POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Z NALEPKO PROTI REKLAMAM (stran 4) % * I I GOSPODARIO SVOJE ZEMLJE VENDAR ZA KAKŠNO CENO? (strnil 6) TALIJANI BODO mmmna ©©inno 8w ; Dto: Vesna Petkovšek) 3N00025 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzeiski tret i a 3000 CELJE ■Uni FRANCI ROP Kar nekaj veder z ribami sem nesel v Savinjo. Vsaj 500 jih je bilo, med njimi tudi postrvi in kleni Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje V S' z Mercatorjem Akcijska prodaja gradbenega materiala od 12. septembra do 2. oktobra ■ KPC Mozirje - Ljubija, tel. 83747-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Strešna lepenka s posipam 10m2 Tervol TP-30/25 m2 1 1.989,00 SIT 3.199,00 SIT 469,00 SIT jstrešna lepenka brez posipa 20m2| 4/ÉÉ I Tervol TP-50/45 m2 Kombi S plošče deb. 3,5 cm, m2 1.179,00 SIT Kombi S plošče deb. 5 cm, m2 1.429,00 SIT 3.499,00 SIT Nivedur S 25/1 1.299,00 SIT r " Kemakol 25/1 i 2.599,00 SIT m Jupol citro bel, proti plesni, 101 3.699,00 SIT 3.999,00 SIT VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOSCIC IN OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA Dostava na dom z avtodvigalom Ugodni plačilni pogoji! __________ 'M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 £ Delovni čas: pon. - pet. 8.00 -18.00 ucalra nrua in trptia snhnta u mpcpni R IKI - 19 011 Naj natakar/ica Lestvica devetih naj: Urška Poplas, Helena Pečovnik, Betka Ročnik, Pri Urški, Bočna Pizzerija 902, G. Grad Semprimožnik, Homec Fanika Jurjevec, Dragica Plesnik, Petra Marolt, Šport center Prodnik Na Razpotju, Logarska d. Grabenček, Mozirje Marjeta Bezovnik, Kegljišče, Ljubno 83 Mitja Felicijan, Silvija Forštner, Grad Vrbovec, Nazarje Bar Gams, Mozirje Sledijo: Marija Kaker 38, Renata Kramer 30, Miloš Pečovnik 30, Anja Mikek 27, Rok Potisek 23, Maksima Mlačnik 17, Stane Pfeifer 15, Mojca Korenjak 10, Majda Funtek 9, Marjan Prodnik 6, Blaženka Bezovnik 6. Renata Stenšak 5, Marija Štiglic 5, Jožefa Jurek 5, Polona Podsedenšek 4, Jožica Praznik 3, Monika Dečman 3, Ivica Krivec 2, Boštjan Polak 2, Daniel Polak 2, Branka Pistotnik 2. Nada Praprotnik 1, Nada Suhoveršnik 1 Vsi, ki želite podpreti svoje najljubše natakarice in natakarje, lahko Savinjske novice kupite na naslednjih prodajnim mestih v dolini: TUŠ Nazarje; Savinja Nazarje; Trgovina Bohač, Nazarje; Bencinski servis Savinja, Nazarje; Blagovnica Mozirje; Papirnica Mozirje, ZKZ Ljubija; Savinja Rečica ob Savinji; ZKZ blagovnica, Ljubno ob Savinji; Trafika Nareks, Ljubno ob Savinji; Papirnica Kranjc, Gornji Grad; Savinja Gornji Grad, ZKZ blagovnica, Gornji Grad, ZKZ Šmartno ob Dreti, ZKZ Luče in ZKZ Solčava, Ob koncu akcije 24. SEPTEMBRA bomo med prispelimi glasovnicami izžrebali dobitnke treh privlačnih nagrad: • Računalniška mizica, ki jo podarja podjetje Glin K&M iz Nazarij. • Univerzalni kuhinjski aparat (multipraktik), ki ga podarja podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij. STfcpM B/S/H/ o.. SAVINJSKA C.30, NAZARJE Osvežilec zraka, ki ga podarja podjetje Kovinoplastika Benda iz Nazarij. K O V I N O P LASTIKA Glasovnica - NAJ NATAKAR/NAJ NATAKARICA Glasujem za:____________________________________mg ■ ki je zaposlen(a) v: . Moje ime in priimek: Naslov:____________ Ja * Steže kdaj pomislili, da bi vsiljivim pošiljateljem nenaročenih oglasnih prospektov na nekakšen način preprečili, da vas po ljubi volji in v nesramnih količinah zasipajo s propagandnimi materiali? Večina njih svojo klavrno usodo tako ali tako neuporabljena zaključi na smetišču ali i/ obliki pepela. Kljub nejevolji veliko prejemnikov, ki so v mestih še bislveno bolj obremenjeni, ne ve, kako to preprečiti, ali si preprosto ne vzame čas, da bi prekinila neželeni tok reklamnih sporočil. Sedaj si lahko obetamo spremembe-večjo suverenost nad lastnimi poštnimi predalčniki. Novzakon o poštnih storitvah, sprejet je bil maja letos, med številnimi novostmi prinaša možnost prepovedi vlaganja nenaslovljenih pošiljk in drugih reklamnih sporočil. Na Agenciji za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (kije prav tako produkt novega poštnega zakona) bomo lahko pridobili posebno nalepko, ki bo oznanjala takšno prepoved. Za podjetja, ki so svojo trženjsko strategijo stavila na direktni marketing, pomeni novost hladen tuš in potreben bo razmislek o alternativnih načinih dostopa do potencialnih kupcev. Krepkega premisleka je bila vredna tudi odločitev o nadaljnji usodi podjetja Golte Slovenija, od koder po nekaj mesecih zatišja prihajajo vesti, da so se ital- ijanski lastniki odločili ostati in pospešeno vlagati v rekreacijska-turistični center na Mozirskiplanini. Februarski zapleti z inšpekcijsko službo zaradi neustrezne uporabe nihalke Žekovec oziroma dotrajanost' jeklene vrvi so, po že sicer nekoliko slabši sezoni, privedli do prepovedi delovanja in vsi, ki so z upanjem in zaupanjem zrli na Golte, kot paradnega konja razcveta turizma v Mozirju in okolici, so razočarano sklonili glave. Kadrovske spremembe, planirane investicije in nova strategija v podjetju nam prigovarjajo, da še ne gre obupati, zato bomo budno spremljali premike na planini nad Mozirjem. Velikega zanimanja, v širšem slovenskem okviru, je deležna tudi današnja glasbena prireditev v športni dvorani v Nazarjah, kjer bomo prvič v zgodovini Zgornje Savinjske doline poslušali simfonični koncert. Simfoniki RTV Slovenija bodo pod taktirko Lovrenca Arniča izvajali dela dirigentovega očeta, priznanega skladatelja Blaža Arniča, rojenega v Lučah. Kultura, takšna ali drugačna, pozitivno deluje na naše razpoloženje in posredno na delo in odnose z drugimi. A človek je sestavljen vsaj iz dveh plasti, duševne in telesne, ki vplivata in reagirata druga na drugo. Tudi za fizični del se splača