Posamezna številka 1 K. slev. 189. Poštnina plačana v gotovini. VLiiiiJliani, v petek, dne 20, avgusta m Leio MUL • SLOVENEC« velja M polti na ti« strani Jugo- slavlje la v Ljubljani: h oelo lato naprej. K 180-— sa pol leta „ .. „ 9>— ka četrt leta * . . „ 45*— ka em mueo , ..„ 15-— ( lainosamstro celoletno K 240-« Ca Sobotna izdaja: s 2a oelo leto ..... K 30--palaosnstvo.... „ 35 — Bnoitolpna petttvrsta (50 mm Stroka ln 3 mm visoka ali sle prosto) ■a enkrat ... po K poslana Itd. . . po K r— Pri »ečlem uničila poput Najmanjši oglas 59/9mm K15. Uhaja vsak dan liriemil po* nedeljek la dan po pranje* ob 5. nrl zjutraj. f nT Hrednlitvo Je v Kopitarjevi illol itev. B/in. I BokopUt se ne vračajo; nelranlslrana pisma se ne 1 sprejemajo. Dredn. telel. Stv. 50, npravn. Stv. 328. f olltlčen Ust za slovenski narod ■ Oprava Je ▼ Kopitarjevi ul. B, — RaBun poStne hran. 1 ljubljanske it. 650 sa naročnino ln št 349 ia oglase, f avstr. ln čeftke 24.707, ogr. 28.511, bosn.-here, 7583. 1 ' ' ' 7| ...... 1 Dr 'J P, Hemci m ctaarcsliffl Vprašanje spojitve Avstrije z Nemčijo stoji še vedno v Avstriji v ospredju dnevnih razmotrivanj. Revija »Das neue Reich« prinaša v vsaki številki kak donesek k problemu: združitev z Nemčijo ali pa priključitev k podonavski federaciji, ki jo propagira zlasti Francija- Kršč. soc. poslanec dr. Mataja razmotriva v »Miinchener Allgem, Rundschau« nepopisno revščino v Avstriji. On upa, da pride čas za spojitev in da se treba na to pripravljati, češ da je donavska federacija pristna, francoska misel. Francija je razbila Avstro-Ogrsko na prigovarjanje Jugoslovanov in Čehov, zdaj pa išče nadomestek za staro monarhijo, Njegovo mnenje je, da ni bilo treba razbiti Avstrije, da pa je ravno tako ne-možno danes izreči se za donavsko federacijo- Popolnoma drugo stališče jc grofa Voltolinija v kršč. soc. reviji »Das neue fteich« v zadnji številki z dne 15. avgusta-Razlogi, ki jih navaja za podonavsko federacijo so ravno danes, ko smo čuli dr. Beneševe misli, izrednega pomena. Kažejo nam sliko, kako se je brez nas nekaj kuhalo, kar pa zdaj sami iz lastne uvidevnosti na češko pobudo — izvršujemo, ne da bi bili hlapci entente. Matajevo odklonilno in Voltolinijevo pritrdilno stališče je bilo gotovo dano, še predno so boljševiki zrahljali versaillesko pogodbo do temeljev. Pod naslovom: »Kaj se zamolčuje avstrijskemu ljudstvu? izvaja Voltolini sledeče: O spojitvi z Nemčijo vladajo v Avstriji še vedno popolnoma nejasni pojmi. Zdi se, kakor da nima nihče dovolj poguma in bi avstrijskemu ljudstvu končno vendarle enkrat nalil čisto resnico, da se pri sedanji razporeditvi politične moči ne da združitev izvesti in da pri tem tudi ostane. Toda v Avstriji niso samo zamolčali pravih dejstev, nego so se potom časopisja dejstva nara.vnost potvorila. Nepotrebno je spominjati na to, da so si v tem plemenitem stremljenju podali socialisti in Vsenemci roke. Dočim hočejo prvi potom združitve utrditi svojo gospodoval-sko moč, ker bi se spojili s sorodno vladajočo stranko v Nemčiji, delajo Vsenemci svojo propagando glede združitve kar na povelje iz Berlina, kjer hočejo izrabiti idealizem tolikerih »neumnih Avstrijcev« s tem, da jih uporabijo kot »nadomestek« za izgubljene pokrajine na vzhodu in za-padu. Ententa da je vsenemško igro že davno spregledala. Pred nedavnim časom je pisal najrazširjenejši švicarski list »Neue Ziir. Zeitung«: »Kar je Nemčija zgubila v vojni so le kraji z deloma prav neljubim prebivalstvom: na vzhodu Poljaki, na zapadu pa Valonci, Alzačani, Lotringijci. Nasprotno pa je pokrajina, med Bodensee in Litvo s svojimi dobrosrčnimi prebivalci prav udoben nadomestek « More pa li kdo v Avstriji resno verjeti, da ne bo ententa, ki je ravno z vojsko hotela zmanjšati moč Nemčije, preprečila to nadomestilno politiko? Oficijelno stališče entente v vprašanju spojitve je znano: ona vstraja trdno pri členih versailleskc in saintgermainske pogodbe, ki spojitev absolutno prepovedu- , jeta. Toda — pravijo propagatorji za združitev — ententa ne vstraja pri črki in se bo že dalo z njo govoriti. A ravno to da ( je največja laž, ki jo širijo med avstrijskim ljudstvom- Ententa ima prevelike gospodarske interese, nego da bi kdaj sploh mogla dovoliti združitev. Njeno stališče da je tako, da more Avstrijcem, če potre- , bujejo zaslombo v velikem gospodarskem i območju, le-to nuditi samo v podonavski konfederaciji nasledstvenih držav. Tudi s ! te strani puste avstrijsko ljudstvo v temi, , zakriva sc mu, da je donavska konfederacija trdna točka v celotni ententini politiki in da je doslej oviral njeno udejstvi-tev edinole odpor Češkoslovaške. Danes j pa, ko Češka vobče kaže, da hoče v mar- ' sičem hoditi povsem svojo pot in se z velikimi koraki bliža boljševizmu, so prišli v Parizu do nazora, da bi dosegla svoj na- 1 men tudi avstrijska-ogrska-jugoslovanska konfederacija. Še pred nekaj tedni je senator Imbart de la Tour točno označil pri ; 1 priliki ratifikacije saintgermainske mirov- ! | nc pogodbe v obširnem poročilu vso poli- I ; tiko entente in posebno še Francije glede ! i vprašanja obdonavskih držav. Tudi tu se i : glasita oba vodilna nagiba: absolutna ; j prepoved pridružitve Nemčiji in ustvari- j ; tev podonavske zveze. To je isto, kar jc naglasil v zbornici ; Margaine in kar dan na dan vsi pariški | listi (Temps, Journal des Debats 28. maja, L' Eclair 27. maja) ponavljajo! Nasproti te-| mu pa kažejo oni, ki se potegujejo za zdru-i žitev, na Anglijo in Italijo, Kar se tiče Ita- | i lije, je to tudi resnično. Italija podpira | ! stremljenje po združitvi ter pobija podo- j navsko konfederacijo in sicer samo ona v ; celi ententi ter v največjem nasprotju ! proti Franciji, Angliji in Ameriki. (Lc De- | mocratc 9. maja)- Kratkovidni politiki ho- i čejo v tem videti neko dobrohotnost Ita- i lijc do Avstrije, toda nič ni bolj pogrešeno nego tak sanjavi optimizem. Italija zagovarja združitev samo iz golega »sacro egoismo«. Pred vsem hoče imeti skupno mejo z Nemčijo na Brenerju- Italija zato išče zvezo z Nemčijo, ta pa bo lepo priliko, da vendar končno dobi enega zaveznika, gotovo izrabila in Italiji šla na roko, kjerkoli bo le mogla. Pri tem načrtu bo končno veljavno žrtvovana južna Tirolska. Zakaj Nemčija gotovo ne bo dregnila svojega zaveznika pod nos s tem, da bi zahtevala povrnitev ozemlja, ki je bilo zadnja desetletja sen italijanskih nacionalcev. Tembolj pa se boji Italija podonavske konfederacije. Zakaj ta ne hi bila samo silna zapora med Italijo in Nemčijo, ampak bi tudi, za slučaj, da bi prišlo do zveze med Italijo in Nemčijo, ne pustila južnotirol-skega vprašanja nikdar v miru, to pa že radi direktne poti iz Pariza črez Arlberg —Brenner—Pustertal v Jugoslavijo, Podonavska konfederacija bi pa tvorila tudi za jugoslovanske luke močno zaledje in bi zato tudi njegovo moč ob Adriji zelo okrepila, med tem ko smatra, kakor znano, Italija Adrijo za mare nostrum. Če tudi je pa Italija proti donavski konfederaciji, kaj pa more spremeniti to na dejstvu? Italija ima v ententi vedno zadnje mesto in njena beseda ne pride več v taki meri do veljave, odkar so ji enten-tine velevlasti izplačale judežev delež za nastop leta 1915. Kdo šteje v ententi? Anglija in Francija ter — Amerika! Kako pa nastopa Anglija v avstrijskem problemu? Ravno v tem pogledu da je bilo avstrijsko prebivalstvo najmanj pošteno' poučeno. Naj izpriča članek v »Reviero«, ki ga je prinesla v prestavi »Ostschweiz«, Glasi se: »Mir v Saint-Germainu je Avstrijcem natančno predpisal njihovo mesto. Ostati morajo država zase in se ne smejo združiti z Nemčijo, seveda jim je pripuščeno, da se z nasledstvenimi državami habsburške monarhije gospodarsko tesneje združijo. Dasi vsi gospodarski pogoji Avstrijo nujno silijo na to pot in bi ostale nasledstvenc države gospodarsko unijo v lastnem interesu pozdravile, škili Avstrija samo proti Nemčiji. Ker je mirovna pogodba Avstriji popolnoma prepovedala, spojiti se z Nemčijo, zato hočejo zdaj poedine kronovine obiti besedilo mirovne pogodbe. Naj li dopustimo, da zavlada Nemčija nad vsem prometom med vzhodno in zapadno Evropo? To pa bi se zgodilo, če bi dobila Nemčija Tirolsko in zgornji tek Donave v svoje roke. Rekel pa bi kdo, da bi ostala potem še zveza preko gornje Italije. Toda ta zveza