Janez POLAJNAR Vlatka Filipčić Maligec Janez cvirn Filip čuček Meta černigoj Janja Slabe Jure gašparič CENA: 8,00 € Z G O D O V IN A Z A V S E , le to X IV , št . 2 , 2 0 0 7 VSE ZA ZGODOVINO št. 2 le to X IV , 2 0 0 7 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Janez Polajnar Sramežljivost kot branik pred »nečistim« v družbi 19. stoletja 5 »Dolgo časa naj bi menda prenašali viktorijanski način življenja in še danes ga prenašamo. Kot da je v grbu naše seksualnosti sramežljiva kraljica, zadržana, nema, licemerska.« Schamhaftigkeit alS Bollwerk gegen daS „Unreine“ in der geSellSchaft deS 19. JahrhUndertS Vlatka Filipčić Maligec Premilim domorodkinjam 24 den teUerSten Patriotinnen Janez Cvirn Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune 38 Dragotin Dežman in slovenstvo wer dich trifft, Soll dich SchUBSen, wenn er kann, in die Zähne SPUcken Dragotin Dežman und das Slovenentum Filip Čuček Vpisal se je med Nemce, dasiravno komaj za silo nemško tolče 57 Občevalni jezik kot element manipulacije v popisih prebivalstva 1880–1910 na Spodnjem Štajerskem er trUg Sich alS deUtScher ein, oBwohl er deUtSch nUr ZUr not radeBrecht Die Umgangssprache als Element der Manipulation bei Volkszählungen in den Jahren 1880 bis 1910 in der Untersteiermark Meta Černigoj Boj za dvojezične napise v Istri v letu 1894 69 der kamPf Um ZweiSPrachige aUfSchriften in iStrien im Jahr 1894 Janja Slabe »Proč s šmarnico« 89 weg mit dem hyBridenwein ZGODOVINA ZA VSE, leto XIV, 2007, št. 2 ISSN 1318-2498 Jure Gašparič Habsburg ali Hitler 106 Soočenje Kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške republike z možnostjo restavracije Habsburžanov na Dunaju haBSBUrg oder hitler Die Haltung des Königreiches Jugoslawien und der Tschechoslowakischen Republik zu einer möglichen Restauration der Habsburger in Wien teorija Nataša Kogovšek Razmislek k metodologiji v ustni zgodovini 118 ÜBerlegUngen ZUr methode der oral hiStory Simona Klemenčič Ve rov ne curri 125 (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?) Zapisi Bojan Himmelreich Nekaj drobcev iz življenja Romov na Slovenskem 132 S knjižne police Marija Počivavšek Hommage človečnosti 145 Mojca Šorn Najslabša Jugoslavija je za Slovenijo najboljša rešitev 146 VSE ZA ZGODOVINO 5 Janez Polajnar Sramežljivost kot branik pred »nečistim« v družbi 19. stoletja »Dolgo časa naj bi menda prenašali viktorijanski način življenja in še danes ga prenašamo. Kot da je v grbu naše seksualnosti sramežljiva kraljica, zadržana, nema, licemerska.«1 Polajnar Janez, mag., gubčeve brigade 61, Si – 1000 ljubljana 176(497.4)"18" 94(497.4)"18" SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« V DRUŽBI 19. STOLETJA Sramežljivost je bila tisti notranji čut človeka, ki bi posa- mezniku moral omogočiti, da izpolni stroge zahteve morale. Bila je tudi tisti čut, ki naj do »prepovedanih občutkov« vzpo- stavi distanco, prag, ob katerem naj človek začuti mučnost in odvratnost. Sramežljivost je potemtakem morala zagotoviti strah pred Bogom, pred družbo in pred drugimi avtoriteta- mi. krščanske moraliste na Slovenskem je težilo, da sramežlji- vost med prebivalstvom različnih slojev ni enakomerno raz- širjena in tudi ne zahtevana. Vedno večja razširjenost pritiklin modernega sveta, kot so večja mobilnost ljudi zaradi železni- ce, večja pismenost ter vse boljši in lažji dostop do časopisja in literature, so sprožili splošno zaskrbljenost nad nravnim stanjem podeželskega prebivalstva. Pomembna sprememba v javni obravnavi spolnosti (ozi- roma njeni neobravnavi) je v časopisju na Slovenskem po- vezana z zaostritvijo odnosov med političnima strankama. liberalci so še posebno radi napadali prislovično nravstveno čistost katoliške stranke in njenih pripadnikov. Ključne besede: morala, seksualnost, sramežljivost, kato- liška morala. Polajnar Janez, ma, gubčeve brigade 61, Si – 1000 ljubljana 176(497.4)"18" 94(497.4)"18" BASHfULNESS AS A BULwARK AgAINST “IMPURITy” IN 19TH-cENTURy SOcIETy Bashfulness was that inner sense that was supposed to en- able each individual to meet the strict demands of morality. it was also the sense that should create a distance from “forbid- den feelings”, the threshold at which man would start to feel discomfort and disgust. Bashfulness therefore had to ensure fear of god, of society and of other authorities. what formed a heavy burden on the minds of christian moralists in Slovenia was the fact that bashfulness was spread unevenly among people of different social strata and also that it was not mandatory. ever greater circulation of modern-world conveniences, like, for example, increased mobility because of the railway, higher literacy and easier access to newspapers and literature, resulted in a general concern about the morals of the rural population. an important turn in the public debate (or the lack there- of) about sexuality in Slovene newspapers is closely related to the strained relations between the two political parties. The liberals were particularly keen to attack the proverbial moral purity of the catholic party and its members. Key words: morality, sexuality, bashfulness, catholic morals. 1 Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti 1, Volja do zna- nja, Ljubljana, 2000, str. 7 (dalje Michel Foucault: Zgodovi- na seksualnosti 1). 6 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Občutek par exellence – sramežljivost in občutek krivde ter njun vpliv na človeka Človeški nagoni so bili in so še podvrženi omejitvam družbe. meščansko 19. stoletje je tem omejitvam in nadzoru seksualnosti namenilo po- sebno mesto. na splošno je bila spolna morala 19. stoletja zelo puritanska in »se je osredotočala na krepostne in legitimne zakonske odnose in se raz- tezala na celoten način življenja posameznikov in družbenih skupin (antihedonizem, dosledno privr- ženstvo Zakonu 'svetemu življenju' - pa čeprav s to- stransko orientacijo, zatiranje sproščenega 'statusa naturalis')«.2 Sramežljivost in občutek krivde sta pri tej družbeni regulaciji spolnih nagonov imela pomembno vlogo. Sramežljivost je bila tista »čednost«, tisti no- tranji čut človeka, ki bi posamezniku moral omo- gočiti, da izpolni stroge zahteve morale. Bila je tudi tisti čut, ki naj do »prepovedanih občutkov« vzpo- stavi distanco, prag, ob katerem naj človek začuti mučnost in odvratnost. Prag, ob katerem se poja- vi občutek krivde in poznejše kesanje ob spolnih užitkih, pa najsibodo v mislih, besedah ali dejanjih. Sramežljivost je potemtakem morala zagotoviti strah pred Bogom, pred družbo in pred drugimi avtoritetami. Strah pred kršitvijo pravil, ki so jih postavile avtoritete. moralne avtoritete, ki so spol- nost in slo po njej označile za grešno, če akt ni imel namena spočetja. »Stvarnik je položil slo in težnjo po njej v samo naravo, da bi človeka privabil k stva- ri, ki je sama na sebi umazana in katere posledice so obremenjujoče.«3 Sramežljivost posameznika se je tako izoblikovala na podlagi sodb s strani avtoritet, ki so se vzpostavile v procesu vzgoje. avtoriteta je glede »sramežljivosti predstavljala oko drugih, bila je družbeni običaj, navada, ritualna koda«.4 V člo- veku se je ob kršitvah tako sprožal konflikt med občutenjem in avtoriteto, užitkom in občutkom krivde. »Konflikt, ki se izraža v sramu-strahu, ni le 2 Marija Jurić Pahor: Narod, identiteta, spol, Gorica, 2000, str. 26. 3 Hieronimus Noldin: De sexto praecepto et de usu matri- monii, 1911. Citirano po Uta Ranke Heinemann: Katoliška cerkev in spolnost, Ljubljana, 1992, str. 286. 4 Agnes Heller: The Power of Shame, A Rational Perspecti- ve, London/Boston/Melburne/Henly, 1985, str. 3 (dalje Agnes Heller: The Power of Shame). O tem glej še zbornik The Many Faces of Shame, Ed. Donald L. Nathanson, New York/London 1987. konflikt posameznika s prevladujočim družbenim mnenjem, temveč je konflikt, ki ga povzroči vedenje posameznika med njim samim in tistim delom nje- govega jaza, ki reprezentira to družbeno mnenje; gre torej za konflikt njegove lastne duševne ekonomije; on sam se spozna za manjvrednega.«5 Pronicljiva agnes heller je med drugim ugotavljala: »Krivda je ali ovekovečenje sramu ali pa slabe vesti; je zavest moralnega, ki mora biti po- plačano. Manj kot je lahko ali manj kot bo lahko poplačano, bolj mučen oziroma neznosen postaja občutek krivde.«6 torej je njena funkcija, da preu- smeri vedenje posameznika na pot, ki je v skladu z lastnimi moralnimi ali etičnimi standardi. Posebej pomembna je bila in še je v našem prostoru kato- liška cerkev oziroma krščanska vera, njena vzgoja in »nenavaden poudarek, ki ga židovsko-krščanska tradicija zahodne civilizacije daje na posamezni- kovo osebno moralno sodbo. Tradicija, ki je bila pozorna na stopnjo njenega poudarka in njenega učinkovanja na razvoj moralnega nadzora znotraj posameznika.«7 Pomen občutka krivde je raziskoval tudi freud, ki je v svoji razpravi Nelagodje v kulturi ob- čutku krivde pripisal osrednjo vlogo pri kulturnem razvoju, o njegovem namenu pa je zapisal: »Da bi občutek krivde prikazali kot najpomembnejši pro- blem kulturnega razvoja in pokazali, da se ceno za kulturni napredek plačuje z izgubo sreče zaradi po- večevanja občutka krivde.«8 o izjemnem vplivu in pomembnosti sramežljivosti v družbi je prepriča- na tudi že omenjena agnes heller, ki pravi, da je po njenem mnenju, ki ga sicer podaja z določenimi 5 Norbert Elias: O procesu civiliziranja, Sociogenetske in psi- hogenetske raziskave, Drugi zvezek: Spremembe v družbi, Osnutek teorije civiliziranja, Ljubljana, 2000, str. 361 (dalje Norbert Elias: O procesu civiliziranja). 6 »Guilt is the perpetuation of either shame or the pangs of conscience; it is the consciousness of a moral debt which has to be repaid. The less it can or will be repaid, the more tor- menting the guilt feeling becomes.« Agnes Heller: The Power of Shame, str. 2. O tem sramu glej še zbornik The Many Fa- ces of Shame, Ed. Donald L. Nathanson, New York/London 1987. 7 R. L. Jenkins: Guilt Feelings: Their Function and Dysfuncti- on; v: Feelings and Emotions, The Mooseheart Symposium, Edited by Martin L. Reymert, C. E. Clifford, T. Morgan, New York/Toronto/London, 1950, str. 353 (dalje R. L. Jen- kins: Guilt Feelings: Their Function and Dysfunction). 8 Sigmund Freud. Nelagodje v kulturi, Ljubljana, 2001, str. 84. Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 7 zadržki, sramežljivost moralni občutek par excel- lence.9 občutek krivde, ki posledično povzroča ke- sanje in »varuje« pred nečistim, »izhaja iz bolečega občutka, občutka nevrednosti, povezanega s preširo- ko neskladnostjo med posameznikovim vedenjem in moralnimi in etičnimi standardi, ki si jih sam po- stavi. Kot taki so občutki krivde predvsem notranji in osebni, saj rezultirajo iz lastne sodbe in po po- notranjenih standardih.«10 občutek krivde pa se ne javlja kot nekak poziv k umiku nagonov, temveč jih preobrazi in sublimira tiste, ki niso v skladu z ide- alom jaza in odnosom do Boga. ideal in odnos do Boga, ki ga je v naši kulturi oblikovala krščanska vera, pa »nosi v sebi nevarnost, da svoje vernike ob- teži z neverjetnim in represivnim občutkom krivde. /…/ Obsedenost z absolutno čistočo namreč spremi- nja izpraševanje vesti v sovražno gledanje na vsako popustljivost do spontanosti.«11 mnenje, da je sramežljivost eden najpo- membnejših občutkov za kulturni razvoj, so zago- varjali tudi katoliški moralisti, ki pa so v srame- žljivosti videli predvsem branik deviške čistosti. Sramežljivost so zato poskušali vsaditi v zavest otroka že med procesom vzgoje. Vest, ki je nosila prepričanje, da so spolni nagoni grešni in da se jim je za dosego večnosti potrebno čim bolj upirati in jih nadzorovati, je tako v veliki meri nadzorovala človeško vedenje v družbi in v spalnici. očitno je, da so moralisti to poznali. domnevamo lahko, da tudi iz lastne izkušnje. Poznali so delovanje srame- žljivosti kot stalnega notranjega strahu in kot po- notranjenje družbene prisile. Sami verjetno srame- žljivosti niso dojemali v omenjenem smislu. Vedeli pa so, da samonadzor predstavlja najboljšo obliko nadzora nad celotnim človeškim mišljenjem in ve- denjem. notranji boj in potlačitve nagonov so do- jemali kot trnovo pot, ki vodi v raj večnega življe- nja, zato so sramežljivost razumeli kot temeljno in nepogrešljivo moralno vrednoto oziroma čednost. V katoliški miselnosti se je kot najboljše sredstvo za ohranitev čistosti in sramežljivosti ve- 9 Agnes Heller: The Power of Shame, str. 6. 10 R. L. Jenkins: Guilt Feelings: Their Function and Dysfuncti- on, str. 353. 11 Žan Delimo: Greh i strah, Stvaranje osećaja krivice na Za- padu od XIV. do XVIII. veka I, Novi Sad, 1986, str. 452 (dalje Žan Delimo: Greh i strah). dno ponujal pobeg za (npr. samostanske) zidove, priporočala pa se je pazljiva budnost do vsega po- svetnega. Sramežljivost je pri tem odigrala ključ- no vlogo. Papež Pij Xii. je na primer v encikliki iz petdesetih let 20. stoletja O svetem devištvu podal nasprotno mnenje tistim, ki menijo, da se morajo kristjani, posebno še duhovniki, seznaniti z nevar- nostmi sveta in tako preizkušati svojo čistost in sposobnost, da se uprejo. »Zaradi tega dopuščajo /…/ branje ljubezenskih romanov, ki se nahajajo na Indeksu prepovedanih knjig ali tistih, ki so prepove- dane po naravnem pravu. /…/ Pri tem nam dobro služi opomin sv. Avguština: 'Ne govorite, da so vam srca čista, če so vaše oči nečiste, saj je nečisto oko znak nečistega srca.'« 12 Če na sramežljivost pogledamo skozi oča- la michela foucaulta, je ta del mehanizma obla- sti, ki je hotel vedno bolj nadzorovati seksualnost. »Zdravniški pregled, psihiatrična preiskava, peda- goško poročilo, družinski nadzori imajo lahko za skupen in očiten cilj to, da rečejo ne vsem blodečim in neplodnim seksualnostim.«13 in človeška vest, ki ponotranji zahteve avtoritete po Bogu ljubi čistosti, je bila pri tem nadzoru najbolj učinkovita. »V pri- meru vesti je avtoriteta uporaben razum (practical reason), ki se lahko manifestira kot notranji glas.«14 V svoji idealno učinkoviti obliki bi verjetno morala sramežljivost zagotoviti, da bi bil prag, ob katerem človek začuti mučnost, prekoračen že ob sami mi- sli na nedovoljen grešni užitek in zato povzročiti določene psihične težave, kot je občutenje krivde in kesanje. Sramežljivost naj bi bila namreč z vzbu- janjem mučnosti po prepričanju mnogih najbolj- ša obramba mladine, posebej mladih deklet, pred poželjivimi in grešnimi mislimi ali dejanji, ki jo je bilo potrebno zato razvijati in negovati. Sicer je sramežljivost do določene mere na- ravni občutek. Preučeval ga je tudi zdravnik iwan Bloch v svoji knjigi o seksualnem življenju iz leta 1907, kjer je razmišljal takole: »Občutek sramu ni prirojen človeku, temveč je to specifičen produkt ci- vilizacije, to je poseben mentalni fenomen, ki je bil 12 Pius XII.: Enciklika sv. Oca pape Pija XII. 'O svetom djevi- čanstvu', Đakovo, 1954, str. 25. 13 Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti 1, str. 49. 14 Agnes Heller: The Power of Shame, str. 3. 8 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 »Preklemanski Amor, kaj si storil?« Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 9 res prisoten že pri golem človeku, vendarle pa je to predvsem karakteristika oblečenega človeka.«15 Podobno je o sramežljivosti, občutku kriv- de, kesanju in povezanih psihičnih strukturah raz- mišljal nekoliko kasneje tudi norbert elias,16 ki pa se je pri razmišljanju v mnogočem oprl na freuda: »V skladu z ugotovitvami tega raziskovanja je zla- sti naslednja ideja, da se namreč kesanje in z njim povezana psihična struktura, ki jo tukaj po Freudo- vi, čeprav ne čisto v njegovem smislu, označujemo kot nadjaz – izražata v posamezniku skozi preplet družbenih odnosov, v katerem odrašča, da je torej ta nadjaz – z eno besedo – sociogen.«17 iwan Blo- ch pa v svojem »današnjem času« ugotavlja, da »je bil naravno utemeljen občutek sramu intenziviran do nenaravne stopnje in je bil potvorjen do te mere, da je to pretiravanje s sramežljivostjo, to nepresta- no potlačevanje nenevarnih naravnih dejavnosti in občutkov, pripeljalo do tega, da se skrita hrepenenja povečujejo in ravno to je tisto, kar priliva olja na ogenj mesenega poželenja«.18 15 Iwan Bloch: Sexualleben unserer Zeit, Berlin, 1907, str 128 (dalje Iwan Bloch: Sexualleben unserer Zeit). 16 O Eliasovemu konceptu sramu in tudi celotni teoriji procesa civiliziranja se od osemdesetih let naprej precej razpravlja. Med najbolj izpostavljenimi nasprotniki Eliasovih razmi- šljanj je Hans Peter Duerr, ki v prvem zvezku (od petih – vsi nosijo podnaslov Der Mythos vom Zivilisationsprozeß) Nacktheit und Scham (če se ustavim samo pri temi raz- prave), denimo predstavi razvoj zelo drugače. »Pri sramu se osredotoči na genitalni sram. Sram, ki naj bi prekrival razgaljeni genitalni del, naj ne bi bil nikakršna zgodovinska slučajnost, ampak naj bi pripadal človeški naravi. Ženski genitalni sram vidi kot ekskluzivnost v dobro določenega ljubezenskega partnerja. Želi prikazati, da so se ljudje v manjših in tradicionalnih skupnostih s pripadnostjo določe- ni skupini veliko bolj ozko prepletali, kot je to v današnjem primeru; kar pomeni, da je neposredna socialna kontrola, kateri je bil posameznik podvržen, bila veliko bolj neizogib- na in dosledna. Duerr tu prevzame, brez tematiziranja, že tradicionalni etnološki koncept »Schamgesellschaft«, ga zoži – s tem, da ga omeji na genitalije – in dopolni, nadomesti (stattet aus) z neko posebno moralno superiornostjo.« Edith Saurer: Zur Säkularisierung des Sündekonzepts, v: Wiener Beiträge zur Geschichte der Neuzeit. Individualisierung, Rationalisierung, Säkularisierung, Neue Wege der Religion- sgeschichte, Hrsg. Michael Weinzierl, Wien 1997, str. 203. 17 Norbert Elias: O procesu civiliziranja, Prvi zvezek, op. 78, str. 303. 18 Iwan Bloch: Sexualleben unserer Zeit, str. 157. Sramežljivost in spolna morala 19. stoletja občutek sramežljivosti je deloval v okviru spolne morale družbe oziroma je izhajal iz njenih zahtev po nravstvenem vedenju. Sram naj bi bila že tista prva reč, ki naj bi jo občutila adam in eva, po- tem ko sta ugriznila v jabolko z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Pred tem sta bila namreč gola: »Bila pa sta oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.«19 Po storjenem grehu sta spoznala, da sta gola, zato sta si sešila liste smokve in si naredila predpasnika.20 do takrat sta, po utemeljitvi sv. av- guština, »v prvobitnem stanju pravičnosti in resni- ce Adam in Eva popolnoma kontrolirala vse težnje svojih teles, predvsem pa svoje seksualno poželenje«. S storjenim grehom »nista postala podvržena samo trpljenju in smrti, ampak sta izgubila tudi tisto sta- nje, v katerem so bile strasti podvržene volji, ki jima je bila dana kot posebna milost. /.../ Tako je človek postal splet nasprotujočih si teženj. Od takrat je 'raz- deljen, raztresen in samemu sebi tuj.'«21 krivda tako v katoliški teologiji temelji na konceptu izvirnega greha in je del posameznika. občutek krivde pa pomeni tudi naslednji korak v individualiziranju krivde v smislu ločitve družbenih odnosov.22 moralistom pa se je dozdevalo, da v družbi sramežljivost še vedno ni dosegla svoje prave ve- ljave. meščanski sloj, ki je bil nosilec morale 19. stoletja, je videl zgoraj dvorno razuzdanost in pod seboj nekultivirane ter nemoralne nižje sloje. me- ščanski sloj, ki se je uveljavljal, je postavil lastne dosežke in moralnost nasproti plemstvu, sloju, ki so ga imeli za neproduktivnega, pomehkuženega, nenaravnega in moralno pokvarjenega. »Samolegi- timiranje srednjih slojev (torej meščanstva, op. a.) s krepostjo in izobrazbo postaja čedalje bolj odločno in izrecno, pri tem pa je vedno bolj razvidna polemi- ka proti zunanjemu, površnemu vedenju, ki vlada na dvorih.«23 19 Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Slovenski standardni prevod, Prva Mojzesova knjiga (Geneza), 2/25, Ljubljana, 1996, str. 55. 20 Ibidem, 3/7. 21 Žan Delimo: Greh i strah, str. 370. 22 Edith Saurer. Scham und Schuldbewußtsein. Überlegungen zu einer möglichen Geschichte moralischer Gefühle unter besonderer Berücksichtigung geschlechtsspezifischer Aspek- te, v: »Das Weib existiert nicht für sich«, Hg. Heide Dienst, Edith Saurer, Wien 1990, str. 21. 23 Norbert Elias: O procesu civiliziranja, Prvi zvezek, str. 81. 10 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 V 19. stoletju je sramežljivost tako posta- la ena najpomembnejših lastnosti, ki jih je moral imeti posameznik, da se je lahko upiral nagonski sli. Sramežljivost naj bi si človek pridobil s proce- som vzgoje in izobraževanja, saj je bila nujna za vključitev v družbo, v kateri naj bi vladalo to, kar freud imenuje »kulturna« spolna morala. ta pa je imela v 19. stoletju dvojna merila. moškemu, ki je zadovoljitev svojih nagonov poiskal zunaj družbe- no sprejemljivega, je to spregledovala, ženske pa so bile podvržene bistveno strožjemu družbenemu nadzoru. »Izkušnje nas učijo, da se dokaj pogosto poslužuje stopnje seksualne svobode, ki mu jo pri- znava tudi najstrožja seksualna disciplina, četudi samo molče in z odporom. 'Dvojna spolna morala', ki velja v naši družbi za moške, je najboljše prizna- nje tega, da družba ne verjame v izvedljivost pred- pisov, ki jih je sama izdala.«24 meščanstvo je tako razvilo pravila in norme spolnih razmerij med ljudmi, jih rigorozno pred- pisovalo in jih tudi uveljavilo. hkrati pa je za svoje moške člane meščanska družba razvila dvojna me- rila, ki so jih izkoriščali meščanski gospodje. do- kler niso obiski javnih hiš postali splošno znani in v oči preveč zbodli celotne družbe, so bili tolerira- ni. medtem so mnogi mladi sinovi zaradi dvojnega merila vstopali v svet spolnosti preko izkušenj s so- baricami in služkinjami, ki so jih v svoje »varstvo« mnogokrat jemali tudi njihovi očetje. »Nekatere služkinje so se temu vdajale, ker so se bale izgubiti zaposlitev, ali pa so bile žrtve svoje neizkušenosti.«25 mnogokrat so morala dekleta zapustiti službo na ženino zahtevo, saj je bila moževa ljubeznivost do služkinje preveč očitna.26 meščanska dekleta so bila podvržena bistveno večjemu družinskemu in družbenemu nadzoru, ki je iz njih poskušal nare- diti aseksualna bitja. »Ženska je morala slej kot prej stopiti v zakon nedotaknjena, medtem ko je hotel 24 Sigmund Freud: »Kulturna« spolna morala in moderna nervoznost [Die »kulturelle« Sexualmoral und die moderne Nervosität] (1908), v: Problemi, št. 5/6, 2002, str. 147 (dalje Sigmund Freud: »Kulturna« spolna morala). 25 Janja Žagar: Služkinje v Ljubljani, Traditiones 15, 1986. 26 »Naravnost nepopravljiv je bil npr. kavarnar Jakob V., ki je kot brencelj obletaval domače služkinje. V svojem stanova- nju na Turjaškem trgu št. 1 je leta 1904, denimo, neprestano zalezoval in nagovarjal h grehu mlado, komaj 18-letno služ- kinjo Angelo S. Naslednje leto srečamo pri Jakobu V. novo služkinjo, Katarino P. Pri njem je bila v službi od konca ok- tobra, nato pa jo je moral Jakob V. na zahtevo žene odpustiti ...«, Andrej Studen: Stanovati v Ljubljani, Ljubljana, 1995, str. 156, 157. biti moški v spolnosti izkušen. Da bi uveljavili ta vzorec meščanske dvojne morale, so žensko ob pre- lomu 20. stoletja s pomočjo (meščanske) medicine in psihologije deseksualizirali.«27 foucault je za »meščansko stoletje« ugota- vljal, da je prineslo s seboj bistveno poostren nad- zor nad seksualnostjo. »Pravijo, da je v začetku 17. stoletja še veljala določena odkritost. /…/ Predpisi o nedostojnem, nespodobnem, spotakljivem so bili povsem ohlapni, če jih primerjamo s tistimi iz 19. stoletja.«28 tudi george l. mosse je menil, da sta moderno vedenje in morala proizvod procesa, ki se je dogajal v poznem 17. in v 18. stoletju, vrhunec pa se je ujel z zmago meščanstva.29 Za dosego do- padljive spodobnosti je človek potreboval posedo- vanje sramežljivosti kot notranjega glasu moralne avtoritete. ta je bila zelo izključujoča. morala 19. stoletja ni dopuščala učenja spodobnega življenja na primerih, ki so opisovali nespodobnost. Že sam opis »nečistih« dejanj bi namreč lahko pohujšal nedolžno dušo. Sramežljivost je morala obstajati per se in ne nastati iz spoznanja greha. nastati je morala iz samega strahu pred žaljenjem moralne avtoritete, Boga, ki vse vidi, pa tudi staršev, druž- be. Zato so moralisti zahtevali, kot sem že omenil, stalno pozornost do vsega, kar bi lahko vodilo do kakršnegakoli soočenja z »nečistim«: »Kaj je torej pozornost? Sledeče je preprosta, pravilna in globo- koumna razlaga: pozornost je spominjanje na tisto, kar ni dano nobenemu drugemu bitju, razen člove- ku in kar na zemlji posedujemo samo mi sami; je spominjanje na tisto, kar je v nas in drugih božjega, je religiozni čut, ki to spominjanje navdihuje.«30 Če je erazem rotterdamski v 16. stoletju v knjigi, namenjeni vzgoji, z naslovom Colloquia (družinski pogovori) lahko prikazal mladeniča, ki snubi dekle, ob tem pa celo pogovor med njim in prostitutko ter s pogovorom razkril pravilno mo- ralno ravnanje, se je knjiga nemškemu pedagogu iz 19. stoletja zdela povsem neprimerna, saj je pri- 27 Reinhard Sieder: Socialna zgodovina družine, Ljubljana, 1998, str. 136. 28 Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti 1, str. 7. 29 George L. Mosse: Nacionalizem in seksualnost, Morala sre- dnjih razredov in spolne norme v moderni Evropi, Ljublja- na 2005, str. 13–14 (dalje George L. Mosse: Nacionalizem in seksualnost). 30 Felix Dupanloup Bischof von Orléans: Die großen Pflich- ten der christlichen Frau, Conferenzreden, Mainz 1881, str. 155. Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 11 našala védenje o stvareh, o katerih se ne govori. »Kakšni neki razgovori o rečeh, o katerih fantje nič ne razumejo. /…/ Erazem tukaj slika pohoto na naj- bolj prostaški način in potem dodaja nekaj, kar naj bi bilo vzgojno.«31 Podobno kot erazem se je lotil pisanja tudi adolph freiherr von knigge v svoji knjigi O občevanju med ljudmi, prvič izdani leta 1788. tudi on govori o zapeljevanju ter občevanju s koketami in ljubicami. Sicer »bi si želel, da bi se člo- vek takih žensk izogibal kot kuge. Če pa se zgodi ta nesreča, da se ujame v takšno zanko, bo redkokdaj imel toliko hladnega razuma, da bi prebral poglavje iz moje knjige, preden bi obiskal tako bitje.«32 Baron knigge je opisoval reči, ki so bile kasneje zaradi vsebine označene kot pohujšljive in v greh zavaja- joče. od konca 18. stoletja, predvsem pa v 19. sto- letju, je spolnost namreč prihajala pod vedno ve- čji družbeni nadzor, pripisovalo se ji je vedno več negativnih učinkov na človeško dušo in telo. Zato tudi seznanjanje s takšnimi deli, kot sta bili opisa- ni zgoraj, ni bilo priporočljivo oziroma dovoljeno. Vedno pogosteje sta človeška seksualnost oziroma nekontrolirano prepuščanje seksualnosti postajala vzrok bolezni, norosti in podobnega.33 Zaradi vseh teh nevarnosti, ki so pretile ob vdajanju nagonom, sta občutek krivde in sram postala stalna spremlje- valca spolnosti, saj naj bi dušo in telo ščitila pred grozečimi nevarnostmi, ki jih je ta skrivala v sebi. do enake ugotovitve je prišel tudi Thomas laque- ur, ko je preučeval problem samozadovoljevanja. V svoji knjigi z naslovom Solitary sex je zapisal: »Samozadovoljevanje tisočletja ni predstavljalo ne vem kakšne teme in na začetku 18. stoletja je začelo prežemati zahodni svet. /…/ Zaskrbljenost nad po- javom je pripeljala skoraj celotno medicinsko stro- ko do prepričanja, da masturbacija lahko povzroči hrbtenično tuberkulozo, epilepsijo, mozolje, norost in ostale duševne bolezni, splošno hiranje in stotine ostalih bolezni.«34 nasploh je bilo 19. stoletje prak- tično obsedeno s preprečevanjem tega »groznega« greha. o moralistih pa lahko domnevamo, da so te »znanstvene« ugotovitve medicine poznali ter s pridom uporabljali kot dokaze in oporo za svoje nauke. grešnik zato ni čakal več le posmrtne sod- 31 Norbert Elias: O procesu civiliziranja, Prvi zvezek, str. 304. 32 Adolph Freiherr von Knigge: Über den Umgang mit Men- schen, Frankfurt 1977, str. 199. 33 O tem tudi Peter Lewis Allen: The Wages of Sin, Sex and Disease, Past and Present, Chicago/London, 2000. 34 Thomas W. Laqueur: Solitary Sex, A Cultural History of Masturbation, New York, 2003, str. 185. be, saj ga je kazen v obliki bolezni lahko doletela že v času zemeljskega življenja. hkrati pa je nastajala zarota molka, ki se je dokončno oblikovala v 19. stoletju in je občutno spremenila tudi odnos in občutenje spolnosti, hi- giene in telesa nasploh. Sama po sebi je bila para- doksalna. o spolnosti se ni govorilo neposredno. »Ne da bi bilo to treba reči, je moderna sramežljivost dosegla, da se o njem ne govori, in to s samim delo- vanjem pripovedi, ki usmerjajo ena k drugi: nemo- sti, ki s samim molkom nalagajo tišino. Cenzura.«35 foucault je poudaril: »'Spravljanje seksa v govor' je bilo daleč od tega, da bi prestajalo proces omejeva- nja, pač pa je bilo nasprotno podvrženo mehanizmu vse močnejšega vzpodbujanja; da tehnike oblasti, ki se izvajajo nad seksom, niso ubogale načela strogega izbora, ampak nasprotno načelo širjenja in uvajanja mnogoličnih seksualnosti in da se volja do znanja ni ustavila pred tabujem, ki se ga ne sme dvigniti, pač pa se je zagrizeno lotila – nedvomno skozi številne zablode – ustvarjanja znanosti o spolnosti.«36 Značilno, v smislu zarote molka, je bilo tudi dejstvo, da pisci bontonov podrobnejših nasve- tov o telesni higieni niso dajali. Svojo pozornost so namenjali zgolj določenim delom telesa: lasem, zobem, odkritim delom rok in nog. celo telo in drugi (pokriti) deli telesa pa se komaj omenjajo.37 omemba pokritih delov telesa je v sebi nosila ne- varnost pohujšanja. omemba spolovil je bila zato tudi v zdravniško-porodniških priročnikih zelo redka.38 knjig, nasvetov in člankov o dolžnostih žene, lepoti devištva, na kratko, o nadzoru lastne seksualnosti, tako ni manjkalo, saj so skozi fou- caultjevsko »spravljanje seksa v govor« poskušali pri ljudeh doseči trajno spoštovanje, poveličevanje lepote devištva in seveda ravno nasproten odnos do seksualnosti. to je privedlo do pomnožitve go- vorjenja o seksu, sicer skozi pravila spodobnosti in pravih izjav, do povečanja obsega govora o spolno- sti.39 krščansko vzgojna literatura tu ni bila izjema 35 Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti 1, str. 21. 36 Ibidem, str. 17. 37 Ulrike Döcker: Die Ordnung der bürgerlichen Welt, Verhal- tensideale und soziale Praktiken im 19. Jahrhundert, Fran- kfurt/New York 1994, str. 105. 38 Pa še tu gre za omembe ženskih spolovil. Glej Andrej Stu- den: Za zdravje je potrebna snažnost: razpravljanje o na- svetih za telesno higieno v 19. stoletju na Slovenskem, v: Prispevki za novejšo zgodovino, št. 2, 2005, str. 19–29. 39 Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti 1, str. 21–39. 12 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 in je sama obilno prispevala k ustvarjanju »znano- sti o spolnosti«. iwan Bloch je menil, da »zunanjo vzpodbudo za teološko obravnavo seksualnih vpra- šanj deloma ponujajo priznanja perverznih posame- znikov v spovednicah, deloma pa javni škandali. V obeh primerih je kazuistika iskala določene norme za presojo različnih zadev, ki se dotikajo spolnega življenja, da bi jih presodila iz teološkega zornega kota. To pa ne bi bilo mogoče in se v tem obsegu ne bi dogodilo, če ne bi istočasno bila vzpostavljena no- tranja vzpodbuda bližnjih povezav med spolnostjo in religijo.«40 Človeška seksualnost je tako pristala v središču vzgojnega procesa, z njo so se ukvarjali meščanski in katoliški moralisti ter duhovščina. Meščanske moralne norme in drugi sloji prebivalstva Vsakršna oblika spolne morale je rezultat tega, kar elias imenuje proces civiliziranja. razvoj, ki je pripeljal do poveličevanja sramežljivosti, lahko najbolje razumemo ravno v okviru procesa civilizi- ranja družbe in razvoja buržuazije, se pravi novega razreda, ki je v razmerju do dvorne aristokracije in nižjih slojev začel uveljavljati načelo moralnega življenja. »Z roko v roki z njihovimi ekonomskimi dejavnostmi gre predvsem ideal spodobnosti, ki je postal značilen za njihov življenski slog. /…/ Za svoj način življenja, ki je temeljil na zmernosti, predano- sti, odrekanjem strastem, so mislili, da je vrednejši od tistega, ki ga živijo 'leni' nižji razredi in izpri- jena aristokracija.«41 ta način življenja je prinesel 40 »Die äußerliche Veranlassung zur theologischen Behan- dlung sexueller Fragen boten teils Geständnisse perverser Individuen im Beichtstuhle, teils öffentlichen Skandale. In beiden Fällen suchte die Kasuistik gewisse Normen für die Beurteilung der verschiedenen, das Geschlechtsleben berü- hrenden Dinge vom religiösen Standpunkt aus festzustel- len. Das wäre aber nicht möglich gewesen und im diesem Umfange nicht geschehen, wenn nicht zugleich eine innere Veranlassung in den nahen Beziehungen zwischen Sexu- alismus und Religion vorgelegen hätte«. Iwan Bloch: Das Sexualleben unserer Zeit, str. 131. 41 George L. Mosse: Nacionalizem in seksualnost, str. 14. V citirani knjigi avtor podrobno raziskuje zvezo med moralo oziroma spodobnostjo. »Nacionalizem je pripomogel, da je spodobnost premagala vse ovire in zavladala, zato je zviše- val njena merila, kadar je bilo potrebno, njenega bistva pa se ni dotikal.« (str. 20) Vendar tema presega okvir razprave. Na drugi strani pa se je že z romantiko pojavilo idealizi- ranje kmečkega življenja, ki ga je v 20. stoletju prevzel in nadaljeval nacizem. (O tem Reinhard Sieder: Socialna zgo- dovina družine) Idealiziranje je v razpravah o nravstvenosti in seksualnosti pridobilo na antropološki vrednosti, v njem so namreč mnogi videli »zdravo kri« naroda, ki v razmer- s seboj tudi močno spremenjeni »prag mučnosti«, kakor ugotavlja elias. Za družbo na prelomu 19. in 20. stoletja, oblikovano v meščanski morali in s spremenjenim »pragom mučnosti«, je freud zapi- sal: »Naša kultura je v splošnem osnovana na zati- ranju nagonov. /…/ Odpoved je bila v toku razvoja progresivna. Njene posamezne korake je sankcio- nirala religija; tisti del zadovoljitve nagonov, ki so se mu ljudje odpovedali, je bil žrtvovan božanstvu, javno dobro, ki je bilo s tem pridobljeno, pa je bilo razglašeno za 'sveto'.«42 moralisti, ki so se trudili, da bi se pravila spodobnosti izoblikovala med meščanskim pre- bivalstvom, so poskušali podobno razširiti tudi med podeželskim prebivalstvom in kasneje med delavstvom. med slednjim je bilo to še bolj zah- tevna naloga, saj so ti ljudje s preselitvijo v mesto pretrgali vez z družbenim ustrojem, ki jim je do- ločal pravila vedenja in obnašanja. delavci so bili namreč v mestu prosti družbenega nadzora doma- čega okolja in tako še bolj neobčutljivi za norme in zahteve moralistov. Zato so poskušali s kombi- nacijo tradicionalnih pravil okolja in meščanske morale. Podoba družine, ki jo je npr. izoblikovala slovenska moralistika v 19. stoletju, pa je na »eni strani svetopisemska in koherentna z doktrino potri- dentinske Cerkve, po drugi strani pa prevzema ne- katere temeljne značilnosti meščanske družine«.43 osnova, na kateri so se vzpostavili novi od- nosi ter vloge moških in žensk, so bili spolni zna- čaji, ki so jih izpeljevali iz narave spolov. Se pravi, iz specifičnih lastnosti ter sposobnosti moškega in ženske, ki so bile uveljavljene v ekonomiji meščan- skega življenja. »Če je po eni strani površno privze- mala tisto, kar se je zaradi delitve dela med spoloma do konca 18. stoletja že uveljavilo, je pozneje postala ju do meščanskega človeka še ni pokvarjena. Slovenci naj bi bili zaradi tega v prednosti pred ostalimi narodi, tako je npr. menil tudi dr. Henrik Tuma v svoji razpravi Seksuelni problem: »Naš narod je čil in zdrav. Lastnega velikomestne- ga življenja nimamo, zato so tudi perverznosti in korupcija med nami tuja rastlina.« (V: Naši zapiski, zv. 3, 1911, str. 101–111) Podobno mnenje je leto poprej, v isti reviji, izrazil Ivan F.: »Njih sveža in neskvarjena kri po malem zadržuje propast velikomeščanstva, ker drugače bi telesno še globje propadlo.« (V: Problem spolne ljubezni, Naši zapiski, 1910, zv. 12, str. 353–364) 42 Sigmund Freud: »Kulturna« spolna morala, str. 133–156. 43 Marta Verginella: Vloga žene in moža v slovenski publi- cistiki 19. stoletja in v dokumentih s tržaškega podeželja, Zgodovinski časopis, 1993, št. 4, str. 531–545. Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 13 »Preverjanje čvrstosti…« 14 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 sila, ki je vse bolj oblikovala resničnost./.../ Spolni značaji - ideološko jedro meščanske patriarhalnosti - so se v teku 19. stoletja razširili daleč prek meja meščanstva.«44 Spolni značaji so tako določali pra- vila vedenja spola in z njimi povezane spodobno- sti. Spodobnost pa je zavladala vedenjskim vzor- cem na osnovi odnosa do telesa. Spodobno ali do- stojno se je tako izoblikovalo tudi skozi odnos do spolnosti. »Zato primernega vedenja in morale ne moremo ločiti. Oba sta bila bistvena vidika človeko- vega nadzora nad spolno slo.«45 Za napotke o vzgoji so meščanski družbi služili tudi številni priročni- ki oziroma bontoni, ki so bili izdani v ta namen.46 tudi v meščanskem okolju je šlo za dolgotrajen proces učenja vseh kreposti spodobnega vedenja.47 Življenjski slog, ki ga je v okviru meja spodobno- sti, to je morale, razvilo meščanstvo, se je, kot sem že omenil, širil ali so ga vsaj poskušali razširiti »ne glede na to, koliko – veliko ali malo – politične moči je imela buržoazija, se je njen življenski slog razširil navzgor v aristokracijo in navzdol v nižje razrede«.48 tak strog nadzor in vzgoja otroka sta bili mogoči le v zaprtem in urejenem okolju meščanskega sta- novanja, v meščanskem domu, ki je bil »trdnjava zasebnosti, zaščiten z zidovi, služabniki in temo. Bil pa je tudi kraj, kjer je vrelo od notranjega konflikta, mikrokozmos, skozi katerega je tekla vijugasta, ne- poštena meja med javnim in zasebnim, moškim in žensko, gospodom in služabniki, starši in otrokom, družino in posameznikom.