St. 191 - mm naraa t ostro« mm oran mu in Uhaja, izvzemii pondeljek, vsak dan zjutraj. Urednlitvo: ulica sv ** * AsISkega it 20t L nadstropje. Do^JJjgaJ ac poSiljajo ure*-7 ^tvJ^ pisca?, »e ne sprejemajo, rokopUjMrTOf **č«jo. Izda) ^ Anton Gerbec. — Uiiost. Tisk tiskarne fiulnost . r «na45 28 mese L 7.—, 5 vft&M* > iOr pol leta L 32.— la celo lete L —t Zs Inozemstvo tu-sečno 4 Telefon uredništva in uprave it. i«S7- V Trstu, v iMMtaUV tli avsusta 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se raCunaJo t tirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mu po 40 cent •smrtnice zahvale, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L T — Mali oglasi po 30 cest. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae pailljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Fran£i£ka Astfkega štev. 20, L rudstroole. — Telefon uredništva In oprave 11-57. t fantazije < Piccolo« postaja nervozen. Kar ne more več prikrivati svoje — indispozicije. Neprijetno mu lega na želodec, da se tudi onkraj naše državne meje začenjajo oglašati glasovi, ki ne govorijo pohvalno o manjšin j ski politiki, ki se prakticira napram Jugoslovenom v Julijski Krajini. Če bi se take sodbe oglašale le v Ljubljani, Zagrebu in Bel gradu, naj bi že bilo, to bi «Piccolo» že še prebolel. Ali, neprijetno, zelo neprijetno mu je, da šo taki glasovi začeli prehajati tudi preko državne meje Jugoslavije in da se pojavljajo n. pr. tudi v čehoslovaških glasilih. In celo v nemških listih — graška «TagesposU, dunajska "?! In vendar so pregnali slovenski jezik tudi iz goriških uradov in izlasti sodnijI Istotako v Trstu, v vsej Istri in tudi po čisto slovenskih krajih, kjer ni žive italijanske duše. In vendar so v Istri zaprli veliko večino hrvatskih šol, oziroma poitalijančili ter pognali učrteljstvo s trebuhom za kruhom?! Če to ni iztreb 1 jevanje, potem moramo že priznati, da nič ne razumemo tega pojma. Belgrajski list Diše, da se sedaj dela energično na to, da se slovenska škofija v Gorici odpravi! . ^ «Piccolo» odgovarja, da v Gorici ni ni-kake slovenske škofije, res pa da je sedanji nadškof slučajno Slovenec, ki pa bi mu mogel jutri prav lahko slediti Italijan. Nikdo ne trdi, da je goriška škofija izključno slovenska, neizpodbitno dejstvo pa je, da je velika večina vernikov njenega področja slovenske narodnosti In Če pride Italijan kot višji pastir te škofije, bo to seveda popolnoma odgovarjalo «Piccolove-mu» pojmovanju pravičnosti. Saj bodo morda naši ljudje tudi potem smeli slovenski moliti prav na tihem! Ali le na tihem, kajti, istrski zgledi kažejo* da so v ImtfL-sko-puljski škofiji skoro povsod pregnali hrvatski jezik tudi iz cerkve!! Ugotovimo p^i še, da ie bilo nedavno citati tudi v italijanskih listih o premestitvi goriške nad- nato. «Politika» piše, da se je fašistom posrečilo zatreti tudi čisto slovenske šole: 132 ljudskih in dve srednji šolL «Piccolo» odgovarja, da je vlada odprla srednje šole, kjer je potrebno ter da vzdržuje 400 slovenskih ljudskih šol. Če se je pa kje kaka šola odpravila, pomeni to, da jo je Avstrija neopravičeno odprla. Nekaj šol pa se ni še vpostavilo radi pomanjkanja učiteljev. Vprašanje pa je, ali tistih 400 šol zado~ stuje kulturnim potrebam slovanskega življa širom Julijske Krajine?! Obstanek teh šol pa nikakor ne odpravlja dejstva, da so se v Istri zatrle malone vse hrvatske šole! Vseh naših šol v vsej Julijski Krajini sevedk ni mogla uprava hkrati zatreti, čeprav bi — ne delamo ji s tem nikake krivice — prav rada hotela. Sklicevanje na pomanjkanje učiteljev je prava drznost spričo dejstva, da so v Istri odslovili, ali upokojili veliko število najbolje kvalificiranih in čvrstih učiteljev, domačinov v Julijski Krajini. Ali si upa «Piccolo» tajiti to?! Kar se pa.tiče srednjih šol, naj bi «Piccolo» molčal o tej panje z jugoslovanskimi državljani Italije škofije v Videm in da si niti «Piccolo» ne zahteval, naj češki ministri ne ponavljajo upa tajiti, da ne bi se «energicno delak>» svojih obiskov v Trstu, ker da to škoduje politični konsolidacaji p-otlitičnih in gospodarskih odnošajev med čehoslovaško republiko in Jugoslavijo. Dejstvo, da so glasovi v jugoslovenskem tisku začeli pridobivati širšo resonančno podlago in da odmevajo tudi v čeških in nemških - listih, vzneiftrja « Piccola* in ga sili, da pridno zŽaišffetjefcJake glasove v jugoslovenskem^ tisku* in^ih odbija, kakor pač mole in zna. Smola zanj pa je v tem, da jim ne more — vsaj opravičeno ne — zagrmeti, da je manjšinjska politika v Julijski Krajini izključno notranja stvar naše države? ki se ne sme vtikati vanjo vnanji sveti Kajti ravno on sam, «Piccolo» je, ki neprestano zasleduje manjšinjsko politiko v Jugoslaviji in se s tem vmešava v notranje stvari druge države. In pri tem treba posebno naglasiti dejstvo, da se naš tržaški list vedno postavlja na stran narodnih manjšin v Jugoslaviji ter da opisuje v črnih barvah njih položaj. V svoji petkovi številki polemizuje «Pic-colo» z bel grajsko «Politiko». Belgrajski list piše: «V vsej Julijski Krajini izvajajo italijanski fašisti nezaslišan teror proti slovenskemu prebivalstvu.» *Piccolo» odgovarja: «Julijska Krajina ;e povsem mirna. Slovensko prebivalstvo ne le da ni terorizirano, marveč prireja v tem trenutku zaporedne podeželske šagre in bi hotelo sprejemati letoviščarje v svojih krajih. Edini teror je v tetm, da teh izletnikov ni.» Ker je torej naše ljudstvo prepametno, da bi z nasilnimi čini proti premoči hotelo dajati izraza svojemu nezadovoljstvu, je to za poštenjaka, pravičnika in svobodoljuba «Piccola» dokaz, da je — povsem zadovoljno s položajem, ki ga obremenja! Do takih zaključkov morejo prihajati le ljudje, ki nimajo absolutno nobenega zmisla in čuta za pojm državljanske enakopravnosti. Kar pa se tiče tistih «sagre campestre*, ki jih oblastva rada dovoljujejo, ugotavljamo, da so te <šagre» navadno le ordinarni javni plesi, ki donašajo neizmerno škodo v nravstvenem in gmotnem oziru,-Tudi v tem je moraličen — teror. Ko pa gre za prireditve, ki naj plemeniti j o čutstva ljudstva, mu dajejo zdravega razvedrila, ki naj ga izobražujejo in vzgajajo k plemenitemu stremljenju, tedaj delajo oblastva vse možne ovire in zapreke. Saj vidimo, kako se take prireditve zaporedoma ali prepovedujejo, ali se morajo odlagati, ali se jim krči program in črtajo tudi naj-nedolžnejše točke. Na višek svojega — razumevanja svobode pa se je povspel «Pic-colo», s tem, da hoče predočevati kot posebno milost, da smejo naši ljudje vršiti gostoljubje napram letoviščarjem!! Do take gorostasnosti se more prospeti le kak «Pic-colo». Kar čudimo se, da ni zatrdil tržaški list z vso resnostjo, da naj bo naše ljudstvo hvaležno taki liberalni vladi, ki mu dovoljuje, da more — dihati! «Politika» piše nadalje, da so fašisti doslej — podpirani od lokalnih oblastev, — — razdejali slovenske kulturne naprave v Trstu, Pazinu, Puli itd. Sedaj pa da so se vrgli z vso resnostjo na delo, da popolnoma iztrebijo slovenski jezik in ga nadomestijo povsod z italijanskim. «Piccolo» odgovarja, da so bile te takozvane kulturne naprave «zgolj politične pod vplivom agitatorjev.