je neugodna in tvori prevelik ovinek. _ - v Nemčija ne sme pod nobenim pogojem zavladati nad arlberško črto, ki sc vleče od Buchsa ob švicarski meji preko Inns-brucka na Salzburško in na Dunaj. Če ima Nemčija v rokah to veliko zapadno vzhodno zvezo, potem bi bili zavezniki v prometno političnem oziru na novo od nje odvisni. Kake važnosti pa je, da do tega ne pride, se je pokazalo nedavno pri pogajanjih o orient - expressu, ko je Nemčija delala sitnosti radi vožnje preko Stuttgarta in Monakovega. Če bi imela Nemčija v oblasti arlberško črto, kar bi bilo gotovo dejstvo, čc bi se Avstrija ali vsaj samo Tirolska pritegnila Nemčiji, potem bi se morala Evropa ukloniti volji Nemčije. Nasprotno je absolutno potrebno, da Nemčija ne dobi v obrat vse gornje Donave. V rokah Nemčije do ogrske meje bi nudila Donava le-tej gospodarsko pomoč, proti kateri bi vse plovitvene določbe prav nič ne pomenjale. Danes poseduje Nemčija od plovne Donave samo nepomembni košček od Re-gensburga do Pasave. In vendar se je vila pred vojno nemška zastava na Donavi do Braile in Galaca. Kako pa bi šele izrabila Donavo Nemčija, če bi bila v njenem območju od Pasave do Litve, če bi mogla preustvariti Dunaj v pristanišče za vso svojo vzhodno trgovino. Ponovil bi se tako trgovski program s smerjo od Berlina do Bagdada, če bi Nemčija imela Donavo v svoji oblasti. Zato treba Avstrijo rešiti pogina, Id ji preti, če ostane sama zase, treba jo je spraviti na tisto pot, ki je za zaveznike edino vzprejemljiva: treba je ustvariti gospodarsko obdonavsko konfederacijo. Ako bi to opustili in posamne nasled-stvene države prepustili svoji usodi, potem bi se pobalkanila Evropa notri do srca. Nasprotno pa bi konferederacija nasprotja izravnala in blažilno vplivala. Nikogar se sevc ne sme k temu siliti, toda če so nekatere države pripravljene za tak načrt, potem bo kmalu »sacro egoismo« pri drugih povzročil, da se pridružijo. Samo po tej poti morejo pregnati zavezniki misel Avstrije o spojitvi z Nemčijo in se izogniti vsem iz nje izvirajočim nevarnostim. Samo na ta način se da zagotoviti v srcu Evrope tak »mirni razvoj, ki je po volji in načelih zaveznikov docela zajamčen.« Tudi izjave Asquitha v Central Hallu v Londonu 22. maja, v katerih je odločno zahteval donavsko konfederacijo' kot edini izhod za ozdravitev nasledstvenih držav, Spisala ETiza Orzeszkowa. — Iz poljščine prevedel Fr. Koblar. (Dalje.) »O ne!« sc jc šaljivo branila Rozalija. »Kdor zna biti v vsem tako samostojen, kot vi, mora tudi samostojno iskati jurčkov!« Vendair se je usmilila in ga začela poučevati, kako, kje, okoli katerih dreves in grmov, v katerem mahu in travi najčešče rastejo jujrčki. Sabina je prišla s košaricami; za njo sta prihitela vsa srečna otroka. Vse je bilo gotovo; samo Zenon se jc izgovoril, da se ne more udeležiti zabave radi nujnih gospodarskih opravkov. Ni bil to izmišljen izgovor; v resnici st je moral ogledati, ali mlalilnica, ki sc je bila zjutraj nekaj potrla, žc dobro deluje; kaj je z oranjem; ali jc Pavlek šc na polju in čemu ni prišel k obedu, kajti slab izraz mladeniča ki ga jc videl davi, ga jc malo vznemirjal. Vendar pa bi bil lahko vse to odložil na poznejši čas, ko bi bil prepričan, da bo njegova prisotnost na iz-prenodu njemu samemu in gostu hasnila, ali vedel je že naprej, da sc bo Viktor držal ženske družbe, a on sam zabije nekaj ur 7. brezikorislniin brskanjem po gozdu, kajti do iskanja jurčkov ni Imel najmanj- šega veselja. Bilo jim je končno čisto veselo in dobro brez njega; v živem pogovoru so odšli, on pa se je podal najprvo na skedenj. Kakor se v gospodarstvu zelo pogosto primeri, tako je tudi on mesto dveh ali treh posameznih opravkov našel celo vrsto in šele čez nekaj up se je vračal domov; bil je malo nevoljen radi mlatilnice, ki sc je dodobra potrla in nemiren radi Pavleka, ki se mu je zdel še slabejši in bledejši kakor zjutraj. Dotaknil se je z dlanjo mladeničeve glave in čutil, da jc bila vroča. Na vse razžaljenje je popolnoma pozabil in skrbelo ga je samo to, da ne bi mladenič resno zbolel, tembolj, ker ni hotel obedovati in ker je v bližnji vasi gospodovala neka nalezljiva vročinska bolezen. Jutri bo treba takoj poslati po zdravnika radi Pavleka, po živinozdravni-ka radi okresanega konja in po mehanika radi mlatilnice. Doma še ni bilo nikogar, samo Filipek jc prinesel v obednico samovar, ki je bruhal paro in hišna Kasija je dajala v košarico in na krožnike prigrizke k čaju, ki jih jc bila že poprej pripravila Sabina. Zenon jc šel na hodnik, ki je peljal na vrt ter se namenil, da gre v smeri proti gozdičku., ko je začul za nekim grmom razgovor Viktorjev in Rozalijin. Družba se je vračala z izprehoda; ta dvojica jc pustila Sabino z otrokoma zadaj in po zavitih stezicah šla okrog grmov in dreves. Posamezne besede nju.nega razgovora so precej glasno prihajale do Zenona, ki je stal na hod- niku. Viktor je prosil Rozalijo za fotografijo; ona se je izgovarjala s tem, da je nima, ali ko on ni odnehal, mu je obljubila, da mu da tisto, ki je v Sabininem albumu. V njenem glasu je bilo zaznati razburjenost, ki jo je poizkušala zakriti z lahkim smehom. V naslednjem trenutku, sta se pokazala izza skupine grmov. Zenon je videl, kako jc Viktor ujel obe njeni roki in ju tovariševsko dolgo pritiskal k ustnam, nato pa sta sc obrnila in izginila v nasprotni smeri med grmi, mesto da bi se vrnila domov. V Zenonu je nekaj zavrelo. Več čustev se je obenem dvignilo v njem na valovih trpkosti in studa. Najprej je pomislil: »Popolnoma ji zavrti glavo in za vedno odvzame dobro voljo. Kaj? Stara še ni in mora vedeti, da je še lepa, Čisto je na tem, da verjame njegovim priliznjenim besedam, zaljubi se in potem bi bilo komaj, da bi ušel od doma pred njeno kislostjo in čemernostjo.« Potem se jc spomnil na fotografijo ženske z dobrimi in modrimi očmi, z razkošnim smehom, plemenitim čelom pod gostimi lasmi, preprosto in ukusno počesanimi. Saj je to Viktorjeva nevesta, ženska, ki naj bi jo v kratkem poročil, ki mu zaupa, ki v tem trenutku mogoče misli nanj s hrepenenjem in s prepričanjem, da je globoko in zvesto ljubljena! Med tem časom sta globokost in zvestoba tega čustva taki, da sc nc moreta ustavljati "vab-Ijivosli prve boljše starejše dame, ki je še nekoliko lepa in živahna I On, Zenon že zelo davno ni imel in ni mogel imeti do žene drugih čustev, kakor spoštovanje in privajenost, toda zato si ni dovolil niti sence drugega v tem pogledu. Koliko ga je to veljalo, je vedel edino on; toda bila je v njem pravicoljubnost in usmiljenost, ki ni dovoljevala goljufati ali nakladati trpljenja. To dvoje čustev je bilo sedaj razžaljenih v njem. Hudo se mu je storilo nad to neznano, žc pozabljeno, izdano a zanj idealno dušo, čeprav jo je dosedaj poznal le po njeni zunanjosti. In človek, ki naj bi v ktatkem dobil to očarujoče bitje in v precej poznih letih preživel polno mladostno srečo, se je še poganjal za to drobtino veselja za ta trenotek prijetnosti, ki naj bi obsegal ceno izdajstva z ozirom na ono in ceno ugrabljenega miru z ozirom na to tu! Bil je preveč navajen upogleda vase in izpraševanje svoje vesti, da nc bi bil opazil, da je v tem trpkem in srditem čustvu, ki ga je imel spričo pogaženih načel, spričo sočutja radi izdane ženske in radi te, ki je bila zapeljana v norost — tičalo malo, mogoče šc prccej zavidljivosti. To, česar mu jc mogoče največ manjkalo, je lam oni imel dobiti v polnem opoju, pomladnem, dolgem in še ni bil nasičen! Čemu nekaterim čar življenja pljuska užitke f in veselje čez bregove, a drugim z drobno kapljico sladkosti meša celo posodo trpkosti in trpljenja? so ostale v Avstriji neznane. Isto velja o članku Lazarja \Veilerja v »Figaro« 11. junija, kjer enako obravnava politiko enten-te napram nasledstvenim državam. Pred kratkim pa je naglasil vpliven angleški finančnik stališče entente v vprašanju kredita, češ, da hočejo dovoliti kredit le samostojni Avstriji, nikdar pa nc državi, ki bi imela tako malo samor.avcsfi, da bi hotela postati provinca sosednje države, ki je z njo žc od nekdaj slabo ravnala. O bistvu vprašanja samega, tikajo-Čega sc združitve z Nemčijo, se da misliti tako ali tako, toda nismo li Nemci danes dalje od združitve, kot smo bili kdaj prej, če pomislimo na milijone rojakov pod češko, rumunsko, jugoslovansko, poljsko, let-sko, estniško, litvinsko, italifansko in francosko vlado? Zdaj gotovo ni časa za to, da se lovimo za ideali, ki so nedosegljivi in donašajo Avstrijcem, čc trdovratno zasledujejo svoje cilje, samo antipatije po .vsem svetu! Voltonijev članek je ricer izboren, a Se nedostaten komentar k misiji in besedam dr. Bcncša v Belgradu. Pripominjamo le še to, da je pred odhodom imel v Pragi posvet z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Rennerjem, s katerim sta sc razgovarjala o bistveno istih stvareh. Prav tako pravi neka vest, da se je Tusar na Dunaju posvetoval z Renner-jem in da čaka Avstrija samo na uspeh v Belgradu in Bukarešti. Pridenimo še značilno izjavo bolgarskega min. predsednika dr. Stambuliske-ga, češ, da veruje v sporazum s sosedi in v revizijo za Bolgare najtežjih mirovnih ,točk. »Prepričan sem,« je rekel, »da sklene Rumunija z nami prijateljsko zvezo. .Vem, da je sedanji rumunski ministrski predsednik Avarescu za prijateljske stike z Bolgarijo. Nameravam posetiti po ratifikaciji mirovne pogodbe London, potem ob-iščem Belgrad in Bukarešto, in nikar se ne čudite, ako se sestanem prej ali slej z Venizelosom.