potruditi in za to bo v naslednjem tednu prav posebna priložnost, saj praznujemo dan oziroma teden brez avtomobila. Storimo nekaj dobrega za svojo dušo in telo! IZ VSEBINE: 37 Aktualno: Z nalepko proti reklami.............4 Golte Slovenija: Nihalka bo nared prihodnji mesec....4 Korito Grušoveljske struge: Ribiči z odlovom razburili domačine.5 Kmečki protest: Gospodarji svoje zemlje, vendar za kakšno ceno?..............6 Prvi sinfonični koncert v Zgornji Savinjski dolini: V čast in spomin Blažu Arniču.......10 90-letnica gasilstva v Lučah: Ob tako zagnanem delu se jim ni treba bati prihodnosti..............12 treba bati prihodnosti...................12 Nasveti: Nasveti: Evropski dan brez avtomobila..15 Tradicionalni maraton Celje -Logarska dolina: Zmaga doma krona vseh uspehov .17 Zmaga doma krona vseh uspehov.....17 Črna kronika: Ni prišel na pico...............23 Na naslovnici: Iz likovno - plesno -glasbenega projekta Nevidna prisotnost ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 37,13. september 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4, ' 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik; Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje J KONEC MAJA SPREJET ZAKON 0 POŠTNIH STORITVAH PRINAŠA NEKAJ BISTVENIH SPREMEMB Z nalepko proti reklamam Za uporabnike je v novem zakonu, ki je prilagojen pravnemu redu Evropske unije, le nekaj sprememb. Povečalo se bo število izvajalcev poštnih storitev, definirana pa bo tudi njihova odgovornost. Pri vročanju bodo dobrodošle nekatere novosti, ki se jih bodo morali izvajalci zavedati in jih tudi izvajati. Med bistvenimi je gotovo ta, da zakon omogoča uporabnikom prepovedati vlaganje nenaročenih pošiljk in reklamnih sporočil v poštni nabiralnik. Seveda bo morala pred tem Agencija za telekomunikacije, radiofuzijo in pošto izdati še splošen akt, s katerim bo podrobno določila videz in način izdajanja posebnih nalepk, kar naj bi se zgodilo predvidoma do prihodnjega maja. Po novem vročevalec ne bo smel več pustiti vrednostne pošiljke ali priporočene pošte v stanovanju, če naslovnik tega ne bo želel. To ne velja za tiste pošiljke, za katere zakoni o upravnem, pravdnem in kazenskem postopku določajo drugačno obliko vročanja. Po novem se pošiljke, kjer je naslovnik neznan in tudi ni mogoče ugotoviti pošiljatelja, ne smejo več odpirati. Po preteku enega leta se takšna pošiljka nopol in odprta vrata za vstop konkurence. Vendar pa ostaja zakonsko opredeljena obveznost države, da vsem uporabnikom v Sloveniji zagotavlja redno in nemoteno izvajanje poštnih storitev. Zzakonomje uvedena tudi nova kategorizacija poštnih storitev. Poleg univerzalnih so uvedene tudi tako imenovane rezervirane poštne storitve, kijih lahko izvaja le izvajalec univerzalnih in obseg- Z novim zakonom o poštnih storitvah bo takšen pogled na domači poštni nabiralnik redkejši (foto: UK) zaprta komisijsko uniči, medtem koje prejšnji zakon določal, da se takšna pošiljka komisijsko odpre in pregleda, če je možno iz vsebine pošiljke ugotoviti naslovnika ali pošiljatelja. Zakon tudi zavezuje Agencijo, da je dolžna varovati uporabnike poštnih storitev. Novosti so tudi pri reklamacijah, saj so se pritožbeni roki spremenili v korist uporabnik-ov^Roki za vložitev pritožbe so daljši in roki za odgovor krajši. Podrobnosti pri izplačilu morebitnih odškodnin bo določal podzakonski akt, ki ga bo izdal minister. Z uveljavitvijo novega zakona Pošta Slovenija tudi formalno ni več javno podjetje, ampak navadna gospodarska družba. Stemjetudi na tem področju odpravljen mo- ajo prenos poštnih pošiljk kore-spodence v notranjem prometu do 100 gramov in druge storitve. Kljub monopolu Pošte Slovenije so v praksi že prej obstajali drugi izvajalci poštnih storitev, vendar so bili večinoma registrirani kot izvajalci kurirskih storitev. V novem zakonu so zajeti v prehodnih in končnih določbah na način, da se do uskladitve uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti z določbami zakona o poštnih storitvah za registracijo za izvajanje poštnih storitev po zakonu o poštnih storitvah šteje registracija za dejavnost javne pošte, kurirske dejavnosti ali dejavnosti drugih prometnih agencij. Savinjčan 35. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CEUO Letos 1.700 razstavljaUev iz 30 držav V Celju poteka od minule do prihodnje srede Mednarodni obrtni sejem, ki je letos jubilejni, 35. po vrsti. Največja poslovno-sejemska prireditev v Sloveniji se je vsa ta leta obdržala in se razvijala do današnje podobe in ji, glede na rast števila razstavljavcev kakor tudi obiskovalcev, gre pripisati pozitivne usmeritve. Vzpodbudno je predvsem vse večje zanimanje tujih razstavljalcev in obiskovalcev. Od 11. do 18. septembra se v 20 dvoranah na 60.000 kvadratnih metrih (notranjih in zunanjih) razstavnih površin predstavlja približno 1.700 razstavljavcev iz 30 držav. Prireditelji pričakujejo okoli 200.