Foštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak p«'tel: ob 14. — Naročnina z.naša mesečno p» pošti 5 din, v Cclju % dostavo na dom po raziiiišalcih 5.50 din, za inozemstvo 10 din — UredniStvo: Celjc, Strossmayerjeva «lie» štcv. 1, pritličjo, desno; uprava: lcvo — Telefon štev. 05 — Itačun pri poštnem čoluiv- iMMii /iivodu v Ljnbljani štev. 10.66G Leto XXII. Celie, petek 19. iuliia 1940 Štev. 30. Zoran M. Vudler: Nafta, bencin in petrolei Druga faza vojne je za nami. Odločile so jo gibljive trdnjave: oklopne edinice, tanki in letala. Kakor smo videli, so gibljive trdnjave mnogo boljše od žele- zobetonskih. Drugo fazo vojne so odlo- čile gibljive trdnjave, tretjo pa bo naj- brž odločila nafta s svojimi preosno- vami. Rumunski petrolej so zadnje dni omenjala časopisna poročila v zvezi z vestmi, da hoče Rusija nadzorstvo nad rumunsko petrolejsko proizvodnjo. Za- kaj? Rusija ve, da bo ravno petrolej odločilen pri nadaljevanju vojne. Na tem, kako se bo vojna nadaljevala, je Rusija gotovo zelo zainteresirana. Večino produkcije nafte ima na raz- polago Anglija. V mirnih časih je po- rabila Anglija okoli 12 milijonov ton nafte na leto in le 8% te ogromne koli- čine je proizvajala doma, vse ostalo je kupovala in dovažala od drugod, in sicer iz Amerike, Holandije, Indije, Irana in Runrunije. In Nemčija? Povečana Nemčija je potrebovala v mirnih časih približno 7 milijonov ton nafte. Poraba današnje Nemčije se je pošestorila, če ne pode- setorila. Amerika, Indija in Iran so omejili svoj izvoz v Nemcijo in dobav- ljajo sedaj nafto Angliji, ker nimajo Nemci dovolj cisternskih ladij, da bi nafto odvažali, dočim jo Anglija takoj plača in odpelje na svojih cisternskih ladjah. Toda na mesto teh dobaviteljev Nem- čije je stopila Rusija in pa rezerve, ki jih je Nemčija dobila po zasedbi Holan- dije in Francije. Rumunija'izvaza letno okoli 6 milijonov ton surove nafte. Vsa ta količina pa še daleč ne zadostuje za kritje potreb današnje vojskujoče se velike Nemčije, čeprav bi Nemčija po- kupila vso rumunsko produkcijo. Vemo pa, da so tudi drugi interesenti za ru- munski petrolej. Skupna tonaža vseh cisternskih ladij na svetu je znašala pred izbruhom se- danje vojne 11,436.880 ton. Če pregle- damo lastnike, vidimo, da odpade na Anglijo 3,264.241, na Ameriko 2,800.780 na Norveško 2,117.381, na Holandijo okoli 500.000, na Nemčijo pa okoli 260 tisoč ton. Precej angleskih cisternskih ladij je bilo potopljenih, toda to izgubo je An- glija nadoknadila in celo presegla s priključitvijo večine norveških in ho- landskih cisternskih ladij. Cisternska ladja lahko prepelje naenkrat 10 do 15 tisoč ton nafte. V dovoznih sredstvih torej Anglija nadkriljuje Nemčijo, ven- dar pa moramo pomisliti, da je Nemčija več let kopičila rezerve. Avtomobil po- rabi za 300 km vožnje nekaj desetlitrov bencina, letalo pa približno eno tono! Angleški parlament je že v začetku sedanje vojne odobril porabo 4,000.000 galon nafte dnevno, ki se je pa v da- našnji aktivnosti najbrž še povečala. Ce upoštevamo, da je bomfoniku potrebna približno ena galona bencina za kilome- ter leta, vidimo, da si lahko dovolijo Angleži številne in dolge polete za voj- ne operacije. Nafta bo odločala o koncu sedanje motorizirane vojne. To je hrana, ki po- ganja gibljive trdnjave, ki zasedajo sto- tine in stotine kilometrov nasprotniko- vega ozemlja, a omagajo prav tako kakor vojak brez kruha, če ne dobe več prečiščene nafte. Zgodovina bo nekoč pisala o tanikih, letalih in drugih gibljivih trdnjavah, s katerimi se sedaj borita dva svetova za popolno zmago. Pisala bo pa tudi o nafti in o njeni veliki vlogi v tej gi- gantski borbi dveh svetov. Pred dopustom si preskrbite pisem- ski papir, nalivna peresa in albumo pri tvrdki Karl Goričar vdv. Celje, Kralja Pctra cesta 9. Pred napadom na Angliio Maršal Petain - diktat or Franciie — Roosevelt tretjiZ izvoljen za predsedniškega kandidata — $ovjet$ki po$lanik pri knezu namestniku Pavlu — Španija zafifeva Gibraltar Angleški ministrski predsednik Win- \ ston Churchill je govoril v nedeljo zve- čer po radiu in izjavil, da je Anglija trdno odloceni voditi borbo do konca 'in da bodo Angleži rajši pustili, da se zruši London v razvaline in pepel, kakor da bi bili z&sužnjeni. Veliki nemški na- pad na Anglijo prioakujejo v najkraj- šem času. Kongrcs demokratske strankc v Chi- cagu je v četrtek izvolil predsedwika Roosevelta z 949 proti 126 glasovom za edinegia kandidata demokratske stranke pri letošnjih volitvah za predsednika Združenih držav. Tako je Roosevelt že žo tretjič izvoljen za pmisedniškega kandidalia. Kongres demokratske stran- ke je poudaril, da bodo Združene državo Hkrbele predvsem za lastno korist in mir in dia bodo os%le še dalje i/von voj- ne, a se bodo oboroževale in jtodpirale Anglijo. V Franciji je stopila v veljavo nova ustava, ki pravi med dragim, da ima francoski državni poglavar pobio uprav- no oblast. Po*)(taA'lja in odstavlja roini- stre in držaMic tajnike, ki so odgovorni edino nj<»mn. DržaMii poglavar izvršuje zakonodajjio oblast z mmistrskim sve- tom In sicer do sestave novih predstav- niških teles in tudi po scstavi teh teles za primer hude notranje krize. V zaoveriln!a pisnia. Z Brda se je poslanik Plotnikov odpeljal na Ble^Gor čez izaro«. Po tej ganljivi spominski svečanosti se je pričel pravi spored koncerta. Vo- jaška godba 39. pp. je pod vodstvom kapelnika g. Pera Fabijanoviča precizno in učinkovito zaigrala Urbanovo bal- kansko uverturo »Jursum in Fatima«. Nato je »Trboveljski slavček« zapel Adamičevo »Pesem rudarskih otrok«, Lajovčeve »Vesele kolednike«, Mo- kranjeevo »Na ranilu«, Hristova »Goro zeleno«, Mirkovo »Jutranji zvon« in Tomčevo »Kolo«. Izvajanje je bilo iz- redno eksaktno in polno fines. Zbor je v polni meri pokazal svojo disciplinira- nost, izenačenost, prožnost in visoko stopnjo pevske kulture. Prav posebno sta ugajali »Gora zelena«, ki jo je bol- garski skladatelj D. Hristov poklonil »Trboveljskemu slavčku« ob njegovi desetletnici in ki je bila v Celju prvi- krat izvajana, in Mokranjčeva »Na ra- nilu«. V obeh pesmih se je kot solistka z izredno lepim glasom uveljavila Rezi- ka Koritnikova. Močno sta učinkovali tudi Mirkova »Jutranji zvon« in Tom- čevo »Kolo«. Vojaška godba je zaigrala Muhičev potpuri »Od Triglava do Bal- kana«. Mladinski zbor je nato zapel več slovenskih narodnih pesmi in Šinov hanaški pies »Sateček«, nato pa ob spremljevanju vojaške godbe Šinov češ- ki pies »Babka« in slovaški pies »Vrte- na« ter žel navdušeno odobravanie. Ob zaključku je zbor zapel Aljaževo »Tri- glav moj dom:< in ob spremljevanju vo- jaške godbe himno »Hej Slovani«. Mladi pevci in pevke ter njihov vod- ja so bili deležni iskrenih ovacij. Ogrom- na množica, ki je prisostvovala tej edinstveni umetniški prireditvi in pa- triotični manifestaciji, bo ohranila ta dan gotovo v najlepšem spominu. Celieinokolica c Zaključek bolničarske^a tečaja. Preteklo nedeljo dopoldne je bil v Zdravstvenem domu zaključen bolničar- ski tečaj Rdečega križa v Celju, ki ga je obiskovalo 94 tečainikov. Izpitni ko- misiji je predsedoval predsednik sres- kega odbora RK g. dr. Juro Hrašovec. Pri izpitu se je pokazal uspeh preda- vanj ge. dr. Stane Strausove, ki je vo- dila tečaj, ter ge. dr. ing. Perparjeve in gg. ing. Lavrenčiča in dr. Kozina. Vsi tečajniki so opravili izpit z odličnim uspehom. Ta.ko se je spet pomnožil ka- der prostovoljnih bolničarjev v Celju, katerili naloge so zlasti v vojnem času važne. Tečajniki so vztraino posečali predavanja in praktične vaje. Po izpitu ^i.redsednik g. dr. J. Hrašovec obraz- ložil delo RK in naglasil zlasti važnost dela posameznikov. Vzpodbujal je nav- zoče, da naj bodo zvesti sodelavci Rde- čega križa, in se zahvalil vsem, ki so v tečaju predavali odnosno pripomogli k uspehu tečajnikov, zlasti upravniku bol- nice primariju g. dr. Raišpu za dovolje- nje vežbanja v bolnici ter upravniku Zdravstvenega doma g. dr. Rebemiku in direktorju giminazije g. Mravljaku, ki sta dala prostore za predavanja na raz- polago. c Sreski odbor društva Rdečega križa v Celju javlja, da se bo pričel bolničar- ski točaj v ponedeljek 22. t. m. ob 19. v Zdravstvenem domu. c Grozno dejanje pohotneža. V sredo je 311etni poročeni rudar Jože Vidic iz Zabukovce pri Grižah v gozdu blizu Za- bukovce napadel 181etno hčerko nekega posestnika in ji hotel storiti silo. Dekle se je obupno branilo. Napadalec pa je iavlekel nož ter prizadejal svoji žrtvi težke poškodbe na vratu in rokah, nato • pa je zadostil svoji