« Pot dr. Bcneša v Bukarešto po bolgarskem obisku in besede bolgarskega ministrskega predsednika kažejo, da se odpirajo vrata sporazuma vseh balkanskih malih držav, čutečih, da si morajo same zajamčiti polom rove balkanske zveze — miren in varen razvoj. Noui železniški tarifi. S 15. avgustom so se podražili železniški osebni in tovorni tarifi za okroglih 100 odstotkov. Naj se razmotriva to vprašanje sem ali tja, važni sta za nas dve dejstvi in sicer da je to nova etapa za rastočo draginjo, in drugič, da so naše železnice pasivne. Ker je prvo posledica drugega, iščimo vzrok pasivnosti železnic in sicer v prvi vrsti v Sloveniji. Skrajno nezdravo razmerje jc, da železnice iz obratnih dohodkov nimajo kritja za redne izdatke, to jc za izplačevanje osobja, materijala in za popravila, med tem ko o skrajno nujnih investicijah niti govora ni. Ali sc to ne da odpraviti? Kam plo-vemo tako naprej, ker država kot taka mora tudi imeti svoje dohodke in ne samo stroške, da bi krila še deficit na železnicah ne glede na ogromne izdatke za vojaštvo, uradništvo i. t. d. Nemčija je pred vojno iz železnic črpala letnih 340 milijonov mark in je zraven še investirala, Danes Nemčija v železnicc investira par miljard. Nabavlja stroje, vozove, popravlja froge in vpeljava električni obrat. Švica, vedska, Italija, Avstrija investirajo ogromne vsote, — a pri nas ni niti sredstev za redne izdatke, dasiravno smo imeli žc dosedaj skoro najvišje tarife v Evropi. Ne mislimo na to, da bi država v sedanjem času morala črpati iz železnic visoke prebitke, da se pa ustvari zdrava podlaga, bi biio neobhodno potrebno, da železnice krijejo redne izdatke z rednimi dohodki. Za bodočnost jc pa glede železnic sestaviti obširen investicijski program, ki bo obsegal miljarde, sc raztegnil na 20 do 30 l«t in potem državi donašal miliarde. Kje je torej pravi vzrok zastoja naših železnic, vzrok povišanja tarifov? V »Slovencu« št. 185 v članku »Železniški tarifi« se navaja, da pomanjkanje strojev in vagonov ter neurejeni odnošaji s sosednjimi državami. Mi pa trdimo, da v prvem in glavnem naša nesrečna carina, ki z vso brutalnostjo zaustavlja promet na naših progah. Našo trditev podkrepimo s sledečimi dejstvi: Vlak soli pride iz Nemčije v Maribor za Zagreb. Tovorni listi gredo k carinskemu uradu v Zagrebu. Zdrav človek bi mislil — enostavna roba — vsaj v par urah bo zadeva rešena, pa daleko ne. Računi ti romajo iz carinskc pisarne v carinsko pisarno skozi 7 do 8 rok in če jc vse v najboljšem redu, ugledajo beli dan čez tri dni, ako manjka slučajno uverenje ali kaj druzega, vrne carinama račune čez tri tedne ali ludi tri mcsecc. Ker požira Zagreb vsled sličnega postopanja vsak dan le par voz carinske robe, stoji omenjeni vlak soli na Tcznu po I r»/M, ol; mpcprnv 1 al r» io mpcpra V C W IVUl.u « .. ' . ■ • ■ ■■ ■> .J > v ■ ■ — ----- januarja v Maribor dospela sol odšla šele pred tremi tedni v Zagreb. Ako se sol ocarini v Mariboru, zadeva ni zato nič bolj enostavna. Zopet bi zdrav človek mislil, da se bo začelo ocari-njati pri začetku in nehalo pri koncu, kar bi bilo tudi za železnico najbolj enostavno, toda ne — vsakemu carinskemu uradniku se nakaže po ena skupina, menda da jih je kolikor možno veliko deležnih dijet. Eden ti ocarini svojo skupino danes, drugi jutri, tretji pojutranjem, za 21 Vozov soli za gospodarsko društvo v Zagrebu se je te dni rabilo 6 dni. V Mariboru stoji od srede maja 10 vagonov sirkove slame za Nemško Avstrijo, Sedaj, torej čez tri mesece, so se šele dobili računi pri carinskem uradu, ki jih jc bil nekam založil. Stojnina znaša preko enega miljona kron; škodo si delita stranka in železnica. Zgledno uradovanje! Kakšne posledice ima tako poslovanje? 1. Velikanko kopičenje tovora na obmejnih postajah, vsled tega 2. zaprtje prometa iz inozemstva; tako je Zagreb že čez leto dni zaprt za splošni promet, zaprta sta začasno tudi Maribor in Ljubljana, 3. Nepotrebne sitnosti in pota za stranke, da si dobavijo prevozna dovo-ljenia. 4. Velikanske stojnine (od voza do 50.000 K) za carinsko in zaustavljeno blago, ki ga vmesne postaje dajo na razpolago, 5. Ogromne izdatke za tvrdke, ki plačujejo na tisoče spremljevalcem voz, da jih »spravijo« naprej. 6. Pomanjkanje najnujnejših potrebščin, kakor stekla, sladkorja, strojev itd. na našem trgu ter navijanje cen, ker ni nikake konkurence. 7. Železnice plačujejo s svoje strani milijonsko najemnine za ustavljene tuje vozove. 8. Ogromne odškodnine za primanjkljaje, ker je ustavljeno blago izpostavljeno okvaram vsled dežja, solnca, najbolj pa tatvini. 9. Želfcznice nimajo zadostnih dohodkov, ker ves promet iz inozemstva stoji. 10. Silno pomanjkanje voz, ker nc morejo dohajati iz inozemstva. Večji del naše Izredno bogate letine na sadju bo uničen, milijoni našega narodnega bogastva bodo dobesedno segnili. 11. Čehoslovaška in Nemška Avstrija nas sumničita, da bojkotiramo njihovo blago, ker je promet zaprt, grozijo z re-presalijami in iščejo trgovska pota izven Jugoslavije kakor preko Trbiža, po Donavi itd. Lepa perspektiva za našo bodočnost in naše železnice! Slučajev počasnega carinskega postopanja in carinskih šikan je neprestana veriga brez izjeme. Konštatiramo samo sledeče: 1. Ako bo ministarstvo saobračaja še tako dobro organiziralo železnice, bo to brez koristi, dokler carina brutalno davi in onemogoča ves promet. Železnicc bodo vedno pasivne in navijale tarife, 2. Da smo prepričani, da se ne carina, ne saobračajno, ne finančno ministarstvo, ne generalna direkcija carin, ne predstavništvo niti od daleč ne zavedajo ogromne škode, ki jo carina s svojim postopanjem provzroča državi in posameznikom. 3. Da ne smatramo carine za nepotrebno zlo, ampak, da samo zahtevamo njeno redno, gladko poslovanje, Nemožno je zahtevati, da bode vsa Evropa znala naše carinske predpise na pamet in umevno je, da papirja pri posameznih pošiljatvah riso popolnoma v redu. Z nekoliko dobre volje pa bi sc dale tudi te težkoče premagati in reden promet omogočiti. Kako zakrknjeni so carinski uradi, priča sledeče dejstvo: Da se razbremeni postaja Maribor, je zaprosila železnica, da se ustanovi na velikem kolodvoru Tezno carinski urad za vozovne naklade za enostavno robo, da bi se vsaj nekoliko pospešil promet. Temu pa se odločno protrvi carinski urad v Mariboru, da bi se promet še naprej v Mariboru lahko davil, Čujemo, da se na železnicah zopet pripravlja stavka. Tokrat si hočejo železničarji osvojiti naziranje carinskih uradov ter slično počasno postopati in računati dijete in sicer s stališča, aa imamo vsi državljani enake pravice in dolžnosti do države. V tem slučaju se ne bo zasukalo niti eno kolo več. Kličemo še enkrat Belgradu, reši nas tc neznosne more. Rešiti se da to na enostaven način s tem, da se nastavi pri carini inteligentne uradnike, ki imajo smisel za svetovni promet, blaginjo države in narodno gospodarstvo, dalje da se generalna direkcija carin decentralizira in da delegaciji financ primeren carinski delokrog. Preveč jc poudarjati, da imajo vsi naši trgovci kakor privatniki s carino — posebno vsled