* Nikdo da ne iztreblja slovenskega jezika, kjer ima v resnici svoj koren. Ta jezik da je izginil le v [kulturni sramoti. Gimnazija v Idriji sploh ni več slovenski zavod. Odslovili so sijajno vsposobljene slovenske profesorje in nastavili ljudi, ki govorijo neko mešanico, ki je v zasmeh slovenskemu književnemu jeziku. Zato ta zavod tudi v strokovnem pogledu niti od daleč ne more odgovarjati nalogam sodobne srednje-šolske učilnice. O realki v Idriji pa naj sploh ns govorimo. Ker ni niti surogat srednje šoje, tudi učencev nima! Na ugotovitev v »Politiki*, da imajo Slovenci v Trstu le zasebno, poprej Ciril -Metodovo šolo, odgovarja «Piccolo», da vse prebivalstvo Trsta govori italijansko. Mi ne moremo — pravi — odpirati šol za nekaj deseteric tujcev. V tržaški okolici so slovenske šole. Verjetno pa je, da v nekoliko letih prebivalstvo ne bo občutilo već te potrebe, ker sedaj vsi govorijo italijanski. / T O tej muziki bodočnosti se nočemo prerekati s «Piccolom», posebno zato ne, ker se- nadejamo, da se/ v sedanji naši diržaivi prej ali s*ej izpremenijo politična vremena in utegne priti marsikaj drugače, nego danes računa tržaški list. Naglasiti pa moramo, da je slovenski živelj tudi ▼ Trstu staroselski in da ruševine našega "Narodnega doma» in obstanek cele vrste kulturnih in socijalnih organizacij pričata, da je govoričenje o nekaj deseteric tujcev le drzno potajevanje dejstev. Kajti, kako bi moglo obstojati m delovati toliko organizacij, če ne bi bile oprte na primerno število soplemenjakov? V Trstu je gotovo slovenski odstotek ne-razmerrio večji, nego pa odstotek Italijanov v'Dalmaciji. In vendar zahtevajo ti poslednji svoje šole in so jim tudi zagotovljene. Vsak pravičen in pameten človek pa poreče, da za Slovane v Trstu morajo veljati ista pravica in isti kriteriji, kakor za pičlo številce Italjanov v Dalmaciji! Drugače morejo zahtevati le ljudje, ki so silni borci za pravico in svobodo, le tedaj, ko gre njim v prilog, ki. pa označajo pravico kot skrajno krivico, ako naj bi pravico uživali tudi drugi! O nadaljni polemiki «Piccola» proti «Politiki» bomo govorili v prihodnjem članku. tistih krajih kjer ni bilo kaj iztrebljati, in y Italijo, so dejali enL Na Madžar- I/1 nr ca mu ta hMolrv cn IO 7^SantT1 kftrpn. . « . t. -- Italija Nor viteški red BOLOGNA, 11. Državni podtajnik Acer-bo, ki se mudi v Salsoma£gi*>re, je izjavil, da bo kmalif izgotovil statut za ®»v- lik-toreki viteški red, ki ga bo fašfctovska vlada vpeljala ob priliki proslave obletnice fašistovskega pofcda na Rim. Redi se bo podelil onim, ki so si stekli neprecenljive zasluge za razširjanje italijanske misli. Red je razdeljen v 3 stopnje. Prvo najvišjo stopnjo bo smet podeliti le kralj, ostale pa ministrski svet. Ta red se bo precej razlikoval odi prejšnjih, ker se je Acerbo p n sestavi pravil držal Timskih običajev. Nov fašistovski dnevnik RIM, 11. Danes je začel izhajati nov fašistovski dnevnik «Corriere italiano«. List izhaja namesto dosedlanjega «Gioraale di Roma*. Italijanski parnik se potopil CATANIA, 11. Prihaja vest, da se je parnik «Villareale», last neke tukajjšnje družbe, potopil na poti iz Anglije v Ameriko. Posadka se je rešila. Izvoz žita spet dovoljen. RIM, 11. Vlada je preklicala prepoved izvoza žita, ker so cene žita vsled prepovedi precej padle v primeri z mednarodnimi cenami in je bila na ta način že ogrožena domača proizvodnja. Hode nevihte v južni Italiji. REGGIO CALABRIA, 11. V okrožju Palmi je divjala strašna nevihta & točo skoro dve uri. Strele so ubile 3 ljudi. Škoda na poljih je ogromna. ___ Jugoslavija Druga obletnic« smrti kralja Petra BELGRAD, 10. Vlada je sklenila, da se dne 14. t. m. vrši dveletna spominska slav-nost po pokojnem kralju Petru v Belgradu, na Bledu in na Oplencu. Desetdinarske novčanice se vzamejo iz prometa BELGRAD, 10. Finančni minister je odredil, da se novčanice po 10 dinarjev, izdane 1. 1919, vzamejo iz prometa do 10. junija 1924. Kje je Radić? BELGRAD, 10. Jugoslovensko časopisje je zagnalo te dni silen krik: Radić je ušel! Ifam? V ItaKtnl en AoiiM M« M.Ji.« sko! so dejali drugi. Na Dunaj! so znali povedati tretji. Nekateri so celo trdili, da je Radić odpotovati v Pariz, kjer se ima sestati s... Pašičem, la je tudi te dni odšel tjakaj. Naravnost senzacijo pa je vzbudil poročevalec tukajšnjega «Večera*, ki je poslal svojemu listu poročilo o svojem pogovoru z___Radićem v Zagrebu! Iz vseh nasprotujočih si vesti bi se torej dalo sklepati, da je Radić res odpotoval v inozemstvo — in minister notranjih stvari je pravilno izjavil, da je tudi Radić državljan, ki lahko potuje kakor drugi — in da se je, medtem ko se križajo vesti o njegovem bivanju tam in tam, —.Že vrnil v Zagreb, Nekateri dovtipni Zagrebčani pravijo tudi, da se je Radić ves ta čas mujal v Križevcih v svojih vinogradih, kjer ga je pil prav «po križevačkih Statutih*. - Kaj je pravzaprav na stvar?, se ne ve, sicer pa tudi ni tako važno. Saj so bili že drugi Radići v inozemstvu, m so se vrnili lepo domov. Vrnil se bo torej pohlevno, če že ni, tudi Radić. Edino kar bi se mu moglo zgoditi, je to, da bo moral ^prositi za potni Poljski novinarji v Belgradu BELGRAD, ia Danes so dospeli v Bel-grad poljski novinarji, ki so se udeležili ljubljanskega kongresa. Poljski poslanik jim je priredil kosilo v poslaništvu, zvečer pa je belgrajska sekcija novinarjev priredila banket v kavarni «Srpski kralj*. Čehoslovaika Sestanek med kraljem Aleksandrom ia Masarjkom? PRAGA, 10. Kakor se doznava, bodo kralj Aleksander in romunska kraljeva dvojica koncem avgusta dospeli v Prago, da posetijo predsednika Masaryka. Kakor javljajo listi, bo predsednik Ma-saryk v jeseni odlpotoval v Bttikarešfcoi, nakar bo obiskal Belgrad. Ob tej priliki bo Masaryk posetil tudi Dunaj, kar je že več časa nameravano. RusUa Nov civibtt pravdni red v Rusiji MOSKVA, 10. S 1. septemjbra bo stopil v veljavo nov civilni pravdni red, odobren na zadnji seji centralnega vseruskega izvršilnega sodbora. Izvažanje žita iz Rusije ODESA, 10. Danes seje odpeljat prvi transport žita za izvoz. Transport je na-: menjen v Rotterdam in Stettin, Francija Lord Curzoa v Parizu PARIZ, 11- Danes je prispel lord Curzon v Pariz; jutri odpotuje na letovišče v Home. . Grozen čin hlamef« PARIZ, 11- Včeraj zjutraj je na/ pomolu Ossay znorel neki Goktrnsum ter nenadioma zgrabil nekega dečka in na vrgel v. Seino, nakar e Se sam skočil v reko. Ribičem, ki so ribarili v bližini, se je posrećilo potegniti oba ia vode-__ Angliia Anglija js odgovorila Fzandji aa zadnjo spomenico včeraj? LONDON, 11- Danes na izročita zunanji francoskemu poslaniku odgovor na francosko noto. Nikdo ne ve, kaj vsebuje odgovor, Nemčija položaj v Nemčiji — Tiskarska ko*rf po 500 mark as pmsčaUjo \ - kovne po 500JNW mark — Radek t Berlinu BERLIN. 10. Položaj v Nemčiji postaja zelo kočljiv. Komunistični poslanec Froe-lich je očital vladi na današnji seji državnega zbora, da je spravila Nemčijo v prepad. Izjavil je tudi, da ima dokaze, da je Stinnes že stopil v zvezo s francosko tvrd-ko Schneider-Creuzot, Zahteval ie, naj se državni kancelar Cuno stavi pred" državno sodišče. Stinnes, ki je bil prisoten pri razpravi je izjavil na očitek glede zvez s Francozi, da so taki očitki budalosti. Govoril je nadalje poslanec nemške ljudske stranke Graefe, ki je zavračal očitek, češ da je nemška ljudska stranka v zvezi s komunisti. Danes je živelo mesto v silnem razburjenju. Všled tiskarske stavke listi niso izšli, in tako so se lahko širile najbolj neverjetne vesti. Govorilo se je o proglasitvi splošne stavke, o ropanju po mestu, o zbiranju silnih delavskih množic za pohod nad mesto. Izkazalo pa se je, da so te vesti, če že ne neresnične, vsaj zelo pretirane. Splošna stavka ni še izbruhnila, pač pa je začelo delavstvo skoraj povsod s pasivno rezisten-co. Pri nekaterih velepodjetjih kovinske industrije, kakor pri Siemensu, Bergmannu, Deutsche Kabelgeselschaft in drugod) je prišlo do zelo -hrupnih demonstracij. Delavstvo se je zbralo na dvoriščih in izjavilo odločno, da ne bo pričelo z delom, dokler se ne izplačajo predujmi. Predsedni-štvo berlinskih kovinskih industrijalcev je izjavilo, da je pripravljeno plačati predujem po 2 in pol milijona, toda — če dobi denar. , \ Toda denarja ravno ni. Tiskarske stavke so se udeležili namreč tudi stavci v državni tiskarni, tako da je morala državna banka zapreti' urade vsled pomanjkanja denarja. Njenemu zgledu so, seveda, sledile tudi druge banke in tako je zavladalo veliko pomanjkanje denarja. Vendar pa se je posrečilo doseči s stavci državne tiskarne sporazum, tako da se je že popoldne začelo delo. Z ozirom na dejstvo pa, da je pol dneva delo v tiskarni počivalo, se bo to moralo prihodnje dni nadomestiti. Da se nekoliko opomore poman j kan j'u denarja, - se bodo. te dni izdali stari bankovci po 100, 500 in 1000 mark,... prepe-čateni na nominalno vrednost do 500.000 mark. V kakšen položaj prihaja delovno ljudstvo spričo tako naglega padanja vrednosti denarja, si je lahko misliti. Živila so kar izginila, denarja ni in tudi kar ga je, ne velja dosti, na drugi strani pa nihče ne ve, kaj prinese jutrišnji dan. Sedanja vlada stoji na zelo opolzlih tleh in je mogoče, da vsak hip pade. Komunisti se pripravljajo resno na odpor profi poizkusom reakcije s strani nacionalistov in narodnih socialcev. Pridružili se j ini bodo tudi socialni demokrati. _«Die rote Fahne» poziva svoje pristaše, naj v