pohoti. Vidic je po groznem dejanju pobegnil. Dekle je za- čelo klicati na pomoč, nakar so prihiteli ljudje in spravili težko poskodovano dekle domov. Zločinec je pustil na kraju zločina listek s sporočilom, da bo storil še nekaj hujšega, če ga bodo zasledo- vali. Vidic se je hotel v četrtek okrog 20.30 sam javiti celjski polieiji. Ko je sei po Prešernovi ulici, so ga polieijski organi spoznali in aretirali. Izjavil je, da je njegovo dejanje posledica razr- vanih družinskih razmer. c KojMirski napjul na Starem ^radu. V ponedeljek popoldne so odšli župnik Viktor Cadež iz Mekinj pri Kamniku ter njegovi dve sestri, organistka Terezija Čadeževa iz Mekinj in ga. Ana Mohor- jeva, poslovodkinja Slomškove knjigar- ne v Celju, iz mesta na Stari grad. Spo- toma so opazili, da jim sledi neznan moški, ki se jim je kmalu začel zdeti sumljiv. Ko so se vsi trije okrog 18. namenili nazaj v mesto in krenili z grajskih razvalin k vodnjaku na graj- skem dvorišču, je nenadno skočil ne- znanec od zadaj k Tereziji Čadeževi, ki je stopala za bratom in sestro, in ji iz- trgal ročno torbico in slamnat klobuk, nato pa pobegnil. Terezija Čadeževa je imela v ročni torbici okrog 400 din go- KINO METROPOL CELJE ¦ iDiiaiiiBfliiaiiiiiiiiiiiin 19. in 20. julija IHELOflüil NOČ! Slišali boste prekrasne arijc iz oper »Martat, »Lohengrin«, »Romeo in Julia« in »Hfrikanka« in nesmrtno pesem »Funiculli-Funiculla« V glavni vlogi: Benjamino Gig/i 21. — 23. julija PESEffl SVOBOQE Film prikazuje herojske borbe za pravico na atneriškem zapadu NELSON EDDY tovine in železniško legitimaeijo. V to- rek sta dva deoka našla v gozdu na Sta- rem gradu ukradeno ročno torbico, v kateri je bilo samo še 20 din gotovine in železniška legitimaeija, neki deček pa je našel tudi ukradeni klobuk. Policija je takoj po zločinu uvedla preißkavo. c Dve smrtni nesreči na železniški progi. V petek 12. t. m. okrog 21. se je vračal 541etni, na železniški postaji v Celju uslužbeni in na Ložnici 32 sta- nujoči železniški kurjač Franc Nedoh iz mesta proti domu. Ko je prispel do nezavarovanega železniškega prelaza pri posestvu »Milidvoru« na Lavi, je privo- zil iz Celja večerni savinjski potniški vlak, ki ga Nedoh očitno ni pravočasno opazil. Ko je stopal Nedoh, ki je težko bodil, čez tračndce, je treščila lakomo- tiva vani in mu zdrobila lobanjo, nato ga pa odbila na drugo stran ceste. Ne- doh je na mestu izdihnil. V nedeljo po- poldne so ga položili na okoliškem poko- pališču k zadnjemu počitku. Tragično umrli Franc Nedoh zapušča ženo in de- set otrok. — V soboto ob 14. je stal 60- letni posestnik Avgust Lovrenčič s Te- kačevega pri Rogaški Slatini, oče po- kojnega hotelskega vratarja in posest- nika Avgusta Lovrenčiča v Celju, na železnišski progi v Rogaški Slatini in štel denar. V tern je privozil vlak, ki ga Lovrenčič ni opazil. Lokomotiva je po- drla Lovrenčiča na tla. Vlak je zdrdral čez njega, pri čemer so mu kolesa od- rezala- obe nogi pod kolenom. Grozno razmesarjenega Lovrenčiča so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je že ob 23.30 podlegel poškodbam. Truplo so prepe- ljali iz Celja na Tekačevo in ga položili na domačem pokopališču k zadnjemu počitku. Otroški voziček kolo ali Sivalni stroj najhitreje in najbo- lje kupite, prodate all zamenjate v trgo- vini Jo sip UrSič, Celje, Narodnidom. c Števibii vlomi > Celju. V noči od petka na soboto so neznanci poskusili vlomiti v trafiko Ane Hasove pri mostu čez Voglajno v Klavniški ulici, v Kro- pičevo špecerijsko trgovino v Razlagovi ulici in v čevljarsko delavnico Antona Zontiča v Gosposki ulici, imeli pa niso uspeha. V isti noči so vlomili tudi v fri- zerski salon Avgusta Taoka v Gosposki ulici in odnesli 50 din gotovine. V noči od sobote na nedeljo so poskusili vlo- miti v trgovino Ivana Golmajerja na Mariborski cesti v Gaberju in v gostilno Josipa Lebiča na Sp. Hudinji, a brez uspeha. Pač pa so vlomili v isti noči v gostilno Ivana Svetela na Mariborski cesti v Gaberju in odnesli blaga in goto- vine v vrednosti 1.150 din. V ponedeljek so vlomilci poskusili vlomiti na pod- strešja nekaterih his na Cankarjevi ce- sti, a k sreči spet niso mogli izvršiti svojih namer. Policija je ukrenila po- trebno, da čimprej izsledi drzne vlo- milce. c Novo električno uro na stolpu Ma- rijine eerkvc so v soboto dokončno in- stalirali. Vse štiri številčnice so ponoči razsvetljene in so vidne daleč okrog. c Reševalni a\ix) celjske gasilske čete, ki so ga oddali pred tedni v Zagreb, so pripeljali v torek spet v Celje in začeli takoj z njim obratovati. Drugi reševalni avto je, kakor znano, že več tednov po- kvarjen, zaradi Cesar so morali ranjence in bolnike spravljati v bolnico z nosili odnosno s preprostim vozičkom. To mučno stanje je sedaj odpravljeno. c Žetev smrti. V celjski bolnici je umrla 12. t. m. sedemletna posestnikova hčerka Rozika Založnikova iz Št. Janža pri Zibiki, v torek pa 681etna preužit- karica yrsa Zmaherjeva iz Črnolice pri Št. Juriju ob juž. žel. N. p. v m.! Štev. 30. »NOVA DOBA« 19. VII. 1940 Str&n 3. c Novo planinsko pot je zgradila Sa- vinjska podružnica SPD s Škrbine do vrha Ojstrice. Traso je določil Andrino Kopinšek, zato se bo pot po njem ime- novala. Pol ure nad Klemenškovo pia- nino se pot odcepi od stare planinske poti, vodeče iz Logarske doline na Škarje. Nova pot je dobro zavarovana. Te dni je bila markirana in s tern iz- ročena prometu. Nova pot planincem odkriva prekrasen, doslej malo poznan planinski svet in omogoča dostop iz Logarske doline do vrha Ojstrice v treh urah vzpona. Sredi avgusta bo slav- nostna otvoritev in blagoslovitev te no- ve edinstvene planinske poti. c Mrtvec blizu pokopališea. V soboto ob 20.30 so našli na cesti, ki vodi s hriba sv. Jožefa na mestno pokopališče, truplo 501etnega slikarja Alojza Bezgov- ška iz Čreta, ki je bil na cesti podlegel srčni kapi. Bezgovška so položili na mestnem pokopališču k zadnjemu po- čitku. c Vest o požaru na Zvodnem pri Te- harju se je razširila v četrtek dopoldne po Celju. Na zadevno obvestilo so se celjski gasilci odpeljali proti Teharju. Ugotovili so, da je neki posestnik zaži- gal dračje. Ker se je zelo močno kadilo, so bili nekateri ljudje ranenja, da je iz- bruhnil spet požar. c Lastnike oroznih Hstov in posest- nih dovoljenj za orožje opozarja pred- stojništvo mestne policije v Celju, da morajo plačati banovinsko takso na orožje najpozneje do konca septembra. Da ne bi stranke proti koncu septembra čakalc zaradi večjega navala, naj po- ravnajo takso že sedaj. Takso je treba plačati pri predstojništvu mestne poli- cije v sobi štev. 37. c Inkasanti mestne elektrarnc v bo- doče ne bodo več obiskovali strank po večkrat. Če inkasant ne bo dobil denar- ja pri prvem obisku, bo izročil stranki nesaldiran račun, ki ga mora stranka v teku največ 8 dni sama poravnati pri blagajni mestne elektrarne. Čc ne bo mogel inkasant stranki iz kakršnega koli vzroka vročiti obvestila, ravnotako, če po 8 dneh računa ne poravna, bo mestna elektrarna brez posebnega obve- stila ukinila nadaljnjo dobavo toka. Po- novni priključck se bo izvršil šele po popolni ureditvi dolga in po plačilu vseh stroškov za odklopitev in zopetno priklopitev instalacije. Prosimo stran- ke, da prihranijo nepotrebnc sitnosti in stroške sebi in elektrarni. c Prizidek za ambulatorij OUZD in regulacija Samostanske ulice. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Mestni svet celjska je na svoji seji dne 26. VI. 1940 v zvezi s prošnjo SUZOR-ja za gradbeno dovolilo za prizidek ambula- torija OUZD v Vodnikovi ulici sklonil dokončno glede regulacije podaljška Sa- mostanske ulice med Za kresijo in Vodnikovo ulico: 1. Sklep mestnega sveta z dne 21. IV. 1939 se razveljavi. 2. Regulacija podaljška Samostanske ulice med Za kresijo in Vodnikovo ulico se doloöi v obliki 10 m širokc odprte zvezne ulice v trasi, označeni v načrtu tehničnega oddelka z dne 18. IV. 1939, z dvonadstropno zazidavo, ipa s pridrž- kom, da se sme del podaljšane Samo- stanske ulice od ulice Za kresijo do se- verne meje posestva Dolžan izvesti tudi z nadzidavo ulice v obliki pasaže, ako bi to bilo potrebno iz arhitektonskih 1 ali kakih drugih urbanističnih razlogov. I Proti temu sklepu so dopustne pritožbe na kr. bansko upravo dravske banovine v Ljubljani, ki jih je treba vlagati pri mestnem poglavarstvu v 15 dneh. Rok j za pritožbe prične teči 19. t. m. Pravico do pritožbe imajo člani občine, ki sma- trajo, da sklep nasprotuje veljavnim zakonom in zakonitim nalogam oblasti. c Naročila plemenskih petelinov in jarčk. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava bo tudi le- tos v jeseni oddajala plemenske pcteli- ne in jarčke štajerske pasme po znižani ceni. Vsak nanočnik naroči lahko najvec po enega petelina in 2 jarčki. Naroč- niki prispevajo za plemenskega petelina po 20 din, za jarčko pa po 25 din. Na- ročila za območje mestne občine spre- jema mestno poglavarstvo, soba St. 47, kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. Naročila. se sprejemajo do vstetega 20. avgusta. c Zdravniško dežurno službo za članc OUZD bo imel v nedeljo 21. t. m. zdrav- nik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. lofrolsfvo Sokolsko društvo Celie-matica Društveni prapor Naš prapor je bil razvit in blagoslov- ljen 1:—8. avgusta 1897 obenem z otvo- ritvijo Narodnega doma v Celju. No- vemu praporu je bil prirejen prav lep sprejem. Na bivšem Vasičevem travni- j leu je daroval sv. mašo pokojni opat Ogradi, praporu je pa kumovala gospa Mara Berks-Čopova, žena graščaka na Blagovni. Slavnosti je prisostvovala ve- lika množica občinstva. Sokolov v kro- jih je bdlo okoli 200, med njimi 21 Če- hov. Članstvo se je odslej zbiralo okoli ¦ piraporai in prinašalo ž njim v okolico ! novega navdušenja in narodne zavesti. | V teh 43 letih je plapolal prapor na vseh okrožnih, župnih, medžupnih, po- krajinskih in vsesokolskih. zletih. Bil je večkrat gost zlate Prage. Obiskal je vsa večja mesta> v naši državi, v dravski ba- novini pa menda ni kraja, kamor bi ga ne bili ponesli. Premnogokrat se je uporno in ponosno dvigal proti nebu; prameni njegovega bleska so se odražali na nemirnih obrazih nasprotnikov. Naš prapor bi lahko opisal mnogo veselih, navdušenja prekipevajočih dogodkov, ravno tako pa tudi mnogo razburljivih dogodkov iz naše preteklosti. To bi obsegalo ccle knjige, ki bi nudile seda- njemu pokolenju dragocene nauke. Ob razvitju prapora si ni nihče mi- alil, da bo dobrih 20 let kasneje vsta- jenje naroda, da bo na naš prapor pri- segalo vojaštvo celjske garnizijc zve- stobo v mukah in trpljenju porojeni svobodni domovini. Nihče ni xnislil, da bodo vsako leto na praznik narodnega zedinjenja prisegali nanj novi pripadni- ki zvestobo sokolski organizaciji, kra- lju in domovini. •Naš častitljivi ptrajpor je nastopal v solncnih dneh, v dežju in sncžnih mete- žih. VojšČak je, ki ga ne moti nobena ovira. Ko'liko zvestih bratov in sester, ki jih je stria smrt ali ki so šele v cvetu svojih let ostavili sokolske vrste, je spremil na zadnji poti. Ni malo šte- vilo praporov, ki jim je naš prapor ku- moval in se ž njimi pobratil. Rad je po- častil tudi slavljence, ki niso pripadali njegovcmu krogu, a so mu bili naklo- njeni. Pojavil se je povsod, kjer je bilo potrebno pokazati, da smo na straži. Število pohodov in nastopov, ki jih je opravil naš prapor, je nedogledno. Ne čudimo se, da je pod težo storjenega dela opešal in se izčrpal. Ko so ga dali pred vhodom v telovadnico slikati, so mu vso opremo srebrno uredili in obve- zali, da ne bi kazal brazgotin in starost- nih nadlog. Naše društvo je nameravalo ob pri- liki pokrajinskega zleta dne 30. junija razviti nov prapor. Zadeva je že bila preccj dozorela, toda vsled preložitvc jubilej-nega zleta so odpadle nadaljnje priprave za razvit je novega prapora. Drustvo se pa navzlic temu ukvarja z mislijo, da bi v doglednem času zame- njalo stari prapor z novim. MorJa mu bo uspelo. Sokolska gozefna Sola v Mozirju Če se kje uveljavlja v polni meri sokolsko geslo »Le nap re j brcz miru ..« velja to prav gotovo za gozdno solo celjske sokolske župe, ki je v poncde- ljok 15. t. m. razpela svoje bele šotore v romantični Soteski pri Mozirju. Od skrornnih početkov se je taborjcnje So- kolov celjske župe razvilo v oblike, ki služijo lahko za vzor tudi drugim žu- pam. Letošnja gozdna sola beleži v svojem napredku tri ogromne korake. Ves prostor, na katerem tabori sokol- ska mladina, je last Sokolske župe Ce- lje. Ta pridobitev je predpogoj za ves bodoči razvoj sokolskega taborjenja. Treba je bilo mnogo jjožrtvovalnosti in v skromnosti skritih žrtev župnega so- cialnega odseka starejših sester, ki jih vodi s. Zorka Šmidova. Kakor je prvi napredek posledica požrtvovalnosti, ta- ko je drugi posledica materinske in se- strske ljubezni naših sester, ki bi naj- raje v svoji ljubezni objele vso sokolsko mladino. Prijave so prihajale še potem, ko je bilo maksimalno število gojenccv že doseženo. V naglici je moral župni sociami odsek starejših sester naročiti še tri nove šotore. Z iskrenim obžalo- vanjem so morale nekaj prijavljencev potolažiti z obljubo, da bodo njihove prijave upoštevane drugo leto. Tretji napredek! No, tega si pa pri- dite ogledat sami. Prijetno boste pre- senečeni, ko boste našli namesto prejš- nih nizkih, s krajniki obitih šotorov že kar cele hišice s solidnimi stenami iz debelih desk. Sestre vam bodo prav za- upno povedale, da so z nabavo lesa iz- praznile svojo blagajno, četudi so prc- cej lesa darovali razni ljubitelji sokol- ske mladine. Kaj pa delo? Po solidno- sti izdelave bi vsakdo trdil, da je to napravil spreten poklicni strokovnjak. V resnici pa je to opravila mala skupi- nica starejših bratov iz Celja iz najraz- ličnejših poklicev. Koliko ur dela je vloženega v to napravo, ne bomo zvedcli nikdar, ker se br. dr. Nendl, vodja te skupine vedno in povsod drži našega lepega gesla »Ne koristi, ne slave«. V nedeljo, ko so postavljali pod njegovim vodstvom šotore, smo videli, da ni le dober poznavalec paragrafov, temvcč tudi obliča in kladiva. Sokolska gozdna sola je pravi spome- nik skupnih naporov cele vrste bratov in sester, ki so se v pravem bratskem razumevanju našli pri sokolskem delu. . Sokolska gozdna sola pa je tudi zdravje in sreča, veselje in smeh naše mladine. Njej je posvečena naša lju- bezen, naša skrb in delo. Pridite, da se prepričate o vsem tern! V taboru boste našli razigrano mla- dino, ki je navczana na svoje vodnike in vodnice z vsem žarom svojih mla- dih duš. D. M. x Vaditeljski tečaj za clanice in na- raščajnicc. V soboto 20. t. m. poteče rok za prijave v splošni prednja§ki tečaj za članice in naraščajnice od 16. leta naprej, ki se bo pričel 5. avgusta v So- teski pri Mozirju. ßestre bodo taborile in uživale tri tedne prirodne lepote v divnem kotičku Savinjske doline. Okre- pile se bodo telesno in obogatele dušev- no. Vrnile se bodo zadovoljtne k svojim edinicam, da so spojile razvedrilo s koristnim. Zato, sestre, ne oklevajte in se takoj prijavite pri svojih edinicah, da vam kasneje ne bo žal. Ravno tako V taboru cqiiskih ffravfov pri Šešiah V nedeljo 14. t. m. sem z manjšo družbo obiskal celjske skavte v njiho- vem taboru. Kakih 20 minut od Griž proti Šeščam se odcepi od ceste ozka gozdna pot. De- ščica z napisom »Mrkonjičev steg skav- tov« nam kaže, kod moramo iti. Že po nekaj minutah nam udari na ušesa glasen živ-žav. Šenekaj korakov, pa smo v bližini tabora. Obstanemo in opazu- jemo. Pa nas jc že uzrl taborni vodja, s skavtskim imenom Utaka, ki je nad- zoroval volčiče in izvidnike pri metanju žoge. Hitro jih ,postroji v »pozor« in ko pridemo bliže, nas pozdravijo po skavt- sko. Brat Utaha nam jc razkazal tabor in nas seznanil s tabornim življenjem. Na- to nas je povabil k starešini, Vclikcmu Hrastu, ki nas je prav ljubeznivo spre- jel in nam pojasnil še to in ono iz skavt- skega življenja. Bil je videti židane vo- lje, kar je znak, da mu taborjenje do- bro de. Težko je najti lepši kraj in primcr- nejši prostor za taborjenje kakor je ta. Na vznožju gozdnatega hriba Sv. Mag- dalene, v bližini Savinje, z odprtim razgledom v dolino proti Žalcu, se loči od goščave ravnina, dvignjena kakor umetna terasa kakih 20 m nad vodno gladino, tako da tudi najhujše deževje ne povzroča zamočvirjcnja tal. Skratka, naravnost idilično taborišče! V polkrogu ob robu gozda je postav- ljenih 15 belih šdtorov, ki čepe kakor labodi drug poleg drugcga. V sredi med njimi pa kraljuje visok šotor »tipi« z lično izdelanimi »totemi« vseh stegovih vodov. Tu notri so taborne zabave, ka- clar nagaja vreme. Poleg njega je po- veljniški šotor, v katerem prebiva Veli- ki Hrast in kjer opravlja svoje posle ta- borni tajnik Lisjak. V vsakem šotoru je prostora za dva skavta. V vseh vlada najlepši red. Nekoliko vstran jc nameščena kuhi- nja z malim skladiščem za živež. Kiihar je še mlad, pa pravijo, da sc že prav dobro razume na svoj posel. Sredi ta).)orišča je prostor za taborni ogenj, ob katerem so enkrat ali dvakrat na teden zabave. Tu plapola na visokem drogu državna