nevljudnega, često odurnega obnašanja posameznih carinskih organov — največje težkoče in stroške, Privatnik si pomagati nc more, trgovec pa prevali težkoče in stroške na konsumenta. Tako ima slednji zabavo, da plača blago, ogromno carino, stoinino. diiete zvišane železni- ške tarife itd. do brez zavesti in mi se vprašujemo, kdaj bo nehala draginja! besedo imajo sedaj trgovci, da Belgrad že vendar enkrat spregleda in odpravi to največje zlo. Kraifeoina SMS. Koroški plebiscit. LDU Celovac, 19. avgusta. Danes je plebiscitna komisija izdala dva razglasa. V prvem se naznanja, da je plebiscitno ozemlje razdeljeno na šest okrajev, na ko-jih čel u stoje medzavezniški okrajni sveti. Ti sveti imajo svoje sedeže prvi v Rožeku za pas A in v Vrbi za pas B, drugi v Borovljah, tretji v Pliberku, četrti v Velikov-cu, peti v Celovcu za celovško okolico, šesti tudi v Celovcu za mesto Celovec. Okrajni sveti so odgovorni za podrobno organizacijo plebiscita v mejah svojega okraja ter so posredovalni organi med občinami in plebiscitno komisijo. Imajo tudi v zmislu mirovne pogodbe pravico do kontrole nad upravo, ne morejo pa izvrševati upravnih poslov. V vsaki občini se ustanovi občinski glasovalni odsek, obstoječ iz treh Slovencev in treh Nemcev, ki ima nalogo sestaviti liste glasovalcev, pripraviti prostore za glasovanje in izdelati listine, potrebne za glasovanje. — V drugem razglasu sc daje na znanje, da smejo na javnih shodih govoriti le osebe, ki imajo v dotičnem pasu glasovalno pravico. Uradne osebe in javni nameščenci, kakor tudi nepogodna (nevšečne) osebe ne smejo govoriti na javnih shodih. Nova vlada. LDU Belgrad, 19. avgusta. (Uradno) Včeraj ob enajstih predpoldne je prestolonaslednik regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim je sprejel ostavko, katero mu je v imenu svojih tovarišev predložil predsednik ministrskega sveta dr. Vesnič. Z istim ukazom je izvolil imenovati za predsednika ministrskega sveta dr. Milenka Vesniča; za ministra prometa dr. Antona Korošca; za ministra pravosodja in zastopnika ministra priprav za ustavotvorno skupščino in izenačenja zakonov Marka Trifkoviča; za ministra notranjih poslov Milorada Draškoviča; za ministra verstva Pavla Marinkoviča; za finančnega ministra Kosto Stojanoviča; za ministra zunanjih poslov dr. Antona Trumbiča; za ministra za zgradbe Jovana Jovanoviča; za ministra prosvete Svetozara Pribičeviča; za ministra za poljedelstvo in vode dr. Velizara Jankoviča; za ministra trgovine in industrije dr- Momčila Ninčiča; za ministra za agrarno reformo dr. Henrika Krizmana; za ministra za vojno in mornarico generala Branka Jovanoviča; za ministra pošte in brzojava dr. Matko Drinkoviča; za ministra za šume in rude Ivana Kovačeviča; za ministra narodnega zdravja dr. Živojina Nafajlovi-ča; za ministra za socialno politiko dr. Vekoslava Kukovca; za ministra za prehrano in obnovo zemlje Risto Jojiča. — Novi člani vlade so prisegli v roko prestolonasledniku takoj po podpisu ukaza. Bitka za UarSaoo. Novi poljski uspehi. LDU Kodanj, 19. avgusta. (DunKU) Po brzojavki iz Varšave uspeva po generalu Slkorskem z velikimi težkočami pričeti protinapad na severni fronti jako ugodno. Sovražnik se umika na vsej črti, ponekod beži. Uspeh je čutiti tudi v Varšavi. Pritisk sovražnika v smeri Zgerze in Dembe je mnogo šibkejši, dočim divjajo južnovzhod-no od Varšave jako ljuti boji. Pa tudi tukaj so bili odbiti vsi napadi in ponekod so se dosegli uspehi. V središču so pričele poljske čete veliko ofenzivo pod osebnim vodstvom Pilsudskega, Dne 16, t. m. dopoldne smo dosegli Gersolin in pregnali sovražnika od Visle. Na desnem kriu hitro napredujemo bojujoč se. Na južni fronti smo pričeli protiofenzivo, da bi pregnali sovražnika, ki je pri Sokalu in Buskti prekoračil Bug. Ob Strypi so bili sovražni lokalni napadi brezuspešni. Mirovno odposlanstvo. LDU London, 18. avgusta. (Brezžično) »Daily Herald« poroča, da je poljsko mirovno odposlanstvo dne 18. t, m. dospelo v Minsk. Vodja ruskega odposlanstva jc izjavil poročevalcem, da se bodo pogajanja vršila popolnoma javno, Rusi hočejo uvaževati vse poljske ugovore, Rusija odkrito hoče miru in bo vse storila, da se ogne odgovornosti za to, ako bi sc pogajanja razbila. LDU Donaj, 19. avgusta. Po poročilih listov je Lloyd George izjavil v spodnji zbornici, da jc prejel iz Varšave in Moskve vesti, po katerih jc sporazum glede najvažnejših vprašanj v Minsku zagotovljen. Ukrajinci in pogajanja. LDU Dunaj, 18. avgusta- (DunKU) Ukrajinski tiskovni urad poroča poluradno iz Tarnova: Poljsko-ruska pogajanja, ki sc vršijo sedaj v Minsku, sc tičejo tudi fronte • ikraiinsko armado P,«vltMiVr, Uor 'f. no poljsko-ukrajinski vojaški pogodbi ukrajinski frontni oddelek podrejen skupnemu vojaškemu vrhovnemu poveljstvu in tvori desno krilo cele fronte- V političnem oziru si je Ukrajina glede ureditve svojega razmerja napram Rusiji pridržala popolnoma proste roke. Avsfirlfska republika. Komunisti se ne udeleže volitev. LDU Dunaj, 19. avgusta. Komunistična stranka Avstrije je izjavila danes v svojem glasilu svoj sklep, da se ne bo udeležila volitev v narodno skupščino. Odpogiljatev delavske komisije v Rusijo. LDU Dunaj, 19. avgusta. (DunKU) Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, je državni delavski svet, ki je, kakor znano, sklenil, imenovati komisijo, ki naj dovrši priprave za odpošiljatev študijske komisije državnega delavskega sveta v Rusijo, prejel nastopno brezžično brzojavko Čičerinovol Ruska sovjetska vlada ni nasprotna prihodu delegacije nemško - avstrijskega delavskega sveta, ako člani te delcgacije ne bodo v zvezi s kakšnimi elementi, ki bi bili sovražni sovjetski Rusiji. Mažarska. Zanimiva izjava brambnega ministra. LDU Budimpešta, 18. avgusta. (DKU) Narodna skupščina je danes rešila davčno predlogo v drugem branju- Brambni minister je odgovarjajoč na neko interpelacijo izjavil, da je greh, ako hočejo posamezni politiki vojaštvo spraviti v politiko. Rekel je, da bo vsakega častnika, ki se bo pečal s politiko, degradiral, zahteva pa tudi, da se ne sme zvabljati častnikov v mreže politike. V vprašanju, tičočem sc kralja, jc njegovo stališče odkrito in jasno. Narodna vojska je 11. aprila prisegla državnemu opravniku in deželnim zakonom. Kdor se bo pregrešil proti tej prisegi, jo izdajalec domovine in sc mora vreči v ječo. (Burno odobravanje.) Tudi v tem vprašanju poizkusa neka frakcija približati ae častnikom. Vprašanje kralja sc bo reSilo po zakonitih faktorjih, nc pa s puči. Kdor se ne bo podvrgel odločitvi zakonitih faktorjev, temu sc bo kratkomalo odvzela uniforma, ta naj si poišče drugo opravilo. Rekel jc: »Znal bom preprečiti, da bi se vojaštvo potegnilo v politiko, preprečil bom tudi, da bi se s puči predčasno posegalo v zakonito rešitev vprašanja kralja.« Ministrova izvajanja so bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Prihodnja seja ba jutri z dnevnim redom: Tretje branje davčne predloge. Rumunifa. Ratifikacija pogodbe s Mažarsko. LDU Bukarešta, 17. avgusta. (DunKU - Damian) Senat je sprejel zakonski načrt o ratifikaciji mirovne pogodbe z Mažarsko< ItaBifa. Za Nikito. LDU Rim, 18, avgusta. (DunKU-5£«. fani) Nad 200 poslancev, med njimi 26 bivših ministrov in državnih podtajnikov, je predlagalo v zbornici rcsolucijo, s katero se pozivlje vlada, naj sc protivi pritisku, po katerem naj sc smatra za izvršeno dejstvo, da jc Jugoslavija prevzela državo! Črnogoro v svojo posest. Tudi socialno« demokratski poslanci so vložili resolucijo, ki pozivlje vlado, naj stalno in krepko pritiska diplomatičnim potom, da se uveljavi pravica samoodločbe črnogorskega na« roda- lažna poročila. Zveza narodov. LDU London, 18. avgusta. (DunKU i Wolff) Zveza narodov naznanja, da je švedska vlada predložila dodatne predlo? ge k aktu zveze narodov v svrho pregleda po zboru zveze narodov v Ženevi, Dodatni predlogi predvidevajo glavno skupSčino z gotovim datumom; vpoklicanje posebnega zborovanja, na katerikoli datum po predlogu desetih članov zveze narodov; iz-premembe določb glede gospodarske blokade. Požar na parniku. LDU Gelac, 17, avgusta. (DunKU -Damian) Na transportnem parniku »Pra-i«, ki je vozil bombaž, je izbruhnil požar, koda jc jako velika. Poiiti&ne novice. + Broz odgovora. Vsled velikanskega neskladja, ki se jc pojavilo v demokratski stranki radi svobodnega izvoza med »Slovenskim Narodom« in predsednikom demokratske stranke ministrom dr. Kukov-ccm, smo zastavili včeraj »Slov. Narodu« nckai važnih, nuinih vnraSanu Vnrašali smo ga: Prvič: »Kako sc strinja pobijanje svobodne trgovine v »Slov, Narodu« s proslavo svobodnega izvora po predsedniku demokratske stranke dr, Kukovcu v Celju?