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Sejem, sicer obrtnega tipa, vse bolj prerašča v poslovni dogodek in priložnost z obilico poslovnih obsejemskih dejavnosti. Letošnja novost je, da je manj prodajnega dela, ključna sta postala razstavni in promocijski del. Organizatorji so posebno skrb namenili ureditvi osrednjega atrija, ki bo namenjen sprostitvi in zabavi obiskovalcev. Vesna Petkovšek INTENZIVNE PRIPRAVE GOLT NA NOVO ZIMSKO SEZONO Nihalka bo nared prihodnji mesec Zaradi številnih pomanjkljivosti in zapletov z jekleno vrvjo na nihalki v Žekovcu je glavni republiški prometni inšpektor februarja ustavil njeno delovanje. Tako so italijanski lastniki celo razmišljali o prodaji smučišča, po temeljiti presoji in številnih razgovorih, ki so jih opravili v Sloveniji, pa so se odločili smučišče obdržati in celo povečati naložbe v novi sezoni. Povečan obseg dela bo zahteval tudi večje število zaposlenih. Italijani so želeli pripeljati v podjetje slovenskega strokovnjaka, ki dobro pozna tukajšnje razmere. Očitno bo najprimernejši Velenjčan Peter Sevnik, ki bo moral kot namestnik direktorja 7 Richarda Stampfla poskrbeti za reorganizacijo podjetja pred prihajajočo zimsko sezono, poiskati tuje goste in preučiti dodatne kadrovske potrebe. V začetku prihodnjega meseca naj bi javnosti in poslovnim partnerjem predstavili strategijo podjetja in marketinški načrt, dolgoročno pa naj bi Mozirsko planino približali dolini s kakovostno cestno povezavo na ljubenski strani. Za zamenjavo dotrajane vrvi, ki jo bodo opravili v drugi polovici meseca, bodo Golte Slovenija odšteli 125 tisoč evrov, skupni naložbeni znesek v letošnjem letu pa dosega 350 tisoč evrov, kar je približno enako izgubi v zadnjih dveh sezonah. Dosedanje naložbe v višini treh milijonov evrov so bile namenjene posegom na nihalki, posodobitvi sedežnice Medvedjak, obnovi hotela in restavracije ter izgradnji vodnega zbiralnika z namakalnim sistemom. Savinjčan MOZIRSKI RIBIČI SO ZARADI ČIŠČENJA KORITA GRUŠOVELJSKE STRUGE Z ODLOVOM RIB RAZBURILI DOMAČINE Precej več dima kot ognja Pred desetletji so skoraj v vsakem potoku poleg obilice rib živeli tudi raki, kapeli, piškurji in druge sladkovodne živali, ki potrebujejo za svoje bivanje skoraj kristalno čisto vodo. V grušoveljski strugi, ki teče od grušoveljskega (Kolenčevega) jezu do Spodnje Rečice, so te vse bolj redke živalice preživele do danes, zato je bilo ogorčenje nekaterih domačinov, ki jih je načrtovano čiščenje popolnoma zasute struge očitno precej vznemirilo, toliko večje. Precej naj bi k temu prispevali tudi mozirski ribiči, ki naj bi zaradi malomarnega odlova prepustili precej rib in ostalega vodnega življa klavrni usodi. Zaradi zaprte vode je struga ta čas, razen redkih tolmunov, popolnoma izsušena, precej rib pa naj bi v Savinjo znosili okoličani in jih tako ohranili pri življenju. Alojz Hanžekovič, predsednik Ribiške družine Mozirje: "Iz struge smo preselili 6.000 rib. Odlovje bil nujen, problemov pa bi bilo manj, če bi voda tekla vsaj malo. 35 ribičev je trdo delalo, da smo rešili večino rib, rakov in ostale redke populacije, ki živi v strugi, ter jih prestavili v Savinjo." verjamemo podatku s katerim podobnih primerih prej izjema kot nam je postregel predsednik Ri- pravilo. biške družine Alojz Hanžekovič, Savinjčan Zaradi zaprte vode je ta čas struga razen redkih tolmunov izsušena, živelj v njej pa na obroke umira (foto: Savinjčan) da so iz struge preselili 6.000 rib. Odlov je bil nujen, pravi predsednik ribičev, ki se strinja, da bi bilo problemov manj, če bi voda tekla vsaj malo. "35 ribičevje trdo delalo, da smo rešili večino rib, rakov in ostale redke populacije, ki živi v strugi, ter jih prestavili v Savinjo. Žal se moram strinjati, da ni mogoče odloviti vseh rib, vendar smo se trudili po najboljših močeh. Pri akciji je sodelovala tudi občina Mozirje," pravi Hanžekovič, prepričan, da se bo vsa stvar rešila v nekaj tednih. Resnica je, da bo poseg v strugi potreben predvsem zaradi poplavne ogroženosti, čeprav tudi ribiči nad dogajanjem niso navdušeni. Gruš-oveljska struga sodi med gojitvene vode v katero vložijo vsako leto nekaj tisoč lipanov in postrvi, zato so ob teh dogodkih finančno oškodovani prav ribiči. Tega se očitno zavedajo tudi ljudje ob stru-gi, saj v dneh, ko se je mogoče sprehoditi po njenem koritu, ni zaslediti onesna-ženosti, kar je v Franci Rop: "Kar nekaj veder z ribami sem nesel v Savinjo. Vsaj 500 jih je bilo, med njimi tudi postrvi in kleni. Našel sem tudi raka, vendar mi je jasno, da odlova ni mogoče izvršiti sto odstotno." Omenjena struga prebivalcem ob njej že ves čas povzroča težave, saj je skoraj v celoti zasuta, to pa pomeni, da vsaka malo večja voda prestopi bregove in poplavlja okoliška posestva. Korito je brez dvoma potrebno temeljito očistiti in marsikje urediti tudi brežine, se je z našimi sodeloval v akciji in za ribiči "čistil" strugo. "Kar nekaj veder z ribami sem nesel v Savinjo. Vsaj 500 jih je bilo, med njimi tudi postrvi in kleni. Našel sem tudi raka, vendar mi je jasno, da odlova ni mogoče izvršiti sto jvečji grešniki za pogin rib oziroma za malomarnost, zaradi katere so jih morali reševati v Savinjo. Mimogrede smo slišali, da opažanji strinjal Jože Zvir, ki ima v bližini struge domačijo in so mu dobro znane posledice, ki nastanejo zaradi narasle vode, ki jo povzročajo predvsem stranski hudourniški pritoki. Sanacija je potrebna, vendar bi lahko, po Zvi-rovem mnenju, pustili v strugi toliko vode, da bi se lahko vodni prebivalci v času poglabljanja struge umikali. Podobno razmišlja tudi Franci Rop, ki je skupaj z Ivanko Skok ter Katarino in Sašo Benda odstotno. Zato nikogar ne obtožujem," pravi Rop, kije znana pesniška duša, zato je dogajanje takoj na rime naš-timal: Naravo ljubil naj bi vsak, učen naj je ali bedak, bogat ali siromak, enkrat bo stan obeh enak. Kot rečeno na tem območju gospodarijo z ribami ribiči iz Mozirja, ki so po mnenju domačinov na- naj bi jih bilo nekaj tisoč, vendar gre za očitno pretiravanje, če OBČINSKI SVET NAZARJE Predpraznično razpoloženje Nazorski občinski svetniki so sejo pred občinskim praznikom, ki ga praznujejo 18. septembra izkoristili za potrditev predlogov letošnjih občinskih nagrajencev. Zlati grb občine bo dobil Leopold Škotnik iz Pustega Polja, ki si že vrsto let prizadeva za razvoj PGD Gorica ob Dreti, aktiven je v krajevni skupnosti, njegov pečat pa je viden tudi na kulturnem področju. Grb občine bodo prejeli Pavel Bitenc, pater Evgen Ketiš, Anton Bastelj in podjetje Glin Grit. Župan Ivan Purnat bo pihalnemu orkestru nazorske