«49 Spolni značaji so se zaradi tega lahko uve- ljavili predvsem v meščanskem okolju, na podeže- lju pa niso bili nikoli tako strogo upoštevani, saj v kmečki ekonomiji vloge pri opravljanju del nika- kor niso bile tako strogo zamejene. na kmetiji je bilo tudi razmerje do erotike in spolnosti bistveno bolj povezano s hišnim gospodarstvom, ki je mo- ralo obstati in je zato omejevalo svobodo dedujo- 44 Reinhard Sieder: Socialna zgodovina družine, Ljubljana, 1998, str. 269. 45 George L. Mosse: Nacionalizem in seksualnost, str. 13. 46 Prim. Ivan Vesel: Olikani Slovenec, Ljubljana, 1868; Jožef Valenčič, Vzgoja in omika ali izvir sreče, Ljubljana, 1899; Edvin Rozman, O dostojnosti, Ljubljana, 1909; Urbanus: Knjiga o lepem vedenju, Ljubljana, 1910. 47 Andrej Studen: Stanovati v Ljubljani, Ljubljana, 1995, str. 136–137. 48 George L. Mosse: Nacionalizem in seksualnost, str. 271. 49 Michelle Perrot: Scenes and Places; At Home, v: A History of Private Life IV, From the Fires of the Revolution to the Great War, Ed. Michelle Perrot, Gen. Ed. Philippe Aries and Georges Duby, Cambridge/London 1990, str. 346. čih otrok. tisti pa, ki so kmetijo lahko zapustili, kot nededujoči otroci, posli in delavci na domu, so bili v tem oziru vsekakor svobodnejši. Skupinska kmečka opravila so denimo lahko pripeljala do izbire partnerja, zato je bil tudi odnos do druže- nja fantov in deklet drugačen in bolj sproščen ter predvsem premalo sramežljiv, da bi ustrezal zah- tevam moralistov, ki so se nad takšnimi druženji zgražali in jih skušali čim bolj omejiti. na slovenskem podeželju nam stanje zelo dobro prikažejo vizitacijska poročila v dnevniku ljubljanskega škofa Jegliča. V času svojega škofo- vanja je večkrat osebno vizitiral po župnijah svoje škofije. Stanje, ki mu je bil priča, ga je večkrat zelo razžalostilo, kar ga je tudi spodbudilo k pisanju poučnih in vzgojnih del, da bi mladenke in mla- deniče podučil v spolnosti. Stanje je videl kot zelo slabo, saj je veliko tudi spovedoval. Pri spovedih je slišal za mnoge plese, ponočevanja in pijanče- vanja. a tudi skupna kmečka opravila so ga hudo motila. na eni izmed vizitacij je tako zapisal, da je problematično ravno večerno delo: »V teh krajih škoduje silno mnogo lupljenje češpelj. Dela se zvečer, povabijo se dekleta in fantje pritisnejo, pa se huda pohujšanja gode.«50 da so se na deželi vaška dekleta bolj pogosto spuščala v predzakonske avanture, je vidno iz števila nezakonskih otrok na podeželju. Sredi 19. stoletja je bila avstrija namreč v samem evropskem vrhu po številu nezakonskih otrok, pri čemer je najbolj izstopala koroška s kar 45,8 % otrok, ki so bili rojeni kot nezakonski. razlike med deželami pa so bile precejšnje, na kranjskem npr. ta številka ni presegla 11 %.51 o tem nam veliko 50 Jegličev dnevnik, 2. 4. 1901. 51 Podatki so za leta 1870/74, v: Michael Mitterauer: Familien formen und Illegitimität in ländlichen Gebieten Österreichs, Archiv für Sozialgeschichte, Band XIX, 1979, str. 123–188; Na Kranjskem in Štajerskem se je skokovita rast števila ne- zakonskih otrok začela med letoma 1800 in 1820. Uprav- no poročilo za Štajersko leta 1834 npr. navaja, da se je v zadnjem letu dni rodilo 25.117 zakonskih in 7.241 neza- konskih otrok. Razmerje med nezakonskimi in zakonskimi otroci je bilo v graškem, mariborskem in celjskem okolišu 1 : 5, v gornještajerskih kresijah pa celo 1 : 2. Na porast števila nezakonskih otrok je vplivalo več dejavnikov. Med njimi je bila tudi »izguba« vpliva Cerkve oz. njenih moral- nih predpisov na kmečko prebivalstvo, ki očitno tudi zaradi vse večje potrebe po delovni sili ni izvajalo ostre socialne kontrole. Andrej Studen: Nezakonski otroci, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, odg. ur. Janez Cvirn, Ljubljana 2005, str. 198–199. Glej še Sabina Žagar Žnidaršič: Ora et labo- ra in molči ženska!, Pregled demografije Kranjske in pri- dobitnosti žensk v desetletjih 1880–1910, Ljubljana, 2000; Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 15 povejo tudi sirotišnice in najdenišnice, ki so bile postavljene v mestih v 18. in 19. stoletju, najdenč- ki pa so bili masovni pojav. k dejstvu, da se je v mestih pojavljalo tolikšno število sirot, so namreč prispevala tudi dekleta s podeželja, ki so se z »dis- kretnim rojstvom« nezakonskega otroka v mestu izognila socialnenu nadzoru in stigmatizaciji lo- kalnega okolja.52 Pritiski modernega sveta in sramežljivost krščanske moraliste na Slovenskem je težilo, da sramežljivost med prebivalstvom različnih slo- jev ni enakomerno razširjena in tudi ne zahtevana. Škof Jeglič je v ta namen denimo razširjal marijine družbe, ki naj bi skrbele za nravstveno vzgojo de- klet na podeželju. Vedno večja razširjenost priti- klin modernega sveta, kot so večja mobilnost ljudi zaradi železnice, večja pismenost ter vse boljši in lažji dostop do časopisja in literature, so sprožili splošno zaskrbljenost nad nravnim stanjem po- deželskega prebivalstva. »Na sloje prebivalstva, ki so bili prej docela nedotaknjeni, se je razširil doslej nezaslišan luksuz; nereligioznost, nezadovoljstvo in poželjivost so se povečali v širokih krogih ljudi; zaradi prometa, ki je do skrajnosti povečan, zaradi telegraf- skih in telefonskih mrež, ki prepletajo ves svet, so se razmere v žitju in bitju popolnoma spremenile.«53 V navedenem je freud iskal vzroke za ner- vozen strah, da se duha novega časa ne bi preveč navzelo tudi podeželje. moralisti iz cerkvenih kro- gov so prevzeli nalogo opozarjanja prebivalstva na slabe navade novega časa, pri tem pa izpostavljali pogubni liberalizem, brezverstvo, poželjivost in še kaj, ki da moralno in fizično uničujejo poštenega človeka. nevrolog erb in drugi so vzroke za nervo- znost ljudi iskali predvsem v zunanjih dejavnikih, ki so privedli do prerazburjenih in zaradi užitka izčrpanih živcev. tudi richard von krafft-ebing je menil, da nervozo povzroča prerazburjeni živčni sistem. V uvodu svoje knjige O zdravih in bolnih živcih je zapisal: »Črv, ki gloda sadež kulturnega Mojca Ramšak: Mama me je s policijo gnala nazaj, ko sem dobila sina ali O nezakonskih otrocih na Koroškem v 19. in prvi polovici 20. stoletja, v: Etnolog, št 7, 1997. 52 Več o temi najdenčkov: Verena Pawlowsky: Mutter ledig – Vater Staat, Das Gebär- und Findelhaus in Wien 1784-1910, Innsbruck/Wien/München/Bozen, 2001. 53 Sigmund Freud: »Kulturna« spolna morala in moderna nervoznost; Problemi, št. 5/6, 2002, str. 133–156. življenja, in jemlje veselje do življenja in življenj- sko moč je tako imenovana nervoznost. /.../ V naši moderni družbi prinese nešteto ljudi s seboj na svet šibko konstitucijo, ki se ni zmožna upreti slabim vplivom vseh vrst.« Sveto pismo je tako v novih raziskovanjih naravnih zakonitosti v dednosti, po mnenju mnogih, dobilo novih potrditev za svoje besede: »Strašna resnica raziskovanja narave in po- trditev stavkov svetega Pisma: 'Grehi vaših očetov bodo na vas maščevani vse do tretjega in četrtega uda.'«54 takšne ugotovitve so bile moralistom v ve- liko pomoč, saj so nudile znanstveno utemeljitev ter potrditev njihovih zahtev in želja, da bi čim bolj razširili moralno »čisto« življenje. ob svarilih, ki so opozarjala na bolj abstrak- tne in ne tako oprijemljive posledice, pa so priha- jala tudi svarila, ki so svojo oporo iskala v medi- cinski znanosti, predvsem nevrologiji, kar je bilo v stoletju hitrega znanstvenega razvoja v tej znanosti in hkratnega razvoja psihologije precej pogosta za- slomba. Preko le-te se je poskušalo utrditi prepri- čanje, da mora biti seksualnost kot nižji čut podre- jena kontroli in nadzorovanju ves čas življenja, saj da so to »težnje, ki se snujejo na dnu človeške duše in katerih pojave natura sama, kar se tiče človeštva in celo višje organizovanega živalstva, zakriva«.55 nevarnosti so torej izhajale iz neukročene narave človeka, ki je ali pa bi lahko, po zatrjevanju neka- terih, povzročala usodno oslabitev telesa. tako je tudi ljubljanski škof Jeglič v enem izmed navodil duhovnikom škofije skušal podrobneje razložiti usodne posledice masturbacije za človeka, pri tem pa se je oprl na »fiziološke značilnosti človeka /.../ Pokvari se spolni organ, pešajo vedno vzburjeni živ- ci, izgublja se telesna moč, porode se bolezni posebno v mozgu, slabe možgani in zato spomin in moč mi- šljenja. Še hujši pa je smrtni greh ...«56 ob bolezenskih obolenjih živčevja zaradi prevzburjenosti so v 19. stoletju tudi druge takrat neozdravljive bolezni povezovali z nravstveno »ne- normalnostjo«. tako so bili na sumu tudi tisti, ki so zboleli za jetiko. »Jetika se je zdela kot usoda, kateri se človek ni mogel izogniti, takoj ko je bil njej zaznamovan – usoda telesa, ki je na sebi nosilo ne- znani madež, ali usoda življenja, ki je doživelo 'eksi- 54 Richard von Krafft-Ebing: Über gesunde und kranke Ner- ven, Tübingen, 1886. 55 Franc Terseglav, Čas, 1907. 56 Škofijski list, Pastoralne konference leta 1906. 16 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 »Ilustracija iz rokopisne pesmarice iz 19. stoletja.« Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 17 stencialno poškodbo' v 'samouničujočem duševnem ognju'«. neznani izvor bolezni je povzročil, da so iskali vzroke v nenormalnosti bolnikov oziroma njihovega življenja. »Pogled zdravnikov se je vedno znova ustavljal na seksualnosti, da bi v njej iskali skrivnostni izvor jetike.«57 Skrito »razvratno« ži- vljenje ali skriti odklonski seksualni nagibi so se po mnenju mnogih morali pokazati kot telesna oslabelost in obolelost za raznimi boleznimi. Vzgojna literatura Zahteve po vcepljanju sramežljivosti so bile zaradi predstavljenih učinkov na človeštvo stalno prisotne v krščanski vzgojni literaturi, katekizmih, bontonih in še kje. Posebno zavzeto so se moralisti vzgojnega pisanja lotili v 19. stoletju, ko lahko za- sledimo vedno večji obseg izdajanja teh priporočil, napotkov in nasvetov. Same zahteve moralistov se v bistvu niso spreminjale. Če primerjamo Slom- škove članke v Drobtinicah ali v Zgodnji danici in druge spise s srede 19. stoletja s knjižicami antona Jegliča, ni najti podobnosti samo v predstavitvi in določitvi problema, temveč tudi pri metodah reše- vanja. namenjeni so bili predvsem mladim pred poroko, staršem, dekletom ter »vzgojnim delav- cem«. njihov glavni namen je bil obvarovati člo- veka pred lastnimi nagoni, ki se porajajo ob raznih priložnostih. Sramežljivost »kot obramba« lahko popusti oziroma se razvije v nesramežljivost iz več vzrokov. V Drobtinicah jih je (verjetno; ni podpi- san) Slomšek našel pet in ti so naslednji: »1. Zani- krnost starišev, ki dajo otrokom obdvojega spola v enim vojdri ležati, alj jih clo v svojo zakonsko postelo jemlejo – jih pustijo gole hoditi, se v samoti po kotih potikati itd. /…/ 2. Gizdnost alj oholost (nečemer- nost) deklet, ako jih matere razvadijo na ošabna oblačila, kako bi drugemu spolu dopadle, razgalene hodile. /…/ 3. Pregrešen ponos in hvala mladeničev, koji se svojega razuzdjanega djanja – zapeljevanja, clo očitnega greha hvalijo in v hudobijah časti iščejo. /…/ 4. Očitno pohujšanje, ako nesramni posli, ro- kodeli vpričo otrok klafajo, se nespodobno cukajo, pijani po ošterijah delajo, kar je povedati strah. /…/ 5. Razvada v jestvini in pijači poželenje mesa obudi. Preveč kave, močnega vina, žganja in drugih sladčic 57 Günther Landsteiner, Wolfgang Neurath: Krankheit als Au- szeichnung eines geheimen Lebens, Krankheitskonstruktion und Sexualität anhand der Lungentuberkulose um 1900, v: Österreichische Zeitschrift für Geschichtswissenschaften 5, 1993, 3, str. 358–387. poživini človeka, de je kakor konj in mezeg, ktera pameti nimata. /…/.«58 Sramežljivost naj bi bila najbolj učinkovito varovalo. »Dokler je človek sramežljiv, slabega niti ne misli niti ne govori niti ne dela; njegova čista vest ga sili vedno k izpolnjevanju dolžnosti in dokler iz- polnjuje te natančno, je srečen. Zatorej naj bi vsak človek prirojeno sramežljivost, kakor največjo blagi- njo marljivo gojil in skrbno varoval, ali izgubljeno, kakor hitro mogoče zopet pridobil. /…/ Tudi kadar je sam, naj ne misli na nesramnosti, nego vedno naj skrbi za prostost svojega srca in za nežnost vesti. Človek, ki dela resno in ima skrbi, itak ne utegne razmišljati nečednih dejanj. Zato naj ima človek vedno nekaj opravila.«59 tudi pravilnik za dijake Škofijskega zavoda sv. Stanislava je zato vseboval točko o sramežljivosti, ki je v primeru kršenja zah- tevala tudi izključitev. »Stroga sramežljivost je tako bistvena poteza plemenitega značaja, da se imenuje 'podlo' vse, kar ji nasprotuje. Zato naj se med go- jenci nikdar ne čuje beseda, ki bi le količkaj žalila sramežljiva ušesa. Kdor bi pa zoper sramežljivost kakorkoli grešil, se takoj izključi iz zavoda.«60 na velik pomen sramežljivosti je opozarjal že Slomšek v prvi polovici 19. stoletja v svoji večkrat ponati- snjeni knjižici Krščansko devištvo. Sramežljivost je namreč uvrstil med deset prijateljev in prijateljic devištva in zapisal: »To je Bog dal nedolžnosti za varuhinjo. Sramežljivost je notranji božji glas, ki te opominja, kadar si v pregrešnih nevarnostih. Tvoje srce sprehaja sveti strah in rdečica spreletava tvoje lice. /.../ Sramežljivost je rahel cvet deviškega stanu; nesramna prešernost pa je pri deklicah to, kar je smrad pri rožah.«61 V prvem slovenskem bontonu najdemo »dokaze« o spremenjenem odnosu do seksualno- sti, ki ga je prineslo 19. stoletje, oziroma »dokaze« o spremenjenem pragu mučnosti. Bonton ivana Vesela Olikani Slovenec se namreč v precejšnji meri zgleduje po že omenjenem delu von kniggeja O občevanju med ljudmi. del, ki govori o občevanju z ženskami, prinaša pri kniggeju celo napotke glede 58 Drobtinice za leto 1851, str. 91–92. 59 Jožef Valenčič: Vzgoja in omika ali izvir sreče, Ljubljana, 1899, str. 31–32. 60 Anton Bonaventura Jeglič: Pravilnik za gojence škofijskega zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, Ljubljana, 1920, str. 8–9. 61 Anton Martin Slomšek: Krščansko devištvo, Prevalje, 1924, str. 44. Prva izdaja je izšla v Celovcu leta 1834. 18 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 občevanja s koketami ali ljubicami, v bontonu, iz- danem leta 1868, pa te vsebine ni več, saj se je avtor v tem delu bistveno omejil. »Nikomur ni treba pre- več žalovati, ako si ne pridobi dopadajenja in všeč- nosti krasnega spola.«62 Podobno je bilo s slovensko priredbo knjige o izboljšanju in podaljšanju življe- nja z naslovom Makrobiotika iz leta 1864, ki jo je konec 18. stoletja napisal znani in ugledni nem- ški zdravnik christoph wilhelm von hufeland.63 enajst strani v izdaji iz 18. stoletja se je skrčilo le na stran in pol. V novejši izdaji je tako izpuščen del, ki razlaga o nevarnostih spolnih bolezni in onaniji. Sicer pa je že hufeland menil (v slovenski priredbi je mnenje ponovljeno), da »med vsemi sredstvi, ki življenje kratijo, ne poznam nobenega, ktero bi tako razrušlivo moč imelo, in tako popolnoma vse lastno- sti za pokrajšanje življenja v sebi zjedinilo, kakor to; ta razuzdanost se mora za najmočnejše sredstvo pokrajšanja živlenja vzeti«. ko pa bi moral, če bi dosledno sledil originalu, zapisati še nekaj besed o »venerinih« boleznih, je raje prekinil poglavje z besedami: »Namen te knjige mi ne dopušča še tu kaj več o tej najpogubnejši strasti govoriti.«64 na Slovenskem lahko »proces civiliziranja« in poskuse izboljševanja nravstvenega stanja na podeželju spremljamo prav skozi krščansko vzgoj- no literaturo in nasvete, izdane v krščanskem časo- pisju. le-ti so bili v veliki večini namenjeni kmetu in nam zato pričajo tudi o kmečkem vsakdanu, ki nravnosti, kakršno so hoteli uveljaviti moralisti, še zdaleč ni pripisoval dovolj pomena. meščansko stanovanje z zahtevo po ločenih prostorih in in- timnosti na podeželju (pa tudi v revnih stanova- njih delavcev) ni bilo uresničljivo. moralisti so to zagato poznali in zato poudarjali, da je potrebno paziti. »Sramožljivost otrok se tudi podkopuje in v nevarnost postavlja, kadar se otroci ali pa odrašeni vpričo njih oblačijo ali slačijo, še bolj pa s tem, ako skupaj spe, morebiti celo oba spola v tisti spavnici, ali pa še v eni in tisti postelji.«65 da otroka ne bi zapeljala domišljija v nevarnost pohujšanja njego- ve nedolžnosti, je bilo potrebno njegovo domišljijo 62 Ivan Vesel: Olikani Slovenec, Ljubljana, 1868, str. 65. 63 Christoph Wilhelm von Hufeland: Makrobiotik oder die Kunst, das menschliche Leben zu verlängern, Jena 1796. 64 Matija Prelog: Makrobiotika, Ljubljana, 1864, str. 113– 114. 65 Andrej Likar: Sveti zakon, Kaj je, od kod in pa ktere dolžno- sti naklada, Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim v poduk, Celovec, 1856 str. 114. V Zgodnji danici so poglavje o žaljenju sramežljivosti povzeli 22. mal. serpana 1870. skrbno usmerjati in ga naučiti, da je znal sam »kro- titi huda nagnjenja in se varovati tega, kar je škodlji- vo, napačno, pregrešno, ko bi bilo še tako prijetno, kar je ostudno, tega se varovati, če ga tudi nihče ne vidi«.66 Sramežljivost je imela vlogo prvega brani- ka pred grehom, zato ker »otroci, katerih ni sram, jih tudi greha ni strah in božji angel jih je zapustil«. Zato je bilo potrebno sramežljivost ohraniti, da bi se v otroku vzbudil občutek o vseprisotnosti Boga, ki skrivanj po kotih še posebej ne mara. »Iz mla- dega jim pravite, de Bog vse vidi, Bog vse ve, naj bo tema še tako terda, stena še tolk tolsta; Bogu se skriti ne moremo.«67 tudi naravno okolje, flora in favna podeželja, sta nudila preštevilne nevarnosti, ki so sramežljivost spodkopavale. »Starši pazite nato, da otrok nikjer ničesar ne vidi, kar bi ga opozori- lo na spolne stvari in na zarod človeka. /.../ Ako se kaj takega opazi pri živalih, kar pač ne bo mogo- če otroku vedno prikriti, naj se dotično delo označi kot živalsko, ki je nespodobno in se ga mora človek sramovati.«68 takšna vzgoja v krščanski veri je bila po mnenju moralistov nujna, saj samo posvetno zna- nje ni moglo biti resnično nravno, predvsem pa ni nudilo dovolj moči in opore za nevarna obdobja. ker naj bi bila posvetna vzgoja in omika premalo za obvladovanje spolnih nagonov, takšna vzgoja ni zadostovala za ohranitev moralne čistosti. »Taka zgolj posvetna omika, taka vnanja lepota čedne ob- naše, tak vnanji lišp, ki pokrivati ima notranje stra- sti in pregrehe, pa jih vendar ustaviti ne more, da bi se ne pokazale in na svitlo ne priderle, velikrat z izgubo sramežljivosti.«69 navodila duhovnikom lju- bljanske škofije o vzgoji mladine, ki so nastala sko- raj pol stoletja kasneje, se v ničemer niso razlikova- la od predhodnih oziroma so bila še konkretnejša in ostrejša. mladeniča je bilo potrebno prestrašiti pred lastnimi nagoni, zato pa se je bilo potrebno zelo truditi in si prizadevati za nravstveno vzgojo. Škof je zato duhovnikom priporočal: »Premišljuj- mo pripomočke za mladeniča, da nagnjenja, strasti in nevarnosti spozna in da jih zasovraži, pripomoč- ke, da si okrepi voljo boriti se zoper nje z vso silo 66 Zgodnja danica, 30. kimovca 1870. 67 Drobtinice, 1846, str. 182. 68 Anton Bonaventura Jeglič: Staršem, Drugi zvezek: Pouk o vzgoji, Ljubljana, 1910, str. 64. 69 Zgodnja danica, 29. mal. serpan 1870. Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 19 za nasprotne krščanske čednosti. Ti pripomočki so poduk, molitev, sveti zakrament.«70 Vsekakor je bil meščanski razred v zahtevah nravstveno-moralnega življenja ter v oblikovanju ideala meščanskega doma in družine drugačen od ostalih družbenih skupin. avtorji poučnih moral- nih zgodb in navodil so se zgledovali prav pri me- ščanski družini, tako da so poskušali katoliški pisci in moralisti meščansko pridobitev naravnih potla- čitev ali zatiranj nagonov, kakor je temelje kulture z začetka 20. stoletja opisal freud, načrtno uveljaviti tudi pri nemeščanskem prebivalstvu. Retorika deviantnosti v vzgojni literaturi Varuhi javne morale so podobo nravstve- no krepostnega življenja namreč želeli videti pri vsem prebivalstvu, o čemer nam pričajo različno časopisje in publikacije, ki so izhajale na Sloven- skem. Posebno popularne so bile več desetkrat ponatisnjene knjižice antona martina Slomška. V časopisju so bralci največ nasvetov o ohranitvi či- stosti našli v Drobtinicah in v Zgodnji danici. Skozi desetletja so si sledile zgodbe, nasveti, pridige ipd., ki so opozarjale ljudi na blato umazanije, gnus in smrtni greh, ki ga v sebi nosi spolni nagon. da pa bi to dosegli, so uporabljali preprosto dvopolno retoriko, ki jo lahko poimenujemo tudi retorika deviantnosti. da bi ljudje spoznali, kako pomembna je sramežljivost, so moralisti ustvarili kup del, ki so opozarjala na nevarnosti ob izgubi sramežljivosti. misli o spolnosti so prikazovali kot greh nečisto- vanja in ob tem uporabljali čim bolj slikovit bese- dnjak. »Hude nečiste misli bodo kakor po letu tvojo glavo obhajale, nespodobne želje se kakor črvi v tvo- je srce nalezle in tvojo nedolžnost umorile.«71 Sra- mežljivost je seveda imela tudi mesto med angeli v nebesih. to lepoto so moralisti v zamaknjenosti poveličevali in opevali. »Nekako angelsko lepo je, ako otrok sramežljivo zardi, kadar se mu kaj nespo- dobnega ali celo nesramnega pokaže, se proč obrne in odide akoravno še ne ve, kaj je nesramno.«72 70 Škofijski list, leto 1903, št. 1, str. 6. 71 Anton Martin Slomšek: Krščansko devištvo, Prevalje, 1924, str. 25. 72 Anton Bonaventura Jeglič: Na noge v sveti boj!, Tretja knji- ga: V boj za srečno in veselo krščansko življenje, Prevalje, moralisti, duhovniki in ostali poklicani za varovanje nravnega zdravja so ljudi na podoben način v nedogled opozarjali, da naj se varujejo greha, saj da lahko ima ta strašne posledice že v zemeljskem življenju, v posmrtnem življenju pa da jih gotovo čaka le še večno trpljenje. na zelo pove- den odgovor na vprašanje, koliko so ljudje dejansko upoštevali nasvete varuhov morale in krepostnega življenja, sem ponovno naletel v Drobtinicah iz leta 1846. tam se namreč najde prilika o dveh zakon- cih, ki nista živela po božji volji in ju je doletela nesreča. Pri razlaganju početja mlade lenke, ki je svojega bodočega moža zapeljevala, je avtor zapi- sal: »Kdor hoče kdaj srečen biti, ne sme nečistosti bolj ljubiti kakor Boga. Pregreha nima sreče, tudi ne- čistost nje ne da; najsiravno ljudje ne verjamejo.«73 ta resignirana ugotovitev neimenovanega pisca nam lepo in enostavno predstavi dejansko stanje med prebivalstvom, katerega so za to poklicani ljudje poskušali spremeniti. kot sem že omenil, so mnoge publikacije in predvsem katoliško časopisje objavljali vzgojno-moralne sestavke, ki poudarjajo dragocenost devištva in umazanost grešnega pože- lenja ter nezakonskega vdajanja spolnosti. nedolžnost in sramežljivost sta v krščan- stvu vedno predstavljali najvišji vrednoti. Sreda 19. stoletja je prinesla njuno potrditev, saj je bila resnica o brezmadežnem spočetju spremenjena v aksiom. da bi preprosto ljudstvo dojelo koristnost deviškega stanu, so sijočo lepoto nedolžnega člo- veka (predvsem deklet) hvalili in poudarjali, češ da ni lepšega ter Bogu ljubšega na tem svetu, kot so nedolžna dekleta in mladeniči. Besedišče stavkov je bilo zato polno hvale sramežljivosti. »Ni lepšega časa v celim človeškim življenju, kakor dnevi čiste nedolžnosti. Z veseljem se ogledamo na juterno son- ce, ki v svoji svetlobi po nebu perplava, ino s svojimi rudečimi žarkami hribe in doline poliva; pa še lepši, še bolj veselo je viditi mladenča in deklico, dokler sramoživost na njih licah cveti, in jih sovražna za- peljivost v roke dobila še ni.«74 na drugi strani so poskušali biti enako dramatični, ko so opozarjali na »nečistost«. nobena beseda ni bila dovolj ostra, da bi opisali sramoto, ki doleti človeka ob izgubi sramežljivosti na način, kot je npr. zunajzakonska izguba deviškega venca. »Černo je oglje, de ne more bolj biti, inu strupen je modros, de se ga vsak bati 1921, str. 75. 73 Drobtinice za leto 1846, str. 27. 74 Drobtinice 1847, str. 84. 20 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 »Tudi šampanjec ne pomaga več.« Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 21 mora; vendar veliko bolj gerda ino černa je nečistost, ino bati in varvati se nje bolj moramo, kot vsake kače. /.../ Nečistost bo kakor blato na cesti pomen- drana, ino na gnoj zavržena.«75 retorika moralistov je torej spolno življenje opredeljevala s pojmoma čisto, kar je v praksi po- menilo spolno vzdržnost, in nečisto. Čisto je bilo le v primeru, ko je spolni akt služil spočetju. logična posledica poveličevanja, v našem primeru čistega, deviškega, je bila, da je spolnost tudi v zakonski postelji lahko postala sporna in »dobrodošla« de- javnost le v primeru združitve z namenom spoče- tja, ker da »mora biti zakonska ljubezen čista, ne sme ljubiti, kar človeka poniža do živali ali celo pod žival /.../ Ljubezen časih ni čista, ljubi le mesene sla- sti, je mesena; mesena ljubezen pa je sovraštvo, ki dušo umori ...«76 Namesto zaključka Pomembna sprememba v javni obravnavi spolnosti (oziroma njeni neobravnavi) je v časo- pisju na Slovenskem povezana z zaostritvijo odno- sov med političnima strankama. liberalci so še po- sebno radi napadali prislovično nravstveno čistost katoliške stranke in njenih pripadnikov. tako so se v Slovenskem narodu denimo norčevali iz mariji- nih družb, ki so jih ustanavljali ravno z namenom, da mlada dekleta ohranijo v katoliški veri in jih zaščitijo pred »nevarnostmi« zapeljivih fantov. S prstom so pokazali na dekle iz brezoviške fare, ki je bila članica marijine družbe in je na prsih nosi- la dve svetinjici. Pa vendar so mlado devico, kljub nedvomno dobremu poduku o nevarnostih zape- ljivcev, zalotili z ljubčkom na seniku. Po poročanju Slovenskega naroda je mlada devica doma prejela »tako zaušnico, da so svetinjice na prsih šklefetale«. ob tem naj bi dekle doma povedalo, da je ona še dobra, da so druge še veliko hujše. logičen sklep liberalnega dnevnika pa je bil sledeč: »Marijina de- vica ni nobena nič prida, če je bila tudi prej poštena, v Marijini družbi se gotovo pokvari.«77 75 Drobtinice 1847, str. 79. 76 Janez Zabukovec: Kratek poduk o svetem zakonu, Ljubljana 1902, str. 3–4. 77 Slovenski narod, 4. 4. 1905. Viri – iwan Bloch: Sexualleben unserer Zeit, Berlin, 1907. – drobtinice 1846, 1847, 1851. – felix dupanloup Bischof von orléans: die großen Pflichten der christlichen frau, conferenzreden, mainz 1881. – enciklika sv. oca pape Pija Xii. 'o svetom djevi- čanstvu', Đakovo, 1954. – ivan f.: Problem spolne ljubezni, naši zapiski, 1910, zv. 12. – Sigmund freud: »kulturna« spolna morala in moderna nervoznost [die »kulturelle« Sexualmoral un die moderne nervosität] (1908), Problemi, št. 5/6, 2002. – Sigmund freud. nelagodje v kulturi, ljubljana, 2001. – christoph wilhelm von hufeland: makrobiotik oder die kunst, das menschliche leben zu verlängern, Jena 1796. – Jegličev dnevnik (anton Bonaventura Jeglič). – anton Bonaventura Jeglič: na noge v sveti boj!, tretja knjiga: V boj za srečno in veselo kr- ščansko življenje, Prevalje, 1921. – anton Bonaventura Jeglič: Pravilnik za gojence škofijskega zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad ljubljano, ljubljana, 1920. – anton Bonaventura Jeglič: Staršem, drugi zve- zek: Pouk o vzgoji, ljubljana, 1910. – adolph freiherr von knigge: Über den Umgang mit menschen, frankfurt 1977. – richard von krafft-ebing: Über gesunde und kranke nerven, tübingen, 1886. – andrej likar: Sveti zakon, kaj je, od kod in pa ktere dolžnosti naklada, Ženinom, neve- stam, posebno pa zakonskim v poduk, ce- lovec, 1856. – matija Prelog: makrobiotika, ljubljana, 1864. – edvin rozman, o dostojnosti, ljubljana, 1909. – anton martin Slomšek: krščansko devištvo, Prevalje, 1924. – Slovenski narod, 4. 4. 1905. – Sveto pismo Stare in nove zaveze, Slovenski standardni prevod, ljubljana, 1996. – Škofijski list, leto 1903, št. 1. – Škofijski list, Pastoralne konference leta 1906. – franc terseglav, Čas, 1907. – henrik tuma: Seksuelni problem. naši zapiski, zv. 3, 1911. 22 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 – Urbanus: knjiga o lepem vedenju, ljubljana, 1910. – Jožef Valenčič, Vzgoja in omika ali izvir sreče, ljubljana, 1899. – ivan Vesel: olikani Slovenec, ljubljana, 1868. – Janez Zabukovec: kratek poduk o svetem zako- nu, ljubljana 1902. – Zgodnja danica 1870. Literatura – Peter lewis allen: The wages of Sin, Sex and di- sease, Past and Present, chicago/london, 2000. – Žan delimo: greh i strah, Stvaranje osećaja kri- vice na Zapadu od XiV. do XViii. veka i, novi Sad, 1986. – Ulrike döcker: die ordnung der bürgerlichen welt, Verhaltensideale und soziale Prak- tiken im 19. Jahrhundert, frankfurt/new york 1994. – norbert elias: o procesu civiliziranja, Socioge- netske in psihogenetske raziskave, i-ii, lju- bljana, 2000/2001. – michel foucault: Zgodovina seksualnosti 1, Vo- lja do znanja, ljubljana, 2000. – agnes heller: The Power of Shame, a rational Perspective, london/ Boston/ melburne/ henly, 1985. – r. l. Jenkins: guilt feelings: Their function and dysfunction, v: feelings and emotions, The mooseheart Symposium, edited by martin l. reymert, c. e. clifford, t. morgan, new york/toronto/london, 1950. – marija Jurić Pahor: narod, identiteta, spol, go- rica, 2000. – günther landsteiner, wolfgang neurath: kran- kheit als auszeichnung eines geheimen lebens, krankheitskonstruktion und Sexu- alität anhand der lungentuberkulose um 1900, Österreichische Zeitschrift für ge- schichtswissenschaften 5, 1993, 3. – Thomas w. laqueur: Solitary Sex, a cultural history of masturbation, new york, 2003. – The many faces of Shame, ed. donald l. nathan- son, new york/london 1987. – michael mitterauer: familien formen und illegi- timität in ländlichen gebieten Österreichs, archiv für Sozialgeschichte, Band XiX, 1979. – george l. mosse: nacionalizem in seksualnost, morala srednjih razredov in spolne norme v moderni evropi, ljubljana 2005. – Verena Pawlowsky: mutter ledig – Vater Staat, das gebär- und findelhaus in wien 1784- 1910, innsbruck/wien/münchen/Bozen, 2001. – michelle Perrot: Scenes and Places; at home, v: a history of Private life iV, from the fires of the revolution to the great war, ed. mi- chelle Perrot, gen. ed. Philippe aries and georges duby, cambridge/london 1990. – mojca ramšak: mama me je s policijo gnala na- zaj, ko sem dobila sina ali o nezakonskih otrocih na koroškem v 19. in prvi polovici 20. stoletja, etnolog, št. 7, 1997. – Uta ranke heinemann: katoliška cerkev in spol- nost, ljubljana, 1992. – edith Saurer: Zur Säkularisierung des Sünde- konzepts, v: wiener Beiträge zur geschichte der neuzeit. individualisierung, rationalisi- erung, Säkularisierung, neue wege der re- ligionsgeschichte, hrsg. michael weinzierl, wien 1997. – edith Saurer: Scham und Schuldbewußtsein. Überlegungen zu einer möglichen geschi- chte moralischer gefühle unter besonderer Berücksichtigung geschlechtsspezifischer aspekte, v: »das weib existiert nicht für sich«, hg. heide dienst, edith Saurer, wien 1990. – reinhard Sieder: Socialna zgodovina družine, ljubljana, 1998. – andrej Studen: nezakonski otroci, v: Slovenska kronika XiX. stoletja, ljubljana 2005. – andrej Studen: Stanovati v ljubljani, ljubljana, 1995. – andrej Studen: Za zdravje je potrebna snažnost: razpravljanje o nasvetih za telesno higieno v 19. stoletju na Slovenskem, Prispevki za no- vejšo zgodovino, št. 2, 2005. – marta Verginella: Vloga žene in moža v sloven- ski publicistiki 19. stoletja in v dokumentih s tržaškega podeželja, Zgodovinski časopis, 1993, št. 4. – Janja Žagar: Služkinje v ljubljani, traditiones 15, 1986. – Sabina Žagar Žnidaršič: ora et labora in molči ženska!, Pregled demografije kranjske in pridobitnosti žensk v desetletjih 1880–1910, ljubljana, 2000. Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 23 Zusammenfassung ScHAMHAfTIgKEIT ALS BOLLwERK gEgEN DAS „UNREINE“ IN DER gESELLScHAfT DES 19. JAHRHUNDERTS die menschlichen triebe waren und sind immer noch den Beschränkungen der gesellschaft unterworfen. das bürgerliche 19. Jahrhundert hat diesen Beschränkungen und der kontrolle der Sexualität besonderes augenmerk gewidmet. im allgemeinen war die Sexualmoral des 19. Jahrhun- derts sehr puritanisch. Schamhaftigkeit war jene „tugend“, jener innere Sinn des menschen, der dem einzelnen er- möglichen sollte, die strengen ansprüche der mo- ral zu erfüllen. es war auch jener Sinn, der eine distanz gegenüber den „verbotenen gefühlen“ herstellen sollte; eine Schwelle, an der der mensch Peinlichkeit und widerwärtigkeit empfinden soll- te, an der Schuldgefühle und später reue auftreten sollten angesichts von sexuellen wonnen in ge- danken, worten oder taten. die Schamhaftigkeit sollte also die furcht vor gott, der gesellschaft und anderen autoritäten sicherstellen. die meinung, dass die Schamhaftigkeit ei- nes der bedeutendsten gefühle für die kulturelle entwicklung ist, wurde auch von katholischen mo- ralisten vertreten. diese sahen in der Schamhaf- tigkeit vor allem ein Bollwerk der jungfräulichen reinheit und versuchten sie daher schon während des erziehungsprozesses im Bewusstsein der kin- der zu verankern. Visitationsberichte im tagebuch des laiba- cher Bischofs Jeglič schildern die Situation in slo- wenischen ländlichen gebieten sehr anschaulich. während seiner amtszeit hat Jeglič wiederholt die Pfarren seines Bistums persönlich visitiert. er war über die vorgefundenen Verhältnisse oft sehr betrübt und dies spornte ihn auch zum Verfassen von lehrhaften und erzieherischen werken an, mit denen er die jungen mädchen und Burschen über die Sexualität belehren wollte. die lage schien ihm sehr schlecht, denn er nahm auch viele Beichten ab. die christlichen moralisten in Sloweni- en bedrückte, dass die Schamhaftigkeit unter der Bevölkerung unterschiedlicher Schichten nicht gleichmäßig verbreitet und auch nicht gefordert war. Bischof Jeglič hat zum Beispiel marianische kongregationen propagiert, die für die sittliche er- ziehung der mädchen am land sorgen sollten. die immer größere Verbreitung der gegebenheiten der modernen welt – wie erhöhte mobilität durch die eisenbahn, größere Schriftkundigkeit und bes- serer und leichterer Zugang zu Presseerzeugnissen und literatur – verursachte eine allgemeine Be- sorgnis über den sittlichen Zustand der ländlichen Bevölkerung. die forderung Schamhaftigkeit einzuimp- fen war aufgrund der imaginierten auswirkun- gen auf die menschheit in der christlichen erzie- hungsliteratur, in katechismen, Benimmbüchern und anderswo ständig präsent. Besonders eifrig waren die moralisten beim Verfassen erzieheri- scher Schriften im 19. Jahrhundert, wo diese emp- fehlungen, anweisungen und ratschläge in im- mer größerem maß herausgegeben wurden. die forderungen der moralisten haben sich dabei im grunde nicht verändert. wenn man artikel von Slomšek in den Drobtinice oder der Zgodnja dani- ca und andere Schriften aus der mitte des 19. Jahr- hunderts mit den Büchlein von anton Jeglič ver- gleicht, findet man nicht nur bei der darstellung und Bestimmung des Problems, sondern auch bei den lösungsansätzen große ähnlichkeiten. eine wichtige änderung in der öffentlichen Behandlung (oder nichtbehandlung) der Sexu- alität in der slowenischen Presse ist mit der Ver- schärfung der Verhältnisse zwischen den beiden führenden politischen Parteien verbunden. die liberalen haben nämlich die sprichwörtliche sitt- liche reinheit der katholischen Partei und ihrer anhänger besonders gern angegriffen. Schlagwörter: moral, Sexualität, Scham- haftigkeit, katholische moral. 