« Drugič: »Je on kot predsednik stranke najmerodajnejši in najvišji pred-stavitelj demokratske politike ali ni?« Tretjič: »Komu gre vera, predsedniku demokratske stranke ali njegovemu glasilu?« Na ta jasna, enostavna, priprosta vprašanja odgovarja »Slov. Narod« v uvodniku >Poskrbite za življenjske potrebščine našega prebivalstva!« in v notici »Naše stališče.« V uvodniku nam je odgovoril ta list {ako, da je ugotovil, kako se »dalekovidna vlada v Nemčiji dobro zaveda, da je mogoče priti v državi do ustaljenih razmer, do deloljubnosti in do trajnega reda le v Srimeru, da se obvlada davečo draginjo jravilno bi bilo seveda daveča draginja, ur.) ter se omogoči srednjim in delavskim slojem zadovoljnejše življenje.« Nadalje ugotavlja uvodnik, da ni prav, da so se cene železnicam dvignile. Končuje pa s stavkom: »Ndrod ima pravico do življenja.« Po tem krasnem odgovoru sledi še drugi v notici, ki se glasi, da je »Slov. Narod« resnično in resno proti svobodni trgovini. Na prvo naše vprašanje tedaj ni odgovora, pa tretje ni odgovora. Ali »Slov. Narod« res ne razume, za kaj tu gre? Ali mu res ne gre v glavo, da gre tukaj za ugled, čast, ime, sloves njegove lastne stranke? Vedeti hočemo, s kom in proti komu se borimo. Predstavlja demokratsko politiko »Slov. Narod« ali strankin predsednik dr. Kukovec? Kdo je inspirator zločinske izvozne demokratske politike? Če nam »Slovenski Narod« na to ne odgovori, ga proglasimo za potvorjevalca in mandrača vsake politične morale in mu vržemo v obraz obtožbo, da zavestno vara našo javnost !n svoje pristaše. '-f- »Nam ni treba posebne Slovenije.« Predsednik demokratske stranke dr. Kukovec je v svojem govoru v Celju (nadaljevanje in konec govora je izšel v včerajšnji »Novi dobi«) razmotrival tudi vprašanje avtonomije slovenskega ljudstva. Preznačilni odstavek teh izvajanj moramo res ponatisniti: »Spregovoriti mi je tudi o razmerju med pokr. vladami in centralno državno vlado. V Sloveniji so merodaj-ai klerikalci. Ti so krenili pot, ki je slovenskemu narodu lahko skrajno pogubna in proti kateri se bomo borili, dokler bomo v politiki delovali. Hoče se uveljaviti Dno, kar smo hoteli izbrisati, hoče se pov-darjati pokrajinstvo. Prišli smo zadnji čas tako daleč, da je vlada v Ljubljani stopila v očit boj proti centralni vladi. Pred tednom dni so v Ljubljani sklenili protest proti 5 ministrom v Belgradu zaradi njihovih ukrepov na slovenskem ozemlju, češ, da se vmešavajo v stvari pokrajinske uprave. Da nas to more vesti do slabih posledic in Slovence spraviti v slabo luč, je razumljivo.« Kakor smo prijatelji široke upravne avtonomije posameznih gospodarsko zaokroženih pokrajin, se v vprašanju ustave strinjamo z demokrati... »Nam ni treba posebne Slovenije, ampak manjša okrožja gospodarskega značaja.« Take besede se res redkokdaj slišijo. »Smo prijatelji široke upravne avtonomije« slovenskega ljudstva, Zato preč s Slovenijo! Slovenijo razdelimo y »manjša okrožja« in kopico teh okrožij odstopimo Hrvatski! Slovenska kultura, slovensko gospodarstvo, slovenska pro-sveta se bo izvrstno razvijala — brez Slo-, trenije. Slovencem je največja ovira — Slovenija. To oviro hočejo demokrati odpraviti. Ker ne vemo, če je »Slov. Narod« tudi mnenja, da »nam ni treba posebne Slovenije« in ker ne vemo, če list to načelo svojega voditelja ravnotako proklinja, kakor je proklel njegovo načelo svobodnega izvoza, ga moramo vprašati, kaj on D tej krasni ideji predsednika svoje stranke misli. Ker je danes nam in demokratom mtpjm nejasno, kakšna je resnična in pra-ra politika demokratske stranke, bi bila mala razbistritev zelo prikladna. U|_; Nova vlada. Pod tem naslovom pjfie minister dr. Momčilo Ninčič v belgraj-ski »Tribuni« od 18. t. m. nastopno: V koliko je bila kriza potrebna, se vidi iz tega, da dobimo skoro popolno isto vlado kakor smo jo imeli prej. Nenačelno in strankarsko motrenje stvari od strani demokratov se vidi tudi iz naslednjih okolnosti: V vprašanju izvoza so demokrati z Draš-kiovičem na. čelu uporabili vse, da dosežejo to, kar nazivajo svobodno trgovino. Te gospode z Draškovičem na čelu, ni nit i malo vznemirjalo, da so oni v svoji lastni vladi rešili vprašanje izvoza na način, radi katerega so sedaj napadali radikalce in napravili to vprašanje odvisno od njihovega vstopa v vlado. Ugotavljamo za sedaj samo to. Toda jutri ali kadar bodo nastale težkoče v prehrani in preskrbi zemlje, bo morala gospoda nositi tudi odgovornost. Ako se šc pvkaže, kar nekateri trdijo, da misli gospoda s svobodno trgovino napraviti velik volilni fond, potem bo to nekaj neverjetnega v politični zgodovini te dežele in lopovščina, ki ji ni primere. Kako malo je skrbela gospoda za načelno presojanje stvari, kaZe tudi spor v vpra šanM-kaJta. Z željo, da aiUirajo za svoio stranko, je demokratska gospoda nastopala proti izplačilu haka. V koliko je bilo nemogoče odkloniti izplačilo haka, se more videti iz tega, da je sam vladar v trenutku ujedinjenja dal svečano besedo, da jo dana pravična odškodnina za odvzeto zemljo. Med radikalci in demokrati je raz-ika v tem, ker mislijo radikalci, da morajo vzdržati slovesno dano besedo, medtem ko pravijo demokrati, da tega nočejo, dasi dobro vedo, da nikakor ne more biti drugače. Nenačelno stališče demokratov se posebno vidi tudi z ozirom na člen 15. vol. zak,, radi katerega je bila tudi vržena prva vlada dr. Vesniča. Po novem sporazumu se odvzema pasivna volilna pravica razen aktivnim ministrom, ministrom na razpoloženju in profesorjem pravnih fakultet vsem uradnikom. Kakor se vidi, je bilo demokratski gospodi tudi tu malo do učiteljev, akoravno so radi njih povzročili mzo, da bi kolikor toliko mogli nekoliko poagitirati za svoje sebične strankarske namene. Po enomesečni krizi imamo isto vlado, zato je treba pvsebej poudariti, na coga pada krivda, da je sploh bila vržena prva vlada dr. Vesniča.« Dnevne novice. — 30 letnico mature so dne 17. t. m. v sv. Lenartu v Slov. Goricah proslavili vsi še živeči abiturijenti novomeške gimnazije z leta 1890 in sicer minister na razpoloženju dr. Fran Jankovič, rudarski glavar dvorni svetnik Vinko Stergar, sanitetni referent za Slovenijo in Istro dr. De-meter Bleiweis-Trsteniški, okrožni zdravnik v Domžalah dr. Matija Hočevar, dekan v Sv, Lenartu Jažef Janžekovič, župnik na Kopanju Fran žužek, župnik v Bo-ainjski Bistrici Andrej Krajec in vojni nad-kurat v Mariboru Ernest Terstenjak. Jubilanti so najprvo prisostvovali maši za umrle kolege ,ki jih je tekom 30 let preminula ravno polovica, na kar jih je naj-ljubezniveje sprejel in pogostil sošolec dekan Janžekovič v Sv. Lenartu. Še živečim profesorjem in siqer ravnatelju vladnemu svetniku A. Senekoviču v Ljubljani, ravnatelju F. Brežniku v Novem mestu, ravnatelju Ig- Fajdigi v Kranju in prof. dr. J, Marinku na Preski so sc odposlali pozdravi, — Poročil se je gosp. Slavko Ruidež, orožn. stražmojster, s posestnikovo hčerko gdč. Mici Križnar v Stražišču. — Zahvala. Ob povratku v Ameriko si štejem v dolžnost, da se še enkrat naj-iskreneje zahvalim v imenu vračajočih se ameriških Slovencev, ki so se z menoj udeležili orlovskega tabora v Mariboru. Iskrena zahvala predsedniku gosp. Jožefu Pircu in vsemu njegovemu odboru, možem in fantom, kateri so bili nam tako uljudno naklonjeni ves ta čas; iskrena zahvala vsem orlovskim in orliškim organizacijam in njihovim vaditeljem (-icam) za toliko požrtvovalnost povodom nam prirejenih zabav, večerov in razvedril; zahvala častiti duhovščini za vsesplošno prijazno občevanje, kjerkoli smo se videli, tako pa tudi vsem lajikom, dijaštvu, kakor tudi pri-prostemu ljudstvu, ki sc je tako lepo in hvaležno obnašalo proti nam za časa našega bivanja, tako v Ljubljani, kakor tudi po deželi, kajti našli smo vsepovsodi uljud-nost in spoštovanje. — Sedaj se vračamo z najlepšimi utisi nazaj v novo domovino, naš duh pa bo šc ostal z vami; ideje, katere smo