zastava. Življenjc v taboru teče strogo po do- ločenem redu. Popisati ves dnevni pro- gram, bi bilo preobširno. Le na kratko naj povem, da je skrbno izibran za raz- vedrilo duha, za poglobitev znanja skavtskih disciplin in za krepitev telesa. Lepo jih je bilo videti, kako so vsi živahni, zdravi in od solnca zagoreli, kakpr pravi pravcati Indijanci, od naj- manjšega volčiča pa do starešine Veli- kega Hrasta. V zdravstvenem pogledu jim stoji ob j strani zdravnik iz Griž, ki jih je bil ' obiskal in jim izjavil, da jim je na raz- ' polago, če bi ga kdaj potrebovali. Pa ga še ni bilo treba klicati na pomoč. Ljudje iz okoliških vasi prihajajo če- sto na obisk, zlasti ob nedeljah. Zlasti tabornih zabav se radi udeležujejo. Da izpolnjujejo skavti vedno svoje zakone, od katerih se tretji glasi: »Skavt mora biti koristen in mora dru- gim pomagati«, izpričuje naslednji do- godek, ki ga ne smem prezreti: Pretekli teden je hotel hlapec nekega posestnika prebresti Savin jo s konjsko vprego. Sredi struge je voda spodnesla konja, da sta padla in se nista mogla vy:digmiti. Pretila je nevarnost, da ko- nja utoneta. To so videli skavti. Hitro so se pognali trije v vodo in splavali do konj. Oprostili so ju naglo vseh vezi, da sta mogla na noge. Nato so prihiteli še drugi skavti, ki so pomagali spraviti še voz in hlapca, ki ni bil vešč plava- nja, iz vode, da je mogel hlapec nada- ljevati svojo pot. Prijateljsko smo se" poslovili od ta- bornih funkcionarjov in se jim zahvalili za njihov ljubeznivi sprejem in za vsa pojasnila o njihovem taborjenju. Vra- čajoč se proti domu, sem si želel, da bi plemenita skavtska organizacija našla več razumevanja in podpore tako pri | oblastvih kakor tudi pri občinstvu. —vd— Glonarieva „Siowenska pesmarica" Zalec, 19. julija. Zanimal sem se zanjo že pred izidom in jo takoj naročil, ko je izšla. Ni mi bilo žal. Knjižica ima žepni format, pa vendar vsebuje na 328 straneh besedilo 300 slovenskih narodnih in ponarodelih pe- smi, ki jim želim, da bi romale po vsej slovenski zemlji. Naši fantje se polagoma vračajo od vojakov k svojim dekletom, možje k svojim ženam na naše domove, da bo naš kniet lažje obdeloval svojo rodno grudo in spravil pridelke. Spet bo za- donela naša pesem po naših vaseh in »Slovenska pesmarica« se bo širila. Ze- lim, da bi našla častno mesto povsod, kjer sc zbira mladi svet v vescli družbi, saj je v tej pesmarici toliko lepega klasja, toliko rož zavojevane in tudi iz- gubljene ljubezni. Vsakdo bo našel v njej košček svojega doživetja. V zbirki so pesmi neznanih pesnikov in skladateljev, v njej pa so zastopani tudi naši pesniki Prešern, Slomšek, Gre- gorčič, Aškerc itd., ki so dali skladate- ljem Volariču, Jenku, Ipavcem, Sattner- ju, Parmi itd. pečat nesm(rtnosti. Ta pesmarica je v resnici bogat za- Stran 4. »NOVA DOBA« 19. VII. L940 Štev. 30. pričakujemo od bratskih edinic, da bo- do sestram, ki bi želelc v tečaj, omogo- čile udeležbo in jim šle na roko. Zdravo! x Tckme elawic in nariaLč;ijiiLe v Co- lju. V nedeljo 30. junija, ko bi bil mo- ral biti g-lavni zletni dan, je priredilo župno načelništvo splošne župne tekmc za članice in ženski naraščaj. Podrobni iaid in potek teh tekem bomo še obja- vili. Tu omenjamo samo u&pehe, ki so jih dosegle sestre našega društva. Čla- nice so postavile v nižjem oddelku 4 vr- ste, vrsta našega društva se je povzpela na II. mesto in je dosegla 297 točk iz- med 370 dosegljivih. Kot posameznice so izined 70 dosegljivih točk dosegle 4. mesto sestre Valda Inkretova z 61.2, 12. mesto Gretica Hrastnikova z 51.4, 13. Anica Kristanškova, 15. Lidija Blaz- nikova, 16. Cveta Medvedova, 22. Anica Pfesfererjeva. V srednjem oddelku sta tekmovali le dve članici, obe iz Celja- matice. Sestra Miljeva Delakordova je dosegla 58 točk, se&tra Lea Modičeva 46.1. Odlično so se obnesle narašeajni- ce matičnega društva. V višjem oddelku si je priborilo I. mesto naše društvo s 319.5 točkami izmed 370 dosegljivih. Kot posameznice so bile 1. Mija Mrav- ljakova, 2. Gabrijela Stanovškova, 3. I Rija Jagrova, 5. Majda Matjaževa, 6. Štefka Kodelova, 7. Silva Lednikova, vise iz Celja-matice. Tekme so najboljše merilo dela v telovadnici. Veseli nas, da so naše sestre dosegle tako lepe uspehe, kar bo gotovo v pobudo tudi drugim oddellkom. Naj bi z enako vnem'o in vztrajnostjo nadaljevale, da bodo uspe- hi na prihodnjih župnih tekmah še lepši. Zdravo! Gofpodarffvo = Podrzavljenje Narodne banke? Ravnatelj zavoda za našo zunanjo trgo- vino je v svojem predavanju ostro gra- jal nevzdržno stanje, da je naša Na- rodna banka v rokah 24 glavnih delni- čarjev, ki imajo od ogromnega čistega dcbička te banke prekomerne zaslužke. Kakor znano, smo v upravnem in nad- zornem odlboru zastopani tudi Slovenci, pa se v današnjih težkih časih kaj cud- no sliši, da imajo člani teh dveh odbo- rov poleg donosa dividend letno tudi okroglo po 150.000 din zaslužka za pri- loznostne opravke pri banki, ki nosi ime Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Scdaj, ko napovedujejo tudi pri nas več načrtnega gospodarstva, je razumljivo, da vsa javnost pričakuje, da bo po- državljena tudi Narodna banka, ki naj služi celokupnemu narodu, ne pa samo izforanim maloštevilnim posameznikom. — Udeležba nase države na medna- rodnih scjmih. Trgovinski muzej mini- strstva za trgovino in industrijo v Beo- j gradu obvešča, da se bo naša država udeležila jeseni naslednjih mednarodnih sejmskih prieditev: V Smirni od 20. av- gusta do 20. septembra; na Dunaju od 1. do 7. septembra in v Solunu od 15. septembra do 6. oktobra. Vse podrobne informacije glede udeležbe daje Trgo- vinski muzej. Tvrdke, ki se želijo ude- ležiti navedenih sejmov z vzorci blaga, naj prijavijo to muzeju (Beograd, Mi- loša Vel. 29) najkasneje do 20. t. m. klad za vsako veselo družbo. Dr. Joža Glonar je položil veliko zbirko sloven- skih narodnih in ponarodclih pesmi kar na mizo zbranega omizja, ki ne more priti v zadrego, če pregleda vso to pe- snikovo zakladnico. Povod za te vrstice pa mi je dala 191. Aškerčeva - Ipaveeva: »Pod nebom gre oblak«, ki se končuje: Če videl boš obraz v okviru zlatih las, glej, v duše globočinah obraz ta nosim jaz. Kje pa je ta obraz? Tarn v hmeljski metropoli Savinjske doline ga vidiš. Ta obraz v pomladnem okviru zlatih las je opeval nekoč Aškerc. Saj tudi on a svoje idealne ljubezni še ni pozabila, četudi ima že okoli 8 križev. In ko so odkrili nad Rimskimi toplicami Ašker- čevo spominsko ploščo, je romal tudi Aškerčev vzor tja gori, da prisostvuje počaščenju velikega pesnika Antona Aškerca. Ce pa prideš popotnik v Žalec, boš videl v desni soseščini nekdanje Luthrove kapele lepo enonadstropno stanovanj- ako hišo, kjer preživlja v zdravju in hu- morju jesen svojega življenja — vir Aškereeve »Pod nebom gre oblak«: gdč. Ana Pcčovnikova. Kranist. Iz naših kraiev Pefrovce Strašno neurje v naši obcini V torek proti 14. so se začeli valiti iznad Mrzlice in Gozdnika temni, gosti oblaki. Daljni grom je naznanjal hudo nevihto. Silen dež je kakor z velikan- skim prtom zagrnil proti jugu ležeče gorovje. Prihajale so k nam prve kap- lje, nato pa se je vlil gost dež, med ka- terim so v začetku padala drobnejša ledena zrna, ki so postajala gostejša in debelejša. Silno bučanje v oblakih je na- znanjalo še večjo strahoto. Velikanski zračni vrtinec, prihajajoe od grižke strani, je zajel vso petrovško ravnino. Kakor kurja jajca debela toča je začela med ogromnimi curki dežja klestiti po hmeljskih nasadih, žitnih pol jih in po mnogo obetajočih njivah, razbijala ope- ko na strehah, šipe na oknih ter ubi- jala perutnino in ptice, ki so iskale za- vetja med gostim drevjem. Voda je v potokih drla po cestah in hmeljnikih ter vdirala v hiše in hleve. V kratkih desetih minutah je bila strta bujna rast, uničen je bil trud in up stoterih marljivih kmečkih rok. Porazen je pogled na okleščene hmeljnike in sadno drevje, na opusto- šene vrtove in na do tal zbito klasje in zelenje prej tako bujnih polj. Obupano gleda prcbivalstvo na razdejanje pri- rodnih sil in ne more verjeti, da je z enim mahom mogoča taka katastrofa. Skoda je večmilijonska, saj imajo že posamezni hmeljarji četrt do pol mili- jona škode. Najbolj je trpel vzhodni del Dobriše vasi in celotno ozemlje Petrovč. Toča je pobijala v Petrovčah šipe največ na južni in vzhodni strani his, na šolskem poslopju je razbitih 30 veli- kih šip. Vihar je odčesnil debele veje na drevju in razmetal hmeljevke. Ccli kupi zelenega sadja leže po tleh, pod ostrešji so se nagrmadili ogromni kupi