24 VSE ZA ZGODOVINO Vlatka Filipčić Maligec Premilim domorodkinjam filipčić Maligec Vlatka, višja kustosinja, mhZ – muzej seljačkih buna, Samci 64, hr - 49255 gornja Stubica 32-055.2 (497.5)"18" PREMILIM DOMORODKINJAM Čas med 1835. in 1848. je eno od ključnih obdobij hrvaške zgodovine v katerem nastane niz kulturnih in gospodarskih inštitucij, kar privede do integriranja najvišjih družbenih slo- jev v hrvaško nacijo. največji boj je potekal na polju jezika. Ženske kot vzgojiteljice otrok se je štelo za tiste, ki so poklica- ne, da svoje otroke učijo v narodnem jeziku. obdobje prepo- roda na hrvaškem je tudi čas, ko ženske vstopajo iz hišnega in družinskega kroga v javno sfero. Ženske so postale aktivne sodelavke v društvenem in kulturnem življenju, vse bolj pogo- sto pa se pojavljajo s svojimi prispevki na področju književ- nosti, pričnejo tudi nastopati na gledaliških odrih in tam širiti hrvaško besedo, vneto pa sodelujejo tudi pri ostalih stremlje- njih, da bi v deželi zavela razsvetljenski duh in gospodarski napredek. Pri tem pričnejo dobivati čedalje več možnosti za boljšo izobrazbo in različne zaposlitve izven svojega doma. V tem obdobju se tudi prvikrat na hrvaškem pojavijo različna ženska združenja, ženske pa se vključujejo tudi v posamezna moška društva, predvsem z gospodarskega področja. Čeprav so v tem času ženske slavili kot ponos naroda, je o njih ostalo zelo malo sledi v zgodovinskem spominu. Ključne besede: hrvaška, ilirizem, dragojla Jarnević, vlo- ga žensk v ilirskem gibanju. filipčić Maligec Vlatka, Senior curator, mhZ – museum of Peasant risings, Samci 64, hr - 49255 gornja Stubica 32-055.2 (497.5)"18" TO DEAR PATRIOTIc wOMEN The time between 1835 and 1848 is one of the key periods in the history of croatia. during that time a range of cultural and economic institutions were founded, which led to the in- tegration of the highest social strata into the croatian nation. The biggest battle was fought in the field of language. Because they raised children, women were considered as having the duty to teach children the national language. This period of national revival in croatia was the time when women stepped from the domestic into the public sphere. women began to engage actively in social and cultural life. They appeared more and more often with literary works, performed in theatre plays, thus spreading the croatian language, and they participated eagerly in other efforts to spread the spirit of enlightenment and economic progress around the country. in this way they gained more opportunities for better education and various jobs outside the home. This was also the time when numerous women's societies were founded for the first time in croatia; women also joined a few men's societies, in particular in the sphere of business. although women were praised as the pride of the nation, very few documentary traces of them have been preserved in the historical memory. Key words: croatia, national revival, dragojla Jarnević, women's societies. Slika pretekle sedanjosti postane tem ostrej- ša, čim več delov zloženke postavimo na pravo me- sto. Če ti deli manjkajo, slika ostaja motna. tudi takrat, ko gre za tiste slike, ki govorijo o zgodovini žensk – tako posameznic kot skupin. Čeprav sle- dnje ne velja za vsa področja in vse čase enako, pa to za hrvaško zgodovino, ko gre za obdobje prepo- roda, v veliki meri drži. Ženski obraz preporoda se odkrije, če pogledamo pod površino in če se ne zadovoljimo samo s tiskano besedo ali izjavami na političnih shodih. Če bi vse ostalo na politični ravni, bi se na hrvaškem nadaljnjih sto let od pre- porodnega obdobja govorilo latinsko in nemško. da bi se nekaj bistvenega spremenilo, so bili očitno potrebni tako valčki s hrvaškimi teksti kot pesmi- ce na pahljačah – kar je danes večinoma utonilo v pozabo. Šele ko so nemške karoline postale dra- gojle in draginje, franciske franjice, Julijane pa ljubice, se je hrvaškemu jeziku odprla pot v dru- žabno življenje. mnogim ženskam iz meščanske- Vlatka Filipčić Maligec, PREMILIM DOMORODKINJAM ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 25 Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE ga, sicer maloštevilnega, vendar vplivnega kroga, je bilo težko učiti svoje otroke hrvaščino. Vendar se je to štelo za eno najvažnejših nalog pripadnic domoljubnega nežnejšega spola in dobra volja ter navdušenje sta jih pri tem spodbujala.1 Zakaj je preporodno obdobje tako pomemb- no za hrvaško zgodovino? V času med leti 1835 in 1848 je nastal niz kulturnih in gospodarskih inšti- tucij, ki so v končnici privedle do integracije naj- višjih družbenih slojev v hrvaški narod. V obdobju preporoda so pripadniki meščanstva, dela duho- vščine in plemstva začeli s široko aktivnostjo na polju kulturne prebuje hrvatov. Preporoditelji so veliko pozornost posvečali spodbujanju književ- nosti in ustanavljanju narodnih čitalnic, v katerih je bilo mogoče brati knjige in časopise ter prireja- ti predstave in koncerte. medtem ko se za začetek preporoda šteje leto 1835, ko so v Zagrebu začele izhajati gajeve Novine Horvatzke, se kot konec šte- je leto 1848, ko so že bile ustanovljene vse važnejše ustanove. kakorkoli, tako v življenju in delovanju ljudi kot v teku časa, pa tudi v razvoju preporodnih idej, je težko postaviti ostro ločnico. Sodelavci in sodelavke preporodnih stremljenj so delovali tudi v naslednjem obdobju – vse do konca 19. stoletja. Krasnemu spolu ob koncu 18. stoletja se je družabno življe- nje na hrvaškem v glavnem še vedno odvijalo v zasebnih prostorih – v družinskih in prijateljskih krogih.2 Pri hrvatih je ples bil sestavni del dolo- čenih svečanosti, obredov in posebno svečanih priložnosti. ni bilo plesa zaradi plesa tj. za zabavo, kakor se je začelo prakticirati na Zahodu in v ita- liji, kjer so se plesi začeli razvijati ob gledaliških predstavah. do srede 18. stoletja v Zagrebu javnih plesov sploh niso prirejali. Šele v začetku 19. sto- letja so v Zagrebu začeli odpirati javne objekte s plesnimi dvoranami. Prvo plesno dvorano je zgra- dil grof antun Pejačević v svoji hiši na demetrovi 1. hišo je kmalu prodal emilijanu kulmeru, on pa jo je 1807. prodal velikemu županu zagrebškemu, madžaru antalu amadéu de Várkonyju, ki je pro- stor od 1797. do izgradnje Stankovićevega gledali- 1 Emilij Laszowski, Plesni redovi iz ilirskog vremena. Iz kul- turne povijesti Zagreba, Jutarnji list, 28. 1. 1923. 2 Vanda Ladović, »Zagrebačko gradjansko strelacah društvo ima čast obznaniti …« (dalje: V. Ladović, Zagrebačko grad- jansko strelacah društvo), Kaj, 7-8/1974. šča leta 1834 dajal v najem raznim podjetnikom, ki so v njem organizirali nastope potujočih gleda- liških skupin. razen melodram, burk in parodij so v gledališču uprizarjali tudi dela klasikov, ki so bila v glavnem predelana, ter opere. V letih 1832/33 so na oder postavili tudi dve predstavi, prevedeni v kajkavski dialekt (v prevodu d. rakovca). amadéo osebno ni sodeloval v gledaliških aktivnostih, ven- dar se je uvrstil v hrvaško gledališko zgodovino, ker je prostor ostal znan pod njegovim imenom: »amadeovo kazalište«.3 Prvo javno plesno dvorano je Zagreb leta 1834 dobil v gledališču, ki ga je na markovem trgu zgradil trgovec kristofor Stanković. lastnik je zgradbo dajal v zakup nemškim in italijanskim podjetnikom, vendar so tam prav tako izvajali hr- vaške predstave.4 najvažnejše mesto javnega zbiranja prepo- roditeljev je postala dvorana zagrebškega Strelišča. od ustanovitve dalje je bil cilj društva ne samo »za- bava in urjenje na strelišču«, ampak tudi ostale »z zakonom dovoljene zabave«: branje, igra, ples.5 tu so se zbirali vsi uglednejši Zagrebčani, in to brez ozira na poreklo in poklic, pa tudi spol (vpis je bil dovoljen tudi vdovam), ko pa so se 1840. v strelsko društvo včlanili preporodni prvaki gaj, demeter, Štoos in rakovac, se je preporodni duh na strelišču začel krepiti. Strelišče oz. Strelsko društvo je tako postalo, zatem pa dolgo časa tudi ostalo, središče društvenega življenja takratnega Zagreba. Narodne novine so na svojih straneh objavljale, kdaj bodo potekale plesne prireditve in pri kom je mogoče dobiti vstopnice. tako so leta 1840 omenjale štiri »krasne plese« na Strelišču, od katerih je v spomi- nu posebej ostala zabava, ki so jo organizirali »do- morodni mladeniči zagrebški«. na Strelišču se je na plesu »domorodcev« zaplesalo tudi prvo narodno kolo, ki ga je vodila znamenita »domorodkinja« Sidonija erdödy. Prav na Strelišču je Sidonija pr- vič izvedla arijo ljubice v sklopu glasbene zabave, na kateri so izvajali dele iz še nedokončane opere Ljubezen in zloba. od leta 1844 so na Strelišču ob 3 Hrvatski biografski leksikon, svezak 1, Jugoslavenski leksi- kografski zavod, Zagreb 1983. 4 Hrvatski leksikon, Naklada leksikon, Zagreb 1997, 2. zve- zek, str. 469; Enciklopedija hrvatske povijesti i kulture, Škol- ska knjiga, Zagreb 1980, str. 280. 5 V. Ladović, Zagrebačko gradjansko strelacah društvo, str. 114. 26 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 ponedeljkih in sredah vpeljali bésede, na katerih so igrali šah, brali poezijo in razpravljali o politiki. na programu plesnih prireditev so bili val- ček, slavonska polka, galop in mazurka, zadržali pa so se tudi nekateri plesi iz 18. stoletja: kvadrilja, po- loneza in kotiljon. dolgo časa so valček zaradi obje- manja plesalcev šteli za nedostojen, zato ga je pone- kod cerkev – npr. v franciji – celo prepovedovala. kljub temu je bil valček na programu vsake plesne prireditve v Zagrebu v 19. stoletju, dunajski valček pa je začel osvajati plesne dvorane po vsem svetu že od leta 1815. V preporodnem obdobju je potekala živahna bitka proti zapeljivem dunajskem valčku, vendar so bile dame njegove odločne zagovornice. da bi rešil nastali problem je Juraj oršić, eden od voditeljev narodne stranke in dosmrtni častni strel- ski polkovnik, sprejel salomonsko rešitev: dunajski valček ostane, vendar ob hrvaških verzih. V plesnih redih, v katere so dame vpisovale, komu so namenile posamezen ples, so bile tiskane priložnostne pesmice, ne ravno v vzvišenem stilu, vendar brez dvoma domoljubne vsebine. tako so »Domorodni Mladenići Zagrebški« na plesu, ki je potekal 24. februarja 1840 na strelišču, posvetili »krasnemu spolu« naslednjo pesmico: »Kako ovde, seke mile S nami svugdi složne bile, Sada smele, sada krotke Bile uvek domorotke!« V približnem prevodu: »Kakor tukaj sestre mile Z nami vedno složne bile Zdaj prav smele, zdaj pa krotke Naj so vedno domorodke!« domorodni mladeniči so tudi naslednje leto v plesnem redu pozivali k »združenju obeh spolov«.6 Preporodne ideje so se širile tudi na narodnih kon- certih. Prvi koncert te vrste je potekal v Zagrebu ob kraljevem godu, in to v hrvaškem jeziku, pri tem 6 Hrvatski narodni preporod 1790-1848. Hrvatska u vrijeme Ilirskog pokreta. Zagreb, Povijesni muzej Hrvatske, Muzej za umjetnost i obrt, Muzej grada Zagreba, Globus, 1985. (dalje: HNP), str. 141. pa je sodelovalo 12 žensk.7 Podobne glasbene za- bave so se prirejale tudi v drugih hrvaških mestih: Đakovu, karlovcu, osijeku, gospiću, Bjelovaru – po vseh teh zabavah je danica redno objavljala za- hvale »premilim domorodkinjam, ki jih ni bilo sram pokazati, koliko cenijo svoj dom in jezik«.8 V gledališki zgradbi, zgrajeni leta 1834, ki je bila v zasebni lasti, so nastopale nemške gledališke skupine. kljub temu so posamezni nemški podje- tniki in najemniki, ki so zaznali duh časa, pristajali na kompromise in uvrščali v nemške predstave hr- vaške pesmi, budnice in davorije, ali pa pisali igro- kaze, sicer v nemščini, vendar take, ki so bili s svojo tematiko povezani s hrvaško zgodovino. tako so že leta 1835 uprizorili Die Magdalenen Grotte bei Ogulin (magdalenina jama pri ogulinu) s kolom in budnico Horvatov sloga i Zjedinjenje (bolj znano 7 Agneza Szabo, O sudjelovanju žena u hrvatskom narodnom preporodu 1835.-1848.(dalje: A. Szabo, O sudjelovanju žena u hrvatskom narodnom preporodu). Kaj, časopis za knji- ževnost, umjetnost i kulturu, 28 (1995), 4/5, str. 109-121; tu str. 111, 118. Njihova imena so: Sidonija Erdödy, grofica Milica Keglević, Adela Keresztury, Eugenija Kriger, Milica Lentulay, Vilhelmina Minsinger, Marija Mossbauer, Vin- cencija Puc, Rozina Rotter, grofica Dragojla Sermage, Mili- ca Švabelj in Paulina Zrnčić. 8 Prav tam, 112. Portret Klotilde Drašković. Hrvatska, 19. st., MSB 652. Vlatka Filipčić Maligec, PREMILIM DOMORODKINJAM ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 27 Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE kot Još Hrvatska nij´ propala). ta praksa se je na- daljevala, tako da so nemške predstave s hrvaškimi pevskimi vložki dobile pomen narodnih manife- stacij. Zgodovinski datum predstavlja leto 1840, ko je novosadsko Domorodno teatralno društvo, ki je v Zagreb prišlo kot Leteće diletantsko pozorište, iz- vedlo kukuljevićevo »junaško igro« Juran in Sofija ali Turki pri Sisku, eno od prvih novejših dramskih del, uprizorjenih v štokavski inačici hrvaščine.9 gledališke predstave so uprizarjali tudi v drugih hrvaških mestih, ki so jih obiskovale potujoče gle- dališke skupine. nasploh pa je bilo gledališče tisto, kar so domoljubi z dežele zavidali Zagrebčanom.10 Prav plesi, gledališke predstave in koncerti so bili priložnosti, ob katerih so se enakopravno zabavali, v določeni meri pa zabavo tudi kreirali, in to tako ženske kot moški. Ilirskim hčerkam ko govorimo o pomenu, ki ga je moška družba dajala vključevanju nežnejšega spola v svoj krog, je potrebno omeniti spis Janka draškovića Ein Wort an Iliriens hochherzige Töchter (Beseda ilirskim blagodušnim hčerkam, Zagreb, 1838). ta spis je bil zelo hitro preveden v češčino, na prevod v hrvaščino, in to v srbski, cirilični izdaji, pa je bilo treba čakati vse do leta 1931.11 germanizacijo žensk so ilirci pojmovali kot izgubo čistosti in nedolžnosti in so hoteli ženske očistiti vseh tujih vplivov, vendar so jih pri tem opravilu naslavljali v nemščini.12 Janko drašković, ki je bil eden od redkih pripadnikov visokega hr- vaškega plemstva, ki se je pridružil preporodnim stremljenjem, je bil glede tega precej kritičen. me- nil je, da se stopnja omikanosti nekega naroda naj- bolje presoja na podlagi tega, koliko le-ta spoštuje svoj jezik in svoje ženske. naklonjenost žensk pa 9 Nikola Batušić, Ilirski pokret i kazalište; v: Hrvatski narodni preporod 1790-1848. Hrvatska u vrijeme Ilirskog pokreta (dalje HNP). Zagreb, Povijesni muzej Hrvatske, Muzej za umjetnost i obrt, Muzej grada Zagreba, Globus, 1985; str. 107–110. 10 »Taušinski … peljal nas je v gledališče. Zagrebčanom za- vidam samo gledališče. To je edina zabava, v kateri želim uživati.« Dragojla Jarnević, Dnevnik (dalje: DDJ). Karlo- vac, Matica hrvatska, 2000; str. 63. 11 Antun Barac, Ilirski pokret, Beograd, 1931. 12 Hays, Meghan, “Valjane majke i blage kćeri”, Odgoj i izo- brazba žena u nacionalnom duhu u Hrvatskoj 19. stoljeća, Otium, 4/1-2, 1996. je štel za najmočnejši spodbujevalnik vsega člove- škega delovanja. krivca za neljubo dejstvo, da žen- ske na hrvaškem ne negujejo narodnega jezika, je videl v moških. ti so uporabljali latinski jezik, ki je bil ženskam nedostopen, tako da je narodni jezik bil prepuščen samo navadnemu ljudstvu. te draškovićeve ugotovitve pa je vendarle potrebno dopolniti z dejstvom, da tkalac13 v svojih Spominih navaja, da na hrvaškem (kot tudi na ogrskem in Poljskem) latinščino govorijo in pišejo vsi izobra- ženci; ne samo moški, ampak tudi mnoge ženske. Pri tem je tkalac izpostavil, da so si v 16. in 17. sto- letju ženske dopisovale v hrvaščini, da pa so v 18. stoletju mnoge matere govorile latinščino enako 13 Imbro Ignjatijević Tkalac (1824–1912), publicist. Od leta 1848 do 1861 tajnik Trgovsko-obrtne zbornice. Prizadeval si je za ekonomski in kulturni preporod Hrvatov, bil pristaš vseslovanske ideje. Pobudnik ustanovitve dnevnika Ost und West na Dunaju. Napisal je Spomine iz mladosti na Hrva- škem. Hrvatski leksikon, Naklada leksikon, Zagreb, 1997, zvezek II., str. 569. Janko Drašković: Ein Wort an Iliriens hochherzige Töchter. Zagreb, 1838. Kajkaviana, RKC 43a. 28 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 dobro kot očetje.14 kakorkoli, drašković je zaklju- čil, da uspeh preporodnega gibanja ne bo umanj- kal, če ga bodo le podprle ženske. Ženske je zato la- skavo pozval, naj podprejo narodno stvar.15 tudi iz zaključnega dela draškovićevega spisa, v katerem je govoril o novem pravopisu – gajici in potrebi po razvoju enotnega knjižnega jezika –, je jasno, da žensk ni dojemal kot povsem neizobražene.16 Četudi je pretirana ocena Josipa horvata, da so ženske po izidu draškovićeve brošure postale najaktivnejše pobudnice narodnega preporoda, je v njej vendarle tudi precej resnice.17 ivan kukulje- vić pravi: »Po tisti poslanici naslovljeni na ilirske hčerke, sta se čudežno spremenila značaj in narava naših osveščenih žena: tiste, ki so bile že napol po- nemčene, so se začele učiti in govoriti hrvaščino, spre- jele narodno nošnjo, pričele brati hrvaške časopise in 14 Imbro Ignjatijević-Tkalac, Uspomene iz mladosti u Hrvat- skoj. Beograd, Zadruga štamparskih radnika »Rodoljub«, 1925-1926, Srpska književna zadruga; str. 187. 15 Janko Drašković: “Riječ plemenitim kćerima Ilirije” v: Ba- rac, Antun: Ilirski pokret, Beograd 1931, 103–105. 16 Prav tam, 133–139. 17 Josip Horvat, Politička povijest Hrvatske, knj. 1, Zagreb, 1990, str. 42. knjige, peti hrvaške pesmi tako javno kot doma ter si dopisovati v hrvaščini. Nekatere pa so celo s svojim prispevkom obogatile hrvaško književnost«.18 Zagrebški škof in prvi nadškof Juraj haulik je ženske prav tako štel za bistveni del družbe. to je razvidno iz njegovega karitativnega dela. Podpiral je ne samo sklad za dekleta iz krajine, ki so se že- lele omožiti, in sklad za revne vdove svoje nadško- fije, ampak tudi sklad, iz katerega se je nagrajevalo mladino obeh spolov za marljivo obiskovanje šole in verouka.19 nadškof je finančno podprl tudi edi- no zasebno dekliško šolo v Zagrebu, v Zagreb pa je pripeljal tudi sestre usmiljenke, da bi povzdignile raven osnovnega šolstva.20 18 Prav tam, str. 53. 19 Geslo Juraj Haulik v: Znameniti i zaslužni Hrvati te pome- na vrijedna lica u hrvatskoj povijesti od 925-1925. Zagreb, »August Cesarec«, 1990, posebna izdanja (Pretisak izd. iz 1925. god.). 20 Agneza Szabo, Zagrebački nadbiskup Juraj Haulik i hrvat- ski narodni preporod (1835–1848), Kaj, 4-5/1994, str. 32, 35. Možje ilirske dobe (1835-1850). Kajkaviana. Vlatka Filipčić Maligec, PREMILIM DOMORODKINJAM ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 29 Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE domorodkinje je s svojim programskim teks- tom, ki ga je za Danico priredil Vjekoslav Babukić,21 nagovoril tudi češki baron dragutin Villania. Žene ilirske dobe: Kako so Karoline postale Dragojle ko govorimo o preporodnem obdobju je težko obravnavati delovanje žensk kot skupine. Posamezne usode nam podajajo sliko o položaju in življenju žensk te dobe. tiste redke, ki jih pozna- mo, so nam dragocen vir podatkov. Znana grafika z naslovom Moški ilirske dobe, ki se najpogosteje uporablja kot ilustracija tekstov o hrvaškem narodnem preporodu, je pri- mer skritih ženskih obrazov. na njej namreč med petdesetimi moškimi zasledimo tudi dve ženski dragojlo Jarnević in Sidonijo rubido. ti dve dami, ki izvirata iz različnih okolij (prva iz meščanskega, druga iz plemiškega), v svojem življenju, razen do- moljubnega entuziazma, nista imeli dosti stičnih točk. celo v tem pogledu je njuna usoda bistveno drugačna: medtem ko je dragojla ostala vztrajna v svojih stremljenjih vse do svoje smrti, se je Sidonija umaknila iz javnega življenja in posvetila izključno družini in sinu, ki pa ni delil njenih mladostnih idealov. Jarnevićeva se je rodila 1812. v karlovški tr- govski družini kot karolina, umrla pa je leta 1875 kot dragojla. Čeprav je delovala kot učiteljica in kot taka vodila zasebno šolo v karlovcu, je javnosti znana predvsem kot pisateljica. aktivno je sodelo- vala v ilirskem preporodu, posebno po srečanju z ivanom trnskim22 v avstrijskem gradcu leta 1839. Pomenljivo je, da so v literaturi največkrat citirani prav odlomki, ki govorijo o srečanjih s trnskim in ki poudarjajo njegov odločujoči vpliv na njeno ustvarjanje. trnski pa je pustil globoko sled tudi v njenem zasebnem življenju. Jarnevićeva je pisala pesmi in novele, že 1843. pa je v samozaložbi izdala zbirko novel Domorodne poviesti, ki je bila hitro razprodana.23 objavljala je tudi v Danici, Kolu in 21 A. Szabo, O sudjelovanju žena u hrvatskom narodnom pre- porodu, str. 113, 119. 22 Ivan Trnski (1819–1910), književnik, častnik, prvi veliki župan bjelovarsko-križevske županije. V dobi ilirizma je bil slavljen kot največji ilirski pesnik. Hrvatski leksikon, Nakla- da leksikon, Zagreb 1997, str. 585. 23 HNP, str. 56; Dragojla Jarnević, Život jedne žene - odabra- ne strane dnevnika (prir. Stanko Dvoržak). Zagreb, Znanje, Nevenu, kasneje pa tudi v drugih listih. ona je prav tako tudi redek, če ne celo edini primer delovanja ženske v tem času in prostoru na gospodarskem področju. njeno življenje, v katerega dobimo vpo- gled prek njenega dnevnika, ki ga je začela pisati v svojem enaindvajsetem letu, je nenavadno zanimi- vo pričevanje o položaju samostojne ženske v prvi polovici 19. stoletja.24 dragojlin dnevnik je brutalno iskren. od začetnih retrospektivnih strani, ko izraža olajšanje 1958; str. 6–11. 24 Literatura o Dragojli Jarnević je obširna. Tu navajam samo nekatera od uporabljenih del: Građa za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas (pribrao i uredio Antun Cuvaj). 2. ispravljeno i popu- njeno izdanje, Zagreb, Trošak i naklada Kr. hrv.-slav.-dalm. zem. vlade, Odjela za bogoštovlje i nastavu, 1910-1913; Divna Zečević, Dragojla Jarnević. Zagreb, Zavod za zna- nost o književnosti, Sveučilišna naklada Liber, 1985; I. Br- lić-Mažuranić, A. Milčinović, Z. Marković, Izabrana djela. Zagreb, Matica hrvatska, Zora, 1968 v zbirki Pet stoljeća hrvatske književnosti, knj. 73; HNP; Dragojla Jarnević, Ži- vot jedne žene; Ivan Trnski, Vjekopis Dragojle Jarnevićeve. Vienac 14 od 3. 4. 1875. Dragojla Jarnević. Detajl grafike Možje ilirske dobe. 30 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 zaradi smrti nečaka,25 do opisa prve spolne izku- šnje v svojem štiridesetem letu, ki jo je imela s pre- cej mlajšim moškim: »No, resnično, iskreno moram priznati, da sem pričakovala več prijetnega občutka pri tem opravilu, kakor sem ga v resnici občutila.«26 iskrena je ostala tudi v kasnejših zapisih, ko govori o svoji zvezi z dvakrat mlajšim kmečkim fantom mikom, katerega je finančno podpirala: »Njegovo ljubezen bi morala kupovati z novci, ampak me je zelo sram«27 … ali pa v bolj vedrem razpoloženju: »Jaz se vsemu temu smejem, ker imam magnet, ki fanta privlači, to pa je denar.«28 Jarnevićeva je otroštvo preživela v karlovcu. oče, trgovec z železnino, je umrl, ko ji je bilo se- dem let in je zapustil vdovo s šestimi otroki. trgo- vina do takrat ni bila materino delo, skrb za otroke in vinograd pa je delila z dvema služkinjama. Zato je očetova smrt v življenje družine prinesla stalno finančno negotovost. Prva sestra se je omožila pri osemnajstih letih. mesto karlovac je sicer imelo pravico do skrbništva nad mladoletnimi otroki, ki so ostali brez očeta, vendar jo je prepustilo mate- ri in zetu. deklice so hodile v šolo, v ročnih delih pa jih je poučevala učiteljica z dunaja. dragojla je prenehala s šolanjem pri trinajstih letih. Starejša sestra je dobila najboljšo izobrazbo: razen različ- nega ročnega dela se je učila tudi kuhati in igrati klavir pri neki francozinji. ostale sestre so se mo- rale teh veščin učiti od nje. dragojla je starejši sestri pomagala pri ču- vanju otrok, zgodaj pa je že prispevala v družinski proračun s šivanjem. Snubce je vse po vrsti zavra- čala. Bila je slabega zdravja in ker zdravniki niso mogli odkriti vzroka za njeno bolehanje, so ji pre- dlagali pot v tujino.29 V gradcu, kjer se je učila kro- jenja, je prvič prišla v stik z narodnim preporodom in prvič si je zaželela naučiti se svojega jezika.30 kljub temu pa je bil eden od njenih razlogov za odhod v tujino njeno stališče, da ženske nimajo do domovine nobene dolžnosti: »Me ženske smo samo sredstvo, da rojevamo in vzgajamo vrle sinove, sicer 25 »V tem času pa je umrl prvorojenec moje sestre in jaz sem si oddahnila vsaj za kak mesec, saj je bil že drugi na poti, ki je nekega spomladanskega dne tudi srečno prispel.« DDJ, str. 10. 26 DDJ, 459. 27 DDJ, 514. 28 DDJ, 558. 29 DDJ, 11–14. 30 DDJ, 115-126. pa ji (domovini, op. a.) ne moremo biti prav zelo koristne.« odhod Jarnevićeve v gradec in trst je omo- gočil njej, in tako tudi nam, neposreden vpogled v življenje takratnih žensk v različnih okoljih. na poti v trst je spoznala grofa carzoninija, ki ji je napisal priporočilno pismo. Čeprav ji ni bilo rav- no všeč, da jo na osnovi tega priporočila, štejejo za njegovo ljubico, pa ji je ta položaj vendarle prinesel privilegirano izhodišče pri iskanju službe. možno- sti za zaposlitev ženske iz srednjega sloja niso bile mnogoštevilne: lahko je delala v zavodu za majhne otroke, kot družabnica starejših gospa ali kot gu- vernanta – vzgojiteljica. delo guvernante, čeprav namenjeno ženskam iz srednjih slojev, je bilo na- grajeno le neznatno več kot delo sobarice. tako je sobarica zaslužila 5, vzgojiteljica pa 6 do 7 forin- tov mesečno. kljub temu pa so imele vzgojiteljice občasno priložnost, da se lahko družijo z višjimi sloji. V zgodnjem 19. stoletju je guvernanta, ob to- varniški delavki v zahodni evropi, postala simbol samostojnih, zaposlenih žensk. ta služba je bila v glavnem, kot smo že omenili, slabo plačana, toda ženskam iz srednjega sloja je predstavljala edino alternativo službi šivilje. Poleg tega je bila služba guvernante privlačna tudi zato, ker je bila interna- cionalne narave.31 težko je priti do točnih podatkov o tem, na kakšne načine vse so ženske v tej dobi služile denar. medtem ko je v kmečkih gospodinjstvih ženska imela veliko vlogo pri opravljanju najrazličnejših del, je v mestu njena vloga v glavnem bila upra- vljanje z moževimi prihodki in vodenje gospodinj- stva. kljub temu pa ni ravno majhno število žensk, ki so hotele same zagotavljati svojo eksistenco ali pa prispevati v družinski proračun. V statističnih popisih pri navajanju poklicev v 19. stoletju niso vzete v ozir aktivnosti, s katerimi so ženske služile denar ali živila: organiziranje prenočišč, čuvanje otrok, šivanje, nekatere oblike hišne dejavnosti, pomoč moškim pri izvajanju obrti, kjer so bili oni nosilci, zbiranje klasja po žetvi, pranje perila za druge, opravljanje posla gospodinje oz. hišne po- močnice ... razlike v razumevanju tega, kar je za žen- sko dovoljeno oz. nedovoljeno, so obstajale že med 31 Gizela Bek, Žena u istoriji Evrope. Od srednjeg veka do da- nas, Clio, Beograd, 2005, 168. Vlatka Filipčić Maligec, PREMILIM DOMORODKINJAM ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 31 Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE Dragoila Jarnević: Domorodne poviesti. Karlovac 1843. Kajkaviana R.K.A. 87. 32 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 gradcem in trstom, ki niti nista tako daleč nara- zen. V trstu se poštenim ženskam ni spodobilo, da bi same hodile po mestu, medtem ko je to bilo v gradcu povsem običajno.32 iz dnevnika Jarnevićeve izvemo, da je obža- lovala, ker ni bila moški, saj je menila, da ženskam ni treba dati volilne pravice.33 njen dnevnik poleg intimnih avtobiograf- skih zapisov vsebuje tudi nedvomno dragocen vpogled v vsakdanje življenje preporodnega ob- dobja. Pri tem ne govori samo o svojem življenju, temveč tudi o svoji materi in sestrah, navedena pa so tudi zanimiva opažanja o nekaterih sodobnikih – med drugim o mažuraniću, gaju, Vrazu, kušla- nu, posebej pa o ivanu trnskem.34 Jarnevićeva je ena redkih žensk na teh pro- storih, ki je s svojim življenjem in delom pokazala, da ženska ni samo okras moževega doma, ampak samostojna oseba, ki misli s svojo glavo in spreje- ma lastne odločitve, tako pravilne kot napačne. Sidonija erdödy,35 prva hrvaška koncertna pevka in operna primadona, je s svojimi javnimi nastopi neizmerno veliko prispevala k nacionalni prebuji hrvatov. na koncertu na zagrebškem stre- lišču je marca 1833, ko ji je bilo štirinajst let, pr- vič javno zapela budnico Još Hrvatska ni propala, sodelovala pa je tudi na številnih drugih narodno- zavednih prireditvah. Sidonija je pripadala revni veji mogočne aristokratske družine. ker so njeni družinski člani poznali družino ljudevita gaja in cenili njegovo mater Julijano, je gaju ni bilo tež- ko pridobiti za svoje ideje. ko je ona kot grofica pela budnico, nasprotniki niso mogli reagirati pro- ti pevki in tudi, vsaj v prvem trenutku, ne zoper pesem. V aprilu leta 1838 je grofica erdödy dala idejo, da v Zagrebu organizirajo velik koncert v korist prebivalcev Pešte, ki jih je prizadela popla- va. na koncertu so se ji pridružile milica keglević, Vilhelmina misinger in dragojla Sermage. Prva je zapela vlogo ljubice v operi Ljubezen in zloba 32 DDJ, izvlečki, 71. 33 Dragojla Jarnević, Život jedne žene. Odabrane strane dnev- nika (prir. Stanko Dvoržak). Zagreb, Znanje, 1958, npr. 214, 217, 226-228. 34 HNP, str. 56. 35 Hči Karla Erdödyja in Henriette Harbuval et Chamare. Ro- jena v Zagrebu 7. 2. 1819, umrla 17. 2. 1884 v Gornji Rijeki pri Kalniku. Vatroslava lisinskega, ki jo je – če ne štejemo pra- izvedbo – zapela še šestkrat, tudi oktobra 1847, ko je bilo delo izvedeno v čast proglasitve hrvaščine za uradni jezik. Bila je slavljena kot ponos naroda. ko se je gaju leta 1845 rodil sin Velimir, mu je bila Sidonija erdödy botra (boter je bil ambroz Vrani- czany36). Sidonija erdödy se je po letu 1847 uma- knila iz javnega življenja in se posvetila izključno sinu in možu.37 Javnosti manj znano, vendar ne manj po- membno mesto vsekakor pripada Josipi Vancaš, rojeni andrasy (1821–1910). Po zgodnji smrti staršev je odraščala v hiši strica, zagrebškega kano- nika mihajla mihića. izobrazbo je pridobila med- tem, ko je poslušala stričeva predavanja v plemi- škem konviktu. Josipa se je omožila z dr. aleksom Vancašem, ki ga je spoznala, ko ji je bilo šestnajst 36 Ambroz Vraniczany (1810–1870), podjetnik, politik in ve- letrgovec v Karlovcu. Načelnik finančnega oddelka hrvaške vlade (1848–50). Predsednik Matice ilirske (1851–58). Leta 1862 imenovan za barona. 37 Lovro Županović v: Nadica Jagarčec, Sidonija Rubido Er- dödy (1819-1884). Prilog obilježavanju 150. godišnjice prve hrvatske opere “Ljubav i zloba” Vatroslava. Lisinskog. Kumrovec, Muzej Staro selo, 1996, str. 5-7; HNP, str. 246; Marija Jambrišakova, Znamenite žene iz priče i poviesti, Zagreb, 1887. 52-60; Josip Horvat, Ljudevit Gaj - njegov ži- vot, njegovo doba (dalje: J. Horvat, Ljudevit Gaj). Zagreb, Liber, 1975, str. 105, 222. Sidonija Rubido Erdödy. Detajl grafike Možje ilirske dobe. Vlatka Filipčić Maligec, PREMILIM DOMORODKINJAM ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 33 Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE let. Bila je njegova druga žena. Vancaš pa v ženi ni želel imeti samo okrasek, ampak je v njej videl tudi partnerja pri svojih stremljenjih. Prvi javni ples, na katerega je Vancaš odpeljal svojo ženo, je bil na do- moljubnem strelišču. Vse do pozne starosti je Josi- pina hranila trakce s tega prvega plesa, na katerih so bili napisi – narodna gesla: »Na spomen krasnom spolu – Jasnim zvezdam u tom kolu – Koj mladića Slogu pravi – Da svet lepi s nim proslavi« in: »Lju- bav roda, lepog spola – Vodja ovoga je kola – Al bez Sloge kolo svako – Ide slabo, naopako«. Salon Josipe Vancaš je sčasoma zaslovel kot intimno mesto za prijateljsko druženje ilircev. tu so se zbrali prvi prispevki za Matico Ilirsko, tu se je tudi porodila ideja za njeno osnovanje. Vancaševi so pod svoje okrilje vzeli tudi Babukića38 in Vra- za.39 Josip Vraniczany - dobrinović40 je Josipi Van- caš nadel ime »Mamica Ilircev«, v njej pa je videl klasičen tip ženske, varuhinje ognjišča, ki se po- sveča napredku roda in doma. kot »ljubljeno svojo mamico« jo naslavlja tudi Stanko Vraz, Preradović pa ji pravi »zemeljski angel« in »gospa mamica«. Vancaševa je tudi skrbela za bolnega lisinskega, njeni hčerki, otiliji Vancaš, pa je lisinski posvetil svojo kvadriljo Ljubica. lisinski, ki je začel bolehati v času študija v Pragi, kjer je živel v pomanjkanju, je po vrnitvi v Zagreb zaman iskal stalno zaposli- tev. Bil je najbolj tragična osebnost hrvaške glasbe in je pozabljen umrl v bedi.41 Življenje Josipine Vancaš je bilo zaznamo- vano z osebnimi tragedijami. Prva je družino pri- zadela smrt štiriletnega sina Jurice, ki je umrl za škrlatinko. hči otilija je umrla v enaindvajsetem letu, kmalu za tem je umrl še njen mož, za njim pa še hčerkica lilly v drugem letu starosti. Vse te tragedije Vancaševe niso onemogočile, pač pa so jo spodbujale, da svojo energijo usmeri v podpo- 38 Vjekoslav Babukić (1812–1875), jezikoslovec in prevajalec, prvi tajnik Matice ilirske in prvi profesor hrvaškega jezika na zagrebški Kraljevski akademiji. Hrvatski leksikon, I. sve- zak, Naklada leksikon, Zagreb 1996. 39 Stanko Vraz (1810–1851), po poreklu Slovenec, se je rodil pod imenom Jakob Frass. Književnik in prevajalec, tajnik Matice ilirske. Hrvatski leksikon, svezak II., str. 667. 40 Odvetnik, pesnik, poslanec v cesarskem svetu. Antonija Kas- sowitz-Cvijić, Josipa Vancaš, ki so jo klicali “Majčica Ilira”. Hrvatsko kolo, knjiga X, Zagreb 1929. (dalje: A. Kassowitz- Cvijić, Josipa Vancaš), str. 50. 41 Vatroslav Lisinski (1819–1854), s pravim imenom Ignac Fuchs, po očetu slovenskega porekla. Skladatelj. Glasbeno se je izobraževal v Pragi. ro preporoditeljem.42 Vancaševa je tako pomagala tudi mirku Bogoviću43 in ivanu filipoviću, ko sta se znašla v zaporu. na svojem posestvu v kostelu je imela kuhinjo za starce. Ukvarjala se je tudi z rejo perutnine in je po nekaterih podatkih celo vzgojila novo vrsto kokoši. dragojla Jarnević je o srečanju z njo zapi- sala: »Lepo govori hrvaščino in nisem se je mogla naposlušati. Današnji dan mi je bil vreden toliko kot drugih trideset in zadovoljna bom šla v posteljo, pre- pričana, da sem govorila z žensko redke vrednosti.« Jarnevićeva pa je bila znana po tem, da pohval ni ravno trosila naokrog.44 Preporod pa so, na svoj način, zaznamova- le tudi ženske iz družine gaj – ljudevitova mati, sestra, nečakinja, žena in hči. najvažnejša je bila vloga njegove matere. Julijana gaj, rojena Schmidt, je imela, poleg ljudevita, ki je bil najmlajši in ma- min ljubljenec, še šest otrok. Pisala je v narodnem jeziku in v narodnem duhu in je tako imela zna- ten vpliv na oblikovanje ljudevitove osebnosti, o čemer tudi sam piše v svoji nedokončani avtobi- ografiji. Bila je njegov prvi pristaš in je do konca življenja podpirala njegove ideje. klicali so jo tudi ljuboslava. V kasnejših letih je živela z najmlajšim sinom in je bila v hiši ona, ne pa ljudevit, središče občudovanja in spoštovanja. ko je umrla, so njen spomin s tiskanimi priložnostnimi spisi počastili ivan mažuranić, Pavao Štoos in »zagrebška duhov- na mladina«.45 ljudevit gaj se je leta 1842 oženil s Paulino krizmanić, ko je imel 32, ona pa 26 let. Paulina in njena sestra dragojla (poročena Štajdaher),46 sta rasli v domu bistriškega župnika in opata ivana 42 A. Kassowitz-Cvijić, Josipa Vancaš. 43 Mirko Bogović (1816–1893), književnik. Bil je urednik Ne- vena in je bil tudi obsojen zaradi objave Domorodne utjehe Ivana Filipovića. Pripadal je skupini mlajših ilircev. Je eden od tvorcev hrvaške zgodovinske novele. Enciklopedija leksi- kografskog zavoda, 1. zv., »Bogović«, str. 428. 44 A. Kassowitz-Cvijić, Josipa Vancaš; HNP, str. 179, 253, 377; Jarnević: 1958., 231, Na drugem mestu za njo pravi: »Ta ženska je tako mila in prijetna, da se ne bi nikoli zasitila pogovarjati se z njo«, DDJ, 612. 45 HNP, str. 221, 222, 361; J. Horvat, Ljudevit Gaj, str. 10-16 (“Gaj je v svoji prvi izdaji kreacija mame Julijane Gaj.”), 24, 151, 152, 160. 46 J. Horvat, Ljudevit Gaj, str. 194. Vjekoslav Stauduar (Štaj- duar, Štaruduar), županski sodnik, bil je lastnik majhnega posestva Omilje pri Zelini, ki je bilo zbirališče Ilircev. 34 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 krizmanića ter sta bistveno pripomogli k temu, da je krizmanićev dom postal središče narodnega življenja in shajališče najznamenitejših ljudi tega časa.47 njun oče je bil opatov mlajši brat Stjepan, častnik, krajinski kapetan, mati pa je bila neznane- ga porekla, verjetno romunka iz erdelja. Pri opatu sta živeli od leta 1829, ko jima je umrla mati, oče pa jima je umrl že desetletje prej. na podlagi ohranje- nih pisem je mogoče sklepati, da njuna izobrazba ni bila ravno vrhunska, še tista, katere sta bili de- ležni, pa je bila v nemščini. Bili sta podeželski go- spodični brez dote. Paulini sta, kot je videti, razen gaja dvorila tudi rakovac48 in Vraz.49 krog njenih interesov ni bil ravno širok. njena edina literatura so bili takrat moderni zabavni romani v nemškem prevodu. Vendar sta bila tako njena nemščina kot pravopis njenih pisem v nemščini izrazito slaba. niti zdaleč ni dosegala intelektualnih sposobno- sti gajeve matere, kljub temu, da jo je gaj že od prvih dni zakona klical »mamica«. Sodobniki so si jo zapomnili kot lepotico nekoliko nenavadnega tipa: za glavo je bila višja od gaja, z nekoliko neo- bičajnimi, vzhodnjaškimi potezami obraza, ki jih je morda podedovala od matere.50 takoj po zaroki, ki so jo dokaj dolgo pričakovali, je ljudevit začel Paulino uvajati v družbo. ko je bilo leta 1842 usta- novljeno Društvo Domorodkinj,51 je bila ona ena od prvih članic. Pod vtisom poročnega razpoloženja je gaj sanjal o tem, da bi kupil stari grad v krapini in je v tej smeri tudi podpisal nekaj pogodb. med gajevimi prijatelji pa Paulina ni nikoli dosegla ti- stega položaja, ki ga je prej zavzemala njegova mati Julijana. tako npr. Vraz, ko piše o gajevi zaroki in nekem denarju, ki ga je gaj dobil, nekoliko cinično ugotavlja: »On si v resnici za ta denar ne bo mogel kupiti štalice za svojo kravico.« ljudje so jo obdr- žali v spominu kot ponosno, oholo in nedostopno. Zato so s toliko večjim užitkom takrat, ko je bil razglašen stečaj gajevih, prepevali pod njunim 47 Antun Cuvaj, Ilirski pokret u ubavom našem Zagorju, Ju- tarnji list, 3. veljače 1925. 48 Dragutin Rakovac, eden od glavnih sodelavcev in urednikov Gajevih listov. HNP, str. 245. 49 J. Horvat, Ljudevit Gaj, str. 152. 50 Prav tam, str. 194. 51 S polnim nazivom »Domorodno gospojinsko društvo za od- goj sitne djece u narodnom jeziku i domorodnom duhu«. Ustanovile so ga Ivana Čačković, Dragojla Štauduar, roj. Krizmanić in Paulina Krizmanić. Do konca 1842. je k dru- štvu pristopilo še 22 članic. Društvo ni bilo formalno kon- stituirano in potrjeno. oknom: »Ni kraljica, ni banica, nek gajica, prosta novinarica …« 52 Še ena ženska te dobe se pojavlja v hrvaški književnosti. Jagoda (marija, agata) Brlić, poroče- na amruš, se je rodila v Brodu na Savi leta 1824, umrla pa v Zagrebu 15. aprila 1897. V Brodu je obiskovala t. i. trivialno in glavno šolo, zatem pa državno dekliško šolo. ko ji je bilo štiriindvajset let se je omožila z zdravnikom ivanom amrušem. od leta 1861 je njena družina živela v Zagrebu, njen dom pa je postal prostor, kjer so se zbirali znani hrvaški pisatelji. tudi sama je pisateljevala – nje- na prva pesem je bila objavljena v Kolu leta 1842, objavljala pa je tudi v Danici, Zori dalmatinski in Vijencu.53 morda njen stil ni bil vedno na najvišjem nivoju (kakor to tudi ni bil stil dragojle Jarnević), vendar so bila sporočila, ki jih je v njenih pesmih razbrati, tako jasna kot tudi zanimiva: Proklet on, proklet on, proklet bio madjaron, nek ga sunce neogrije, nek mu polja tuča bije, nek mu briga nuz bok stoji. prokletstvo nek ga osvoji. Proklet bio, kud hodio, nesrećom se on srodio, svako zlo uz njega bilo, lice mu se ocrnilo, za strašilo cielog svieta, kao izrod nek se skita, u kući mu mir nebudi, i sa djecom nek se stidi. Samo poštenje i sloga uništit će prokletoga, magjarona, prava vraga. Otić će bez traga! To je žalost i sramota, al ih vlada zato mota. Sve na veliko se diže, zato mora muž da gmiže. Žena troši žalibože, više nego muž dat može. 52 J. Horvat, Ljudevit Gaj, str, 195, 196, 314, 315; Građa za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije, str. 26, 42. 