dobili na orlovskem taboru v Mariboru in po deželi, bomo pa gojili in o njih poročali tudi v Ameriki. Naj živi in vstraja orlovska zavest, katera je edino prava in popolna za srečnejše bodoče življenje milega jugoslovanskega naroda in svobodne države! — V imenu zastopnikov ameriških katol. Slovencev: A n t o n G r -d i n a. — Ljubljana, 19. avgusta 1920. — Ureditev učiteljskih pokojnin. Iz Belgrada poročajo: Izdeluje se načrt zakona. o ureditvi plač vpokojenih učiteljev, vdov in otrok umrlih in padlih učiteljev. Za podlago bo služil novi učiteljski zakon« _ h Nemške vasi pri Ribnici. Na. dan sv. Roka dne 16. t. m, po pol 3. uri zjutraj je udarila strela v skedenj Uršule Petek. Skedenj je pogorel do tal. Ogenj sc jc razširil tudi na vso hišo in od te jc ostal le zid. Da se ogenj ni razširil po bližnjih poslopjih v vasi, se imamo zahvaliti Bogu, da nam je poslal hud naliv dežja, ki jc visokoleteče in od vetra zanašajoče, iskre takoj pogasil. Isti dan zjutraj malo pozneje jc udarila strela tudi v Križmanov skedenj pri kapelici ob cesti v Hrvačo v Ribnici- Škedenj jc pogorel do tal. — Zidarski mojstri celc Slovenije se opozarjajo, da naznanijo vse pri njih zaposlene pomočnike, delavce in vajence svojim glavnim zaupnikom oziroma podpisani zadrugi. Če tega ne izpolnijo tekom 14 dni, so na škodi le ravnokar imenovani, ker izgube svojo učno dobo. Kajti zadruga mora na ukaz obrtne oblasti voditi natančen zapisnik vseh pomočnikov, delavcev in vajencev- (k) — Južna železnica. Osebe, ki žele stopili kol delavci v železniško službo, naj ne vladajo tozadevnih nrošeni pri obratnem ravnaJtftlistvu y. Uubjko.U Lejs^&č. naxa\^ nost pri načelnikih onih službenih mest, kjer bi radi nastopili službo. Pripominjamo pa, da je stalež delavcev poln in se za sedaj novih delavcev ne sprejema. — Slovenski dijaški zadrugi v Pragi in Brnu naznanjata vsem članom agronomom in veterinarjem naj pošljejo prošnje za podporo naslovljene na »Po verjeništvo za kmetijstvo« najkasneje do 5. septembra, za Prago na naslov: Srečko Pctrovčič, Rimska cesta 23, za Brno: Ivan Hrovatin, Resljeva cesta 25. Prošnje morajo biti opremljene s krstnim, domovinskim in ubožnim listom, vsemi izpričevali, maturitetnim izpričevalom (za začetnike) in priložiti je treba 4 K za poštnino. — Slovenska kmetijska družba to leto ne bo delila več podpor. — Zadrugi sta pooblaščeni, da javita: Vsi dijaki omenjenih strok iz drugih visokošolskih mest naj vlagajo enako opremljene prošnje najkasneje do 10. septembra polom svojih društev ali direktno na »Poverjeništvo za kmetijstvo«. Zadrugi ponovno poživljata ostale člane, da pošljejo pravilno opremljene prošnje na omenjene naslove najkasneje do sledečih terminov: medicinci do 28. avgusta, tehniki, filozofi, konservatorisli in trgovski akademiki do 1. septembra. Kasneje vložene prošnje ne pridejo v poštev. — Gasilno društvo v Horjulu jc priredilo prošlo nedeljo vrtno veselico s plesom in pijančevanjem. Proti jutru se je razvil na veselici krvav pretep, katerega ni bilo na sporedu. Ali imamo pri nas zato postavo proti pijančevanju, da sedlarji prodajajo žganje na drobno in prirejajo plese s pretepi? — Oblastvo, kje si?! — Tretji vlom v vilo ge Ivane Jeglič se je izvršil te dni na Trški gori pri Krškem. Vlomilec, katerega je orožništvo izsledilo, je po drugem vlomu zatrdil sodišču v Sevnici, da je doma iz dobre hiše, kar je sodniku zadostovalo, da ga je izpustil iz zapora. Takoj naslednji dan pa je vnovič vlomil in odnesel nekaj čevljev, perila in obleke. Škoda je znatna, vlomilca pa menda sedaj ne morejo več izslediti. ICoroike novice. k Prevalje. V nedeljo 29. avgusta t. I, praznuje tukajšnje katoliško delavsko društvo 25 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se vrši na Polani velik delavski tabor, združen s slovesno službo božjo in pridigo na prostem. Po taboru, na katerem nastopi več govornikov, se vrši velika ljudska vc-selica. Na progi Maribor—Prevalje bo polovična vožnja. Prijatelji slovenskega krščanskega delavstva ste vabljeni, da sc udeležite tabora v velikem številu, da daste nam novega poguma za naš težak boj proti breznarodnim in brezverskim nasprotnikom, V nedeljo 29. avgusta vsi v Prevalje! k Uverfenjc selske službe. Z dnem 16. avgusta t. 1. sc uvede pri kr. poštnem uradu Libeliče dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Gorce, Gradišče, Ilmica, Potoče in Li-belička gora. Dostavljanje se bo vršilo v prvih štirih krajih ob torkih in petkih, v zadnjem pa ob sredah in sobotah. k Celovški tatovi v Humišah- Iz Celovca so prišli v Humiše pri Grabštajnu štirje Celovčani, ki so prodajali vojaška jermena in sukanec. Pripovedovali so, da so bivši volskverovci in so se tudi kot taki izkazali, ker so vdrli v hišo posestnika Alberta Kuteja, kateremu so ukradli 3700 kron v zlatu in 3000 kron v srebru ter veliko obleke, tako da jc Kutcj oškodovan za 43.280 kron. Šftalerske novice. š Umrl je v Mariboru g. Josip Ravter, sodni sluga v pokoju, ki je dosegel precej visoko starost. Bil je mož poštenjak, ki zapušča vrsto odraslih sinov in hčera ter ženo, katerim izrekamo srčno sožalje. Služboval je v Tolminu, zadnje čase pred vojno je bival v Gorici, od italijanske vojne dalje se je preselil v Maribor, kjer ga je dohitela smrt. š Preselitev poštnega urada. Dne 10. avgusta t- 1. se je preselil kr. poštni urad Bistrica p. Mariboru v Limbuš. Z istim dnem se izpremeni naziv tega urada v »Limbuš«, — Poštno zvezo med uradom in postajo vzdržuje 4 krat na dan poštni sel. Pri p. uradu Limbnš sc vrši dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledečih vaseh: I, okraj: Laznica, Bistrica, Bogena, Loka, Lobnica; II. okraj: Pokre, Hrastje. Vrhov dol, — Dostavljanje se vrši vsak dan razun nedelje. ljubljanske novice. lj Zelenjadni trg v Ljubljani. Prejeli smo: Gospod urednik! Nekaterikrat je že Vaš list ostro obsodil cenc zelenjadi na trgu — morda v posameznih slučajih opravičeno, v splošnem gotovo po krivici. Potegnil se je tudi pošteno parkrat za nas zelenjadarice, ki smo česlo naravnost kruto psovane od kakega stražnika, ki nima nobenih , maair,. in aas„ yrgia z grdo. suro- vostjo. Zato sprejmite v svoj list še te vrstice. Nobenega sloja ni ne med strokovnimi delavci, ne med obrtniki, ki bi bil tako brezpraven, kot je ljubljanski zele-njadar. Napadajo ga listi, na trg prihrumi stražnik, določa cene, tira ljudi na verižni urad, ki jih obsoja brejs zagovora na globe in zapore. Za ta, v potu obraza, z žuljavo roko, v 16 urnem dnevneri delu zaslužen kruh se dvigajo nevihte in oblastvene revolucije, ne da bi te oblasti lc kdaj stopile v stik s produccnti in sc z njimi dogovorile, koliko stane dela in denar-i ja vzgoja sočivja. Pomislite le to, če zasluži danes vsak boljši delavec skoro 100 kron dnevno (in prav je, da jih, saj še s temi nc more živeti) to pa redno za 8 urni delavnik, potem zasluži vrtnar, zelenja-darica, ki dela od 4. zjutraj do 10. zvečer, često pa do polnoči vendarle več nego 100 kron dnevno. Pa vprašajte, kdo znosi s trga 3 in več tisoč mesečno! Nihče! Prevdarite, po čim je gnoj; semena, na-tiški koli, orodje! In obutev, obleka! Kaj ne veste, da delamo v dežju, v rosi na mokrih lehah? Ali mislite, da jc to posebno varstveno sredstvo za trpežnost obleke? Vsi napadi tjavendan in vsako določanje cen brez sporazuma s producenti je socijalna krivica. Ali veste, da je danes pšenica v Banatu po 7 kron. Kje so ,>a tu kake oblasti in robati stražniki, da bi pre-vejali skednje judovskih milijonarjev in pokazali državno moč? Nad ubogo branjev-ko in vrtnarico se lahko znaša vsak, Ko nima nobenega varstva nikjer in tudi ne žepa z milijoni nabasanega. Zato pa mora biti konec surovosti, kakor se je dogajala od strani nekaterih stražnikov in naj teh' ljudi grobo naturo porabi oblast za to, da bo lovila lumpe in roparje — ne pa suvala 1 jerbase in zelenjad na trgu. Druga reč pa je, če imamo zelenjadarji količkaj zavesti in ponosa v sebi: Strokovna organizacija je nujna potreba! Ta se naj izvede in oblasti bodo določale cenc tedaj, ko so zaslišale odbor take organizacije od tedna do tedna. Mi nočemo odirati, hočemo pa živeti in si ohraniti pravico, da je naše težko delo tudi pošteno plačano! Nič več in nič drugega! Kdor bi pa potem preko tega pravičnega dogovora med nami in tržno oblastjo navijal cene, tisti pa naj plačuje in sedi. Zato je klic v zadnji uri za nas »brezpravno gmajno«: Organiziraj-mo se! — Krakovčan. lj Ljudska stavbena in stanovanjska zadruga, r. z. z o. z, v Ljubljani, sklicuje izredni občni zbor na dan 25. avgusta 1920 popoldne oj> 6. uri v prostore tajništva SLS, Jugoslovanska tiksarna, II, nadstropje, s sledečim dnevnim redom: 1, Volitev načelstva in nadzorstva. 