vseh obratih izvajajo pasivno rezi-stenco. Veliko senzacijo je jvzbudil tudi prihod Radeka in dunajskega ruskega poslanika v Berlin. Komunisti skušajo izkoristiti sedanji položaj za proglasitev diktature proletariata. Tudi z dežele prihajajo nad vse razburljive vesti. Pol cm Nemčije pomeni brezposelnost v Angliji, boljševizem v Nemčiji pomeni boljševizem v Angliji — pravi zastopnik nemške ljudske stranke BERLIN, 10. Zastopnik nemške ljudske stranke Stresseman je imel v državnem zboru govor, v katerem je izjavil, da bi izprememba vlade ne prinesla nikake rešitve sedanjega položaja. Anglija getov o ne misli o pasivni rezi sit ene i tako kakor izjavlja uradno. Polom Nemčije — je nadaljeval — pomeni brezposelnost v Angliji, nemški boljševizem pomeni boljševizem v Angliji. Če Nemčija umre, bo umrla tudi Evropa. Francija naj se ne da slepiti z mirom v ruforski kotlini iin glede čisto nemškega značaja te pokrajine. Mržnja proti Franciji ni v Nemčiji nikdar obstojala, niti v vojnem času. Sedanja mržnja je le posledica francoske politike. Potrebujemo miru. Nikaka žrtev ni prevelika. Življenje ali smrt nemškega nanodia nista odvisna od plaćanja ene miljardle zlata več ali manj, temveč sta odvisna od tega, ali ostanejo Porenje, ruhrska in saarska kotlina nemške. Prodajanje mark v inozemstvu prepovedano BERLIN, 10. Državni predsedinilc je izdal ukaz, s katerim prepoveduje prodajanje net^-V^ mark v inozemstvo. V inozemstvu se bodb lahko odvažale le svote enake po veljavi desetim šterlingom Demonstracije v zasedenem ozemlja proti visokim rrnfgn — Komunisti zasedajo tovarne PARIZ, 11. Iz Diisseldorfa poročajo, da so se v Krefeldu vršile demonstracije radi visokih cen živil Demonstranti so hoteli vdreti v središče mesta-, toda policija jim je zaprla pot ter izstrelila več strele v nanje. Bilo je pet ranjenšh m eden težko ranjen. Nemška poročila pravijo, da so kommnisti zasedli tovarne v Krefeldu ter izgnali vse uradnike. Gibanje se ze-la širi; UfidS tovarne v Werdingtonu so baje zasedene. Tiskarska stavka končana — Ukrepa proti listom BERLIN, 11. Vsled posredovanja ministra notranjih del bc*2o črkostavci danes zopet začeli deta/ti Wolfova agencija javlja, da je predsed-nik repubbke izdal ukaz, da bodo ustavljeni za 6 mesecev listi, ki bodo hajskali proti republiki. Tisti, ki prekršijo ta ukaz, bodo kaznovani na najmanj 3 mesece za-i pora in na gjbbo&t do 500 mSfonov mark,! Cuno odstopi? PARIZ, 11. «L'Echo de Pariš > in «Petit Parisien» objavljata brzojavko iz Berlina, ki pravi, da bo kancelar Cuno v najkrajšem času odstopil. Ogrska Burna- seja nfadžarske zbornice — Poslanec Friedrich očita ministrom, < da so podkupljeni od bank BUDIMPEŠTA, 10. Na današnji seji zbornice je poslanec Friedrich prečital tajno listine, katero) mu je bil zaupal pra-vosod'ni minister in iz katere je razvidlno, da so nekateri ministri dSojbili od raznih bank ob priliki emisije novih delnic mnogo delnic zasfccinj. Tmdii minister notranjih stvari Rakovski da je bil zapleten v tej aferi. ' Rakotvski se je odločno branil proti očitkom, poudarjajoč, da je izročil upravo svojega premoženja svojeirfca bratu, ki ima pač pravico sklepati povsem korektne trgovske posle, • Na predlog ministrskega predsednika Bethlena, ki je dejal, dia ni dosterjao- se boriti s takimi sredstvi proti vladi, je bil odklonjen predlog, da se razpravlja o vprašanju. Mala ententa in Madžarska DUNAJ, 10. Še pred sestankom konference v Sinaji so listi javili senzacionalno vest: Voditelj «Probujenrh Madžarov® poslanec Goembes je prosil za pomoč proti sedanji madžarski vladi — Jugoslavijo. Obljubil je baje, da bo njegova vlada spoštovala in izvrševala mirovne pogodbe, naredila konec iredentističnemu gibanju in sploh vse za ustvaritev čim boljših odnošajev z Jugoslavijo. Obenem se je javilo tedaj, da je jugoslovenski minister vnanjih stvari N&ičić odklonil vtikanje v čisto notranje madžarske zadeve, tem bolj ker je bilo vse dosedanje delovanje «Probuje-nih Madžarov« v direktnem nasprotstvu s temi obljubami. Ta čin ministra Ninčiča je, kakor javljajo sedaj listi, naredil zelo dober vtisk na madžarsko vlado, ki baje dela na to, da bi se približala Mali ententi. Govori se tudi o predstojećem sestanku med čehoslovaškim ministrom vnanjih stvari Benešem in grofom Betlilenom. «Achtuhrblatt» javlja, da se bodo vršila decembra na Dunaju pogajanja med Malo entento in Madžarsko inozemsko posojilo. Avstrija Vprašanje Južne železnice DUNAJ, 11. Upravni svet Južne železnice je imel včeraj plenarno sejo. Zastopnik belgrajske vlade je bil pooblaščen izjaviti, da se na temelju sklepa ministrskega sveta potom kraljevega ukaza odobri v Rimu sklenjeni dogovor o Južni železnici. Tudi Italija odobri ta dogovor potom kraljevega ukaza. Po poročilih iz Budimpešte, prične prihodnji' teden narodna skupščina razpravo o Južni železnici. Z gotovostjo je računati na sprejem dogovora od strani madžarske skupščine. Na intervencijo Italije pri dr. Pimmermanu je pričakovati, da se tudi izravnajo gotove diference in da bo avstrijski parlament v kratkem sprejel dogovor. Na seji upravnega sveta Južne železnice je bilo tudi konstatirano, da je jugosloven-ska vlada storila vse potrebno, da prevzame s 1. oktobra proge Južne železnice v svojo državno režijo. Do 1. januarja 1923, mora biti od merodajnih in interesiranih držav dogovor odobren. Grška Hudi izgredi v Solunu — revolucijo? Pred proti-. ATENE, 10. Vslodl pomanjkanja, živil se fe začelo po vsej Grčiji, kakor se javlja, silno nevarno gibanje, ki je iskoriščajo pristaši bivše vladavine za. svoje namene. Veliko nezadovoljstvo je zavladalo tudi med vojaštvom. V Solunu, kjer je baje sedež protirevolucipnarcev, so ljudi-: k e množice vdrle v borzno^ palačo. Policija je vzpostavila redi z veliko težavo. Protirevolucijottiarci upajo tudi na pomoč iz infOizeimstva. — Španska Vprašanje Maroka pred ministrskim svetom MADRID, 11. Razprave o maroškem vprašanju v ministrskem svetu so končale. Nato je kralj sprejel ministrskega predsednika, ministre za vojno, mornarico ter za zunanje zadeve, visokega komisarja za Marok in poveljnika glavnega slana gen. Weyler-ja. Amerika Srečni gostje LONGPEACH, 10. K obali je priplavalo nad 200 zabojev raznih likerjev; ko so jih zapazili gostje neke bližnje gostilne, so planili nad nje ter si jih v hudem pretepu porazdelili medi seboj. Likerje so hoteli bržkone tihotapci spraviti v Ameriko na kaki ladji, a so jih iz strahu pred oblastvi pometali v morje. Hartiing pokopan na zelo priprost način MARION, 11. Zemeljski ostanki predsednika Hardinga so bili položeni k večnemu počitku brez vsake svečanosti v prisotnosti samo sorodnikov ter bližnjih pri. jateljev. M »EDINOST« V Trslts, dne 12. avgusta 1923» Pismo iz Jugoslaviie Ljubljana, 9. avgusta 1923. Bog svojih ne zapusti! Tako sem sc tolažil, ko sem prejšnji teden premišljeval, o čem da Vam bom poročal v teh pasjih dnevih vročine, ko počiva vse politično delo in ko je vsakdo vesel, če se more spraviti v kak hladen kotiček. Pa k sreči je prišel ljubljanski kongresni teden in rešen sem vseh skrbi. Da pričnem najprej z novinarskim kongresom! Verna slika Jugoslavije je bil novinarski kongres in sicer tako točna, da je bil podoben majhnemu jugoslovenskemu parlamentu. V tem oziru si zastopniki javnega mnenja upravičili vse nade. V bratski slogi so se prepirali za vsako malenkost in naravnost klasično so dokazali resničnost pregovora, da kolikor glav toliko misli. Če bi gledal naše prepirajoče se novinarje kak nas narodni nasprotnik, bi jih bil najbrže prav vesel, ker bi mu neorganiziranost našega javnega mnenja dovoljevala sklepati a slabosti naše odporne sile. Vseeno pa bi bilo to njegova veselje napačno in zgrešeno. Res je sicer bila zunanja slika novinarskega kongresa zelo ne-razveseljiva. Toda kdor je posegel kongresu na dno, ta je prišel vendarle do drugih zaključkov. Kakor vsa Jugoslavija tako so mladi tudi njeni novinarji. Zato se razburjajo prif vsaki priliki, zato jim je prepir skorajda princip. Toda med njUni so tudi veterani nacionalnega dela, ki so bistveno pripomogli k temu, da je postal jugosloven-ski narod svoboden, da je suveren na svoji zemlji. In ti veterani, ta garda je tista sila, ki pomirjevalno vpliva tudi na največje vročekrvne že in Id