53 Hrvatski biografski leksikon, 2. zvezek, Zagreb 1998 (Brlić Jagoda, str. 342). Vlatka Filipčić Maligec, PREMILIM DOMORODKINJAM ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 35 Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE da bi jednostavnost bila, Nebi harala ta sila! V zadnjih štirih, zgoraj navedenih kiticah te pesmi je pesnica za precej pogost pojav madžaron- stva odkrito obtožila žensko pohlepnost. Slednja naj bi povzročila stisko družinskih mož, ki so, zato da bi pridobili dovolj sredstev za zadovoljevanje potreb svojih boljših polovic, morali zatajevati na- cionalni čut in paktirati s sovragi. ko bi hrvaške ženske bile bolj enostavne in manj zahtevne, po- tem tudi madžaronska sila ne bi »harala«; tako vsaj meni pesnica. ob koncu te pahljače vidnih hrvaških žensk preporodne dobe je vsekakor treba omeniti še eno gospo, ki se je izkazala na področju gospodarstva. Jelisava Bertić, poročena Prasnički,54 je ostala v spominu kot podpornica razsvetljevanja ljudstva in morda tudi prva avtorica strokovnih razprav z gospodarskega področja. Svoje precejšnje imetje je uporabila za dvig gospodarske ozaveščenosti ljud- stva. V ta namen je tudi potovala po evropi. od leta 1853 je sodelovala s časopisom Gospodarske novine. lahko jo tudi štejemo za utemeljiteljico društva sv. Jeronima. V Bernu je 1867. sodelovala kot delegatka hrvaško-slovenskega gospodarskega društva.55 Posebej se je izkazala tudi leta 1862 z ak- cijo za pomoč tistim, ki so utrpeli posledice vsta- je v hercegovini in Črni gori.56 ob tem naj samo še omenimo, da se je z gospodarskimi vprašanji ukvarjala tudi Juliana fodrocy, članica hrvaško- slavonskega gospodarskega društva.57 Zaključek različni so načini, na katere so se ženske vključevale v preporodna stremljenja. najbolj zna- na in najbolj raziskana oblika aktivnosti je pisanje oz. pisateljevanje. kljub temu da število žensk, ki so 54 Bila je hči upokojenega nadporočnika Josipa (Jakoba Jo- sipa), lastnika posestva Bertićevo pri Orehovici, in Regine Gregoroczy (Gregurevački), ter sestra Vatroslava (Ignaca Josipa) Bertića, matematika in geometra. 55 Hrvatski biografski leksikon, zvezek 1, Zagreb 1983, (Bertić Vatroslav, str. 713); A. Kassowitz-Cvijić, Josipa Vancaš, str. 65, 66. 56 Lucija Benyovsky, Dobrotvorna gospojinska (ženska) dru- štva u Hrvatskoj od osnivanja do Prvog svjetskog rata. Ča- sopis za suvremenu povijest, 30 (1998), 1, str. 73-93; tu str. 77. 57 A. Szabo, O sudjelovanju žena u hrvatskom narodnom pre- porodu, str. 117. objavljale svoja dela, ni veliko, so nekatere od njih s svojim delovanjem pritegnile precejšnjo pozor- nost. V prvi vrsti so to bile dragojla Jarnević, anka Vidović in amalija Brlić, niz drugih pa je tudi pri- speval manjše stvaritve. hrvaška beseda, ki je pri- hajala z odra, je dosegla mnoge, posebej takrat, ko je prihajala iz ženskih ust. Uspehi žensk, četudi ne vedno veliki, se lahko štejejo za toliko večje, ker je izobrazba, ki je bila ženskam dostopna, bila več kot skromna. Ženska je tudi v gospodarstvu z različni- mi poklici presegala okvire svojega doma. V obdo- bju preporoda se pojavljajo prva ženska združenja, ženske pa sodelujejo tudi pri ustanavljanju in delu različnih društev. V svojem vsakodnevnem življe- nju so ženske imele priložnost podpirati preporod z vzgojo otrok v narodnem jeziku, odpiranjem svo- jih salonov »domorodcem« oz. »preporoditeljem«, s tem da so pomagale možem pri njihovem manife- stativnem oblačenju v narodni kroj58 in pri števil- nih drugih aktivnostih. Preporod je imel nedvomno tudi ženski obraz. na nas je, da pokažemo, kdo so bile tiste, ki se jih je slavilo in oboževalo kot nosilke nove sreče hrvaškega naroda.59 Prevedel: Dragan Matić Viri – Janko drašković: “riječ plemenitim kćerima ili- rije” v: Barac, antun: ilirski pokret, Beograd 1931. – imbro ignjatijević-tkalac, Uspomene iz mlado- sti u hrvatskoj. Beograd, Zadruga štampar- skih radnika »rodoljub«, 1925-1926, Srpska književna zadruga. – dragojla Jarnević, dnevnik (priredila irena lu- kšić). karlovac, matica hrvatska, 2000. – dragojla Jarnević, Život jedne žene. odabrane strane dnevnika (prir. Stanko dvoržak). Za- greb, Znanje, 1958. 58 Kot rečeno, je eden od načinov izražanja podpore prepo- rodnim stremljenjem bila svojevrstna vojna na področju oblačenja, v kateri so posamezne pripadnice nežnega spola sodelovale z nabavljanjem in nošenjem narodne noše oz. s tem, da so svoje može opremljale s surkami. 59 Poklade u Zagrebu za ilirskih vremena, Jutarnji list, 22. 1. 1923. 36 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Literatura – antun Barac, ilirski pokret, Beograd 1931. – nikola Batušić, ilirski pokret i kazalište. V: hr- vatski narodni preporod, Zagreb 1985. – gizela Bek, Žena u istoriji evrope. od srednjeg veka do danas. clio, Beograd 2005. – i. Brlić-mažuranić, a. milčinović, Z. marković, izabrana djela. Zagreb, matica hrvatska, Zora, 1968 v zbirki: Pet stoljeća hrvatske književnosti, knj. 73. – građa za povijest školstva kraljevina hrvatske i Slavonije od najstarijih vremena do danas / pribrao i uredio antun cuvaj. 2. ispravljeno i popunjeno izdanje, Zagreb, trošak i nakla- da kr. hrv.-slav.-dalm. zem. vlade, odjela za bogoštovlje i nastavu, 1910-1913. – antun cuvaj, ilirski pokret u ubavom našem Za- gorju. Jutarnji list, 3. veljače 1925. – enciklopedija hrvatske povijesti i kulture. Škol- ska knjiga, Zagreb 1980. – enciklopedija leksikografskog zavoda. Zagreb, Jugoslavenski leksikografski zavod, 1966. – meghan hays, “Valjane majke i blage kćeri”. od- goj i izobrazba žena u nacionalnom duhu u hrvatskoj 19. stoljeća. otium, 4/1-2, 1996. – Josip horvat, ljudevit gaj - njegov život, njego- vo doba. Zagreb, liber, 1975. – Josip horvat, Politička povijest hrvatske, knj. 1, Zagreb, 1990. – hrvatski biografski leksikon. Svezak 1, Jugosla- venski leksikografski zavod, Zagreb 1983. – hrvatski leksikon, naklada leksikon, Zagreb 1996, 1997. – hrvatski narodni preporod 1790-1848. hrvatska u vrijeme ilirskog pokreta. Zagreb, Povijesni muzej hrvatske, muzej za umjetnost i obrt, muzej grada Zagreba, globus, 1985. – nadica Jagarčec, Sidonija rubido erdödy (1819- 1884). Prilog obilježavanju 150. godišnjice prve hrvatske opere “ljubav i zloba” Va- troslava lisinskog. kumrovec, muzej Staro selo, 1996. – marija Jambrišakova,: Znamenite žene iz priče i poviesti, Zagreb, 1887. – antonija kassowitz-cvijić, Josipa Vancaš, ki so jo klicali “majčica ilira”. hrvatsko kolo, knji- ga X, Zagreb 1929. – Vanda ladović, »Zagrebačko gradjansko stre- lacah društvo ima čast obznaniti …«, kaj, 7-8/1974. – emilij laszowski, Plesni redovi iz ilirskog vre- mena. iz kulturne povijesti Zagreba, Jutarnji list, 28. 1. 1923. – Poklade u Zagrebu za ilirskih vremena. Jutarnji list, 22. 1. 1923. – agneza Szabo, o sudjelovanju žena u hrvatskom narodnom preporodu : (1835.-1848.). kaj : časopis za književnost, umjetnost i kulturu; 28 (1995), 4/5; str. 109-121. – agneza Szabo, Zagrebački nadbiskup Juraj hau- lik i hrvatski narodni preporod (1835–1848). kaj, 4-5/1994. – ivan trnski, Vjekopis dragojle Jarnevićeve. Vie- nac 14 od 3. 4. 1875. – divna Zečević, dragojla Jarnević. Zagreb, Za- vod za znanost o književnosti, Sveučilišna naklada liber, 1985. – Znameniti i zaslužni hrvati te pomena vrijedna lica u hrvatskoj povijesti od 925-1925. Za- greb, »august cesarec«, 1990; Posebna izda- nja (Pretisak izd. iz 1925. god.). Zusammenfassung DEN TEUERSTEN PATRIOTINNEN Bis zum Beginn des 19. Jahrhunderts war die kroatische gesellschaft in großem maße ger- manisiert. in den höheren Schichten war die kroa- tische Sprache nicht nur im öffentlichen, sondern auch im privaten Verkehr verschwunden. ersetzt wurde sie durch die deutsche Sprache und dem auch zuvor verbreiteten latein. ende des 18. und zu Beginn des 19. Jahrhunderts begannen einzelne Personen aus den reihen des adels, der geistlich- keit und des allgegenwärtigen Bürgertums auf dem feld des erweckens des kroatischen nationalen Be- wusstseins tätig zu werden. die Zeit zwischen 1835 und 1848 ist eine Schlüsselepoche der kroatischen geschichte, in der eine reihe von kulturellen und wirtschaftlichen institutionen gegründet wurde, was zur integration der obersten gesellschaftlichen Schichten in die kroatische nation führte. die Pe- riode des preporod, der sogenannten nationalen wiedergeburt in kroatien ist auch jene Zeit, in der frauen die Barrieren des häuslichen und fa- miliären lebens überwinden und in die öffentli- che Sphäre vordringen, gleichzeitig aber auch die Vlatka Filipčić Maligec, PREMILIM DOMORODKINJAM ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 37 Janez Polajnar, SRAMEŽLJIVOST KOT BRANIK PRED »NEČISTIM« … ZGODOVINA ZA VSE Zeit der Stärkung des Vereinswesens. obwohl das gebären von kindern und ihre Unterweisung in der muttersprache als wichtigste aufgabe der frau in nationaler hinsicht galt, verspürten die männer zunehmend die Bedeutung der einbindung von frauen in andere Bereiche des kampfes um das nationale erwachen. daher wandten sie sich in programmatischen texten an die damen, denn sie waren überzeugt, dass das wohlwollen der frauen eine der wichtigsten Voraussetzungen für jegli- che aktivität war. den größten einfluss hatte ein von graf Janko drašković geschriebenes Büchlein in deutscher Sprache. ein interessanter indikator für die einstellung der patriarchalen gesellschaft gegenüber frauen ist auch eine grafik, die einige Jahrzehnte später die erwecker des kroatischen Volkes pries. ihr titel lautete „die männer der il- lyrischen Periode“ und lies nicht einmal erahnen, dass sich darauf auch die Schriftstellerin dragojla Jarnević und die opernprimadonna Sidonija ru- bido erdödy befanden. frauen haben sich auf verschiedene arten in die nationalen erweckungsbestrebungen einge- fügt. die bekannteste und auch am besten erforsch- te form ist die literarische tätigkeit. obwohl die Zahl der frauen, die ihre werke publizierten, nicht groß war, haben einige große aufmerksamkeit er- regt, insbesondere dragojla Jarnević, anka Vidović und amalija Brlić. eine reihe weiterer frauen hat kleinere literarische Schöpfungen beigetragen. ob- wohl frauen keine möglichkeit hatten, unmittel- bar am politischen leben teilzunehmen, brachten sie sich aktiv in die förderung der Bildung und der wirtschaft ein. ihre Stimme erklang auch von den Bühnen, von wo sie die nationalsprache verbrei- teten. in dieser Zeit bekamen frauen außerdem zunehmend die möglichkeit, eine bessere Bildung zu erlangen und verschiedenen Berufen außerhalb des heimes nachzugehen. auch die kirche begann frauen aktiver zur Bildung zu ermuntern. die geschichten einiger frauen aus unter- schiedlichen milieus – dragojla Jarnević stamm- te aus einer bürgerlichen familie aus der Provinz und gelangte auf der Suche nach arbeit bis nach graz und triest; die erste kroatische opernprima- donna Sidonija rubido entstammte der angesehe- nen adelsfamilie erdödy; Josipa Vancaš wurde im geistlichen Umfeld erzogen und heiratete einen arzt aus Zagreb; Paulina gaj war die ehefrau von ljudevit gaj, einem der führer der nationalen Be- wegung – die ein ähnliches Schicksal teilten, aber von der gesellschaft sehr unterschiedlich aufge- nommen wurden, bezeugen die verschiedenen wege der tätigkeit von frauen. in ihrem täglichen leben hatten frauen ins- besondere folgende möglichkeiten, die nationale Bewegung zu unterstützen: in erster linie durch er- ziehung der kinder in der nationalsprache, durch den empfang gleichgesinnter in ihren Salons, die sie zu klubs eigener art machten, sowie durch die Unterstützung der männer bei deren ankleiden von nationalbewusster tracht. in der Periode des nationalen erwachens entstanden auch die ersten formen von frauenvereinigungen. gleichzeitig wirkten frauen bei der gründung und tätigkeit verschiedener anderer Vereine mit. es gibt eine reihe von Themen, die mit der geschichte der frauen in der Zeit des nationalen erwachens verbunden sind und denen eine grö- ßere aufmerksamkeit zu widmen wäre. der vor- liegende Beitrag ist nur ein erster Schritt in diese richtung. die kroatische nationale wiedergeburt hatte zweifellos auch ein weibliches antlitz. die an dieser nationalen Bewegung mitwirkenden frau- en wurden als trägerinnen des neuen glücks des kroatischen Volkes gepriesen und verehrt, doch mit der Zeit hat man ihren Beitrag zum nationalen erwachen völlig vergessen. Schlagwörter: kroatien, nationale wieder- geburt, dragojla Jarnević, frauenvereinigungen. 38 VSE ZA ZGODOVINO Janez Cvirn Kdor te sreča, naj te sune, če ti more, v zobe plune Dragotin Dežman in slovenstvo cVIRN Janez, red. prof. dr., oddelek za zgodovino filozofske fakultete Univerze v ljubljani, aškerčeva 2, Si-1000 ljubljana 329.12(497.4):929Dežman D. 94(497.4):929Dežman D. 929Dežman D. KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE Dragotin Dežman in slovenstvo V slovenskem zgodovinopisju prevladuje mnenje, da je dragotin dežman prelomil s slovenstvom iz liberalnih razlo- gov. avtor meni, da so bili za njegov odpad odločilni drugi razlogi – predvsem njegovo nasprotovanje (jugo)slovanski orientaciji slovenske politike. Vse do svoje smrti je odločno kritiziral slovensko posnemanje politike Čehov in kulturno in politično povezovanje s hrvati označeval za civilizacijski korak nazaj. V svojem stališču ni bil osamljen. odnos do ju- goslovanskega vprašanja je pomembno vplival na proces na- cionalne diferenciacije meščanstva. Ključne besede: 19. stoletje, dragotin dežman (karl de- schmann), avstro-ogrska, slovenska politika, liberalizem, politične povezave. cVIRN Janez, full Professor, history department, faculty of arts, University of ljubljana, aškerčeva 2, Si-1000 ljubljana 329.12(497.4):929Dežman D. 94(497.4):929Dežman D. 929Dežman D. wHOEVER cOMES yOUR wAy SHOULD BEAT yOU, AND If THEy cAN, SPIT IN yOUR fAcE Dragotin Dežman and Slovenian-ness The predominant opinion in Slovenian historiography has it that dragotin dežman broke with Slovenian-ness for liberal reasons. The author thinks other reasons were decisive for his desertion – particularly his opposition to the (yugo) slav orientation of Slovene politics. Until his death dežman remained a sharp critic of Slovenians imitating the policy of the czechs, and he believed political and cultural linkage with the croats was a civilizational step backwards. his view was shared by many. The position on the yugoslav question had considerable influence on the process of national differentia- tion of the citizenry. Key words: 19th century, dragotin dežman (karl de- schmann), Slovenian-ness, Slovene politics, austro-hungary, national differentiation. Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 39 Uvod dne 1. maja 1861 se je po desetletju absolu- tizma znova sestal državni zbor. cesar je v prestol- nem govoru poslance pozval, naj pokažejo celemu svetu, »da politične, narodne in cerkvene različno- sti, ki so v okrožji avstrijanskega cesarstva tako ozko skupaj zvezane, niso tolikšne overe pametnega po- razumljenja, da bi se ne dale s posredstvom zvišane omike po prijazni spravi tako premagati, da bo za vse prav«.1 Prednostne naloge novega parlamen- ta naj bi bile potrditev zaključnega računa za leto 1860, izvedba davčne reforme, ureditev vprašanja odnosa med državo in nacionalno banko, zmanj- šanje vojske, vzpostavitev okrožne, okrajne in ob- činske avtonomije ter zlasti sprejem uravnotežene- ga proračuna.2 ker je bila večina nalog, ki naj bi jih opravil državni zbor, po februarski ustavi v izključ- ni pristojnosti skupnega (razširjenega) državnega zbora, poslanci iz ogrske (85), hrvaške-Slavonije (9), Sedmograške (26), Benečije (20) in istre (2) pa se na dunaju niso pojavili, se je v okrnjenem dr- žavnem zboru pojavilo vprašanje: kako naprej? Že v adresni debati se je državni zbor razdelil v dva tabora, ki sta se z vso silo spopadla okoli vpraša- nja: ali je državni zbor skupni ali ožji? ko je moral na seji 5. junija 1861 državni minister anton von Schmerling končno priznati, da je obstoječi držav- ni zbor ožji, torej državni zbor cislajtanskih dežel, je v razpravah povsem prevladalo kompetenčno vprašanje. nemški liberalci, ki so imeli v držav- nem zboru večino, so vztrajali, da parlament začne z delom, da uresniči v cesarjevem prestolnem go- voru zahtevane naloge in hkrati nadgradi ustavo v svobodomiselnem smislu, federalisti pa so naspro- tno menili, da za večino omenjenih zadev ožji (ci- slajtanski) državni zbor ni kompetenten. Sklicujoč se na oktobrsko diplomo so hkrati zahtevali, da o nekaterih pomembnih zadevah odločajo posame- zni deželni zbori. Pristojnosti, ki jih je deželnim zborom dajala februarska ustava, so se jim zdele veliko preozke.3 avtonomija, ki daje deželam zgolj 1 Novice, 8. 5. 1861. 2 Gustav Kolmer, Parlament und Verfassung in Österreich 1848-1904, I., Graz 1972, str. 64-67; Novice, 8. 5. 1861. 3 Poljski poslanec Smolka je na 15. seji dne 19. 6. 1861 med drugim dejal: »Und was helfen uns die freisinnigsten Ge- setze, wenn wir in unseren Lebensfragen der Nationalität, der Sitten und Gebräuche, der Schule, der Kirche, der Re- ligion, der Gemeinde, der Administration und in der Ge- setzgebung in allen diesen Zweigen, wenn da, sage ich, die Aussprüche der Vertreter unseres Landes nicht maßgebend pravico do popravljanja »razmajanih mostov in ustanavljanja umobolnic«, ni nobena avtonomija.4 Pri zahtevah po večji pristojnosti dežel so se slovanski poslan- ci sklicevali na načelo nacionalne enakoprav- nosti. Poljski poslanec Smolka je tako na seji 19. junija 1861 dejal: »Nam, gospoda moja, posebno z ozirom na čisto poseben položaj naše dežele, se zdi svo- boda, se zdi enakoprav- nost narodnosti utele- šena v deželni avtonomiji, utelešena v avtonomiji dežel, kakor so zamišljene kot zgodovinsko-politične individualnosti.«5 enako je razmišljal slovenski po- slanec lovro toman, ki je na seji 22. junija 1861 dejal: »V avtonomiji deželnih zborov, v avtonomiji leži varovanje naših narodov, element kulture, izo- brazbe in njihove samostojnosti.«6 centralisti so jim odgovarjali, da je istovetenje deželne avtonomije z nacionalno enakopravnostjo nesmiselno, saj v ci- slajtaniji skorajda ni dežele, ki bi bila enonacional- na. (dr. herbst je upravičeno opozoril, da Čehi kar naprej govorijo o avtonomiji, hkrati pa ne omenja- jo, da na Češkem poleg treh milijonov Čehov živi sein sollten.« Stenographische Protokolle des Hauses der Abgeordneten des Reichsrathes, Wien : Aus Der K. K. Hof- u. Staatsdruckerei, 1862 (dalje: SPHAR), 15. seja, dne 19. 6. 1861, str. 298. 4 Ibidem. 5 Vasilij Melik, O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestdesetih let, v: Vasilij Melik, Slovenci 1848–1918. Razprave in članki, Maribor 2002, str. 229. 6 SPHAR, I. sesija, 16. seja, dne 22. 6. 1861, str. 327. Poslopje začasnega avstrijskega državnega zbora leta 1861 Lovro Toman 40 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 tudi dva milijona nemcev).7 Pozivali so jih, naj se v interesu celote odrečejo svojim posebnim težnjam. eugen von mühlfeld je celo menil, da je »duša zgo- dovinskega prava […] egoizem«.8 nasprotniki centralistične februarske ustave so v svojih nastopih izkoristili vsako priložnost za obsodbo sistema nacionalnega zatiranja nenem- ških narodov. Za Čehi in Poljaki so priložnost izkoristili tudi slovenski poslanci. najprej je svo- jo puščico v vlado usmeril lovro toman, ki je 8. junija 1861 na državnega ministra Schmerlinga naslovil interpelacijo z vprašanjem, kdaj namerava vlada uresničiti cesarjev ukaz iz leta 1859 in tudi v slovenskih deželah vpeljati gimnazije s slovenskim učnim jezikom.9 goriški poslanec anton Černe, ki je sicer sedel v vrstah vladne večine, pa je na seji 27. junija 1861 vlado naravnost obtožil sistematične- ga kršenja nacionalne (jezikovne) enakopravnosti Slovencev na Primorskem in v drugih slovenskih deželah. Potem ko je brez dlake na jeziku predsta- vil žalostni položaj slovenskega jezika v osnovnem in srednjem šolstvu ter v upravi in sodstvu, je dra- matično zaključil, češ da je Slovenec v primerjavi z drugimi (slovanskimi) narodi monarhije »noch immer ein wahrer Paria ist.« od vlade je zahteval, da »lepa načela«, zapisana v februarski ustavi (ena- kopravnost, svoboda, avtonomija, samostojnost), čim prej uresniči tudi v praksi.10 Mi nismo nikaki Parija! Černe je s svojimi navedbami močno razbu- ril ministra za upravo lasserja, še zlasti pa sloven- skega poslanca dragotina dežmana, ki ga je zmo- tila trditev, češ da so Slovenci parije. Še na isti seji se je javil k besedi in samozavestno pobijal »nere- 7 SPHAR, I. sesija, 17. seja, dne 25. 6. 1861, str. 357. 8 Kolmer, Parlament und Verfassung, I., str. 92–93. 9 Schmerling je na Tomanovo interpelacijo odgovoril na seji 19. junija 1861. Poudaril je, da je vlada sicer naklonjena uveljavljanju jezikov različnih narodov, da pa se lahko za učni jezik izbere »samo tisti, ki je že znanstveno izdelan, da so si profesorji in učitelji v njem pridobili svoje obsežno znanje, v katerem je tudi literatura toliko napredovala, da nudi ustrezna učna sredstva v narodnem jeziku.« SPHAR, I. sesija, 19. junij 1861, str. 293; prim. tudi: Novice, 26. 6. 1861. 10 SPHAR, I. sesija, 18. seja, dne 27. 6. 1861, str. 378–382; prim. tudi: Andrej Gabršček, Goriški Slovenci 1840–1900, I. del, Ljubljana 1932, str. 56–57. snične« navedbe svojega rojaka:11 »Meine Herren! Wir sind keine Parias. Ich bin ein Slovene, bin Ver- treter des Landes, welche vorzugsweise von Slovenen bewohnt ist, und ich weise mit aller Entschiedenheit diese Verhöhnung unserer Nation zurück. (Bravo links). Meine Herren! Eine Nation, welche einen Dolliner, der als Rechtslehrer groß dasteht, gezeugt; eine Nation, welche hunderte von Männern, die für Wissenschaft und Kirche Großes geleistet haben, hervorgebracht hat, ist keine Nation von Parias. (Bravo links). Seien Sie versichert, das wir Ehrgefü- hl, daß wir Muth genug haben, wenn es sich darum handeln sollte, daß einer sich erkühnt, uns als Helo- ten und Parias zu behandeln, wir müßen das mit al- ler Entschiedenheit zurückweisen. (Bravo links).«12 V nadaljevanju je vzel pod lupo trditve češkega 11 SPHAR, I. sesija, 18. seja, dne 27. 6. 1861, str. 399–400; prim. tudi: Novice, 10. 7. 1861. 12 Slovenski prevod v Novicah se glasi: »Gosp. predsednik, mi nismo nikaki Parija! Jaz sem Slovenec, sem zastopnik deže- le, ki ima z večino slovenske prebivavce; pa takošni zasmeh naše narodnosti na vso moč odbijam … (Pravo! Na levi). Gospod predsednik, narod, ki je izredil sto in sto mož, ki so mnogozaslužni za znanstva in cerkev, ni narod Parije; verjemite mi, da se krepko upremo vsakemu, ki bi nas hotel za helote, za Parijo imeti. « Novice, 10. 7. 1861. Dragotin Dežman Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 41 poslanca Zelenýa, ki je na eni izmed prejšnjih sej trdil, češ da je češka literatura pomembno vplivala na južnoslovansko (torej tudi na slovensko). »Ich gehöre dem Stamm der Südslaven an, lebe für mein Volk, nehme an dem geistigen Auffschwunge dessel- ben den regsten Antheil; doch kann ich dem Herrn Professor Zelený versichern, daß mir bis jetzt ein merklicher Einfluß der czechischen Literatur auf uns Slovenen unbekannt sei. – Ferner kann ich aber dem Herrn Professor sagen, daß bei uns in der ärmlich- sten Bauernhütte Jedermann davon zu erzählen weiß, von welch einer hohen Bedeutung, von welch einem hohen Einflusse für das materielle Wohl und für den geistigen Auffschwung die deutsche Cultur sei. (Bravo links). Meine Herren! Bei uns wird der Spruch: 'quotlinguas cales tot homines vales' redlich und getreu geübt. Wir leben mit den Deutschen in brüderlichen Eintracht und Gott bewahre, daß jeder Same der Zwietracht und des Hasses zwischen uns gesäet werden solle! (Lebhaftes Bravo links. Unruhe rechts.) Meine Herren! Erlauben Sie mir eine Bemer- kung, seien wir nicht engherzig, seien wir liberal! Ich bin vollkommen einverstanden, daß dem Volke in nationaler Beziehung alles Recht geschehen müsse; ich bin vollkommen einverstanden, daß in den Vol- ksschulen die slovenische Sprache das Mittel sei, um dem Volke die Bildung beizubringen (Bravo!), aber dort, wo es sich um höhere Cultur, wo es sich um den höheren geistigen Aufschwung handelt, dort würde ich das wahre Interesse meiner Nation verkennen, wollte ich für die Beseitigung der deutschen Sprache und der deutschen Cultur das Wort reden.«13 13 Zadnji odstavek se v slovenskem prevodu Novic glasi: »Jaz sem južnoslavenskega plemena, živim za svoj narod, ude- ležujem se živo njegovega dušnega napredka, pa moram gosp. dr. Zeleny-a zagotoviti, da mi ni znano, da bi bila dozdaj češka literatura s kakim vidnim uspehom delovala na slovensko; nasproti morem, gospod predsednik, poterditi, da vsaki v najbornejši kmečki koči pripovedati zná, kako važno pomembo, kako veliko moč ima nemška kultura za naše telesno blagostanje, in za naš dušni napredek. (Pravo! Na levi). Mi živimo z Nemci v bratovski slogi, in naj nas Bog varuje, da bi se kedaj seme prepira in sovražtva med nas zasejalo. Moja gospôda, ne bodimo malodušni; tudi jaz hočem, da naj se narodu vse pravice podelijo; da je v ljudski šoli narodni jezik sredstvo, po katerem se ljudstvo izobra- žuje; al kjer gré za višjo duševno povzdigo, tam bi jaz ne poznal prave koristi svojega naroda, ako bi besedo poprijel za odpravo nemškega jezika in nemške kulture.« Novice, 10. 7. 1861; prim. tudi: Dragotin Lončar, Dragotin Dežman in slovenstvo, v: Razprave znanstvenega društva za humani- stične vede, V-VI, Ljubljana 1930, str. 325–326. ob sklepu svojega odmevnega nastopa je dežman – sklicujoč se na cesarjev umirjeni poziv v prestolnem govoru, naj se vse razlike v državi premagajo »s posredstvom zvišane omike po pri- jazni spravi« – Slovane pozval, naj v imenu višjih interesov (tj. interesov skupne države) vendarle nekoliko popustijo pri svojih nacionalnih zahte- vah. Slovanske poslance je opomnil, da »žlahtni nemški narod« neupravičeno krivijo za vse napa- ke starega (neoabsolutističnega) režima, ki da je zatiral vse narode enako. Prav tako je opozoril na realno kulturno zaostalost slovanskih narodov v primerjavi z nemškim, ki pa se je ne gre sramovati. »Wir Slovenen vergeben uns dadurch nichts, wenn wir einer in der Cultur hochstehenden Nation die Führerschaft in der Wissenschaft bereitwillig zu- erkennen. Wir werden trachten, daß wir, was uns fehlt, mit allen Kräften ersetzen, und seien Sie versi- chert, daß nur dort, wo geistige Concurenz ist, und nur dort ein Fortschritt möglich ist; daß sonst eine Versumpfung und Apathie eintreten muß (Bravo links).« na koncu je poslanskim kolegom svetoval, naj ožji državni zbor razglasijo za kompetentnega in končno začnejo z delom. »Kar se tiče vprašanja o kompetencii, menim, da avstrijanskemu deržav- nemu svetovavstvu pripada zastopovanje vsega, kar je avstrianskim deželam koristno; pa duševne koristi ne cenim manj od telesnih.« državni zbor bi moral vzeti v svoje roke tudi urejanje znanosti in višjega šolstva, ki nikakor ne moreta biti stvar deželnih zborov. »Torej menim, da deržavno svetovavstvo prav stori, ako izreče, da je oblasten, da uredbo nau- ka in znanstva v svojo roko vzame.«14 Si veliko nam obetal, pa si z nami le pometal dežman, ki je v državnem zboru nastopil kot ponosen Slovenec, ki se ne počuti manj vre- dnega, četudi se dobro zaveda, da je njegov narod kulturno slabo razvit, v svojem govoru pravzaprav ni izustil nič »izdajalskega«. njegovo »proslavlja- nje« nemške kulture se ni v ničemer razlikovalo od stališč, ki sta jih na prvi seji kranjskega deželnega zbora 6. aprila 1861 v razpravi o opravilnem jeziku deželnega zbora zagovarjala miroslav Vilhar in lju- bljanski škof Jernej Vidmar.15 to je bil še vedno čas, ko je nemajhen del slovenskega meščanstva in izo- 14 Novice, 10. 7. 1861. 15 Vasilij Melik, Začetki slovenskega političnega življenja in Lovro Toman, v: Melik, Slovenci 1848–1918, str. 282. 42 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 braženstva še vedno »živel v prepričanju, da sloven- ščina še ni sposobna v celoti prevzeti vloge nemščine v javnem in kulturnem življenju.«16 Vseeno pa so njegove besede v slovenski javnosti naletele na veli- ko neodobravanje in zgražanje. medtem ko so ga v nemških listih slavili kot »nemškega kranjca« (der deutsche Krainer),17 mu peli hvalo in objavljali za- upnice18 (idrijski in kasneje tržiški občinski odbor sta mu nemudoma podelila častno občanstvo),19 je v slovenski javnosti naraščalo ogorčenje nad nje- govim izdajstvom. V dunajskem listu Ost und West so z njim brezkompromisno obračunali slovenski študentje, ki so »gnusnega renegata« kar dvakrat pozvali na dvoboj.20 V domovini je urednik Novic Janez Bleiweis z veseljem objavljal dopise »ogor- čenih« rodoljubov, ki so – ob zaupnicah tomanu in Černetu – dežmana pripenjali na križ. nezna- ni goriški dopisnik Novic ga je označil za »sužnja« nemške kulture, ki kot tak ne more biti zvesti sin slovenske zemlje.21 Sovražen odnos do dežmana je bil še posebej močan med kranjsko duhovščino, ki mu ni mogla pozabiti zabavljanja čez farje.22 Janez Bilc, tedaj bogoslovec v ljubljanskem semenišču, si je 30. junija 1861 v svoj dnevnik ogorčeno zapisal: »Pretekel teden je za slovenščino lepo govoril g. Čer- ne, goriški poslanec; zavernil ga je Dežman ter rekel, da za nas je 'deutsche Kultur' osrečevavna. Odpa- dnik! izdajavec!!!«23 mož, ki se je na dunaj odpra- vil kot velik Slovenec in Slovan, visoko spoštovan učenjak in domoljubni pisatelj in pesnik (avtor slo- vitega nagovora Slava Slavjanom in pesmi Proklete grablje), je že poleti 1861 postal narodni sovražnik 16 Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne dr- žave. Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, Ljubljana 2006, str. 76. 17 Novice, 3. 7. 1861. 18 Novice, 14. 8. 1861. 19 Damir Globočnik, 12 jeznih mož. 12 zgodb o slovenski kari- katuri, Radovljica 1997, str. 37. 20 Novice, 10. 7. 1861. 21 Gabršček, Goriški Slovenci, I. del, str. 58. 22 Da preveč zabavlja čez farje, so mu očitali tudi slovenski študentje z Zarnikom na čelu v pismu z dne 24. 2. 1861: »Da so Vam 'farji' trn v peti, ni čuda, in zares niso vredni drugega imena tisti, ki take vraže med svet trobijo; ali ne- spodobno se nam zdi in celo nevredno za moža, ki je od nemške omike pijan, cel stan, kterega zasluge za slov. narod se dozdaj ne dajo utajiti, tako 'gassenbübisch' vedno in ve- dno le z far in farštvo 'traktirati'!« Arhiv Republike Slovenije (dalje:ARS), fond Dragotin (Karl) Dežman (AS 854), a. š. 5, pismo dunajskih študentov Dežmanu z dne 24. 2. 1861. 23 Ivan Vrhovnik, Pred petdesetimi leti, Ljubljanski zvon 1911, str. 503. številka 1, ki se je v slovenski kolektivni spomin vtisnil kot »pravzor narodnega odpadnika«.24 od poletja 1861 so v slovenskem taboru vsak, tudi najbolj banalen napad na politiko slovenske stranke (v nemškem časopisju) v celoti pripisovali dežmanu. menili so, da je prav on avtor anonimne brošure Eine Thierfabel aus Krain, ki je ob božiču 1861. izšla na dunaju.25 V njej je »neznani pisec« (verjetno friederich keesbacher)26 v nemških »knittel-verzih« smešil Bleiweisa in ljubljanske pr- vake, pa slovenske narodne zahteve, slovenski jezik in ljubljansko čitalnico. V odgovor na to »strupeno zasramovanje« je dr. Valentin Zarnik marca 1862 v Zagrebu izdal knjižico Don Quixotte della Blatna vas,27 ki je na duhovit način dežmana obtoževala odpadništva iz koristoljubja in častihlepnosti. de- žmanu so po krivici pripisovali tudi avtorstvo bro- šure Das Deutschtum in Krain,28 v kateri je neznani pisec dokazoval, da je kranjska, čeravno večinsko slovenska dežela, nemško kulturno območje.29 tr- ditve neznanega avtorja je v brošuri z naslovom Krain und das Deutschtum še v istem letu (1862) argumentirano pobijal fran malavašič.30 V časopisju so ga nenehno zasipali z očitki o narodnem izdajstvu. na njegov naslov so zače- le vedno pogosteje prihajati žaljive anonimke, ki 24 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1928, str. 997. 25 Eine Thierfabel aus Krain, erbauliche Historia für männi- glich zu Nutz und Fromm. In zierliche Knittelreimlein ge- bracht durch Jocosum Hilarium den Jüngeren, Wien 1861. 26 Ivan Prijatelj je avtorstvo pripisal dr. Fritzu Keesbacherju, Dragotin Lončar pa Dežmanu. Dušan Kermavner je njuni oceni združil. Menil je, da sta avtorja oba, s tem da je Kees- bacher Dežmanovo zgodbo prestavil v »knitelverze«. Prim.: Kermavner, v: Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slo- vstvena zgodovina, II., str. 546-547. 27 Don Quixotte della Blatna vas. Načrt tragične komedije v štirih dejanjih s predigro in petjem. Za rabo prihodnjih dramatikov nekoliko v prozi, nekoliko v preprostih rimah načrtal Servantes mlajši, Zagreb 1862. 28 Das Deutschtum in Krain – Ein Wort zur Aufklärung, Graz 1862; Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, II., str. 52–55; Dragan Matić, Nemci v Ljubljani 1861–1918, Ljubljana 2002, str. 28–30. 29 Dušan Kermavner je upravičeno oporekal mnenju Lončarja in Prijatelja, češ da je bil avtor pamfleta Dežman. Strinjamo se lahko, da je bil avtor oseba iz Dežmanovega kroga. Prim.: Kermavner, Opombe, v: Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno- politična in slovstvena zgodovina, II., str. 544–545. 30 Krain und das Deutschtum. Entgegnung auf die Flugschrift 'Das Deutschtum in Krain', Ljubljana 1862; Matić, Nemci v Ljubljani, str. 30–31. Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 43 so postajale iz leta v leto bolj nizkotne. kmalu po odpadu ga je neznani nemški kranjec (podpisal se je: »Ein Deutscher, aber kein Verräther seines Va- terlandes, wie du deines«) počastil takole: »Bednik! Leta 1848 si proti nam Nemcem vihtel kopje, sedaj žreš svoje lastne ljudi! Pravi Nemec ob tvojem ime- nu pljune. Sramuj se svoje grdobije! Požeruh svojih rojakov nam Nemcem ne more biti v čast […]«31 na marčevskih deželnozborskih volitvah leta 1867 je moral v idriji, kjer je ponovno kandidiral, poslu- šati kričanje neke ženske volilke: »Wenn ich den katholischen Glauben für mich allein verläugne, so komme ich allein in die Hölle, wenn ich aber den Deschmann wähle, so kommt über das ganze Land der Unglaube, u. alle Krainer sind der ewigen Ver- dammniß preisgegeben!«32 31 ARS, fond Dragotin (Karl) Dežman, a. š. 5, anonimna pi- sma, s. d. 32 Dietmar Scharmitzer, »Der Landtagsfeldwebel hat schon seinen Säbel geschärft«. Briefe von Karl Deschmann an Anastasius Grün, v: Zur Geschichte der österreichisch-slo- wenischen Literaturbeziehungen, Hrg. von Andreas Bran- dtner und Werner Michler, Wien 1998, str. 145. ko so se po zmagi nemške ustavoverne stranke na občinskih volitvah v ljubljani maja 1868 do skrajnosti zaostrili nemško-slovenski odnosi v ljubljani in na kranjskem, sta se nanj usmerila vsa slovenska jeza in ogorčenje.33 Že marca 1868 mu je »slovenski Kranjec« v imenu celega naroda poslal anonimno pesmico, ki mu je sporočala, da je med Slovenci za vedno oplel: »Vražni Dežman, kaj si storil! Da čez nas si spregovoril; Si zatajil lastni dom, V jasnem trešči nate grom! Iškarjot je moral biti, Tebi ni za odpustiti, Ti si narod naš golj'fal, Oh, zakaj si ga izdal! Da bi bile tvoje grablje, Razcepile tebi žnablje! Tisti hip ko zoper nas Si izrekel pervi glas. Si veliko nam obetal Pa si z nami le pometal, In zato si nemški 'Kranc' Suh od kletve ko hrustanc. Kolikor si domà zapravil Nikdar več ne boš popravil, Kar je storil tvoj napuh Ti je vdihnil hudi duh. Ti si hotel zasloveti Dalječ po širnem sveti, Kakor nemški kulturant Šel s poštenjem si na kant. Kmalu je pošlo kadilo Vse je nate pozabilo, Nas pa jeza ne pusti, Vse se nàte togoti! Nemci mačka so ti spekli In obirat ti ga rekli – Pa zatajil narod si!!- Kar ti Bog ne odpusti!!!!! 33 Matić, Nemci v Ljubljani, str. 60–71. Anonimni dopis Dežmanu (ARS) 44 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Kdor te sreča naj te sune, Če ti more v zobe plune. Svet prepričal se je zdaj, Kakšen imaš značaj. Dokler kri ti k sercu teče, Naj te grize vest in peče, Nič se smilil nam ne boš – Zgin le naj te vzame noč. Večno bodemo te kleli, V grobu mira ne želeli, Zemlja vrzi te na dan, Kjer kol bodeš zakopan! Orli naj te ogolijo, V solncu krog kosti trohnijo, To zaslužiš ti zločin – Izdajalcem v spomin. To si pomnite Slovenci, Domoljubni vi vlastenci, Kam zagazi tak hinavc Domovine izdajavc. Če se hočeš spreobrniti, K nam Slovencem se vrniti, Pa spečemo mačka ti, Da ti malo zadiši.«34 Po krvavih dogodkih v Vevčah 1869 (v spo- padu so zabodli Jakoba rodeta)35 je na njegov na- slov prišla celo vrsta anonimk, ki so mu grozile s smrtjo. »Prekleti izdajalec! Preverjen bodi, da ne boš umerl v postli! Pes ne vmerje, ampak crkne! Ure tvojega satanskega življenja so štete!« Pripravi se na pogin. Spravi se z Bogom, za narod nisi več. 34 Pesem je podpisal: »v imenu celega naroda Slovenski Kra- njec Nv. Furtnapreju Njim Dragotinu (Karlu) Dežmanu. V pasji luknji 33. marca meseca 1868. leta.