2, Določitev pristopnine. 3. Prememba pravil, odnosno razpust zadruge. 4. Slučajnosti. — Vse člane prosimo, da se občnega zbora točno udeleže. — Načelstvo. lj Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani sklicuje za v nedeljo dne 22. avgusta 1920 ob 8. uri zjutraj v prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani, prvo nadstropje, izvanredni občni zbor z dnevnim redom: 1, Priklopitev društva »Inns-brucker Sterbeverein« k našemu društvu, 2. preuredba pravil, 3. volitev novega odbora, 4. določitev podpore in članarine, in 5*. raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. (k) lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14.' avgusta 1920. Število novorojencev 25, umrlih 34. Od umrlih je domačinov 25, tujcev 9. Umrli so za grižo 14 (vmes 3 tujci), za jetiko 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 18. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 1, za grižo 61 (vmes 22 vojakov). lj Dragi čevlji. Za par ženskih čevljev jn zahteval L. P. na Sv. Petra cesti v Ljubljani 1400 kron; odnehati ni hotel ničesar, vsled česar jc bil rbsojen v 500 K globe in na 5 dni zapora; naročeni čevlji so zapadli. lj Zagoneten slučaj. Te dni jc umrla v ljubljanski bolnišnici neka D. M., pri kateri so našli v njenem stanovanju v škatlji mrtev splav. V zadevo sta zapleteni in sta v preiskavi še dve osebi. lj Premeten goljuf se je približal v menjalnici v Kolodvorski ulici dvema Američanoma, ki sta nameravala zamenjati bankovce in ju je izvabil seboj pod pretvezo, da jima bo dal za vsak dolar tri krone več, kolikor da mcnjalnica. Američana sta šla res z njim in peljal ju je v neko zasebno stanovanje, kjer sta mu dalč 180 dolarjev, zviti ptiček jc pa zginil j njimi. Američana sta oškodovana za 24 tisoč 260 kron. POKRAJINSKE VLADE. Belgrad, 19. avgusta. Vprašanje pre-osnove pokrajinskih vlad pride tc dni v pretres. Demokrati zahtevajo v Slovenij za poverjeništvo za pravosodje dr. Gregorja Žerjava, za socialno politiko dr. Rav-niharja, za notranje stvari pa predlagajo kot nevtralno osebo vs.eučiliškega profe- sorja dr. Pitamica. V Hrvatski in Slavoniji zahtevajo za notranje stvari Milana Rojca, za kmetijstvo Juraja Dcmetroviča, za zdravje pa dr. Locherta. Ban naj bi ostal dr. Laginja. Narodni klub se kandidaturi Jurija Demelroviča za kmetijsko poverjeništvo protivi. Glede pokrajinske vlade v Bosni in Hercegovini še ni nobenega sklepa, ker se minister na razpoloženju Miša Trifunovič brani sprejeti predsedniško mesto v sarajevski vladi. Demokrati kandidirajo v bosenski vladi za notranje stvari sremskega velikega župana Miševiča, Narodni klub pa kandidira za trgovino dr-Badovanca, za kmetijstvo pa Jankoviča. VOLITVE V KONSTITUANTO. Beigrad, 19. avgusta. »Pravda« prinaša razgovor s članom ministrstva, v katerem pravi, da bo vlada na podlagi protokola sporazuma skušala čim prej izvesti volitve v konstituanto, ki se bodo bržkone vršile v drugi polovici novembra. MINISTER ZA KONSTITUANTO. Beigrad, 19. avgusta. Dr. Mušički se fe odrekel mandatu ministra za konstituanto. Podpisan je ukaz, s katerim je imenovan za ministra za konstituanto dr, Lazar Markovič, glavni urednik »Samouprave« in vseučiliški profesor. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Beigrad, 19. avgusta. Parlament je sklican za 25. t. m, ob 4. uri popoldne. LDU Beigrad, 19. avg. Parlamentarna sajednica kandidira za predsednika parlamenta Nastaza Petroviča in Bukčeviča. Demokrati se strinjajo s tem, da naj bo predsednik parlamenta član parlamentarne zajednice, nočejo pa Petroviča in Bukčeviča, ampak predlagajo dr. Medakoviča. DR. KOROŠEC OBOLEL. Beigrad, 19. avgusta. Minister za promet dr. Korošec je obolel pred dvema dnevoma na influenci, vsled česar ne zapušča stanovanja. KOROŠKI PLEBISCIT. LDU Ljubljana, 19. avg. Iz Celovca poročajo: Plebiscitnih okrajev ali distrik-tov je medzavezniška komisija na Koroškem napravila šest. Vsi razen okraja A sc raztezajo po eni sami coni. Okraj A ima šest občin v coni A, sedem pa v coni B in ima zaradi tega tudi dva sedeža, Ro-žek, oziroma Vrbo. Vsaka velesila ima svojega zastopnika v vseh okrajnih svetih. V velikovškem okraju in v celovški okolici sta predsednika svetov dva Angleža. V mestu Celovcu in v boroveljskem okraju izvršujeta predsedniške funkcije dva Francoza, v okraju A in v pliberškem okraju predsedujeta Italijana. Vsakemu okrajnemu svetu v coni A je prideljen kot posredovaiec po 1 Jugoslovan, v coni B pa po 1 Nemec. LDU Ljubljana, 19. avg. Iz Celovca nam poročajo: Komisija je sklenila, da mora imeti vsaka oseba, ki ima svoje stalno bivališče na plebiscitnem ozemlju in ki je stara nad deset let, osebno izkaznico (identitetno karto). Te izkaznice bodo izdajale vse občine za svoje prebivalstvo, a okrajna glavarstva in medzavezniški okrajni sveti jih bodo potrdili s svojim pečatom. Ako se kdo odstrani iz svojega bivališča za več kot tri dni, mora to naznaniti okrajnemu svetu, v čigar področje pride. Osebam, ki sc bodo smatrale za nevšeč-ne, sc bodo identitetne karte odvzele. Osebe, ki hočejo priti iz Jugoslavije v cono B, n. pr. v Celovec, morajo imeti pravilen potni list ter si preskrbeti tudi vizum avstrijskega delegata. Osebe, ki hočejo potovati iz Avstrije v cono A, si pa morajo preskrbeti vizum našega zastopnika v plebiscitni komisiji. OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU. Beigrad, 19. avgusta. Radikalci imajo vsak dan v Belgradu shode radi občinskih volitev, ki bodo v nedeljo. »RADIŠA.« Zagreb, 19, avgusta. Danes je bila otvorjena razstava hrvatske »Radiše« ob 11. dopoldne v umetniškem paviljonu. Razstavo je otvoril ban dr. Laginja ob prisotnosti številnih odličnih gostov ter zastopnikov vseh društev. Razstava se nahaja v umetniškem paviljonu vseučilišča ter v šoli v Samostanski ulici- IZVOZ NAŠEGA BLAGA. Beigrad, 19. avgusta. Minister za finance je dovolil izvoz blaga iz naše države v Avstrijo za nemške marke in češkoslovaške krone. BIVŠI KRALJ ČRNOGORSKI T/ODI NAPAD ALBANCEV. Beigrad, 19. avgusta. Po došlih vesteh, ki sc sedaj potrjujejo, se nahaja bivši črnogorski kralj Nikola s svojim sinom Danilom v Skadru. Njegov prihod je v zvezi z napadom arnavtskih tolp na Debar in druge naše kraje. Beigrad, 19. avgusta. Po poslednjih vesteh so napadli Arnavti v ozkih kolonah naše postojanke. Napad je bil krvavo odbit. V obrambi naše meje sodelujejo čete iz vseh delov naše države. Beigrad, 19. avgusta. »Balkan« prinaša članek, v katerem zahteva, naj naša vojska okupira Albanijo v interesu miru. BELA KUN ZBIRA ARMADO. Bukarešta, 19. avgusta. Po vesteh, došlih iz Rusije, zbira Bela Kun, bivši sovjetski komisar na Mažarskem, v Rusiji veliko armado, da ž njo preko Galicije vdere na Mažarsko. V svojo vojsko sprejema predvsem mažarske ujetnike, ki jih je še veliko na Ruskem in ki se še niso mogli vrniti v domovino. Rumuni pazljivo zasledujejo to gibanje na Ruskem, ki bo brez dvoma vplivalo na potek razgovorov ob priliki bivanja dr. Beneša v Bukarešti. BORZA. LDU Zagreb, 19. avgusta. Borza: Devize, vse vezane: Berlin 200—203, Italija 476—478, London 320—0, Newyork 91.50 do 93, Pariz 695—700, Praga 160—162, Švica 1520^-0, Dunaj 40.40—40.45. Valute; ameriški dolarji 92—-92.50, avstrijske krone 38—40, carski rublji 135—136, francoski Jranki 660—670, napoleondori 353 clo 360, nemške marke 193—200, rumunski leji 200—202, turške lire 0—410, angleški funti 0—360, češkoslovaške krone 157 do 158. pr Otroška tragedija, sinočnja predstava tržaških igralcev v dramskem gledališču, se je izredno dobro obnesla. Ker jc bilo gledišče do zadnjega kotička razprodano, so bili koroški Slovenci in tržaški igralci z materijelnim uspehom lahko zadovoljni. Razprodano gledišče je igralcem najboljša spodbodritev; to so pokazali uprizorjevalci s tem, da so zastavili vse svoje moči in igrali prvovrstno, tako