toče, ki je ostala na severnih straneh do drugega jutra. Nekateri kosi toče so biii sestavljeni iz več ledenih zrn in so imeli obliko vclike broše, v sredi z mab udrtino. Na Vodenikovi hmeljarni js razbita vsa streha, krita z etertiitom, ki ga zdaj ni dobiti, Od vseh bližnjih krajev so proti večeru prihajali kole- sarji ogledovat razdejanje. Take toče še ni bilo v petrovški občini. Povprečna škoda znaša 75 odstot'kov, pri nekatcrih hmeljarjih pa tudi do 90% in čez. V Migojnicah pri Grižah je med točo in dežjem razsajal še vrtinčast vihar, ki je ruval drevesa. Savinja je bila na gosto pokrita z listjem in drugim ze- lenjem. Zahodno od Novega Celja proti 2al- cu je lice takoj prijaznejše in je le tu in tam priletelo kako ledeno zrno. za'ec sam k sreči ni bil prizadet. Žalee Garns — frfdnevni gost Zalca V četrtek 11. julija je imel Zalec svojo senzaeijo. V dopoldanskih urah je pritekel v trg z Gornje Ložnice — gamz, divji kozel, ki so ga sprva sma- trali za srnjaka. V Krašovčevi ulici ga je zagledal g. Šumeirjak. Slučajno pa je prišel tja tudi krojač g. Završan, ki je tam iskal tra- verze. Obeh se je »srnjak« silno pre- strašil in mladi gost se je po sijajnih skokih preko dveh plotov znašel na Jankovičevem vrtu, kamor so prihiteli kovač Završan in dva delavca, ki so v vrtni jami, kjer je že gams počival, po hitrem preudarku zvezali prestrašenega »mladeniča«, ki je »vprašal«, ukročen in spokorjen, za bivališčc starešine ze- lene bratovščine tovariša Lorkoviča. Dejali so mu, da ta danes ne sprejema strank, ker se nc počuti dobro. Zato se je zglasil s svojim nezaželjenim sprem,- stvom pri starešinskem namestniku to- varišu Senkoviču, ki je dal gamsu na razpolago primerno zaklonišče, udobno streho in prehrano. Kakor blisk sc je raznesla novica po trgu in okolici. Od blizu in daleč so prihajali ljudje na oglede. Gamzu so žarele oči in vsi so imeli vtis, da je moral biti gamz že malo udomačen, od- nosno, da je gamz — dobil je šele tukaj svoje pravo ime — ušel iz prejšnjega ujetniätva. Prvotno pa je utekel brez dvoma kot »dezerter« z bližnje »fron- te«, kjer mu niso dišale številne puške stražarjev naših meja. Zato jo je raje udaril bolj na varno, pa je siromak pri- šel iz dežja pod kap, dasi si je želel le svoj blaženi mir. Redki gost, ki smo ga imeli prvič čast pozdraviti v Žalcu, dva dni ni maral uži- vati ničesar. Šele tretji dan, ko je že pritiskal glad, se je omehčal in nekaj malega zaužil. Ko mu je bila obljubljena zlata svo- boda, je bila nabrana z vstopnino lepa vsota, s pomočjo katere so mu postregli z opulentnim guljažem in 12 krompirji stare zaloge. Z vsitopnino je bil tudi omogočen aviomobilski prevoz gamza v žalski revir libojskih planin. Gamzov odhod iz trga je bil določen za soboto 13. t. m. ob 16. Vclika množica tržanov in drugih ra- dovednežev se je zbrala ob tej uri ob gamsovem »weekendu«. Krotilec gam- zov, oborožen z vrvmi in očali, je sto- pil z dvema pomagačema v gamzov brlog. Tu so reveža, ki je milo stokal, zvezali in gamz je priskakljal počasi na svetlo v veliko veselje navzočih pomilo- valccv. Seveda ni mogel nikamor, kajti trda pest krotilčeva ga je imela v svoji oblasti. Zastopnik zelene l^ratovščine pa je »spregovoril« nekaj besed, in gamz se je milo »zahvalik za gostoljublje, ki ga je užival tri dni v prijetnem Žalcu. V tern ganljivem trenutku je že pri- sopihal avto na dvorišče. Šofiral je so- ser Stotnik, ponosno sedeč ob svojem sigurnem volanu. Preden so naložili preplašenega gosta na avto, ga je še fotografiral v trajen spomin na prvi gamzov obisk v Žalcu gališki fotograf Rojina. Ko je gamz zagledal avto, se ga je silno razveselil, ker je zaslutil, da se mu bliža ura rešitve. Solze so mu stopile iz bistrih oči in vsem navzočim se je še enkrat prisrčno »zahvalil« za vse do- brote, ki so mu jih naklonila dobrohot- na srea domačinov, ki so ga tudi poča- stili ob uri slovesa. Ves ganjen je sedel v udobno kočijo in se poslavljal, mahajoč s svojimi šc kratkimi roglički, obenem pa je napro- sil šoferja Stotnika, naj vozi počasi, da bi se mu ne pripetila še tretja nezgoda. Pot ga je vodila skozi Petrovče, ne da bi se oglasil pri Vodeniku, tja preko Savinje in Kasaz v Liboje, kjer se je ustavil avto ob šumeči Bistrici. Na cilju ob vznožju Kotečnika so gamza razrešili in mu vzeli vezi. Sproščen vseh okov je mirno, kakor okamenel stal naš prijazni gamz in si ogledoval svoje spremljevalce. V pr- vem hipu se ni zavedal, da je konec njegovega neprostovoljnega bivanja. Bil je le trenutek, nato pa se je gamz pognal, preskočil Bistrico in zdrvel po pobočju Koteonikovega gozda, kamor so ga spremljale oči spremljevalcev, ki so mu mahali v slovo. Gamz se je še nekajkrat ozrl nazaj, milo pogledal na dolino in na avto, s katerim se je prvič in zadnjič vozil v zlato svobodo, nato pa izginil v gozdu. ž Zvočni kino Žalec. V nedeljo 21. t. m. ob 16., 18.45 in 20.45 izredno lepi češki film »Marysa«. Odpor žene proti vsiljenemu ji zakonu s starim vdoveem. Slovaška pokrajina in narodne noše. Divna godba, krasne melodije. V glav- nih vlogah Jirina Stepničkova, Jaroslav Vojta in Vladimir Borsky. Polzela O poBoxaju našega delautiwa Polzela, 19. julija. V zadnjem času se vodi precej ostra polemika o položaju delovnega ljudstva v tovarni »Polzeli«. O nedostatkih in velikih žitvah, ki jih je utrpelo naše delavstvo, smo toeno in jasno poročali v našem listu z navedbo vsebine para- grafov naše socialne zakonodaje, po ka- terih je določeno našemu delavcu boljšc življenje in večja pravica nego jo ima. Upali smo, da se k tem žalostnim vpra- šanjem ne bo treba vračati. Razmere pa so nas žal prisilile, da ponovno jas- no podčrtamo, da delavstvo ne more prenesti krivic in da ne more biti pri- vesek katere koli koristolovske družbe. Slišali smo ugovor podjetnika, da'od uveljavljenja zakona o minimalnih mez- dah zato niso plačevali vsem delavcem in delavkam po tej uredbi, ker so ne- kateri delali pri starejših strojih, ki so se izkazali za manj produktivne, in ker imajo južni predeli države nižjo mini- malno mezdo nego dravska banovina, da tako preti nevarnost izselitve industrije na jug, kjer je večja možnost dobička. Da se naša javnost prepriča, da tudi delavci poznamo in se zanimamo za južne razmere, hočemo na to vpraša- nje takoj odgovoriti. Res je, da predvi- deva uredba v južnih delih države manjšo minimalno mezdo in to zato, ker je že desetletja znano, da je življenj- ska možnost na jugu boljša in cenejša nego pri nas, zaradi Cesar obstoji za slovensko jiarodno telo morda večja bo- jazen, da se ne izseli boš naša delovna sila. Vendar pa naša minimalna mezda ne odgovarja življenjskim potrebam. Zato so slovenska podjetja place znatno zvišala odnosno priznala draginjske do- klade. Ce bi bila tovarna »Polzela« tako na- klonjena delavstvu, kakor jo prikazuje v »Slovencu« z dne 7. t. m. polzelski župan, bi gotovo ne bilo povoda za to- likšne borbe. Res je, da je za krivico in krivdo oblast tu, vendar se naša skupna borba odraža v višjem cilju. Prepričani smo, da bo nekaj primerov odloöb obla- sti ugodno vplivalo na izvajanje naše- ga prava. Pribijamo pa, da vztrajamo na tem, da se zaostanek na minimalnih mezdah izplača vsemu delavstvu za do- bo od 1. 1938. dalje. Drugič bomo na- vedli tudi place v pletilnih tovarnah v Zagrebu, Beogradu i. dr., ki so za 40% višje nego pri nas. Odlična pa je nova kolektivna pogodba tekstilne industrije v banovini Hrvatski. Zaradi pomanjkanja bombaža je pol- zelska tovarna odpustila 92 delavk. Ni- kakor ne smemo misliti, da je delavska borba zaradi tega neupravičena. Nujno potrebno je, da pristojni činitelji pospe- šijo dobavo surovin, potrebnih za indu- strijo. Naša borba je upravičena in ni nikjer prekoračila določenih in dopust- nih mej. Naknadno smo izvcdeli še to: Poudar- jajo, da je tovarniško vodstvo dalo pol- zelski občini poaojilo v znesku 300.000 . din. Da se razumemo: zato, da je priäla tovarna s pomočjo občine poceni do ve- lenjskega elektrionega toka, ki ga po- trebuje za obratovanje. Omenjeni zne- sek ni nikak dar, ampak samo nekakšna rcklamna vsota za dobro kupčijo. Ne- upraviceno je trditi ali misliti, da mora morda delavstvo tudi tu prenesti žrtve. O nadurnem delu pri kotonskem delu v tovarni bomo še spregovorili. Želimo le, da bi bilo delavstvo složnejše in za- dovoljnejše, da sc ne bi denunciralo med seboj, marveč da bi stalo strnjeno v trdem boju za boljšo bodocnost svo- jega stanu. Resnici na ljubo priznavamo, da se je od zahtev, .ki jih je delavstvo