je dosegla, da je bil vsak predlog hitro rešen, ko je prišel v sejo delegatov sekcij in nato gladko usvojen, od plenuma kongresa. Tihi in malobesedni, toda neomajni so ti veterani nacionalnega! dtela; zato izginejo, kadar obvladuje prepir položaj, zato so ztv pet na mestu, ko je treba zastaviti z delom. Oni pa sa tudi tisti, ki vedno opominjajo na skupni cilj in ki slede nacEomalnemu idealu tudi v najtežjih prilikah. Govoril sem s častivrednim hrvatskim novinarjem, ki je osivel v nacionalnem boju in ki deluje danes v čisto radičevskem kraju. Ko sem ga vprašal, kateri stranki da pripada in kakšno je njegovo mnenje glede ureditve naših notranjih sporov, je pokazal na sokolski znak, ki ga je nosil in dejal: «To je moj odgovor!» Potem mi je pripovedoval, kakšno boje je moral prestati, da je dosegel da sa v njegovem, sicer vseskozi radičevskem kraju ni izvedla cepitev Sckola, pa čeprav sa silili k temu radičevci in zajedničarji, pa čeprav jim je pridno pcmagala vlada z raznimi svojimi sekaturami. Še jc zjnaga na strani idealistov! In teh je med novinarji dosti, pa čeprav bi mogel človek vsled strastne pisave naših časopisov misliti, da so novinarji samo še strankarji. Popolnoma, zgrešeno! Manjka jim le uraerjenosti in obzirnosti m to je ves njihov greli. Toda še ta greh jim je končno le v čast, kar dokazuje, da je v njih krepka sila. Ravno vsled tega pa je dvakrat škoda, da je manjkalo na kongresu precej starejših novinarjev* in da je bilo zlasti boljše bel grajsko časopisje slabo zastopano. (Tako je bila ugledna bel grajska Politika > sploh brez zastopnika.) Posebno slabo pa je bilo to tudi vsled tega, ker so bile baš belgrajske razmere glaven vzrok vseh prepirov. Kakor so bili ti prepiri neužitni, tako so bili končno potrebni. Ni preje mogoča konsolidacija našega tiska, dokler se Belgrad ne preorientira iz svojega ozkega lokalnega, v široko jugoslovensko stališče. Kdo bi se čudil, če ne gre taka stvar brez prepirov in kdo bi se končno tudi čudil, če je bistvo stvari v prvih prerih še prikrit o1. Pa še eno dobro je imel novinarski kongres. Zopet je seznanil med seboj novinarje, zopet nas je vse zbližal, in potreba zedinjenja, nezmiselnost amputacije je postala zopet jasnejša. Tako je bil kljub vsem papirom novinarski kongres pozitiven in upravičeno smemo upati, da bo novi odbor, s svojim kompromisnim stališčem (predsednik je v Zagrebu, centrala pa v Belgradu) v stanu, da pripravi tla za še bolj pozitiven kongres drugo leto. V vsakem oziru pa smemo biti zadovolj-kongresom jugoslovenskega učitelj- Bosni 144, Hrvatski 346, Sloveniji 245 in v Dalmaciji 130 metrov. Te številke povedo končno vse. Bil bi nedosleden, če se ne bi spomnil še gospoda Radića, o katerem sicer danes pišejo, da je pobegnil. Ne morem v to prav verovati, ker se mi zdi, da se gospod Radić svoje vloge še ni naveličal, vsaj so hrvatski kmetje še vedno tako darežljivi kakor so bili in mesto predsednika seljačke republike nese še vedno toliko kakor pa mesto predsednika belgrajske vlade, da govorim z gospo Mafenko Radić. Pač pa verujem, da postaja marsikaka stvar za gospoda Radića neprijetna, zlasti pa odkritja njegovih bivših pristašev. Tako prinaša da- našnji «Slovenski Narod» prav zanimiv članek g. Novačana o Radićevem republi-kanstvu. Ko je bil namreč dr. Novačan zadnjič pri Radiću« mu je dejal ta* sledeče: «ZnaŠ, Novačane, mi ćemo se možda re-publikanstvu odreci, ali Beograd mora to skupo platiti!... Ta nismo mi toliko Hrvatska republikanska stranka, već smo za pravo Hrvatska Radićeva seljačka stranka i možemo svaki čas, da se opet tako nazovemo, ustreba li nam!» Prebrisanost Radića je sicer velika, ampak tudi Jugoslavija ni več zaplankan svet, da bi žongliranje z gesli zmagalo i prevdarnost i resnost. O. P, Centrifugalne sile v Nemčiji so ni s stva. Glasno in odločno se je izjavila na tem kongresu armada 11.000 učiteljev za nacionalno misel in, kar je glavno, za organizirano delo med narodom. Učiteljski kongres je dokazal, da je naše učiteljstvo na višku svoje naloge. Šolski pouk bodi enoten, šola neodvisna od vseh nepoklicanih vplivov, prednaobrazba učiteljstva temeljita. gmotna plat učiteljstvu zasigurana, da bo učitelj stvo čisto v službi naroda in narodno obrambnega dela. To so bile glavne zahteve učiteljskega kongresa, ki pričajo, da imamo dobro učiteljstvo in da nam je zato zasigurana tudi dobra mladina. S tem pa je nas napredek gotov. Sicer pa se naš napredek vrši stalno in niti ne v tako majhni meri. Ravr.o te dni je bil objavljen komunike ministra Vukičevića o stanju našega poštnega prometa. Samo par številk. Leta 1919 je znašal naš poštni notranji in zunanji poštni promet 21 milijonov 178 tisoč 927 navadnih in preporo-čenih pisem. Leta 1920 je to število naraslo že na 86 milijonov 144 tisoč 653. Leta 1921 pa je bilo samo v notranjem prometu oddanih 164,069.500 navadnih in priporočenih pisem, v zunanjem premetu pa 75,285.603 pisem. Leta 1922 je to število seveda znatno naraslo. Evo še nekoliko številk, da se vidi. .. zapostavljanje pokrajin izven stare Srbije: Na en kvadratni kilometer je prišlo brzojavnih žic: v Srbiji 156 m. v Črni gori 186 m, Vojvodini 361, Bosni 164, Sloveniji 297, Hrvatski 329, in v Dalmaciji 379 metrov. Telefonskih žic je prišlo na en kilometer: v Srbiii 186 m. Črni gori 77. Vojvodini 662, Nemci so napravili usodno napako, da s svc?jo oklevajočo politiko v odškodninskem vprašanju dali Francozom priložnost, cfiai so ti zasedli Ponirje. Sediemi mesecev traja okupacija onih dežel, ki predstavljajo glavni vir nemškega bogastva in glavni vir za vzpostavo Nemčije. , Danes, po sedmih mesecih francoske zasedbe, se more mirno trditi, da so Nemci strašno za-vozili. Kratkovidna politika trmastih in malo razsodnih nemških državnikov je oropala Nemčijo skoraj vseh bogatih virov podzemeljskih zakladov in niti od daleč se Francozom ne sanja, da bi dali' iz rok dragoceni zastavni predmet. Vsled pasivnega odpora je izkoriščanje rudnikov ir« premogovnikov v Porurju za sedaj še razmeroma jako majhno, toda nihče ne more z gotovostjo trditi, da se da sedanji položaj in sedanji odpor delavstva trajno vzdržati. Francozi računajo na čas, zato se jim prav nič ne mudi začeti s pogajanji in se ne puste izvabiti iz svojih trdnih postojank še s takimi grožnjami in prošnjami iz Londona. Francozi ne upajo samo, da bodo zlomili odpor Berlina in nato tudi pasivno rezisienco, ampak sploh ne mislijo iti iz Pohrurja, dokler se ne posreči v eni ali drugi obliki odtrgati Parenje od Nemčije. Separatistično gibanje porenskih Nemcev je v zadnjem času zavzelo že op as en obseg in kar ni, to še lahko pride; zakaj položaj porenskega prebivalstva je vsak dan hujši. Predno pa govorimo dalje o tem separatističnem gibanju, poglejmo si, kaj bi izgubila Nemčija, ako bi se zares ustanovila Porenska republika. Z zasedbo Diisšeldorfa, Duisburga in Ruhrorta imajo Francozi ključ ruhrske kotline v rokah. To so središča ogromnih podjetij, ki jih vodij o nekateri veleindu-strijski magnati. Ti industrijski magnati so pravzaprav neomejeni gospodarji nad vsem ozemljem. Oni tvorijo pravo oligarhijo, ki temelji na gospodarskih in socialnih organizacijah in morejo iti tudi preko države, z drugimi besedami, oni so tudi dejanski politični gospodarji tega bogatega ozemlja, na katerem prebivajo miljoni prebivalstva. Življenje Nemčije je danes odvisno od železa in pren%oga. Po izgubi saarskega ozemlja in poljskega dela Zgornje Šlezije pride vpoštev v resnici samo še ruhrska kotlina. Od 145 miljonov ton premoga, ki ga Nemčija na leto izkoplje, pride 115 milj. ton na Poruhrje. Železa-pridela 11 miljonov ton od' tega se pridela v Porutrfu 9 miljonov ton. In vse to je v rokah kakih deset industrij sluh magnatov, med katerimi naj omenimo sledeče: Stinnes, Krupp, Thyssen. Razume se, da so ti podjetniki direktno prizadeti po okupaciji in da more Francija uspešno voditi boj proti njim. Zato ni tako prazna domneva, da se bodo U gospodje v skrajnem slučaju udali v francoske zahteve. Poleg tega so Francozi v posesti velikih plavže v in izvrstno urejenih porenskih in poriursksh pristanišč, ki služijo za prevažanje rednin in so torej tudi ostali plavži v Nemčiji odvisni od delovanja teh pristanišč. Z drugimi besedami, Francozi zam» rejo, kadarkoli