da mora biti naše občinstvo prepričano, da so Slovenci imeli v Trstu gledišče, ki je stalo domačemu ljubljanskemu vredno ob strani. Vsak igralec je zastavil vse svoje moči, ni čuda da je občinstvo to tudi hvaležno priznavalo z obilnim aplavzom. Skr-binškovi poslovenitvi bi želeli, da se v nji zrcali manj /Lirolščina, nego kaka slovenska gorjanščina, kajti globoka verska in nravstvena čuvstva gorjanskih narav so podlaga te pretresujoče Schonherrove drame. Slovenska oblika drame bi po naših mislih s tem pridobila. Predstava je sklenila šele pozno o polnoči z enodejan-sko Braccovo igro »Don Pieiro Caruso«, ki kaže podoben problem — slabo nrav staršev nasproti dobri otrok. Tudi tukaj so igralci nastopali izvrstno in jc zlasti glavna moška uloga bila naravnost klasično igrana. pr »čas« 1920, XIV. letnik, zvezek 4„ 5. Vsebina: I. Razprave in članki: Prof. bogosl. dr. Fr. Kovačič — Maribor, bivši član delegacijo kraljevine SHS pri mirovni konferenci v Parizu: Narodnostno načelo in mirovna konferenca, 1. Ideologija v narodnostnem načelu, 2. Nemška in francoska narodna teorija, 3. Latinska zveza. Avstrijsko vprašanje, 4. Narodnostno načelo pri nas. Univ. prof. dr. Jos. Srebrnič — Ljubljana: Cerkev in pojavi narodnih cerkva. 1. Legitimna cerkev, 2. Pojavi narodnih cerkva. Ravnatelj Gospodarske banke v Ljubljani dr. Ivan Slokar: Naša dosedanja devizna politika. Dr. Andrej Gosar, poverjenik za socialno skrbstvo pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani: Socializem in solidarizem. Prof. bogosl. P. dr. Grabič, franjevac — Makarska u Dalmaciji: Crkva i reformni pokret u Hrvat -skoj. Dr. Angela Piskemikova, asistentka dež. muzeja v Ljubljani:: O postanku življenja na zemlji. Prof. dr. Di-agu.tin Knie-vvald — Zagreb: Komunizam u Jugoslaviji. Dr. J. Mal, adjunkt dež. muzeja v Ljubljani: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. — II. Kulturni obzornik: Dr. Fr. Gr.: Bogoslovna akademija, A. U.: »Zora« in socialno vprašanje. Dr. J. S.: Zanimiv kulturen dvoboj. Verska filozofi- ja in apologetika: Prof. Bernardo Brixy: Princip entropije i opstanak Božji (dr. Gr. Pečjak) — Zbornik svečenikov sv. Pavla (J. S.) Državno pravo in narodno gospodarstvo: Lconid Pitamic: Pravo in revolucija (univ. prof. dr. Aleš Ušeničnik). — Dr. Štefan Sagadin: Naš sadašnji ustavni položaj (univ, prof. dr. Leonid Pitamic). Dr. Andrej Gosar: Narodno-gosporiarskt eseji (A. U.). Zgodovina in naravoslovje: Dragiša V. Vašič: Karakter i mentalilet jednog pokolenja (prof. I. Dolenec), — Anton Mclik: Zgodovina srednjega veka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol (prof. Jo?et Kržišnik). Zdravstvo: dr. Jernej Demšar: Spolne bolezni (Dr. A. B.). Jezikoslovje: Fr. Bradač - Jos, Osana: Grška slvonica (dr. Jos. Debevec). — Fr. Bradač: Grška vadnica (dr. Fr. Jere), Leposlovje: S. Gregorčič- Poezije; životopis napisal Iv. Dornik (A. M.). — Cvetko Go-lar: Bob za mladi zob (dr. I, Pregelj), Glasba: St. Premrl; 1. Godovnicr nebeški materi; 2. Cerkvena pesmarica za mladino IV. Hvbašek). Z univerze v Ljubljani. Doneski iz kulturnega dela; Papež Benedikt XV. za svetovni mir. — Svetovni shod krščanskih veroi r.pcrvedan j. — Sedemdesetletnica ljubljanskega knezoškofa dr. Ant. B. Jeglič?. — Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreku. — Društvo prijateljev humanistične gimnazije. »Čas« je zc-mišljen kot znanstvena revija, ki naj bi izhajala kot dvomesečnih na treh tiskanih polah. Neurejene časovne razmere rednega izdajanja za letos niso dovoljevale. Od tekočega letnika 1920 so izšle številke 1. —3. skupaj (8 in pol pol aH 136 strani); v pričujočem zvezku podajamo v še večjem obsegu na.daljni dve štr-vilki 4. in 5., in sicer na 9 polah ali 144 straneh (137—280). Zadnja — šesta številka izide na treh polah koncem oktobra 1920. Za prihodnje leto upamo doseči redno izhajanje revije. Naročnina je K 25.— za 1. 1920; ustanovni-kt (K 200.—) doplačajo k naročnini še K 20.— za isto 'eto; dijaki dobe list, ako se jih najmanj 15 pod skupnim naslovom naroči, po K 15.— za isto leto 1920. Številke 1.—3. skupaj sc prodajajo pri upravi po 15 K; pričujoči zvezek sc pa prodaja po 20 K. Naročnina sc pošilja bodisi potom položnic bodisi potom poštnih nakaznic na Upravo »Časa«, Ljubljana, Prodajalna Kat. tisk. društva (prej Ničman), Kopitarjeva ulica 4. Urednik: dr. Jcs. Srebrnič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. List izdaja in zalaga »Leonova družba« v Ljubljani. S©dSšce m p©§icija. s Ker je kupil 80 platnenih - reč z namenom, da bi verižil z njimi, je bil Se-m.ardžič iz Bosne kaznovan na 600 krčm globe in cn teden zapora; vreče so zapadle. s Nesramno navijanje cen. Tvrdka F. K. na Starem trgu v Ljubljani je kupila. 1 ducat naramnic za 750 kron, prodajala je pa komad za 110 kron, in je torej zaslužila pri enem komadu naramnic 35 K nad 20 % dovoljenim dobičkom. Konservoierisfiio lkan7eirzU^&0o jn klavirjem. Ce treba, dostavi klavir tudi sama. Pismene ponudbe na upravništvo lista pod »Sonservatorlstkai štev. 3397. I Proda i/innnpnri 3 orale velik in h°sta I se VlHUy!UU I1/4 orala. Poizve se I pri Anton Verbič, trgovec, Sevnica. slovenska Slei«* 111 S«" niclfrl zmožna tudi knjigovodstva, ma-(lljnU, tematike in drugih pisarniških del išče službe. Naslov pove uprava tega lista pod štev. 3339. Dražba pohištva. I^IT^V™ dopoldne se vrši na Strmem potu štev. 8 v skladišču gospoda Magistra javna dražba pohištva. (ličil z vrtom, enonadstropno na Ko-[lijQ roški cesti v Mariboru se takoj proda; v njej je nastanjenih 11 družin, v pritličju že dolgo obstoječa mala trgovina, katera se da radi prostora znatno razširiti; jako sposobna bi bila za gostilno. Hiša stoji ob jako prometni cesti ter ima lepo trgovsko prihodnost Pojasnila daje lastnik Ivan Debelak, kmet, Poljčan<>. 3390 takoj lepa pritlična Hiša spodarskim poslopjem, in vrtom, v prijaznem in prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, v bližini Ljubljane. Cena K 250.000. Naslov pove uprava pod štev. 3399. Trnovski uconBG star, z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme pri Alojzij Remlc, trgovina z mešanim blagom, Labod, Koroško, Slovenija. 3333 Oglasi v »Slovencu4 imajo velik vspeh. Zahvala. Vsem, ki so mojega dragega soproga spremili na zndnji poti, izrekam najsrčnejšo zahvalo. Majda Bizjak.Piskarjeva. Cllrflrinia pridna in zanesljiva, ki zna tjllHiRllljU tudi nekoliko kuhati, se sprejme takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na Alojzij Remlc, trgovina z mešanim blagom, Labod, Koroško, Slovenija. 3334 (l/!>nnliol naprodaj okrog 4C0 ko-lliUlIUljuJ madov, vsebina ca 30 litrov. Istotam se proda tudi pralni prašek znamke „VVaschermadel" in „Carrara". Poizve se pri dr. M, Natlačeno, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 8./I. 3372 Onpnvn nlio za Diesel-motorje, tovot-vJUlUVU u;j0 mast, kolomaz, cillnder-in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet«, Ljubljana. 3248 Prs°edavoia lurtsino,S;^sSsS rard" s stoječo osjo za 2-5—3 m padca. S turbino se odda tudi pritisni regulator. Pojasnila se dobijo in ogleda se lahko pri Ivanu Furlan, Verd 12 pri Vrhniki. 3343 Mei)!9Y8na soUa l nudbe na upravn. lista pod šifro Jesen 1920/3407. Tovarna slamnikov in klobukov ^ailka losnoa, mengeS sporoča, da ima v svoji zalogi v nadrobni prodaji Ilirska ul. 29 fine klobuke za gospode po joko nizki ceni. Tam se sprejemajo tudi vsakovrstni klobuki za dame in gospode v čistilo, barvanje in predelavo. Elektr. železnica do sv. Petra cerkve Suhe gofie, kumnotervse druge deželne pridelke ku-»-jr.r^l puje trgovina s semeni: JŠSZBl Sever & Komp, Ljubljana, VVoUovn ulica številka 12. Ana Dellar, Primož SolEar in Štefanija Dollar javljajo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem globoko potrto vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna plemenita teta, gospodična Ana Skedl v sredo, 18. avgusta 1920, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v petek 20. avgusta 1920 ob 8. uri zjutraj položili v rodbinsko grobnico v bt Rupertu na Dolenjskem. Svete zadušne maše se bodo brale v St. Rupertu in Ljubljani-Ljubi jana-St Rupert, dn6 20. avg. 1920. Plannimnin dobl bišnlk, oženjen par tjiUllUVUUjtf ali vdova z odraslim sinom. — Naslov pove upravništvo pod št. 3400.