na- vedlo, izpolnila ta, da je začela tovarna pretekli mesec plačevati pravilno po minimalnih mezdah v tekočih zaslužkih. Za ostalo se še vodi 'borba. Gornii grad g Odlikovani severni borci. Z ukazom Nj. Vel. kralja so ibili na predlog mini- stra za vojsko in mornarico odlikovani s ,spominsko kolajno na rdečem traku za borbe za osvoboditcv severnih krajev Jugoslavije 1918-1919 sledeči člani kira- jevne organLzacije Legije ikoroäküi bor- cev v Gornjeni gradu: dr. ErvLn Me- jak, odvetnik v Gornjem gradu, Franc Božič, trgovec v Gornjem gradu, Ivan Rek, cttarešina finančne kontrole v Ma- zirju, Josip Bačun, lesni trgovec, Jože Ermenc, lesni trgovec, Ivan Hribernik, posestnik, Viljem Glojek, mesar, Martin Sem, gostilničar, Jože Podlesnik, dela- vec, Ivan Podlesnik, delavec, Martin Orešnik, posestnik, Leopold Ermenc, čevljar, Jože Budna, posestnik, Jakob Krolnik, delavec, Jože Juvan, lesni trgo- vec, Albin Juvan, posestnik, Martin Ju- van, p. d. Janezov, lesni trgovec, vsi z Ljubnoga, Jože Kramar, posestnik na Planini pri Ljubnem, Jože Vodlan, po- sestnik v Št. Janžu, Jakob Robnik, oskrbnik SPD, Janez Metulj, delavec, in Albim Breznik, tesar, vsi iz Luc. Odliko- vanja boda izročena na slovesen način. Odlikovanje ostalih članoiv bo objav- ljeno 6. septembra. Severni borci so se v močnejši deputaciji mudili pretekli teden v Beogradu, poklonili so se tudi na Avali it\ na Oplencu, kjer so položili venec in žaro na grobnico blagopokoj- :>t*'\. 30. »NOVA DOBA« 19. VII. 1940 Stran 5. nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Podeljena spominska kolaj- ,na je legitimacija za nadaljnje pravice, ki bodo podeljene severaim borcem. Pri- čakovati je, da bodo te pravice že vse- bovane v uredbi o narodnem priznanju, ki .se pri'pravlia v ministrstvu in bo v kratkem objavljena. Sostani šo Društvo za podporo ubogih tuber- kuloznih otrok v »Smrečinah«, sanato- rij Topoišica, priredi v nedeljo 1. av- gasta ob 14. iavno tombolo na travniku nasproti gasilskega doma v Topolšici. Cisti dobiček tombole je namenjen za podporo in zdravlienje ubogih tuberku- loznih otrok v drž. zdravilišču Topolšici. Glavni dobitki tombole: slika, okrašena s 40 kovanci po 50 din, moško kolo v vrednosti 1600 din, slika, okrašena z 20 kovanci po 50 din, slika, okrašena z 20 kovanci po 50 din, 50 metro v ši- fona v vrednosti 650 din, krupon v vrednosti 500 din, 5 '/¦ m blaga za mo- ško obieko v vrednosti 450 din, 85 ki- logramov moke v vrednosti 380 din, na- slanjač (podložen) v vrednosti 350 din, Hubert us plašč v vrednosti 320 din, ši- vana odeja v vrednosti 200 din. Vred- nost glavnih dobitkov znaša 8750 din, vrednost več sto drugih prav lepih do- bitkov pa 8250 din. Skupna vrednost dobitkov znaša 17.000 din. Med tombolo bo igrala godba »Zarja« iz Šoštanja. Za dobre jes-tvine in pijačo, kakor tudi za zabavo bo poskrbela gasilska četa v Topolšici. Laško Občinska seja Lasko, 19. julija. V nedeljo 14. t. m. je bila v Laškem seja občinskega odbora. Med drugim je poročal za vodovodni odsek Deželak. Tožil je, da je često malo vode, potroš- nja pa velika. Bivši graditelji niso ra- čunali z razširitvijo mesta, saj je od takrat dve tretjini več izlivk. Nekdaj so bila perišča na Savinji, a sedaj so doma. Ljudje imajo kopalnice, hidran- te, škropijo vrtove, mesarji puste vodo teči po cele noči itd. Zato predlaga do- cela novo reformo glede občinskega vo- dovoda. Vsi večji potrošniki vode bodo morali nabaviti na svoje stroške vodo- vodne števce. Zaenkrat jih predlaga 12, imen pa ni navedel. Kubični meter vode stane 2 din. Pivovarna, ki že ima števec, plača letno 10.000 din vodarine. Lastni- ki števcev bodo števce odplačevali v 3 mesečnih obrokih skupno z vodarino. Po njegovem mnenju bo rnorda finančni efe-kt za občino nekoliko slabši, ker bo- do z vodo skrajno varčevali, bodo pa zato ostali imeli vedno dovolj vode na razpolago. Zato ne bo treba takoj iska- ti novega zajetja vrelcev, in bodo to vprašanje rešili šele po 6 letih, ko bo ves dosedanji vodovodni dolg odplačan. Zupan je pripomnil, da bo treba tistim ostalim, ki bi preveč trošili, morda tudi nabaviti števce, in da bodo s tern prvim ukrepom preizkusili vodovodni efekt. Deželak je izjavil, da so ugotovili teh 12 odjemalcev po pritožbah sose- dov, Bezgovšek pa je predlagal, da jih z imenom ni treba navajati. Novo za- jetje bodo čez nekaj let iskali v smeri proti Goterju, ker gre sedanji vodovod pod mostom, zaradi česar utegne priti v vojnih časih do prekinitve vodovoda, in ker bo tudi kvaliteta vode za 50% boljša. Za gradbeni odsek je poročal Deželak, da bo dragi odsek pokritja Zikovce v 10 dneh končan, tako da bo imelo Laško sedaj mir. Glede 10.000 din za popra- vilo marijagraške občinske hiše poleg cerkve je predlagal, da bi to bajto od- stopili cerkvi in da bi dekan dal za to bajto nekaj tisočakov. Drugi odborniki so bili za prodajo kakemu zasebniku, toda Deželak je to izpodbijal zaradi za- devne pogodbe. Goter je bil proti popra- vilu in je izjavil, da je bolje to bajto takoj podariti ali pa še kaj dodati, da se je znebimo. Konfino so sklenili, da bodo stopili v stik z nadarbino glede prevzema. Nato je Deželak prečital pi- smeno ostavko g. Hrastelja na funkcyo člana gradbenega odseka zaradi preza- poslenosti. Takoj nato je vprašal Be- zgovšek, zakaj nekateri odborniki kar odstopajo iz raznih odsekov in se ne udeležujejo sej, da pogreša gg. Gerk- mana_. Tropa st., Jelenca itd. Za volitve v kmetijsko zbornico so izvolili 11 za- stopnikov. Glede zavarovanja obrežja Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVhZINA lIaKAKNALASTNA KNJIGOveznica CELJE, STROSSMAYERJEVA UL. 1 gabrskega hudournika ob posestvu g. Časla je Deželak izjavil, da je treba najprej ugotoviti dejanski stan. Ko je bil v Laškem še župan dr. Roš, so pod njegovo upravo tako lepo regulirali omenjeni potok mimo hiše in posestva g. Hrastelja in mislimo, da je g. Časl tako velik davkoplačevalec, da je prav tako upravičen, da izvršijo regulacijo ob njegovem posestvu, ki ga deroči po- tok ograža. Dalje so vsi odborniki izna- šali žalostne pritožbe o strašnem stanju občinskih cest in njih zanemarjenosti. Bezgovšek je izjavil, da je to na dnev- nem redu vsake seje. Odborniki so pri- povedovali, da so včasih peljali po 1000 litrov pijače v mesto naenkrat, danes pa kvečjemu lahko 300 1. Govorili so zlasti o cestah proti Bukovju, Koncu, Šmiklavžu itd. Glede podpore za 2 otro- ka neke ločenke, ki živi v konkubinatu, je rekel Bezgovšek, da je to neka »po- tovalna« učiteljica. Prav tako je izjavil Košec, da imamo v naši občini ljudi, ki znajo vse in nič. Mi smo mnenja, da je zbijanjc šal na račun siromakov nedo- stojno. Tako pač debatirajo naši koma- sirani obeinski očetje .. . 1 Državna cesta od Celja skozi Zidani most in proti Zagrebu čaka na moder- nizacijo, razširitev in preložitev in je v tako obupnem stanju, da je strah. Nikogar nimamo, ki bi opozarjal na te razmere in zahteval, da se posveti po- zornost tudi tej cesti, ki jo je treba imenovati eno prvih med avtomobilski- mi cestami. Vsaj eno lepšo nedeljo naj bi kontrolirali avtomobilski promet na tej cesti in ugotoviti bi morali, da pa- sira Rimske toplice v izvestnem dnev- nem času vsako minuto po eno motorno vozilo, če ne več. Več sto avtomobilov drvi ob takih dnevih v Celje in v Za- greb ter obratno. Nezgode se nepresta- no ponavljajo. Saj pa tudi ni magoče drugače ob tolikih ovinkih, nezadostni širini ceste in površnem vzdrževanju. Pred dvema ali tremi leti se je pričelo delo za preložitev ceste Smarjeta - Rim- ske toplice. To del je še danes nedovr- šeno in na novi progi raste bujno rast- linstvo, plohe pa razjedajo in trgajo cestišče. Pri prostozračnem kopališču v Rimskih toplicah tujci ne vedo več, po kateri progi naj vozijo, ker je vse raz- j trgano in razruvano. Sicer pa čujemo, da je gradbeno ministrstvo določilo za vzdrževanje in moderniziranje te ceste za sedanje proračunsko leto 15.000 din. Izvestni krogi bodo svojčas kričali, ko- liko so storili za naše gospodarske po- trebe. In res, za preložitev šentlenart- ske ceste, ki je brez vsakega promet- nega pomena in kjer boste videli na ce- sti vsak teden kvečjemu 1 do 2 avto- mobila, bodo letos potrošili okrog 300 tisoč din, prihodnja leta pa zopet toli- ko in vsega skupaj menda 2 milijona dinarjev. Iz vsega se vidi nesmotrnost našega gospodarstva in brezglavost v nalaganju javnega denarja. 