glasbene šole in petim posameznikom podelil posebna priznanja. Svetniki so obravnavali tudi rebalans letošnjega proračuna in ga zmanjšali za 51 milijonov ter sprejeli odlok o vračanju dela vlaganj v telefonsko omrežje. Zadeve dodatno otežuje dejstvo, da je vso dokumentacijo o tem pred leti uničila poplavna Dreta. Savinjčan OKOLI ŠEST TISOČ KMETOV, ZBRANIH PRED VLADO IN PARLAMENTOM, JE PREPRIČANIH, DA SE JIM GODI KRIVICA Gospodarji svoje zemlje, vendar za kakšno ceno? Pretekli četrtek je v Ljubljano pripeljalo 98 avtobusov, številni so se pripeljali s svojimi avtomobili ali vlakom, tako da se je na tretjem letošnjem kmečkem protestu zbralo okoli 6.000 slovenskih kmetov pod taktirko Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije, ki so od vodilnih politikov zahtevali manj mačehovski odnos do njihovega dela in podeželja nasploh. Protesta so se udeležili tudi kmetje iz Zgornje Savinjske doline, ki so po količini oddanega mleka na drugem mestu v državi in zato eksistenčno še kako odvisni od kmetijske politike. Slovenski kmetjeso Ljubljančane že na vsezgodajqutiajrazveselilizjabolki,kiso jihdelili mimoidočim in letaki,skaterimiso hoteli opozoriti na problemeslovenskega podeželja,Sevedasomeščanebo!jkotle-taki zanimala jabolka, saj so si nekateri v silni vnemi "pridelali" celo ozimnico. Med številnimi zahtevami, s katerimi so prišli kmetje v Ljubljano, so med perečimi gotovo kvote in pogajanja z Evropsko komisijo pred vstopom v EU, eden od žuljev slovenskih kmetov je tudi plačilo škode za lansko sušo. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki sije za predstavnike kmetov vzel celo uro časa, je po srečanju dejal, da bo treba sskupnimi močmiod Bruslja iztržiti kar največ, doma pa bo vlada v okviru možnosti skušala kmetijslvu še naprej zagotavljati kar najboljše pogoje. Prepričan je, da je ravnanje vlade do kmetov odgovorno in pošteno, saj je bilo v zadnjih letih v kmetijslvo vloženih precej sredstev. Premier seje strinjal, da prob- lemi ostajajo, vendarjih botreba reševati postopno, v okviru razpoložljivih možnosti in sredstev. Podobnega mnenja je bil tudi kmetijski minister Franci But, ki želi s kmeti vzpostaviti partnerski odnos, kije pogojen z minimalnimi skupnimi pogledi in odgovornostjo za sprejete odločitve. "Položaj v kmetijstvu in državi terja realnost,"je prepričan kmetijski minister, medtem ko sogovornik na drugi strani mize PeterVrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, meni, da je peti september korenita prelomnica v razumevanju slovenskega kmetijslva. Po nagovorih številnih predstavnikov nevladnih organizacij kmetov se je sprevod protestnikov premaknil s Trga republike pred zgradbo državnega zbora, kjer jim je bilo obljubljeno, da bo njihove zahteve v bližnji prihodnosti obravnaval parlamentarni odbor za kmetijstvo. Savinjčan d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje da, 3314 Braslovče, tel. 03/700-11-70 VELIKA IZBIRA MOTORNIH ŽAG (HjHusqvarna •lonsered solo ST!H L - kmečke, hobby in profesionalne žage - rezervni deli in motorne žage - gozdarska oprema -olja za verige in za mešanico motornih žag Odprto: pon. - pet. od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure VABLJENI! K O .M ^ N T Uk Ù M O Samoplačniki izleta v Ljubljano Ni dvoma, daje položaj kmetijstva vsakdan težji. Še posebej za malega kmeta. In ni dvoma, da Slovenija potrebuje kmetijstvo in podeželje kottelo pljuča, če hoče dolgoročno preživeti. Ne zaradi takšnih ali drugačnih evropskih povezav, preprosto zaradi biološke nuje. Ugibanja, kaj se v resnici skriva za kmečkim protestom, ki sta ga organizirali Kmet-ijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije, je vse manj in vedno jasnejeje, da so kmetje ponovno nastavili hrbet za kuliso reševanja finančne situacije zbornice in dohodkovnega položaja zadrug. Ni jih malo, ki so nevedni, kaj v Ljubljani sploh početi, dan izkoristili za obisktamkajšnjih bifejev in gostinskih lokalov in od tam beatili čez kmetijskega ministra, premiera in celotno državo, ki kmete tako nesramno zapostavlja. In v isti sapi ploskali kmečkemu Matiji Gubcu Petru Vrisku, ki jesevedaneslučajnopredsednikobehorganizacij, kista pripravili kmečki miting. Gre za vladni organizaciji, torejje Vrisk poleg tega, daje med pogajanji povsem direktno pobaral ministra Buta o denarju, ki naj mu ga zagotovi za kmetijsko-gozdarsko zbornico in zadruge, v dvojni vlogi reševalca kmetijstva in podeželskega Robina Hooda. Poleg tega naj bi minister preko davčne uprave pomagal zbirati zbornično članarino, ker imajo sami s tem preveč težav. Osnovni problem je torej denar, ki naj bi ga dobil Vrisk in njegovi številni uslužbenci za delovanje zbornice, zadružne zveze oziroma njenih zadrug, kijih je večino povozil čas. Še dobro, da se kmetje, v popolni odvisnosti od zadružnih veljakov, tega ne smejo ali nočejo zavedati. Komedija, uprizorjena v Ljubljani, je tako lažje razumljiva, saj na tokratnem shodu ni bilo predstavnikov sindikata in na onem pred mesecem vodilnih ljudi zbornice. Vse kaže, da gre za razkol med zbornico in člani sindikata, ki so po sili razmer tudi obvezni člani zbornice, vse skupaj pa poglablja razpoko v že tako nestabilni ljudski stranki, ki jo vodi kmetijski minister Franci But. Ne glede na nameneje organizatorjem protestnega shoda uspelo zbrati ministre, ki so vključno s premierjem Drnovškom poslušali njihove zahteve. Iz prve roke so slišali o velikih težavah malega kmeta, ki mu poleg domače nesposobne države grozi še Evropska unija. Za večino Slovencev bodo nujne spremembe v pridelavi hrane, kar bo morala priznati tudi vlada. Vseeno pa bi bilo dobro vedeti, kdo bo plačal stroške izleta v Ljubljano. 30 milijonov tolarjev naj bi menda stala samo prevoz in zakup prostora za protestni miting. V ceno ni vračunana propaganda zbornice, ki ni zmogla plačati zakupljenih površin na radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu. Odgovoru na vprašanje novinarjev, koliko bo dejansko stal protestni shod, sose Vriskovi ljudje nekajkrat elegantno izognili, vsekakor pa bodo kmetje plačali protest sami, iz lastnih žepov. Še najmanj pa organizatorji - v dobro plačanih službah. Savinjčan JAVNA DRAŽBA Naročnik: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 NAZARJE, tel: 03/839-16-00, faks: 03/839-16-15, E- pošta: obcina@nazarie.si I. PREDMET PRODAJE: Odprodaja enega dvosobnega stanovanja velikost: 61,25 m2 locirano na pare. št., k.o. Prihova, izklicna cena nepremičnine je ocenjena vrednost: 8. ogled nepremičnine 18.9.2002 od 10,00 do 12,00 ure. II. POGOJI IN PRAVILA DRAŽBE a) Nepremičnina se odproda v celoti po sistemu videno - kupljeno. Prepisani davek na promet nepremičnin plača Občina Nazarje. b) Dražitelji lahko dvigujejo izklicno ceno za 100.000,00 SIT. c) Javna dražba se bo opravila v slovenskem jeziku. d) Višina kavcije: pred dražitvijo morajo dražitelji položirti v višini 5% Malomarna pozabljivost Reklamni plakati so do tega tedna vabili na Flosarski bal, ki je minil pred dvema mesecema (foto: Savinjčan) Ljubenski Flosarski bal po pravici sodi med najstarejše in najodmevnejše slovenske narodopisne prireditve, na karso lahko prireditelji upravičeno ponosni. Tega se zavedajo, saj znajo preko izvoljenih predstavnikov poudarjati, da so najboljši. Vse lepo in prav, ampak tudi pozabljivi in nedosledni, saj so njihovi mini jumbo transparenti še v dneh okoli male maše (8. septem- ber) za dva meseca nazaj vabili Zgornjesavinjčane in ostale voznike na njihovo prireditev. Tako kot na bencinski črpalki v Gornjem Gradu, kjer so si ljudje že nekoliko nejevoljno ogledevoli ljubensko prijaznost. Zanimivo pa je, da so bili plakati skrivnostno odstranjeni že dan za tem, koje to pisanje nastajalo. Savinjčan '■ • AGENCIJA ZAREK PROGRAM POSLOVNE ZNANJA PROGRAMA POSLOVNE ODLIČNOSTI bistveno pripomorejo k temu. da znamo lažje in bolje voditi sebe in tako uspešneje ustvarjati okoliščine, ki nas vodijo k boljšemu življenju. SEVEDA PA TO NI EDINA RESNICA! Iz Programa poslovne odličnosti prihajajo ljudje, ki jih lahko poimenujemo “human resources managerji", torej tisti, ki vodijo sebe in sodelavce na korekten in navdušujoč način, zato delo poteka motivirano, racionalno organizirano in učinkovito. KAJ MENITE, KAKO SE TAKŠNI LJUDJE OBNAŠAJO V ZASEBNEM ŽIVLJENJU? Znajo reševati probleme na način, ki je v pomoč njim samim in vsem, ki prihajajo z njimi v stik. Vedo, da je mogoče večino težav rešiti z znanjem s področij medsebojnih odnosov, komunikacije, človekovih rezervnih potencialov in načinov vsakodnevnega praktičnega ravnanja. IN ŠE TO, KAR MORDA NISTE VEDELI: V tujini dosegajo podjetja, ki že vrsto let šolajo svoje kadre skozi tovrstna izobraževanja, bistveno boljše rezultate na trgu od konkurence. Ljudje, ki se vključujejo v programe HRM, imajo ne samo urejene odnose v službi ampak tudi boljše odnose s svojimi partnerji, otroci, starši, sorodniki, večina izmed njih pa ima tudi veliko prijateljev. ALI NE BI BILO ZANIMIVO DRUŽITI SE S TAKŠNIMI LJUDMI IN POSTATI EDEN IZMED NJIH? Odgovor je na vaši strani. Program poslovne odličnosti je namreč namenjen vam! Dodatne informacije: Agencija Žarek, Efenkova 61,3320 Velenje, tel. in faks: 58 75 484, GSM 041 467 601, e-pošta: info@agencija-zarek.com. ^ "h I ODLIČNOSTI ® SREČANJE DELOVNIH INVALIDOV Množičnost odraz pripadnosti organizaciji Prostor pred Domom planincev v Logarski dolini je bil zadnjo soboto v avgustu pravo mravljišče. Prizadevni organizatorji, Medobčinsko društvo invalidov Zgornje Savinjske doline, so pripravili šesto srečanje invalidov, ki je, kot kaže, postalo že tradicionalno. Poleg domačinov Zgornjesavin-jčanov so v goste prišli tudi invalidi iz številnih krajev naše domovine. Prisotne je pozdravil predsednik medobčinskega društva Tone Gračner, ki jim je zaželel, da bi za trenutek pozabili na svoje skrbi, se spočili, naužili svežega gorskega zraku ter se vrnili domov srečni in polni nove energije za premagovanje vsakodnevnih težav. Pozdravom in dobrim željam sta se vsvojih govorih pridružila tudi podžupan občine Solčava Avgust Lenar in ministerza promet Jakob Presečnik. Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc je kot slavnostni govornik orisal nekaj ključnih problemov, s katerimi se invalidi srečujejo v današnjem času. Predvsem je izpostavil zakon o invalidnih organizacijah, ki naj bi prišel jeseni v obravnavo v državnem zboru. Po Kranjčevih besedah je prav sobotna množičnost na srečanju, saj se ga je po oceni organizatorja udeležilo skoraj tisoč petsto delovnih invalidov in njihovih spremljevalcev, odraz pripadnosti organizaciji. Uradni del srečanja so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so ob moderatorki Ivani Žvipelj nastopili številni pevci in glasbeniki iz naše doline, ter športnimi igrami. Mnogi so lepo vreme izkoristili za izlet do slapa Rinke, pogum-nejši pa so se podali tudi na bližnje vrhove. Marija Sukalo Poleg domačinov so na srečanje invalidov v Logarski dolini prišli -tudi invalidi iz različnih krajev Slovenije (foto: Marija Šukalo) LAZE, KOKARJE Turnir za kip Sv. Florjana - Kokarje 2002 V nedeljo, 8. septembra, se je v Kokarjah, natančneje na Lazah, odvijal 12. gasilski turnir za kip Sv. Florjana. Gasilskega tekmovanja se je udeležilo 9 ekip iz cele Savinjske doline. Čestitke in predaja pokala članicam PGD Rečica (foto: Tatiana Golob) Od tega je bilo 7 moških ekip in sicer: PGD Andraž, PGD Rečica ob Savinji L, II. In lil., PGD Gorica ob Dreti, PGD Letuš, PGD Radmirje ter dve ženski ekipi, ki sta bili z Rečice ob Savinji in Gornjega Grada. Pri članih seje najbolje odrezalo PGD Andraž, ki je doseglo najboljši čas v obeh krogih tekmovanja, pri članicah pa so se bolje odrezala dekleta z Rečice ob Savinji. Ob podelitvi pokalov so največje veselje pokazali Rečičani, saj so njihove ekipe odnesle domov kar tri pokale. Že prej omenjena ženska ekipa PGD Rečica ob Savinji je poleg pokala za prvo mesto dobila v enoletno skrbstvo tudi leseni kip Sv. Florjana, pri članih pa sta ekipi PGD Rečica ob Savinji I. in II. dosegli (vtem za- poredju) tudi drugo in tretje mesto. Drugi kip Sv. Florjana je domov odnesla ekipa PGD Andraž, in sicer za eno leto, če pa se jim posreči pokal osvojiti trikratzapored, ga prejmejo v trajno last. To pa je vsekakor lepa nagrada za večletni trud. Tatiana Golob KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ljubezen do konj in narave Zgornjesavinjski konjerejci so se v preteklem obdobju, poleg skrbi za štirinožne prijatelje, posvečali predvsem druženju in izmenjavi izkušenj, vse bolj pa drži dejstvo, da si številni organizatorji težko zamislijo prireditve brez prisotnosti plemenitih živali in njihovih vodnikov. V društvo je trenutno včlanjenih 79 rejcev, na občnem zboru pa so predsedniško mesto zaupali Pavlu Korenu, ki je skupaj s podpredsednikom Boštjanom Brinjevcem vodil društvo tudi v preteklem mandatu. Podobno kot večina ljubiteljskih združenj se tudi konjerejci otepajo s precejšnjimi finančnimi težavami, kljub temu jim je uspelo letos ob izdatni pomoči članov in sponzorjev razviti nov društven prapor. Skupaj z mozirskim društvom mlajevcev načrtujejo v prihodnjem letu urediti "sejmišče" pred Mozirskim gajem, ki je pred leti že služilo za konjeniške prireditve. Prostor ob Savinji trenutno uporabljajo avtoprevozniki za parkirišče, z okolju prijazno ograjo in obnovo objekta znotraj prostora pa naj bi nekdanje sejmišče ponovno zaživelo v prvotni funkciji. Včeraj so tako organizirali odbi- ra plemenskih žrebet, obnoviti želijo tudi Jožefov sejem, že v prihodnjem letu pa bo na god sv. Jurija v Mozirju blagoslov konj. Načrtov imajo konjerejci veliko, ob pomladku, ki se pridno udeležuje njihovih prireditev, pa se za konjerejo v dolini ni treba pretirano bati. Ker želijo biti razpoznavni tudi na prireditvah zunaj Zgornje Savinjske doline, so se odločili, da bodo v bližnji prihodnosti storili korak naprej pri poenotenju oblačil in pokrival. Savinjčan Staro in novo vodstvo Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline (foto: Ciril M. Sem) ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE Laskavi naslov godec leta Cirilu Podkrižniku Prvo soboto v septembru se je na Ljubečni zbralo 29 najboljših slovenskih harmonikarjev z diatonično harmoniko v različnih starostnih kategorijah, ki so nastopili na tradicionalni 22. Zlati harmoniki, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Ljubečna. Tekmovanja se je udeležilo tudi deset veteranov. Na devetih predtekmovanjih (eno takšnih je bilo 22. junija v Nazarjah) je nastopilo kar 300 "mojstrov", boljši so se uvrstili v polfinala, ki sta bila v Postojni in Mozirskem gaju, najboljši pa v finale na Ljubečni. V kategoriji veterani je blestel Ciril Podkrižnik, ki si je prislužil zlato medaljo in naslov godec leta (foto: Marija Šukalo) Obvezni program finala so harmonikarji izvedli pred komisijo že v dopoldanskem času, medtem ko so skladbo po izbiri izvedli pred občinstvom in budnim očesom komisije na popoldanskem nastopu. Konkurenca je bila zelo huda, kar dokazujejo tudi trinajst zlatih, deset srebrnih in pet bronastih priznanj. Tudi Zgornjesavinčani smo v finalu imeli svoja predstavnika. V kategoriji od 15 do 25 let je svoj meh raztegnil Primož Zvir z Rečice ob Savinji in s svojim virtuoznim igranjem lanskoletnemu bronastemu priznanju letos dodal še srebrno. V kategoriji veterani je letos blestel Ciril Podkrižnik iz Varpoij, ki sije s svojo frajtonarico prislužil zlato medaljo ter laskavi naslov ljudski godec leta. Za Cirila Podkrižnika je priznanje veliko presenečenje, ki ga ne more dojeti. Harmoniko je sicer igral v otroštvu, a je v zrelih letih to opustil. K igranju se je vrnil pred dobrimi petimi leti in letos požel prve uspehe. Na 22. Zlati harmoniki so po nekajletnem premoru v netekmovalnem delu ponovno nastopili tudi godci iz tujine - iz Avstrije in prireditvi dodali mednarodni pečat. V netekmovalnem delu je nastopila tudi lanskoletna absolutna zmagovalka Tina Bohak iz Maribora. Nastop harmonikarjev so z bogatim kulturnim programom popestrili osnovnošolci z Ljubečne ter humorista Honza in Fonza. Marija Šukalo C co.."" . 11 , JSß S' .. > ;• CCS s . , j «y,. mÈMi :.c; s. s-c......■Vom.s "'"OS"- C.c, V "Cesse.......... enu West Edmonton Mall, najdeš vse od mini golfa, hotela, drsališča, saj smo vzleteli, koje sonce še sijalo in sem sončni zahod opazovala iz letala. S prijateljema Erikom in Na-tasho smo se skupaj zabavali v zabaviščnem parku, hodili na izlete in v klube. Prvič v življenju sem videla, palme vživo, pa ogromne kaktuse in s delček puščave. Hiše so bile tu grajene drugače-le enonadstropne, zemlja je rjavo-rdečkaste barve in suha, toje dom kaktusovih nasadov. Ure smo se vozili po neobljudeni pokrajini, ko smo šli v Mehiko, uživali U narodnem parku Glacier v Montani sem prvič srečala grizlija dan v naravi narodnega parka Glacier, kije polnjezer, ponuja pa tudi božanski pogled na mogočne gore Rocky Mountains. Park nadzorujejo pazniki (rangerji), ki skrbijo za varnost ljudi in zaprejo sprehajalne poti, če se kje v naravi nahajajo gozdne živali. Tu sem prvič v živo videla grizlija. vikend sva s Kathy preživeli pri njenih starših v Calgary-ju, od koder smo se skupaj z njenim bratom odpravili v Banf&Lake Louise - še en narodni park. Taje prav tako kot Glacier poln gora in jezer, ki so pravzaprav tipični za Kanado. Sprehod po soteski, ki spominja na naš Vint- baviščni in največji pokriti vodni park, nešteto trgovin in restavracij, pa ladjico, ki te zapelje v podvodni svet, pa šov delfinov in še in še. Iz mraza na severu sem se spet podala na jug, v Arizono. Polet iz Edmontona preko Seattla v Phoenix je bil eden najlepših, kar sem jih doživela, v oktobrskem kopanju v toplem morju Kalifornijskega zaliva. Posedgli smo na terasah s palmami, pogledom na peščene plaže s pivom v roki in zvečer prepevali v karaoke baru. Tam sem tudi prvič videla delfine, kako brezskrbno plavajo v morju. Se nadaljuje. Posedanje na terasah s palmami, pogledom na peščene plaže in oktobersko kopanje v toplem morju kalifornijskega zaliva, Mehika Iz Montane me je pot vodila k gar, ponuja priložnost, da v naravi dolgoletni dopisovalki Kathy v Kana- vidiš kojota, severnejelene in planin-do, s katero sva se po desetih letih ske ovce, ledenik, pa še v vročem dopisovanja prvič srečali. Obisk pri vrelcu mineralne vode na prostem njej in njeni družini je bil res poseb- se lahko namočiš, no doživetje: gledanje starih to- Vikend je minil in s prijateljico sva tografij, branje pisem in obujanje se odpravili k njej domov, v Edmon- ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Šampinjoni iz Luč in Zg. Nazarje nova člana lige Po odigranih kvalifikacijah na Rečici in v Varpolju sta si pravico nastopa v najmočnejši ligi, poleg lanskih kvalifikantov Poldasa in Ranč Veniše-Burgerja, zagotovili še ekipi Šampinjonov iz Luč in Zgornjih Nazarij. Prvi krog nove sezone, ta se bo igrala na igriščih v Mozirju, Rečici ob Savinji in Nazarjah, je pokazal izredno izenačenost ekip in obeta se nam zanimivo prvenstvo. Za največje presenečenje so tokrat poskrbeli novinci iz Luč, ki so v dramatični končnici premagali favorizirano Solčavo. Njihov junak je bil nedvomno vratar Funtek, ki je v drugem polčasu dobesedno zaklenil svoj gol in s svojimi odličnimi obrambami spravljal v obup solčavske napadalce. Zmago so zabeležili še Davidov Hram in Ranč Veniše-Burger, ostali dve srečanji pa sta se končali z delitvijo točk. Žal pa bo po prvem kolu imela delo že tudi disciplinska komisija saj je prišlo na tekmi med »Hramovci« in Poldasom do nešportnega obnašanja in medsebojnega obračunavanja. Franjo Pukart Rezultati 1. kroga, 6. september Davidov Hram : Poldas 2 : 1 Zg. Nazarje : ŠD Dreta-Hotel Plaznik 5 : 5 Dolman : Ranč Veniše 1 : 3 Solčava : Šampinjoni Luče 1 : 2 Razborje : ASC 2000 2 : 2 Lestvica po 1. krogu: 1. Ranč Veniše-Burger 1 100 3:1(2) 3 2. Šampinjoni Luče 1 1 00 2:1(1) 3 2. Davidov Hram 1 1 00 2:1(1) 3 4. Zg. Nazarje 1 010 5:5(0) 1 4. ŠD Dreta-Hotel Laznik 1 010 5:5(0) 1 6. Razborje 1 010 2:2(0) 1 6. ASC 2000 1 010 2:2(0) 1 8. Poldas 1 001 1:2(1) 0 8. Solčava 1 001 1:2(1) 0 lO.Dolman 1 001 1:3 (-2 ) 0 Pari današnjega 2. kroga v Mozirju: 17.00 Solčava : Ranč Veniše-Burger, 17.50 ASC 2000 : Poldas, 18.40 Razborje : Šampinjoni Luče, 19.30 Davidov Hram : Zg. Nazarje, 20.20 Dolman : ŠD Dreta-Hotel Laznik ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Zmagala družabnost in športno druženje Zadnja počitniška sobota v letu je v varpoljskem športnem parku rezervirana za tradicionalne športne igre, ki jih med tako imenovanimi »f irklci« prireja domače športno društvo Gmajna. Poleg že ustaljenega programa športnih prireditev za odrasle, je bila tokrat v program vključena tudi mladina, pravo navdušenje pa je na velikem platnu osrednjega igrišča požel prvi letni kino v zgornjesavinjski dolini. Črvički in varpoljski upi so popestrili športno dogajanje v varpoljskem parku (foto: FP) Prava paša za oči in zadovoljni pogledi obiskovalcev ob spremljanju najstniške komedije in akcijskega trilerja so dali slutiti, da je bila poteza organizatorja s tem kinom res pravi zadetek v polno. Kljub ne preveč toplemu vremenu je petkov večer privabil presenetljivo veliko ljubiteljev dobrih filmov, ki so lahko sproščeno uživali ob njihovem predvajanju. Sobota pa je bila vsa v znamenju družabno, športnega srečanja med zaselki Varpolja in okolice. Najprej so se v košarkarskem obračunu mladi oddolžili svojim starejšim kolegom za lanskoletni poraz, sledil je turnir v malem nogometu za odrasle in otroke, na koncu pa so se posamezniki, v različnih kategorijah, pomerili še v elementih košarke. Med mladimi nogometaši so največ znanja prikazali najmlajši varpoljski upi, ki so v razburljivem srečanju premagali ekipo deklic, imenovano »Črvički«, turnir odraslih pa je z uspehom ulice Angelov dobil novega zmagovalca. Ti so po zmagi nad Staroselci, v finalu, premagali še lanskoletne zmagovalce Gmajnčane, ekipi Bevery Hillssa pa tokrat ni uspelo niti v tekmi za tretje mesto. Nove zmagovalce pa so dobili tudi v metih na koš in sicer je proste mete pri ženskah najbolje izvajala Breda Fužir, zmagovalec metanja trojk je postal Urban Žunter, naslov najbolj preciznega metalca na koš, v kategoriji nad 60 let, pa je zasluženo pripadel neumornemu Martinu Kolencu. Po končanem tekmovalnem delu srečanja, razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov najboljšim je sledil družabni večer, kjer so lahko vsi prisotni še enkrat strnili vtise pravkar končanega srečanja, pogovori pa so pogosto zašli k načrtom društva in nadaljnji ureditvi športnega parka. Trenutno je njihova glavna skrb izgradnja igrišča na mivki, kije v srednji fazi, za dokončno podobo pa bo potrebno pridobiti še kar nekaj finančnih sredstev. Verjamejo, da jim bo ob sedanji podpori krajanov in pomoči domačih donatorjev uspelo ta projekt dokončati že v tem letu. Franjo Pukart V hotelu Savinja, ki se ponaša s štirimi zvezdicami, je gostom na voljo deset elegantno opremljenih sob visoke kategorije. "Ohranjeni so bili tudi oboki Elizabetine cerkve, kije bila sestavni del nekdanjega "špitala", tako daje nastal privlačen gostinski atrij na oživljenem Valvazorjevem trgu, kjer je na voljo kulinarična ponudba domačih in mednarodnih specialitet," zagotavlja Laznik. S podobno ponudbo nagovarjajo goste tudi na grajskem griču, kjer naj bi srednjeveški grad Tabor ponovno zaslovel v vsem svojem sijaju po nepozabnih porokah in po kulinaričnih mo- jstrovinah. Za obe Laznikovi gostišči v Laškem velja, da po vnaprejšnjem dogovoru organizirajo poročna slavja in praznovanja za manjše skupine, zaključenim družbam pa po potrebi zagotovijo popolno zasebnost. Savinjčan Mirko Laznik: "Ohranjeni so bili tudi oboki Elizabetine cerkve, ki je bila sestavni del nekdanjega "špitala." GOSTINSTVO LAZNIK IZ NAZARIJ BOGATEJŠE ZA DVA GOSTINSKA OBJEKTA V LAŠKEM Prijaznost in vrhunska ponudba Podjetje Gostinstvo Laznik iz Nazarij je bilo ustanovljeno lani z namenom upravljanja Štormanovega hotela na Venišah. V podjetju je 32 redno zaposlenih gostinskih delavcev, pomaga pa jim še 22 dijakov gostinske šole. Od julija sta pod njihovim okriljem še dve zanimivi in gostom privlačni lokaciji: hotel Savinja v Laškem in grad Tabor nad Laškim. Po besedah lastnika podjetja Mirka Laznika je v tem času kar nekaj večjih in srednje velikih podjetij iz Laškega, Mozirja, Velenja in okolice pri njih pogostilo svoje zaključene skupine in poslovne partnerje. Vrhunska kulinarična ponudba Strateška usmeritev Gostinstva Laznik (foto: nad Laškem je Jože Miklavc) REČICA OB SAVINJI Pesem iz Clewlundu na Rečico Mlade profesorice, prijateljice in pevke, ki jih je združil študij v Mariboru, Darja in Stanka Čremožnik iz Lokovice pri Šoštanju, Breda Bider iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji ter Nina Šalamon iz Maribora, so pred kratkim v dobrodelne namene, malo pa tudi iz radovednosti, prepotovale dobršen del Združenih držav Amerike in Kanade ter nazadnje zaključile turnejo v cerkvi sv. Kancijana na Rečici ob Savinji. Ob maši, kije bila zaradi njihovega petja posebej slovesna, k temu pa so prispevali tudi pevci okteta Liguster iz Slivnice pri Mariboru, so zbrali nekaj denarja za ob- Kvartet Vita s turneje po ZDA in Kanadi na Rečici ob Savinji (foto: Jože Miklavc) novitev stavbe bivšega bogoslovja za potrebe Škofijske gimnazije v Mariboru. V Sloveniji je bil ta koncert doslej edini, onkraj luže pa so pevke kvarteta Vita v času od 19.julija do 14. avgusta z več kot 25 nastopi pri slovenskih izseljencih, skupaj z Ligus-trom ter narodno zabavnim ansamblom Storžič z Gorenjske, razveseljevali gostitelje tudi za zbiranje omenjene pomoči. V rečiški cerkvi so pevke in pevci po maši skupaj in vsak zase zapeli še skrajšan repertoar slovenskih pesmi, ki so ga izvajalitudi na gostovanju. Jože Miklavc Mladi skakalci zimi naproti Sezona na snegu se hitro približuje in naši mladi skakalci se pridno pripravljajo na tekme ter še naprej uspešno zastopajo svoj klub na pokalnih tekmah po Sloveniji. Smučarji skakalci ne trenirajo in tekmujejo samo pozimi, za dobre rezultate trdo delajo in trenirajo skozi vse leto, v telovadnici in na skakalnici sami. Po napornem celotedenskem treningu ob koncu tedna sledi tekma, kjer se mladi smučarski skakalci pomerijo med seboj. Tako je bilo tudi minulo nedeljo. Slovenski pokal za cicibane, stare do 9 let, seje odv- ijal na skakalnici v Kranju. Trema na tekmah počasi izginja in mladi skakalci precej neobremenjeno nastopajo iz tekme v tekmo. Rezultati kažejo, da so treningi poplačani. Kar dva člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno sta bila med prvimi desetimi uvrščenimi: 9. mesto je zasedla Gabi Robnik, 10. mesto pa Nejc Cajner. Hajdeja Brglez MALI NOGOMET Začetek veteranske lige Veteranska liga združuje rekreativne nogometaše, stare nad 35 let, ekipe pa prihajajo iz celotnega področja Zgornjesavinjske doline. Organizator, športno društvo Vrbovec Nazarje, se trudi, da imajo prav veterani eno najkvalitetnejših in najodmevnejših lig v dolini, kar jim nedvomno uspeva. Rezultati 1. kroga, 3. septembra: Zadruga Mozirje-Adriatik : Mladost 1:3, Odpisani : Mizarstvo Potočnik 2:1, Gostišče pri Jošku : Glin-IPP 2:6, Ljubno : Transport Miklavc 4:1, Čevljarstvo Benetek : Trnava 2:4. Lestvica po 1. krogu: 1. Glin-IPP-3,2. Ljubno-3,3. Trnava-3,4. Mladost-3, 5. Odpisani-3,6. Mizarstvo Potočnik 0,7. Čevljarstvo Benetek 0,8. Zadrzga Mozirje-Adriatik-0,9. Transport Miklavc-0,10. Gostišče pri Jošku-O. Franjo Pukart ZAKLJUČEK POLETNE SEZONE Člani Športnega društva Rožnik (Mozirje) smo vsi športnih aktivnosti željni nadebudneži, tako mladi, kot tudi mladi po srcu. Skozi celo leto se družimo, prirejamo razne igre (nogomet, odbojka...), se odpravljamo na krajše potepe s kolesi, pa tudi peš po naših prelepih gorah Zgornje Savinjske doline. Med nami so tudi aktivni člani društva, ki se udeležujejo raznih športnih tekmovanj, predvsem kolesarskih dirk in maratonov. Mozirjani so Odločili smo se, da vsako sezono kronamo s športnim podvigom. Lani smo odšli s kolesi v Bovec, letos pa smo se odpravili obiskat simbol slovenstva -Triglav. Udeleženci pohoda smo bili: Bernarda Čeplak, Joco Poznič, Grega Poznič, Tine Jakopin, Zvone Mazej, Matej Sko-rnšek, Aljoz Prislan in Štefan Britovšek. osvojili Triglav Večina izmed nas je že bila na Triglavu. V svojih vrstah pa smo imeli tudi dva krščenca - Bernardo Čeplak in Tineta Jakopina. Tako je bila odprava na najvišjo goro Slovenije popolna, saj smo imeli poleg lepega vremena tudi planinski krst pri Aljaževem stolpu. ČLANI ŠPORTNEGA DRUŠTVA ROŽNIK MOZIRJE MIWBIB1ÉB Savinjska cesta 4, d I ' 11 Đ A Nazarje (Grad Vrbovec) Tel.83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD,