BS. Stesllka.
Posamezna številka stane 12 v. lite;
Maribor, ine 11. lullla 1918.
K2. letrtBL
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred m v Mariboru s pošiljanjem na do« za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za drage bvenavstriiske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Oospodarja" v Maribora. — List se dopošflja do odpovedi — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vi«. — Uredništvo: Korošlca cesta štev. 5. — Rokopisi te ne vračajo. — Upravništvo' Koroška cesta štev. 5, sprejeme
naročnino, inserate in reklamacije
Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za vefibatae oglase primeren popust. V oddelku „Mala naananOa"
stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Položaj
težavni zbornica je sklicana na torek, d ie 16. t. m., torej nas loči ori zasedanja le Se nekaj malo dni. Kljub temu se še dr. Seidlerju do danes ni posrečilo skovati iu zvariti večine v državni zbornici, fci bi mu dovolila državni proračun in druge državne potrebščine. Dr. Seidler še vedno upa, da se mu bo v zadnjem hipu vendar le posrečilo pridobiti za-83 nemške socialne iemokrate in Poljake. Toda če vse ne vara, gradi «r. i3eidl*vr svojo stavbo na pese,*, kajti v parlamentarnih krogih so trdnega prepričanja, da za dr, Seidlerja ni več nobene rešitve ¡2 zagate, v katero io je s svojo nerodno .protislovan-Hko politiko zavozil ter da je njegov odstop še ta teden, torej Še pred zasedanjem državnega zbora neizogiben. Seidlerja je začela zapuščati njegova najzanesljivejša opora — Nemci, njegov položaj je podoben potapljajoči se ladiji, katero zapušča vsako živo bitje.
Rešitev jugoslovanskega, češkega in poljskega vprašanja dela vladi mnogo skrbi, zlasti rešitev jugoslovanskega vprašanja, katerega se pač ne bo več iznebila. Seidler sedaj pridno snubi nemško socialne demokrate, katerim ponuja nekaj obljub glede boljše ljudske prehrane., Poljake pa upa pridobiti s kakimi malenkostnimi političnimi in gospodarskimi drobtinami. Toda maloverjetno je, da bi bilo Seidlerjevo mešetarjenje uspešno, kajti izključeno je, da bi Poljaki pritrdili Seidlerju, da bi mogel še nadalje tirati in nadaljevati svojo dosedanjo proti slovansko politik® ¡Dnevi Seidlerjeve vlade so šteti!
Na Italijanskem nas
.....	'Ttri
sovražnik —	v
napada z veliko, silo. Mi se umikamo korak za korakom. Na francosko bojišče je poslala Amerika dose-dai že blizu 1 milijon vojakov. Prihajajo pa še vedno nove ameriške čete. Med Evropo in Ameriko ne-presatano prevaža na stotine ladij moštvo, topove m strelivd ter drugo vo.ino gradivo na zahodno ironto. Nemci vedo, da sovražna moč raste, radi tega se baje pripravljajo sedaj z vso močjo na glavni udarec proti sovražniku. Upamo, da bo bojna sreča spremljala naše orožje.
Vprašanje prehrane dela sedaj našim državnikom in politikom belo glavo. Stare zaloge žita in moke so vse izčrpane, novih pa še ni. Sedaj bo kakih 14 dni še huda, jx>sebno po velikih mestih. Žitna letina letos ne bo mnogo boljša kot lansko leto, ker je deževje zbilo vse k tlom. Krompirja bo sicer nekaj več kot preteklo leto, a letos sa je mnogo manj nasajenega, ker se je ljudem odvzemalo spomladi celo semenski krompir. Med treznomislečimi politiki naše in nemške države se vedno bolj slišijo glasovi, da bo vendar najbolje, če se pobotamo z nasprotniki in
napravim« časten mir, f
ftfa V

•-•-v**'**11?
u	v sovražnih deželah so dostop-
ni za časten mir. To je zvenelo iz govorov sovražnih veljakov Wilsona Tod Džoržain drugih. Nemčija mora pokazati svojo dobro voljo, pa bo šlo.
Ali je mogoče prisiliti * Slovane k ljubezni do svojih tlačiteljev?] m &
Dunajski okrajni predstojnik dr. Blasel priob-Ka!e v listu „Neues Wiener Tagblatt": Nizor, da so more s porabo sile prisiliti nenemške narode k ijubezni do nemštva, smatra za zmoto mišljenja, ki r.ri bi jo Nemci slednjič izpoznali in se ja odrekali. Se nobenega naroda» tudi ne najmanjšega, m niti n*jmogočneji trajno zatrl, ali ga celo r>opol:ioma u-Litčil Kakih sramotnih Činov ni zagrešila Anglija v Ireki, Rusija na Poljskem, na Finskem in v Ukrajini, vendar ni dosegla, da bi narodi izginilb Nasprotno: v trenotku sile so se povzdignili in se združili s sovražniki. Take zglede naj bi vendar uvaževali v Avstriji. Niti malega naroda Židov niso mogli kljub krutemu preganjanju m zatiranju uničiti, stotine še firugih narodov skozi 2000 let. Trdi celo, da se je o-
t *anil le po zatiranju, sicer bi se bil že davn. pc-(opil v narodih, med katerimi živi, Ako bi imeli mi seaaj spretneje državnike nego jih imajo sovražniki, bi zasnovali protioienzivo in bi rešili avstrijsko v-prašanje, ne pa da ga z enostranskimi narodnimi privolitvami Še bolj zamctavamo. Rešitev mora priti !? v narodnostni zvezni državi, za kakoršno imamo v i or v Švici. Vsak naioa svojo okrožno vlado, vsi skupaj avstrijsko cesai stvo! Današnja ustava se je preživela, ž njo ni možno nadaljnje vladanja in mo-rp dovajati vedno le do nerazrešljivih sporo\. Cun na bo sklenjen notra iji mir, bodo naši nasprotniki v;deli, da avstrijski narodi no zanikujejo več te države, marveč da se je oklepajo z veseljem in jo branijo z navdušenjem, potem se nasprotniki odrečejo r.ade na razpad te .-¡are države, zadnje nade, ki jim c staj a po vseh vojašv.iii porazih, Potem pa bo to — svetovni mir!"
Pravilno je, k\r pravi tu dr. Blasel prepriča-valno za vsakogar, ki je blage volje in verujemo mu, da govori iskreno in z najboljim namenom. Bojimo pa, da govori gluhim ušesom! Njegove soplemen-jake (posebno vsenem.t? in nemčurje) je oglu5:1 trušč loja, ki so se vrgli \auj proti narodom, in za nemo-žnost, ki jej pravijo lomška Avstrija; zato ne niore-,o več čuti pametnega glasu in razumeti njegovega svarila. •
Strah ima velike oči.
Minulo nedeljo so imeli vsenemci v Brucku ob Muri zopet velik tamtain. Našim slovenskim ,poslancem sicer vlada prepoveduje vse shode, na katerih bi imeli priliko, da se z ljudstvom in s svojimi volilci pogovore o njih željah in potrebah, dočim morejo in smejo razni vsenemški hujskači neovirano hu j skali nevedno nemško ljudstvo in mirne nemške kmete — proti Slovencem, Tako je bilo tudi na nemškem tako-zvanem Volkstagu v Brucku ob Muri minulo nedeljo. Glavno besedo je imel tudi na tem nemške«) Volkstagu mariborski sin slovenskega očeta iz Slov. goric dr Mravljak, ki je v zadnjem času začel prodajati svojo vsenemško modrost na debelo in drobno po raznih nemških Volkstagih. Kakor se zdi, bi ta mož še najrajši požrl za vsak obed po enega Slovenca. V Brucku ob Muri pa si je posebno prizadeval, da bi naslikal s prav črnimi barvami teea strašnega jugoslovanskega zmaja. Pripovedoval je svojim nemškim poslušalcem, da je dr, Korošec skušal preprečiti ia Volkstag v Brucku. To je seveda čisto nesramna laž, ker ima dr. Korošec preveč drugih skrbi, da bi se brigal za to, kar delajo gornještajerski Nemci,
Dr. Mravljak je dalje pripovedoval, da. je prešla agitacija za jugoslovansko državo že (favno meje Spodnje-Stajerske. Nabirali so podpise celo (strašno!) v Weizu, Mitterndorfu in Feldbachu. Gibanje je poseglo že celo na Gornje-Stajerskb. ,V Miirzzu-schiagu, Kapfenbergu in Donavvitzu se imajo ustanoviti dvojezične šole. Pri imenovanju okrajnega šolskega nadzornika v Miirzzuschlagu se je dalo prednost prosilcu, ki je znal slovenski. Obstoji tudi nevarnost. da se bodo okrajni zastopi na Gornje-Sta-jerskem izirgali Nemcem iz rok. Strah ima pač velikih oči! A za nas je ta najnovejši nemški strah zelo tolažilen,. Ako slovenska povodenj že ogrožava tudi gornještajersko nemštvo, potem bodo morali pač tudi Nemci priti do edino pametnega sklepa, da so obvarujejo grozeče slovenske nevarnosti, to je zahtevati ločitev od Slovencev, Tedaj pa se bodo nemške želje srečale s slovenskimi. Saj smo že svoj čas pisali, da bodo Nemci že sami želeli ločitev, ko bodo videli, da so ogroženi tudi že v popolnoma nemških krajih. Toda da pride ta slovenska nevarnost za Nemce tako hitro, pač nismo mislili. Tembolje bo za nas! Nemci se že boje za svoje okrajne zastope na Gornjem Štajerskem. Jutri se bodo bali že kaj drugega. Vseh teh strahov pa so bodo znebili, ako se iCpo sporazumejo z nami, da se lepo prijateljsko ločimo. Tako bo ustreženo njim in nam.
Značilno je, da je dr. Mravljak izjavil, da bodo Nemci	">1 ^¡ff&i^ $ -f^m^m
Portugalska in sv. Stolica.
JCFTTkas Je Portugalska pregnala svojega -kralja in proglasila Portugalsko za republiko, nI prišlo v
tej nesrečni drŽavi do reda in miru. Pri vseh volitvah so vsled vladneiga pritiska zmagali nhjhujši sovražniki katoliške cerkve — prostozidarji. Vlada prostozidarjev je kakor mora tlačila Portugalsko. Prvi korak portugalske prostozidarske vlade je bil, da je Portugalska prekinila vse zveze z Rimom in s sveto Siolico. Odpoklicana je portugalskega poslanika, ki je zastopal državo pri sv. Stolici, papeževega poslanika v Lizboni je pa enostavno iztirala iz dežele. — • Pretrgane so bile dolgo vrsto let vse zveze med Rimom in Portugalsko, katoliške Cerkev je bila v tej nesrečni deželi izp-o|stavljena vsem mogočim zasledovanjem. Cerfcve je vlada enostavno zaprla, deloma jih pa spremenila v državna skladišča, duhovnikom pa prepovedala izvrševanje dušnopastirske službe. Katoliška cerkev na Portugalskem je bila skozi dolgo dobo tako preganjana., kakor svoj Čajs v Frano;ji za časa velike revolucije. Dobro portugalsko ljudstvo G pa kljub hude nn vladnemu pritisku zbralo pri zadnjih državnozooi skih volitvah vse svoje sile da se otrese ;<-rma prostozidarjev. X)elo je bilo obilo blagoslovljeno. Vlada framaaono -prostozid irjev na Portugalskem jo strmoglavljena in sedajna katoliška vlada je pa zopet oonovila odnošaje, ki so svoj čas vladali med Portugalsko in Rimom, Za Rim je imenovala zopet poslanika in tudi sv. Oče je imenoval poslanika kot svojega zastopnika pri portugalski vladi. Strahovladi pro rozidarjev na Portugalskem je odklenkalo, katoliške cerkve se zopet odpirajo in — pregnani katoliški duhovniki se vračajo zopet nazaj v deželo.
Uradna določila o proglasitvi za mrtvega*
Določila o proglasitvi za mrtvega so se z .pet izpremenila. S cesarskim odlokom z dne 12j. oktobra 1914 se je poprejšnja tozadevna postava nekoliko izpremenila. S tem cesarskim odlokom se je določilo, 1 a se more priglasitev za mrtvega izvršiti, če je bil Kdo v vojni pogrešan in so po koncu vojne pretekla fri leta, ne da bi prišlo kako poročilo, da je še živ. Državni zbor je ta odlok nekoliko izpremenil. Postava z dne 31. marca 1918 določa sledeče: „V,sedanji vojni pogrešani se morej priglasiti za mrtveč čc sia od zadnjega poročila, da so Še živi, pretekli dve leti in od teh dveh let najmanj, eno leto po 31, marcu L 1818." Postava ne velja samo za tiste pogrešane, ki so se kot vojaki udeležili bojev, ampak tudi za tako, ki so bivali v bližini bivališča ali na kakih krajih , kjer so se dogodile eksplozije, obstreljevanja, nesreče na ladjah in podobno, ravno tako za take pogre-Sance, ki so na kak način mogli priti v sovražnikovo last Prošnje za proglasitev za mrtvega se morejo vložiti pri okrajnem sodišču. Sodišče mora zadevo preiskati in Če so vsi predpisani pogoji za proglasitev za mrtvega izpo.njeni, more pogrešanega proglasiti za mrtvega in i ¿gotoviti o tem pismeno potrdilo. Proti izjavi, s katero se koga proglasi za mrtvega, je mogoče ugovarjati, ako ima stranka, ki hoče ugovarjati, za svojo trditev zanesljivih dokazov. Ako se dokaže, da za mrtvega proglašeni Še ni umrl, mora se izjava o proglasitvi za mrtvega preklicati.
Poslanska zbornica je bila pri posvetovanju o tej postavi očividno pod vtisom miru z Rusijo m je b?bv gotovo mnenja, da se bo izmenjava \jetnikov kar najhitreje izvršila. Ako bi bila vedela, da se bo vršila izmenjava tako počasi, bi bila skoro gotovo la rose za proglasitev za mrtvega podaljšala. Danes smo Še daJeč od tega, Če se bo do i„ marca 1919 povsod sklenil mir in Če se bodo do tega časa izmenjali vsi volni vjetniki. Dokler izmenjava ni popolna in vsestranska, ne moremo govoriti o kaki brezpogojni gotovosti. da pogrešani ni več živ. Da se proglasitev za mrtvega pri pogrešanih ne zavleče cela desetletja. je prav; ali da se je sedaj rok omejil na tako kratko dobo, je pa v sedanjih razmerah pač nekoli-ico prenagljeno. Priporoča se torej, naj se s takimi prošnjami počaka vsaj do sklepa miru, ker sicer bomo doživeli prav neprijetne zgodbe ali celo presenečenja. Slučaji, da so se že leta 1014 pogrešani zopet oglasil* niso prav nič redki. Zlasti velja ta opomin za poročene, marsikak „padli" mož in tudi uradno za mrtvega razglašeni se je zopet zbudil k življenju -Pripominjamo, da mora bati, če pre za zopetno poro« L .dr, a Proglasitev za mrtvega potrjena tudi rd skofijstva, sicer Cerkev ne dovoli nove poroke. Ce pa bodp razlogi državne sodnije zadostovali tudi ško-frstvu, pa ni kar saimoposebi gotovo.
11. julija »Ii.
S v
Ob izlivu Piavo smo v noči od 5. na 6- julija v polnem redu umaknili nekoliko naše tamošnje čete. Srd:ti boji ob Piavi s nadaljujejo, ker skuša sovražnik j riti na levi breg reke. Tudi v gorovju pri A-j siagu, zlasti v gorovju Pertioa napada sovražnik, o- ? junačen vsled vspeiiov ob spodnjem toku Piave. /. j vso srditostjo naše postojanke.
Boli v At
Tudi na albanskem bo.;išču so se začeli 1,al -jani prav živahno pihati. Dne 7. t. m. so ob sreč njem in spodnjem toku reke Bojuze napadli z močnimi četami naše postoianke, vsled česar smo bili \r-sil eni, da smo nekoliko umaknili naše precnje' čel % dolini imenovane reke.
Francosko bojišče.
Razven nuditi arterijskih bojev ob Sommi no-benih večjiu vojnih dogodkov. Iz premikan.a čet. j oizvedovalnih sunkov ter spioh iz obširnih priprav ua obeh stranbh je sklepati, da se nahajamo nv francoskem bojišču pred novimi velikimi vojnimi dogodki.
Mmm^m politi©****
Shod v ¡Št. Petru v Medvedovem seiu. Tudi ta za zadnjo nedeljo, dne 7. t. m., določeni shod je bil prepovedan, diočim so smeli Nemcu v Bruku aneti svoj volkstag ter hujskati proti rešenju jugoslovanskega vprašanja. Ljudi je prišlo veliko od daleč m blizu, da bi poslušalo naznanjene govornike dr. Korošca in dr. Jankoviča. Toda govoril je samo vladni komisar, ki je imel sicer svoje zborovalce-žandane skrite, a vendar pretil z njihovimi bajoneti, ako i>i skušali zborovati. Ljudstvo se je j evajoč narodnp pesmi sicer i.olagoma razšlo, toda tega nihče ne.razume, zakaj da Nemci smejo zborovati in govoriti, a Slovenci molčati. Ako vlada misli,-da so na ta način ljudstvo pomiri in jugoslovansko gibanje zajezi, se zelo moti. Misli se ne dajo prepovedati, posebro ne misli, o katerih je pri nas vsakdo prepričan, da bi njih izvršitev nam koristila in ne našim narodnim nasprotnikom.
Jugoslovanski klub ima svojo sejo v ponedeljek, dne 15. t. m., popoldne ob 5. uri. Določi se taktika za torek in naslednje seje.
Parlamentarna komisija Jugoslovanskega klu-i-<a ima sejo v pondeljek, dne 15. julija, dopoldne ob 10 uri.
Akcijski komite, ki ima določiti skupno taktiko a Cehi, se bo zbral tekom popoldne dne 15. t. m. V ta komite spadajo gg. dr. Korošec, Gostinčar, Demšar, dr. Ravnihar, dr. Benkovič, dr. Vukotič in ui T resič-pavičič.
Pogajanja med Poljaki in Nemci. Med Neirci i-. Poljaki se vrše pogajanja in pogovori, kako riti večino v državni zbornici. P.gajanja so st-o zaupna. Poljaki zahtevajo, da mora ostati Gal.c. a nerazddjena ter se je ne sme deliti v poljski j rusinski del. Pogajanja se nadaljujejo. Nemški lisi' pišejo, da »'egue priti do zveze med Nemci n Poljaki.
Slov. meščansKa šola v Žalcu. Vpisovanje in vsprejemni izpiti v I. razred na novoustanovljeni do ški meSSanski šoli v Žalcu se vrši v pondeijek, d, 15. t. m., ob 8. uri zjutraj v ljudski šoli. K izpitu prinesti krstni list m zadnje šolsko izpričevalo s boj. Pristop v to meščansko šolo imajo tudi de! > kol hospitantinje. Učni jezik je slovenski, venda tudi preskrbljeno za temeljito nriučenje nemščine kg" drugega deželnega jezika. Ta zavod ima trgovsI.o-o-brtni značaj ter ie doslei prva meščanska šola na Slovenskem Stajerju, ki bode nudila našemu narodu višjo in širšo naobrazbo za praktično življenje.
Pisarna S. K. Z. združena s Poslovalnico slovenskih spodnješta^erskih poslancev se nahaja v Mariboru, Koroška cesta št. 5, I. nadstropje. Pisarna da*e članom S. K. Z., pojasnila v vseh vojaških, u-»ravnih in aavčnih zadevah, sestavlja prošnje za vojaške dopuste, oproščenja itd,
■^--■m	X < - T. f,- i."-*
.	..	. ----* —v. -- ... vj fc.^r ^ffHfln
Hdo obrekuje našo cesarico? Dn« 30 junija «9 je vršilo v veliki ('vi rani dunajskega rohvža zborovanje, na katerem so vsi govorniki z ogorčenjem ugovarjali proti tisti «t ki razširjajo neresnične in Šaljiv® vesti o naši rrj-Brski dvojici, zlasti o nati priljubT:eni cesarici Žiti. Govorniki so nanašali, df. je prostozidarjem, kt roznašajo Žaljive govorice o utrŠ oe.-arski dvojioi, z;nsti naša cesarica radi s\o-|ega katoliškega pr3pr;<>anja trn v peti. Kdor pa ču-i» govore vsenemškin govornikov na raaiua nemških araUntagib in kdor ?«i3edu]e pisavo nagih ^«nemš-
kih listov, je na preprh-an, da se v tem oziru
niti za -la? ne razločujejo od prustozidar-fv, kajti gliha pač v? up štriha! Slišimo, da so tu ? pt-.ših krajih trudijo , '--ebno njemčurji, kako bi bolj s.rbno širili gorostas".o laži o naši ljubi cesarici Take odpadniške bari--** je treba brez usnuljonja ja-\.t državnemu pravdnittvu.
Maršal Konru'.-ilecenborf — odstavljen? „SI. M." so poroča dne 4 julija z Dunaja, da se je na borovanju nemških ninonalcev na Dunaju cbie 4. t. m. razi ravljalo o žalostnih dogodkih ob Pijavi, Na-( jonalci nameravajo v prvi seji državnega zbora vložil interpelacijo, katero ost bo naperjena proti feld-m ar Salu Konradu-H.;^ondoriu, ki je bil med, tem odstavljen«
Nemški državni tajn k za zunanje zadeve ?! Kiihlman je dne 9 t. m. odstopil. Cesar je njeg odstop sprejel. Vrg i so ga vsenemci, ker je v sv jern zadnjem govoru v drž zboru povdarjai, da > bila Anglija glavni vzrok sedanjo vojske, temv Rusija in da je z ozirem na sedanji položi j ne mogoče končati vojsko samo ca bojiščih brez ( pl&matičnih pogajanj. Ker je napravil poklon Ang! i in ker se je med vrstami izrekel za mir, se i? vs*ed ?egH vseiiemcem tako hudo zameril, da »o sklenili ga strmoglaviti. Organizirali so vihar pr» š njemu in sklicali zborovanja; najhujše pa so j » napadali v časopisju Napadi so postali tudi oseb» . VsenemSko časopisje očita Kiiblmanu, da je ob priliki sklepanja mirovne pogodbe z Rumunijo v Bukarešti obiskoval glaboglasne h še in se sukal v nečedni družbi. Kiihlman sicer toži časnikarje, > oprati se vendar ne more. Tako imajo v Berolinu vedno kako umazano zadevo, ki postavlja Nemi o v čudno luč. — Za Kuhimanovega naslednika se
imfn"'® anH»»»'! no. »o — IV ** -•!!•>»• >5" ' TJin*
Vojni cilji Nemčije. Nemški Usti pr:ohčujejG sledeče zahteve, katere bo baje Nemčija stavila pri hedočih mirovnih pogajanjih in sicer: 1. Nobenega i remiria, nobenega prekinjenja podmorske vojne, odbijanje vsakega poskusa za sporazum, dokler se le en oborožen Anglež nahaja na francoskih ali belgijskih tleh in dokler ne pridemo mi v Pariz ali vsaj predenj. Naši plaŠljivi sovražniki, ki računajo na a-meriško ; omoč, bi dobili z dogovori samo časa. 2, Združen e belgiske države, tako, da poleg samostojne notrane uprave ostane pod nemško vojaško in gospodarsko upravo. Samostojnost flamske dežele. Od-.stopitev flandrijske in francoske morske obali doli do Calaisa Nemčiji. 3. Odstopitev francoskih rudnikov Brievv in Loncrvvy Nemčiji. 4.' Francoska nadal-ie odstopi trdnjave Belfort, Tour in Verdun in vse ozemle, ki leži zapakipo od njih. 5. Povrnitev vseh nemških kolonij, ki so pred vojno pripadale Nemčiji, vfitevši KiauČau. 6. Da se ustanovi svoboda morja, ¡.'dstojii Angleška one dele vojne mornarice in posta-;e premoga Nemčiji, katere ta zahteva. Gibraltar iz* roče Aneleži Španiji. 7. Angleška izroči t&o svojo vojno mornarice Nemčiji, 8. Angleška odstopi Egipet s Sueškim prekopom vred Turčiji; povrh pa tudi še vse otoke, ki so preje pripadali Turčiji in ostalo o-".emre. 9. Takoj je izprazniti zavzete kraje v Grški in je obnoviti to kraljevino s prejšnjim kraljem. 10. Razdelitev Srbije in Crnegore med Avstrijo in Bolgarijo. ro natančnem sj ecijalnem dogovoru. 11. SVu-pne naše vojne stroške 180 milijard mark plačajo A-merika, Angleška in Francoska. Ta znesek se raz<-celi na imenovane države po pogodbi, ki bi označda levilo in obseg surovin, ki se nam morajo takoj poslati. 12. Nanosled ostane nemška vojaška okupacija zavzetega francoskega in belgijskega ozemlja dotlej, dokler se od sovražne strani ne izpolnijo vse točke te mirovne rogodbe. Stroške za to okupacijo nosijo naši sovražniki. — Iz teh več kakor pretiranih nemških zahtev je nač dovolj razvidno, da na skorajšen mir ni niti misliti, ker ga vsenemški vojni hujskači enostavno ne marajo.
139 milijard nemških dolgov. Iz Bero''na se prroča, da ima Nemčija dosedaj 139 milijard dclgcv, tt rej toliko, kolikor 5.0 ¡!red 20 leti znašali dolaovi \5eh evropskih držd,v. Do konca tega leta bo imela Nemčija okrog 160 jii!i;p.rd mark državnih «TloTgov , Avstrija pa okrog ".'H> milijard kron. ?
Nobenega upanja na skornjšen mir. ,Na "vojnem «vetu četveros-iorazumovih držav je "dne 5. t. m. izrekel angleški ministe'' Bonar Law svoje mnenje, da se bliža ura odločitve v svetovni vojni. Ako po preteku nadaljnih tren mesecev Nemčija ne doseže svojega vojnega cilia, poiem je vojna za njo izgubljena Nemčija sicer fažo s prstom na vojni zemljevid, toda pogled na svetovni zemljevid je mnogo važnejši. Kakšna bo neki uso la Nemčije, kadar bo no končani vojni izključena od svetovnega gospodarskega življenja? Nimam nobenega upanja na. skorajien mir. Vsi sovražimo vojno in zahtevamo mir. Toda mir 1 o prinesla samo končna zmaga.
Vojni svet če;/e>osporazumovih drža/. Pred dnevi se jo vršil v Vprsaillesu na. Francoskem vojni »vet vseh četverosocrazumovih držav, katerega »o S3 udeležili politični in rojaški zastopniki oirenjonih dr-Ipv. Sprejeti so bili razni važni sklepi. D asi ravno co bila posvetovanja s'rogo tajna, se je vendar izvedelo, da so sklepali na imenovanem vojneir. svetu o teliki svetovni olenz'vi protf Nemčiji in o gospodarskem boikotu ali bop; proti njej.
Wlisonorl vojni cilji. Predsednik Združenih držav Severne Ameriko Wilson, ie imel dne 4. julija govor, v kateresm je med drugim rekel, da se "Ameri-k<i bojuje za sledečo vojne cilje, ki se moča Jo baje
uresničiti, Še preclno bo moglo priti sploh do miru in sicer: 1. Uničenje vsakega samovoljnega vladarja ¡Q moči, ki more sama za-se in tajno motiti sveto* ui mir, in ako bi sedaj bilo nemogoče jih popolnoma u-niiiti, jih je treba potisniti na tla do dejanske brez-moči. 2. Ureditev vseh vprašanj, kot ozemelj, gospodarskih, političnih in vprašanj glede vrhovnega vladar stva in sicer na podlagi svobodnega sprejetja te ureditve po narodu, ki je pri tem neposredno prizadet, ne pa na ix)dlagi kakega dobička kakega drugega naroda, ki si želi kake druge ureditve v jsrvrho razširjenja vpliva ali vladstva. 3. .Privolitev vseh narodov, da se bodo dali voditi od istih .temeljnih nadet časti do prava omikane družbe, načel, kakorš-na veljajo za posamezne državljane modernih držav in sioer tako, da se bo vestno držalo vseh obljub in pogodb, da se ne bo povzročilo nobenih sebičnih naklepov in zarot ter da se ustvari medsebojno zaupanje na podlagi medsebojnega spoštovanja pravice. 4. Ustvariti se mora neka mirovna organizacija, ki bo jamčila, da bo celoskupna moč svobodnega naroda zabranjevala vsako kršenje pravice, mirovna organizacija, ki bo ustanovila razsodišče, kateremu se bodo morala predložiti vsa mednarodia nasprotstveu — Ta temeljna načela moremo združiti v eno »10 misel: Stremimo ¡>0 vladstvu pravice, ustanovijo* ne na privolitev vladanih in opirajoče so na organizirano mnenje človeštva. Teh velikih ciljev ni mogs-če doseči, ako se želje in načrti državnikov samo premotrivajo ter da se samo 1 oskuša iste drseči. Ur dejstviti se morejo le s soglasnimi željami mislečih narodov sveta, ki koprnijo po pravičnosti in upajo aa pravičnost. Lepo priložnost za dosego tega nudi »ir. Zaslepljeni pruski mogotci so poklicali v življe-sje sile, katere so malo poznali, sile, ki se jih, ako so bile vzbujene, nikdar ne more streti ob tla, kajti v njih se nahaja duh in končni smoter, ki sta neumrljiva in ki jamčita za slavno zmago.
V Moskvi so umorili nemškega poslanika grofi Mirbaha, ki je baje deloval na to, da pride Rušita popolnoma pod upliv Nemčije.
Iznlenjeno nemško poslaništvo v Rimu. V prostore nemškega poslaništva v Rimu je vdrlo povodera proslave zmage ob Pijavi več ljudi, ki so napravili precejšnjo škodo. Poroča se, da so med- drugim uničili tudi tri velike slike nemške cesarske družine.
Turški sultan umrl. Turški sultan Mohamed V. je dne 3. t. m. umri. Star je bil 74 let. Nov. turški sultan je Vahid^u Din, najmlajši brat rajnega Mohameda V. Rojen je bil dne 12. januarja 1861. — Ncvi turški prestolonaslednik je Abdul Medjid, sin sultana Abdula Azl5aT ki je bil leta 1876 umorjen-Nvvi turški sultan si jo nadjal ime „Mehmed V T."
S?»1
f*.
Obnovi naročnino! Kdor še ni obnovil naročnine za „Slov. Gospodarja'", naj to takoj stori„ ker mu bo sioer list ustavljen. Naročnina znaša za pol leta 4 K in se pošilja po nakaznici na naslov: Upra-vništvo „Slov. Gospodarja", Maribor.
Knezcnadškof dr. Kaltner umrl. V Sclncgra a je dne 6. jalija ponoči umrl solnograški knezonad-škof dr. Baltazar Kaltner. Vzrok poapnenje žil U-rorli cerkveni knez je bil star 74 let Knezoškofij-sko stolico je zasedel 1. 1914. Poprej je bil kmv zoškci na Koroškem. R. i. p
Duhovniške vesti. Prestavljeni so čč. gg, kaplani: Anten Somrek iz Šmartina pri Šaleku ta Sladkcgoro, Ferdinand 2gank iz Dobrne na Priho-vo in Ivan Vedečnik iz Vitanja v ŠoStanj. — Na novo nastavljeni so kot kaplani čč. gg.: Alojz j Ciglar pri Sv. Juriju ob ščavnici, Franc Hraste5j na Dobrni in Jožef škf ta v Sevalci ob Savi.
Visoko odlikovanje slovenskega vojnega kura-¿a. C. g. vojni kurat Bogdan Lendovšekl ki se nar aafa že dve leti neprenehoma na bojišču, je dobil kot tretje odlitoovaaije Signum laudis.
Zdravje cesarice Zite. Cesarica je bila zadnje dni bolna za influenco. Sedaj se ji je zdravje popolnoma povrnilo.
Ob priliki zlate poroke Matija Kovačič, posestnika v Grabohfgkem vrku pri Sv. Juriju ob ščavnici so darovali gostje za Tiskovni dom v Mariboru 25 K in za Rdeči križ 20 K. Hvala!
Poroka. V sredo, dne 10. julija, se je v Št. Ilju v Siov. gor. vršila poroka g. Ivana RoSkar z g. Maliko Gornik, Kot starešine sta bila gg. Her-zog in Kraner. 2enin je sin državnega in deželnega poslanca g. Ivana RoSkar na M»lni pri S . Juriju v Slov. gor., nevesta pa je hči veleposestnika in občinskega svetovalca g. Karla Gornik v Selnici ob Muri. Vrlima slovenskima novoporočen-cerna ob?'f> sirč3 i- i-.cb«5Ve/a --v,!
V	Jarenino! Kdor more, naj prihodnjo nedeljo, cine 14. julija, pohiti na Ciril-Metodovo slavnost obmejnih Slovencev v Jarenini!
V	Velehradu — 30.000 romarjev. Na letošnji praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda se je zbralo v Velehradu na Moravskem čez 3Q tisoč romarjev iz vseh delov slovanskega J i ga in severa. To romanje je bilo zajedno veličastna mantfo-eiacija za mir. Vsi 6eški poslanci so nagiašali prl-»adevanje sv. Očeta in našega cesarja, «la bi se »-tlenil čfanpreje miru
Slovenski otrok v slovensko Solo! Sloven&k» vdova nas vpraga: Ali smem jeseni vzeti svojega o~ tfoka iz nemške In aa vpisali v slovensko Kolo? —

11. julija 1918,
«liiiifcaoftl jstsuoiäliümja
SU-ftil, J«
i*	............P r»
Odgovor: Seveda I Celo Vaša sveta materinska dolžnost je, da to storite. Tako zahteva Vaša in Važih iirok časna in večna sreča.
Ciril-Metodova siavnosi v St. Petru v Medv. jB^iu se je dne 7. maja sijajno izvršila. Petje, deklaracije in govori so navdušili mnogoštevilno z; ra o občinstvo. Ciril-Metodova misel je misel osamosvo e-nia in ta misel se je globoko ukoreninila v srca n.;.-¿ega 1 iidstva
li«roški rodoljub za slovensko šolo v Mariboru Poslancu dr. Verstovšeku je poslal koroški rodoljub denar za slovensko šolo v Mariboru s tem-lo pismom: Velecenjeni g. doktor! Poziv v časnikih za ustanovitev slovenskih šol v Mariboru in inega okolici mi je do a del še posebno iz tega ozira, ker prosi darov ne samo po stotakih, ampak kar naravnost po tisočakih. Tako je prav! Velika reč zahte\ a velikio požrtvovalnost in darežljiviost. U;mm, da se Vam oglasi že na -Štajerskem najmanj tisoč iskrenih rodoljubov z darovi po tisoč kron. Tei časiiti vrsti bi se" še jaz iz Koroške rad pridružil z današnjo po-šiljatvijo prvega obroka, kateremu bodo po možnosti sledili še devet drugih. Ivan Globačan.
Ne prodajajte tujcem posesti! Po obmejnih o-krajih se je zadnji čas razpršilo vse polno tujcev s severa, ki plačujejo za slovenska posestva neverjetno visoke cene. Svarimo naše ljudi, naj nikar ne prodajajo Nemcem svoje rodne grude. Ce že hočeš prodati, jx>nudi svojo poset Slovencu. Naznani kratko-malo „Gos; odarjevemu" uredništvu, če iinaš ii ali na kdo v tvoji okolici kaj na prodaj. Nemec ne sme dobiti ne redi slovenske zemlje več!
Slovenski Invalid kliče Nemcem, Piše se nam: Nem «i in nemčurji, oouite previdni in ne delajte več za vojno, ampak za mir! V
Vas, jugoslovanske voditelje, pa > rosimo, delajte še zanaprej za mir in svobodo jugoslovanskega ljudstva, da bomo kmalu ali vsaj enkrut .-»iveli v miru in bomo z Nemci enaki. Nemci n nemčurji se bodo kmajlu spametovali, ali tedaj bode ->e prepozno, ker Jugoslavija že prihaja . . .
„Osmo vojno posojilo. Današnji podpisovalni uspeh pri šolskih zbiralnicah polit, okraja Maribor 614.800 K. Podpisovalni rok do 17. julija opoldne
Rok za podpisovanje 8. vojnega posojila se je na mnogokrat izraženo željo podaljšal do srede, dne 17. julija 191j8, opoldne.
Pritožbe o Rdečem križu. Dobivamo pritožbe , da slovenski starši na opetovana vprašanja o padlih, vjetih ali pogrešanih ne dobijo odgovora., četudi še priložijo znamko za odgovor.
Slarenski mestni otroci na dežela Kdor želi za čas počitnic sprejeti kakega slovenskega mestnega o-Iroka kot pastirja ali za kako drobno delo, naj piše „Društvu stalno nameščenih" v Maribora (pretsedn. prof. Voglar).
Čez počitnice na deželt. Šolske deklice v starosti 12 do 14 let želijo čez počitnice na dežel , kjer bi tpravljale lahka domača dela ali pazi e n i otroke. Kdor želi sprejeti katero teh deklic naj s j obrne pismeso na: Ravnateljstvo dekliške š(h v Mariboru. Kasinogasse 1.
Koder smrt hodi . . . Listi poročajo, da m v angleški armadi na 7ahodni fronti množe izpreob; nje-nja in da angleški lutrovci v obilnem številu prest"-".-ho v katoliško Cerkev. Doslej je bilo takih slu<-aj( čez 40.000.
Uspeh vojske. V glavnem odboru nemškega državnega zbora je podal višji štabni zdravnik Sc zen naslednje podatke glede vojnih pohabljencev Nemčiji: Med vojaki, ki se zdravijo v lazaretih, sposobnih 90% za službo na bojišču. Smrtni slučaji v- lazaretih znašajo komaj 1.2%. Dosedaj so odpus li (529.000 vojakov kot popolnoma nesposobne. Med temi je 70.000 težko pohabljenih in 1950 slepcev.
Delavska moč peša. Minister za javna dela toz Homan je nedavno obiskal severozapadne pv ■ govnike na Češkem. Dognal je, da je v prem r ,, kil- -vedno več delavcev zaposlenih, kljub temu j pada pridelek. Preteklo leto se je izkooalo v A-riji tekom prvih pet mesecev 69, letos pa samo le t>2 miliionov stotov premoga. Ako pojde celo leto takole .naprei, bomo letos izkopali 80—90 milijonov stotov premoga, manj kakor v zadnji dobi pred vojno. Dokler se prehranjevalno razmere ne izpremeni.;o, še ni pričakovati nobenega zboljšanja, kajti rovi v premogovnikih so docela zasedeni, delavci pa so vsled slabe hrane prešibki in ne morejo toliko izkopati kakor nekdaj.
• Vojaški dopusti vračajočih se vojnih v jetnikov. Z Dunaja poročajo, da ima vsak vjetnik, ko se vrne dr.mov, po odloku vojnega ministrstva z dne 9. junija načeloma pravico do (¡»em tednov dopusta, oni pa. ki prihajajo z ozemlja, katero je sovražnik izpraznil, i-a 12 tednov, izvzomS: one, ki so že pridelieni stot-nijam, za bojišče namenjenim, Ti dobijo povodom do-nusta s fronte podaljšanje na 12 tednov, istota*o oni, k; so dodeljeni žetvanim stotnijam. Ti morajo dobiti prln donnst šele po končani žetvi.
Izkaznico za kadilce so v področju mariborskega finančnega okrajnega ravnateljstva delili od 8. t. m. naprej. Kot tedenske množine so določene: za Maribor-St. Lenart: 12 smodk, ali 86 svalčio, zavojčka svalčičnega tobata, 2 zavoja tobaka ra pipo: za Celje (Mozirje, Sevnici, Ptuj z Ormožem, Red-*?ono a Ljutomerom, Bcsžftta, Rogatec In LaSii trg:
P, 27, % VA; za Konjice, Marbek, Šmarje-Dovje, SI. Bistrico. Cmurek in Slovenjgradeo: 0, 18, L Neenakosti v raznih založnih okrajih se bodo kasneje po naknadnih prijavah j o možnosti izenačile.
Tobakarji, ki ste i red 1. junijem oddali svoje prijave za tobak, pojdite te dni po tobačne karte k finančni straži, trafiki ali občini. — Kdor se še ni l rijavil za tobačno karto, se lahko zopet prijavi, a še le od dne 1. avgusta naprej. Tiskovine za prijave «r- dobijo v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 1 komad .-•tane 4 v. 100 komadov 3 K.
Obsojeni graški prekajevalci. Pred gra-škim deželnim sodiščem se je vršila te dni obravnava proti celi vrsti oderuhov, ki so osleparili ljudi za mnogo tisočakov. Prejšnji četrtek je obravnava končala in sodni dvor e izrekel nad prekajevalci obsodbo, po kateri so obso eni: Franc Osterer na tri mesece za-pora in na globo 80.000 K, Ivan iSinger na tri mesece strogega zapora, Rudolf Ninaus na tri mesece in 15 dni zapora ter na globo 20.000 K, Ana YV'ag-ner na en mesec zarora in na globo 10.000 K, Josip IJIlrich na. dva meseca zanora in na 2000 K globe , Viljem Agel in Josipina Osterer vsak na en mesec zapora, Agel j oleg tega še na globo 2000 K. Oproščenih je bilo pet obtožencev in obtoženk.
Radi podpore. Vprašajo nas: Ali starši, ki so dobivali podporo za svojim sinom-vojakom, ki pa je sedaj šel k poljskim orožnikom, še imajo pravico do -odpore ali ne. — Odgovor: Seveda imajo pravico, katere si nikakor ne smejo dati prikrajšati,
V Zavreti je 230 o «d p »dpisaio jugoslovanska deklaracijo.
trali, da mora sladkor nakazati pravočasno razdel]3-valnicam. Ta sladkor se sme rabiti samo za izdelovanje petijota. Cena bo 205 K za 100 kg več \ ožuja in dobiček trgovcev.
Nabavi»« si ročne mline, dokler je še Sas. Po-?**>• jih menda ne bo mogoče dobiti. Na Kranjskem ta n* Češkem is«, vsak kmet po droje žrraelj. Sne skran.ene za reaorvo y slučaju, da »e mu ene -cmrarijo. V „Siev. Gospodarju" inserirajo ra«ie rrdke take mline, danes n. p*. M* BOhnel na Bu-
Licitacija kenj v Radgoni se dne 16. julija ne
bo vršila.
Dopisi.
s
t
Cujte, kmetje! Gospoda ima dvojno mero. Znane je koliko so morale naše ženske trpeti, ko so v Ptuju ali Mariboru slive, hruško, jabolka ali druge stvari za kak vinar dražje prodale, kakor je bila določena cena. Zapirali so jih, kazni so morale plačevati, zraven pa so jim še na prodaj jx>stavljene reči zasegli. Seveda z raznimi grofi in njihovimi oskrbniki, ki pridelke nad vso ceno prodajajo, pa drugače postopajo. Cujte! Socialdemokratični listi priobču-jeio ta-le sodnijski odlok: „Stev. 6582-15. Gospodu namestniku držajvnega pravdništva pri c. kr. sodišču v ... V kazenskih zadevah zoper upravnike lo-v:\ gozdarje in oskrbnike velikih posestev rada inv viianja cen zna nastati potreba, da se zasliši tudi lastnik posestva (Gutsherr). Tak lastnik posestva se ne sme sodnijsko zasledovati, predno se ne dobi za to tuuradnega dovoljenja. Dunaj, dne 23. okt. 1915. C kr. državni pravilnik: dr. Lux."
Prostovoljna oddaja žita ie vj>eljana na celem Štajerskem. Cesarska namestnija obljublja, da bodo v občinah, kjer bodo prostovoljno oddali zahtevane množine žita, „po možnosti" opustili nadaljne rekvi-zicije. — V mariborskem okraju so se razun štirih občin (Verjane, Cogetinci, Ješenca in Smarjeta na Dravskem polju) vse občine izjavile za prostovoljno oddajo. Okrajno glavarstvo upa. da bo spravilo zahtevanih 120 vagonov krušnega zrnja skupaj. Okraj ti tako bil rešen rekvizicij. Ce bo le res!
Oddaja sena. Mariborski politični okraj mora, kakor so mu predpisali gospodje v Gradeu, letos oddati 500 vagonov sena, to je skoro polovico več kot lani. Teh 500 vagonov se tako-le razdeli: okraj SI. Bistrica 250 vagonov, St. Lenart 50, Maribor levi breg 120 in Maribor desni breg 80 vagonov, sena. Splošno se povdarja, da bo nemogoče spraviti toliko sena skupaj, ker ga ni. Otava bo pa tudi skrajno slaba, ker črvi podjedujejo korenine.
Domači mlini. Slovenski kmet nam piše: Krt se nam poroča, hoče oblast domače mline zapreti. —
Da bi kmet, ki ima kakih par sto kg žita na isto in veliko družino in ie zraven tega še z delom o^sijjan, naj nesel vsak teden mogoče 1—2 uri daleč ¿-akih 5 kg žita v mlin ? Tedaj si že doma petkrat ta zina zamelje in še druga gospodarska dela opravi. Mi slovenski kmetje radi oddamo odvišno žito in si ga na ljubo drŽavi in domovini odtrgamo od svoj;h ust, kolikor nam je le mogoče. Da bi pa nam grof ( Iary kar žrmlje pečatil, tako pa tudi ne bode šlo! Mi mor mo vstati že več ur prej kakor tisti nemški gospodje. Nihče jih ne nasanja tako na delo, kakor pa nas. Ako bi tisti gospodje vstali tako zgodaj kakor moramo mi in tako težaVnH«Ma 'opravljati (kakor je n. pr. košnja in mlačva), oh, kako bi jim dišala že ob tisti uri, ko še drugače smejo sladkto s-pati, skorjica trdega kruha. Pa ti gospodje tega ne prlpoznajo, da mora kmet v težkem delu več kruha jesti, kakor pa tisti, ki smejo na dan (ali pa celo le samo par uric) pokukati malo v kako pisarno. In še nekaj! Vlada bi tudi rada imela, da bi ji kmetje naznanili, kedaj bodo mlatili. Dobro! Vprašamo le: Ko smo se mi kmetje potili in delali, zakaj pa tedaj niso prišli na zrak? Takrat ni bilo vprašanja, ali bcš mogel toliko dela izvršiti, ker nimaš nobene pomoči. To jim ni mar. Mi slovenski kmetje smo Žrtvovali in še tudi bomo, kolikor je namreč prav, vse za našo ljubo domovino. Ali da bi se tako po živinsko ravnalo s kmetom, tega pa si no damo doj>asti od nikogar. Kmetje, stojimo trdno za svoje pravice!
Sladkor za izdelovanje petijota. Urad za ljudsko prehrano je v sporazumu s Poljedelskim in li-viančnim ministrstvom določil za Štajersko tri vagone surovega sladkorja za izdelovanje petijota. Nakaz sladkorja za zboljšanje vina se nakaže pozneje, ko ve ho moglo uspeh letošnje letine že .preoeniti z nefco ¡rotovostjo. Za nabavo tega sladkorja veljajo za ioH 3918 enaki predpisi, kakor v letih 1916 in 191*. -Urad za ljudsko prebrano je narofiil sladkorni c»n-
Maribor. Ko sa je v nedeljo zvečer peljal c. kr kletarski nadzornik g. Petrovan s kolesom z nekega lova, so ga na Tržaški cesti ponoči napadli i vojaki ter so mu s ¡silo odvzeli dragoceno puško.
Dogoše. Dne 13. junija smo pokopali blago zoro in posestnico Katarino Malier v 68. letiu Bila j s 38 let pridna in dobra gospodinja. 'Za njo žalujejo mož in tri hčere ter dva sina; eden je ravno doma na dopustu, France pa se še vedno zdrav že trete leto nahaja na fronti proti Italijanu. Kako si ga je mati želela videti, a ga ni bilo. Da se vidimo uai zvezdami. Svetila ji večna luč!
Jelovec pri Mariboru. Tukaj je umrl dne 1. t. m. najstarejši kmet tukajšnje občine Matevž Kaube. Bil je to mož stare poštene slovenske korenine in trdnega verskega prepričanja. Se kot bolehen, 78lelen Btarček je zahajal skoro dve uri daleč v cerkev. Poslednjih 18 let svojega življenja je prebival pri svojem zetu, kmetu Lovrencu Ciček, cerkvenem ključarju in občinskemu svetovalcu. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojni, je pokazal njegov sijajen pogreb, katerega se je kljub slabemu vremenu udeležila obilna ljudska množica. Blagi pokojnik naj počiva v miru!
Jarenlna. Zaradi nestalnega vremena prestavljena Ciril-Meftodiova s lav nos t v Jarenini se bo vršila gotovo prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. Sj ored Lo zanimiv; za petje bo skrbel mešan in moški z-Lor. Domačini in sosedje, pridite v obilnem številu; posebno nas bo veselilo, iče nas obmejne blovence Mariborčani posetijo v prav obilnem številu. Gcstje bodo oskrbljeni tudi z jedjo. Torej komur je za pristen užitek, naj pride v nedeljo v Jarenino!
St. Ilj v Slov. gor. Tovarnar Feuerlöscher še vedro ni zgradil tolipotrebnega mostu čez Mu:o pri , Murhofu." Zapreke sedaj ni nobene več. Saj je ves materijal Feuerlöscherju na razpolago. Upamo, dri to mariborsko okrajno glavarstvo vse potrebno ukrenilo, da bo promet čez Muro na tem prostoru zopet rdprt.
Sv. Andraž v Slov. gor. Na laškem bojišču je padel za domovino dne 11. junija 1917 četovodja Ju-r Vildin, doma iz Gibine. Padli je bi! zaveden Slovenec ter hraber junak. Odlikovan je bil s srebrno kolajno II. reda. jNjegovo zadnje pismo svedoči, da slutil smrt, ker se je ganljivo poslavljal od svojih domačih. Spavaj sladko v daljni tujini!
Negova. Pri tukajšnjem šolskem vodstvu se je podpisalo 23.000 K 8. vojnega posojila in sicer so podpijsali: Vinko Klobasa 13.000 K, Anton Klobasa 4000 K, Janez Bračič 2000 K, Janez Kegl, Ana Fe-konja, Ana Kukovec in učenka Helena Bračič po 1000 K. — Na Sv. Petra dan so tukaj pokopali 11-letno učenko Štefanijo Lorenčič. Pogreba Ijubeznjive deklice se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom in mnogo drugega občinstva, P. v. m.!
Sv. Peter pri Radgoni. Padel je junaške smrti na italijanskem bojišču dne 10. maja edini sin JožeT Kaučič iz Hercogberga v cvetu svoje mladosti, star le 25 let. Sovražna granata mu je odtrgala glavo in je tako hitre smrti daroval svoje mlado življenje na oltar domovine. Tako poročajo njegovi tovariši iz bojišča. Pokopan je pri kraju Camj>o Rosato v OKra-u Asiago. Zapušča svojo žalostno mater, kateri jo bil edina oporp v teh hudih časih. Materi naše odkrito sožalje! Tebi objokovani Jožef pa: O Bog Ti usmiljen bodi, milo Jezus naj Te sodi, dušo v večni pokoj vodil
Veržej. Pogreša se Alojzij Kupljen, sedlar iz našega trga in sicer že od meseca avgusta 1914. 1. Služil je pri 87. peSpolku, 3. oddelku strojnih pušk, vojna pošta 73. Ako se znajde kdo iz ruskega vjet-ništva, ki bi vedel kaj sporočiti o njem, naj naznani njegovi materi Mariji Kupljen v Veržeju, pošta Kri-ževci pri Ljutomeru.
Murščak pri Kapeli. Tonček Kegel, ki se nahaja v Avezzano na Laškem v vjetništvu, piše dne 'M. maja svojim domačim, da se on in njegovih 400 tovarišev-Slovencev, ki se nahajajo v tem mestu, zahvaljujejo avstrijskemu Rdečemu križu za darove, ki so jih sprejeli iz drage .iim domovine. Kegel je prišel v vietništvo dne 28. avgusta 1917.
Noršlnci pri Ljutomeru. Dne 15. rožnika je zadet od sovražne granate padel mladenič Matija Sa-traj. Bil je že od leta 1914 v vojni službi. Naj počiva v miru!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V proslavo našemu novemu častnemu občanu in voditelju naših tukajšnjih društev in vseh organizacij ie imela Posojilnica dne 16. ¡unija občni zbor. Ob enem je tudi obhajala desetletnico svojega obstanka. Delovali < i sojilnice nam je obrazložil njen načelnik č. g. Sagaj, kaplan pri Sv. .Tanžu na Dravskem piolju. Pokazalo «n je, kako lepo je napredovala, tako da že gre de-imrni promet blizu pol milijona K. Za vse. kar smo t a fco napredovali, se pa moramo v prvi vrsti zalmv liti njenemu načelniku Ö. g. Sagajn za tako vzorne In požrtvovalno delovanje. Posojilnico še sedaj vodi, Äeuevno je man odšel r dve uri oddaljeni St, Jani.
Ste»
V!.».*
V zahvalo za njegovo požrtvovalnost v blagor cele občine ga je tukajšnji občinski odbor imenoval v svoji javni seji častnim občanom, kojo diplomo mu je g. Supan Napast izročil na Občnem zboru Posojilnice. Ganljivo je bilo videti, ko so dekleta nastopila v šaljivem prizoru in nato prinesle ovenčano častno diplomo g. županu, kateri je nato v primernem nagovora se spominjal vseh zaslug, katere je žrtvoval sla-vljeneo v teku osmih let v blagor in procvit vseh tukajšnjih društev ter ga ie prosil, da se vedno rad spominja Sentlovrenčanov. Nato se mu je izročila časi: idiploma. Živel naš Častni občan!
Vurber«. Lisica nam neusmiljeno davi kokoši. Pri nekaterih hišah je skoro že vse pobrala. Prejš-n.i gozdar je skrbel za to, da so to nesnago nekaj ;ioi?irel,ali, sedanji direktor. Ki ie neprijatelj ljudstva, pa se za to ne zmeni. Zato pa ga tudi celi Vurber^
—	ne mara,
Cirkovce. V nedeljo, dno 14. t. m., bo popoldne do večernicah v društveni dvorani gospodarsko zborovanje, na katerem se bo govorilo o novem načinu rekviriranja zrnja ter razpravljalo tudi o drugih varnih gospodarskih zadevah. Vljudno se vabite vsi: gospodarji in gospodinje ter mladina. Pridite v naj-obilnejšem številu!
Slov. Bistrica. Čitalnica priredi v zvezi z Dramatičnim društvom iz Maribora v nedeljo, dne 21, julija (ne v nedeljo, dne 14. t. m.) t. 1. oopo!dno veselioo s petjem in gledališko igro. Natančen spored prinese prihodnji „Slovenski Gospodar." Vabimo vse Slovence slovenjebistriškega okraja k številni u-Heležbi j
Laporje. Končal je svoje mlado življenje Mart. Bukošek. Prehladil se j,e na tirolskem bojišču, isk >ti si zdravja doma; dolgo se je njegova izredno močna narava upirala bolezni, a ji ie končno vendar podloge! kot žrtev vojne. Dne 28. p. m. pa je umrla pridna žena v najboljših letih, Marija Olup. Da je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se jo udeležilo zelo veliko ljudi. Svetila jima obema večna InSI
Sv. Areh na Pohorju. Arehova nedelja se obhaja letos v nedeljo, dne 21. t. m.
St. Hi pod Turjakom. Na gostiji Janeza Kristan je nabral Prano Planinšec, cerkveni ključar, K bo.20 za slovenske oslepele vojake. V imenu našin revnih oslepelih vojakov najtoplejša zahvala nabira-telju in velikodušnim darovalcem! :Slovenci, naj ne mine nobena slovesnost, ne da bi se spomnili naših skupnih zadev!
Šoštanj. Licitacija konj v vojaški bolnici dne 14. julija izostane.
Gornjiffrad. Bralno društvo in Čitalnica vpri-aorita skupno v nedeljo, dne 14. t. m., popoldne po večernicah ob 3. uri ljudsko igro „Deseti brat" t grajski dvorani. Cisti dohodek se obrne t dobrodelne namen«.
Sv. Jernej pri Ločah. Tudi iz naše župnije se šalibog mnogo fantov in mož ne bo več vrnilo z bo-j £Č v ljubi domači kraj. K spoštovani družini Rakovi na Ličei ci je prišla tužna vest, da je sin Jožke Mne 17. junija umrl junaške smrti, zadet od italijanske granate. Z nadepolnim Jožkom je padel tudi četovodra Franc Pristovnik. Oba sta služila pri slavnem 87. pešpolku. Iz Inomosta na Tirolskem je prišla žalostna novica, da je v tamkajšnji bolnišnici dne 18. junija izdihnil svojo blaeo dušo Črnovojnik ■Jakob Steble, vsled bolezni, katero si ie nakopal na bojišču. Skrben gospodar ter zvest naročnik „Slov. ¡Gospodarja" zapušča žalujočo ženo in nepreskrbljene otrok. Svetila vrlim jugoslovanskim junakom večna luči
- i .i., i —«.———-------——_
Teharje. Naše izobraževalno društvo priredi v
nedeljo dne 14. julija t. 1. v prostorih g. šušteriča zabaven popoldan s petjem in govorom našega mladinskega organizatorja dr. Hohnjeca. Nastopi tudi mešan in moški zbor! Na veselo svidenje'
Dol pri Hrastnika. Slov. kat. izobraž. drnštvo priredi v nedeljo, dne 21. julija 2 predstavi in sicer; enodejansko: Strahovi in ljubezen Marijinega otroka, igro v treh dejanjih. Čisti dobiček je na menjen slovenski šoli v Mariboru. Pridite v obil nem številu!
Zibika. Simon Strenkl, bivši učitelj v Središču je 6. t. m. umrl na svojem posestvu na Tinskem.
—	Neurje vsaki dan; polja in vinogradi trpe; bolezni na grozdju se prikazujejo.
Stolovnik pri Rajhenburgu. Po dolgi in zelo mučni bolezni je, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal priden in- vz-gleden mladenič Franc Zakšek. Bil je član Marijine družbe. Prehladil se je na bojnem polju in zdravil se je v raznih bolnišnicah. Bog ga je poklical k sebi v 22. letu v cvetu svoje mladosti, dne 30. maja , ravno na praznik presv. Rešnjega Telesa. Pogreb se jo vršil dne 1. junija v spremstvu treh čč. gg. duhovnikov. Bog bodi tolažnik žalostne matere, očeta , bratov in sestric! Njemu pa Bog daj večni mir in pokoj!
St. Peter v Medvedovem selu. Nad vso žalostna usoda je doletela tukajšnjo učiteljico gdč. T i!; ko Tunkovo. Njen brat Janez je padel pred kratkim na Jaški Ironti, Idafciravno bi bil mora! že davno priti iiomovT ker je bil oproščen, a mu domače politične in vojaške oblasti oprostitve niso pravočasno dostav le. Kaše sožalje!
Razne novice.
Hnda nesreča. Na Dunaju se Je dno 8. t. m. popoldne v trgovini z orožjem Linsbauer vnel smodnik. Eksplozija je bila uprav strašna. Mrtvih je sc-0eni oseb.
V juniju zmrznil. Iz hrvatskega Primorja poročajo, Oa jo bilo tudi tam meseca junija izredno mrzlo in da je po bližnjem gorovju snežilo. - V Podhu-mu pri Grobniku je zmrznil kmet Nikola Rožič na polju pri svoji živini.
Življenje na Jugu. Leia 1910 je imela Dalmacija po ljudskem štetju 650.000 prebivalcev. Tekom zar dnjih treh l^t pa jo izgubila okrog 55.800 prebivalcev in sicer 39.000 vsled padanja porodov in 16.800 vsled povečanja smrtnih slučajev (največ radi gladu). Ce pomislimo, da v te številke niso všteti oni, ki so padli na bojiščih, potem moremo razumeti res strašni položaj, ki ga preživlja ta zemlja, ena najvažnejših vej našega jugoslovanskega drevesa, lokom te vojne.
XX Mhz ms? XX
Srsbrna o« najdena bliža p»»ta
je »t. Iij. Edor jo je izgsbil, na ■e »glasi pri g. Kat. Pelak, it Ilj x Slot. gor.	841
Lena salonska suknja » zamenja za živila. Tpraia se od 11. de 19. ■r«. Maribor, Šilerjeva »liea 26. ley», Maribor.	(61
Apno se r malem odda. Tegett-hof-9-a ceata 40.	840
____________11. julija 1918.
Kari Sinkovlieva udova, ključar' niiarja, Maribor, grad, Brandisg-2 se priporoča za novo naprav« in popravila vseh ključavničarskih
del, mstorjev. Poljedelski stroji se najhitrejše in najbolje popravijo.	668
Za »tralkl voziček v Maribora d'«m svinjsko msst Naslov v ujr&-▼i 81»v. Gosp. pod št 836.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
• i
Čebelar: Hvala za članek, Priobčili bomo še le tedaj, ko bomo imeli v rokah ves rokopis. A prosimo Vas: Ne tako dolgo! — Po do v a: Izključeno, da bi mogli sedaj, ko izhajamo v skrčeni obleki, priobčiti dopis, ki obsega 7 strani. Oprostite! — ' L a s t n i č: Tudi drugod je rekvizicija živine tako huda. Ce župan res tako postopa, imate se pravico pritožiti. — Oblaki: Pustimo raje revčeka pri mira S „Štajercem" je naše vrlo slovensko ljudstvio že ; davno napravilo obračun. — Z 1 a t o 1 i č j e: O de- ; zerterjih ne smemo pisati po Vašem vzorcu. — 2 u - \ pan iz mariborskega okraja: Odškodni- ; no za pot k predavanju profesor Peerza v nemški kar ' zini v Mariboru morate dobiti. Pošljite račun o iz- j
datkih na mariborsko okrajno glavarstvo. ________ j
T,r t«*ri«-t«vilk».
Urade«, 3. jilija 1918 83 85 60 31 33 Liuo, 6. julija 1918 36 51 S9 12 4
j
____
------- i
Posojilnica v Slatini pri Sv. Križu ima svo ! redni letni občni zlor z običajnim vsporedom v nedeljo, dne 21. julija 1918 ob S. uri popoldne ozir. ob 4. uri v »Društvenem domu«. — Načelstvo
Cement in apn» na vagone razpošilja tvrdka Alaia Ot. Maška, Praga, Našle 519, telefon ME8. Naslov za krz»jav»: Maška-Uhli-Nus-le, Praga.	858
LEP SPOMIN!
Doprna slika v naravni velikosti
se Vam pošlje, če Mi pošljete fotografijo. Possetek popolnoma podoben. Ceaa C 22' —. Prosim naročila na Mark» Bmst, tradee, KlorterTissg. 29, Partere. 884
Dam podplate za iivila. Harmet, Maribor, Weberga8e 1. II. nadst. čez hodnik.	388
Izgubila se je zlata broša v obliki 20 K zlata % okvirjem od Narodnega doma do Tegetthof-ove cea. te 63. Pošten najditelj naj odda proti d»bri nagradi. Tegetthof ova eesta 53, Maribor.	861
D-o trdi postelji in dva vložka, divan, umivalna miza se zamenja za Špeli ali draga živila. Maribor, Glavni trg 18/11. v». 7. 860
Glav,:» zastopstvo nižjeavstrljalte. deželna zavarovalnice v Mariboru, Gosposka «lica 38 prevzema za varovanca
na dtžSvetje, za sinčaj smrti, lontae, Ijadsko, nenadno,
m škodo pri vodovodih in droga
zavarovanja.
Sprejmejo Be vešči potiiki is jorai zastopniki.
Sveže be o apno Be dobi te dni prt tvrdki K. C. Pickel, Maribor. VolkigartenstraBe 27.	88f
60 K nagrade dam onemu, ki «ž spetoči, kje je Antonija Modio begunka iz Gorice stsra 56 let nekoliko slaboumna. Odšla je nea nano kam od doma 31. maja t domači obleki. Ivanka Peček, Nova vas 74 pri Ptajn.	88i
Žveplo za sode 1 zavoj 20 kosov K 7'— ima v zalogi A. Krepek, Maribor, Bismarkstr. 19. 888
Oznanilo. Alojz Kosi, usnjar pri Mali Nsdelji naznanja, da ne sprejme nobene goveje kože v delo dokler bo vojna. Tudi tisti, kateri m prod prepovedjo prinesli, si naj surove kože odnesejo. 88C
Ëua beoed» rane H' u1«
j lOC	XX
i	Kupujem kamne, janež, sube gobe,
]	stan brnel', sni o aadie, itd poz-
|	nejo želod in lešnike I aa Kopu
j	šar, trg. in gost. v Ššiaajn. 8 -5
Kupim gozd v mariborski okoliši v oajk-ajšem žssa. NaBlov spravi pod „Gozd 862" i
Sadni mlin. Kd«r bi ga imel na
proriaj, ie tudi stsreg» v d.ihrea stanjn.N a ž>ljo S3 plača tudi z živili. Po; ud '6 na upravo tega lista pod „GorenSek št.
Kupim kišo al posestvo. Ponudbe pod „Takoj št. 8 6- na upravo
Kapi se takoj ali v je je» i mala kida i vrtom, oz<roma malo posestva v bili.ni Celja ali v Savinj ski dolini eb železnici Pogodbo »prejema: Albin Jliknš v Žalen. 8p. Štajersko.	d<>e
X i*roda : X
i a
Proda se novi «erk^eni tepib Ve-l.kost: 183 trn X 183- Več novo
žapnijski urad 8v, Stefsn pri Smar-_ _ 862
Hiš», najlepši prostor za vsako obrt primerna, 2 minati od tovor nega koMvtra v Mariberu Pro da se pod lahkimi pogoji. Več pove J. Selinfck, Nidvojvoda Ev«e na cesta 6 , Maribor._857
Knevprtžni v»* in Beka-i Par0' opremoe ep-"®, 1 par augUško i prave se proda pri Franc ierk, sedlar, grad (Burg), Mar bor 846
Proda se salonska suknja skor» nova za moi»ega g-ipoda. Krojač Folger, Maril>or, Koroik* cesta 19.	R48
Proda se otročji iportni voziček. Maribor, Bismark-ova cesta 14, Pnšaik.	844
Hiža za obrt v sredi«! Maribora t lepim vrtom se po remi irola. ) Vprašanja na npravništvo „Slov. | Gosp.« pod .Hiša št 816."
Beeimalns tshtnleo od ISO do 1000 : kg. Kakor todi teht ie« sa naglo ! rabo, na vsak kraj -roda Frane ftnider, Cesta na Pobreijo št. 8,
' Maribor.	807
i ^ ..... _ . .
' Imam ia kamnoloma Doaačke gore vsakovrstne mlinske kamne na prodaj. Tudi trmlje «a domačo rabo. JoW Planina Bogateč 8ta-iersko.
Učeneo se s rej m o takoj proti pla či'u pri g Koren A, kovaški noj ster, Smiklavž, H«če.	858
Deklica smožna obeh deželnih je
z k«sr v besedi in pisavi, ki ima »e elje do prodaje čevljev in ga hnterijtke.a blsga, dobi stalne mesto. Vsa oskiba v hiši. Pošte ,oi glatni pogoj Ponudbe z zahtevki plačo n z fotngrsfljo se naj poš ljejo ,R»hitoffrerei*'', čerljar«ki m»jstri, Celje.	85«
Sirejmo se oskrbnik (za graščino na Sp. Štajerskem,) ki je bil v te lastnosti že zaposlen. Pismene po nu ibe z »aveiko plačiinega zahtevka in doeta mogočega tstopu je vposlati na upravo .81. Gosp. pod št. 848."
oprajme se hišni hlapec ki je spt-BO*>en sa kmetijska dela in prijatelj živ n« ter re-la Letna mezda poltg hran«, do 1200 C. Vsto;> takej. Ponudbe z na>idbo dose daa)«e dlažbs in zthtevka na g. Kamenšak, kmetija ia hotel v D.-.brai pri Celjn.	842
Ekonom, absolvent, sadje in vina
rske šole išče slnžbe. Naslov v
uprav; pod št. 817.
Natakarica se sprejme takoj. Go »t lua „pri zamoi-eu", Ptuj, Omv ška eesta 8.	855
Friderika Tomažič naznanja r svojem in v i«enu svoje hčerke Micike, vsem sorodnikom, prijatelje« in inancem, da je preminul njeni ^skreno ljabljeni soprog i žirom a oče g.
Anton T@milil,
rač. podčastnik
kateri je v nedeljo dae 30. junija po dolgi mvčni bolozni «previden s sv. zakramenti umrl v vojaški bolaišnioi na Dunaju.	845
Sv. Marjeta niže Ptuja. 6. julija 1918.
mmmèmm
t
Za obile dokaze srčaega sočutja ob priliki smrti naiega ljubega, dobrega, aepozab nega soproga, ozir. očeta, zeta, brata in strica g.
Janeza Scherag
ki imo jih dobili cd v«eh strani, za lepe ven-oe i» Sterilno «prenstvo pri pogrebi dragega pokojnika izrekamo vsem, posebno še čč. dn-horščiai in pevsk. zboru, obč uradu in uči-toljstvu mašo najtoplejte zahvalo.
Kaienica, 28. junija 1918.
D bra kuharica se sprejme teko; pri samestomsm zdrami tu v trgu na Štajerskem. Plačilo po dogovora. Ponudbe ped „kshariea 840' na upravo SI. Gusp.
Tri vlnlčarje vsakega s 4—i de lavskiui močmi sprejmem prêt dobromn p aeiln Zg asi naj se v Fismu pri Fraae >'ise:nik 837
Iiče se uienka v trgovino meša n»;a blag» pri g. Pavel Kvšeeina na GomOskem Prednest imaio tiste, ki imajo dobro šolske spričevalo.	843
Žalujoče obitelji: ri '-.r Scberag, Mariascheg in Gro ek.

89»
r 4 .. /- y
XX	. XX
t Trgovski pomočnik mešane stroke r Išče službo Franc ^olob, Sočno, p. Laporje pri Poljčanah.
T-toj sprejmem pridno in zanes liivo kuharico, ki pomaga pri do-mučeui uel t in ramme tudi vrtna dela. Raznmeti mora slovensko in utm-ko Pliča ia hrasa dobra. Poendtj« s P«pis »pričeval g<s-p«.j iv«rs v Ljat-mern. 831
Hta eiša pobožna deklica a dežele se išče v gradu plemenitaške rodbine kot pnstrežkinja. Starost 8o—40 let. Oglisijo se naj same t-.be. ki so idravo in še niso slašile PontiTnict naj prinesejo nrivnnstno spričevalo od g. župnika in priporočilo župnega ura 1 da Pisma se naj pošljejo na: Hed j vika Schveiger, Viaiea pri Ormo-žm.______ _______ (18 Kienr.) !
Pridnega pomagača, če tudi neko ! liko invald, spreime M t tej Bre t gant, kovač v Orehovi vasi, pošte 81 i > niča pri Mariboru.	824
Nagrobno »pomenlko priporoča kamnosek Koban Fraae, Bače. 667
ZAHVALA.
Porodom prebridke izgube našega pre-ljabega očeta i» »taroga oieta, gospoda
MATEVŽA KAUBE
se tom polo« priirčno zahvaljujemo vsem, ki go izkazali ljubav ob bolezni in smrti na&ema predrsgomu rajnkemu ter ga spremili na zadnji poti.
Zlaati se lakvaljujemo ylč. gosp. župniku v Karanid, oenj. učiteljstru, pevskemu zboru ter vsem, ki so dragega rajnega spre mili r tako obilnom številu h zadnje«u počitku. Dragoga rajuega pa priporočamo v mo litev in blag spomin.
Jelovec-Kamnica, 6. julija 191».
Lovro in Neža Čiček. Janez Kanbe.
isftiajateij in založnik: Katoligko tiskovno društvo.
Odgovorni urednik :i Franjo Zebet.
flTfck tiskarne sv. Čim» t Maribora*
Po našem umiku >!, Piavi z desr.c_;i r:i i bre^, o katerem poročamo obširno na "drugem mesu;, so začeli Italijani srdito napadati naše postojank ne le ob Piavi, kjer skušajo priti na leu breg, ampuk tudi i ri Asi: mu, kjer se jim je i osrečilo zavzeti naši gorski postojanki Gol del Rosso in Mor,te Val- j beUo.
Francosko bojišče.
Na Irancoskem bojišču razven artilerijskih bojev ob rekah Aisne in Marne ter skrajno hudih zračnih bojev nobenih večjih vojnih dogodkov. — Nr. francoskem bojišču se nahaja sedaj eden milijon a-merigikih čet.
ll&ll p^liticil^
Žalostna obletnica. D!ne 28. junija je bilo 4 leta tega, kar je padel, zadet od zločinske roke, bivši naš prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdi ji and. Bil je strašen dan, tisti 28. junij lota 19141 -^o je prišla brzojavka iz Sarajeva, da je prestolonaslednik s svojo soprogo mrtev, je ves jug sprele-lelo grenko čuvstvo najgloblje žalosti, silnega ogorčenja, morda tudi obupa. Tu na jugu so bili vsi pogledi vprti vanj, vse smo pričakovali od njega. Večna ogroženi v svoji narodni eksistenci, zaposleni v malenkostnih narodnostnih bojih in parlamentarnih prepirih, smo upali, da pride z njim na prestol mož, ki bo znal s široko in močno kretnjo končati avstrijsko mizerijo. Tedaj pa je prišel dan 28. junija in — nadvojvoda Fran« Ferdinand je za viedno zatfenil Ožil.	<'	:
Državna zbornica sklicana. Državna zbornica je sklicana na dne 16. julija. ¥lada je zbcrnici že predložila državni proračun za drugo polovico te kcčega leta. Državni zbornici bo tudi predloženih več nujnih predlogov in interpelacij. •
Gosposka zbornica sklicana. Gosposka zbornica je sklicana U di na dne 16. julija. Tokrat bo baje tudi v gosposki zbornici nekoliko živahnejše giba nje.
Zopet dvojna mera. Grof Çlary še vedno meri
pi avico na Štajerskem z dvojno mero. Za zadnjo nedeljo je bil dovoljen shod na jezikovni meji v Travniku, a prepovedan je bil shod v St. Juriju ob juž-železnici, torej popolnoma v slovenskem ozemlju.
Nji Iranskem je bil shod dne 23. junija prepovedan. Kljub temu je našlo ljudstvo priliko, t!a izrar zi svoja Čustva za jugoslovansko gibanje. Misli s® ne dajo prepovedati. Narodno ženstve je nabralo na Vranskem in okolici za slovensko šolo 2486 K, nai-1 'Ijši dokaz žive narodna zavost. ondotnega naštga ljudstva«.
Shod v St. Jurija ob |už. žel. je bil prepov» dan. Na shod je prišlo več tisoč ljudi, Drameljčari na krasno okinčanem vozu. Navzoči so bili pos lanci dr. Korošec, Pišek, dr. Verslovšek. Ogorčen je, a tudi na/dušenje je bilo veliko.
Na Ogrskem so se vršili prejšnji teden veliki ' delavski nemiri: nastopilo je tudi vojaštvo. Več oseb je bil» ubitih, veliko ranjenih. Stavka je bila razšir-,ena po celi deželi, tudi listi niso izhajali. Vojaške in civilne oblasti nastopajo zelo strogo in v mnogih obratih se zopet dela. Delavstvo je šlo v boj predvsem radi volilne preosnove, za katero ga hočejo c.r goljufati, i:: zaradi slabih plač in prehrane. Zahteva odločno, naj se skiene mir.
Na Ruskem je na vseh straneh vzpla; olala — 1 piotirevoluoija! Vsepovsod se dviga ljudstvo in meščanstvo, 'da, vrže boljševike. Boljševiška vlada je u-krenila naiostrejše protiodredbe s nrekim sodom, Nn čelu vojaškega gibanja proti boljševikom korakajo čcško-slovaške čete, lei so osvojile Vladivostok in ce-!o vrsto drugih večjih mest. VîÎIai k < ->/ Mihael je pobegnil iz Perma, se postavil na čelo protirevoluci-ionarjem v Omsku in izdal na narod oklic, v katerem ponavlja s,Vjo:o odpoved na prestol in prepušča odločitev o vladni obliki v Rusiji saboru zemstev. — Boljševiški mornarji so izročili Nemcem črnomorsko vcjno brodovie. — Zadnjo dni so kn/Üu ve--,!'. da ¿o boljševiki ubili carja Nikolaja, kar pa baje ni res.
Lojd Zorž o vojnih smotrih Anglije. Angleški minister Lojd Zorž je v svojem govoru dne 27. jun. ■ v Printers Pension Corporation, kakor poroča „Time's", surovo psoval Nemčijo. Rekel je: Gorje kugil Korist omike in Človeškega plemena zahteva, da Jo razkosamo. Ne smemo dov.iatiti. »n svet ,ie sme i.'neii da se kuga vrne, da zatemni življenja milijonov (n aniči domove milijonov. Te je, za kar se vojskujemo.
List ..Daily Mail" ptga, kako« : oroŠ* *&re<ypcmd. , urad \z londona: Državnemu ttjniku dr. Kiihlman-n« lahko odkrito.-.rfno povemo, io ne morejo Nemci konfeti vojne z vojtSkimi «redstv*, j« to mogoče za» vesKiikom in hrlojo lo tudi doseči. Navoočnoet 900 ♦feol Anic	▼ Franciji in zmaga generala Dia-
za rm Beneškem dokazujeta, 8ll raepola^nmo z mofc-jo an to. Nor*«»» i« odprta lo »n» port: Vrnejo noj se v svojo deJ&Iö, plaèajo naj Sïodo, ki so jo storili te naznanijo naj jamstva, ki JIH hoioJO nuffiti, d« et zarv.irujfc istrt prod ponorfhtfjo «lih idio«tn|ov, kor , fafbr j« reiel Wilson, no morswo sfprf|»tt flwtoftt so-daojiS mogotec « \tojäÄü zj§ fmmtro *	for
r>flf oflstofa.
Asgleški delavci m vojsko proti Nemčiji. Na Angleškem so pretekle dni izvolili nov dižavni de lavski izvršilni odbor. Izvoljeni so skoro a&mi pri ataši »trnje, ki zahteva, naj se vojska brezobzirne nadaljuje tako dolgo, dokler ne bo premagana pra ska vojaška sila. Delavci izjavljajo, da j»m je flub-še sedanje vojno stanje, nego pa biti pod oholim nemškim gospodstvom.
Zvest služabnik. Danes je preteklo 25 let, odkar je v tiskarno sv. Cirila v Mariboru stopil v službo kot sluga in raznašalec naših časopisov gospod R. Usar. Zvestemu služabniku kličemo vsi: Se na mnoga leta!
Pisarna 8. K. Z. združena s Poslovalnico slovanskih spodipeštaerskih poslancev se nahaja v Mariboru, Koroška cesta št. 5, I. nadstropje. Pisarna .¡«¡e članom S, K. Z. pojasnila v vseh vojaških, u-nravnih in oavčnih zadevah, sestavlja prošnje za vojaške dopuste, oproščenja itd.
V Jarenino! Prihodnjo nedeljo se vrši v Jare-nini večja Ciril-Metodova slavnost z zanimivim sporedom Slovenci in Slovenke! Pohitite ta dan v našo obmejno trdnjavo!
Slovenski mestni otroci na deželo. Kdor želi za čas počitnic sprejeti kakega slovenskega mestnega o-froka kot pastirja ali za kako drobno delo, naj piše ..Društvu stalno nameščenih" v Mariboru (predsedn. prof. Voglar),
Podpisovanje 8. vojnega posojila podaljšano. Fi nančeo ministrstvo je odredito, da je podpisovanja 8. vojnega posojila podaljšano do srede, dne 17 julija 1918, do 12. ure opoldne,
Alfeum 87. pečpolka se naroča pri uredništvu »Albuma 87. pešpolka« v Celju. Za Maribor in o kolico sprejema naročila tudi prodajalna Cirilovc tiskarne. Album bo izšel v slovenskem in nemškem jeziku.
Ob oblekici jugoslovanske deklaracije je darc-valo Pacinje pri Ptuju za slovensko šolo v Mariboru 127 K, Podvinci pri Ptuju pa 176 K,
Proti roparskim tolpam. Iz Kandje na Kranjs kem (Df lenjsko) nam piše prijatelj: V Vašem listo čitam »Zopet roparji.« Svetujem tolo: Županstva naj prosijo okrajna glavarstva, da naj se «kloči dan za štajerski glavni proge n in dva dni potem še zaprogon. Pri teh se mora vsak, kdor ne del& ali se brez kkaza okoli klati, zapreti. Občine bo ¿o moralo zraven pomagati, da se napravi red — V vaseh naj se upeljejo ponočne straže od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj. To Vam svetujem kot bivši orežniški stražrrojster. Stražam naj bi se ta di dovolilo nositi orožje, seveda je zraven paziti, da se kdo ne poškoduje.
„Kurent." V Ljubljani je začel izhajati humo ristični list »Kurent« s slikami. Naročnina znaša za celo leto 20 K, za pol let* 10 K, za četrt le ta 5 K, posamezne številke 1 K. Naslcv za do pise: Kršževniška ulica 19, za naročnino: Križev-niška ulica 9, Liubijaaa.
„Cesar Karel I." je naslov lepi trdovezani knjigi, ki je izšla v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju. Za slovensko mladino priredil dr. Ivan Ška-berne, c. kr. ministerijalni tajnik. Knjiga opisuje cesarja Karla, cesarico Žito, njuno mladost in življcn-ske dogodke. Knjigo krasijo lepe slike. Naroča se v .,o. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju." Cena ni označena. Knjipo, ki se bo gotovo dobivala tudi v knjigarnah, toplo priporočamo!
Oprostitve. Iz poslanskih krogov orno dobili pojasnilo: Zaoirgence v oprostilnih zadevah je potrebni) i. ime (natančno): 2. rojstni letnik: 3. šarža pri vo iakih; 4. ako dotičnik že služi, ali je dodeljen že ka kemu oddelku, njegov natančen vojaški naslov (zad-nii, oziroma za Časa vložitve prošnje): 5. kral (vas. občina, okrajno glavarstvo, dežela( pristojnosti; 6. ako je dosedaj že oproščen, termin, do katerega je oproščen, dan in številka dotičnega odloka., ozirome prepis odloka samega: 7. dan in številka, pod katero je šla prošnja in od katere "oblasti (okrajno gla varstvo, deželna vlada itd.); 8. na katero ministrstvo e šla prošnja; 9. posebnega uvaževanja vredne okoliščine, radi katerih je oDrostitev v javnem interesu potrebna. Ce ni teh podatkov, je posredovanje težko ali pa popolnoma brezuspešno. Kajti v takem slučaju pride k nerešeni prošnji še urgenca, to je tudi ministrstvo ni more takoj rešiti; delo se ko-niči, us> eha na ni. Prošnje rešuje domobr. ministrstvo. One prošnje, ki gredo na poljedelsko minda r-stvo, se odstonajo v končno rošitev domobranskemu ministrstvu, Ako j« dotičnik na bojnem polju, odloč» o zadevi vrhuteaa št armadno poveljstvo. Enako pri fostnikih. Pri ro:stnih letnikih 1898-1894 oproatitev ni dopustna. Prošnje zu oprostitev morejo vlagati 1» intoresenti, njih domači, obilne «J1 kaka drugA javno oblast. Poslanci neposredno tega ne morejo ston-fl. r«to volja tudi glgfli proSenj za dopuste, (Te so p«flHjejo najbolj« na pristojno pffvoljstvo, fatorom« jo doličniB podrejo». Dopisi, ki n« vstrezajo tem pogo-joio. ostanejo nersSent. % rprafisranjei» «o tsT« 3o-yiSO SO «gubi Toliko fawo in nsnoli» »ri stvari so*u Opoaaiia«io na «florefilnio opasik« pp^eboio gfrwpodo iupano ta oKžfeeto tajnike, da v in ter «m st» ort lo pojasnijo vsem Jh to rosi ranim.
Krivico pri rekvlriranju živine. Pisarna S. Z. in naše uredništvo dobivata dan za dnevom pritožbe o krivicah, ki se delajo pri rekvizioijah žp \ine. Tako nam poroča neki mali posestnik iz bre-iiškega okraja, da so tam baje Župan in občinoki odborniki sklenili, da bodo to pot rekvirirali živino pri onih posestnikih, ki imajo le po eno živinče. češ, čemu bi jemali živino le takim, ki imajo več glav. Ce e temu res tako, potem so to uprav obžalovanja vredni predpotopni nazori, a tucii naravnost proti zakonitim predpisom, ki pravijo izrecno, da so morajo varovati kočarji in mali posestniki. Kdor ima več živine, gotovo ložje tr:>i, nego oni, ki je ima manj, Iz Homca, občine Kokarje, pa nam piže Neža Kolarič, da so ji meseca marca vzeli novomolzno kravo od sedem tednov starega teleta, a sedaj so jej vzeli zopet drugo novomolzno kravo od pet tednov starega loleta. Vso zimo je njen mož, ki je tedaj še živel, nodil od kmeta do kmeta ter iskal krme, da je preživa! svoje tri kravice, a sedaj so vdovi vzeli in zamenjali dve, da jih moizejo drugi, dofeim so njej pustili ono bolno kravo in dve neoddojeni telički, s katerima si ne more pomagati. Vse te in neštete krivice se dogajajo, ker se okrajna glavarstva nič ne brigajo za to, da bi se nakupovalci ravnali po predpisih. Ti delajo po svoje, a pritožbe ne pomagajo vse nič. Iz ptujskega okrajnega glavarstva piše nekdo pisarni S K. Z.: „Kaj mi je storiti, kam naj se obrnem, ker tukajšnje okrajno glavarstvo se nič ne ozira na priti žbe." Tako se "odi tudi podrnt,'! okrajnih •glavarstvih. Vse pritožbe ne pomagajo nič. Ne pomaga ne sklicevanje na z|ak.onite predpise.
Samo da spravijo vkup predpisano število živine, če se godi pri tem ljudstvu še tako velika krivica, kaj njim mar? Toda mi kličemo tem golspodom:
Posebno modrost je skuhal ne-k' nakupovalec tam okoli Juršincev. Ta jo je namreč pogruntal, da se štejejo tri svinje za eno kravo. Kdor ima. torej tri svinje, mu pobere vso govedo! Ta nakupovalec bi prav res zaslužil posebne vrste odlikovanje! Ali naj kmet molze svinje? Ali naj vpreže svinje, da mu bodo vozile?
Ilekvizicija živi««. Na razna vprašanja odgovarjamo ponovno, da se mora v smislu predpisov pri rokviriranju živine odvzemati živino najprvo iz hlebov, kjer je več živine, a varovati kočarje in malo posestnike.
Wie(lerwohl, rodom Kranjec in bivši podčastnik, e dobil v Forminu od šestih skrajno razburjenih oseb tri smrtne udarce po glavi. V kolikor je bila ta ljudska razburjenost utemeljena, naj pokaže i est dogodkov, ki so se pripovedovali pred maribo®' slcn poroto: Občinski svetovalec J. je izpovedal, da je Wiederwohlova komisija že prvo popoldne dne 3. januarja t. 1.. spravila skupai 10 centov žita, Pri hiši M., kjer prejšnja komisija ni ničesar zapisala, je kontrolirajoči Wiederwohl dne 4. januarja dal zasedi 75 kg Žita (ki jih je ptujako okrajno glavarstvo dne 11. jaguarja vrnilo!)., Pri tretji hiši je Wiederwohl ušenično moko, Čeprav je imel s seboji dve tehtnici, kaj* na roko meril. Na obupno vprašanje kmetov, kaj bodo sejali, če jih ohere komisija za toliko, se pa je \Viederwolil odrezal: „Pa sejajte šoder!" Materi, ki je javkala, da ne bo mogla prehraniti otrok, je svetoval: „Pa podavi otroke!" A glede kmetskih želodcev je bil mnenja: „Paver naj le žre plevel" „Straža" piše o tem dogodku: Danes triumfira prekanje-nost, zvitost, premetenost . . . Geslo se glasi: Jej, pij in bodi dobre volje! To je vsakokratna razlaga življenjske modrosti v dolgi vojni. Iz te gredice je vzklil tisti odurni tip človeškega bitja, ki mu pravimo vojni dobičkar, odtod listo vedno mučnejše otope-vanje ženskega čuta za svojo čast, odtod stopnjevano pijančevanje in tatinstvo v najrazličnejših, žal tudi mladinskih vrstah, odtod večja mržnja do dela in pa rastoča napetost med meščanom in kmetom. A še en, vesele ši pojav v novem ocenjevanju dobi bi bilo o-meniti: podvojeno ljubezen do zemlje, do zemljice-rcdnice vsega, kar je živega. iS*i več „proklota", Kakor je že bilo slišati v polpreteklih časih, ampak zopet „Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiS!" lo ta pomlajena ljubezen do matere nam je tudi v stanu odgovoriti na vprašanje, zakaj kmetskega človeka spreleti groza in zona ob besedi, ki jo je rodila vojna, ob besedi — rekvizicija. Vse to moramo i-meti pred očmi, če hočemo razumeti in razsoditi tolminski „slučaj." Uradni rekvizitor s papirnimi akti na eni, na drugi strani pa za svojo in svojih otrok prehrano trepetajoči kmetje."
Prodaja sena v košnji je po novi odredbi dj> vol.ena, toda posestnik te«a mora naznaniti oddano košnjo okrajnemu glavarstvu in mora navesti itat kupca (najemnika) in množino pridelane«» sena. Ku-ueo (najemnik travnika) mora dobiti za prevoz sena potem dotičnega županstva prevozno dovoljenje, ki go izda poslovalnica za suho krmo v Eggenbergu pri Gradcu, Opozarjamo na to naša žu; anstva, po-pootnike travnikov, ki so oddali svoje travnike v najem, ali ki so prodali samo košnjo in kiupce takjii Iteienj. oziroma najemnike travnikov. Brez prevoznega (iovoijenja se ne sme kupljeno seno prepeljali , fo^ bi s« sicer lahko zaseglo in odvzelo. Kmejtski JripifD lahko zabrani, da meščani ne zvozijo svojega •ou« ur mesto.
Stotam* si ročne mline, dokler jo še čas» Pjb tioto jih morada ne bo mogoče dobiti. Na Kranjski» ia ma Ca&ktai ima vsak kmet po dvoje žrmel]. Hr# ta» ciM*a$MM m rezervo v slučaju, da se mu en*
Spcm
«iîhvmhki mmmmm*
Ii í*li|a
pokvarijo. V JSIov. Gtospo®srju" inseriraj« raene tvr.dko taEo adlno, danes 11. pr.. M. Bohnel I>t-naia*
Tečaj e» vnovčevanj« zelenjave, mariborski deželni vinorejski Soli se vrSi t dneh 22, in 23. julija tečaj za vnovče vanje sadja. Priglaša se pri ravnateljstvu tmonovianega učnega «arvoda do dne 17. t m, r
Nove cene «a žito. Pšenica, rž in pira 55 K, ječmen, oves, proso, koruza 50 K, ajda 100 K, grah 120 K, leča 150 K, jedilni iižol 100 K, Konjski bob SO K, zadnje žito 50 K, koruzni stroki 15 K, krmilni grah 60 K za 100 kg. Nagrada za do dno 15. julija oddanih 100 kg 25 K, do dne 31. julija 20 K* do 1„ oktobra 10 K, do 20. decembra 6 K,
Karte za tobak se bodo delile v kozjanskem o- j kraju v času od 8. do 14. julija t. L v občinskin pi- ' sarnah, v okolici Kozje pa v pisarni finančne strar t že. — V mariborskem okraju bodo žapani v občinah, t
kjer so tobakarji izročili obalna naznanil*, delih karte za tobak dne 15. t. m. Ostali Se morajo pozne- j le naknadno vposlati naznanila.
Dopisi.
Maribor. Pri . železniški nesreči v Hrastniku dne 30, junija je poleg drugih smrtno ponesrečil nadsprevodnik FranoRoth. Bil je rodom iz Kranjskega.
Maribor. Dne 23. junija je tukaj umrla gospa Ivana Krambergar, mati tukajšnjega slikarja g. F. Horvata in g. Janko Horvata, slikarja v Ljutomeru. Stara je bila 73 let. Svetila pokojnici nebeška luč! Horvatovi obitelji naše sožaljel
Slivnica pri Mariboru* Dekliška Mar, družba ima v nedeljo, dne 7, t. m., predavanje v bralni sobi Govori g. učiteljica Stupoa o nalogah slovenskega ženstva v sedanjih časih. Vabljena so udi druga dekleta in žene.
Jareniaa. Prihodnjo nedeljo, dne 7. julija, ob pol petih popoldne, bomo priredili Ciril-Metodovo sla-vnosi.. Spored bo zanimiv. Za petje bo skrbel mešan m moški zbor. Vabimo sosede in domačine. Posebno bi nas veselilo, če nas posetijo Mariborčani v prav obilnem številu. Gostje bodo oskrbljeni tudi z jedjo. Komur je torej za prijeten užitek, naj pride prihod-iiio nedeljo v Jarenino. Na sporedu je poleg petja ja-reninskih slavčkov: deklamacije in igra „Kovačev študent,"
Spodnja Sv. Kungoia. v predzadnji številki Vašega lista poroča dopismik, da se iz Gornje Svete SLungote nihče drugI ni udeležil dunajskega romanja, Kakor neki Lah. Znano pa je, da ao nemški in n.amčurs&i listi poročali tudi o Baumanu iz Poaruka, da je hodil po nomčurski ž «s en in na uro gledat na Dunaj- Občina Pozruk spada pod Gornjo Sv. Kun-Roto, Ker pa stanuje Baumari, ki je velik prijatelj \isanomifcih podaljšovalcov vKno in goreč pristaš Štajerca", na meji Spodnje in Gornjo Sv, Kungote, je mogoče, da je ta ud nemčurske romarske procesije zastopal kar dve župniji. Mi pa takega zastopstva ne maramo. „Slov. Gospoda»", kako neusmiljen si ti, da si počastil samo Laha. a Baumana na. Pozruku pa ne!
Sv. Jurij ob Pesnici. Pri nas s« je šolski pouk pričel v novi Šoli, ki je bila blagoslovljena dne 17. i unija t. 1. Pa kaj, ko mora nad polovico otrok svojo Šolo vsled vojne imeti doma ali pa zaradi nemarnosti še drugod.
Sv. Trojica v Slov. gor. Naš rojak g. Maks Kovačič je dne 4. t. m., ob 12. uri opolne na c. kr. Kari Francovem aseučilišču v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Čestitamo 1
Sv. Andraž v Slov. gor. Umrla je, sprevidena s< sv. zakramenti, blaga mati Marjeta Markovič, Svetila ji večna luč!
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 10. junija smo spremili k zadnjemu počitku priljubljenega in spoštovanega posestnika in kovaškega mojstra Al. Cobela iz SlavŠine. Bolezen, ki ga je že dalje časa mučila, prisilila ga je zadnji čas opustiti izvrševanje svojega obrta ter mu prerezala nit njegovega življenja v Bi. letu svoje starosti. Kakor Še poprej kot zdrav, tako tudi v bolezni je bil pokojni zelo potrpežljiv, veren in dober kristjan ter se po večkratnem prejemu sv. zakramentov za umirajoče prav lepo pripravil na pot v večnost. Blag pokojnik bil je v vsakem oziru zgled drugim, posebno pa izvrsten kovač in razen njegove družine bo marsikateri Se dolgo časa občutil bridko izgubo tako dobrega rokodelca. Naj počiva v miru božjem!
Sv. Jurij ob Sčavnici. Slovenski topni^ai ni-in i/še: Kje pa je ostala naša župnija, da se ni skoraj nobena občina izjavila za jugoslovansko deklaracijo? Kie je narodna navdušenost naše mladine in drugih župljanov? Jugoslavija prihaja, a mi pa se ne ganemo ?	,
Vučja vas. Dne 17. junija je preminul Ignacij Pomajnko, star 14 let. Naš najboljši oče ga Je poklical ravno pred praznikom sv. Alojzija v večno veselje. N. v m. p.!
Sv. Marko niže Ptuja. Pred kakimi tremi tedni je bila najdena na veliki cesti proti Bukovcim denarnica z denarjem — za ubogega precejšnja svota. Kljub trikratnemu oznanilu se dosedaj ni našel pravi ¡posestnik denarja. Ali je izgubil kak vojak, ki se je vračal iz dopusta? Kdor je denar zgubil, naj se zglasi pri župniiskem uradu.
Sv. Urban pri Ptuju. Južu Srajnanu -so vrli Urbančani jasno pokazali, da ni hodil v njihovem i-menu na Dunaj. Aii morebiti ne, dragi .luža? On pa ima tam na vrhu pomočnico, kateri že od nekdaj vse smrdi, kar je slovensko, samo naši goldinarčkl ji še prav pridejo« No, bomo pa že Skrbeli, da M ne bodo preveč žepov trgali. Dobro je, da se pravočasno e-
paHnamo. Kadi tega bomo v prihodnje zibrali vso In vestno povedali na em mestu. Bo gotovo za dvojne krplje. Dotedaj pa ah srečno!
Videž pri Slov. Bistrici. Janez Babšek od 26. strelskega polka nam pige, da je nemila smrt dno junija na tirolski fronti pobrala spet mladega moža v najlepših letih, 30 let starega Štefana Sprogar, fžavno ko je ležal na svojem ležišču, mu je kamen, ki ga je odbila sovražna granata, padel na prsi. Bil je takoj mrtev. Bil je že od začetka vojne na fronti. Odlikovan je bil s srebrno in bronasto kolajno in a Karlovim četnim križcem. Zapušča ženo in tri male otroke. Bog mu bodi milostljiv. Bil je naročnik naših listov.
Brezno ob Dravi. Flosarska nedelja se bo tu-kai obhajal dne 7. julija. Pomagajo g. prof. dr. A. Medved in remšniški.
Pameče pri Slovenjgradcu. TuEaj se vrSi v nedeljo, dne 7. julija, ob 3. uri popoldne, pri gosp. Vrhnjaku gledališka igra t petih dejanjih »Andrej Hofer", s katero je združen srečolov in žaljiva pošta. Cisti dobiček je namenjen za nakup šolskega narao-nfja. Pridite v obilnem Stovilu!
Št. Iij pod Tnrjakcn. Bralno društvo priredi r nedeljo, dne 7. julija po večernicah v prostorih g. Rozmana tombolo z mnogovrstno zabavo v prid oslepelim vojakom. Domačini in sosedi, na svidenja v obi'rem ste^iln!
Dražaves pri Konjicah. V noči dne 29. junija je opazila tukajšnja posestnica Marija Ratej, da je vlomil tat v njeno hišo. Na njene klice so prihiteli sosedje in tudi orožniki iz Loč, Vlomilec je zbežal iz podstrešja na streho, da bi zbežal. Ko je videl, da je oblegan od vseh strani, je zažgal streho, da bi v s-plošni zmešnjavi ušel. Ogenj so pravočasno udušili, vlomilca pa prijeli. Vlomilec je nek Volčič iz Bezine. V njegovi hiši so našli cele zaloge ukradenih jestvin in drugih predmetov. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Konjicah.
Gorniigrad. Izobraževalno društvo in Narodna čitalnica priredita skupno v nedeljo, dne 14. ulija, narodno igro „Deseti brat." Vprižoritev se vrši v veliki graščinski dvorani v dobrodelne namene. Za-čečetek popoldne večernicah ob treh.
Polzela. Spoštovano Pirčevo ¡obitelj je zadel hud udarec. Dne 11. junija je umrla hčerka Micika Pire. Ob grobu ji je govoril poslovilne besede duhovni svetnik in Župnik šošilanjski vlč. g. Atteneder. Micfica, prosi v nebesih za svojce!
Polzela. Dr., Vid Cervinka, okrožni zdravnik na Polzeli, se je zopet vrnil ln zdravi naprej.
Celje. Zrelostni izpit na orglavsti šoli se bode vršil v sredo, dne 10. t. m., Med 12 učenci in 5 go-jsnlami bodo kol tretieletmkf Javno iaprašani: Big-Tea I., Mastač. Ivan, OaeSnik Pavel in Peč ni k Ludo-vil. Iz lifurgike bo izpraševal č. g. katehet Krošelj in iz nemščine g. učitelj Kramar. Za komisarja j» določil kn.-9k. ordfnarijat mil. g. ipata Fr. Ogradi. — Novi u3en«i in gojenke se ¡sprejemajo do ino 13. sonte»bd t. L
Sv. Peter pod Sv, gorami. V sredo, dne 26, iu-*iia. je umrl v starosti 4.4 let tukajšnji posestnik p. Janez Hohnjec, zvest pristaš Slovenske Kmetske Zv. Ž« od njene ustanovitve, brat profesorja vlč., g. dr. fos. Hohnjeca. v Mariboru in Č. g. Fr. Hohnjeca, kaplana na Rečici in g. Antona Hohnjeca, c. kr, kaz-nilničnega učitelja, sedaj poročnika. Umrl je vsled bolezni, ki si jo je večinoma nakopal v vojaški službi. Pogreb je bil r petek, dne 28. junija. Svetila_po-k-jjniku nebeška luč! G. dr. Hohnjecu, Hohnječevi, ? križi in skrbmi obloženi mamici in celi ostali Hohnječevi obdela naše odkrito sožalje.!
Sv. Petor na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 7. iulija. priredi Kritoliško-slovensko politično društvo za šmarski okraj ob treh popoldne t gospodarskem poslopju Marije Kregar političon shod, na katerem bosta poročala poslanca dr. Korofieo in tir. Jankov'9 • svojem delovanju.
Sv. Križ pri Slatili. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 7. julija v dvorani Društvenega dom i koncert z mnogimi pevskimi točkami. Pevci pri dejo iz Celja. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 4, K, S K, 2 K. Ako bi bilo vreme neugodno se koncert preloži na naslednjo nedeljo, dne 14 julija.	__
Naš narodni praznik. God naših blagovestni-kov sv. Cirila in Metoda dne 5. julija in prihodnjo nedeljo, dne 7. julija hočemo proslaviti s tem, da za-žigajmo kresove. Od hriba do hriba naj obilni kresovi naznanjajo svetu, da živi na slovenski, zemlji rod, prepojen duha blagovestnikovt — ljubezni to ve re in mile slovenske domovine!
%
h
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Ce nakupovfer lec živine res tako nastopa, opišite prav natanko vse slučaje, kakor tudi njegove ovadbe na okrajno glavarstvo. Ves opis te zadeve pošljite „Pisarni Slov. imetske Zveze" v Mariboru, da pri ministrstvih in namestniji stori potrebne korake. X Okolica Homce: Izročili pisarni S. K. 5?. — J r am: Taki članki so sedaj brez pomena, ker so tečaji nemogoči. — Invalid, Zagorje: iMSte Vašemu poslancu dr. Jankoviču v Kozjem. — K. R.: L a d k o-va vas, St. Pavel pri Preboldu: Pišpte: Dunaj, Parlament. — ' B. C., Sv. Andraž: Poroila o smrti B. C, nismo dobili. Pošljite nam novo poročilo.	_
■mmmmvmmmmmmmKammmmmtmm^mKmmmtmmmmmmmmmmm^mrnm^mmmmmmm^mmmum i ia»Siio liiai
Lioterljtib« Aitovilko» Trat, 2«. jimija 1918 34 71 3i 7« 40 Duaj, 28. jimija 1918 59 13 41 49 78
ÍMR Imm4» *ta»6 10 tíjmkit*.
m-wp4 se: XX
Kupi «e nbljeaa dobra slamerez-■Sca. Ponudbe pod „1*«« K« SIot. Bistrica.	S27
Kupim kito ali posestr». Ponudbe po J „Takoj it. 824* na upravo.
lipi m ta&ej »11 t jeiesi mala ttia * me«, Mireau mal. pe-
smtr. t feliiimj Cilja ali ▼ Sari* j-ski delili «k felMiiri. Penidke s^rsjsna: Alkim Mikmi v Žalea. »p. Štajersk.4 Jr^*,, 898
% Sse: X
Proda se razno liiin. »roije, oprava, umivniaik, nočna cmarisa, mišica, st*li in mor ovratnik za pse in nsgebčnik. Maribar, SsgritSs 10, III. aadstr.	823
Pradam tii kaaje ia sicer d rs 4 letna ireksa 13 pssti rlsska, ia eden 1<*2 Msti višek. Ceaa po dog.rora. Izre m pri g. Lasipreht v Brezna frl Bibni«, Staj. 814
H Ha za sfcrt v snttal Marikera z lefias rita m se f* «sai pr»da. Vpaaiaaja aa nfraraiitr« 9Ssf. §.s|." pri „Mila it I1S."
Vetimalns tshtnlcT.d 1M ¿TlOO« kg. Kak.r tadi tskt ie» za nagi. iab», aa Tsak kraj }reda Franc laider, feste na Pabrsftje it. S,
Maiik«*.	807
Pmsda sa ley« passstve kliza blu-riksra, lepe kiia z 3 i»kama; 2
kaki »j i, kraailaiea, klet, kler, njiva, traTaik. Trt in t.dajak. Bo-gflie 49, MaribM. .	762
Ea«oadstr.paa hiia t Maribora z Telikim vrlem in kletem se ta-koj preda. Hatler t apraraiitra ?e& „lisa it, 708".
las* ia kamnelsma Donačke gore vsakevrsta« mlinske kamne na pa*daj, Tadi irmija za domaio rak». Ježcf Pkaiaa Bogateč, Sta-ierek«.	657
Poskrbim vsakema želtati a 11 r sa Tsakt vrsto «raja mleti; lakko en sam otrok ieae. Caas lt& E. O« si vsak sam po >je pride, mn lakko Tse raskaiMs. Jtitai Beatsck-raas, Selaiss ob Mari. p. Sv. Ilj v 81. g.rieak.	€88
XX Mwxbe: XX
rs -
O. *ra Kakartca s« sprejme takej pri aamoitajatm ^draraika v trga sa Štajerskem. Plačil, p. doge-Tora. P.nndke ped „kakarits 840"
aa upravo SI. S«sp.
Trg.nki pemsisik, meiane stroke iiie službo aa deželi. Prom.ro tadi par tisod krem kafcije. Canjeas dopise pod „Trgovski pomočnik it. 831" na apraro toga lista.
Tri vlniiarje vsakega s 4—6 delavskimi močmi sprejmem proti dobream plačilo. Zg a»i saj so t Fiama yn Franc Tis) aik 837
Iiče se aisnka t trgoviae mešanega blaga pri g. Pavel Eoiosiaa na Oomilskem. Prednost imai. tisto, ki imajo dobro iolske spri-íeralo.	833
Takoj sprejmem prida, in saaes-ljiTo kuharioo, ki pomaga pri domačem dela ia rayame tadi Trtaa dela. Eazameti mora sloroBsko in nemiko. Plaia in braaa dobra. Ponadbe s prtpis spridovsl g*s-pej irars ▼ Lj atomar n. 831
Starojia, pobožaa dsklica z deie-lo se iiče t gradu plemoaitaak» rodbiao kot postrOkinja. Starost tt—4$ lot. Oglsoij«, s« aaj samo tako, ki is zdiiave in ie niso slsiilo. Poandaicj naj prines?ja aravaistao spriteralo od'g. iap-nika in pripsrodil. žopaega nrà-da. Pisma so naj i-oiljoj. na : Had-vika 3efeveig»r, Vinica pri Ormo-»»•____________(18 Kienr.)
Pri da« ga penagaia, če tadi nekoliko iavalid, sprejme Matej Bre-gaot, kovad r Orehovi vasi, pošla 8J.hu i ca pri Maribora.
Sfrojsso so i dsbrimi spričevali paitea iafor, kateri je bil na vinorejski in sadjarski Soli. Zmožen mora biti voditi večje kmet**» pssestvo. Služba je bliža želtž-aiiko postajo. Brana in stanovanje proite. Plača po dogovoru. Nastop «lažbe takoj. Naslov pod »Safer it. 7ÎR."
Ženska pisarniSka moč z lepim rokopisom ia znanjem strojne pisave se sprejme v rezervni bolnišnici Jangbanzlaa v Šterntaln pri Ptuja. Poteg plače mesečno 120 K »a začetnice, kasneje do 160 K prosto stanovanje v bolnišnici. Prehran» t bolnišnici proti plačilu, toda brez kruha. Lastnoročno pisane ponudbe naj ae pošljejo na gornjo adieso. 768
Sprejme so zvesta in marljiva de-
klioa, ki ima veselje do šivanja pri poitaai Mvilji Ba deželi, pod lakkimi pogoji. Naslov v upra-/-aiitva pod „Oekliea št. 795."
•ssot dekli za vsa hišna opravila se sprejme t rezervni bolnišnici v Staratalu. Plačilo 60 E meseč-ao, staaoTanjs in brana, toda bres kruha.	789
XX	xx
Slavso zastopstvo nlžjeavstrljske deželne zavarovalnice v Mariboru, Gosposka alioa 38 prevzema zavarovanja
aa doživetje, za siačaj smrti, reatao, Ijaisko, nozgodao,
s« ikodo pri Todovodih in druga
zavarovanja. Sprejmejo se veiči pet siki in krajevni zastopniki.	859
Za st*?o rimske ta gtžke novo« poSjom iraogorske in liejuopoik-ae zaamke tadi kapim take novce. Poaadbe aa: M. Manrcdi Le'teersug»fllhroT, E. u k. Kr s-komsado, Nikiič, Črnagora. 82S
Sveže aono se dobi te dni p:S tvidki K. C. Pickel, Maribor, VslkfgarteastraB« 27.	83»
50 K nagrado dam onemn, ki mi spe oči, kje jo Antonija Modio, bsgaiika iz Gorico st»ra 56 let aekoliko slaboumna. Odšla je nez-aaao kam od doma 31. majr, v daaaii obleki. Ivanka Peček, N >-Ta vas 74 pri Ptuju.	SttS
Žveplo za sode 1 zavoj 20 kosnv K 7— ima v zalogi A. Krepek, Maribor, Bismarkstr. 19. _ 838
Iiče se kerperal E*rl Lončar i I od 27. irnovoj. pešpsika 8. stot-aija, vojaa poŠta št. t. Od 24. j i-aija 1916 ai od imenovanega jj fiksnega poroiila. Bojeval se je ua Dabtrdoba. Kdo kaj ve, naj asa-nani njegovi žsai Ani Lončsrio Br«i» 3	laaina, Štaj.
Oznanilo. a.i»n Kubi, usnjar pri Mali N«do!ji aazaaiija, da ae »ptej-me Boboae go<eie kože v d lo d.kl»r bo voiaa. Tadi tisti, kat. ri s« prod pr^M^edie prinesli, si aaj sarove kožo odn-seja. 830
Potrti od globoke ža'osti nainanjamo vse« sorodaikosi, prijateljem ii znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin. oair brat, »vak in stric gospod
Kaiei PaulSek
c in kr. stotnik In psvtljnik težke baterije,
dne 18. junija t. 1. t 29. letu svoje starosti, padel na jnžno-zahoduem bojišču od granate zadet ia bil tam pokopan.
Sv niaša-zadošiiiea se je brala v torek, d nt 2 jalija i 1. ob 9. »ri v grajski kapeli v Ikčah. i -f v.
Kače pri Mariboru, dne 24. junija 1918.
Ivsn Pauišek, DadnčUelj. Marija Pasliek roj. Holzer, atarši Otokar Šabata, nadporofauk ▼. r. aa bojnem polja, svak. Fridn Šabata rojeaa Pasliek, Marija Pauišek, aiiteljioa roitaih dol, sestri. Frlda, sestrična.
Otokar, bratraase.	832
bftW la «ftotoW-J KaMiflb» tUáosno doftvo.
üHatMaml rnteánSUu nranfa teboL
S3d «afumo m. QüBb r Mariboru.