« 35 Dragan Matić, Spopada pri Vevčah in Jančah – grenki epiz- odi ljubljanskih turnarjev, v: Slovenska kronika XIX. stole- tja, II. del, Ljubljana 2003, str. 196–198. Sveta nam je osveta! Ako si pregleden boš spoznal, da si Ti kriv, da je nedolžna kri tekla!«36 ali pa: »Bog se usmili tvoje Duše Bež Bež Če ne u 14 dneh te bo konc ti nemškutarski Vagabund.«37 ali pa: »Proklete grablje! Še 3 dni, potem pojdeš rakom žvižgati! Se vidimo!!!« kar nekako modno je postalo, da so z njego- vim imenom poimenovali pse. Psa z imenom de- žman so imeli v ljubljanskem semenišču in v dru- žini franje koširjeve v Vižmarjah.38 Zaradi stalnih groženj in »mačjih muzik«, ki so mu jih prirejali Slovenci pred njegovo hišo v šempetrskem pred- mestju, si je leta 1870 moral priskrbeti celo v »za- varovanje svoje osebe… policijsko stražo«.39 V času, ko si je v vlogi ljubljanskega župana (1871–1873) in deželnega odbornika zapravil še zadnjo trohi- co spoštovanja, je veljal za osebo, ki naj bi vsake- ga narodno zavednega Slovenca navdajala z gnu- 36 ARS, Dragotin (Karl) Dežman, a. š. 5, anonimna pisma, s. d. 37 Ibidem. 38 Dragan Matić, Pes z imenom Dežman, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, str. 242–243. 39 Globočnik, 12 jeznih mož, str. 43–44. Anonimni dopis Dežmanu (ARS) Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 45 som. aleševec, ki ga je v Brenclju (1869–1875 in 1877–1886) povzdignil v najbolj osovraženo figuro na kranjskem, si je zanj izmislil kopico žaljivih na- zivov: renegat, regenmož, oča grabljan, vitez Bla- tnovaški, narodni renegat in general ljubljanskih liberaluhov, vitez de la tagblatna vas, vitez pro- kletih grabelj in košenega križa na hrbtu, general renegatov, »častni ud vseh društev, ktera Slovence jedo« in pa »mož, kteri zasluži po smrti priti v muzej na mesto krokodila«.40 V času taaffejeve vlade, ko je nemška usta- voverna stranka na kranjskem hitro izgubila svojo politično moč (leta 1882 so Slovenci zmagali na občinskih volitvah v ljubljani in leta 1883 v kranj- ski deželni zbor), so se napadi nanj postopoma razvodeneli. mnogi so bili prepričani, da v bistvu ne nasprotuje slovenstvu, ampak zgolj prvakom.41 40 Globočnik, 12 jeznih mož, str. 45. 41 Anton Domicelj je že leta 1867 menil, da Dežmanovo »ne- prestano mrzko nasprotovanje« velja »bolj prvakom našim nego slovenstvu«. Slovenec, 23. 3. 1867; citirano po Prija- telj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, II., str. 81. nič čudnega torej ni, če ga je po Bleiweisovi smr- ti leta 1881 skupina »rodoljubov« z notranjske poskušala prepričati, naj se vrne v narodni tabor in postane nov »oče naroda«. med drugim so no- tranjski rodoljubi poudarili: »Smert, katera nam je zopet enega pervih voditeljev naše mile slovenske domovine pokončala, povzročila je hudo rano, ka- tera je neozdravljiva, ker sedaj smo brez voditelja, brez očeta; še eno nadejo imamo, da se nam ta velika rana zaceli, ako zopet Vi visokorodni pristopite na- zaj k naši stranki, Vas hočemo imeti za voditelja, za očeta, zagotavljamo Vam, da se bomo po Vaši volji ravnali in le Vas edino slušali, ker imate med našem slovenskem narodom največ zaslug, in le Vi zasluži- te, da posedete, tako častno mesto, ker ste najstareji in naj bolj izurjeni, ker ste bili uže poprej, še v hujših časih, na naši stranki prvi boritelj, in Vam je znano, kako da se mora tako mali narod, kakor je slovenski voditi. Konečno Vas najuljudneji prosimo, da vsliši- te to našo malo prošnjo in sprejmete nas pod Vaša blagodejna krila.«42 Prepričanje, da se ni nikoli izneveril sloven- stvu, ampak zgolj konservativnemu »prvaštvu«, je velo tudi iz večine nekrologov (1889). V času, ko je miazmatično politično ozračje na kranjskem zače- la razpihovati silovita kraška burja (v osebi anto- na mahniča), so zlasti v liberalnem taboru nekateri obžalovali, ker je kapituliral pred konservativci, ne pa prevzel vodstva sicer šibkega slovenskega libe- ralnega tabora v svoje roke. leta 1912 je neznani komentator v tržaškem Jutru celo zapisal, da smo Slovenci tega odličnega moža izgubili zgolj iz »ne- strpnosti Bleiweisove družbe«, ki ga je prisilila, da je »proti svojemu boljšemu prepričanju začel delovati proti svojemu narodu«. V razmerah, ko »drugih po- litičnih struj na Slovenskem sploh ni bilo, nego No- vičarji in pa Nemci«, so mu onemogočili »delovati tam, kjer bi bil sam najraje«, zato se je odločil za nemce. »Ker je bila takrat kaka nova struja še ne- mogoča in ker Dunaj še ni čutil potrebe razdvajati Slovence, ni imel Dežman nobenega torišča, kjer bi bil razvijal svoje prekipevajoče moči. No, Bleiweis je postal – vitez, Dežman po politični vodja – Nemcev, tako spretno je aranžirala vlada to za Slovence tako nesrečno igro.«43 Skoraj edina izjema je bil nepopu- stljivi Janez trdina, ki je po njegovi smrti – zgra- 42 ARS, Dragotin (Karl) Dežman, a. š. 5, s. d, 43 Citirano po: Globočnik, 12 jeznih mož, str. 39. Anonimni dopis Dežmanu (ARS) 46 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 so se l. 1861 slovenski poslanci peljali na Dunaj, so jih slovesno pozdravljali na Dunaju in v Gradcu slo- venski dijaki. Tomanu, ki je bil ognjevit govornik, so prirejali velikanske ovacije, za Dežmana, ki kot go- vornik nikogar ni mogel navdušiti, se pa nihče zme- nil ni.«48 mnogi kasnejši razlagalci dežmanovega odpada so omenjene očitke združili v enostaven psihogram, ki ga je v klasični obliki podal Stanko Janež (1953): »Bil je zelo stremljiv človek in se je ho- tel uveljaviti v političnem življenju. Zaradi telesnih napak, pa tudi ker ni bil govornik, v tem stremljenju ni uspel. Videl je tudi, da je na Slovenskem svobo- domiselnemu človeku težavno obstati v boju s sta- roslovensko konservativno skupino. To oboje je bilo krivo, da je prestopil v nemški tabor in postal voditelj nemškutarstva na Slovenskem.«49 toda »značajske« razlage »psihološke ugan- ke« dežman, ki se sicer še vedno pojavljajo,50 niso (bile) najbolj prepričljive. V Vošnjakovo »zgodbo« je upravičeno podvomil franjo Šuklje, ki je v spo- minih zapisal: »Sodilo se je z mnogih strani, da se je zgodil Deschmannov prevrat vsled žaljenega samo- ljubja in malenkostne ljubosumnosti na bolj popo- larnega dr. Tomana. Meni se dozdeva, da se s tako sodbo dela krivica Deschmannovi duši.«51 Zarniko- vo in hribarjevo oceno je v komentarju Prijateljeve »razlage« ovrgel dušan kermavner, ki je upravi- čeno opozoril, da ugodni materialni in družbeni položaj, do katerega je prišel, ni bil prvenstveni cilj skromnega in ne preveč ambicioznega moža.52 raziskovalci njegovega odpada so zato – ob osebnih nesoglasjih s prvaki, zlasti s costo – vzro- ke za njegov odpad iskali predvsem v politiki. ob na moč splošni oceni frana levca (1889): »Poli- tika je bila nesreča naša in – njegova«,53 je njegov sorodnik fran Šuklje povsem konkretno menil, da je bil neposredni povod dežmanovega odpada »Bleiweisov rustikalni konservativizem in Jeranova 48 Dom in svet, 1904, str. 123. 49 Stanko Janež, Pregled zgodovine jugoslovanskih književno- sti, I. knjiga, Slovenska književnost, Maribor 1953, str. 229. 50 Igor Grdina npr. uvršča Dežmana med tiste nadarjene po- sameznike, ki so si »s prestopom med 'priučene Nemce' od- prli pot k uspešnim karieram«. Prim.: Igor Grdina, Slovenci med tradicijo in perspektivo. Politični mozaik 1860–1918, Ljubljana 2003, str. 22. 51 Šuklje, Iz mojih spominov, I. knjiga, str. 35. 52 Kermavner, Opombe, v: Prijatelj, Slovenska kulturnopoli- tična in slovstvena zgodovina, II., str. 559–560. 53 Ljubljanski Zvon, 1889, str. 256. žajoč se nad prijaznimi ocenami pokojnika44 – v pismu Pavlu turnerju zapisal: »On je bil najgrji lo- pov in naš najnevarnejši nasprotnik in hudodelec, dokler je živel in za lopova in hudodelca moramo ga imeti tudi po smrti njegovi. Na grob trebalo bi mu postaviti črn steber z gadovo podobo in napisano: 'Tukaj počiva najgnusnejši izmed vseh sinov, koje je rodila mati Slovenija, njen črni izdajalec in morilec, pravi naslednik Jude Iškarijota, Dragotin Dežman. Popotnik, ki bereš to vražje njegovo ime, pljuni mu na grob in prekolni ga ter hvali božjo pravičnost, ki je začrtala v srce vsemu človeštvu sveti zakon, da vsakega izdajalca domovine zaničuj, črni in prekli- njaj rod za rodom zdaj in do konca vekov.' Tako bi morali častiti take svinje kakor je bil Dežman …«45 »Bleiweisov rustikalni konservativizem in Jeranova tesnosrčnost.« na vprašanje, zakaj je dežman zapustil »narodno zastavo, uskočil v nasprotni tabor ter se iz žarečega narodnjaka prelevil v osovraženega ko- lovodjo kranjskih nemškutarjev«,46 so zlasti njegovi sodobniki poenostavljeno odgovarjali: kriva sta koristoljubje in stremuštvo. dunajski študentje so mu povsem direktno očitali »trebušarstvo«: »Kaj so kope Vaših del – kakor zakladi Vaše pohlepnosti? Kaj so tvori Vašega umovanja – kakor utešenje vaše trebušnosti? Kje Vam je slava narodova – kakor v Vaši mošnji?« enake očitke sta nanj naslovila Va- lentin Zarnik v brošuri Don Quixotte della Blatna vas in (kasneje) ljubljanski župan ivan hribar: »Po- stal je zaradi gmotnih koristi – tedaj iz želodčnega ugodja – 'praktični Kranjec'«.47 Josipu Vošnjaku se je zdel njegov odpad zgolj posledica samoljubja in ljubosumja na priljubljenega lovra tomana: »Ko 44 Takšne ocene so se zdele Janezu Trdini nekaj nepojmljivega. V pismu Pavlu Turnerju z dne 26. julija 1889 je o laskavih ocenah pokojnega Dežmana v nekrologih ogorčeno pribil: »Slovenci so ga na vseh straneh zlatili in lepoličili, samo to so obžalovali, da ga je ločila od našega naroda 'nesrečna po- litika'. Kaj bolj podlega nego je bila ta hvala, ne more se lah- ko misliti: 'Nesrečna politika!' ha ha ha. Ako se bo ubogi naš narod iztrgal kdaj iz davečih ga sovražnih parkljev, rešila ga bo politika, ne pa nadeti srakoperji in pravilno posušene zeli prokletega Dežmana«. Prim.: Aleksander Hudovernik, Spo- mini na Janeza Trdino, III. del, Ljubljanski zvon 1913, str. 353–354; prim. tudi: Globočnik, 12 jeznih mož, str. 34–35. 45 Ibidem. 46 Fran Šuklje, Iz mojih spominov, I. knjiga, Ljubljana 1988, str. 35. 47 Ivan Hribar, Moji spomini, I. del, Ljubljana 1983, str. 488. Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 47 tesnosrčnost«.54 Po njegovem naj bi dežman »istini- to ljubil svojo deželo in narod«, vendar je – prežet z modernimi idejami, goreč za razširjanje omike in prosvetljenosti – na koncu »obupal nad možnostjo, da bi pod takim vodstvom naš narod mogel doseči one cilje, koje je on stavil svojemu ljudstvu«.55 nje- gova tragika naj bi tičala v nerazumevanju bistva vsake politike: »da mora politik delati 'auf lange Si- cht', na dolge roke«, v tem, da ni spoznal, »koliko je vredna v politiki – potrpežljivost…« neučakan, kot je bil, si je vbil v glavo, »da more slovenski narod napredovati zgolj v tesni zvezi, v ozkem prijateljstvu z naravnimi svojimi prijatelji, z Nemci, in na tej fundamentalni napaki se je uničil ta izredni mož. Podal se je na poševno ploščo in ko je začel iti nav- zdol, ni bilo več moči, da bi se ustavil. Celo njegovo delovanje je postalo nekakšen paradokson: ker je v istiniti ljubil slovenski narod, je postal njegov zakleti 54 Fran Šuklje, Iz mojih spominov, I., Ljubljana 1926, str. 25- 26. 55 Podobno kot Šuklje so mu študentje v pismu 24. 2. 1861 oči- tali nemožatost: »V zadnjih časih je mož potrebnejše, kakor kdaj. Nočemo spominjati, kako drugi slov. možje ravnajo – čemo samo povedati, da kadar bi naši velikaši pristopili k svojemu narodu in bi govorili v njegovem imenu, da bi tedaj ne bilo tuge, ne obupa. Vi in drugi naših rojakov, ki se bahate z omiko, stopite v borno kočico, vzdignite prostaka na srečno stopnjo svoje izobraženosti, ne suvajte ga reve- ža od sebe, podajte mu svojo roko in pomozite mu!« ARS, Dragotin (Karl) Dežman, a. š. 5, pismo dunajskih študentov Dežmanu z dne 24. 2. 1861. sovražnik! Mož ne zasluži našega sovraštva, marveč globoko naše milovanje!«56 dragotin lončar je glavni vzrok za dež- manov odpad videl v njegovi izraziti liberalnosti: »Kot svobodomislec je imel… v cerkveno-političnih vprašanjih svoje stališče, različno od večine narodne stranke. Kje naj bi našel tla za svoje ideje? Med kme- tiskim ljudstvom, ki ga je vodila duhovščina in čigar narodno-politični program je zastopal dr. Bleiweis, ni bilo misliti na uspešno delo. Zakaj, slovenski kmet ni mogel pogrešati vodstva svoje duhovščine, ker je bila vsa naša socialna struktura še v povojih in ni bilo razven duhovnikov in peščice posvetnjakov – inteligentov nobenih drugih slojev, ki bi bili delali za narodno osvoboditev Slovencev.«57 toda hkrati je menil: »Usodno za nas in za Dežmana je bilo to, da je začel nemško kulturo, ki mu je bila izprva le sredstvo, zamenjevati s ciljem.«58 tudi ivan Prijatelj, ki je dežmanovo od- padništvo naslikal kot zapleten idejno-psihološki proces, v katerem je svobodomiselnega slovenske- ga intelektualca vedno bolj (vsaj od leta 1858) pre- veval obup nad »farško potuhnjenostjo«, nad »na- zadnjaškimi lastnostmi in kulturnimi nečednostmi« staroslovenskega kroga, ki je za pesnika kronal koseskega, za znanstvenika davorina trstenjaka, v politiki pa promoviral konservativnega »Germa- na« dr. etbina henrika costo,59 je bil prepričan, da je dežman odpadel predvsem zato, ker mu »je bilo več za svobodo kakor za narodnost, nad katero je glede Slovencev obupal«.60 Pri tem se je Prijatelj zlasti oprl na dežmanovo pismo Zarniku (9. janu- arja 1861), v katerem je (zavračajoč predlog glede ustanovitve slovenskega političnega časnika) prav po vzoru na marxa in engelsa na avstrijske Slova- ne (in Slovence) naslovil očitek, da so – kot nekoč Judje kristusa – leta 1848 »sveto svobodo, katera je v naše dežele pribegnila, zverižili, kot mrho na glavi bili in tako dolgo trpinčili, da je uboga reva oči za- tisnila in za 11 let srečno v Bogu zaspala«, Slovence 56 Fran Šuklje, Iz mojih spominov, I., Ljubljana 1926, str. 25- 26. 57 Dragotin Lončar, Dr. Janez Bleiweis in njegova doba, v: Ble- iweisov zbornik, Ljubljana 1909, str. 188–189. 58 Ibidem. 59 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, II., Ljubljana 1956, str. 69 in 560. 60 I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgo- dovina, II., str. 82; Kermavner, Opombe, v: Prijatelj, Sloven- ska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, II, str. 561. 48 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 pa je pozval, naj se spokorijo in nehajo iskati krivca za svojo zaostalost pri nemcih in nemški kulturi, ampak pri sebi samih. Po Prijateljevem mnenju je dežman »po- splošil trenutno prihuljenost javnih kulturnih priza- devanj« in prišel do odločitve: »čemu bi po zgledu ostalih slovenskih javnih delavcev modificiral ali celo prikrival svojo svobodomiselnost in si s to žr- tvijo pridobival možnost, klesati neke efermne, pri- mitivne stvore, ko vendar vse to ljudstvo in njegova dela nimajo drugega namena, nego da se v bližnji bodočnosti porabijo za tlak ceste, po kateri pojde Ne- mec na Jadran«.61 njegovo odpadništvo je bilo tako po Prijateljevem mnenju posledica »njegove lastne bolezni preslabotnega, slovensko premalo samoza- vestnega značaja«, še veliko bolj pa »bolezni našega takratnega javnega življenja«.62 Zato je menil: »Vi- soka tragika tiči v povesti o Dežmanu, in sicer ne samo njegova osebna, marveč tudi narodna. Njegov primer nudi slovenskemu kulturnemu in literarne- mu zgodovinarju izkrivljeno, karikaturno ogledalo, iz katerega se reži marsikatera spaka tedanjih dni …«63 dušan kermavner, ki je Prijatelju očital, da je s svojim poskusom »idejno-psihološke rešitve 'Dežmanovega problema' obtičal na plitvini« (po njegovem ni znal ločiti dežmanove upravičene »nezvestobe« prvaškemu krogu, od njegove mo- ralno sporne in neupravičene »nezvestobe ljudstvu, iz katerega je izšel in od katerega ga liberalizem ne bi bil smel odtrgati«),64 je tudi sam videl »visoko tra- giko« zgodbe o dežmanu predvsem v tragiki slo- venskega liberalizma, ki da vse do sedemdesetih let ni tvegal javnega političnega nastopa izven okvira oficialno enotne slovenske politike.65 (Za razliko od Prijatelja je celo menil, da bi se dežman znašel v veliko hujšem položaju, kot se je v vlogi vodi- telja nemškega liberalnega tabora na kranjskem, če bi poskušal oblikovati prvakom konkurenčno 61 I. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgo- dovina, II., str. 82. 62 Ibidem. 63 Ibidem. 64 Kermavner, Opombe, v: Prijatelj, Slovenska kulturnopoli- tična in slovstvena zgodovina, II., str. 557, 561–562. 65 Ibidem; prim. tudi: Dušan Kermavner, Prispevek k pojmov- nemu razčiščenju oznake »Jungslovenen«, Zgodovinski ča- sopis, 1970/1-2, str. 21–37. slovensko liberalno »stranko«).66 toda kermavner se ni zadovoljil zgolj z »liberalno interpretacijo« dežmanovega fenomena. V sklepu svojih komen- tarjev je tako menil, da za dežmanovo odpadni- štvo (in nemškutarstvo sploh) v zadnji instanci ni bila odločilna njegova svobodomiselnost, ampak sovraštvo »do slovenske narodnostne prebuje in do slovenskega narodnostnega ponosa«!67 Šlo naj bi za »razumsko opredeljen« primer narodnostne asimi- lacije v smislu ponemčenja, ki ga moralno ni mo- goče opravičiti. Neumno je blebetanje zoper nemščino mnenju tistih, ki vzroke za dežmanovo od- padništvo iščejo tako v »nesoglasjih s slovenskimi voditelji« kot tudi v nasprotovanju njihovemu, »neredko patriarhalnemu konservativizmu«,68 vse- kakor ni mogoče oporekati. njegova osebna na- sprotja s costo (v okviru Zgodovinskega društva za kranjsko),69 ki so polagoma prerasla v spor z »očetom naroda« Janezom Bleiweisom, so kritič- nemu dežmanu gotovo olajšala odločitev za javni prelom s politiko slovenskih »prvakov«, ki se mu 66 Kermavner, Opombe, v: Prijatelj, Slovenska kulturnopoli- tična in slovstvena zgodovina, II., str. 559–560. 67 Kermavner, Opombe, v: Prijatelj, Slovenska kulturnopoli- tična in slovstvena zgodovina, II., str. 561–562. 68 Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države, str. 76. 69 Dežman je nasprotoval uredniški politiki tajnika društva Henrika Etbina Coste, ki je objavljal nekritične prispevke Davorina Trstenjaka. Neumorni štajerski rodoljub je s svoji- mi avtohtonističnimi prispevki sprožil ostre kritike uglednih nemških zgodovinarjev, s katerimi sta se strinjala tudi Dež- man in Elze. Prim.: Olga Janša Zorn, Historično društvo za Kranjsko, Ljubljana 1996, str. 65–66. Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 49 je v danem političnem trenutku zdela povsem ne- sprejemljiva in vse preveč konservativna. Pri tem očitno niso bile v ospredju zgolj razlike v cerkve- no-političnih vprašanjih, kot je menil lončar, am- pak popolnoma drugačen pogled na konstruktiv- no ureditev države po obdobju neoabsolutizma. V pismu Zarniku 9. januarja 1861 je povsem jasno zapisal: »Moje misli so sedanjim terjatvam sloven- skih kolovodij diametralno nasprotne.«70 V spopadu med »nemškimi centralisti« in »slovanskimi fede- ralisti« se je dežman postavil na stran prvih, kar je bilo seveda v popolnem nasprotju z izključno na kranjsko orientirano avtonomistično politiko lju- bljanskih »prvakov«. medtem ko je v teku zasedanja razširjenega državnega sveta Bleiweis v Novicah ves čas zagovar- jal predloge visokega ogrskega in češkega plemstva, ki so dobili epilog v konservativni, federalistično zasnovani oktobrski diplomi (20. oktobra 1860), je dežman delil mnenje »liberalne manjšine« v raz- širjenem državnem svetu, ki je zagovarjala centra- listično organizacijo države (nobenih predpravic ogrski) in njeno čimprejšnjo politično demokra- tizacijo. neoabsolutistični sistem, ki je monarhijo pripeljal v globoko notranjepolitično krizo, bi bilo treba po najkrajši poti zamenjati s pravo parlamen- tarno demokracijo, v kateri bi dobilo odločilno besedo meščanstvo, hkrati pa monarhijo spreme- niti v pravno državo, ki bi ponovno upoštevala v času Bacha suspendirane temeljne pravice človeka in državljana. V skladu s temi stališči je dežman videl v februarski ustavi (z njo je 26. februarja 1861 državni minister Schmerling po centralistič- no predelal oktobrsko diplomo) dobro osnovo za postopno nadaljnjo demokratizacijo političnega življenja v monarhiji – in tudi pomemben korak na poti k uresničitvi v času neoabsolutizma neu- poštevanega načela nacionalne enakopravnosti. Slednjega naj bi bilo moč uresničiti šele potem, ko bodo zagotovljene politične pravice vsakega posa- meznika (državljana). V politični svobodi je videl pogoj za nacionalno enakopravnost in nacionalni razvoj. V »blebetanju« Slovanov o narodnih (jezi- kovnih) pravicah je videl nevarnost za ponovitev scenarija iz leta 1848. V pismu Zarniku in dunaj- skim študentom 9. januarja 1861 je zapisal: »Komaj začenjamo zdaj nekoliko prostejše sopsti, komaj je vlada z verigami, ki so nas skozi 11 let zvezane dr- 70 Dragotin Lončar, Iz politične korespondence dr. Janeza Ble- iweisa, Naši zapiski 1909, str. 11–13. žale, nekoliko odjenjala, se zopet čujejo ravno tisti ostudni glasovi o narodnosti in jeziku. Mi hočemo politizirati, pa smo še otroci v vseh državnih zade- vah, smo gluhi za ojstre stvaritve zgodovine, smo neobčutni za krvave rane, ki so jih nam zadnja leta vsekala, in zares zaslužimo, da nas tiranska vlada zopet v zasluženo suženjstvo telebi.«71 Z zornega kota »svobode« se mu je zdelo napačno stališče, češ da je slovenske nerazvitosti kriva nemščina.72 glavni vzroki za slovensko za- ostajanje naj bi bili: »… naša lenoba, naša farška potuhnjenost in pohlevnost, naše črtenje vsake zdra- ve in pravične kritike, naša zaljubljenost v jerhaste hlače, v kranjske oštarije in pijančevanje, naša apa- tija za javne reči, naša tesnoserčnost, naša prazna baharija, naša poželjivost po ravsanju in kavsanju, naša surovost …«73 Znanje nemščine in zavezanost razvitejši nemški kulturi se mu je zdela edina prava pot za napredek slovenskega naroda: »Ruski pro- fesor Gregorovič, ki je bil zadnjikrat v Ljubljani je rekel, da na Ruskem imajo sledeči pregovor: 'Kdor hoče človek postati, mora francoski jezik znati.' Rav- no tako je pri nas z nemščino. Velikane slovenskega duha, Kopitarja, Dolinarja, Vego, Cojza je nemška omika na visoko stopnjo pripeljala. Najkrepkejši možje slovenskega naroda, vrli Gorenjci, nemščino visoko cenijo in svoje sinove na Gorotan pošiljajo, da se nemško nauče, in kdo bi rekel, da so Gorenjci polutani? da so zvrženci? […] Profesor Petruzzi je meni mnogokrat rekel, da učenci, ki so v slovenščini prvaki bili, kakor Levstik, Valjavec i. t. d., so se tudi v nemški prozi najbolj odlikovali.« kardinalni dokaz za pravilnost svojih trditev je dežman (kot nekaj let prej Vinko fereri klun)74 iskal v času reformaci- je, ko smo Slovenci s pomočjo nemškega tutorstva 71 Ibidem. 72 Študentje so mu očitali malikovanje nemščine in Nemcev in mu pripisali stališče: »Ako se ne boš ponižni sluga za peč nemške izobraženosti vsedel, glej! zabredeš v kalužo prej- šnjih vekov! Torej, pusti, nap[a]čni Slovenec! narodnost svo- jo, bodi Nemec in potem boš le práv Slovenec! Tako modruje Vaša učena glava o nemški kulturi; Vaš jezik govori, kakor da bi bil vse sladkosti te omike posrkal – in v sladki pijano- sti ponujate (kak je Vaša ljubezen proti žejnemu narodu!) vsem, vsem edinozveličavno kupico, ako ravno jo mora vsak hlápen pivec s svojo narodnostjo plačati! Po Vaših mislih bi se mogel vsak Slovenec v nemški omiki ne skopati, ampak raztopiti, potem bi še le bil – prava spakedrija!« ARS, Dra- gotin (Karl) Dežman, a. š. 5, pismo dunajskih študentov z dne 24. 2. 1861. 73 Lončar, Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa, str. 11–13. 74 Olga Janša Zorn, Historično društvo za Kranjsko, str. 217. 50 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 v kratkem naredili velik kulturni preskok: »Sloven- skim farjem od časov reformacije sem nobeden ni branil, da so se v verskih zadevah slovenščine po- služevali, nemščina se v to reč ni nikakor vtikala. In kaj so oni ta dolgi čas na dan spravili? Kvečjemu mo- litvine bukvice, ki so kot mušice proti velikanskim knjigam, katere so reformatorji Slovencem podarili. Bohorič, učenec slavnega Melanchtona, Trubar in Dalmatin so na nemških učiliših pri virih modro- sti in učenosti svoje žejne duše napajali. Vrnili so se domov s krepostjo nemške vrednosti, prvi so Sloven- cem pisali in s podporo nemških knezov slovenske knjige na svitlo djali. Torej glejte, kako neumno je blebetanje zoper nemščino, po kateri smo vendar edino luč v temnih časih dobivali. Ako se nemščini popolnoma odpovemo, bomo kmalu obskurantizmu in ultramontanizmu zapadli.«75 Podobno stališče je dežman ponovil v pismu franu levstiku 11. mar- ca 1861: »Duhovne produkcije je Slovencem treba, vse vpitje o narodnosti in vse zaničevanje nemške omike nas ne spravi niti koraka naprej […] Ko grmi- mo zoper nemškutarijo, sami ne poznamo zakladov našega slovstva.«76 V skladu s stališči, izraženimi v pismu Zar- niku, je dežman nastopil v državnem zboru.77 ko so že v teku adresne debate maja 1861 (slovan- ski) federalisti v odporu do preveč centralistične februarske ustave načeli vprašanje kompetenc ob- stoječega državnega zbora, je dežman v več pismih Bleiweisa svaril pred nespametnim posnemanjem Čehov (»mi Slovenci ne moremo ž njimi iti«)78 in se zavzel za sodelovanje z nemškimi ustavoverci. Po- litika čeških poslancev s Palackym in riegerjem na čelu, ki so iz »formalnih« in nacionalnih razlogov poskušali blokirati sprejem vrste svobodomiselnih zakonov, ki bi koristili vsem, se mu je zdela ško- 75 Lončar, Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa, str. 11–13. 76 Avgust Žigon, Bridka zgodba iz Levstikovega življenja, Slo- van, 1917, str. 155–156. 77 Bistvo Dežmanovih stališč iz pisma Zarniku je v dopisu No- vicam 26. 1. 1861 predstavil Zarnik sam, ne da bi navedel Dežmanovo ime: »Nekateri sicer še vedno ragljajo, da slo- venski narod ni za drugo na svetu, kakor ravno za nemško omiko; le ona ga mora opiliti in zveličati častno in večno. Vsako drugo prizadetje je neumno, celo nevarno… Iščimo rajši zveze z Nemci; ž njimi se zedinimo ter se bojujmo, da dobimo omiko in svobodo; (ktero neki?). Ogibajmo pa se svojih slovanskih bratov, ki so leta 1848. svobodo pokopali in čujte! tudi v nekem kraji ves 'šnops' popili!« 78 Lončar, Iz politične korespondence, str. 14–15; isti, Dragotin Dežman in slovenstvo, str. 323–324. dljiva in v popolnem nasprotju z interesi države in njenih posameznih delov. Prav ob čeških zahtevah po večji avtonomiji dežel kot pogoju za nacionalno enakopravnost je dobil vtis, da se ponavlja zgodba iz leta 1848, ko so avstrijski Slovani s svojim ne- prestanim blebetanjem o narodnosti in jeziku »iz- dali svobodo«.79 »Zares škoda, da 'Slovani' zgodovi- ne leta 1848 si nočejo v poduk vzeti«, je maja 1861 zapisal v pismu Janezu Bleiweisu. »Ravno tako se tudi zdaj snuje pogin svobode. Namesto, da bi vsa ljudstva z obema rokama po zlatih jabolkih svobode segla, bodo še zoper svobodo protestirati začeli, mi- sleč, da bi to njih 'avtonomiji' škodovati moglo.«80 Čehi naj bi si prizadevali le za »svojo češko krono, oni hočejo to delati, kar pri Madjarih izvedeno vidi- mo«; zadovoljni bi bili »ako se le cesar v Prago pre- seli ali ako Clam Martinic minister postane«, četudi potem »najhujši absolutizem vlada«.81 Poleg tega pa naj bi v češki stranki ne bilo prave demokracije, ampak vladavina riegerja (in Palackega): »To jaz ne imenujem svobodno gibanje, temuč drugo obliko absolutizma.«82 V pismu svojemu svaku Pauerju z dne 17. junija 1861 je z odkrito nejevoljo okrcal politiko vodstva »narodne stranke« na kranjskem (Bleiweisa) in radikalna stališča dela dunajskih štu- dentov, ki da so pod popolnim vplivom Čehov.83 Hrvati so bili od nekdaj rablji absolutizma Poleg odločnega nasprotovanja posnemanju Čehov, ki mu je ostal zvest tudi kasneje (strinjal se je s prijateljem grofom antonom alexandrom au- erspergom, ki je slovenske politične voditelje več- krat imenoval za »učljive opice Čehov«),84 pa je bil dežman v veliki koliziji s politiko prvakov tudi pri presojanju nekritičnega povezovanja in bratenja s hrvati, ki je prav v času obnove ustavnega življenja dobilo nov zagon. Svoj odpor do hrvatov je jasno izrazil že v pismu Zarniku 9. januarja 1861, v ka- 79 Vasilij Melik, Nacionalnopolitične razmere v slovenskih de- želah v času neoabsolutizma, v: Melik, Slovenci 1848–1918, str. 190–130. 80 Lončar, Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa, str. 37. 81 Ibidem. 82 Ibidem. 83 Gorazd Stariha, Politične razmere na Slovenskem od obno- ve ustavnega življenja (1860/61) do dualizma (1867), rkp. dis., Ovsiše 2003, str. 42. 84 Melita Pivec Stele, Pisma Antona Auersperga Karlu Dež- manu, Glasnik Muzejskega društva Slovenije, 1930, str. 64; pismo A. A. Auersperga K. Dežmanu, Gradec 12. 1. 1871. Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 51 terem je med drugim zapisal: »Kaj pravi zgodovina o Hrvatih? Odgovor: Hrvati so bili od nekdaj rablji absolutizma. Tudi dokler so bili sami svoji, njih slav- na zgodovina le o umorih in enakih grozovitostih pripoveduje. Kaj mislijo kranjske branjevke o Hrva- tih? Komaj se po mestih začuje, da 'rešitelji Avstrije' primarširajo, vsi peki vrata svojih pekarij zalopnejo in branjevke svoje štante spraznujejo. Kaj pravi dr. Hyrtl na Dunaju o Hrvatih? On reče: ta drhal, ki je pod Jelačićem l. 1848 na Dunaj privihrala, mi je iz vseh posod, kjer sem anatomične preparate imel, špirit popila.« – »Le prenapeti Slovenci pravijo: Slo- venski narod mora 'mit Sack und Pack' v hrvaško ta- borišče pobegniti, sicer ga bo nemščina popolnoma okužila. Tako malo torej sebe in svoj narod cenijo, da ne premislijo, da se celo kranjske branjevke njihovim zveličavnim idejam posmehujejo. Edini Prešeren več velja kot cela hrvaška literatura, in kam bo lepa slo- venščina prišla, ako jo hrvaškemu barbarstvu izro- čimo […] Tam, kjer je prava omika, kjer je prava svoboda, bo tudi za Slovence najbolje. Ne bodemo se sicer toliko bahati mogli, kakor bratje Hrvatje, pa tudi v zvezi z omikanimi narodi se nam ne bo treba bati, da bo drugi narod naš jezik in narod zatrl.«85 Če lahko dežmanovo nasprotovanje posne- manja Čehov še nekako umestimo v spor med cen- tralisti in federalisti (avtonomisti), ki se je odvijal v državnem zboru, ima njegov odpor do jugoslo- vanske orientacije slovenske politike vendarle širše razsežnosti. na eni strani gre res za tedaj močno razširjeno stališče (nemških) liberalcev in demo- kratov o negativni vlogi bana Jelačića in »hrvatov« v revoluciji 1848.86 toda hkrati gre za povsem ja- sno prepričanje (pri posameznih slovenskih inte- lektualcih ga srečamo že v predmarcu in zlasti v letu 1848), da bi povezovanje s hrvati za Slovence pomenilo civilizacijski korak nazaj.87 iz pisma, ki so ga 24. februarja 1861 poslali dežmanu dunajski študentje z Zarnikom na čelu (gre za odgovor na dežmanovo pismo z dne 9. januarja 1861), se jasno kaže, da jih je (poleg »slavljenja« nemškega jezika in kulture) očitno najbolj zbodlo prav dežmanovo protihrvaško stališče: »Drugo, kar čemo opomniti, so Vaše misli o Hrvatih. Hvala Bogu! da takrat no- benega v naši družbi bilo ni. Vaše medene misli bi sicer bile slogo, vzajemnost med nas posadile!?! Mi zelo dvomimo, da ste Vi kdaj misli pravih ter omi- kanih Hrvatov brali, misli o slovanski narodnosti, akoravno ste učen, da, skozi in skozi učen gospod; tudi ne vemo, koliko ste se soznanili z duhom hrva- ških rodoljubov. Vi praktični in umni naravoslovec ste menda tudi tukaj prezrli duha, ker Vaše vedno ostre oči le anatomično rerum naturam preiskava- jo. Tiste cunjaste in plesnjive misli, ki so se, žalibog! med našim ljudstvom vkoreninile, ki kažejo, kako malo da čuti narod sorodnost svojo, ste Vi pregreli nad lešrbico svojega uma in sejete nov grah med sči- njeno žito današnjih zdravejših misel. Pravična roka ne pobira kamnja po svojem dvorišu in ga ne meče na sosedovo selo. Tu kažete tisto divjačnost, ktero našemu ljudstvu oponašate!«88 in po dežmanovem nastopu v državnem zboru 27. junija 1861, v ka- 85 Lončar, Iz politične korespondence, str. 11–13; isti, Drago- tin Dežman in slovenstvo, str. 319; prim. tudi: Prijatelj, Slo- venska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, II., str. 72–73, 336. 86 France Klopčič, Engels (in Marx) o »nezgodovinskih« slo- vanskih narodih 1847–1895, v: France Klopčič, O preteklo- sti drugače, Ljubljana 1984, str. 11–56. 87 Prim.: Stane Granda, Dr. Jožef Muršec-Živkov v revolucio- narnem letu 1848/49, Kronika 55, 2007/1, str. 32. 88 ARS, fond Karl Dežman, a. š. 5; pismo »več razžaljenih Slo- vencev«, Dunaj, 14. 2. 1861. Češki voditelj František L. Rieger 52 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 terem hrvatov sploh ni omenjal, je prav njegovo odklonilno stališče glede slovenskega povezovanja z brati na jugu vneslo razdor med študente, ki so na Zarnikovo iniciativo dežmanu izglasovali ne- zaupnico. felix Schaschel je v pismu Petru gras- selliju (10. julija 1861) spor med študenti opisal z besedami: »Nas (kakih deset), ki nismo podpisali nezaupnice Deschmannu, bi Zarnik, ki se vnema za ustanovitev jugoslovanske države, in njegovi bodoči pretorijanci, najrajši v žlici vode utopili.«89 Ponovila se je zgodba iz leta 1858, ko so iz neformalnega »ju- goslovanskega študentskega društva« (ustanovil ga je Zarnik) izgnali aleksandra Schemerla, ker je po- rogljivo govoril o (južnih) Slovanih in društvu.90 Po sili izvirne teze? Z izjemo dušana kermavnerja, ki se mu je zdel »protislovanski« pasus v pismu Zarniku (v njem je položil »težišče v napad na grdo ravnanje avstrijskih Slovanov s 'sveto svobodo' v letu 1848«) zgolj taktična poteza, s katero naj bi dežman po- skušal dodatno utemeljiti svoj odpor do slovenske politike (»ker je vedel za radikalno liberalno razpo- loženje mlajše generacije, ki ni mogla vedenja svojih očetov v letu revolucije kaj prida zagovarjati«),91 ni dežmanovemu zavračanju (jugo)slovanske orien- tacije slovenske politike do nedavnega namenil po- sebne pozornosti skoraj noben slovenski zgodovi- nar. kot da bi se – v duhu »bratstva in edinstva« ali iz strahu pred očitkom nacionalizma – bali prizna- ti, da so obstajali tudi Slovenci, ki se z nekritično (jugo)slovansko orientacijo slovenske politike niso strinjali. Potem ko sem v Slovenski kroniki XIX. stoletja predstavil dežmanovo odpadništvo pred- vsem kot posledico zavračanja nekritične (jugo) slovanske orientacije slovenske politike,92 je Peter Vodopivec (brez podrobnejše argumentacije) ta- kšno razlago kategorično zavrnil. (Po njegovem naj bi šlo celo za po »vsej sili 'izvirno' in skrajno tezo«, ki naj bi koreninila v podcenjevanju »ideo- loških in nazorskih nasprotij v slovenski politiki 19. 89 Marjan Drnovšek, Arhivska zapuščina Petra Grasselli- ja 1842-1933, Gradivo in razprave 6, Ljubljana 1983, str. 265–266; prim. tudi: Kermavner, Prispevek k pojmovnemu razčiščenju, str. 34. 90 Levstikova pisma, ur. Avgust Pirjevec, Ljubljana 1931, str. 121; Levstikovo pismo Simonu Gregorčiču, 9. 3. 1887. 91 Kermavner, Opombe, v: Prijatelj, Slovenska kulturnopoli- tična in slovstvena zgodovina, II., str. 557. 92 Janez Cvirn, Vražji Dežman, kaj si storil, v: Slovenska kro- nika XIX. stoletja, II. del, str. 36–38. stoletja«).93 Za razliko od njega je andrej rahten v svoji monografiji o slovensko-hrvaških političnih odnosih v dežmanovem nasprotovanju stališčem narodnjaškega vodstva, češ »da se je potrebno v boju za uresničitev narodnih zahtev nasloniti na Hrvate«, vendarle videl enega izmed (sicer števil- nih) razlogov za njegov »strankarski (in miselni) prestop«.94 Vasilij melik je že pred desetletji upravičeno opozoril, da so na proces nacionalne diferenciaci- je med meščani in izobraženci, torej med ljudmi, »ki so znali oba jezika, ki so živeli v obeh kulturah, slovenski in nemški«, vplivali številni momenti. nekaterim se je zdelo, da politika narodne stran- ke preveč »trga vezi z nemško kulturo, s katero so bili zrasli«, spet drugi so imeli narodno gibanje za preveč radikalno in klerikalno, tretji so prestopi- li iz koristoljubja. med njimi pa so bili tudi taki, ki so zapustili narodno stvar iz »odpora do slo- vanskega ali jugoslovanskega čustvovanja, ki se je uveljavljalo«.95 nobenega dvoma ni, da so bili pri dežma- nu na delu skoraj vsi našteti momenti. toda zdi se, da je na njegov »odpad« bolj kot ideološka in na- zorska nasprotja vplivalo naraščajoče nestrinjanje z nekritičnim jugoslovanstvom, ki so ga zavračali tudi mnogi drugi.96 to dokazuje že sama kronolo- gija dežmanovega »izstopanja« iz narodne stranke. mož, ki je v pismu dunajskim študentom 9. janu- arja 1861 sicer kategorično trdil: »Moje misli so se- 93 Peter Vodopivec, Slovensko zgodovinopisje med tradicijo in inovacijo, Prispevki za novejšo zgodovino, XLIV – 2/2004, str. 26. 94 Andrej Rahten, Zavezništva in delitve. Razvoj slovensko- hrvaških političnih odnosov v Habsburški monarhiji 1848– 1918, Ljubljana 2005, str. 47. 95 Vasilij Melik, Problemi in dosežki slovenskega narodnega boja v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja, v: Melik, Slovenci 1848–1918, str. 241. 96 Tako je npr. predstojnik okrajnega urada ljubljanske okolice Johann Pajk Levstikove očitke v listu Naprej (1863), češ da pri pisnem poslovanju z ljubljanskimi okoliškimi občinami premalo upošteva slovenščino, zavrnil z besedami: »Podpi- sani predstojnik je bil že od nekdaj Kranjec, Slovenec in Slo- van in bo tak v vsakem poštenem smislu brezpogojno ostal. Že od nekdaj je govoril in pisal kranjsko in slovensko enako kot nemško, toda kot Kranjec je tudi Avstrijec, brezpogojno predan državni upravi in zvest prevzvišenemu monarhu. Je tudi ves zavzet za nadaljnji razvoj, za dobrobit svoje naro- dnosti – toda Hrvat, Srb, Bosnijak ne želi postati.« Naprej, 26. 5. 1863; ARS, Deželno predsedstvo, 1221/1863; podatek mi je posredoval dr. Gorazd Stariha, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem. Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 53 danjim terjatvam slovenskih kolovodij diametralno nasprotne,«97 je na občinskih volitvah v ljubljani mirne duše kandidiral na listi »prvega mestjanske- ga odbora« skupaj z Bleiweisom. Volilni program, ki je poudarjal svobodomiselnost in nacionalno enakopravnost, je bil očitno sprejemljiv za oba.98 Po izvolitvi za državnozborskega poslanca se je aprila 1861 odpravil na dunaj kot slovenski dr- žavnozborski poslanec in bil tudi v delegaciji, ki je državnemu ministru Schmerlingu predala peticijo s slovenskimi narodnimi (jezikovnimi) zahtevami. do tega trenutka (domnevno velika) ideološka in nazorska nasprotja med njim in Bleiweisom očitno niso bila dovolj velika za prelom z narodno stran- ko. do usodne odločitve je prišel šele po začetku zasedanja državnega zbora, ko je – v režiji Ble- iweisa in tomana – slovenska politika nenadoma začela ostreje udarjati po centralistični februarski ustavi in pihati v rog avtonomistov. Za javen pre- lom s politiko narodne stranke se je odločil šele po neuspešnem prepričevanju Bleiweisa, češ da je posnemanje Čehov in ostalih Slovanov v nasprotju z interesi Slovencev in cele avstrije. namesto slepe solidarnosti s Slovani, ki s svojo egoistično politiko nehote služijo reakciji, bi morala slovenska politika podpreti prizadevanja vlade in nemških ustavover- cev, da po desetletju črnega absolutizma avstrijo spremene v moderno ustavno in pravno državo, ki 97 Dragotin Lončar, Iz politične korespondence dr. Janeza Ble- iweisa, Naši zapiski 1909, str. 11–13. 98 Novice, 30. 1. 1861. bo vsem državljanom za- gotavljala temeljne pravice in svoboščine. Politična demokratizacija bo ustva- rila pogoje za nemoten kulturni razvoj slovenske- ga naroda, ki mu nihče, še najmanj pa nemci, ne na- sprotuje. Pri premoščanju kulturne zaostalosti pa bi se morali Slovenci (kot do- tlej) nasloniti na nemce, s katerimi jih je usoda tesno povezala, nikakor pa ne na kulturno zaostale (Jugo) slovane. takšne povezave bi bile civilizacijski korak nazaj, cokla v razvoju slo- venskega naroda. nasprotovanje (jugo)slovanski orientaciji slovenske politike je bilo tudi kasneje tista točka, ki je dežmana najbolj ločila od »narodnega tabora«. V članku Nemškutar (1869), ki je izšel v dnevniku kranjskih ustavovercev Laibacher Tagblatt, je tako med drugim poudaril, da se tudi t. i. nemškutar ne odpoveduje svojemu slovenskemu izvoru in je- ziku, temveč le drugače presoja slovensko-nemška razmerja kot slovenska stranka. nemškutar ne so- vraži nobenega naroda, predvsem pa ne nemškega, »od katerega so se Slovenci tako veliko naučili«. ker se zaveda nemškega vpliva na slovensko literaturo (reformacija je prinesla kulturo v deželo), zlasti ceni nemško kulturo in si seveda želi, da bi se njegovi otroci poleg slovenščine učili tudi nemščine. »Tudi on želi dvig svojega jezika, saj ga ljubi. Vendar meni, da mu znanje nemškega jezika prinaša velike pred- nosti. Ve, da bo prihodnost njegovim otrokom lepše cvetela, če se bodo učili tudi nemščino, saj ga trgovi- na in obrt postavljata v stik s sosednjimi nemškimi deželami. Tako je veliko bolj v stiku z Nemci kakor z manj civiliziranimi deželami slovanskega juga, kjer še obstaja krvno maščevanje in kjer morajo ljudje še obdelovati polja s puško na rami.«99 na viharni seji kranjskega deželnega zbora 16. septembra 1878, na kateri je slovenska manjšina zahtevala razveljavi- 99 Laibacher Tagblatt, 20. 1. 1869; Dragan Matić, Nemci v Ljubljani, str. 80–81; prim. tudi: Peter Vodopivec, O soci- alnih in gospodarskih nazorih nemškega meščanstva na Kranjskem od konca 60. do začetka 80. let 19. stoletja, Pri- spevki za novejšo zgodovino XXVII, 1987, str. 13. Nemškutarji v deželnem zboru Kranjskem (Brencelj, 1878/17 in 18) 54 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 tev mandata v postojnskem volilnem okraju izvo- ljenega dr. deva, je dežman na Vošnjakove očitke o renegatstvu odgovoril: »Običajno v naši deželi imenujejo za renegata vsakogar, ki zagovarja ustavo in državne interese in nima posluha za fantastične panslavistične sanjarije!«100 ko so na naslednji seji (20. septembra 1878) slovenski poslanci (Bleiweis) dežmanove besede zlonamerno interpretirali kot očitek Slovencem, češ da zasledujejo veleizdajal- ske tendence, je dežman njihovo interpretacijo odločno zavrnil. »Moja gospoda! Če sem govoril o panslovanskih sanjarijah, se sprašujem, ali je mo- goče očitek nekomu, češ da je panslavist, enačiti z očitkom, da je veleizdajalec? Poznam veliko pansla- vistov, ki jih spoštujem, oseb, ki panslovanske ideje javno častijo. Gospodo bi rad spomnil le na to, da se v naši deželi pogosto pretresa vprašanje, ali ne bi bilo dobro slovenski jezik povsem odpraviti v korist nekega drugega slovanskega jezika, ali ne bi bile že matere pripravne, da pri vzgoji svojih otrok rečejo zbogom slovenskemu jeziku. – Takšno ravnanje, ta- kšne intence imajo zagotovo panslovanski priokus, čeprav nikakor niso veleizdajalske, ampak so na ravni sanjarij«.101 Če zaključimo: na dežmanov »odpad« so nedvomno vplivala osebna nesoglasja s prvaki in odpor do njihove preveč konservativne orientaci- je, še zlasti pa bistveno drugačen pogled na kon- struktivno ureditev države in »pravilno« strategijo kulturnega razvoja Slovencev znotraj monarhije. V tem kontekstu se je zdelo dežmanu povezovanje s hrvati in ostalimi (Jugo)slovani civilizacijski korak nazaj, kar je vse do svoje smrti nenehno ponavljal v časopisju in predstavniških telesih. Viri – arhiv republike Slovenije, fond aS 854 (drago- tin (karl) dežman). – das deutschtum in krain – ein wort zur au- fklärung, graz 1862. 100 Stenografski zapisnik druge seje deželnega zbora kranjske- ga v Ljubljani dne 16. septembra 1878, str. 34; prim. tudi: Miroslav Gorše, Doktor Valentin Zarnik, narodni buditelj, pisatelj in politik, Ljubljana 1940, str. 156. Njegova izjava je tako razburila slovenske poslance, da so z razbijanjem po mizah (Svetec) in kričanjem Slava slavjanom (Zarnik) ter Proklete grablje (Vošnjak) prisilili deželnega glavarja, da je zaključil sejo. 101 Stenografski zapisnik tretje seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 20. septembra 1878, str. 46. – dom in svet – don Quixotte della Blatna vas. načrt tragične ko- medije v štirih dejanjih s predigro in petjem. Za rabo prihodnjih dramatikov nekoliko v prozi, nekoliko v preprostih rimah načrtal Servantes mlajši, Zagreb 1862. – eine Thierfabel aus krain, erbauliche historia für männiglich zu nutz und fromm. in zi- erliche knittelreimlein gebracht durch Joco- sum hilarium den Jüngeren, wien 1861. – ivan hribar, moji spomini, i. del, ljubljana 1983. – krain und das deutschtum. entgegnung auf die flugschrift 'das deutschtum in krain', lju- bljana 1862. – laibacher tagblatt – levstikova pisma, ur. avgust Pirjevec, ljubljana 1931. – ljubljanski Zvon – naprej – novice – Slovenec – Stenografski zapisnik druge seje deželnega zbo- ra kranjskega v ljubljani dne 16. septembra 1878. – Stenografski zapisnik tretje seje deželnega zbo- ra kranjskega v ljubljani dne 20. septembra 1878. – Stenographische Protokolle des hauses der abgeordneten des reichsrathes, wien : aus der k. k. hof- u. Staatsdruckerei, 1862. – fran Šuklje, iz mojih spominov, i. knjiga, lju- bljana 1988. Literatura – Janez cvirn, Vražji dežman, kaj si storil, v: Slo- venska kronika XiX. stoletja, ii. del, ljublja- na 2003. – marjan drnovšek, arhivska zapuščina Petra grassellija 1842-1933, gradivo in razprave 6, ljubljana 1983. – andrej gabršček, goriški Slovenci 1840–1900, i. del, ljubljana 1932. – damir globočnik, 12 jeznih mož. 12 zgodb o slovenski karikaturi, radovljica 1997. – miroslav gorše, doktor Valentin Zarnik, na- rodni buditelj, pisatelj in politik, ljubljana 1940. Janez Cvirn, KDOR TE SREČA, NAJ TE SUNE, ČE TI MORE, V ZOBE PLUNE ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 55 – igor grdina, Slovenci med tradicijo in perspek- tivo. Politični mozaik 1860–1918, ljubljana 2003. – Stane granda, dr. Jožef muršec-Živkov v re- volucionarnem letu 1848/49, kronika 55, 2007/1. – aleksander hudovernik, Spomini na Janeza tr- dino, iii. del, ljubljanski zvon 1913. – Stanko Janež, Pregled zgodovine jugoslovanskih književnosti, i. knjiga, Slovenska književ- nost, maribor 1953. – olga Janša Zorn, historično društvo za kranj- sko, ljubljana 1996. – dušan kermavner, opombe, v: ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, ii., dZS, ljubljana 1956 (1957). – dušan kermavner, Prispevek k pojmovnemu razčiščenju oznake »Jungslovenen«, Zgodo- vinski časopis, 1970/1-2. – france klopčič, o preteklosti drugače, ljubljana 1984. – gustav kolmer, Parlament und Verfassung in Österreich 1848-1904, i., graz 1972. – dragotin lončar, dragotin dežman in sloven- stvo, v: razprave znanstvenega društva za humanistične vede, V-Vi, ljubljana 1930. – dragotin lončar, dr. Janez Bleiweis in njego- va doba, v: Bleiweisov zbornik, ljubljana 1909. – dragotin lončar, iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa, naši zapiski 1909. – Josip mal, Zgodovina slovenskega naroda, celje 1928. – dragan matić, nemci v ljubljani 1861–1918, ljubljana 2002. – dragan matić, Pes z imenom dežman, v: Slo- venska kronika XiX. stoletja, ii. del, ljublja- na 2003. – dragan matić, Spopada pri Vevčah in Jančah – grenki epizodi ljubljanskih turnarjev, v: Slovenska kronika XiX. stoletja, ii. del, lju- bljana 2003. – Vasilij melik, Slovenci 1848–1918. razprave in članki, maribor 2002. – melita Pivec Stele, Pisma antona auersperga karlu dežmanu, glasnik muzejskega dru- štva Slovenije, 1930. – ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, ii., dZS, ljubljana 1956 (1957). – andrej rahten, Zavezništva in delitve. razvoj slovensko-hrvaških političnih odnosov v habsburški monarhiji 1848–1918, ljublja- na 2005. – dietmar Scharmitzer, »der landtagsfeldwebel hat schon seinen Säbel geschärft«. Briefe von karl deschmann an anastasius grün, v: Zur geschichte der österreichisch-slo- wenischen literaturbeziehungen, hrg. von andreas Brandtner und werner michler, wien 1998. – gorazd Stariha, Politične razmere na Slovenskem od obnove ustavnega življenja (1860/61) do dualizma (1867), rkp. dis., ovsiše 2003. – Peter Vodopivec, od Pohlinove slovnice do sa- mostojne države. Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, lju- bljana 2006. – Peter Vodopivec, o socialnih in gospodarskih nazorih nemškega meščanstva na kranj- skem od konca 60. do začetka 80. let 19. stoletja, Prispevki za novejšo zgodovino XXVii, 1987. – Peter Vodopivec, Slovensko zgodovinopisje med tradicijo in inovacijo, Prispevki za novejšo zgodovino, XliV – 2/2004. – ivan Vrhovnik, Pred petdesetimi leti, ljubljanski zvon 1911. – avgust Žigon, Bridka zgodba iz levstikovega ži- vljenja, Slovan, 1917. Zusammenfassung wer dich trifft, soll dich schubsen, wenn er kann, in die Zähne spucken Dragotin Dežman und das Slovenentum auf der Sitzung des reichsrats am 27. Juni 1861 beschuldigte der görzer abgeordne- te anton Černe die regierung, die sprachliche gleichberechtigung der Slovenen systematisch zu verletzen. er betonte, dass im Vergleich mit den anderen (slavischen) Völkern der monarchie der Slovene „noch immer ein wahrer Paria ist“. einer solchen charakterisierung der Slovenen wider- sprach dragotin dežman, slovenischer abgeord- neter aus krain, auf das entschiedenste. in seiner 56 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 rede rechnete dežman in weiterer folge auch mit den Behauptungen des tschechischen abgeordne- ten Zelený ab, der erklärt hatte, die tschechische literatur hätte einen bedeutenden einfluss auf die südslavische (also auch die slovenische) literatur ausgeübt. „Ich gehöre dem Stamm der Südslaven an, lebe für mein Volk, nehme an dem geistigen Auff- schwunge deselben den regsten Antheil; doch kann ich dem Herrn Professor Zelený versichern, daß mir bis jetzt ein merklicher Einfluß der czechischen Lite- ratur auf uns Slovenen unbekannt sei. – Ferner kann ich aber dem Herrn Professor sagen, daß bei uns in der ärmlichsten Bauernhütte Jedermann davon zu erzählen weiß, von welch einer hohen Bedeutung, von welch einem hohen Einflusse für das materielle Wohl und für den geistigen Auffschwung die deut- sche Cultur sei.« mit seiner rede erntete dežman ovatio- nen der deutschen linken, in der slovenischen Öffentlichkeit aber erregten seine worte anstoß. während er in deutschen Blättern als der „deut- sche krainer“ gerühmt und gelobt wurde und ihm das Vertrauen ausgesprochen wurde, wuchs in der slovenischen Öffentlichkeit die entrüstung über seinen „Verrat“. der mann, der als großer Slovene und Slave, als hochangesehener gelehrter und hei- matliebender Schriftsteller und dichter nach wien aufgebrochen war, wurde bereits im Sommer 1861 zum Volksfeind nummer eins, der sich als „Urbild des national abtrünnigen“, des deutschtümlers, in die slovenische kollektive erinnerung eingeprägt hat. obwohl viele überzeugt waren, dass dežman aus eigennutz und krankhaftem ehrgeiz vom Slovenentum abgefallen war, überwog schon unter seinen Zeitgenossen die einschätzung, dass die gründe für seinen abfall – neben den persön- lichen konflikten mit costa und Bleiweis – vor al- lem politischer natur waren. auch die mehrheit der historiker (dragotin lončar, ivan Prijatelj) war der meinung, dass sich dežman als prononcierter liberaler aus widerstand gegen die konservative Politik der führenden Persönlichkeiten mit Janez Bleiweis an der Spitze und aufgrund der extrem klerikalen Standpunkte des redakteurs des Blattes Zgodnja danica, luka Jeran, zum Bruch mit dem Slovenentum entschloss. die „liberale“ erklärung des Phänomens dežman, die noch heute in der slovenischen historiographie (Peter Vodopivec) vorhanden ist, verweist aber nur auf eine Seite der medaille. denn sowohl die chronologie von dežmans „austreten“ aus der nationalen Partei als auch seine spätere politische tätigkeit zeigen klar, dass die entschiedene gegnerschaft gegen die unkritische (jugo)slavische orientierung der damaligen Politik für seinen „abfall“ vom Slo- venentum entscheidend war – und nicht so sehr seine persönlichen und ideologischen meinungs- verschiedenheiten mit den führenden politischen Persönlichkeiten. Statt dem nachahmen der ver- hängnisvollen tschechischen Politik („wir Slo- venen können nicht mit ihnen gehen“) und dem (kulturellen) Zusammenschluss mit den „barba- rischen kroaten“ schien ihm die engste politische und kulturelle Zusammenarbeit mit den „zivili- sierten“ deutschen, die der slovenischen kulturel- len entwicklung angeblich immer gewogen waren, die einzige Perspektive für die Slovenen zu sein. die ablehnung der (jugo)slavische orien- tierung in der slovenischen Politik war eine kon- stante in dežmans politischer tätigkeit bis zu sei- nem tod im Jahr 1889. dabei war er mit seinem Standpunkt nicht allein. auch viele andere gebil- dete einzelpersonen wandten sich insbesondere wegen der unkritischen (jugo)slavischen orientie- rung von der nationalen Partei ab. daher ist die meinung berechtigt, dass die haltung zur (jugo) slavischen orientierung den Prozess der nationa- len differenzierung erheblich beeinflusst hat. Schlagwörter: dragotin dežman (karl de- schmann), reichsrat, nationale abtrünnigkeit, jugoslavische orientierung, slovenische Politik in Österreich-Ungarn, nationale differenzierung. VSE ZA ZGODOVINO 57 Filip Čuček Vpisal se je med Nemce, dasiravno komaj za silo nemško tolče Občevalni jezik kot element manipulacije v popisih prebivalstva 1880–1910 na Spodnjem Štajerskem Čuček filip, dr., koroška 158, Si - 2000 maribor 323.1(497.4)(=163.6:=112.2) “18/19” 314(497.4) (=163.6:=112.2) “18/19” 94(497.4)(=163.6:=112.2) “18/19” VPISAL SE JE MED NEMcE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO NEMšKO TOLČE Občevalni jezik kot element manipulacije v popisih prebivalstva 1880-1910 na Spodnjem Štajerskem avtor je predvsem na podlagi časopisnega gradiva anali- ziral popise prebivalstva med leti 1880 in 1910 na Spodnjem Štajerskem. Skušal jih je prikazati skozi prizmo manipulacij, ki so bile element (pre)moči nemške strani. V času napetih nacionalnih odnosov je predstavljala rubrika občevalni jezik velik vir za (navidezno) množitev nemštva v avstrijski polovici monarhije. nemška stran je poskušala prikazati (predvsem) spodnještajerska mesta kot starodavne nemške »trdnjave«, medtem ko so se Slovenci temu upirali in vztrajali na objek- tivnejši sliki. na statistično »množitev« nemške strani na Spo- dnjem Štajerskem so pogosto vplivale tudi trenutne lokalne politične razmere, kjer so nemci z osvojitvijo občinske uprave ali z gospodarsko premočjo vplivali na rezultate popisov pre- bivalstva (najočitneje pri zadnjem popisu leta 1910). Ključne besede: Spodnja Štajerska, avstrijski popisi prebi- valstva (1880, 1890, 1900 in 1910), občevalni jezik, nacionalni boji, politična zgodovina. Čuček filip, Phd., koroška 158, Si - 2000 maribor 323.1(497.4)(=163.6:=112.2) »18/19« 314(497.4) (=163.6:=112.2) »18/19« 94(497.4)(=163.6:=112.2) »18/19« HE DEcLARED HIMSELf A gERMAN, ALTHOUgH HE HARDLy SPOKE ANy gERMAN Language of communication as an element of manipulation in censuses 1880-1910 in Lower Styria The author used newspaper reports to analyze censuses in lower Styria between 1880 and 1910. he tried to present them in the light of the manipulations that were used in the inter- ests of german (super)power. at the time of tense national relations the category language of communication served as a major source of an (apparent) rise in the numbers claiming german nationality in the austrian half of the monarchy. The german side tried to present the towns (particularly) in lower Styria as age-old german “fortresses”, while the Slovenes op- posed that and insisted on a more objective picture. The sta- tistical “growth” in the german population in lower Styria was often affected by the political situation at the local level, where germans could exert influence on census results by tak- ing over municipal administration or by economic superiority (most apparently so at the last census in 1910). Key words: lower Styria, austrian census (1880, 1890, 1900 and 1910), language of communication, national strug- gles, political history. 58 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Potem ko je bil na mednarodnem statistič- nem kongresu leta 1872 v Petersburgu sprejet pro- gram za ljudska štetja, je tudi v dvojno monarhijo počasi pricurljala ideja o vpeljavi nove rubrike. Že v štetjih leta 1857 in 1869 so poskušali določiti na- rodnostni princip v avstriji, toda na podlagi ocen uradov (in ne zavesti prebivalstva) glede jezikovne pripadnosti (kot zunanjega vidika narodnosti) je bilo nemogoče podati realno sliko. toda, če so se od 50-ih let 19. stoletja obotavljali vpeljati nov de- javnik, s katerim bi lahko (le) ocenjevali narodno- stni vidik, je vprašanje, ki ga je sprožil petersburški kongres, povzročalo številne polemike že za časa nemškoliberalne (auersperg-lasserjeve) vlade v avstriji. Če se je translitvanska polovica monar- hije odločila uvesti tudi »materinski jezik«, pa je avstrijska polovica (tedaj pod taaffejem) določila rubriko »občevalni jezik« v popise prebivalstva in s tem povzročila veliko politizacijo (sicer nedolžnih) ljudskih štetij.1 nova rubrika seveda ni bila primerna za do- ločanje dejanske (nacionalne) strukture, še sploh na jezikovno mešanih območjih. občevalni jezik je vlada sprejela v času, ko je mednacionalna spra- va postajala vedno bolj nemogoča. nacionalna po- larizacija (in diferenciacija) je povzročila, da je ob- čevalni jezik postal sredstvo manipulacije, ki ga je izkoriščal (predvsem) gospodarsko močnejši ele- ment (na Spodnjem Štajerskem nemški liberalci). Po nastopu taaffeja so se začeli nacionalni odnosi med nemci in Slovenci vse bolj zaostrovati. krepi- tev nacionalnih idej je prinesla tudi na Spodnjem Štajerskem ostro ločnico, ko dve nasprotujoči si politični usmeritvi nista več našli skupnega jezika ne v političnem in tudi ne v vsakdanjem življenju. Prepad je postajal vedno bolj nepremostljiv, oboji so za dosego lastnih ciljev uporabljali najrazlič- nejše metode in skušali preko medijev vplivati na ostalo prebivalstvo. dejstvo, da je na Spodnjem Štajerskem ve- činsko mestno prebivalstvo nemško, podeželsko pa slovensko, je potrdilo že prvo štetje prebivalstva po občevalnem jeziku leta 1880. Stara struktura prebi- valstva je bila dejansko takšna, čeprav je bilo štetje zaradi nove rubrike kljub vsemu varljivo. marsik- do je namreč vpisal nemščino, čeprav je uporabljal 1 Vlado Valenčič, Etnična struktura ljubljanskega prebival- stva po ljudskem štetju 1880, Zgodovinski časopis (ZČ), 1974/3-4, 287–294. v vsakdanjiku slovenščino. k temu je v letih nacio- nalne diferenciacije pripomogla propaganda, ki jo je nemška stran mnogo bolj krojila sebi v prid, pa tudi nepoznavanje dejanskih razmer. Uradno stati- stiko je s to rubriko »nadziral« v spodnještajerskih mestih, ki so imela povsem nemški značaj, moč- nejši nemški element. Štetja niso podajala trenu- tnega stanja, ker je marsikdo podlegel lokalnemu nemškemu pritisku in se pri ljudskih štetjih pri- znaval k nemštvu. tako so bili rezultati bolj posle- dica statistične kot pa realne asimilacije. Štetja po občevalnem jeziku so nagibala tehtnico pač v ko- rist privilegiranih jezikovnih skupin, kar so nemci na Spodnjem Štajerskem dejansko bili.2 celje, ki je imelo še sredi 19. stoletja bolj slovenski značaj, so nemci že sredi 70-ih let označevali za »pranem- ško« mesto.3 kljub temu so bile razmere v celju v začetku 80-ih let boljše kot drugje na Spodnjem Štajerskem, kjer je slovensko meščanstvo moralo v slabih razmerah začeti s političnim bojem. Slovensko časopisje je prebivalstvo ves de- cember4 vestno opozarjalo in svarilo, da naj bo pri popisu zelo previdno in da naj »vsak v svojem kro- gu ljudi poduči, da svojo slovensko narodnost vpiše- jo, če tudi včasi še drug jezik govore v hiši«.5 V mestni občini maribor je z vsemi mestni- mi okrožji po popisu živelo skupaj z aktivnim vo- jaštvom 17.628 ljudi. od tega je bilo tistih, ki so v rubriko občevalni jezik vpisali nemščino, 13.517. Slovenščino je navedlo 2431 oseb. rubrika obče- valni jezik očitno ni bila stoodstotno izpolnjena, ker je bila vsota s tistimi, ki so navedli tretji jezik, manjša od števila mestnih prebivalcev. Po statistiki je bilo v mestu razmerje med nemškim in sloven- skim jezikom 76 % proti skromnim 13 %. celje, ki je bilo s predmestji več kot trikrat manjše, je premoglo 5393 ljudi. 3301 prebivalec je navedel nemški jezik, 1872 pa se jih je odločilo za slovenski jezik. odstotkovno razmerje v drugem največjem 2 Janez Cvirn, Nemci na Slovenskem (1848–1941), v: »Nem- ci« na Slovenskem 1941–1955, Ljubljana, 2002, str. 105; prim.: Fran Zwitter, Nemci na Slovenskem, Sodobnost, 1938, str. 483–495; Andrej Studen, Zapleti okrog občeval- nega jezika, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1883, Nova revija, Ljubljana, 2003, str. 351–352. 3 Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914), Založba Obzorja, Maribor, 1997, str. 9–12. 4 Npr. Slovenski narod (SN), 12. 12. 1880, 30. 12. 1880. 5 SN, 5. 12. 1880. Filip Čuček, VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 59 spodnještajerskem mestu je bilo 60 : 34 v korist nemcev, na Ptuju pa 64 : 20, prav tako v nemško korist. od 4257 prebivalcev Ptuja jih je namreč 2729 izbralo nemški jezik, le 899 pa slovenščino.6 iz statistike lahko razberemo, da je po občevalnem jeziku največji odstotek nemcev živel v mariboru, nato je sledil Ptuj z dobrimi 10 % manj, najmanj nemcev pa je bilo v celju (60 %). Vendar pa na- cionalne strukture nikakor ne gre enačiti s stati- stičnimi rezultati, ker je bilo na prelomu stoletja opravljenih nekaj analiz prebivalstva omenjenih mest. robert Pfaundler je ugotovil, da je med pre- bivalci mesta maribor več takih, ki so se rodili na slovenskem jezikovnem ozemlju (55 %). V celju naj bi bilo odstotkovno razmerje 70 : 30 v sloven- sko korist, na Ptuju pa 60 : 40, prav tako v prid Slovencem. Z analizo pramateriala istega ljudske- ga štetja leta 1900 je do podobnih rezultatov prišel tudi Janko mačkovšek, ki je ugotovil, da je imelo domovinsko pravico v občinah slovenskih politič- nih okrajev 71 % mariborskega, 69 % celjskega in 63 % ptujskega prebivalstva.7 Po popisu je Slovenski narod resignirano ugotavljal, da so rezultati porazni, ker da je »mno- goteri hišni posestnik ali družinski oče mislil, da se v dotičnej rubriki samo vpraša, ali on zna nemški 6 Special-Orts-Repertorium von Steiermark, herausgegeben von k. k. statistischen Central-Commission, Wien 1883, str. 1; 200. 7 Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 104–105; Arnold Suppan, Slowenen und Deutsche in Krain, der Untersteiermark und in Slowenien in den Volkszählungen von 1880, 1910, 1921 und 1931, v: Geschichte der Deutschen im Bereich des he- utigen Slowenien 1848–1941 (herausgegeben von Helmut Rumpler, Arnold Suppan), Verlag für Geschichte und po- litik Wien, R. Oldenbourg Verlag München, 1988, str. 314; o etnični strukturi spodnještajerskih mest glej: Janez Cvirn, Andrej Studen, Etnična (nacionalna) struktura mest na Spodnjem Štajerskem (1880–1910), v: Zbornik radova pr- vog i drugog međunarodnog seminara zajednice Nijemaca Hrvatske – Zagreb (uredila Nives Rittig-Beljak), Varaždin: Tiskara Varteks; Zagreb: Zajednica Nijemaca u Hrvatskoj, 2002, str. 115–123; prim.: Vasilij Melik, O razvoju slovenske nacionalno-politične zavesti 1861–1918, ZČ, 1970/1-2, str. 45–46; Matjaž Klemenčič, Germanizacijski procesi na Šta- jerskem od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne, Časopis za zgodovino in narodopisje (ČZN), 1979/1-2, str. 351–369; Fran Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Ljubljana, 1936, str. 63; Fran Zwitter, Prva štajerska narodnostna sta- tistika, ČZN, 1937/1-4, str. 193; Emil Brix, Številčna nav- zočnost nemštva v južnoslovanskih kronovinah Cislitvanije med leti 1848 do 1918, ZČ, 1987/2, str. 297–307 (Brix sicer navaja po popisu leta 1880 75 % nemškega prebivalstva za Ptuj in 64 % za Celje). ali ne zna in je vpisal sebe in otroke mej Nemce, da- siravno poslednji ne znajo niti besedice nemškega, a on komaj malo za silo nemško tolče«. Prav tako so pod rubriko občevalni jezik med nemce vpisali svoje posle nemški obrtniki, med njimi pa so se znašli celo kakšni narodnjaki, ki so bili »nevpraša- ni mej Nemce vpisani«. tako je časnik pozival, da je potrebno stvar pretresti in upoštevati napake ter opozarjal »prijatelje slovenske stvari, katerim je za to, da se vsak naš domačin k svojemu narodu pri- števa, naj vse nepravilnosti in nezakonitosti, ki so se tu ali tam pri popisovanji godile, na dotično mesto naznanijo, da se popravijo«.8 toda, kljub temu da so spodnještajerski liberalci vsako priložnost izko- ristili za navidezno množitev nemštva, do ukrepov ni prišlo, čeprav je vlada poudarjala svoje nad- strankarstvo in politično nepristranskost. o rele- vantnosti štetja po občevalnem jeziku pa je dovolj zgovorno pričala šolska statistika v ljutomeru, češ da ni nobenega učenca z nemškim maternim jezi- kom, medtem ko je trg po popisu imel dobrih 40 % prebivalstva z nemškim občevalnim jezikom.9 V ocenjevanju popisa prebivalstva je Cillier Zeitung menil, da se v celju med meščani in ura- dniki ne da našteti niti petdeset Slovencev, »četu- di bi jih iskali z Diogenovo svetilko«, v bistvu pa je ponavljal ugotovitev neznanega dopisnika Sloven- skega naroda, ki je leta 1874 resignirano zapisal, da je v celju, čisto slovenskem mestu, »narodnja- kov tako malo, da jih lahko preštejemo na prstih«. toda neugodna socialna struktura slovenskega prebivalstva v mestu se je pričela v začetku 80-ih let izboljševati.10 tudi v mariboru, kjer je maribor- ski slovenski časnik ocenjeval, da je v mestu okrog 9000 Slovencev in 8000 nemcev, medtem ko je bila okolica mest večinoma slovenska. V celjski okolici je tako med približno 2500 prebivalci živelo le sla- bih 120 nemcev.11 kljub temu da nemci po štetju (in v novi vladi) niso bili ogroženi (obdržali so močne pozi- cije v mestih, v okrajni politiki, v sodstvu in sploh v 8 SN, 6. 1. 1881. 9 Klemenčič, Germanizacijski procesi, str. 366. 10 Janez Cvirn, Urbanizacija ter njeni vplivi na socialno in nacionalno strukturo Celja (1867–1914), v: Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Rogaška Slatina, Maribor, 1993, str. 303; prim.: Janez Cvirn, Kri v luft! Čreve na plot! Oris družabnega življenja v Celju na prelomu sto- letja, Novi tednik – Radio Celje, Celje, 1990, str. 16. 11 Slovenski gospodar (SGp), 17. 2. 1881. 60 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 javnem življenju), so se razmere po koncesijah Če- hom in Slovencem na kranjskem pričele zaostro- vati (nemški ustavoverci so leta 1880 proti »slavi- zaciji« monarhije in za ohranitev svojega »starega« posestnega stanja12 na dunaju ustanovili nacio- nalno naravnano društvo Deutscher Schulverein,13 proti njihovi asimilacijski organizaciji pa so tudi nenemški narodi aktivirali svoja društva (Slovenci Ciril-Metodovo družbo leta 1885)).14 taaffejeva vlada je vnesla v nacionalne od- nose precejšnjo dinamiko. nemci, ki so upali, da bo vlada čimprej padla, so se vse bolj radikalizirali. Slovenci, ki so se v spremenjenih političnih razme- rah v avstriji otresli vladnega pritiska in protislo- vensko naravnanega uradništva pod vladno direk- tivo, so se začeli politično organizirati. nemštvo so potisnili v defenzivo, zaustavili nemški prodor na 12 Spodnještajersko nemško časopisje je od začetka 80-ih let poudarjalo, da so spodnještajerska mesta starodavna nem- ška mesta. Celjska Deutsche Wacht je denimo še najbolj ognjevito zagovarjala navedeno stališče (Cilli ist eine urde- utsche Stadt), ki so ga utemeljili nemški kolonisti na ruševi- nah nemške Celeie in ki je vse do konca sedemdesetih let, ko se ob podpori vlade začne načrtna slovenizacija, obvarovalo svoj nemški karakter. Zato je list menil, da je potrebno bra- niti starodavno nemško posestno stanje (Besitzstand), saj da ne gre brez boja izgubljati pozicij (Grund und Boden), ki so jih priborili predniki. Toda spodnještajersko nemštvo se ni zavedalo gospodarskih in socialnih sprememb, ki so prebu- dile »nezgodovinske narode«, in je videlo v krepitvi sloven- ske narodne zavesti slovenizacijo nemškega prebivalstva, vse skupaj pa postavljalo ob bok razmeram na Češkem, ki da jim Slovenci sledijo. Janez Cvirn, Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861–1907, Zbirka Zgodo- vinskega časopisa, 5, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1988, str. 5. 13 Več o tem glej: Pieter M. Judson, Exclusive Revolutionaries. Liberal Politics, Social Experience and National Identity in the Austrian Empire, 1848–1914, The University of Michi- gan Press, Michigan, 1996, str. 207–218; Werner Drobesch, Deutscher Schulverein, ZČ, 1992/2, str. 187–196; prim.: Andrej Vovko, Delovanje društva Südmark na Slovenskem Štajerskem do leta 1914, v: Zbornik Janka Pleterskega, založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2003, str. 230–231. Nemški Schulverein je predstavljal kontinuiteto že poprej ustanovljenih nemških obrambnih organizacij. Prim.: Ernst Bruckmüller, Sozialgeschichte Österreichs, Herold Verlag, Wien, München, 1985, str. 419; Andrej Vovko, Nemška šol- ska organizacija Deutscher Schulverein, v: Slovenska kroni- ka XIX. stoletja, 1861–1883, str. 340–341. 14 Prim.: Andrej Vovko, Mal položi dar..., portret slovenske na- rodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918, Slovenska matica, Ljubljana, 1994, str. 21–24; 27–28; 35–39; Andrej Vovko, Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Štajerskem, ustanovljene do leta 1907, ČZN, 1980/2, str. 352; Andrej Vovko, Družba sv. Cirila in Metoda, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1884–1899, str. 37–39. podeželje in omejili nemško politiko na mesta in nekatere trge.15 Svoje sile so Slovenci skoncentrirali zlasti pred celjem, kjer se je po prihodu Josipa Ser- neca slovenska stran počasi, toda vztrajno krepila. radikalizacija (predvsem) nemške politike, ki jo je prinesla taaffejeva vlada, se je seveda čutila tudi pri popisih prebivalstva (pri rubriki občevalni jezik). Že naslednje štetje leta 1890 je bilo mnogo bolj politično »obremenjeno« kot prvo, ko so se mnogi še »lovili« okrog nove kategorije. Spodnje- štajerski Slovenci so se predobro zavedali dejstva, da morajo pokazati svojo »prisotnost«. Zato so se še posebej pripravili na novi popis, pred katerim je slovensko časopisje vestno pozivalo rojake k trezni presoji.16 Še posebej se je posvetilo rubriki Umgan- gssprache, ki je predstavljala največji problem in povzročila, da je število nemcev v avstriji »nara- slo«, medtem ko je bila dejanska slika povsem dru- gačna. »Ne poizvemo torej najprvlje, koliko Nemcev ali Slovencev na primer v deželi Štajarski prebiva, ampak koliko ljudi tukaj navadno govori nemški ali slovenski (Umgangssprache). To pa je velik razloček in sedaj slabo za nas Slovence, kajti naši slovenski odpadniki, tudi nemškutarji imenovani, gorijo za nemški 'Umgangssprache' ali 'občevalni jezik'. Zato so pri zadnjem štetji trumoma lomastili med Nemce in tako hipoma število Nemcev, vsaj na papirji, zna- tno pomnožili, Slovencev pa skrčili.« Štetje je navi- dezno kazalo, da se število Slovencev na Spodnjem Štajerskem manjša in bilo odličen pripomoček ti- stih, ki so želeli Spodnjo Štajersko »videti« nemško. Zato ni bilo nič čudnega, če je slovenska politika poskušala na vsak način preprečiti ob že itak »na- pačno« postavljeni rubriki dodatne malverzacije, še posebej pa je opozarjala na vestno izpolnitev dotične rubrike. »Vsak priden Slovenec naj torej za- piše ali sam v naglasnico (Anzeigezettel) ali izpove pred štetnim komisarjem v zapisnik (Aufnahmsbo- gen) kot svoj 'občevalni jezik' ljubo slovensko mate- rinščino. /.../ Na dalje naj pazi vsak v svojem obližji strogo, kako se bode vršilo kje ljudsko štetje. Vsako pomoto, slehernega človeka, ki bi prave Slovence na- govarjal, zapeljeval, podmitaval, strahoval in silil, izneveriti se slovenstvu in vpisati se med one, kojim je nemščina 'občevalni jezik', treba takoj naznaniti 15 Janez Cvirn, Politične razmere na Štajerskem v času vlade grofa Taaffeja (1879–1893), ČZN, 2002/1, str. 9. 16 SGp, 12. 12. 1890; Südsteirische Post (SP), 3. 12., 13. 12. 1890. Filip Čuček, VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 61 dotičnemu okrajnemu glavarstvu.«17 nemško časo- pisje je slovenske pozive seveda tolmačilo po svoje in jih prikazovalo kot prepričevanje oziroma pri- tisk slovenske strani, češ da bodo »slovenski« vpisi pod rubriko »občevalni jezik« vnašali zgolj nepra- vilnosti v že tako načeto nemško posestno stanje na Spodnjem Štajerskem.18 dejanski rezultati šte- tja so slovensko časopisje seveda razočarali, zato je kritiziralo in ocenjevalo stanje, češ da je rubrika Umgangssprache ponovno »poskrbela« za napačni prikaz prebivalstvenega razmerja19 in da »števeni rezultati nemajo ne v znanstvenem, ne v praktičnem oziru one vrednosti, katero naj bi imeli po namenu postave«.20 nacionalno naravnana politika je v desetletju pripeljala do tega, da so nemške obrambne organi- zacije vplivale na končne rezultate. Če je štetje leta 1880 po občevalnem jeziku pokazalo 11 % nemcev in 89 % Slovencev na Spodnjem Štajerskem, je de- lež slovenskega prebivalstva po naslednjem štetju nazadoval v skoraj vseh okrajih. V mariboru se je 17 SGp, 25. 12. 1890; prim.: SN, 27. 12. 1890. 18 Deutsche Wacht (DW), 25. 12. 1890. 19 SN, 10. 1. 1891. 20 Slovenec (S), 17. 1. 1891. razmerje glede nacionalne pripadnosti, kot ga je kazala uradna statistika po občevalnem jeziku, v desetih letih spremenilo. k nemcem se je prište- valo že 80 % prebivalcev, Slovenci so imeli le še 13 % med 19.898 ljudmi, ki so živeli v širšem mestu. tudi v ostalih dveh mestih se je razmerje dvignilo na račun nemcev. celjskih nemcev je bilo že 71 %, Slovencev pa 25 % med 6264 prebivalci, kolikor jih navaja statistika. V Ptuju je živelo 67 % nemcev in le 16 % Slovencev od 3924 prebivalcev mesta.21 na Spodnjem Štajerskem se je po rezultatih štetja de- lež Slovencev v desetletju zmanjšal z 89 na 88 %. Če je imelo leta 1880 18 občin nemško večino, je bilo leta 1890 takih že 22.22 največji padec slovenske- ga občevalnega jezika je bil viden seveda tam, kjer je bila organizacija nemške strani pred popisom najizrazitejša. V celju je tako delež prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom padel za 10 %, kar je bila glavna zasluga celjskega Nemškega društva, 21 Special Orts-Repertorium von Steiermark, herausgegeben von k. k. statistischen Central-Commission, Wien 1893, str. 1, 2. 22 Melik, O razvoju slovenske nacionalno-politične zavesti, str. 45; prim.: Klemenčič, Germanizacijski procesi, str. 352–353; 356. Avstrijski ministrski predsednik v letih 1879-93, grof Eduard Taaffe. Zgodovinski arhiv Celje, Zbirka upodobitev osebnosti. 62 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Navodila za popis prebivalstva leta 1880. Filip Čuček, VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 63 ki je pred štetjem od vseh celjanov zahtevalo, da v rubriko »občevalni jezik« vpišejo »deutsch«.23 celjski nemci torej niso sedeli križem rok, pač pa so z vsemi sredstvi poskušali (navidezno) pomnožiti število nemških prebivalcev v mestu. Proti njihovemu početju se je po štetju prito- žil pravnik Jakob deljan, ki da je bil določen »in der Statistik wenigstens die Zahl der Deutschen zu vermehren«. njegovo pritožbo v zadevi Josef Si- monitsch, ki da je vpisal svoje slovenske podnaje- mnike med nemce, je celjski mestni zastop sprva zavrnil, po pritožbi na graško namestništvo pa jo je neckermann upošteval. Slovensko časopisje ni skrivalo razburjenja. »Wenn man nur erwägt, dass man sogar einen slowenischen Juristen in di- eser Weise zur deutschen Umgangssprache pressen wollte, was muss erst alles bei minder Gebildeten, oder solchen Leuten geschehen sein, welche in irgend einer abhängigen Stellung von Deutschen leben.«24 dejansko stanje štetja po občevalnem jeziku pa so izkazovale šolske statistike. V primeru za Šoštanj je jasno razvidno, da je bilo leta 1890 v trgu le 15 šoloobveznih otrok z nemškim maternim jezikom, medtem ko je bilo »nemškega« prebivalstva po po- pisu skoraj polovica.25 rubrika občevalni jezik je postajala od šte- tja do štetja vse pomembnejša. Pritiski (nemške) strani so se na prelomu stoletja že očitno kazali v vsakdanjem življenju. Slovenska stran je prebival- stvo vestno opozarjala na pasti »občevalnega jezi- ka«. »Ako ste v službi, vedite, da gospodar ne sme vpisati brez vašega dovoljenja in znanja občevalne- ga jezika, kakor bi se njemu zdelo. Zahtevajte od- ločno, da vpiše Vaš slovenski materin jezik kot Vaš glavni in prvi občevalni jezik.«26 na drugi strani je nemško časopisje opozarjalo in svarilo pred »ume- tno« krepitvijo Slovencev in na vse kriplje pozivalo spodnještajerske nemce (in tudi Slovence), naj se ne ozirajo na agitacijo slovenske strani, pač pa naj brez sramu vpišejo nemški občevalni jezik.27 Še več. 23 Cvirn, Studen, Etnična (nacionalna) struktura mest, str. 119; Emil Brix, Die Umgangssprachen in Altösterreich zwischen Agitation und Assimilation, Hermann Böhlaus Nachf., Wien – Köln – Graz, 1982, str. 155; prim.: Special- Orts-Repertorium von Steiermark, herausgegeben von der k. k. statistischen Central-Commission, Wien, 1893, str. 1. 24 Südsteirische Post (SP), 8. 4. 1891. 25 Klemenčič, Germanizacijski procesi, str. 366. 26 SGp, 27. 12. 1900. 27 Marburger Zeitung (MZ), 15. 12. 1900. celjska »vahterca« je trobila, češ da je od rezultatov popisa odvisna nadaljnja usoda spodnještajerskih nemcev in pisala, da je vendar logično, da Sloven- ci, ki na delovnem mestu uporabljajo nemščino, vpišejo nemški občevalni jezik (čeprav so povsod drugod uporabljali slovenščino).28 na podlagi tega je nemška stran postopala na izredno zvijačen način. »Od več stranij dobiva- mo poročila, kako strankarsko so postopali komisar- ji ljudskega štetja. Nekaterih niso sploh vprašali po občevalnem jeziku. /.../ Po nekod so se godile veli- ke nerednosti od strani nemškutarskih županov in njihovih komisarjev.« Slovensko časopisje je tako opozarjalo na kršitve in pozivalo Slovence, naj vložijo ovadbo na okrajno glavarstvo in zahtevajo ponovni popis. »Vsakega ovadite, ki doma slovenski občevalni jezik rabi, pa je povedal pri štetju nemške- ga, da bo pošteno kaznovan. Po razsodbi upravnega sodišča velja tisti za Nemca, ki je napovedal nemški jezik za občevalni.«29 Še najbolj vroče pa je bilo vprašanje občeval- nega jezika v spodnještajerskih mestih z nemško večino. Posebej na udaru je bilo celje kot sredi- šče slovenske in nemške politike. mesta ob Savinji, kjer so imeli Slovenci (zaradi premetene politike in dobrega strateškega položaja) največ možnosti za uspeh, nemci nikakor niso prepuščali naklju- čju, ampak so postopali precej preudarno. tudi pri popisu prebivalstva so bili izredno prebrisani in povečevali (navidezno) prisotnost nemštva. ko je mestni magistrat (ta je celo izjavil, »da nikdo ne more dvomiti, da je v mestu Celje samo eden obče- valni jezik, in ta je nemški jezik«)30 objavil podatke o prebivalstveni strukturi, slovenske strani ni pustil ravnodušne. Po občevalnem jeziku je nemška stran beležila lepe uspehe. med 6713 osebami v mestu »bi bilo se število celjskih Nemcev pomnožilo za 575 oseb, število celjskih Slovencev pa zmanjšalo za 126 oseb, kljub temu, da se je število vseh prebivalcev po- večalo zgolj za 449 oseb«. navsezadnje rezultat niti ni presenetil slovenske javnosti, ki je ugotavljala, da »je moralo na stotine slovenskih uslužbencev in uslužbenk kot 'občevalni jezik' upisati nemščino, dasi se vrši v Celju promet prav za prav v slovenščini in bi najzagrizenejši celjski Nemec z nemščino delal 28 DW, 30. 12. 1900. 29 SGp, 17. 1. 1901. 30 SN, 29. 3. 1901. 64 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 presneto slabo kupčijo,«31 ob tem pa menila, da je pravih nemcev v mestu pravzaprav bore malo.32 nemška stran je seveda zavzela povsem nasprotno stališče in se čudila nad pritožbami Slovencev, ki se niso strinjali z rubriko občevalni jezik, češ da kazi realno prebivalstveno strukturo v deželi. menila je, da so pritožbe slovenske strani povsem neumestne in da je zakon glede občevalnega jezika povsem na mestu (rubriko je seveda povezovala z obče- valnim jezikom na delovnem mestu in na ta način ponovno »zmagala«, nasprotovala pa slovenskim zahtevam po izenačitvi občevalnega in maternega jezika, češ da sta to dve povsem različni stvari).33 na prelomu stoletja je živelo v celju 6317 ljudi. od teh jih je navedlo nemščino kot svoj ob- čevalni jezik skoraj 74 %, slovenščino pa le nekaj manj kot 22 %. V mariboru, ki je po statistiki imel 24.600 prebivalcev, se jih je nemško opredelilo 78 %, slovenščino je vpisalo dobrih 16 %. Ptuj je imel 4223 prebivalcev. od teh se jih je nemško opre- delilo 69 %, slovensko 13 %. kot vidimo, se je v mariboru razmerje za malenkost spremenilo v ko- rist Slovencev, medtem ko se je v celju in na Ptuju spremenilo na škodo Slovencev.34 nemški pritisk se je v naslednjih letih samo še stopnjeval. Slovensko časopisje je pozorno bdelo nad aktivnostjo nemške strani, precejšnjo pozor- nost pa namenjalo Šentilju, kjer da živijo »po za- dnjem ljudstvenem štetju l. 1900 /.../ 503 Slovenci in 201 Nemec, torej že skoro 30 %«. Slovenska politika je opozarjala na načrtne akcije nemške strani, ki si je prizadevala priključiti kraje med mariborom in Šentiljem ter ustvariti neke vrste »nemški most« do največje spodnještajerske nemške »trdnjave«. Še več. Padec Šentilja v nemške roke je predstavljal veliko nevarnost, saj bi se nemško-slovenska jezi- kovna meja premaknila na jug (proti mariboru).35 Zmaga nemške strani na občinskih volitvah v za- četku leta 1910 je prav zaradi tega povzročala med slovensko javnostjo nemalo skrbi.36 kljub temu da so v Šentilju našteli skoraj 900 oseb s slovenskim 31 SGp, 11. 4. 1901; Domovina, 12. 4. 1901. 32 SGp, 2. 5. 1901. 33 DW, 14. 4. 1901. 34 Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder, IV. Steiermark, herausgegeben von k. k. stati- stischen Zentralkommission, k. k. Hof und Staatsdruckerei, Wien 1905, str. 2, 4. 35 Slovenski Branik (SB), 1. 4. 1908. 36 SB, 1. 3. 1910. občevalnim jezikom (in dobrih 200 z nemškim),37 je bojazen pred izgubo strateškega kraja ostala tudi po popisu.38 na drugi strani je celjsko društvo Naprej (po pisanju in agitaciji Slovenskega Branika ter po če- škem vzoru)39 že konec leta 1910 v celju izvedlo nekakšno »privatno« štetje, kjer je upoštevalo slo- venski občevalni jezik podnajemnikov in služin- čadi pri nemških družinah ter ugotovilo drugačno strukturo prebivalstva, kot so jo predstavljale ura- dne statistike.40 nemška »marburgerca« je po po- pisu pisala o 3340 Slovencih v mariboru (po ura- dni statistiki), slovensko časopisje pa trdilo, da se je »vpisalo okoli 12.000 Slovencev pri ljudskem štetju«. Uradna statistika je torej v mestu ob dravi beleži- la manjše število Slovencev kot pred desetimi leti (zaradi nemškega pritiska na (predvsem) sloven- sko delovno silo), slovenska stran pa kljub temu optimistično menila, da »naj nas je na papirju ko- likor hoče, mi vemo, da nas je od leta do leta več, da napredujemo, Nemci pa gredo nazaj«.41 Prav zaradi tega je slovenska stran pred popisom prebivalstva leta 1910 ponovno opozarjala na mahinacije nem- ške strani (in na pazljivo izpolnjevanje rubrike ob- čevalni jezik), štetju pa je namenila vso pozornost. Slovensko časopisje je poudarjalo, da naj ljudje pri popisu vpišejo slovenski jezik (torej jezik, ki ga uporabljajo pri občevanju v družini, in ne jezika, ki ga (nekateri) govorijo na delovnem mestu).42 Predvsem je opozarjalo slovensko prebivalstvo, da naj nikakor ne nasede števnim komisarjem na deželi in da naj vpiše slovenščino pod občevalni jezik,43 podnajemnike v mestih pa, da naj se ne dajo premotiti od hišnih (nemških) posestnikov (ti so prejeli naznanilne listke in sami vpisovali svo- je podnajemnike kot ljudi z nemškim občevalnim jezikom, dejansko pa bi se morali podnajemniki opredeliti in vpisati sami) ter da naj sami vpišejo samo slovenski občevalni jezik, nikakor pa ne tudi nemščine.44 nemško časopisje je nasprotno obto- 37 Spezialortsrepertorium von Steiermark, k. und k. Hof und Staatsdruckerei, Wien, 1917, str. 105. 38 Npr. SB, 1. 11. 1913. 39 SB, 1. 6. 1909. 40 Cvirn, Studen, Etnična (nacionalna) struktura mest, str. 121; Brix, Die Umgangssprachen, str. 160; prim.: Slovenski Branik, 1. 11. 1910; MZ, 15., 18. 3. 1911. 41 SGp, 16. 2. 1911. 42 SGp, 22. 12. 1910. 43 Straža, 19. 12. 1910. 44 SN, 27. 12. 1910. Filip Čuček, VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 65 D et aj l p op is ni ce p op is a iz le ta 1 88 0 z ru br ik o o ob če va ln em je zi ku . 66 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 ževalo slovensko (klerikalno in liberalno) stran, da si prizadeva za statistično pomnožitev slovenskega prebivalstva, še sploh pa, da je k temu naperjena vsa politična aktivnost (slovenizacija dežele in s tem več slovenskoobčevalnega prebivalstva, de- lovanje slovenskih duhovnikov, ki da favorizirajo slovensko prebivalstvo ipd.).45 Slovenska politika je bila tako »kriva« za neumorno agitacijo glede slo- venskega občevalnega jezika (enačenje maternega in občevalnega jezika), nemška stran pa je poziva- la svoje (in slovenske) somišljenike k trezni (nem- ški) presoji (in vpisovanju nemškega občevalnega jezika).46 obojestranska aktivnost pa tudi tokrat ni minila brez nepravilnosti in mahinacij. »Nemci po svojih političnih in napadalnih društvih ter po svo- jih 'Volksratih' niti posebno tajno niso delali priprav. Povsod so vrinili svoje pristaše za števne komisarje. Taki agitaciji se osrednja vlada ni prav nič upira- la, a deželne vlade, ki so v službi raznih 'Volksra- tov', so te priprave natihoma še podpirale.«47 Upad slovenskega prebivalstva je bil vsekakor posledica agresivne nemške politike. tako je štajerski držav- nozborski poslanec karel Verstovšek sredi januarja leta 1911 vložil interpelacijo v poslanski zbornici, kjer je nemško stran obtoževal načrtne agitacije v jezikovno mešanih okrajih, nemške hišne gospo- darje pa načrtnega vpisovanja nemškega obče- valnega jezika za svoje stranke.48 Spodnještajerski liberalci (poslanci in časopisje) so temu seveda močno nasprotovali.49 Za razliko od maribora pa je celjskemu društvu Naprej, ki je poudarjalo, da je občevalni jezik identičen z materinščino, uspelo, da se je delež prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom v celju povzpel za 8 %.50 maribor je imel tako s predmestji 27.994 prebivalcev, od katerih se jih je 22.653 opredelilo za nemški jezik, 3828 za slovenščino, v odstotkih povedano 80 % za nemce in slabih 14 % za Slo- vence. V celju se je pri 6919 popisanih prebivalcih slabih 67 % odločilo za nemščino, skoraj 30 % pa se jih je priglasilo k slovenskemu jeziku. V celju se je stanje spremenilo v slovensko korist, medtem ko je 45 MZ, 29. 12. 1910. 46 MZ, 3. 1. 1911; DW, 31. 12. 1910. 47 SB, 1. 1. 1911. 48 Cvirn, Studen, Etnična (nacionalna) struktura mest, str. 121; Brix, Die Umgangssprachen, str. 161, 164. 49 Prim.: MZ, 15., 18. 3. 1911. 50 Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 107. maribor šel po rezultatih statistike v smeri krepitve nemštva. Ptuj je imel 4631 ljudi. V odstotkih je po- pis prikazoval nemško stran z nekaj manj kot 80 %, slovenska stran je predstavljala 13 %, kar pomeni, da se je delež tistih, ki so se priglasili k nemcem, povečal za več kot deset odstotkov, medtem ko je bil delež Slovencev enak kot pri prejšnjem štetju. delež prebivalstva s slovenskim občevalnim jezikom je na Spodnjem Štajerskem do prve sve- tovne vojne upadal. V mestih je to bilo še pose- bej presenetljivo, saj je največ priseljencev v drugi polovici 19. stoletja prišlo s slovenskega podeželja. V največji meri se je mestno prebivalstvo »ponem- čilo« v štajerskem Podravju, medtem ko so bile na celjskem razmere za Slovence ugodnejše. ker jezi- kovne statistike niso bile odraz dejanskega stanja v mestih, ampak odraz politične premoči nemcev, se je to poznalo pri prikazu jezikovnih razmerij. Še najbolj se je nemška premoč občutila pri popisu prebivalstva leta 1910 v Šoštanju. ta je sicer še leta 1880 nosil slovensko lice, a je ob spremembi lokal- nih (občinskih) oblasti leta 1890 hitro spremenil svoje barve. Pri štetju leta 1900 je slovenska stran ponovno pokazala slovenski značaj trga (zaradi zmage na občinskih volitvah). toda že naslednje štetje je jasno pokazalo, da je statistična slika v po- pisih prebivalstva marsikje na jezikovno mešanih območjih odvisna od trenutne (nemške) prevlade. Zaradi slovenske večine skoraj vseh spodnještajer- skih trgov so se tako gospodarsko močnejši liberal- ni nemci trdno oklepali občevalnega jezika in tako (navidezno) množili število nemcev na Spodnjem Štajerskem. Če je bilo nemcev v Šoštanju leta 1900 dobrih 15 %, pa so števni komisarji pri štetju leta 1910, ko je po propadu slovenske usnjarne ivana Vošnjaka občinsko politiko vodil hans woschna- gg (nečak slovenskih politikov Vošnjak), našte- li kar 70 % nemcev.51 k temu so svoje dodale še razne mahinacije, ki jih je bilo od štetja do štetja več. Zaradi splošnega upada slovenskega prebival- stva na Spodnjem Štajerskem (z 89 % leta 1880 na 84 % leta 1910)52 je slovenska stran verjetno upala na boljše izide naslednjega popisa prebivalstva leta 1920 v avstro-ogrski, do katerega pa nikoli ni pri- šlo. 51 Hansu Woschnaggu je nemška Südmarka spisala nekrolog ob smrti leta 1911, v katerem se mu je zahvalila za ponem- čenje Šoštanja. Več o tem glej v: Cvirn, Studen, Etnična (na- cionalna) struktura mest, str. 116. 52 Cvirn, Nemci na Slovenskem, str. 102–107. Filip Čuček, VPISAL SE JE MED NEMCE, DASIRAVNO KOMAJ ZA SILO … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 67 Viri in literatura – deutsche wacht – domovina – marburger Zeitung – Slovenec – Slovenski Branik – Slovenski gospodar – Slovenski narod – Straža – Südsteirische Post – gemeindelexikon der im reichsrate vertretenen königreiche und länder, iV. Steiermark, he- rausgegeben von k. k. statistischen Zentral- kommission, k. k. hof und Staatsdruckerei, wien 1905. – Special orts-repertorium von Steiermark, he- rausgegeben von k. k. statistischen central- commission, wien 1893. – Special-orts-repertorium von Steiermark, he- rausgegeben von k. k. statistischen central- commission, wien 1883. – Spezialortsrepertorium von Steiermark, k. und k. hof und Staatsdruckerei, wien, 1917. – andrej Studen, Zapleti okrog občevalnega jezi- ka, v: Slovenska kronika XiX. stoletja, 1861– 1883, nova revija, ljubljana, 2003. – andrej Vovko, delovanje društva Südmark na Slovenskem Štajerskem do leta 1914, v: Zbornik Janka Pleterskega, založba Zrc, Zrc SaZU, ljubljana, 2003. – andrej Vovko, družba sv. cirila in metoda, v: Slovenska kronika XiX. stoletja, 1884–1899, nova revija, ljubljana, 2003. – andrej Vovko, mal položi dar..., portret sloven- ske narodnoobrambne organizacije družbe sv. cirila in metoda 1885–1918, Slovenska matica, ljubljana, 1994. – andrej Vovko, nemška šolska organizacija de- utscher Schulverein, v: Slovenska kronika XiX. stoletja, 1861–1883, nova revija, lju- bljana, 2003. – andrej Vovko, Podružnice »družbe sv. cirila in metoda« na Štajerskem, ustanovljene do leta 1907, ČZn, 1980/2. arnold Suppan, Slowenen und deutsche in krain, der Untersteiermark und in Sloweni- en in den Volkszählungen von 1880, 1910, 1921 und 1931, v: geschichte der deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848– 1941 (herausgegeben von helmut rumpler, arnold Suppan), Verlag für geschichte und politik wien, r. oldenbourg Verlag mün- chen, 1988. – emil Brix, die Umgangssprachen in altösterre- ich zwischen agitation und assimilation, hermann Böhlaus nachf., wien–köln– graz, 1982. – emil Brix, Številčna navzočnost nemštva v juž- noslovanskih kronovinah cislitvanije med leti 1848 do 1918, ZČ, 1987/2. – fran Zwitter, nemci na Slovenskem, Sodobnost, 1938. – fran Zwitter, Prebivalstvo na Slovenskem od XViii. stoletja do današnjih dni, Učiteljska tiskarna v ljubljani, ljubljana, 1936. – fran Zwitter, Prva štajerska narodnostna stati- stika, ČZn, 1937/1-4. – Janez cvirn, andrej Studen, etnična (nacional- na) struktura mest na Spodnjem Štajerskem (1880–1910), v: Zbornik radova prvog i drugog međunarodnog seminara zajednice nijemaca hrvatske – Zagreb (uredila nives rittig-Beljak), Varaždin: tiskara Varteks; Zagreb: Zajednica nijemaca u hrvatskoj, 2002. – Janez cvirn, Boj za celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861–1907, Zbirka Zgo- dovinskega časopisa, 5, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, ljubljana, 1988. – Janez cvirn, kri v luft! Čreve na plot! oris dru- žabnega življenja v celju na prelomu stole- tja, novi tednik – radio celje, celje, 1990. – Janez cvirn, nemci na Slovenskem (1848–1941), v: »nemci« na Slovenskem 1941–1955, lju- bljana, 2002. – Janez cvirn, Politične razmere na Štajerskem v času vlade grofa taaffeja (1879–1893), ČZn, 2002/1. – Janez cvirn, trdnjavski trikotnik. Politična ori- entacija nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914), Založba obzorja, maribor, 1997. – Janez cvirn, Urbanizacija ter njeni vplivi na so- cialno in nacionalno strukturo celja (1867– 1914), v: mednarodni kulturnozgodovinski simpozij modinci, rogaška Slatina, mari- bor, 1993. 68 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 – matjaž klemenčič, germanizacijski procesi na Štajerskem od srede 19. stoletja do prve sve- tovne vojne, ČZn, 1979/1-2. – Pieter m. Judson, exclusive revolutionaries. li- beral Politics, Social experience and natio- nal identity in the austrian empire, 1848– 1914, The University of michigan Press, michigan, 1996. – Vasilij melik, o razvoju slovenske nacionalno- politične zavesti 1861–1918, ZČ, 1970/1-2. – Vlado Valenčič, etnična struktura ljubljanskega prebivalstva po ljudskem štetju 1880, ZČ, 1974/3-4. – werner drobesch, deutscher Schulverein, ZČ, 1992/2. Zusammenfassung ER TRUg SIcH ALS DEUTScHER EIN, OBwOHL ER DEUTScH NUR ZUR NOT RADEBREcHT Die Umgangssprache als Element der Mani- pulation bei Volkszählungen in den Jahren 1880 bis 1910 in der Untersteiermark nachdem auf dem internationalen Statistik- kongress 1872 in Petersburg ein Programm über Volkszählungen angenommen worden war, er- reichte die idee der einführung einer neuen rub- rik auch die doppelmonarchie. diese neue rubrik war allerdings für die Bestimmung der tatsächli- chen (nationalen) Struktur nicht geeignet, insbe- sondere nicht in sprachlich gemischten gebieten. Bereits die erste Volkszählung nach der Um- gangssprache im Jahr 1880 zeigte, dass in der Un- tersteiermark die Stadtbevölkerung deutsch und die landbevölkerung mehrheitlich slowenisch war. die Zählungen gaben nicht die tatsächliche momentane lage wieder, weil so mancher dem lokalen deutschen druck unterlag und sich bei Volkszählungen zum deutschtum bekannte. da- her waren die resultate mehr eine folge der statis- tischen als der realen assimilation. nach der Zählung stellte die Zeitung Sloven- ski narod resigniert fest, dass die resultate nieder- schmetternd sind, weil „manch ein Hausbesitzer oder Familienvater dachte, in der betreffenden Rub- rik werde lediglich gefragt, ob er Deutsch kann oder nicht, und er trug sich und seine Kinder als Deutsche ein, obwohl letztere kein einziges Wörtchen Deutsch können, und er selbst Deutsch gerade nur zur Not radebrecht“. die regierung taaffe brachte eine beachtli- che dynamik in die nationalen Beziehungen. Be- reits die nächste Zählung im Jahr 1890 war poli- tisch viel stärker „belastet“ als die erste Zählung, als viele noch mit der neuen kategorie „rangen“. die national orientierte Politik hatte im laufe eines Jahrzehnts dazu geführt, dass die deutschen nati- onalen Schutzvereine die resultate beeinflussten. während die Zählung 1880 nach der Umgangs- sprache 11 % deutsche und 89 % Slowenen in der Untersteiermark ausgewiesen hatte, sank laut der folgenden Zählung der anteil der slowenischen Bevölkerung in fast allen Bezirken. die rubrik Umgangssprache wurde von Zählung zu Zählung immer wichtiger. der druck von deutscher Seite zeigte sich um die Jahrhun- dertwende schon merkbar im täglichen leben. am „heißesten“ war die frage der Umgangsspra- che in untersteirischen Städten mit deutscher mehrheit. Besonders celje als Zentrum der slo- wenischen und deutschen Politik stand im mittel- punkt der konflikte. der deutsche druck nahm in den folgejahren noch zu und der anteil der Be- völkerung mit slowenischer Umgangssprache war in der Untersteiermark bis zum ersten weltkrieg im Sinken begriffen. am stärksten bemerkbar war die deutsche Übermacht bei der Volkszählung im Jahr 1910 in Šoštanj. während es im Jahr 1900 in Šoštanj laut Zählung gut 15 % deutsche gegeben hatte, zählten die Zählkommissäre im Jahr 1910 – als nach dem niedergang der slowenischen leder- fabrik von ivan Vošnjak die gemeindepolitik von hans woschnagg, einem neffen der slowenischen Politikerfamilie Vošnjak, geleitet wurde – gleich 70 % deutsche. Schlagwörter: Untersteiermark, österrei- chische Volkszählungen (1880, 1890, 1900 und 1910), Umgangssprache, nationaler kampf, politi- sche geschichte. VSE ZA ZGODOVINO 69 Meta Černigoj Boj za dvojezične napise v Istri v letu 1894 Černigoj Meta, dipl. zgodovinarka, dobravlje 49/b, Si-5263 dobravlje 323.15(497.4/.5=163.6:=163.4:=131.1)"1894" BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 Članek obravnava dogodke v letu 1894, ko so se v istri od- vijale nasilne demonstracije proti odloku pravosodnega mini- strstva, ki je v vseh sodnih okrajih, kjer so živeli skupaj Sloven- ci, hrvati in italijani, na sodišča želelo namestiti dvojezične napise. demonstracije so bile še posebej odločne v Piranu, kjer je morala posredovati tudi vojska. italijansko prebivalstvo istrskih občin je ob odkriti podpori občinskih oblasti doseglo preklic odloka in vzpostavitev prejšnjega stanja. odlok o dvo- jezičnih napisih je ostal v veljavi le za mesto Piran. Ključne besede: istra, Piran, mednacionalni odnosi, dvo- jezični napisi. Černigoj Meta, Ba hist., dobravlje 49/b, Si-5263 dobravlje 323.15(497.4/.5=163.6:=163.4:=131.1)"1894" THE STRUggLE fOR BILINgUAL SIgNS IN ISTRIA IN 1894 The article deals with the violent demonstrations that took place in istria in 1894. The demonstrations were organized against the decree of the ministry of Justice that required all judicial districts with a mixed population of Slovenes, croats and italians to place bilingual signs on court houses. in Piran, the demonstrations were so serious that the military had to intervene. with the evident help of the municipal authorities, the italian population of istrian municipalities succeeded in their demand that the decree be repealed and the previous state of affairs be restored. The decree on bilingual signs re- mained in force only for the town of Piran. Key words: istria, Piran, international relations, bilingual signs. devetnajsto stoletje je bilo v istri predvsem obdobje hitrega ekonomskega razvoja. razvoj kul- turnega življenja v 1. polovici 19. stoletja zaradi metternichovega absolutizma še ni mogel slediti ekonomskemu razcvetu, kljub temu pa je prav to čas, ko so se razvile vse najpomembnejše politič- ne usmeritve, ki so vplivale na življenje v trstu in tudi na širšem območju istre. Vse večjo veljavo so v trstu in celotni istri dobivale ideje, ki jih je zago- varjala skupina domenica rossettija (1774–1842) in njegovega učenca Petra kandlerja (1804–1872), ki sta se zavzemala za italijanstvo trsta in njegovo avtonomijo,1 čeprav pred letom 1848 ne moremo govoriti o sovražnem razpoloženju do Slovanov v 1 Darko Darovec, Pregled zgodovine Istre, Zgodovinsko dru- štvo za južno Primorsko – Primorske novice, Koper, 1992, str. 61–62. istri. V letu 1848, ko so ob ukinitvi fevdalizma pr- vič razpisali volitve v avstrijski parlament, pa se je pokazala bistvena razlika med italijani na eni stra- ni ter Slovenci in hrvati na drugi. italijani so že imeli izdelan svoj nacionalni program, Slovenci in hrvati pa so pri tem precej zaostajali. na junijskih volitvah 1848 so bili od petih poslancev izvoljeni kar štirje italijani in še v istem letu so se začeli tudi javno zavzemati za priznanje celotne istre zahodno od Učke za italijansko pokrajino, kar bi jim omo- gočalo uveljavitev italijanskega (namesto nem- škega) jezika v upravi in šolstvu.2 Svoje zahteve so utemeljevali z dejansko resničnimi argumenti: istrska mesta so imela skoraj izključno italijanski značaj, italijanščina je bila popolnoma uveljavljena kot jezik kulture, šolstva, sodstva, uprave, pa tudi 2 Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 63. 70 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 trgovine in obrti. k temu je veliko pripomogel tudi hiter proces poitalijančevanja, čemur so bili zlasti podvrženi slovenski priseljenci v mesta, hudih pri- tiskov pa je bilo deležno tudi slovensko oz. hrvaško zaledje mest.3 Pravi zagon je iredentistična misel dobila po letu 1858, ko je izšel cavourjev Memoar, ki je v bodočo italijansko konfederacijo vključeval tudi trst, istro in dalmacijo.4 eden od največjih zagovornikov iredentizma je postal koprčan car- lo combi (1827–1884), publicist in politik, ki se je začel zelo zgodaj boriti za združitev istre s sose- dnjimi pokrajinami v enonacionalno državno sku- pnost. Slovence in hrvate na tem območju je štel za necivilizirane barbarske prišleke, ki bi se lahko civilizirali le, če bi sprejeli italijansko kulturo.5 tudi po njegovi zaslugi je prevladalo prepričanje, da te- danje politično stanje škoduje italijanom v istri in da so žrtve krivic. Že leta 1861 na državnozborskih volitvah niso hoteli izvoliti poslancev v dunajski parlament (izvoljen ni bil nihče – nessuno)6 ter s tem pokazali na nevzdržno stanje v istri. Politično uveljavljanje Slovencev in hrvatov je bilo postopno, najprej so se uveljavili v posame- znih občinah, nato pa so počasi napredovali tudi v zastopanosti v deželnem zboru. Zahteve istrskih politikov Vjekoslava Spinčića, matka laginje, mat- ka mandića in drugih so postajale vse bolj odloč- ne, za končni cilj pa so hrvaški politiki največkrat postavljali priključitev istre k hrvaški, čemur so 3 Stane Granda, Prepir o nacionalni in državno pravni pri- padnosti Istre v revolucionarnem letu 1848/49, v: Zahodno sosedstvo, slovenski zgodovinarji o slovensko – italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, Zgodovinski in- štitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana, 1996, str. 38. 4 Janez Kramar, Izola – mesto ribičev in delavcev, Lipa, Ko- per, 2003, str. 205. 5 Petar Strčić, Prilog poznavanju iredentističke djelatnosti Carla Combija 50-ih i 60-ih godina 19. stolječa, Annales, l. 1991, št. 1, str. 155. 6 Deželni zbor je svoje uporno dejanje ponovil dvakrat: na 27 volilnih lističev, ki so bili oddani v volilnih skrinjicah, so na- mesto imena kandidata napisali »Nessuno«. Po direktnem protestu pri cesarju je bil deželni zbor razpuščen. Glavni za- govornik te poteze je bil Carlo Combi (1827–1884), medtem ko so ji tržaški liberalci, ki v tistem trenutku niso podpirali separatizma, nasprotovali. V tistem obdobju je glavno na- rodno-liberalno glasilo Tempo celo zapisalo: »Gli Istriani si sono lasciati sedurre da un'idea vaporosa, una teoria ab- bagliante che farebbero bene ad abbandonare per tenersi alla pratica utilità«. Prim.: Angelo Vivante, Irredentismo adriatico – contributo alla discussione sui rapporti austro – italiani, Casa Editrice Giulia, 1945, str. 129–130. italijanski poslanci seveda močno nasprotovali.7 Za politično prebujenje med Slovenci je bilo zla- sti zaslužno politično društvo Edinost, ki je od leta 1876 naprej izdajalo tudi istoimensko glasilo.8 kljub temu pa je istra, tudi po sprejetju decembr- ske ustave, ostala od vseh dežel, v katerih so živeli Slovenci, tista, v kateri se je § 19 najmanj upošte- val. odločnejši boj za enakopravnost slovenščine in hrvaščine se je lahko začel šele z nastopom ta- affejeve vlade leta 1879. leta 1883 je tako cesarski svet priznal enakopravnost hrvaškega, slovenskega in italijanskega jezika na sodiščih, do enega od vr- huncev bojev za enakopravnost pa je prišlo šele po padcu te vlade leta 1894, ko so se zgodili tudi v nadaljevanju opisani dogodki.9 Dogajanje v letu 1894 dogajanje v letu 1894 lahko najbolje spre- mljamo preko precej nasprotujočih si virov: zapi- snikov sej mestnih svetov (občinske reprezentan- ce in deputacije) v kopru,10 izoli11 in Piranu12 ter italijanskega časopisja in časopisa Edinost. Če bi na podlagi zapisnikov lahko sklepali, da pred ok- tobrom pravih trenj ni bilo, pa se nam na podlagi časopisnih člankov ustvari popolnoma drugačna slika, saj skoraj ni bilo številke, ki ne bi na prvi stra- ni razpravljala o nacionalni tematiki.13 Edinost za uvod v leto 1894 objavi celoten zapis govora poslanca Spinčića, ki ga je ta imel na seji poslanske zbornice 15. 12. 1893 pod naslovom Poslanec Spinčić o iredenti. Čeprav je bil govor kar precej obsežen, so ga v več nadaljevanjih objavili v celoti. Spinčić je s svojim govorom hotel opozoriti na nevzdržen položaj v istri in na različne izgrede, 7 Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 67. 8 Prim.: Janez Kramar, Narodna prebuja istrskih Slovencev, Lipa, Koper, 1991. 9 Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 67. 10 Pokrajinski arhiv Koper (SI PAK), fond KP 7, OBČINA KO- PER, t. e. 87, a. e. 176 in 178, Zapisniki zasedanj mestne deputacije 1891–1894, 1894–1898, ter a. e. 177, Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1893–1900. 11 SI PAK KP 31, OBČINA IZOLA, t. e. 31, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance, kat. I/2225. 12 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance, 1894–1903. 13 Le na 63. zasedanju 7. 3. 1894 je koprska mestna reprezen- tanca v 4. točki obravnavala poziv, naj poskušajo preprečiti slovenizacijo imen, ki naj bi jo izvajali podeželski duhovni- ki, kar kaže na določena trenja že pred usodnim oktobrom. Prim.: SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 176, Zapisniki sej občinske deputacije 1891–1894. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 71 ki so se pojavljali na tem območju, ter pozvati k odpravi krivic, služi pa nam lahko tudi kot odličen prikaz razmer in ozračja v istri v letu 1894. Spinčić je opozarjal na krivice, ki so se Slovencem in hr- vatom dogajale na jezikovnem področju, motil pa ga je zlasti odnos do hrvatov in Slovencev, saj »se istrski Hrvatje in Slovenci ne opisujejo le kot tujci, ampak tudi kot barbari in uskoki«. Sovraštvo do Slovencev in hrvatov naj bi po njegovih besedah širili predvsem italijanski časopisi, med njimi naj bi izstopal Il Giovane Pensiero, ki pa je bil kljub temu le redko cenzuriran.14 Spinčić je poročal o dejstvu, da so nasilju še posebej izpostavljeni du- hovniki, ki priznavajo svojo slovansko pripadnost, saj da jih z besedami »porchi di preti« žalijo celo cesarsko-kraljevi uradniki.15 Že iz teh besed je razvidno, da je dialog med obema stranema potekal na izredno nizkem nivo- ju, zato tudi ne preseneča, da je kar naprej prihajalo do trenj, ki niso vselej ostala na besedni ravni, am- pak so velikokrat prerasla v pravo fizično nasilje. V Edinosti lahko večkrat zasledimo kritične besede o baje pristranskem italijanskem tisku, dejstvo pa je, da tudi sami v propagandi niso veliko zaostajali. tako je Edinost 27. 10. 1894 poročala o razpravi, ki je na seji poslanske zbornice potekala 22. 10. 1894, med katero sta imela poslanca Spinčić in rizzi vsak svoje mnenje.16 dejstvo, da je bil na koncu sprejet Spinčićev predlog, pa je Edinost pospremila z be- sedami: »In sedaj si zakrij, slavna avita coltura, svoj nežni obraz in zaplakaj, da te bode čul sam mogočni Barzilai v večnem Rimu, kajti zbornica je res prezrla Rizzijev protest ter sprejela Spinčićev predlog!« V takratnem vzdušju je bila namreč vsaka zmaga, pa naj je bila ta še tako majhna ali celo navidezna, iz- jemnega pomena. da so bile razmere resnično ves čas tik pod vreliščem, nam pričajo nekateri primeri neposrednega nasilja in fizičnega obračunavanja, ki jih je v svojem govoru pred poslansko zbornico omenjal tudi Spinčić. govoril je o razbitih oknih puljske čitalnice, pa o razbitih oknih v stanovanju duhovnika legovića v kopru v času neke nena- javljene demonstracije, ki je trajala kar pet ur, ne da bi cesarsko-kraljeva politična in sodna oblast sploh posredovali. nadalje je navedel tudi prime- ra župnikov v taru in Višnjanu, ki sta bila deležna 14 Edinost, 4. 1. 1894, št. 2. Poslanec Spinčić o iredenti. 15 Ibidem. 16 Edinost, 27. 10. 1894, št. 129. Spinčić contra Rizzi. pravih obleganj, saj so v njuni stanovanji metali ka- menje in streljali s samokresi. Podobnega odnosa je bil deležen tudi du- kić, občinski načelnik in odvetnik v Pazinu, proti kateremu so se dogajale demonstracije, predvsem odkar je bil na oblasti vitez Schwatz. dukić je na- zadnje odstopil, ker ministrstvo za notranje zadeve ni hotelo reagirati na dogajanje. Še presenetljivejše pa je dejstvo, da se noben pristojni organ ni od- zval niti na očitne grožnje s smrtjo, ko so na gla- vo dr. laginje razpisali nagrado 3000 goldinarjev. Po Spinčićevih besedah pa naj se takšno nasilje ne bi dogajalo le v istri, podobne naj bi bile razmere tudi v gorici, kjer so si drznili groziti celo grofu attemsu, da mu bodo uničili vinograde, če bo še naprej ohranjal avstrijsko naravnanost. očitno je, da lokalne oblasti niso imele ne moči ne volje, da bi preprečile takšno in podobno dogajanje. V večerni izdaji Edinosti 6. 1. 1894 je bila objavljena V. točka govora z naslovom Izgredi proti državi z veleizdajskim namenom,17 kjer je Spinčić opozarjal na izjave različnih italijanskih avtorjev, ki so trdili, da istra in sploh cela Primorska zgodo- vinsko pripadata italiji, ter na letake, ki so pozivali k izgonu tujcev in borbi za italijanski jezik. opo- zarjal je tudi na škodljivost širjenja kulta wilhel- ma oberdanka,18 ki naj bi postal vzornik za mlajše rodove in mučenik, saj je bil za italijanstvo pripra- vljen žrtvovati celo lastno življenje.19 Poudarjal je, da vlada ne bi smela dovoliti poveličevanja ober- dankovega kulta, saj naj bi bil odraz odcepitvenih teženj italijanov, ki pa jih takratne oblasti očitno niso jemale dovolj resno, saj niso proti njim nikoli posredovale, žrtve vse bolj razvijajočega se italijan- skega nacionalnega gibanja pa so bili tamkaj živeči Slovenci in hrvati. Skrbelo ga je zlasti dejstvo, da oblasti niso reagirale niti potem, ko so pri neka- 17 Edinost, 6. 1. 1894, št. 3. Poslanec Spinčić o iredenti. 18 Wilhelm Oberdank ali Guglielmo Oberdan (1858–1882) je bil iredentistični terorist iz Trsta. Izvedel je neuspešen aten- tat na brata Franca Jožefa in bil zaradi tega 20. 12. 1882 obešen. Prim.: Andrej Studen, Iredentistična bomba v Tr- stu, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1883, Nova revija, Ljubljana, 2003, str. 380. 19 Vivante ovrže tezo, da je pri atentatu šlo za organizirano iredentistično akcijo, ki bi jo podprla Kraljevina Italija. Oberdank naj bi deloval sam, sam naj bi si priskrbel bombe, sam naj bi prešel mejo, s svojim delovanjem pa naj bi sepa- ratizmu v Trstu in v Istri želel dodati potreben idealizem in mučenika, po katerem naj bi se zgledovali naslednji rodovi. Prim.: Vivante, Irredentismo Adriatico, str. 118, 119. 72 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 terih posameznikih našle snovi za izdelavo bomb (petard).20 Še več, v jutranji in večerni izdaji Edi- nosti 11. 1. 1894 je bil objavljen del govora, kjer je Spinčić opozoril, da časopise, denimo Il Mattino [Jutro], ki so objavljali tako provokativne vsebine, še kar naprej finančno podpira vlada, čeprav bi bilo bolj logično, da bi jih v tedanjih razmerah zaple- nila.21 Prepis Spinčićevega govora se je nadaljeval 13. in 16. 1. 1894, v zaključku govora pa je pouda- ril predvsem dejstvo, da so Slovenci in hrvati že večkrat posredovali in neuspešno prosili za svoje pravice. Zaradi vseh neizpolnjenih obljub prejšnjih vlad, ki so pripeljale do opisanih razmer, pa naj bi bila naroda v bistvu obsojena na izumrtje.22 Jutranja izdaja Edinosti iz 27. 1. 1894 je obravnavala problematiko slovenskega jezika v povezavi s še eno aktualno temo takratnega časa – z železnico. Čeprav je ta potekala po slovenskih tleh, ni bilo na postajališčih nikjer mogoče najti napisov v slovenskem jeziku, prav tako so bila po- polnoma vsa obvestila v nemščini ali italijanščini,23 Slovence pa so za nenasitneže, nasilneže in rogo- vileže razglasili takoj, ko so si poskušali zagotoviti kakršnokoli najmanjšo pravico, pa četudi so sicer sloveli po pohlevnem in miroljubnem značaju. Slovenci so v tem obdobju dejansko začeli bolj aktivno izražati svoje zahteve in zagovarjati lastne interese. odločno so se uprli ustanovitvi italijanske univerze v trstu, saj sami niso imeli niti osnovnih šol,24 na podlagi svoje številčnosti pa so začeli zah- tevati tudi slovenske napise na javnih poslopjih.25 Uredništvo časopisa se je tej pobudi pridružilo in poudarilo, da morajo zahtevati svoje pravice. iz članka je že razvidna določena samozavest, saj je med drugim zapisano: »Mi nočemo stati nad nji- mi, a tudi pod njimi (italijani in nemci, op. a.) ne!