bi se jim zl j ubilo, ustaviti one nemške industrije, ki dobivajo napol izi^elane surovine iz Borurja. Iz povedanega je razvidno prvič, kakšnega življenskega pomena >Je Pohrurje za Nemčijo in drugič, kakšno dragoceno izsi-ljevalno sredstvo imajo Francozi s Poruhr-jem v svojih rokah. Ker pa je zasedba Francozov začasna, t. j. trajala bo, ali bi imela trajati le do tedaj, da izpolnijo Nemci svoje obveznosti napram Franciji, je razumljivo, da skušajo Francozi sedanje stanje trajno vzdržati. In v to svrho bi bilo najprimernejše sredstvo ustanovitev samostojne Porenske republike, ki bi bila pod stalnim «protektoratom» Francije. Izvajanje tega protektorata je Franciji že po versaillski pogodbi zajamčeno za dolgo dobo let. Ta začasni protektorat bi se izpremenil v trajnega. Francija ne bi sicer anektirala tega ozemlja, pač pa bi ga gospodarsko popolnoma obvladala, s tem pa bi bila Porenska republika tudi politično orodje Francije. Veleizdajniški proces proti Fuchsu in drugim, ki se je pred kratkim končal v Monakovem, nam dokazuje, da je Francija na delu, da razkosa Nemčijo. Morda niso prazni . očitki, da jemlje Francija marke nemškim bankam samo za to, da more z borznimi potezami uničevati nemško valuto in tako povečal zmedo v Nemčiji in oslabiti nje odpor. Dvoboj med Londonom in Parizom se dozdevno vrši za višino in način odplačevanja vojne odškodnine. Francija se potom svojih državnikov drži vedno tega vprašanja in zavrača očitke in trditve nasprotnikov, trdeč da ruma. namena prisvojiti si Porenje. Na zima j je to res. Ni misliti, da bi si Francija upala še javno zasledovati razkosanje Nemčije, vendiar pa je dokazano da podpira skrivaj separatistične težnje posameznih nemških potkrajin. Posebno velja to glede bodoče porenske republike. Če se bodo »tvari razvijale v se- danji smeri, je skoraj gotovo, da pride do ustanovitve porenske republike. Preteklost tega ozemlja nas uči, da je Prusija nasilno anektirala te kraje in da ni bila nikdar popularna pri porenskem prebivalstvu^ Ta bogata pokrajina se je morala zaradi ošabnega pruskega imperializma že dvakrat izpostaviti nevarnosti in škodi sovražne invazije. Že leta 1918. in 1919. ob času premirja so prišle do izraza težnje porenskih separatistov, ki jih vodi doktor Dorten. V tistem času ni bil doktor Dorten tako poznan, kot je danes in za to ni našel odmeva pri Francozih. Doktor Dorten se je tedaj predstavil francoskemu generalu Manginu, ki je tedaj poveljeval v Moguncu, ter ga prosil za njegovo podporo. Toda francoski general ga je hladno~~sprejel, ker ni poznal razmer. Dorten se je obrnil tudi do angleškega in belgijskega poveljnika, toda tu je našel še manj razumevanja. Tedaj so Po-renci zahtevali avtonomijo v okvirju rajha. In porenska republika je biia proglašena pred podpisom versaillske pogodbe. Pred kratkim se je vršil v Koblencu velik shod porenskih republikancev, katerega so se udeležili tudi delavci. Sprejet je bil dnevni red, s katerim se izraža volja porenskega prebivalstva, da otrese pruski jarem. Najvažnejše točke te resolucije se glase: «Priznavamo se za državljane Porenske republike, ki smo jo svečano proglasili v Kolnu 1. februarja 1915. in ki hočemo, da se takoj ustanovi kot edino sredstvo, da pridemo iz tega neznosnega položaja. Porenska republika naj odpre pot k spravi in miru. Brez porenske republike ni mogoče rešiti odškodninskega vprašanja. Obsojamo berlinsko politiko, ki hujska k maščevanju in pogreza prebivalstvo v uboštvo. Porenci! Republikanci 1 ne dajmo se prodajati, sami odločaj mo o svoji usodi!» Dalje zahteva resolucija, naj se skliče porenska skupščina, ki naj zagotovi aprovizacijo mest, izda porenski denar in vzpostavi gospodarsko življenje pokrajine. Dorten je bil pred kratkim v Parizu, kjer je s francosko vlado razpravljal o vprašanju porenske republike. V Berlinu gledajo s skrbjo separatistično gibanje, ki je začelo naraščati in narašča z vsakim dnem. Kako ^e more Nemčija ubraniti najhujšega? Danes je jasno, da so bili Nemci popolnoma nepripravljeni za slučaj francoske zasedbe. Vse stranke dolže enoglasno Cu-nov kabinet, da ni ukrenil takšnih ukrepov, s katerimi bi se dalo pomagati prebivalstvu zasedenega ozemlja brez onih usodnih posledic na gospodarskem in finančnem polju. Miljarde, ki so romale v Porenje za vzdrževanje pasivnega odpora, so se izdajale brez vsakega kritja, brez novih davkov. Sploh je izgledalo, kakor da Nemci namenoma uničujejo svojo valuto. Sedaj, ko se dobi za 1 amerikanski dolar dva mil j ona mark, ko bo celo sovjetski' rube 1 j v kratkem «edle Valuta» v primeri z nemško marko, sedaj je začela nemška vlada spoznavati svoje pogreške in svojo fatalno brezbrižnost za valutne orgije v svoji državi. Blazno padanje nemške valute povzroča skrajno neznosne gospodarske razmere širokih ljudskih množic, ki so se začele dvigati proti sistemu, ki grozi, da jih izstrada. Med tem, ko se na Nemškem podirajo gospodarski in finančni stebri države, ko grozi Nemčiji meščanska vojna, se angleški in francoski diplomatje učeno pomenkujejo, kako pomagati. Pri tem gre samo Angležem za resno pomoč Nemcem, Francozi pa zavlačujejo vsako odločitev, ker dela čas za nje, da bolje ne more. Gospodje diplomati drug drugega varajo. «Razprava» nosi naslov: «Odškodnine» v resnici pa bi se morala glasiti: «Trajno uničenje Nemčije.» Nikdar ni bila enotnost nemške države v takšni nevarnosti, kakor sedaj. Mogočni nemški imperij poka v svojih temeljih. Decentralistična ustava imperija, ki je Bismarckovo delo, se je sijajno obnesla v dnevih nemške sreče in nemškega bogastva- Sedaj, ko se država pogreza pod težo razmer, narašča centrifugalna sila posameznih delov in drobcev, ki streme za tem, da odfrčijo od celote in izginejo v kaosu politične amorale zapadnih evropskih držav. Kako se bo Nemčija rešila, če je to sploh še mogoče, iz teh nevarnosti, nas pouče bližnji tedni. karte v merilu 1 ; 75.000, rezervatae karte z natisnjeno italijansko linijo, carzanski odsek v merilu 1 : 10.000, večje število risb poedinih odsekov Suganske doline v merilu od 1 ; 500 do 1 : 2.000. Italijanski generalni Štab naj nam takoj potrdi, da je prejel v redu zapečaten zavoj z vso vsebino, ki je razvidna iz priloženega inventurnega seznamka. Potrdilo nam bodita 2 težki (15 cm) granati točno opoldne na carzanski most. Mojega poslanca naj pošlje generalni štab po isti poti nazaj v Carzano, ker nam bo še nujno potreben in ker nočemo imeti nepotrebnih sitnosti zaradi «dezercije=>, in slednjič, da mi prinese odgovor. Poslancu naj izroče list, kje in kdaj naj pride komandant carzanskih zarotnikov v italijansko linijo na dogovor, kar je možno med 22. in 24. uro vsako noč. Pečatim, naznačujem pošiljatelja «Mittento tenente Pavlin. Riservatissimo. AUo Sta to Maggiore I. Armata. ♦ + * , Pravega imena nočem podpisati — iz previdnosti. Avstrijske špijonaže je po Italiji to liko, da moramo računiti tudi s tem, da zve morebiti kaj o našem podjetju. Podnaredniku pripravljam razen zavoja še posebno pismo za poveljstvo italijanskega odseka v Strrgnu, v kojem opozarjam, da ima» parlamentarec-podoiicir izredno važne dokumente v paketu, koje je treba nemudoma poslati komandi armade in vrhovni komandi, moj poslanec se pa mora vrniti takoj ali vsaj naslednjega dne. Moj podnarednik sc težko uči italiajnski. Po parku barona Ruffe v Carzanu hodi od kostanja do kostanja in se uči. Pogostoma gleda v listič, na kojem ima tri besede: «Io sono parlamentario». «ToUko moraš znati, če hočeš iti v Italijo.» Z Italijo proti Avstriji italijanski Slike iz borbe fronti proti Avstriji. (Prip. ur. Gospod profesor dr, Ljudevit Pivko, slavni vodja prosiulih carzanskih zarotnikov, nam je po slal več slik, ki se bavijo z njegovim hrabrim podjetjem in z junaško borbo Jugoslovenov in Cehov v vrstah italijanske vojske. Slike, pisane z veščim, spretnim peresom književnika, se po vsebini in obliki razlikujejo od običapie vojne literature in bodo gotovo naletele na splošno zanimanje. Ob enem pa bodo mal doprinos k poglavju o našem «avstrijakantstvu»J, t ■ I- . ■ t — Pismo t Vicenzo. Meseca novembra 1916. je prišel nas bo-senski (V. b. h. 1) v sektor Caverna med Sa-lubijem in Frattonijem ob potoku Masu nedaleč od Borga v Suganaki dolini. V tej dobi sem imel med slovanskimi