1 Nekaj o živini in mesnih cenah. Pred kratkim smo čitali v nekem listu, da je županstvo v Novem mestu dolo- čilo mesne cene in odredilo, da morajo dati mesarji vse meso zaklanih goved žigosati z žigom, ki označuje kakovost mesa. 2ig št. 1 je za prvovrstno meso (predm# del po 14, zadnji po 16 din), zig št. 2 pomeni drugovrstno meso (prednji del po 12, zadnji po 14 din). Tako je vsakemu kupcu omogočena kon trola. In kako pri nas? Zakaj bi naša občinska uprava tega ne zmogla? Neki kmet iz St. Lenarta je pripovedoval, da je prodal vola mesarju po 8 din, mesar pa prodaja meso po 16 do 18 din. Me- sarji se zagovarjajo na prevelik izvoz, ki je povzročil nedostajanje živine. Ti- sti trenutni dobiček pri izvozu živine se danes pri kmetu maščuje. Tudi sam mora kupovati dražje meso. Ker pri- manjkuje kož, so sc usnje in čevlji po- dražili, kar zadene tudi kmeta. O ga- lanterijskih predmetih, svečah itd. niti ne govorimo. Zaradi pomanjkanja sena, slabe letine in draginje, je v nevarnosti tudi novi zarod živine. Brezmesni dne- vi, prepoved klanja mlade živine itd. so često le pomožna sredstva izvoznih špe- kulantov. Kmet se ne bo brigal za pri- rastek, če mlade živine ne bo smel pro- dati in ne klati, rediti ga pa tudi ne bo mogel zaradi pomanjkanja krmil in draginje, ki onemogoča njih nakup. To so vprašanja, ki jih naj rešujejo kme- tijski odbori in kmetijske zbornice. V lašikem srezu morajo kmetje plačevati v kmetijske odbore po banski uredbi od zemljarine brez dopolnilnega davka po 15.6%, edino gornjegrajski srez plačuje še več. Zato kmetje upravičeno priča- kujejo rešitev teh vprašanj in to ne na račun delavskih in uradniških slojev, ki so mesni konzumenti, temveč z onemo- gočenjem špekulacij elementov, ki v se- danjih časih izredno bogatijo. Potem tudi ne bo treba več brezmesnih dni in tudi cene bodo za konzumente res znos- ne, ¦— Kmet-občan. 1 Pevski koncert »Trboveljskega slavčka« je 13. t. m. privabil toliko ob~ činstva, da je bila velika dvorana So- kolskega doma nabito polna. Številčno močni in pevsko odlični mladinski zbor je izvajal pesmi slovanskih skladateljev od preproste do najmodernejše in od , nabožne do nagajive skladbe, vse brez- hibno, krepko in izrazito. Temelj tega slovitega mladinskega zbora so pač le- po zveneči fantovski a.lti, ki se povežejo kakor biser s srebrnimi soprani mladih grl. Ta mladinski zbor je eden izmed prvih in najboljših pevskih zborov v naši državi, saj je bil že ponovno tako ocenjen od priznanih glasbenih kriti- kov. V drugem delu pevskega večera pa , je presenetila mnogo obetajoča solistka gdč. Rezika Koritnikova, ki jo je sprem- ljala pianistka gdč. Zorka Bradačeva iz Ljubljane. Mirao in neprisiljeno je zvenel njen srebrno čisti sopran v ariji Gilde iz opere »Rigoletto«, zadivila pa je s spevom Olympije iz »Hoffmannovih pripovedk«. Občinstvo je z navdušenjem nagradilo zlasti sled- nji spev, v katerem se je zrcalila sola našega odličaiega pevskega mojstra g. ! Jülija Betteta. Mladinski zbor je zapel se nekaj šegavih pesmi s spremljeva- njem klavirja nato pa pesem »Gora ze- lena«, ki jo je poklonil bolgarski skla- datelj Dobri Hristov »Trbaveljskemu slavčku« ob njegovi desetletnici. Mla- dinskemu pevskemu zboru je bil v imer nu laške šolske mladine poklonjen šo- pek svežih cvetlic, gdč. Reziki Koritni- kovi pa šopek rdečih nageljnov. Poslu- šalci so z dolgotrajnim ploskanjem na- gradili pevski zbor po vsaki točki, ob- enem pa so izrazili iskreno zahvalo in priznanje neutrudljivemu in zaslužne- mu pevovodji ueitelju g. Avgustu gu- Hgoju. 1 Vsem ljubiteljem umetnosti, kultu- re in lepe pesmi v Laškem! Pred 12 leti se je v našem mestu zbralo 25 ide- alnih pevcev, ki so osnovali pevski zbor »Hum«, čigar duša je bil pokojni ne- ustrašni borec in delavec na narodnem, kulturnem in društvenem področju g. Blaž Zupanc, brivski mojster v La- škem. Še danes delujoči člani-pevci se še danes radi spominjajo tistih dni, ko se je 25 ubranih grl zbralo, da da jo duška prelepi slovenski pesmi, ki je bila nekdaj tako neusmiljeno preganjana in prezirana. Glasba in petje sta umetno- sti, ki skušata z ubranimi glasovi zajeti sree in duha. Kolikokrat vas je prevze- la lepa pesem naših pevcev ob veselih in žalostnih dogodkih. Kakor vas mati priroda spremlja z letnimi časi: zimo, poletjem, pomladjo in jesenjo, prav ta- ko so vas spremljale in tolažile prele- pe pesmi naših »Humčanov« ob nešte- tih proslavah, v veselih in žalostnih tre- nutkih. Gotovo še niso docela otopela vaša srca sredi resne vsakdanjosti in žtvljenjskih skrbi in še gori globoko v srcih plamen kulturn'ih stremljenj in duhovnih dobrin. Teh 12 let naših pev- cev je sicer kraitka doba, a idealni ljud- ;|e so morali okusiti grenkobe borb na društvenem področju, ker ikulturnih dobrin mnogi ne umejo ali celo nočejo ceniti. Pred dvema letoma je želel ne- umorni kulturni delavec g. Radovan Gobec proslavitl na slovesen način 10- letnico ustanovitve »Huana«, a tedanji razburkami lokalni dogodki so ga iztr- gali iz naše srede. Toda pevci niso klo- nili. Krmilo je vzel neustrašeno v roke neumorni domacin g. Ernest Kvartič, ki je zbral mesan'i zbor, s katerim bo ne- kako v sredi avgusta priredil jubilejni koncert, ki bi moral nuditi užitek ^'sem Laščanom že pred dvema letoma. Ne- kateri zro na njegovo prizadevanje z nezaupanjem, toda sam priznava, da je le diletant, a ima krepko voljo prika- zati kulturni uspeh do skrajnih meja možnosti. Vse pa zavisi od pevcev sa- mih, da obdrže disciplino in voljo in da redno gojiio pevsko umetnost. Tudi mi bomo prikazali delovanje tega mla- dega kulturnega društva v kratkih od- lomtkih. Pevovodja prosi vse pevce in tudi ostaile občane, da bi dali na razpo- lago slike, vabila, stare sporede, zapis- nike itd., da se ohranijo vsi dogodki v svežem spominu. Listine blagovolite iz- ročiti g. Ernestu Kvartiču. 1 Drobne novice. G. Rudolf Stravs, narednik vodnik v pokoju iz Ljubljane, je kupil od g. dr. Ivana Jacobija iz Za- greba parcelo ob železnici v Radobljah, kjer bo zgradil lično stanovanjsko hišo. — V nedeljo 14. t. m. okrog 19. sta se srečaja na cesti proti Št. Lenartu nad vasjo Stopcami vinjeni rudar K. iz Tr- bovelj in delavec J. Nič hudega sluteč je šel J. po cesti z večjo družbo, ki jo je ob pešpoti zaipustil in se nato napotil proti domu.. Vinjeni K. ga je pa brez vzroka zasledoval in ga vso pot zmer- jal. J. se je skril v gozdu, pričakal iz- zivača s kolom in ga dvakrat udaril po glavi. Nezavestnega K. je prepeljal g. Josip Heriah v rudniško bolnico v Tr- bovlje. Baje je K. že izven nevarnosti. — Tudi v Laškem imamo zadnje case silne detonaeije, kakor bi bili kje na fronti. Na vseh straneh mesta imamo vsak dan »žegnanje« in to često v noč- nih urah. Nekateri že komaj čakajo, da bodo imeli spet blažen mir, ki ga po- grešajo celo letoviščarji. — Občinsko upravo in upra-vo Radiotherme prosimo, Anglešlta vojna lailja »Hood« o kateri je bilo v zadnjih dneh vcčkrat govora. »Hood< je največja vojna ladja na svetu in ima 42.100 ton nosilnosti. Stran 6. »NOVA DOBA« 19. VII. 1940 Štev. 30. da ukreneta vse potrebno, da bodo vsem kolesarjem preprečili vožnje skozi to- pliški park, kar se je zlasti letos raz- paslo. Mnogi letoviščarji nas prosijo, da to javno iznescmo v časopisju. — Našega cestarja vidimo, kako posipa ulice z gramozom.. Njemu ne moremo nič oporekati, pač pa moramo javno povedati, da nas je lahko sram takega materiala, ki bo ob prvern deževju po- vzrooil še večje blato. Davkoplačevalci nikakor ne moremo plačevati z doklada- mi navadne apnenčeve brozge. — Na občinski seji je Dežclak trdii, da skoraj vse stranke perejo doma, namesto ob Savinji, kar povzroča nedostajanje vo- dc. Dokler ne bo občinska uprava po- skrbela za dostojno ureditev pcrišč ob Savinji, so take kritike odveč. 1 Prerani grob mladega moxa. V sredo popoldne se je razširila po mestu ža- lostna vest, da je preminul po daljši mučni bolezni komaj 291etni Stanko Tr- bovc. Pokojnega je več let mučila težka zavratna bolezen. Sluzboval je ne-ltaj let pri železnici, nato pa nad tri leta v to- varni »Lava«. Okrog pol leta je bil za- radi bolezni priklenjen na dorn. Poro- čen je bil šele dve leti ter zapušča uža- loščeno vdovo go. Veroniko in enoletne- ga sinöka Slavka. Zelo agilno se je udejstvoval tudi pri laški gasilski četi. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! 1 Zakloniščc. Pred 14 dnevi je začela tudi naša občina pripravljati zaklonišče v zaščito pred zraonimi napadi. Ne glede na to, da je marsikdo zmigaval z rameni in se spraševal, ali je zakloni- šče Laščanom res tako nujno potrebno, se je ofočina spomnila na to delo točno takrat, ko so po nekaterih drugih kra- jih s slienimi deli pirenehali.. Vsakega davkoplačcvalca v mestu spomnijo streli, da bo treba plačevati doklade za kritje izdatikov. Med občinskimi očeti menda ni nikogar, ki bi to čutil na svo- jem. lastnem žepu, in ne vidijo, da bi bilo pametnejše ta denar uporabiti za renoviranje naše makadamske ceste. 1 Čemu taka razlika? Sedaj imamo v našem mestu kar 3 obcinske cestarje: 2 stalna in enega začasnega. Cestar Guček je sedaj zaposlen pri raznašanju raznih pozivov, začasni cestar pa je Zupanc. Prva dva imata mesečno po 700 din prejemkov, Zupanc pa le 600 din. Kdor opazuje delo Zupanca, se bo naravnost čudil, kako marljiv je ta rewii cestar. Letos nam je odstranil po vseh ulicah ves plevel in travo, odvaža smetje, posipa stalno ulice z gramozom itd. O vsem tern smo morali prejšnja leta vedno pisariti brez uspeha. Zato nikakor ne moremo razumeti, da bi imel res marljiv človek manjšo plačo. 1 Znamenje časa. Slučajno smo do- bili v roke s-liko zbora laških uniformi- ranih gasilcev s predstavniki vred. Ti gasilci so po večini mladi ljudje. Skoraj vsak ima na prsih odlikovanje, nckateri celö po 3 do 4. Kako so prišli ti mladi ljudje kar mahotna do odlikovanj, ne vemo. Včasih so jih dobili sarao osiveli veterani. Imamo gasilce, ki so šele ne- kaj let v Laskem in vendar imajo že celo vrsto kolajn. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 20. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 21. t. m. ob 17. in 20.30 velefilm »Pibnirji člo- veštva« (Graham Bell). V glavnih vlo- gah Don Ameche in Loretta Young. Predigra Foxov tednik. — V sredo 24. t. m. in četrtek 25. t. m. ob 20.30 krasni glasbeni film francoske produk- cije »Marinella«. Poje slavni Tino Rossi. Sodeluje 40 kitaristov. Zabavna vsebi- na. Naipeta igra. Predigra. Hrastnik Draginja v revirjih TPD Hrastnik, 19. julija. Naš vsakdanji kruh je iz dneva v dan dražji in njegove cene so tako visoke, kot jih pri nas še nismo bili vajeni. Največjo skrb povzroča dejstvo, da se dvigajo cene ravno onim življenjsldm potrebščinam, ki so za pretežno delav- sko okolje ter za privatno in državno uradništvo neobhodno potrebne. Zaradi naraščajoče draginje se morajo družine omejevati na še manjše količine hrane nego so bile doslej vajene. Vsako na- daljnje omejevanje telesne hrane pa bi poslabšalo delovne sile delavstva v in- dustriji in tudi uradništva v uradih: storilo ga bi manj odpornega in neza- dovoljnega. V današnjih težkih časih so vsi takšni poizkusi škodljivi, kajti narod trpi pomanjkanje ob pogledu na boga- stvo lastne zemlje, dočim posamezniki to priliko izrabljajo. Res je, da so tukajšnje industrije deloma izboljšale gmotni položaj svoje- mu delavstvu. Toda draginja je vsak dan večja. Državno uradništvo pa je ostalo pri isti plači kot je bilo prej. Tu- di njega hudo prizadene draginja. Več- krat so se že čule obljube o izboljšanju prejemkov državnih nameščencev. Zeli-' mo, da bi od obljub prišlo tudi do ure- sničenja. Ukrepi za pobijanje draginje na de- želi so brezplodni, ker so v bistvu zgre- šeni. Zdi se nam, kakor da bi se dragi- nja smejala, ker ji ne moremo do »ko- rena«. Kmalu bomo lahko živeli samo še od upanja na izboljšanje, ni pa tiste dobre volje, kakor nam veli pesnik Va- lentin Vodnik: »Živi se brez cvenka ob petju kot pitič«. Kontrola cen na deželi prav dobro funkcionira. Organi finančne kontrole zapisujejo porast cen. Toda to ne po- maga, ker je dovoljeno navijanje cen tarn, kjer se v resnici draži, t. j. pri veletrgovcih, kjer naši trgovci kupujejo. Trgovec kupi n. pr. vrečo moke po 4.50 din kg pri vcletrgovcu, prodaja pa po 5 din. Tu je kontrola cen odveč, ker je trgovec zaslužil pri kg le 0.50 din, kar je oblastevno dovoljen zaslužek. Riba smrdi pri glavi" in tarn jo je treba odrezati in tudi onemogočiti uma- zane borzne špekulacije — posebno pri pšenici. Kakor izgleda, bo šla draginja svojo pot navzgor, kakor nestvor, ki gazi vse, kar mu pride pod noge. Nam bo s kon- trolo cen le malo, ali nič pomagano, zato je nujno potrebno, da se v soraz- merju s povišanjem cen življenjskih po- trebščin dvigajo tudi place delavstvu ter državnemu in privatnemu uradniš- tvu. Bolj kot kdaj se čuti potreba, o čemur se je že mnogo pisalo, da uvr- stijo industriiske kraje v višji dra- ginjski razred. h Brezvestna špekulacija. V danaä- njih razburkanih časih je žclja vsakega dobrega državljana: mir in mirno živ- ljenje. Res je, da je z današnjo dragi- njo najbolj prizadet delavski sloj. Dra- ginja se pri nekaterih predmetih dnevno j dviga, zaslužki so pa po večini urejeni s podjetniki za daljšo dobo, ali do do- ločenih terminov, vendar se delavec tudi zaveda svoje stalnosti in varnosti ob misli na one milijone, ki jih je vojna pognala od dela iz stanovanj in domov po svetu v največjo revščino in bedo. Živijo pa med nami ljudje, ki podtalno rovarijo in skušajo z letaki z lažnivo vsebino nahujskati delavstvo k nepre- mišljenim dejanjem. Naš delavec se do- bro zaveda zlih posledic, ki bi nastale, če bi poslušal brezvestne špekulante, zato odločno odklanja njih namigava- nja, ker se zaveda resnosti časa. Vse, kar ga teži, si bo pa skušal priboriti z zakonito, t. j. z odkrito, pošteno in pravično borbo. h Ne pozabite, da bo pričetek velike tombole, ki jo priredi Sokolsko društvo pri Rošu, v nedeljo 21. t. m. o-b 15. $avini$ka posoiilnica v Žaltu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice In v tekočem računu ter jih obrestuje najugodnoje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodu! Ratiun Poštne hranilnlce št. 10-094 Brzojavi: „Posojilnioa" Telefon št. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlkih od 8- do 12. In od 15. do 17. Krasne dobitke si lahko vsakdo ogleda v Sokolskem domu, v nedeljo pa na tombolskem prostoru. Ne pozabite tudi, da je prvi in glavni dobitek 3.000 din v gotovini. Sreoke, ki jih je omejeno šte- vilo, so po 3 din. Iporf * Železničar — prvak SNZ. V nede- ljo sta igrala mariborski Zelezničar in ISSK Maribor v Mariboru tretjo final- no tekmo za prvenstvo Slovenske nogo- metne zveze. Zelezničar je zmagal z 2:0 (0:0) in si tako priboril naslov prvaka SNZ. * Dvojno gostovanje SK Celja v Ljub- Ijani. V nedeljo so gostovali atleti ju- niorji in nogometaši SK Celja v Ljub- ljani. V juniorskem atletskem dvoboju med Ilirijo in Celjem je zmagala Uirija z 52:40, v prijateljski nogometni tekmi med ojačenim Marsom in Celjem pa Mars s 3:0 (2:0). i »¦¦¦»¦¦»¦¦»¦»•¦»¦¦¦»¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»» Cenj. občinstva se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlafa, »fcbr-nine, opiik« itd. Celie, Gla-zni trg Izkušen optik na razpolago! IdomaceJ Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga čuvati naše meje in našo narodno posesf. Ustanovitelji: Sokolske župe: CgIjg, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani,Sokol-tnatica:Cclje,Ljubl)ana, Maribor in Zveza kulturnih društcv v Ljubljani. Isče se v Celju stanovanje z vso oskrbo za dva dijaka drugega in pe- tega razreda realne gimnazije. Ponudbe pod »15. September« na upravo lista do 25. t. m. Odda se s 15. avcjustom solncno stanovanie z dvenia sobama in podstrešno sobico, veliko svetlo kuhinjo in pritiklinami. Vpra- šati v Gregorčičevi ulici 1 v Celju. VfLO s 4-sobnim stanovanfem in vsemi pritiklinai ii oddam v najem s 1. septembrom. Ntislov v upravi lista. Odlično banat§ko moko oves in koruzo nabavite po na jnižji ceni pri tv. J u g o p r o m e t, lastnik Golob Ivan, Celje, Krekova cesta 11. 3—4 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami iščem. Naslov v upravi lista. Dvosobno sfaitovonje solnčna lega, se odda. Celje, Dečkova c. 1. Klavlr all pianino dobro ohranjen, kupim, Ponudbe na upravo lista pod >K!avir«. Inteligentna vaienka se išče za prvorazrcdni damski salon. Pogoji: meSčanska sola ter znanje slovenskcga in nemškega jezika. -- Naslov: Damski modni atelje P. Rasch, Celje, Gosposka ul. 19/1. v (asopisni papir prodaja uprava „Novc dobe" Vodovode Rleparska dela Strelovocie Vam naredi solidno in po konkurenüni conl, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Franl° Celje, Za RresIJo 4 Telefon 245 J Zafifevajte ponudbe in proraiune I I II! Celiska poso/i/n/ca d. d Celie (Narodni dom) Telefon 22 • Poitni šek. račun fO.59f Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 • Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodnejšemu obrestovanjn in izvršuje vse bančne posle najkulantneje Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju