POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	1.25	DIN
DELAVSKA POLITIKA
 --------1	IZHAJA	DVAKRAT	TEDENSKO,	OB	SREDAH	IN	SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopist se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delav stvu in nameščencem, vsaka beseda Din OJM
Štev. 17 t Maribor, sobot«, dne 26. februarja 193E ♦ Leto XIII
Labodji spev avstrijskega
Avstrijska neodvisnost — po milosti Hitlerja
kand
ancierja
Davčna bremena slovenskega davkoplačevalca
Po sprejetju proračuna Dravske banovine.
Sorazmerno svoji obsežnosti in številu prebivalstva je Dravska banovina
najbolj obdavčena..
To razmerje nam pokazuje teh-le par številk.
Državne davščine znašajo na prebivalca v državi Din 441.—, samoupravne davščine pa Din 580.—. Če primerjamo ti številki po prebivalcih v Sloveniji, vidimo, da odpada državnih davkov na osebo Din 812, skupaj s samoupravnimi davščinami pa Din 1056. Obremenitev Slovenije je torej znatno večja, kakor drugih banovin. Tako so ugotovili na sejah banskega sveta. Občutna razlika se zlasti uveljavlja,
ker so dotacije za Dravsko
banovino iz državne blagajne
sorazmerno manjše kakor za druge banovine.
Navadno opravičujejo na merodajnih mestih in razni listi to dejstvo, češ, dravska banovina je razvita, zasluži, zato lahko plača. Nekaj resnice je v tem. Tudi bi bilo napačno, če bi dravska banovina nič ne prispevala k splošnemu razvoju v državi. Vendar pa vsa stvar ni tako enostavna, če upoštevamo gospodarsko strukturo Slovenije.
O Sloveniji se ne more trditi, da je zakladnica naravnih vrednosti. — Le v manjši meri prihajajoi te v poštev in ne tvorijo aktivne postavke v prospevanju gospodarstva. Skoraj edini bogastvi sta premog in les; vse drugo je uspeh dela, uspeh predelave surovin. Preveliko obdavčenje zadeva torej predvsem delo, delavnost, to je, indirektno gre večina teh davščin v breme golega ročnega zaslužka, kar seveda znatno vpliva na socialne razmere, ki se prej poslabšujejo kakor izboljšujejo, čeprav so že danes slabe pod vsakršno kritiko.
Preveliko obdavčenje in odvajanje zaslužkov drugam v preveliki meri, pomeni zaraditega naglo obubožan je delovne sile in s tem padec konzuma, ki je absolutno potreben
prospevanje našega gospodarstva, in to zato, ker smo odvisni od dela, od delavnosti, ne od naravnih do-bnn, kakor morda v bolj oblagodar-
jemh banovinah.
To je važen moment, na katerega bi se bilo treba lojalno ozirati, pa ga danes kar kratko zavračajo in odklanjajo z gorenjim izgovorom.
Glasovanje o ustavi
v Rutnuniji
V	Rumuniji so dne 25. t. m. imeli javno glasovanje o ustavi, ki jo je na hitro roko pripravila sedanja vlada. O ustavnem načrtu ni bilo nobenih debat, objasnjevanj itd. in seveda je tudi nemogoče, da bi se bilo ljudstvo1 seznanilo z njeno vsebino, ker so vsi sliodi prepovedani in stranke razpuščene, tako, da ni mogel nihče tolmačiti narodu določb ustavnega načrta.
Radi širjenja letakov z govorom' dr. Maniua, predsednika kmečke stranke, je bilo zaprtih veliko ljudi.
V	četrtek, dne 24. februarja je govoril pred svojim imenovanim »stanovskim parlamentom« državni kancler in fiihrer domovinske fronte, dr. Kurt Schuschnigg. S svojim govorom je hotel zabrisati porazen vtis, ki ga je izzval njegov sestanek s Hitlerjem v Berchtesgadenu. kateremu so sledile znane notranje politične izpremembe v Avstriji: vstop hitlerjevcev v vlado in v domovinsko fronto ter priznanje narodno1 socialističnega idejnega pokreta v republiki.
Dr. Schuschnigg je govoril dolgo in si prizadeval prikazati berchtes-gadenski sestanek in dogovor kot izvajanje sporazuma, ki je bil sklenjen med obema državama 11. julija 1936.
Toda dr. Schuschnigg ni prepričal nikogar. Ves svet ve, da je moral dr. Schuschnigg v Berchtesgaden na zahtevo Berlina in tamkaj pristati na pogoje, ki mu jih je predložil Hitler. Dr. Schuschnigg vendar ne more trditi, da je politika
odprtih vrat napram nemškemu nacizmu,
priznanje idejnega gibanja nemškega fašizma v katoliški stanovski Av-
striji, sprejem njegovih predstavnikov v vlado in njegovih pripadnikov v domovinsko fronto, v skladu z načeli domovinske fronte in stanovske državne zamisli v dulm papeževih okrožnic.
Njegove izjave o suverenosti, neodvisnosti Avstrije zvene prazno.
Suverenost Avstrije bi moral priznati Berlin.
Hitler pa, ki je govoril o razmerju med Avstrijo in tretjim cesarstvom se je vsaki taki izjavi previdno izognil.
Suverenost Avstrije je bila. Njeno suverenost so nesli k pogrebu ob grmenju Dollfussovih topov v febru^-arju 1. 1934, ona leži pokopana pod ruševinami dunajskih delavski!) domov. Do berchtesgadenskega sestanka so mnogi Avstrijci mislili, da so vazali Italije, danes vedo, da so postali vazali Nemčije.
Režim, ki prizna k diktaturi stremeče idejno politično gibanje svojih protivnikov na pritisk tuje sile, ki sama stoji za tem gibanjem in podpira njegove cilje, v tem slučaju cilj osvojenja Avstrije, prizna s tem, da je država, ki ji načeljuje, prešla v odvisnost te tuje sile.
Ako pravi dr. Schuschnigg: »Ne poznamo nacionalizma in socializma, ampak patriotizem!« potem je to prazen, patetičen vzklik, brez vsebine, nerodno dementiranje jasno priznanega in z dejstvi potrjenega sporazuma med njim in Hitlerjem, o priznanju idejnega gibanja nemškega nacizma v Avstriji.
»Do tu in ne dalje!« namerava gospod dr. Schuschnigg. Že mogoče, dalje bodo šli v Avstriji namreč brez njega!
Za zaključek je smatral dr. Schuschnigg za potrebno opisovati v rožnih barvah avstrijske gospodarske prilike. Poslušalec je dobil vtis, kakor da je kancler in fiihrer garniral pečenko, da bo nemškemu fašizmu bolje teknila in da bo še nekoliko povečal skomine Berlina po gospodarsko in socialno urejeni Avstriji, na katero se izplača položiti roko, ne samo brez političnega, ampak povrhu še brez gospodarskega lizika.
Avstrijski klerofašizem je dovršil svojo nalogo, dr. Schuschniggu ie bilo pridržano, da zaključi komedijo z labodjim spevom.
AngleSka delavska stranka zahteva
Angleški konservativci za sporazum z Italijo nove volitve
V	angleški politiki sc je izvršil preokret na škodo ideje sodelovanja evropske in svetovne demokracije. Zmiagalo je razredno stališče konservativcev, ki slutijo, da bi spored-no z akcijo svetovne demokracije utegnilo priti do izločenja vpliva velekapitala v politiki držav in njegove podreditve ljudski volji.
Z odstopom Edena. ki je bil vnet zadovornik sodelovanja demokracij, je Anglija krenila na pot zbližanja s fašističnimi državami, pripravljena, da žrtvuje Društvo narodov, Abesi-
Nobena država nima sorazmerno toliko izobraževalnih organizacij kakor čehoslovaška republika, med katerimi so najbolj vidne in delovne socialno demokratične. V vsej državi je 12.300 krajevnih izobraževalnih odborov in 575 okrajnih komisij. Lani so te organizacije priredile 57.000 nredavanj, ki jih je obiskalo
5,200.000	poslušalcev. Razen tega
V Švediji je obstojala poleg socialne demokracije in komunistov še takozvana socialistična stranka pod vodstvom Karla Kilboma, ki je po svojem naziranju nekako odgovar-
nijo, Španijo in da mogeče še druge koncesije, na račun tretjih seveda, in proti garanciji, da bo1 faš'zem spoštoval angleški imperij, t. j. vladavino angleškega velekapitala in njegovo neovirano prodiranje, osvajanje ter trgovanje.
V	parlamentu je bila odklonjena nezaupnica vladi.
Angleška delavska stranka pa zahteva, da se razpišejo nove volitve, ker so konsevativci pogazili vsa zagotovila, dana volilcem ob priliki zadnjih volitev.
prirejajo te organizacije izobraževalne tečaje (3800), ki jih je obiskalo
120.000	slušateljev. Diletantska gledališča so priredila 26.000 predstav, tisoče ie bilo še drugih prireditev kulturnih ustanov.
Predavanja se vrše vzgojnosiste-matično, so stvarna ter izključujejo Dojacadsko demagogijo., ki je po nekaterih deželah običajna.
jala angleški neodvisni delavski stranki.
Pri zadnjih volitvah 1936 je ta stranka dobila 127.740 glasov in 6 mandatov (dočim je dobila socialna
Proračun sprelet
s 183 proti 96 glasovom
Skupščina je 24. t. mi. izglasovala proračun s 183 proti 96 glasovom. Seja je bila burna. Sedaj prične podrobna debata.
Zanimivo bi bilo vedeti, ali so v zadnjem hipu sprejeli v finančni zakon še kakšne nove amandmane, ki jih ni bilo v prvotnem osnutku, kakor se to redno dogaja že več let.
Vatikan radi umaknitve konkordata
Nota jugoslovanski vladi.
Papež je poslal naši vladi protestno noto radi izjave ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in dr. Korošca, da je konkordat odstavljen z dnevnega reda in da ne bo več predložen.
demokracija 1,336.554 glasov in 112 mandatov). — Pojavil se je pa v tej stranki proces razkroja. Tedaj je nekaj njenih vodij in poslancev zaprosilo, da se njih stranko zopet sprejme v socialno demokratično stranko. Nedavno je strankino vodstvo socialne demokracije sklenilo, da zopet sprejme v stranko Karla Kilboma, Oskarja Samuelsona, Osijana Kristensona in Viktorja Karlsona. S tem: sklepom je švedska socialna demokracija zopet pridobila številčno in moralno, ker ta združitev kaže, da se strem-lienie po enotnosti delavstva med socialisti vedno močneje uveljavlja
Ali sl te poravnal naročnino? Ako fte ne. Izpolni svojo dolinost!
Izobraževalno delo na ČehoslovaSkem
Najbolj delavne so socialno demokratične izobraževalne organizacije.
Švedski sodallstllnl levKarJi so se vrnili v delavsko socialno demokracllo
Proces zedinjenja delavstva.
Teruel
izpraznjen
Vladino poročilo
Poveljnik 46. divizije španskih vladnih čet, ki je krila umik republikanskih čet v okolici Teruela, je odredil izpraznitev mesta. V mestu ni ostal niti en vojak, vse orožje in mu-nicijo so vzele čete, ki so se v redu umaknile, s seboj.
Pred Madridom napadi vladinih čet
Pred Madridom so napadle vladine čete v odseku El Prado in so prisilile nasprotnika k umiku.
Južno od Madrida, ob Jarami, se utrjujejo vladine čete v novo zavzetih pozicijah, ki so jih iztrgale sovražniku.
Na fronti ob Guadalajari so bile praske manjšega obsega.
Grobovi tulilo Invalidi obtožujejo
je informativna in propagandna brošura (36 strani s slikami), ki jo je izdal ljubljanski oblastni odbor Udru-ženja vojnih invalidov. To je bridka tožba žrtev svetovne vojne in obtožba tistih, ki bi bili dolžni za nje skrbeti n vy i > > I p*!’- 1 ' •*>» 'v» i-.h ki-.u Sci. .•	.n i ,« 5	Vsi podatki
so tu dokumentarično podprti z dokumenti in neizprosnimi številkami.
Kaj vse se je vojnim invalidom ob koncu vojne obetalo; danes se je vse to razblinilo v nič. Tu zvemo, da je Jugoslavija prejela na račun vzdrževanja vojnih invalidov in njihovih družin na reparacijah od premaganih držav in na invalidskem davku, ki se je pobiral do leta 1929., ogromno vsoto sedem milijard 580 milijonov dinarjev, izdanih pa je bilo v to svrho 3 milijarde 779 milijonov in 22 tisoč dinarjev, a 3 milijarde 8
milijonov 978 tisoč je država porabila za razne druge svrhe. Torej več kot polovico njim' namenjenih sredstev invalidi niso prejeli.
Prvi zdravniški pregledi leta 1922. so ugotovili v Jugoslaviji 134 tisoč vojnih invalidov. Leta 1924. je bilo to število reducirano na 67.460, vojnih vdov sirot, staršev in civilnih žrtev pa na 210.550, skupaj torej vojnih žrtev 273.010. Superarbi-tracijske komisije so pa leta 1929. reducirale število vojnih žrtev na 74.300. V Sloveniji je bilo leta 1921. priznanih vojnih žrtev 32.000 danes so reducirane na 5234. Podpora za enega invalida znaša pri nas povprečno Din 4.25 dnevno, stroški za enega kaznjenca pa Din 9.50. Kot vzor preskrbe invalidov navaja brošura Francijo, oziroma poročilo francoskega ministra Riviera,
dama Urf*a st/eiu
Zakaj je odšel v parlament? Poslanec dr. Dobovišek je opravičeval svoj odhod v parlament na ta način, da gre reševat slovenstvo in svoje volilce v šmarskem srezu, od katerih si je dal izglasovati tudi tozadevni nalog. — Javnost je bila zato ne malo presenečena, ko je takoj nato čitala originalno pismo dr. Do-boviška dr. Mačku, v katerem dr. Dobovišek odkritosrčno pove, da je bil primoran iti v parlament, ker stoji pred gospodarskim polomom. Za preokrct dr. Doboviška niso bili torej merodajni kakšni idealni, ami-pak čisto materijelni nagibi. Svoj poslanski mandat hoče izkoristiti, da se bo materijelno saniral.
Poslanski klub JRZ postaja vedno večji, ker je zopet vstopilo v ta klub nekaj poslancev. Prav bi bilo, če bi jih še več vstopilo, da bodo kar v klubu razčiščevali svoja politična in gospodarska načela.
Gozdni požari nastajajo spomladi, največkrat vsled nepazljivosti ljudi. Zato, ne odmetavajte ogorkov od cigaret ali vžigalic v gozdih in ob gozdnih obronkih. Zažiganje dračja in suhe trave se sme vršiti vedno le pod primernim nadzorstvom. Gaše-
Sirite naš list!
nje gozdnih požarov je za vsakogar obvezno.
Razpust »Železne garde« v Romuniji. Vsled razpusta političnih strank je tudi »Fiihrer« rumunskih fašistov tkzv. »Železne garde« razpustil svoje bojne odrede in »odvezal pripadnike od prisege« (kakor avstrijski cesar ob koncu vojne). — Obenem je najavil, da bo šel uživat fašistični raj v Italijo. V Romuniji, tako pravi fiihrer Codreanu, so zmagali starini, čas za nastop mladine še ni prišel« (in med tem se bo mladina postarala).
Madžarska vlada je razpustila fašistično narodno socialistično stranko, ker je bila samo firma za razpuščeno stranko narodne volje, čije ustanovitelj je bil nek penzionirani major Szalosi. 72 fašistov je zaprtih. Madžarska reakcija, ki jo predstavlja staro plemstvo, se boji, da bi ji fašisti zrastli čez glavo. Vladajoča reakcija je nekoliko manj nasilna, kot pa bi bili fašisti, ki bi zatrli sploh vsako opozicionalno1 gibanje.
Eno tretjino poljskih državljanov ni poljskega narodnega porekla. Poljska ne more biti totalitarna država, ampak ustavna parlamentarna vladavina, v kateri se spoštuje ustava in osebna svoboda, tako je govoril — general Želigovski v parlamentu in
Balkanska zveza
zaseda v Ankari
V	glavnem mestu Turčije je pričelo zasedanje sveta zveze balkanskih držav, v čije sklepu pa še vedno manjka Bolgarija.
Vidnejšega porasta zapeselnosti ni vet
V	decembru 1937 je OUZD naštel
6509 članov več kot decembra
1936
Število zavarovanih delavcev je v decembru 1937 v primeri s prejšnjim letom poraslo. Leta 1937. je štelo zavarovanje 6509 članov več kakor prejšnje leto. Nazadovalo pa je to število v primeri z novembrom 1937 za 5233 zavarovancev. Povprečno je bilo v decembru 1937 zavarovanih pri OUZD 93.5990 zavarovancev.
Boljšo konjunkturo so imele zlasti gozdne - žagarska, tekstilna industrija, industrija s kamenjem in zemljo (opekarne) in predelava lesa. Pravega industrijskega poleta pa ni bilo. Tako je zaposlenih več delavcev v industriji kamenja 518. v tekstilni 1235, v gozdno - žagarski 1418 itd. V drugih strokah je prirastek manjši. Konjunktura v mesecu decembru 1937 je bila v primeri z zad-njimi leti še precej ugodna._____
Narotniki, pozori
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. _______________________
Poverjeniki „Cankarjeve družbe, pozor!
Prosimo vse poverjenike, ki even-tuelno še niso razpečali vseh knjig, da nam preostale garniture vrnejo. Oglašajo se še vedno novi člani, katerim knjig ne moremo poslati, ker je zaloga pošla. Enako prosimo vse one, ki še niso obračunali, da obračunajo do konca februarja 1938.
Cankarjeva družba Ljubljana.
za njim še več drugih poslancev. — Totalitarne težnje podpira sedanji
režim,.
Kadar se vzbudi v Človeku zver . . •
Umor !» 1;	*' pri
Sv. Bolfenku
V	soboto, dne 19. t. m. med 7. in 8. uro zvečer, je bil izvršen pod Sv. Bolfenkom, blizu kapelice Sv. Antona, strašen zločin iz maščevanja. Morilec je s sekiro pobil in razmesaril 28-letnega stavbnega tehnika Staneta Dolničarja iz Ljubljane in 25-letno magistratno uradnico Milko Gorupovo iz Maribora. Zločin sta izvršila še ne 20-letiu Ivan Šajtegel s Pobrežja in Ivan Bevardi i* Sp. Radvanja. Oba sta dejanje že priznala Pravita, da sta zločin izvršila na prigovarjanje 42-letnega Blaža Šege iz Zg. Radvanja, ki da je bil tudi soudeležen.
Ozadje zločina je maščevanje radi pričanja pok. Dolničarja pred sodiščem. Dolničar je bil polir in je usodne sobote dopoldne pri mariborskem sodišču nastopil kot priča proti skupini delavcev. Delavci so trdili, da niso bili pravilno odpovedani, on pa je pod prisego izjavil, da so bili. Ker je sodišče verjelo njemu, so delavci pravdo izgubili in mu radi tega že na sodišču obljubili maščevanje.
Šega je baje vedel, da hodi Dolničar ob sobotah k Bolienku. V Radvanju so potem Bevardi, Šajtegel in Šega oprezovali pri Hosteju, dokler niso videli prihajati Dolničarja z Gorupovo. Takoj nato so se odpravili za njima v hrib in baje tudi Šega. Po dveurni hoji so jih došli pri studencu. Bevardi pravi, da mu je Šajtegel vzel sekiro in se splazil za žrtvama ter sam opravil krvavo dejanje in da ga je Šajtegel potem, ko se je vrnil, celo z nožem zaklal v stegno in to radi grožnje, da ga bo on (Bevardi) prijavil, ako je storil kak zločin. Šajtegel pa trdi, da so skupno z Bevardijem in Šego zastavili žrtvama pot in pobili najpr« Dolničarja, potem pa še Gorupovo, ki je sprva niso hoteli umoriti, ampak so to storili le iz strahu, da bi jili ne izdala. Bevardi naj bi bil ubil Dolničarja, Šega pa Gorupovo, dočim naj bi bil Šajtegel samo oprezoval. Dolničar se je branil z nožem in je Be-vardija tudi ranil v stegno. Po izvršenem zločinu so vzeli žrtvama smuško opremo in denar (okoli Din 1000), jestvine iz nahrbtnikov pa so deloma pojedli na licu mesta. Zvrhan nahrbtnik obleke in smučke so odnesli pod svinjski hlev pri Bevardijevih (kjer so grožniki sedaj vse skupaj našli).
Bevardi je ob pol 2. uri ponoči priše-pal na policijsko stražnico v Mariboru, kjer je javil, da sta ga pod Bolfenkom napadla dva turista in ga ranila. Policija je pustila prepeljati ranjenca v bolnico. Ko je zjutraj prispela vest o umoru, je bila zagonetka kaj hitro pojasnjena.
Gorupovo in Dolničarja so pokopali v torek, dne 22. t. m. ob številni udeležbi na Pobrežju.
Zločin kaže, da ljudstvu manjka kulture. Podlaga kulture pa so dobre socijalne razmere. Urejene socialne razmere preprečujejo, da bi se v človeku vzbudila zver, oni nagon, ki spi v človekovi podzavesti in kaže, da je sorodstvo med živalskim svetom in človekom večje, kot pa so to ljudje včasih hoteli priznati.
Llnianje
V- vasi Kuštanovci v Prekmurju so štiri ciganske kolibe.
»Slovenec« poroča:
»Pred kratkim so cigani ukradli meso nekemu kmetu. Orožniki so cigane drugi večer aretirali in jih privedli k občinskemu starešini. Domačini so se pa medtem zbrali ob ciganskih hišah in vs« hiše zažgali. Ena vrata so celo zavezali in bi skoraj zgorelo deset otrok. Vsak cigan si je seveda hotel rešiti vsaj golo življenje, pa je več cigank in otrok ranjenih. Ko so namreč ti bežali iz gorečih hiš, so domačini nanje streljali s puškami.«
Komentar je menda odveč.______________
Bil si vprašal soolego tovariša,
s katerim se vsak dan dobiš, če je že član .Cankarjeve družbe.?
M. de Jong:
98
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeia Geysena
»V petih dneh bo pustni torek,« je pripovedoval. »Sijajno ... z Aarjanom pojdeva k Miebetovi materi, ki prebiva v koči onostran pašnika, in o-staneva pri njej do pepelnične srede zjutraj; Mie-betova mati je namreč zelo boječa in noče na pustni večer biti sama. Postregla nama bo z bobi in omletami, povrhu pa bova dobila še mlečno čokolado ... to bo praznik.«
»Zares sijajno,« je rekel Vrč, in Mereyntje mu je poznal po glasu, kako se veseli, da se bo njegov prijatelj imel tako dobro in kako mu iz srca privošči. »Kaj boljšega si ne m.oreš želeti. Le glej, da se boš dobro zabaval in pošteno najedel pri Miebetovi materi.«
»To pa to, prav gotovo,« se je strte j al Me-reyntje prepričevalno. »Ali naj tudi za te prihranim par omlet?«
»Na pepelnično sredo zjutraj mi pa res ni do omlet,« je rekel Vrč, nekam pobit. »Le sam jih pojej.«
Hm, bomo videli,« je zaključil razgovor Me-reyntje velikodušno, kajti domneval je, da je Vrč
tako govoril samo za to, ker ni hotel, da bi bil on (Mereyntje) prišel prekratko, zato je trdno sklenil, da jih bo prihranil vendarle par zanj.
Pustni torek je bil. Vsa vas, z okolico vred, je kakor da bi bila ponorela. Že dopoldne so letali ljudje, kar v skupinah, maskirani in našemljeni po cestah, celo v sosednje vasi, prepe-vaje in mahajoč s pisanimi rutami, potrkavajoč s klopotci in noseč na palicah nataknjene lampijončke. Skakali so kot neugnana žrebeta, trobili s papirnatimi trobentami, da so prevpili zamolklo bobnanje, ki so ga proizvajali z udarjanjem po počenih piskrih. Maske iz svetle lepenke, predstavljajoč strahovito grdo se režeče spake, skrein-ženih ust, z debelim, dolgim nosom, grozo vzbujajočimi. praznimi očesnimi jamicami, brez trepalnic, skozi katere je bilo videti globoko v ozadju brezizrazno svetlikanje oči, vreščanje in poskakovanje grdo našemarjenih mož in žena. je plašilo otroke, da so prestrašeni rjuli, se stiskali k materam in skrivali obraz v krilih, da ne bi videli več tega grdega sveta. Kaj lepega tudi niso bile te skupine, ki so se vlačile naokoli po vaških dvoriščih, se ustavljale po gostilnah, plešoč in poskakujoč, dokler niso končno vriskaje krenile zopet dalje. Njihovi kostumi, nerodno sešiti iz starih barvastih cunj in odpadkov, so kazali vso revščino fantazije tistih, ki so bili v nje odeti. Le tu pa tam kakšen kostum je izgledal še kolikor to-
liko, toda navadno1 je bil to kakšen ponošen domino, od kdo ve kdaj, ki si ga je lastnik nabavil za par grošev. Seveda tudi ni bila namieravana prireditev kakšne velike maskerade, ampak je šlo le za to. da se ljudje kolikor mogoče našemijo, da jih ne bi nihče spoznal in bi lahko po mili volji uganjali neumnosti in bedarije. Največ je bilo1 itaK takih, ki so samo obrnili svoje obleke in jih oblekli s podlogo nazven. Tu pa tam je stopical kaK' šen mož, odet v žensko krilo, izpod katerega so mu smešno opletale dolge hlačnice. Ena sam* ženska si je drznila obleči se v moško obleko-j ‘ so ji zamerili, dasi na ta dan ljudje niso bj1 natančni. Zadnji dan pred pepelnico_ je d	-
komur dovoljeno, da se pošteno znori, saj o morali potem dovolj dolgo, celih sedem v, živeti v popolnem zatišju, in se odpove ati vsemu uživanju ter veseljačenju. Danes so morali uganjati norčije, divjati in biti razt>osaj m, da se na-vžijejo veselja za sedem dolgih tednov pokore m tihe pobožnosti. Morali so se najesti in napiti do onemoglosti, izkričati, naplesati in nadivjati, da bodo sedem tednov živeli od spominov, dokler ne pride Velika noč in z njo odrešenje. Prismojeno letajoč sem ter tja, obraze zakrite z bedastimi maskami, niso poznali drug drugega, ali pa so se vsaj delali tako; vsak pa je norel po svoje, kolikor si je pač upal ali mogel.
ffialie prihodu lit.)
7g nasiU Ucaiev
Trbovlje
Ena smrtna in tri težke nesreče pri rudniku
Znano je že, da se pri rudniku v Trbovljah dogajajo pogoste nesreče, ali tako .žalostnega delovnega dneva že precej časa ni bilo kot v pondeljek, dne 21. t. m., ker so se ta dan pripetile kar štiri nesreče ■pri delu, ena celo s smrtnim izidom. Smrtno se je ponesrečil rudar Korošec Miha, zaposlen na dnevnem obratu »Neža«. Zasula ga je plast zemlje in kamenja, da je bil na mestu mrtev. Pri podjetju Dukič je pa zlomilo nogo delavcu Metelku Francetu, Gajšek in Muster Matija pa sta odnesla precej težke poškodbe.
Smrtno ponesrečeni Korošec zapušča tri otroke. Rudarji naj bodo pri delu skrajno previdni, ker se je ravno sedaj posrečilo podjetnikom, da so poslabšali § 82 pravil Bratovske skladnice, s katerim se je Ponesrečenim delavcem odvzela pravica do nezgodne rente, ako niso tako pohabljeni, da jih sploh ni mogoče več zaposliti pri istem delu kot pred nezgodo.
Smučarski klub »Kum« razpisuje za dne 27. februarja tekmo v slalomu v propagandne namene pri svojem zavetišču na Kumu. Pravico udeležbe imajo vsi verificirani in neverificirani smučarji. Prijavnina znaša Din 10 in se je javiti d» pol 11. ure vodstvu tekme v zavetišču. Objava doseženih repzultatov in razdelitev nagrad ob 3. uri pop. v gostilni Strgaršek na Dobovcu;
Zagorje ob Savi
Velika pustna zabava. »Naprej« priredi na pustno nedeljo, dne 27. februarja t. 1. veliko maškarado v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo din 3. Dostojne maske so vstopnine proste. Društvo vabi vse delavstvo in ostalo občinstvo. Zabava bo nudila obilo prijetnega razvedrila.
Lilija
Predavanje o Masaryku priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 6. marca ob 10. uri dopoldne v gostilni »Jadran« (pri Franko-tu). Vse delavstvo vabljeno.
Občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije bo v nedeljo, dne 6. marca s pričetkom ob 3. uri popoldne pri g. Lapu. Delavci in delavke, pridite!
Jesenke
Zvočni kino Radio predvaja v soboto iti nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Zavržena žena.< s Kathe Dorsch v glavni vlogi. Med dodatki barvana !šala, domač kulturni film in Paramountov zvočni tednik. — Sledi vele-film »Scherlock Holmes«.
Pobreije pri Mariboru
Športni klub »Slavija«, Pobrežje, priredi v soboto, dne 26. t. m. v prostorih gostilne Achtig na Tržaški cesli svojo vsakoletno maškerado »Noč v Turčiji«. Nagrada najboljših mask. Za obilen obisk se priporoča odbor.
Tezno pri Mariboru
Pustno veselico bo priredila »Vzajemnost« v soboto, dne 26. februarja pri Feli-ču, nakar opozarjamo vsa bratska društva.
Studenci pri Mariboru
Dramska predstava. »Vzajemnost« bo vprizorila v nedeljo, dne 27. februarja s pričetkom ob 4. uri pop. Moškričeve »Rdeče rože« v dvorani pri Mrazu. Po predstavi prosta zabava.
Slovenska Bistrica
Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva v Slov. Bistrici bo imela v nedeljo, dne 27. februarja ob 1-1. uri v hotelu »Beograd« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani in članice so vabljeni, da se ga udeleže in se upoznajo z delom, ki ga je društvo to leto izvršilo.
Ljubljana
Za povečanje ljubljanske bolnice ni
kreditov niti v državnem, niti v banovinskem proračunu. Ker je število bolnikov, ki so bili sprejeti v bolnico, v preteklem letu še poraslo, bi človek pričakoval, da bodo merodajni vendarle priskrbeli sred-
stva za povečanje bolnice. Zakaj se to ni zgodilo, bi javnosti lahko pojasnilo društvo za povečanje ljubljanske bolnice, katero je bilo lansko leto ustanovljeno. Zaenkrat bodo v Ljubljani povečali samo mrtvaško vežo.
Maribor
Pekovski pomočniki apelirajo na mestno poglavarstvo
Podružnica Zveze živilskih delavcev v Mariboru je ugotovila, da se banska nared-ba o prepovedi nočnega dela krši še vedno s strani istih pekovskih mojstrov, čijih imena so bila že davno javljena oblasti.
G. župan dr. Juvan je deputaoiji pomočnikov izjavil, da je obrtna oblast kaznovala mojstre in izterjala kazni.
Le inšpekcija dela ni še ukrenila ničesar.
Mojstri trdijo, da smejo delati preko
banske uredbe, češ. da delajo z družinskimi člani. To seveda ne drži in bi morale oblasti radi tega poostriti kontrolo ter nastopiti, kot se nastopa pri vsaki drugi kršitvi zakonov.
Podružnica Zveze živilskih delavcev je predložila posebno vlogo banovini, inšpekciji dela in ministrstvu za socialno politiko, v kateri zahteva, da se napravi že enkrat konec anarhiji glede delovnega časa v pekovski obrti.
NemSkutarstvo in »Slovenec
ti
Kadar pri »Slovencu« zabrenkajo na j nacionalne strune, mora to izzvati pomilovalni nasmeh vsakomur, ki pozna zgodovino tega glasila.
»Slovenec« skrbno pazi, ikdaj kakšen delavec zine nemško besedo, da potem lopne po njem in po socialistih, češ, poglejte jih nemčurje. Toda gospodje bi storili prav, ako bi se pobrigali za druge stvari.
Kar se delavcer tiče, vemo, da so ti »nemškutarski« delavci izvolili v Mariboru prvega slovenskega župana in da se niso nikdar pajdašili z nemškimi nacionalci pri raznih volitvah, kot n. pr. klerikalci ob prvih oblastnih volitvah. Gospodje, ne mislite, da je to vse pozabljeno! Le poglejte si svojo narodno sramoto, vi, slovenski stražarji.
Gospodje so tudi sicer kaj kratkega spomina, zato ga jim moramo osvežiti, četudi mogoče ne radi slišijo. Toda dejstvo je, da so gospodje klerikalci na mestnem magistratu, v dobi, ko so ljudje imeli še tajno volilno pravico, pri konstituiranju mestnega sveta, ostentativno volili v mestni svet nemškega nacionalca proti socialističnemu kandidatu, jugoslovanskemu dobrovoljcu. Tako je to hvalisano slovenstvo in narodna zavednost gospodov, ki odgovarjajo tudi za pisanje »Slovenca«.
Konferenca kovinarjev
V	nedeljo, dne 27. februarja s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršila v Delavski zbornici II. nadstr. konferenca kovinarjev, na 'kateri bodo podana važna poročila o položaju delavstva te stroke in o notranjih organizacijskih vprašanjih. Zaupniki in funkcijonarji, ki so bili že pismeno vabljeni, naj pridejo zanesljivo!'
S. M. R. J.
Zaposlitev brezposelnih pri javnih delih. Mestno poglavarstvo razglaša, da more
In če bi se izplačalo, bi sedaj lahko rekli še marsikaj o narodno zavednih klerikalnih društvih: kot so bile razne godbe, mladinski odšeki, društva katoliških mojstrov itd. V teh društvih je bilo in je vse stoodstotno slovensko, kaj ne? Pa pustimo društva in vprašajmo raje, kako se to strinja s slovenskim značajem našega mesta, da imamo v tukajšnjih cerkvah nemške pridige, nemške šmarnice itd. Za koga pa? Gospodje, ki vedno trdite, da je prvi pogoj za ohranitev naroda, poučavanje vero-nauka v narodnem jeziku, zakaj niste še odpravili nemških pridig (da o latinščini niti ne govorimo), zakaj dajete potuho nemčur-jem, čez katere pri vsaki priliki zabavljate? In še nekaj, gospodje! V ilustracijo vaše slovenske zavednosti, evo vam slike. Slika je posnetek oltarja, ki ga postavljate dosledno ob procesijah na praznik Rešnjega telesa na trgu Svobode. Taki ste, ki vidite pezdir v cčesu svojega brata, bruna v lastnem pa ne.
Za zaključek pa priporočamo vašim veljakom, da naj še naprej intervenirajo za podelitev jugoslovanskega državljanstva petičnim Nemcem, da bo še bolj utrjen slovenski značaj Maribora.
Predavanje o psihoanalizi.
ki ga je imel v sredo, dne 23. t. m. odv. konc. g. Božo Vodušek v Delavski zbornici, je izredno zadovoljilo vse poslušalce. Predavatelj je znal na poljuden način obrazložiti odkritje znanstvenika dr. S. Freuda o človeški podzavesti in važnosti tega odkritja za človeško, družbo, kakor tudi zdravniško vedbt Predavatelja želimo še večkrat slišati.
vpoštevati prošnje brezposelnih za zaposlitev pri javnih delih samo tedaj, ako je prosilec, ki nima sredstev za preživljanje, pristojen v Maribor, šele v drugi vrsti se vpoštevajo prosilci, ki bivajo nepretrgoma vsaj tri leta v Mariboru. V vsakemi primeru pa imajo prvenstvo brezposelni z rodbinskimi člani.
Pekovski športni klub bo imel svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 27. t. m. s pričetkom ob 10. uri dopoldne v društvenem lokalu gostilne »Zlati konj.« Udeležba obvezna.	Odbor.
Kranj
Redni občni zbor podružnice SDSZJ
se je vršil v nedeljo, dne 20. t. trt ob zadovoljivi udeležbi članstva. Večje število pa je bilo zadržanih in to vsled tega, ker se je v »Semperitu« deloma obratovalo. Centralo je zastopal tajnik s. Jakomin. V novi odbor so bili izvoljeni med drugim naslednji sodrugi: predsednik Kerč; podpredsednik Toplak; tajnik Jakopin; blagajnik Brezar. — S spremembo v odboru Splošne strokovne zveze je storjen korak naprej h konsolidaciji strokovnega pokreta. Izgleda, da bo ta odbor imel zmisel za delavski kulturni pokret in da bodo njegovi člani v njem tudi aktivno delali. Želimo mu v tem praven obilo uspehov. — Družnost!
S.	Žakelj Anton — mrtev. V nedeljo se je raznesla vest, da se je v »Jugobruni« po nesrečnem naključju pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal s. Žakelj Anton iz Stražišča. Vest je vzbudila polno sočutja med delavci, zlasti še, ker pokojnik zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Udeležba pri pogrebu je bila velika, predvsem s strani delavstva; zelo številno pa je bilo zastopano tudi podjetje. Ob odprtem grobu je v imenu sodelavcev globoko občuteno spregovoril s. Japelj, da se je marsikomu zarosilo oko. Ohranimo pokojnika v trajnem spominu. Preostalim pa iskreno sožalje!
S Cankarjevo dramo, »Kralj na Betajnovi, gostuje »Vzajemnost« v nedeljo, dne 6. marca ob pol 16. uri v Podbrezjah, v »Gasilskem domu«. V avtobusu, s katerim se odpeljejo igralci ob 12. uri izpred »Stare Pošte« je še več praznih mest. Kdor želi v Podbrezje, naj se priglasi do 5. marca pri blagajniku društva. Voznina Din 7 tja in nazaj.
Tretji esperantski tečaj priredi tukajšnje esperantsko društvo »Zelena zvezda« in sicer, ako se priglasi zadostno število interesentov. Priglasiti se je do 1. marca pri krojaču Slabetu na Glavnem trgu, ki daje tudi tozadevne informacije.
Manufaktuma trgovina g. Osredkarja je zopet odprta, tako, da si bodo konzu-menti za poletno sezono zopet lahko izbirali blago za razne obleke in perilo, saj so bili doslej vedno zadovoljivo postreženi.
Občni zbor podružnice Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije se je vršil v torek, dne 22. t. m, v Delavski zbornici. Obisk bi bil sicer lahko boljši, v ostalem pa je potek občnega zbora zadovoljil. Predsednik s. Petejan je pozdravil delegate sorodnih organizacij in nato podal poročilo o akcijah, ki jih je vodila v prošlem letu organizacija, predvsem:	za razširitev
pokojninskega zavarovanja, katerega bi morali biti deležni tudi trgovski pomočniki in pomočnice, za novelizacijo nareobe o odpiranju in zapiranju obratov, za izboljšanje gmotnega položaja privatnih nameščencev, ki se je zlasti v dobi krize hudo poslabšal itd. Tajniško poročilo je podal s. Vidovič, iz katerega je bilo prav tako razvidno živahno delovanje organizacije, bla: gajniško poročilo pa je podal tov. Novak. Na predlog kontrole je bila podeljena staremu odboru razrešnica. V lepem nagovoru je pozdravil občni zbor tudi podpredsednik Medstrokovnega odbora tov. Gllč-vert. Sledile so volitve, pri katerih je bil z majhno spremembo izvoljen zopet stari odbor s s. Petejanom na čelu.
Občni zbor delavskega društva »Deto-Ijub« se bo vršil v soboto, dne 26. februarja t. 1. s pričetkom ob 20. uri (8. uri zvečer) v društvenem lokalu, na Ruški cesti 7. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva! Odbor.
13. redni letni občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca t. 1. s pričetkom ob 15. uri v Gam-brinovi dvorani. Vabljeni vsi člani, ki naj se občnega zbora udeleže v spremstvu svojcev. Po občnem z/bor.u se bo vršila prosta zabava.
Pismo iz Španije
S španskih iront.
20. januarja; Ker fašisti z bombami jz letal neprestano rušijo mesta in vasi, se je pričelo udejstvovati tudi republikansko letalstvo. 10 bom-barderjev se je pojavilo nad Sevillo in vrglo 6000 kg bomb na važne vojaške objekte.
21. januarja: so se pojavila republikanska letala nad Salamanco in razbila kasarno »Legion Kondor«, v kateri je bil nastanjen nemški regiment. Zelo mnogo je žrtev in nastala je velika materijalna škoda.
22., 23., 24. januarja: Veliki boji na teruelski fronti. Republikanci prodirajo. Na fronti Bajadoza so republikanci zavzeli nove pozicije.
25. januarja: 40 republikanskih avijonov »Gloriose« je bombardiralo zbiranje nacističnih čet in zrušilo tri nacistična letala znamke »Fiat«.
26. januarja: Republikanska ar-
mada je zavzela nove pozicije na teruelski fronti. Podpomagani z letali »Gloriose« napredujejo republikanske čete na vseh sektorjih Singra in Villanuovo del Huerva, 40 km se-verozapadno od Teruela.
26. januarja: Mesta: Valladolid, Navalporto, Jadraque, Carinjena in Alfama so bila bombardirana od republikanskih letalcev. Na Valladolid so vrgla letala 7500 kg bomb.
27. januarja: Republikanska arti-ljerija je razbila pozicije neprijatelja na sektorju »Piko Zorro« in »Monte Palado« pri Grandi.
27.	januarja: 50 republikanskih lovcev je uspešno obstreljevalo čete fašistov na višinah sektorja Singre pri Teruelu. Druga eskadrila je naletela nad višinami Sierra Polomera pri Teruelu na 6 dvomotomikov v spremstvu lovcev znamke Meisser-Smith. Republikanci zrušijo 1 dvo-motornik, ki se je razbil na skalah za republikansko fronto, 2 dvomo-
tornika sta goreča padla na tla za nacističnimi linijami.
27. januarja: Po točnih poročilih se je pred štirimi dnevi uprl naci-stem regiment št. 17 in zasedel kasarno v centru Saragosse. Fašistom se je posrečiloi s pomočjo artiljerije, udušiti upor. Rezultat: mnogo mrtvih in ranjenih. — Voditelji upora: 2 kapetana, 4 poročniki in 10 vojakov je bilo ustreljenih.
27. januarja: Največja kavarna v Saragossi, »Ambos Mundos«, je bila spremenjena v bolnico, ker je zaradi velikega števila ranjencev s teruel-ske fronte vse prenapolnjeno. En sanitetski vlak je obtičal v snegu. Predno je prispel v Saragosso, je med potjo umrlo 84 ranjencev.
28. januarja: Na sektorju Celades in Singra ves dan boji. Inicijativa na strani republikancev.
29. januarja: Po poročilih iz Bil-baoa so fašisti pustili marširati cele kolone republikanskih ujetnikov iz
Teruela skozi mesto, kot dokaz, da so bili republikanci na tej fronti poraženi. Ljudje so kmalu spoznali prevaro, bili so le zaprti Baski in Astur-ci, ki so jih iz zaporov nagnali na ulice, kjer so predstavljali ujetnike iz Teruela.
Dr. Mažuranič zopet predsednik senata. V torek je imel senat svojo sejo, na kateri je volil predsedstvo senata. Za predsednika senata je bil tretjič izvoljen dr. Mažuranič, ki je dobil 44 glasov. Dvanajst glasovnic je bilo praznili. Verificirani so bili tudi mandati novih senatorjev.
Politiko dr. Korošca je hvalil.
V	narodni skupščini je poslanec Sava Mikic politiko notranjega ministra dr. Korošca silno hvalil in oštel opozicijo, češ, da ne vidi njegovih nacionalnih zaslug.
Ali si 2e dobil novega narolnlka?
Kako le v Ameriki!
Pismo sodruga, ki se je po par letih vrnil iz Jugoslavije v Zedinjene
države
Detroit, Mich., v januarju 1938.
V Detroit sva prispela z žetio dan pred božičem.
V času moje petletne odsotnosti se je tu mnogokaj izpremenilo.
Rooseveltove reforme so zelo vplivale na mišljenje delovnih slojev. Cul sem njegov govor v radio in se mi je zdel zelo radikalen. Ne vem, če ga bodo smeli v reakcijonarni Evropi povsod natisniti. Proti njegovim reformam je velekapital in njegovi trabanti v demokratski in republikanski stranki. Vse kar je v prilog delovnemu ljudstvu proglašajo za neustavno, nasprotno določbam 140 let stare ameriške ustave. Brezposelnih je okoli 10 milijonov. Precej te brezposelnosti gre na rovaš nasprotovanja veleindustrije socialnim re-
formam, pravi namen pa je zmanjšati popularnost Roosevelta in naprednih elementov. Tu so reakcijo-narji, ki razpolagajo s silno gospodarsko močjo, izven vlade.
Roosevelta smatrajo nekateri za socialista, »dcbeluharji« trdijo celo, da je komunist, kakor to dandanes nasprotniki socialnega napredka tako radi očitajo1 vsakomur, ki ni z njimi, četudi je še tako oddaljen od bol-ševizma.
Ob priliki, ko zopet navežem! stike s tukajšnjim socialističnim gibanjem, pa še kaj.
Pošiljam na račun naročnine 2 dolarja za »Delavsko Politiko«, ki mi jo redno dostavljajte.
Sodružno pozdravljeni!
J. M.
Celle
Vabimo tekstilke, posebno dobre moči, ki so zaposlene v onih tekstilnih tovarnah, v katerih se ne izvaja kolektivna pogodba, da se zglase v svrho boljše zaposlitve v pisarni KMO.
Umrla je v nedeljo, dne 20. t. m. na Krekovi cesti ga. Ljudmila Mihelič, žena mizarskega mojstra. Pogreb se je vršii v torek ob 16. uri na okoliško pokopališče. Mnogobrojno število pogrebcev je spremilo priljubljeno pokojnico na zadnji poti. — Blag ji spomin! Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje!
Apel na naročnike! (nkasanti našega lista imajo dodeljen obširen okoliš za pobiranje naročnine. Apeliramo radi tega na vse naročnike, da sproti plačujejo naročnino in s tem olajšajo delo požrtvovalnim sodrugom, ki v prostem času obiskujejo naročnike in pobirajo naročnino za »Delavsko Politiko«.	Uprava.
lllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllillllllllllllllllllllllllllllil
KINO DOM, CELJE
25.—26. februara: »Simfonija ljubezni«. —
27.—28. februarja: »Rendes-vous v Parizu« (Liebesenvachen). — 1., 2., 3. in 4. marca: »Pater Vojteh«.
Plul
I, prosvetni večer pripravlja »Vzajemnost« za dne 5. marca t. 1. Na sporedu bodo recitacije pesmi čehoslovaškega pesnika Bezruča in Mile Klopčiča, nastopijo pa tudi pevci in tamburaši.
Kino, gledališče, predavanje. Nedavno smo čitali v »Slov. narodu« pritožbo glede starih tednikov pri kino predstavah. Mi bi dodali še to, da se je mnogo kino obiskovalcev že naveličalo gledati same rajhovske filme. Zakaj ne pridejo k nam tudi češkoslovaški, francoski in drugi filmi? Ti bi zanimali javnost!
Iz drame. Dr. Remečeva »Čarovnica Kirka« na gledališkem odru prav lepo .in nazorno prikazuje povojno psihozo, pohlep po denarju, verižništvo in ostale lepe čednosti na eni ter redko poštenje na drugi strani. Igralci so dobro rešili svojo nalogo.
O obratnih zaupnikih je predaval pretekli teden s. Šegula. Nazorno je prikazal pomen, pravice in naloge obratnih zaupnikov, ki zamorejo, ako so na mestu, mnogo koristiti zaposlenemu delavstvu.
»Liberte-fraternite-egalite« — se je glasilo vabilo na predavanje s. Petejana, ki se je vršilo preteklo sredo o »Franciji«. Predavatelj je orisal splošno zgodovino delavskega gibanja pred in po veliki francoski revoluciji, povdarjajoč, da je tam socialistično delavstvo oni faktor, ki ima dovolj moči. da bo vedel braniti pridobljeno demokracijo in svobodo pred navalom reakcije. M.oč in vpliv socializma v mnogih državah nam daje upanje, da tudi mi pridemo do lepših časov. Z burnim aplavzom je bilo končano to zanimivo predavanje. Na svidenje v sredo!
Rufe
Predavanje o smrtni kazni priredi »Vzajemnost« v soboto, dne 26. t. m. s pričetkom ob 6. uri zvečer v gost. Magdič. Predaval bo sod. svet. g. dr. Travner VI. — Udeležite se vsi tega zanimivega predavanja.
Ugotovitev. Bačun Terezija ni napisala članka o tekstilni tovarni Vlach, ki je izšel svoj čas v našem listu in sploh ne dopisuje v naš list.	Uredništvo.
Melica
Rubež rudarjeve mezde. Trgovec P. je nekemu rudarju zarubil vso mezdo do 20 Djn dnevno. Rudar pa ima ženo in 6 otrok in je sedaj ves obupan, kako naj izhaja z 20 Din dnevno. Kaj mu je storiti?
Poročali smo že, kako je z rudarsko mezdo po novem izvršilnem redu. So pa tudi mnenja, da je še vedno v veljavi staro določilo rudarskega zakona, ki pravi, da se rudarjeva mezda ne more zarubiti. Sodne rešitve o tem še nimamo. Naj morda dotični rudar stavi pri sodišču predlog na ustavitev izvršbe že z ozirom na to, da novi izvršilni red izrecno ne razveljavlja nasprotnega določila rudarskega zakona. Pri občini si naj izposluje ubožno spričevalo, potrjeno od davkarije in sreskega načelstva, da mu ne bo treba plačati kole-kov. Ce bo sodišče ta predlog odklonilo, ima še možnost pritožbe na okrožno sodišče. Potem se bo vsaj vedelo, kako je prav za prav s to zaščito rudarske mezde. Obenem naj skuša tudi s trgovcem skleniti poravnavo, da bi odplačeval dolg v manjših mesečnih obrokih, ki jih bo lažje prenašal. Upamo, da bo trgovec toliko uvideven in šel rudarju na roko. V ostalem pa opozarjamo rudarje, da imajo v Mežici, v Crni, v Prevaljah in v Guštanju svoje delavske trgovine v tamošnjem Konzumnem društvu, ki sedaj vzorno posluje in bo gotovo tudi rudarjem šlo na roko. kolikor bo moglo.	_	Ur.
Zavedajmo se, da le z delom in medsebojno pomočjo moremo doseči večje uspehe. Zato opozarjamo naše sodruge in sodružice, da bi čimbolj širili našo »Delavsko Politiko« in krili svoje potrebe le pri onih obrtnikih, ki imajo naročen naš časopis »Delavsko Politiko«, ti so: »Konzumno društvo za Mežiško dolino, branjarija in trafika Piko Gregor, čevljar Potočnik Karel, mesarija Kališnik Anton, mesarija in gostilna Senica Franc, gostilna in pekarna Josip Tof, gostilna Rudolf Stopar in restavracija na Poleni, Peter Logar. — Opominjamo tudi vse naročnike »Delavske Politike«, kateri so z naročnino v zaostanku, da jo čitnprej poravnajo, ker le tako bo mogoče naš_ list redno izdajati! Družnost! Poverjeništvo.
Pustno zabavo priredi »Vzajemnost« v torek, dne 1. marca t. 1. s pričetkom ob 16. uri v zgornjih prostorih gostilne Toff. Vstopnina za osebo Din 5. Ples prost. Prve tri najlepše maske dobijo nagrade.
Pustni humor. Pustne atrakcije pripravljajo senzacije željnim prebivalcem mežiški humoristi. Pričele bodo dopoldne s Tonijevo operacijo na javnem prostoru pred Toffom.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Naročnikom! Vse naročnike »Delavske Politike«, kateri so še v zaostanku, zlasti one, ki še za preteklo leto niso poravnali naročnine v celoti, pozivam, da storijo svojo dolžnost do lista, kateri jih redno obiskuje in jim pomaga marsikdaj iz težke zadrege.	Poverjenik.
trna pri Prevaljah
Pustno zabavo priredi »Vzejemnost« v nedeljo, dne 27. t. m. s pričetkom ob 6. uri zvečer v prostorih gostilne Knez-Krulec v Črni. Pri veselici igra Šramel. Vstopnina Din 3.—. Vabimo ne samo domačine, ampak tucfi mežiško delavstvol Družnost!
Zahvala. Podpisani se vljudno zahvaljujem podružnici Zveze rudarjev v Črni za podporo Din 75, kakor tudi vsem. ki so mi v teku moje že dve leti trajajoče bolezni doslej že večkrat pomagali.
Kunc Florjan in Marija, Mežica.
Bolezenski Siliti rudarjev
(Zveza rudarjev Jugoslavije).
lostovllolnlca W. REMM
Maribor, OregorlUava ul. 6.
W0V
se
1938
Zaietek ob 9. url dop.
Po rudnikih TPD in ravnotako v Mežiški dolini, kakor tudi po vseh drugih rudnikih in plavžih še vedno ne priznavajo delavstvu niti bornih oskubljenih pravic za bolezenske šihte. Pravijo enostavno, da je za rudarje § 219 obrtnega zakona ukinjen in da nimajo radi tega v času bolezni rudarji nobene pravice do mezde.
Izgleda, da se rudarji sami še vedno premalo brigajo za svoje že izvojevane pravice. Res je bil sicer za vse, ki so zavarovani pri Bratovskih skladnicah, s 1. aprilom 1936 u-kinjen § 219 o. z., ki sicer delavcem priznava mezdo bolezni za največ 7 dni. Toda ostal je še v veljavi § 1154b občega državljanskega zakonika, ki pravi, da imajo- delavci v bolezni pravico do mezde, v kolikor ne dobijo takrat odškodnine od zavarovanja. Če je rudar bolan samo 1 do 3 dni in ne dobi takrat nobene hrana-rine od Bratovske skladnice, mu mora podjetje plačati za te dneve polno mezdo. Če pa je rudar bolan 4 ali več dni, mora po istem določilu dobiti od
podjetja še poleg hranarine Bratovske skladnice toliko, kolikor manjka do polne mezde. Rudar je s § 1154b o. d. z. na ta način še tako zaščiten, da v bolezni vsaj prvi teden ne more dobiti manje skupno od Bratovske skladnice in podjetja, kakor če bi delal in dobil polni zaslužek. Če so drugi v tistem tednu delali tudi v nedeljo, mora dobiti tudi bolni rudar mezdo za to nedeljo.
Do februarja 1935 pa še lahko vsak rudar iztirja od podjetja nazaj vse polne bolezenske šihte, to- je celi zaslužek, četudi je dobival v bolezni hranarino, ker je do 1. aprila 1936 veljal tudi za rudarje v celoti § 219 o. z. Vendar ti bolezenski šihti za-starevajo z vsakim dnem bolj, čina bližje smo 1. aprilu 1938, ker vsaka mezda v treh letih zastara in se ne da več izterjati.
Rudarji in plavžarji, čuvajte in terjajte vsaj svoje reducirane pravice, da vam še teh ne vzamejo- z enostavnim izgovorom, saj jih ni treba, ker jih še delavci sami ne zahtevajo.
Literatura
»Cankarjev glasnik« (iz Clevelanda), je od številke do številke boli zanimiv. De-cemberska številka prinaša na 32 straneh lepega tiska z ovitkom, obilno zabavnega in poučnega gradiva. Med pripovedne spise spada Jakoba Zupančiča »Priigrana žena« in Etbina Kristana novela »Julkina zmota«, ki se nadaljuje. Zvonko Novak je prispeval daljšo pesnitev »Iz teme v luč«. Sodobni informativni in poučni članiki so: Uvodnik za Novo leto, Pot ameriškega delavstva, Nič čarovništva, Hitler in njegova vojska, Diktatura v Braziliji, Na robu življenja, Pre-obraženje Rusije, Mogotci v Centralni Arne riki, Steklo-čudežna snov, Žensko poglavje in še mnogo kratkih beležk. Če primerjamo to reprezentativno revijo z našo skromno »Vzajemno Svobodo«, se nam milo stori in skoraj sram nas je, da naše delavstvo -v starem kraju, pri ognjišču svoje kulture, ne zmore kaj takega. Krivi smo sami.
»Snaga«, radnički list za kulturo in šport, leto 11., štev. ,1 iz Sarajeva, prinaša na 16. straneh obilico razmo.vrtsnega gradiva: uvodni, programatični članek, »Nova godina« od Sretana Jakšiča, članek »Jedna istoriska paralela«, ki se bavi s splošnim* političnim položajem v svetu z ozirom na možnosti, ki jih ima demokracija, članek »Engleska politika in evropski kontinent«, V. Arter: »Pisma iz Španije«, »Večni Žid na n: o n a k ov s k i razstavi«, mnoge beležke iz sveta in dbmo-vine, »Sportski pregled« s posebnim ozirom na delavska športna društva in ocene raznih knjig. Na platnicah prinaša izkaz prostovoljnih prispevkov za podporo radhičkemu športnemu klubu »Hajduk« ob njegovi 25 letnici. Marljivi sodrutgi na jugu so dosedaj zbrali
Konzumno društvo za Mežiško dolino r. z. z o. z. v Prevaljah
sklicuje v smislu § 23. zadružnih pravil, redna letna članska zborovanja, ki se bodo vršila po tem-le dnevnem redu:
Za prodajalno v Guštanju: V soboto, dne 5. marca z začetkom) ob 7. uri zvečer v gostilni g. Milonika v Guštanju.
Za prodajalno v Mežici: V nedeljo, dne 6. marca z začetkom ob 9. uri dopoldne'v gostilni g. Tof a v Mežici.
Za prodajalno Prevalje in Leše: V nedeljo, dne 6. marca z začetkomi ob 15. uri v gostilni g. Ahaca na Prevaljah.
Za prodajalno Črna I. in II.: V nedeljo, dne 13. marca z začetkom ob 10. uri dopoldne v dvorani g. Kneza v Črni.
Za prodajalno Sv. Helena: V nedeljo, dne 13. marca z začetkom ob 14. uri popoldne v rudniški dvorani pri Sv. Heleni.
Za prodajalno na Muti: V nedeljo, dne 13. marca z začetkom ob 16. uri popoldne v gostilni ge. Dobnik na Muti.
Dnevni red članskih zborovanj:
1. Poročilo krajevnega odbora;
2. poročilo o poslovanju zadruge in o računskem zaključku za poslovno leto 1937;
3. razprava o predlogih za občni zbor;
4. volitev krajevnega odbora;
5. volitev delegatov za občni zbor;
6. razno.
Člani, udeležite se vsi. teh članskih zborovanj!
Načelstvo.	Nadzorstvo.
20.326.50 Din. »Snaga« se naroča: Sarajevo, poštni predal 181, stane letno 24 Din.
ZAHVALA
Podpisana Bezjak Terezija, Pekre pri Mariboru št. 65, se zahvaljujem
zavarovalnici „KARITAS“
za kulantno izplačilo dvojne zavarovane vsote, katero mi je izplačala ob smrti mojega moža, ki se je smrtno ponesrečil pri
razkladanju dr*.	Bezjak Terezija
Pekre, dne 12. februarja 1938	1.	r.
Delavski pravni svetovalec
»Bom plačal, kolikor bom mogel.« (Ruše)
Vprašanje: Pogodil senu se s prodajalcem za staro posteljo, da bodem plačal, kolikor bom mogel. Takoj sem plačal Din 20 -in danes sem poslal zopet Din 20, ki pa mi jih je prodajalec vrnil s pripombo, da je to premalo. Kaj mi je storiti?
Odgovor: Vaše vprašanje ni čisto jasno. Če se niste pogodili niti točno za kupnino, je pogodba sploh neveljavna, ker je pri kupčiji kuprtina glavni sestavni del pogodbe. V tem slučaju torej lahko posteljo vrnete in zahtevate denar. Če pa ste se pogodili za čas plačila, da boste plačali, kadar Vam bo mogoče, potem mora prodajalec tožiti, da je plačilo že zapadlo in bo sodnik določil čas plačila, kakor je prav, kakor t,o določa 8 904 o. d. z.
Oprostitev od vojaške službe (Studenci)
Če Vas sin prežfvlja in še ni dovršil 25. leta, naj napravi prošnjo na pristojni vojni okrug za popolno oprostitev od vojaške službe. Če boste umrli, sinu po dovršenem 27. letu ne' bo več treba služiti v stalnem kadru, ampak bo samo uvrščen med vojaške obveznike. Poroka pa ne vpliva na oprostitev.
Sodna odpoved in prisilna izpraznitev (Kamnik)
Če se najemnik ne zmeni za odpoved, mu je treba sodno odpovedati, bodisi pri
sodišču na zapisnik, bodisi po odvetniku, in če tudi to ne zaleže, predlagati na podlagi pravomočne sodne odpovedi prisilno izpraznitev.
Renta v Avstriji (Celje)
V zadevi rente, ki jo imate dobiti od društva v Avstriji, se obrnite na dotično društvo samo, če še obstoji, oziroma na naš konzulat ali pa odvetnika v kraju društva.
Služkinja v bolnici
Kot navadna služkinja Vaša sestra nima pravice do pokojnine niti do odpravnine: pokojnina bi ji pritikala le kot banovinski uslužbenki.
Rubež dedščine nez. očeta (Medlog)
V zadevi Vašega nez. otroka naj varuh predlaga rubež terjatve, ki jo :ma nez. oče proti očetu. Če ta ne bo plačal, naj ga varuh toži.
Brezposelne podpore (Zagrad)
Ker ste bili v zadnjem letu zaposleni 5 mesecev in zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode ter plačevanju prispevkov za borzo dela. Vam pripada brezposelna podpora največ za 6 tednov, največ po Diu
10.  na dan za Vas ter največ po Din 3.—
na dan za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka. Po uredbi o preskrbovaniu nezaposlenih delavcev z dne 25. novembra 1937. se Vam pa srne izplačati še dodaten obrok do naivec 6 tednov.
Za konzorcij izdaja in urejuj« Adolf Jele« v M*ribom. — Ti»ka; Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.