oficirji in v jugoslovanskem moštvu že skupino zarotnikov. Skupina je rastb in širili smo so tudi po sosednih sektorjih. Izdelovat sem načrt, kako bi s pomočjo Italijanov občutno omajali avstrijsko fronio; V Italiji smo videli vojno silo, ki stoji v borbi zoper Avstrijo in tej ^Djni sili hočemo brezobzirno pomagati. £in» prej bo razbita Avstrija, tem prej dosežemo izpolnitev svojih narodnih idealov. Svoj smoter dosežemo najbolje in najtemelptejer ako ne pridemo v Italijo kot ubežniki, temveč ako ostanemo na fronti in pomoremo v »godnem trenotku na* sprotnikom Avstrije, — v svojem položaju Italiji, ki ji lahko ogromno koristimo. Kot ubežniki ji ne moremo koristiti, saj ne more nihče trditi, da bi bil odhod 50 ljudi občutna slabitev avstrijske- vojne sile. Poizkus, da dobimo zvezo iz Caverne v Samone pri Stri gnu, se nam je 10. januarja 1917. zaradi previsokega snega ponesrečil. • • • Spomladi 1917. so porinili bataljon iz Caverne v južni sosedni odsek Val Sugana. Izprememba nam je, dobrodošla, ker se nam zdi, da je carzanski'odsek kakor ustvarjen za* nas. Tekom maja in junija pripravljamo gradivo, s katerim se hočemo predstaviti Itatiij. "o posredovanju prijatelja — nemškega oficirja pri komandi 11. armade v Le vicu sem dobil 1 izvod rezervatnega vojnega razporeda vseh trup 11. annade in ostalih tirolskih komand. Nemški prijatelj seveda ne sluti, v kakšne svrhe hočem porabiti to gradivo, in im pošilja akte samo zato, ker ve, da se zanimam za organizacijo vojske. Moji oficirji in poddircirji pomagajo risati skice in načrte. _ .. Prvotno je bil določen korporal Cvijo Djurić, ki je brez dvoma najodločneje podoficir, govori samo srbohrvatski jezik, kar je velik nedostatek z ozirom na misel, da v Italiji morebiti ne" bodo imeli pri rokah tolmača za srbohrvaščino. Tolmačev za nemški jezik imajo menda dovolj. — Djurić uvideva potrebo. Oprostili,smo ga naloge m jo poverili podnaredniku Karlu Mlejneku, ki ga Bošnjaki zove jo Mlinarića. ' Mlejneka sem odgojil v četi iz skromnega in tihega redova v odločnega dečka. Nikdat ne govori mnogo, a ima več lepih lastnosti: odkritosrčen je in pošten in svojega oficirja se oklepa z vdanostjo in ljubeznijo. Ne prje, ne kadi, svoj delež vina in tobaka deli Bošnjakom. Kmalu sem ga povzdignil na razvod« nika, ob prvi priliki na korporala in podna-redmka ter sem mu poveril razdeljevanje čednega sledo tudi, da se za stvar pobriga županska zveza. _ Zatiranje našega šolstva Včsraj smo označili sklep občinskega zastopa v Voloskem-Opatiji, ki zahteva, naj se hrvatske šcie v tej pretežno hrvatski občini zatro in nadc.nestijo s samo italijanskimi. Oznanili smo ta sklep ket zakonsko neveljaven, kot pro-iValturen in kot atentat na pravico prebivalstva. Na^lršali smo» neoporečno pravico starisev do besede« o urejevanju šolstva. Pcsebno pa smo povdarili, da morajo poklicane oblasti pred vsako preuredbo šole za-slišati prebivalstvo, da izrazi svoje mnenje glede kake namerovane preuredbe. šole, ki naj služi izobrazbi njegovih otrok. In Če kje občinski zastao ni tako na razoola^o za soita- tudi širšega občinstva. Te vrste dirk so nam! na primer leta 1921 odkrile irbornega Gam-b as vel ta in Clorindo, leto 1922 pa nasprotnika Arion-a in Loreno, katera 6e. letos v dirkah za triletne konje borita za prvenstvo in ravno v nedeljo, dne 29 julija v Montecatinu je Lo-rena v prvem in v drugem obligatnem krogu podlegla malemu, a vztrajnemu Ari onu. Spored tržaških dirk je zelo raznovrsten in obsega razun omenjenih dirk za dveletne konje, dirke za konje nižje in povprečne vrste, za prvovrstne tuzemske, za tri in štiri letne, za diletante, vstrajnostne, ia mnogo dirk za mednarodne tekmovalce, v enem, dveh in^pri veliki dirki dne 2. septembra celo v treh za klasifikacijo potrebnih krogih heat. Od voditeljev bomo pogrešali letos znanega ruskega driverja Aleksandra Finna, posestnika Zloi Geny-a in bivši gospodar sedaj prodanih Gambaleste, Taitu in Lata nije. Dne 12. septembra pričnejo dirke v drugem razdobju in se bodo vršile v nedeljo 16.f četrtek 20., nedeljo 23., sredo 26. in v nedeljo 30. septembra. Vpisovanje za to razdobje končuje dne 1. septembra. DruitvM« vesti . M. D. P. - Sv. Jakob. — Jutrišnji sestanek odpade. Vršil se pa bo v torek dne 14. t. m. ob navadni uri v istih prostorih. — Preds. Akad. fer. društvo «Adrija» v Gorici vabi tem potom akcijski odbor «dij. Matice«, «Slov. dij. zvezo» in srednješolske?* društvo «Vesna« na sestanek, ki se bo vršil v pondeljek, dne 13, avg. t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih Via S. Giovanni 1-1. Razpravljalo se bo o organizaciji nabiraaja članstva in prispevkov za «Dij. Matico». Pripominjamo, da sta se morale že 2 nameravana sestanka teh društev vsled skrajno pičle udeležbe in nezanimanja prenesti. — Kar je stvar važna, prosimo za obftao udeležbo! Pevsko društvo <*Kolo». Današnja vaja moškega zbora odpade. Prihodnja vaja moškega "kakor tudi ženskega zbora bo pravočasno objavljena potom lista. — Tajnik. Iz Križa. Bralno in pevsko društvo «Mladina* v Križu namerava prirediti veselico dne 19. avgusta, natančneje se javi pravočasno. — Odbor. _ Iz tržaškega življenia Dva slučaja solnčarice. Včeraj popoldne ob 13.45je bil zdravnik rešilne postaje telefonič-nam potom poklican v tovarno za čiščenje petroleja pri Sv. Soboti, kjer je nekemu delavcu postalo nenadoma slabo. Dospsvši na lice mesta je je zdravnik našil tam 35-Jetnega Josipa Piščanc, stanujočega v Skednju št. 163; dognal je, da je moža zadela solnčarica. Pi-ščancevo stanje je bilo precej nevarno. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. — Radi podobnega slučaja je bil zdravnik rešilne postaje kinalls potem telefonično poklican na lesna skladišča pod Skednjem. Tam je solnčarica zadela delavca Josipa Balčič, starega 27 let, stamgočega v Kopru št. 11. Tudi njega so prepeljali v mestno bolnišnico. Nesreča z motornim kolesom. Včeraj popoldne se je na trikolesnem! motornem kolesu vračal po aovi cesti proti mestu 16-letni Simeon Tamburin, usfažbenec pri Časopisu »II Piccolo«, stanujoč v ulici Giuiiani št, 40; sedel je v stranskem vozičku. Na krmilu je sedel šofer Marcel Purich, star 26 let. Pri ovinku v bližini komenoloma »Faccanotni« je pridrvel z veliko naglico po cesti športni avtomobil, Da se izogne trčenju je Purich zavil nenadoma na stran, ter zavooil v zid. Vsled ___ _ _ cesti; fri padcu si je ztamij desno aogo. Pcmesre-enca so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 5 tednih. Samomor mladega tujca v Portorose. Včeraj zjutraj so ljudje našli v parku vile S. Lorenzo v Portorose mladega človeka, ki je ležal nezavesten v travi; krvavel je iz ran na glavi; blizu njega je ležal samokres. Očividno se je ndadi neznanec ustrelil. Kljub zdravniški pomoči je ranjenec kmalu potem umrl, ne da bi se zavedel. Pozneje je bil samomorilec spoznan za nekega Schichia, ki je bil na letovišču v Portorose. ^ Vzroki, ki so prignali Schichta v smrt, niso znani. Iz triaSke pokrajine . Prestanek, 8. avg. 1923. Danes dne 12. t, m. popoldbae se bo vršila tu velika veselica v korist pogorelcev strašnega požara v Mate-njivasi, kateri je vpepelil polovico vasi. Vpri-zorijo jo združeno 'S* društva cele občine Slavina. Sodeluje postojnska godba ter druga društva od tam in iz okolice^ Veselični prostor se nahaja v neposredni bližini kolodvora — udobno za zunanje udeležence! Pribiti, kdor more, z blagim namenom, da pomaga bratom M«rečaežeml Beda |e velika — pomoč nujno potrebna 111 Kdor bi se res ne mogel udeležiti veselice, naj pošlje svoj prispevek Županstvu občine Slavina, pošta Prestraaek. Veliki bedi, vsaka malenkost prav pride 1! 1 ■....... — A T Potrtim srcem naznanjamo, da je danes ob 2. uri popoldne naša ljubljena AlNno Honfreda v nežni dobi 23 let, preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v pondeljek ob & uri zjutraj iz hiše žalosti v Volčah. VOLČE, II. avgusta 1923. Anton in Josipinat starši. — Edo, brat. Malđe m predrage - pi Mo. Kdor jih je preiskusil, se je prepričal, da so vzlic višji ceni cenejše^ ker se zelo na-kuhajo in se jih manj od drugih potrebuje. TRGOVSKI učenec, s poldrugoletno prakso išče službo. Ponudbe pod »Trgovski učenec« na upravništvo. 1009 KROMPIR, približno 40 q, se proda. Ponudniki naj se zglasijo pri Edvardu Žvanutu, posestniku na Lozicah p. Št. Vid pri Vipa- 1113 vi. RADI ODPOTOVANJA se proda v lepem me. stu in na prometnem kraju dobičkanosei. lotografični atelier. Naslov pri upravnistvuc G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio -(prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz — iz* voz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i- t. d. papirnatih vrečic valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. ^ PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, via Molinc a vento 5, III. (6) SREBRO, zlato in "briljante plača več kot dru|£ Periot, via S. Francesco 15, II. 41 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 855 Mili oglasi «e računajo po 20 stot beseda. — Naimaaiia pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot beseda. — Naimanfša pristojbina L i-* Kdor išče službo, plače polovično cena NOVO! NOVO! Le dve liri in komarji Vas ne bodo pikali. Namažite se z balzamom Cant-form, katerega dobite le pri I. Kolakovič-u v Ajdovščini. 1112 VEČJE POSESTVO se proda v obrtnem kraju na Goreifjakem ob železnici v neposredni bližini Bleda. Stanovanje takoj na razpolago. V gospodarskem poslopju so kleti, ki so prijJravni za večjo vinsko trgovino. Dopisi pod »Posestvo« na Gorenjskem, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 26/20 STARO ŽELEZO, kovine, cunje, kosti i. t. d kupujem po visokih cenah. Skladišče železa, Opčine 266, 1096 PRAŠIČI 7 tednov stari se prodajo. Natančna pojasnila na Vrdeli št, 1581 (za postajo). 1098 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove na podlagi svojih Študij vsakemu svojo pre^ teklost, sedanjost in bodočnost. Cionca, Rastello 41. 1090 GOSPODINJE! Kupujte edino-le pravo češko Vondraček-ovo cikorijo znamke »Mirania?«, ki je najboljša. Zahtevajte jo po vseh prodajalnah. Glavna zaloga Zemanek & Cor-nell, Trst, Via Trento 12, tel. 108, 1052 KROJAČ, Jernej Cahcrija se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice. Via Miramar 13, pritličje. 1114 BABICA diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23, I. 1115 BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Prijazna postrežba. Govori slovensko. Via Giu-Ka 29. 1116 DVE postelji m sobica z ognjiščem se oddajo v najem. MoKno a vento 52, vratarica. 1010 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ln Srodaja po zmernih cenah. Menjalnica v*a iacinte Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27, Govori se slovensko. 25 Postojna fvISa Jurca) Zdravljenje potom elektrike Vsak bra?» •Ne, je gnjila.» «Tedaj jo bom dala kmetovemu dečku,» pravim *az, in odložim žlico. «Ne, neU zavpije Tjotka, m |>ogoHne juho naglo zajemajoč, Vasilij se je «meial. »Prav una,» pravi. •Njegova juha 11» za kmetskega dečka. Vsakemu »vojo joho: kajneda, Ijoka?* , . . . «Nat» pravi Tjoka - < «Pa kako da ne? Mocai reći: daU a •Ne, pravi T joka resno: «Danes je moj dan zanikanja!* _ , Njegov oče se smeje ve« zabavan. «Tudi jaz» pravi, -hočem imeti dneve, ko bom vse i zanikal. In začel bom takoj. — Danes, Mura, ne sprejmemo nikogar.« .... .. « . . «Pa kako da ae?» sem vzkliknila. »Saj ti povabil na kosilo Gri jcve.» J %Ne,» pravi moj mož. " _ : ' 1 «In Semencov-a, pa Bo3fevskxia.» j «Ne,r —~ < «Tedaj jih noce§ sprejeti?« «Ne,» ponavlja. «Danes je moj dan zanikanja.* » In bil je. odpovedan sprejem za ta večer, Vasiliju se je zdela ta šala zek> zabavna, ker sem slišala, kako se je smejal sam s seboj, ko je odhajal po^ stopnicah. In večkrat ae je to ponavljalo. ' Kaj kmalu nas je zozet odpeljal -v Kiev. Pogostoma je imel take dneve. Vrhu vse^a ni več dovolil, da bi nas obiskoval Boževskij. En mesec je potekel, ne da bi ga videla. Nekega v.ečera na& je. povabil StahI na ples, in Vasiliji, ki je bil slučajno dobre volje, je sprejel vabilo. ^. .. Vedela sem, da bom tam našla Bozevskija, in ta misel me je navdajala z veseljem in stra- h°EUza Perrier me je oblekla v rožnat voite in mi je položila okrog vratu bisere iz hiše O'Rourke-ove, o katerih pravi legenda, da bi krasile tudi šibak vrat moje kraljevske babice Marije Stuart. . „ . . , Odpotovala sva' v trojki jaz in Vasilij, ki ie bil dober in vesel. Zavil me je do oči v kožuh, potem se je vsedel poleg mene, pokrit tudi on gorv Čez nos. Konji so dirjali kakor veter. „ Mlačna mehkoba se mi je vsedla v srce. Mislila sem, da ni Vasilij v dnu teko hudoben. Tako mlad tudi on, in mogoče bi me bolj ljubil, ako bi bila- takrat ob poroki manj otrok. Mogoče je bil le Čas. da popraviva svoje živ-Henje... Ako U Šla dale« proč od Kfeva, od Petrograda, mogoče bi zopet naila nit najine «%«*ns»»e idila... Mota roka « iskala dod ' ~ žuhi njegovo. Prijel je jo in jo stisnil, ne o a bi obrnil oči: videla sem jih, kako se blešče med odejo in kapo, vprte pred Tiho v svojem srcu sem mu mod vožnjo vse odpustila in ga prosila odpuščenia.,. Videla sem se v njegovi družbi in v družbi otrok in tete Sonje — vsi srečni in veseli — v vili, obdani od rož, v Italiji,.. On bi se vadil v glasbi in petju mogoče bi tudi spisal opero... jaz, sedeča ob njegovih nogah, bi prebirala italijanske poete in iz o.kna bi zrli na sinje oblake, zbirajoče se nad Apeninom. «Mogoče, ItaTija, tvoja je kita žareča, na svetli postelji poročni med morjema [dvema...» Toda trojka se ie ustavila. Vasilij je skočil na sneg; iz razsvetljenih oken je donela trpko ciganska godba, ki je odnesla kakor vrtinec vilo v Italiji, rože in italijanske pesnike. «Ne opijani se, Vasilij,* sem mu zašepetala medtem, kp so me v predsobi sneli služabniki suknjo in čevlje za sneg. • «Zakaj ne? Kakšna ideja! pravi in vstopila sva v prevroče in presvetle dvorane.* V ozadju je igralo in pelo kakih trideset ciganov, moški in ženske. Pari plesalcev so se vrteli v zraku, nasičenem s parfumi. Vljudna in stroga soproga Stahlova nas je sprejela s kratkim nasmeškom in StahI nas je pozdravil z vidnim razburjenjem. Bil je bledih lic Z dvema rudečima lisama. Dozdevalo 6e je da je vinjen, a ni bil. Takoj mi je pritekal Boževskij izza ozadja oti ves ponosen in žareč v svoji svečani HUionni, e tuniko višnjeve barve, stisnjeno ob pasu z rudečo opasoko. IV. »EDINOST* T Trstu, dne 12. avgusta 1923. Iz Ricmao}. Z ozirom na dopis v «Edinosti» dne 9. t. m-, v katerem neki retrograjski poroča, da sta prišK dve dekleti iz Ricmanj šele okoli polnoči s plesa v Lonjerju. smo dobili od matere prve prizadete to-le pojasnilo: Dopis je, v kolikor se moje 15-letne hčerke Viadke tiče, popolnoma neresničen in obrekljiv. Moja hčerka ie res šla z drugimi tovari-picami na ples v Bazovico in v Lonjer, toda vrnila se je iz Bazovice ob 8. uri in pol zvečer, iz Lonjerja pa ob 8. uri, ne pa o polnoči. Ni bila oblečena spačeno. pač pa v čedno narodno nošo.__ Vesli * Gorliktga Kazlje. Pevsko in bralno društvo «t>neva Žar* v Kazljah priredi danes 12. t. m. o priliki opas ila, veselico, šaljivo srečkanje s paviljonom, v katerem se bo prodajalo vsakovrstno pecivo in sadje, tako da kdor želi del kazenskega opasila, naj se potrudi v Kazlje< O kraškem dobrem teranu niti ne govorimo, poleg tega bo svirala godba društva «Panna» iz Trebič vesele in poskočne komade za mladino. Začetek ob 3lA. — Odbor. Dnicvlje. Preteklo nedeljo se je vršilo v Dutovijah slavnostno odkritje spomenika Brig. Picchija, umorjenega po štirih roparjih v Skopem dne 10. avg. 1921. Slav nos ti so se uradno udeležili vsi kraški župani, in zastopane so bile vse bližnje šole. Prisostvovali so slavnosti general Vaccari, poveljnik voj. zbora v Trstu com. Crispo Mon-cada prefekt iz Trsta, sen. Dott. G. Pittacco Župan tržiški, general Paolini poveljnik 3. skupine legij K. karabinirjev v Trstu, general Ca-sagndla dev. poveljnik v Trstu, kvestor Mon-talbano s kabinetnim načelnikom — cav. Ren-aina, finančni intendant in drugi gospodje katerim so bili predstavljeni vsi župani. Nato sa bili odlični gostje sprejeti v sprejemni dvorani občinskega urada, kjer so podpisali spominsko knjigo. Ob 10.45 je otvoril župan Žvab slavnost s primernim govorom tudi v slovenskem jeziku, med katerim je odkril spomenik. Govoril je general Paclini, ki je v zvenečih besedah opisal dogodek in povdarjal iskrenost in spoštovanje našega ljudstva nasproti drugorodcem. Nato je povzel besedo podprefekt iz Sežane cav. Dott. Avian, ki je v izbranih besedah