650 lir - VnapreJ1 st 11-5374 - Za FLRJ: aDIT. DZS, -• Za FLRJ: Vsi oglasi se aDIT, DZS, naročajo pri °P