orisal pokojnikovo blago postopanje nepristranost in poštenje napram ljudstvu. Med pavza-mi je igrala godba K. karabinirjev godba Ri-kreatorja iz Starega mesta, godba iz Mavhinj in iz Svetega pri Komnu. Trg je bil lepo ozalj-šan in razobešen z zastavami. Mesečni semnji ▼ Dutovljah dne 4. avgusta je bil precej dobro obiskan. Prignane je bilo 36S glav goveje živine, 38 konj in 124 preši-čev. Kupčija živahna. Živina za meso od 4.25 do 4.50 krave za mleko od 4—5. Vogrsko. Pevsko-bralno-kc\etijsko društvo Lijak na V ogrskem. priredi v nedeljo dne 19. avgusta ob 4 pop. na dvori§ču gostilne g. A. Šušmelj-a veliko veselico s sodelovanjem pevskih zborov sosednih občin, kakor tudi dramatičnega godbenega krožka iz Gorice. Bratska društva v okolici so naprošena, da bi isti dan ne prirejala veselic. — K obilni udeležbi vabi — Odbor. yesti Iz Sstre Kozina. Pevsko in bralno društvo ®Venec» na Kozini proslavi 25-letnico svojega obstanka z vrtno veselico dne 19. avg. Sodelujejo vsa sosednja društva. — Odbor. Iz Gročaoe. Danes, 12. t. m. priredi Pevski *bor iz Gročane na Pesku v gostilni pri gsp. Alberti vrtno veselico s petjem, igro in plesom s sodelovanjem pevskih društev «Lipa» iz Bazovice, «Zvezda» iz Herpelj, «Venec» iz Kozine, cSlavnik* iz Klanca. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Iz Boršta. Iste pravice za vse. Tako *lasi verodostojna, rezka in odločna baseda našega g. brigadirja. Človek — pošten, navajen skoziruskoz izvrševati svoj poklic natančno po zak. določilih — se zave ostrega izreka, ki mu obudi in obnovi hkrati njegove dolžnosti ter se izogne strme in ne.varne steze. — Tiče se to namreč nas brežanskih gostilničarjev, kt moramo zapreki lokal do pičice točno ob policijski uri. Ne samo to, da moramo mi, namreč samo mi nevarni slo venski gostimičarji, odpraviti goste na svež zrak natančno ob določeni stopinji topiotnosti; nam je "tudi strogo zabranjeno, da se pleše v naših gostilniških, prostorih, kar bi seveda živahno odobravali, ko bi veljal ta klic za vse! A to ni takoJ Pri nas v Borfctu se pretegujejo v neki gostilni na «rimoniko* kar tja do dveh zjutraj in še kasneje, kljub temu, da je to početje gospodom iz Doiine prav dobro znano. To samo toliko v znanje, da se nam godi v tem pogledu krivica in apeliramo, naj veljajo v bodečem načela za vseh v enaki meri. »Nevoščljivi* gostilničarji. energijo organi zari)i letastva in vojne industrije, da bi Rusija v teku petih let postala popolnoma neodvisna od inozemsva, kar se tiče vojnega materiala. Pred kratkim pa so strokovnjaki na aeki konferenci bili mnenja, da bo treba za to 10 let Trocki vztraja kljub temu pri svojem mnenju, da bo doba 5 let popolnoma zadostovala; in res je Trocki dosegel že velike uspehe, kajti današnja proizvodnja pušk je za 50 odst. večja kakor lansko leto. Ruska indu, stri j a napravi sicer 200.000 puik letno; toda za slučaj mobilizacije bi ruski armadi primanjkovalo primerne opreme in orožja. Sovjetska vlada je v svrho vzgoje častnikov, ki prihajajo iz delavskih slojev, odprla mnogo več strokovnih šol kakor jih ima Anglija aH Amerika. Moskva ima akademijo za vzgojo višjih častnikov, Petrograd tehnično in artilerijsko akademijo poleg velikega števila specialnih šol za pehoto, konjeništvo, skupno kakih 30 šol. Mnogo obiskovalcev teh šol je baje protimarksističnih nabiranj ter mrzi vojaško nenaobražene ljudi. Politična kontrola je tako stroga, da se velikokrat pripeti, da komisarji pregledajo cela računske naloge. Z znižanjem stanja rednih čet iz gospodarskih ozirov na 600.000 mož naj bi se duh v armadi dvignil. V ta namen je preteklo leto komisija vojaških poveljnikov izdelala zelo priprost organizacijski načrt po katerem se mobilizacija in uprava zetoi •moeoio-s ta vi ta, topništvo napram oddelkom s strojnimi puškami poveča ter popolnoma preustroji-sedanja oskrba armade, ki ni ravno uzorna. - - Rusija polaga veliko važnost na konjeništvo. Bolševiki so namreč prepričani, da bi konjeništvo utegnilo v slučaju vojne s Poljsko igrati važno ulogo. Konjeništvo tvori sedaj najboljši del rdeče vojske ter razpolaga z močnimi topniškimi oddelki, tako da ima ena konjeniška devizi j a 96 lahkih in težkih topov. Skupno šteje konjeništvo 15 devizi j ter sedem samostojnih brigad. V smislu armadnega povelja od dne 26. januarja 1923 obstoji ena pehotna divizija iz 15.000 mož, 6500 konjev in iz 3 peš pol ko v, 3 eskadronov konjenice, 3 poljskih baterij in 3 baterij težkega topništva poleg temu potrebnih tehničnih oskrbovalnih oddelkov. V zadnjem času ne opazimo nikakega gibanja čet; kajti vojska je pač zadnje, kar bi si želeli bolševiki. Grozilne govore Trocki j a in vesti o zbiranju čet, ki jih sovjetska vlada pošilja v svet, prav lahko smatramo za strašila proti Poljski Edino vojaško pripravo tvori ojačenje in izpopolnitev obmejnih čet do polnega vojnega stanja. Vakte na tririfani fatfa. Trst, 11. avgusta 1923. ogrske kroneTT VT • • • 0.12ft0 0.1750 avstrijske krone . . ....... 0.0325 0.0386 češkoslovaške krone ....... 6826,— 68.75 dinarji ...........................24 9* ieji »•••...•«...«•• ll.26.-~ 11.75 . 0.C00650 0.000850 # . 28.40 23.60 . . 133.— 13-1.50 . . 438.—.—431.— 107.40 107.60 • • • •••*•*«•• marke ••••«..•«.»-• dolarji francoski franki • Švicarski franki aogleSki funti papirnati ..•«*• Odhodi m Mi vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trsi, Tržič, Ccnriiju, Porto^ur« «■ Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.j 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.4B o.; 8.15 o.; 10.05 eks.; 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks. Trst, Gorica, Koran, Videm (Udme). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o. Dohodi: 8.15 a^ 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trst, Nabrežina, Divača, St Mer, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; "7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.', 7.15 o.; . 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni). Trst, Koper, Boje, Poitč. Odhodi: 5.40, «50*. 12.35, JB.30*. Dohodi?-8.30*« 12.30, 17,55% 21,25. Trst, Gorica, Podtedo. _ 5.35 brz.; 6.10 o-; 16.30 brz.; Odhodi: 17.25 o. Dohodi: 23.45 brz. 7.45 o.; 12.25 hrz.; 21.15 o. Trst, ficrpelje, Bazet, Pala. Odhodi: 5.25 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, o.; 15.50* brz.; 21.32 o • Ne vozi ob nedrfjah. Gospodarstvo m. Ljubljanski vele sejem. Pokroviteljstvo III. Ljubljanskega vzorčnega velesejma je prevzelo Nj. Vel. kralj. Smotreno delo velesejmske uprave jamči, da si bo velesejem na svojem ugledu letos še veliko več pridobil kot do sedaj in bo ostala ta institucija kot trajno torišče in zavetišče jugoslovanske industrije obrti in trgovine. Ljubljanski velesemenj, najmodernijeorgani-ziran se ne sme zamenjati z navadno razstavo obrtnih in trgovskih izdelkov, katera forma je že pred vojno zastarela, marveč i C - te O. £ v « _ c O o o, ^ > C S v ra — _ _ N ~ w > a ^ c m> m » ti0 m c ~ c o J? O 0J S e n > o . £ s g- e o Krt t> f V, > Znana slovenska tvrdka Josip Kersevnni GORICA - Stolni to 3w. 9 Mesno) - GORICA mehanik, puškar In trgovec so priporoča slavnemu občinstvu za nakup najboljših šivalnih strojev Original ITtmtllos nem. ških tovarent katere jamčim za dobo 25 let. — Brezplačen pouk v umetnem vezenju, krpanju in — Imam v zalogi tudi najboljša dvokolesa znamke Columbia ameriških tovaren, za katere jamčim 2 leti, ter vse dele spadajoče v mehanično in puškarako stroko. (5H) Delavnica In popravljalna, GarKa, Stolni tr^ S9ev. 9 izvrSnle vso tiskarska €ela to&u la solidno j M titan a m* i tfd k fotita bifeu iS j mmm CENTRALA TRIESTE ca Delniška glavnica Lit. 15,000.000.— Podružnice: Abbazla, Zara. Afltlranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Novisad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. APRfATiSCHE BANK, WIEN . Frank Sakser Stala Bank: new-york Vufloslavo da Chile: VALPARAISO Izvršuje vse banžne posle. _ PREJEMA VLOGE „ eovlotne tuillžlce terllts tomlm po 33/4°/n, vloge na 2Iro-raCan po 4°/0 fte odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. - Daje v najem varnostne predale (saffes) ===== Zavodov! uradi, Trieste: Hit Cassa dl Rlsparmlo 5 — Via S. Nlcold 9. (Lastna palača) Wm 8. m BBL 2676. Ilasajta pisiaje id 130 la 12.30 ia od 14.30 do lo.