« Prav uveljavljanje dvojezičnih napisov pa je kmalu zatem postalo jabolko spora, ki je pripeljalo celo do fizičnega obračunavanja. V 90. številki Edinosti (jutranja izdaja), ki je izšla 28. 7. 1894, dobimo podatke o nekem zelo za- nimivem, na trenutke celo komičnem dogodku.26 20 Edinost, 9. 1. 1894, št. 4. Poslanec Spinčić o iredenti. 21 Edinost, 11. 1. 1894, št. 5. Poslanec Spinčić o iredenti. 22 Edinost, 13. 1. 1894 in 16. 1. 1894, št. 7. Poslanec Spinčić o iredenti. 23 Edinost, 27. 1. 1894. Slovenščina pri južni železnici. 24 Edinost, 27. 1. 1894. Vendetta? 25 Edinost, 2. 6. 1894, št. 66. Slovenski napisi v Trstu. 26 Edinost, sobota, 28. 7. 1894, št. 90. Izgredi po Istri. naslov članka je Izgredi po Istri, opisuje pa dogod- ke, do katerih je prišlo v istrski vasici goligorici. V vas je v nedeljo 22. 7. 1894 prišla skupina »mi- roljubnih« italijanskih izletnikov, ki pa niso prišli uživat lepot kraja, ampak so po vasi kričali »Evvi- va!« in peli pesem »Nella patria de Rossetti«,27 na kar je skupina domačinov odgovorila z vzkliki »Ži- vijo!«. ko pa je eden od pazinskih italijanov splezal na zid in začel vzklikati: »Viva Gologorica, morte a voi!«,28 je izbruhnil pretep. Edinost je poročala, da se je več kot dvajset Pazincev zneslo s pestmi in brcami nad nekim domačim mladeničem, ne- kemu starejšemu domačinu so polomili več reber, ranjenih pa je bilo tudi več pazinskih »miroljub- nih izletnikov«. o dogajanju poročajo takole: »Do dvajset Pazincev vrglo se je na nekega mladeniča, bijoč po njem z nogami in s pestmi. Nekega starca so razmrcvarili prav po mesarski, zlomivši mu več reber. Ni čuda, da so bili v tej bitki ranjeni tudi ne- kateri Pazinci.« edinost je povzela tudi članek o istem dogodku, ki ga je objavila Naša Sloga, in je iz njega razvidno, da so izgred povzročili Pazinci, saj naj bi bilo očitno, »da prebivalstvo v Goligorici se ni najmanje razveselilo prihoda laških izletnikov«. Časopis L'Indipendente je namreč takrat zapisal, da je vse prebivalstvo v goligorici »navdušeno« spre- jelo pazinske izgrednike in da je do pretepa prišlo zaradi dveh hrvaških agitatorjev. Čeprav so zapisa- li: »Dokler ne dobimo podrobnejših in natančnejših poročil o krvavem spopadu, nočemo valiti krivde ni na to ni na ono stran«, pa je jasno, da za nastali dogodek krivijo »pazinske nemirneže«, ki da so jim v tem času »narasli rogovi« in »so jim neprestana izzivanja prišla že tako v kri, da so mislili zares, da jim je vse dovoljeno«. iz vseh navedenih primerov je jasno, da je bilo ozračje v istri vse prej kot mirno, do glavnih izgredov pa je pravzaprav prišlo šele v drugi polo- vici leta. Boj za dvojezične napise Pravi izgredi so se zgodili oktobra 1894. Pra- vosodni minister je predsedniku višjega sodišča v trstu naročil, naj v vseh sodnih okrajih, kjer skupaj živijo Slovenci, hrvati in italijani, na sodišče name- stijo dvojezične napise. odredba, ki naj bi veljala za vsa sodišča na območju tržaškega sodišča – razen 27 »Živijo!«, »V Rossettijevi domovini«. 28 »Naj živi Gologorica, vam pa smrt!« Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 73 za trst, Buje, Červinjan in gradi- ško29 – je izzvala burne reakcije. koprska mestna deputacija je bila o dogajanju obveščena iz časopisja, saj se je 9. točka 94. zasedanja 8. 10. 1894 začela z besedami: »Dalla pu- bblica stampa e da informazioni at- tendibili risulta che l'I.R.Tribunale d'Appello di Trieste ordinò…«,30 kar je nenavadno, saj bi pričakovali, da bodo o tako občutljivem odlo- ku obveščeni po uradni poti. na to novico je deputacija reagirala z or- ganizacijo protesta: »Si delibera di provocare una manifestazione della spettabile Reppresentanza contro tale insulto …«31 V Piranu so na dogod- ke reagirali že 6. 10. 1894, ko je o spornem odloku prvi poročal Il Piccolo.32 mestni svetnik Venier je prvič sprožil vprašanje govoric, da bodo na prizivnem sodišču sneli napis v italijanščini in ga nadome- stili z dvojezičnim – dejansko se je na oblast obr- nil z vprašanjem, ali je o teh dejstvih obveščena. k temu ga je zagotovo spodbudila množica ljudi pred mestno hišo, ki so kričali: »Bisogna che save- mo qualcosa!«33 odgovor je bil jasen – uradno niso bili obveščeni o ničemer in da so pravzaprav veseli, da jih je o tem obvestil on, Venier. obenem pa so obljubili, da bodo v primeru, če se to izkaže za re- snično, reagirali odločno in razumeli to kot žalitev njihove nacionalnosti. Vsi so se strinjali, da je v igri tisto, kar jim je najbolj sveto, zato so sklenili, da bodo uporabili vse legalne možnosti proti taki kri- 29 Janez Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1884–1899, Nova revija, Ljubljana, 2003, str. 219. 30 »Iz javnih občil in dosegljivih informacij, je mogoče sklepati, da je prizivno sodišče iz Trsta ukazalo …«. Prim.: SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki zase- danj občinske deputacije 1894–1898. 31 »Sklenili smo, da bo spoštovana Reprezentanca protestirala proti taki žalitvi …« 32 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1894–1903. 33 Il Piccolo, 15. 10. 1894, št. 4663, »Hočemo dejstva!«, Cro- naca locale e fatti vari – La grande dimostrazione popolare di ieri a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1874. vici. koprska mestna deputacija je zasedala še 13. oktobra:34 dnevni red je vseboval samo dve točki, obe pa sta bili namenjeni problematiki dvojezič- nih napisov. iz zapisov je razvidno, da je bilo vse v znamenju priprav na zasedanje mestne reprezen- tance 15. oktobra. na začetku teh dogodkov je bil župan fragiacomo očitno odsoten iz mesta, odloč- nost, s katero so ga pozvali, naj se vrne domov, pa dokazuje dejstvo, da so se zavedali pomembnosti dogajanja. na zasedanju piranskega mestnega sveta 14. 10. 189435 si je besedo spet prvi vzel občinski sve- tnik Venier, ki je izpostavil predvsem štiri točke: 1. napise v slovenščini je razumel kot žalje- nje svojih nacionalnih čustev; 2. najodločneje je protestiral proti takim ukrepom, ki da motijo javni red in mir v občini; 3. odločen je bil, da ne bo nikoli sprejel ta- kšnega ukrepa, ker je nadvse trajno vezan na svojo tradicijo, na svojo zgodovino in na svoje mesto v teh krajih, ki da so in bodo vedno italijanski; 34 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki zasedanj občinske deputacije 1894–1898. 35 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1894–1903. Piransko komunalno območje okrog 1900. Vir: Mihelič, D., Mihelič, F., Pocajt, J. : Piran: mesto in ljudje pred sto leti, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 1996, str. 27. 74 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 4. predlagal je občinski deputaciji, naj po- sreduje pri prizivnem sodišču, pri deželnem pa tudi državnem zboru. Za sklepi »rodoljuba« Venierja je sprego- voril mestni svetnik trevisini. rekel je, da je na te besede mogoče kaj malo dodati in da se seve- da goreče strinja s svojim predhodnikom. izrazil je izjemno zadovoljstvo nad dejstvom, da je med ljudstvom navzoča tako močna narodna zavest. Zapisnikar mestnega sveta je na tem mestu dodal: »Durante il suo discorso l'onorevole Trevisini è pure continuamente interrotto da applausi per cui il Pre- sidente deve invitare il pubblico a moderarsi per non interrompere troppo gli oratori.«36 to lepo kaže, v kakšnem vzdušju je potekala razprava. k razpravi se je nato priglasil mestni svetnik Ventrella, ki je izpostavil predvsem vidik materi- alne škode, ki je bila povzročena, in je nikakor ne bi smeli nositi meščani, zaključil pa je s tommase- 36 »Med svojim govorom je bil poslanec Trevisini neprestano prekinjan s ploskanjem, zato je predsedujoči pozval priso- tne, naj se umirijo in naj ne prekinjajo govorcev na tak na- čin.« jevim37 citatom: »La coscienza d'una nazione può dormire per anni, ma sino a che la nazione stessa non sia scomparsa dalla faccia della terra, la sua co- scienza non muore.«38 ker ni nihče več diskutiral, je predsedujo- či župan fragiacomo zasedanje zaključil z dvema ugotovitvama. Povedal je, da si ni nikoli predsta- vljal, da bo med svojim predsedovanjem priča tako žalostnim in ponižujočim dogodkom ter da se boji, da protesti ne bodo zalegli, vendar pa da ne smejo obupati in morajo z vsemi sredstvi braniti svoj nacionalni interes. na zasedanju, ki je potekalo zvečer, so med drugim omenjali tudi: »La grande è dignitosa ma- nifestazione fatta questa mattina dalla popolazione 37 Niccola Tommaseo je bil po rodu iz Dalmacije in radika- len nasprotnik Metternichovega absolutizma. Bil je eden od intelektualcev (Francesco Dall'Ongara, Pacifico Valussi), ki so se zbirali okrog tednika La Favilla (1836–1846). Za- vzemal se je za italijansko identiteto Trsta, vendar v okviru avtonomije v Avstriji. Leta 1848 se je skupina izrekla proti priključitvi Trsta in Istre k Italiji. Prim.: Darovec, Pregled zgodovine Istre, str. 62. 38 »Zavest nekega naroda lahko več let spi, vendar dokler na- rod v celoti ne izgine, tudi narodova zavest ne umre.« Poziv županu Fragiacomu, naj se takoj vrne domov. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1991. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 75 …«39 demonstracije so bile v Piranu, pa tudi v ko- pru, kjer se je zbralo približno petdeset občanov italijanske narodnosti in vzklikalo parole, kot so »Živijo Italija!« in »Proč s Slovenci, proč s hrvaško stranko, proč s Hrvati!«40 odzivi na dogajanje so kmalu prišli tudi iz izole, kjer so zaradi nemirov med ljudstvom prav tako razpisali izredno zasedanje.41 na njem naj bi se dogovorili o sodelovanju izole pri protestnih akcijah ostalih istrskih občin. Uvajanje slovenšči- ne na napise na sodiščih ter na pečate in obrazce je bilo po njihovem mnenju škodljivo, saj je že izzva- lo »una viva agitazione tra le popolazione italiana della nostra città«.42 odločili so se, da bodo podprli protest deželnega zbora proti vladi. Uspeh naj bi bilo po njihovem mnenju mo- goče doseči le, če bi občine nastopale enotno in brezkompromisno. V izoli naj bi druge možnosti 39 »Velik in dostojanstven protest, ki ga je danes zjutraj pripra- vilo prebivalstvo.« 40 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. 41 SI PAK KP 5, OBČINA IZOLA, t. e. 31, kat. I/2225, Zapi- snik zasedanja občinske reprezentance 16. 10. 1894. 42 »Živo ogorčenje med prebivalci našega mesta.« sploh ne bilo, saj je aktivno posredovanje zahteval »un contingente di 6000 abitanti tutti di nazionalità italiana«.43 ob koncu so sprejeli tudi resolucijo prav v imenu »dei 6000 abitanti che non parlano e non intendono che puramente la lingua italiana«,44 v kateri so zelo nasprotovali slovenizaciji sodišča v Piranu, saj naj bi bil takšen poseg »in evidente colli- sione colla secolare italianità di questo Comune«.45 V Piranu so bile demonstracije že dopoldne, ko so ljudje zahtevali izredno zasedanje mestnega sveta, od katerega so pričakovali ostre ukrepe, de- monstracije – v precej ostrejši obliki kot v kopru – pa so se ponovile še zvečer. italijanski demonstran- ti so razbijali okna na domovih slovenskih prebi- valcev, napadli stanovanji piranskih kanonikov maraspina in fonde, grozili finančnim stražnikom slovenske narodnosti, glavno pozornost pa so se- veda namenili sodišču, kjer naj bi se sporne table tudi pojavile.46 43 »Šesttisočglava množica samih Italijanov.« 44 »6000 prebivalcev našega mesta, ki govorijo in razumejo izključno le italijanščino.« 45 »V očitnem nasprotju s stoletnim italijanskim značajem ob- čine.« 46 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. Vir: SI PAK KP 31, OBČINA IZOLA, t. e. 31, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance, kat. I/2225. 76 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 dne 15. 10. 1894 je prišlo do izrednega zase- danja mestne reprezentance v kopru, ki ji je pred- sedoval giorgio cobol.47 na njem so govorniki drug za drugim izražali svojo sovražno naravna- nost do Slovencev in hrvatov. dnevni red je imel eno samo točko. Prvi je govoril mestni svetnik Belli in pou- daril, da se sodišča nahajajo v popolnoma italijan- ski deželi, po jeziku, po kulturi, zgodovini in običa- jih. Poudarjal je, da se nahajajo na področju »della secolare civiltà latina«,48 obregnil pa se je tudi ob dejstvo, da so ob odločbi, ki so jo prejeli 13. 10., dobili tudi izvod v slovenščini (o tem so govorili tudi na zasedanju mestne deputacije 13. 10., kjer so komentirali, češ da so dobili odločbo »in una lingua affatto ignota a quest'ufficio«49). Belli je zato predlagal, naj se odločba zavrne, saj je napisana v tujem in občini popolnoma neznanem jeziku. iz- razil je tudi svoje nasprotovanje postavitvi takšnih napisov, češ da so popolnoma nepotrebni – vsa ljudstva, ki živijo v njihovem sodnem okraju in med seboj ne uporabljajo italijanščine, jo vendar razumejo in večinoma tudi govorijo, zato ni razlo- ga, da bi se morali oni! italijani, ki da že od nekdaj živijo na tem prostoru prilagajati »gostom v svoji lastni hiši«. Belli je svoj govor zaključil z izjemno zanosnimi besedami: »La Rappresentazione co- munale di Capodistria, fiera e gelosa de'suoi diritti nazionali, consegnati dalla storia alle leggi costituzi- onali dello Stato, sente il supremo dovere di conser- vare incontaminato il prezioso patrimonio di lingua, civiltà, tradizioni e costumi, guardato religiosamen- te a traverso i secoli dalla carità di patria, raversa nell'ordinata introduzione della lingua slava nelle publiche scritte dell'i dell'I. R. Giudizio distrettua- le, che ha sede in questo paese prettamente italiano, una lesione manifesta ai più sacri diritti del Comune ed al sentimento nazionale dei cittadini, e forte del risentimento generale della popolazione ferita ne suo legittimo orgoglio, delibera: 1º di protesare solennemente contro siffatta disposizione dell'I. R. Autorita' Giudiziaria; 47 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 177, Zapisniki sej občinske reprezentance 1893–1900. 48 »Večstoletne latinske civilizacije.« 49 »V jeziku, ki je tej občini popolnoma neznan.« 2º d'incaricare la Deputazione Comunale di officiare l'Inclita Giunta Provinciale affinché in sede competente ne chieda la rivocazione.«50 Pomen teh besed je začutil tudi pisar, saj je besede podčrtal, jih napisal z večjo pisavo in na koncu dodal opombo »Fragorosi applausi«. kljub visoko letečim besedam o pomenu jezika, pa si je celo njihov pisar dovolil slovnične nepravilnosti – tako na nekaterih mestih zapiše besedo pubblico z dvema B-jema, še večkrat pa se je spozabil in be- sedo napisal v obliki publico, ki pa v italijanščini nima nikakršnega pomena. razpravo je nadaljeval občinski svetnik madonizza, ki je odlok označil za slabo premi- šljen. govoriti, da se z odlokom uresničujejo želje slovanskega prebivalstva v istri, je po njegovem mnenju neumno, kar je utemeljil z besedami: »Che ne sanno mai i nostri contadini slavi di questi loro pretesi diritti? Se con tutta sicurezza, ora che siamo qui a discorrerne, possiamo dire ch'essi ignorano af- fatto l'esistenza perfino del famoso decreto, intenti invece nei loro abituri a preparare il vino della scar- sa vendemmia, a raccogliere le magre derrate, preo- ccupati soltanto se potranno campare fino al nuovo raccolto.«51 Za nastalo situacijo je okrivil izključno tujce, ki pripadajo »nazione limitrofa«. na račun kmeč- kega prebivalstva so poskušali istro priključiti k »sognato regno croato«,52 za katero pa je bil prepri- 50 »Koprska mestna reprezentanca, ponosna na svoje naro- dnostne pravice, ki izhajajo tako iz zgodovine, kot tudi iz ustavnih pravic države, čuti vzvišeno dolžnost, da ohrani nedotaknjeno dragoceno dediščino jezika, civilizacije, tra- dicije in navad, ki so jo skozi stoletja ohranjali iz ljubezni do domovine. Zato nasprotujemo uvedbi slovanskega jezika na javne napise na sodišču, ki ima sedež v deželi, ki je popolno- ma italijanska. To razumemo kot žalitev najsvetejših pravic občine in nacionalnih čustev državljanov, ranjen pa je tudi naš legitimni ponos. Zato smo sprejeli sklep: 1. da bomo odločno protestirali proti takšni odredbi sodne oblasti; 2. da damo mestni deputaciji nalogo pritiskati na deželni zbor, dokler pri ustreznem organu ne doseže preklica odred- be.« 51 »Le kaj vedo naši kmetje o teh njihovih zahtevanih pravi- cah? V tem trenutku, ko mi tukaj razpravljamo o tej temi, oni zagotovo ne vedo niti, da ta slavni odlok sploh obstaja. Zaposleni so v svojih bornih prebivališčih s pridelavo vina po zadnji slabi trgatvi in s pobiranjem revnih poljskih pri- delkov. Ukvarjajo se samo z vprašanjem, kako se bodo pre- bili do naslednje žetve.« 52 »Sanjanemu hrvaškemu kraljestvu.« Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 77 čan, da se nikoli ne bo uresničilo že zaradi dejstva, ker lahko v njihovi provinci obstaja samo en velik narod. narod italijanov. iz tega pa je sledila logična zahteva, da je jezik poučevanja, uradov lahko samo eden – italijanščina! 53 Sledili so »Evviva«, »applausi entusiasti- ci«, »acclamazioni fragorosissime« in »vivissime approvazioni«54 ter podpis resolucije, ki so jo pod- prli in podpisali vsi navzoči. resolucijo, ki jo je mestna reprezentanca sprejela 15. 10. 1894, so v mestni deputaciji sprejeli in podpisali na 96. zase- danju 17. 10. 1894 ter se skupaj odločili, da odloka pač ne bodo upoštevali.55 L'Alba je ob tem že zgo- daj opozarjala, da so vsi protesti prišli prepozno, saj naj bi se naraščajoči slovanski apetiti kazali že na zadnjih zasedanjih deželnega zbora, na kar pa ni nihče reagiral. Prav zato naj bi bilo sedaj nemo- goče preprečiti izvajanje vladnih dekretov.56 izgredi na mestnih ulicah pa so se z očitno podporo oblasti (Belli je pozival »di protestare so- lennemente contro siffatta disposizione dell'I. R. Autorita Giudiziaria«) nadaljevali in zaostrovali do te mere, da je piranski občinski odbor 22. 10. zapisal, da dokler sporni odlok ne bo odpravljen, enostavno ne morejo več zagotavljati javnega reda in miru v občini. V Piran, kjer so bile razmere ves čas veliko bolj napete kot v kopru, je prispel celo posebni vladni odposlanec s četo vojakov, kar pa je stanje le še poslabšalo. dogodke ob prihodu vojske v Piran lahko hkrati spremljamo v več italijanskih časopisih. najpodrobnejšo sliko dogajanja podaja Il Piccolo 53 »No! O Signori, sono stranieri coloro, che a forza di sugge- stioni sobillano le Supreme Autorita' Governative, sono stranieri appartenenti a una nazione limitrofa, i quali per la sola ragione che nella nostra provincia vivono a noi frammiste povere popolazioni agricole slave di varie razze, vorrebbero che l'Istria formi parte del sognato regno croato. Ciò non sara mai! La questione di nazionalità è questione di lingua e di coltura, e nella nostra provincia non vi è, né può sussistervi altra civilta, che non sia l'italiana…una sola dunque deve essere ora e sempre la lingua d'istruzione, e la lingua degli uffici, la lingua italiana.« 54 »Živijo«, »navdušeno ploskanje«, »goreče odobravanje«, »živahno odobravanje«. 55 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki sej občinske deputacije 1894–1898. 56 L'alba, četrtek, 19. 10. 1894, št. 9. Per volonta di popolo. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni mu- zej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1923. della sera,57 ki je poročal, da se je novica o prihodu vojaških enot kmalu razširila med ljudstvom, mno- žica se je takoj zbrala na obali, zvonili so cerkveni zvonovi in oznanjali nevarnost. na pomol so me- ščani pripeljali vozove in tako poskušali preprečiti izkrcanje. Vojska je v mesto vseeno prišla, čeprav so jo spremljali kriki prebivalstva: »Viva Pirano italiana! Abasso le tabelle bilingui!« Prebivalstvo se je umirilo šele, ko je župan fragiacomo obljubil, da bo italijanski napis vrnjen na svoje mesto. množica se je na to novico odzvala z nav- dušenjem, zahtevala pa je takojšnjo vrnitev napi- sa, kar pa ni bilo mogoče, saj so prejšnji napis že poslali v koper. La grande Italia piše, da so ljudje v navdušenju na sodišče namestili napis »Vendita tabacco e sale«, ki so ga sneli z bližnje trgovine in s tem hoteli pokazati, da ni pomembno, kaj piše na tabli, le da je v italijanščini.58 Il Piccolo della sera59 je opisal vzdušje z besedami: »Essendo calata intanto la notte, la città s'illuminò come per incanto, le cam- pane suonavano a festa e la banda cittadina esegui un concerto in piazza. Tutta Pirano era sulle vie, s'imbandierarono le barche del porto, vennero accesi fuochi benegalici e la popolazione trionfante mani- festava con canti e clamori la sua sodisfazione.«60 Poročal je tudi, da je bila med najbolj osvetljenimi hiša župana fragiacoma. La grande Italia61 je napisala, da so ljudje pa- dli v »un delirio indescrivibile,« se objemali, jokali, poljubljali in vzklikali županu: »Benedetto el nostro 57 Il Piccolo della sera, 23. 10. 1894, št. 4671. Dalla Provincia – L'agitazione nell'Istria. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1887. 58 La grande Italia?, 26. 6. 1910, št. 26. Il racconto di una dimostrazione a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1933. 59 Il Piccolo della sera, 23. 10. 1894, št. 4671. Dalla provincia – L'agitazione nell'Istria,. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1887. 60 »Ko se je spustila noč, se je mesto razsvetlilo kot po čarov- niji, zvonovi so peli radostno pesem in mestna godba je od- igrala koncert na glavnem trgu. Ves Piran je bil na ulicah, barke v pristanišču so bile polne zastav, prižigali so bakle in ljudje so izražali svoje navdušenje s petjem.« 61 La grande Italia?, 26. 6. 1910, št. 26, a. e. 1933. Il raccon- to di una dimostrazione a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1933. 78 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 podestà! Viva Fragiacomo – cuor de galantomo! Viva el grande patriota!«62 Il Piccolo,63 ki je istega dne tudi obširno po- ročal o dogajanju v Piranu, pa je opisal tudi nasil- na dejanja med protestom. izpostavil je predvsem napad na duhovnika fondo, ki mu je razjarjeno ljudstvo med kričanjem »Abasso le arme, abasso le tabelle, no le volemo, no le volemo!« razbilo vsa okna na hiši in preluknjalo vse sode vina. ljudje naj bi bili besni zaradi posredovanja vojske, ki naj bi jim grozila celo z bajoneti. iz pisanja časopisa Il Piccolo della sera lahko razberemo, da so se raz- mere do naslednjega dne že precej umirile. ljudje naj bi se le trumoma sprehajali mimo sodišča in si s ponosom ogledovali napis, ki so si ga priborili prejšnji dan.64 Il Piccolo65 je dodal, da do preliva- 62 »Blagoslovljen, naš župan! Živel Fragiacomo – poštenjak! Živel veliki domoljub!« 63 Il Piccolo, 23. 10. 1894, št. 4671, a. e. 1875. Ancora i gravi disordini di Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1875. 64 Il Piccolo della sera, 24. 10. 1894, št. 4672. Dalla provin- cia – La giornata di ieri a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1888. 65 Il Piccolo, 24. 10. 1894, št. 4672. Cronaca locale e fatti vari, La rocca della nazionalità. Pomorski muzej »Sergej Maše- Piranski župan Domenico Fragiacomo. Vir: L'Indipendente, sobota, 10. 11. 1894, št. 6271. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvoje- zičnih tabel leta 1894, inv. št. 1903. Piranska občina obvešča medije o dogodkih v Piranu. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1999. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 79 nja krvi ni prišlo le po zaslugi okrajnega komisar- ja hocheggerja, ki je v zadnjem trenutku preklical akcijo proti demonstrantom, poročal pa je tudi o manifestu župana fragiacoma, ki je pohvalil heroj- ski upor meščanov, istočasno pa jim je izrekel tudi grajo, saj pravi: »Quanto pero è successo nella scorsa notte ha destato una penosa impresione, perchè sen- za veruna plausibile necessità vi siete lasciati tra- sportare ad atti violenti, alcuni dei quali di caratte- re criminoso.«66 Stvari, ki so se dogajale, so bile po njegovem mnenju nedopustne, zato jih je pozval, naj sicer ne opustijo upora, a naj se upirajo z do- stojanstvom in mirno. naslednji dan je Il Piccolo z zadovoljstvom poročal, da je razburjenje končano. Prepričani so namreč bili, da si vlada ne bo drzni- la ponovne blamaže in še enkrat snela italijanski napis.67 L'Alba68 je komentirala, da je ljudstvo tri- umfiralo in poslalo oblasti pomembno sporočilo: »Ammazzate, ma voglio restare italiano!«69 o umi- ritvi razmer pa je poročal tudi L'Indipendente,70 ki je izrazil začudenje ob novem prihodu vojakov, saj naj bi bila vojska odveč že ob prvih nemirih. Edinost, ki je izšla 10. 11. 1894, je v članku Radi izgredov v Istri sporočala: »Po vsem je soditi, da je bil Piran po gotovem, že poprej določenem načrtu izbran kot tisto mesto, katero naj prednjači v akciji proti dvojezičnim tablam, da z dejanji doseže cilj, da bi mogli reči potem, kar so že italijanski listi izja- vili izrecno, da to, kar so dovolili mestu Piranskemu vsled nemirov, ni smeti odrekati onim mestom, ki so ostala mirna, da bi le na ta način preprečili izved- bo naredbe.«71 natančnejši potek dogodkov pa je Edinost podala šele 10. 11. 1894, ko je objavila pre- pis interpelacije poslancev Spinčića, coroninija in drugih, kjer so omenjeni tudi odmevi na dogodke ra« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvoje- zičnih tabel leta 1894, inv. št. 1876. 66 »Včerajšnji dogodki so pustili močan vtis. Brez pravega ra- zloga ste se posluževali nasilnih, nekateri celo kriminalnih dejanj.« 67 Il Piccolo, 25. 10. 1894, št. 4673. Cronaca locale e fatti vari – Sempre le tabelle bilingui, La soluzione desiderata. Pomor- ski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1877. 68 L'Alba, 26. 10. 1894, št. 10. Vittoria di popolo. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1924. 69 »Ubijte me, ostal bom Italijan!« 70 L'Indipendente, 26. 10. 1894, št. 6259. Corriere delle pro- vincie. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1896. 71 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. v italijanskem časopisju, posebej pisanje časopisa Gazzetta di Venezia (Beneški list), ki tudi poroča o postavitvi nekakšne cestne barikade »le donne con i bambini in braccio si avanzarono contro la truppa«,72 pa tudi o psovkah »viva l'Italia! Abbasso le armi austriache! Morte ai croati!«,73 ki jih ostali časopisi niso omenjali. ko je župan fragiacomo svoje podpornike pomiril z obljubo, da dvojezič- nih tabel ne bo v njihovi občini, so se protestniki po pisanju Edinosti, začasno razkropili z vzkliki »Evviva Italia!«, »Evviva Umberto!«,74 Slovencem pa so obljubljali smrt.75 celotna italijanska politič- na srenja se je takoj odzvala na nemire, o čemer priča protest poslancev Bartolija in rizzija v okviru istrskega političnega društva proti vladi, ki ga je L' Indipendente objavil v celoti.76 V protestu sta zapi- sala, da imajo sodišča sedeže v mestih, ki so popol- noma italijanska, zato odlok posega v svete pravice italijanov na tem območju. Poleg tega pa naj bi bil tudi popolnoma nepotreben, saj naj bi bila večina Slovencev in hrvatov nepismenih, redki, ki znajo brati, pa so se izobrazili v italijanskih šolah. Še en- krat torej izrazijo stališče o lastni večvrednosti in avtohtonosti na tem območju, prav take ideje pa so bile za Slovence in hrvate najbolj žaljive, saj so bili prepričani, da slovanska kultura in pismenost izvirata iz časov cirila in metoda.77 V kopru so se razmere zaostrile v noči s 23. na 24. oktober, ko so se na hišah na trgu Bro- do (danes trg Brolo) in na malem trgu derie po- javili črni, pol metra visoki napisi: »Non voliamo tabele croate! – Non voliamo croati! – W.l'Italia! – W.Umberto!«78 Protestniki so napadli hrvaške in slovenske učiteljske pripravnike, žrtev napadov pa je spet postal tudi duhovnik legović. množica se je pred njegovim stanovanjem zadrževala več ur, v hišo so metali kamenje in vzklikali: »Fora Legović! 72 »Ženske z otroki v naročju so se postavile po robu četam.« 73 »Živela Italija!«, »Dol z avstrijskim orožjem«, »Smrt Hrva- tom«. 74 »Živela Italija!«, »Živel Umberto!« 75 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. 76 L'Indipendente, ponedeljek, 29. 10. 1894, št. 6261. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1898. 77 Il Pensiero Slavo, 20. 10. 1894, št. 3, Una dimostrazione. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni mu- zej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1927. 78 »Nočemo hrvaških tabel! Proč s Hrvati! Živijo Italija! Živel Umberto!« (Edinost, 10. 11. 1894, j. i.) 80 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 – Morte a Legović!«79 S smrtjo so grozili tudi njego- vi gospodinji, če duhovnika ne odslovi, kar je nato v strahu tudi storila. Šele tedaj so posredovali tudi orožniki, ki pa so zadržali le dva demonstranta, a še ta takoj nato izpustili zaradi besnenja nenadzo- rovane množice.80 Eco del Litorale poroča, da so o iredentističnih krikih in napisih v kopru razpra- vljali celo v državnem zboru.81 logično je, da niti v Piranu niti v kopru ni prišlo do večjega števila aretacij, bolj nelogično bi bilo, če bi oblast zapirala lastne pristaše. Časopis Edinost se je na dogodke prvič od- zval v 128. številki 25. 10. 1894 (večerna izdaja), v 79 »Ven Legović!« in »Smrt Legoviću!« (Edinost, 10. 11. 1894, j. i.) 80 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. 81 Eco del Litorale, 31. 10. 1894, št. 126. Rivista politica. članku z naslovom Argumenti z ulice, kjer je ko- mentiral odziv oblasti na skoraj istočasne demon- stracije na dunaju in v istri.82 naslonil se je na besede ministrskega predsednika, da »zakonodaj- stvo ne potrebuje argumentov z ulice!«, pri čemer pa ni mislil na izgrede v istri zaradi dvojezičnih napisov, ampak na demonstracije na dunaju za splošno in enako volilno pravico. avtor članka se je izrekel proti vsakim demonstracijam, saj pra- vi, da »postavna sredstva« popolnoma zadoščajo, kljub temu pa je naredil primerjavo med protesti, ki so se zgodili na dunaju, in protesti v istri. Po njegovem mnenju so bili dunajski protesti namreč protesti za pravično stvar volilne prenove, saj niso protestirali proti vladnim odločbam, ampak so vladi skušali zgolj predlagati, kaj bi bilo v bližnji prihodnosti dobro spremeniti. Protest na dunaju 82 Edinost, 25.10. 1894, št. 128. Argumenti z ulice. Poslanec Bartoli poroča o odgovoru notranjega ministra na interpelacije o dogodkih v Piranu. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1986. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 81 da se je izvajal v interesu »tisočev in tisočev kori- stnih državljanov brez razlike narodnosti«, protesti v Piranu pa so bili po njegovem mnenju »zločinski upor proti naredbi vlade, utemeljene v zakonih«. Protestirali so nezakonito, zasramovali so že iz- dane vladne naredbe, »zasramovali so torej državo in vladno avtoriteto«. V Piranu naj bi protestirala »tolpa pouličnjakov, najetih in plačanih od pozna- ne, sicer malobrojne a toliko bolj nesramne klike«. o razsežnosti dogodkov nam pričajo tudi besede časopisa Eco del Litorale,83 ki pravi: »Pirano! Le bel- la è simpatica città istriana che romantica giace alla riva dell'Adria, sta ora in cima ai discorsi politici per le cose avvenute colà. Non solo se ne ocupa il Gover- no, non solo i fatti di Pirano hanno formato il tema di interpellanza alla Camera, anche il giornalismo intero se ne impossessò.«84 avtor članka je odločno zahteval od njegove ekscelence kneza windisch- grätza enako obsodbo protestov v istri in na du- naju. Članek se končuje s pozivom h kaznovanju »intelektualnih povzročiteljev izgredov«, ki da naj se jim pojasni, »da argumenti z ulice ne morejo nik- dar zatreti ustavnih pravic slovenskega prebivalstva Istre« ter da so minili časi, ko je poznana klika v znamenju meglenega »latinstva« in preperele »avi- te culture« gospodovala zemlji, ki je – slovanska! »Da: Istra je slovanska zemlja! Te istine ne spravijo s sveta vsi – argumenti z ulice!« Edinost je o dogajanju poročala tudi v ju- tranji izdaji 27. 10. 1894, v članku Na razpotju, v katerem piše, da so piranski izgredniki spravili v resno nevarnost »ves sodobni politiški sistem v dr- žavi avstrijski«.85 država da se je tako znašla na razpotju, ali naj sledi zakonom ali naj popusti pri- tiskom ene narodnosti. avtor članka izraža svojo vero v »pravicoljubje« grofa Schönborna, hkrati pa upanje, da ne bo popustil pritiskom tistih, ki še ve- dno zagovarjajo tezo o superiornih in inferiornih narodih; za prve naj bi veljale pravice, za druge pa le dolžnosti. Edinost se je na piranske demonstracije od- zvala tudi v večerni izdaji 30. 10. v članku Smrt Slovencem?,86 kjer je razkrila dejstvo, da so bili pro- 83 Eco del Litorale, 27. 10. 1894, št. 124. Rivista politica. 84 »Piran, simpatično mestece na obali Jadrana je postalo osrednje politično vprašanje zaradi dogodkov, ki so se tam odvili. Z njimi se ne ukvarjata le vlada in parlament, ampak tudi celotno časopisje.« 85 Edinost, 27. 10. 1894, št. 129. Spinčić contra Rizzi. 86 Edinost, 30. 10. 1894, št. 130. Smrt Slovencem? testi pravzaprav umetno povzročeni, demonstranti pa celo plačani: »Na prvi pogled je očitno, da so vse te ostudne demonstracije kupljeno blago ter da je plačnik teh dejanj baš ona sila, o kateri govorimo. Da bi bilo med elementi, ki so trudili svoj trhli život ob kričanju in metanju kamenja in razbijanja po nedolžnih stvareh, le jedno stotino zavednih italijan- skih mož, ali vsaj tacih, ki bi zares znali, od koga in v kateri namen so bili napašeni in napojeni, – o tem niti sanjati nikari! Vsa bosonoga druhal bila je pač le obžalovanja – ako ne tudi zasmehovanja – vredno orodje onih življev, ki žive v službi one sile, za katero in kateri prodajajo slednji trenotek svoje bore du- ševne moči.« to dejstvo je bilo omenjeno še enkrat, in sicer v Edinosti z dne 10. 11. 1894: »Kakor so pripovedovali Piranci sami, delili so v Piranu ljudem iz ubožnejših slojev polenovko in vino, da so mogli demonstrirati pogumno.«87 V članku z dne 30. 10. 1894 se je spraševal: »Kje bode zaslomba tvoja, zla- ta Avstrija, ako ti padejo Slovani?!« in opozoril na nevarnost velikonemških in velikoitalijanskih idej, ki so v tistem času predstavljale hudo grožnjo za Slovane.88 avtor članka javno izraža slovenske zah- teve: »Dajte nam naša prava in dajte nam svobodo, kakršno uživajo drugi narodi v državi!«, zaključi pa z besedami: »Zatorej krepko v boj za svoja prava, saj imamo ojstro orožje na razpolago – avstrijske zakone! Ako kriči poulična sodrga: Smrt Slovencem! – bodi jej naš odgovor: ne smrt, življenje, krepko življenje, bodi avstrijskim Slovanom, v njih lastno srečo in v varnost staroslavne države Habsburgov!« Edinost je 1. 11. opozorila na pomemben problem Slovencev in ostalih Slovanov v istri89 – na problem popolne gospodarske nerazvitosti ter odvisnosti od italijanskega kapitala, kar jim je dejansko onemogočalo, da bi se bolj odkrito upr- li italijanskemu izsiljevanju. da so tudi italijani v Slovencih v istri videli zgolj nepismene, revne kmete, ki da ne morejo imeti enakih pravic kot oni, je razvidno tudi iz izjav na zasedanju mestne deputacije 15. 10. 1894. da bi nekako rešili takra- tno nevzdržno stanje, so predlagali ustanovitev posojilnic, ki bi kmetom posojale denar z nižjimi obrestnimi merami. tako ne bi bili več odvisni od italijanskih oderuhov, hkrati pa bi se povezali z vzpodbudnim geslom: »Tuje pomoči ni, pomagaj- mo si torej sami!« 87 Edinost, 10. 11. 1894, št. 135. Radi izgredov v Istri. 88 Edinost, 30. 10. 1894, št. 130. Smrt Slovencem. 89 Edinost, 1. 11. 1894, št. 131. Nasvet. 82 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Podobna stališča kot Edinost je izražal tudi časopis Il Pensiero Slavo, ki je sicer izhajal v itali- janščini, zagovarjal pa je stališča Slovencev in hr- vatov. Poskušal je dokazati, da je postavitev dvo- jezičnih napisov potrebna in upravičena ter da bi italijani morali pristati na dejstvo, da niso edini, ki živijo v istri. dvojezični napisi na sodiščih naj bi bili namreč le začetek, razvoja slovenske in hrvaške narodne zavesti pa da ni več mogoče zaustaviti. Il Pensiero Slavo ni pristajal na teze o slovenizaciji is- tre, saj ni nihče nameraval odstraniti italijanskega napisa. italijanom je svetoval, naj se zamislijo nad lastno narodno zavestjo, če jo lahko ogrozi en sam napis.90 Za nastale nemire je krivil italijanski tisk in politike, ki so v odločilnem trenutku še podžgali strasti nižjih slojev, namesto da bi jih skušali po- miriti. Spraševali so se, kam se je skrila znameni- ta italijanska kultura ob tako barbarskih dejanjih, obsojali pa so tudi vlogo kraljevine italije, ki naj bi podpihovala sovraštvo. Il Pensiero Slavo je ves čas pozival vlado, naj ne popusti pod pritiskom ulice ter naj razmere umiri za vsako ceno.91 da se v kopru niso bili pripravljeni prepro- sto sprijazniti z nastalimi razmerami in z vse večjo samozavestjo Slovencev, priča tudi zapisnik me- stne deputacije z dne 7. 11. 1894, kjer so kar šest točk dnevnega reda posvetili tem vprašanjem. iz zapisnika je razvidno, da so koprske oblasti komu- nicirale z drugimi »prizadetimi« občinami – Pira- nom, trstom in Porečem – ter da so se dogovarjali za skupen nastop proti navedenim ukrepom. Po- leg tega je razvidno, da so v kopru tudi od drugod sprejemali čestitke za svoj odločen nastop. tako so npr. na zasedanju 29. 11. 1894 obravnavali pohva- lo, ki so jo prejeli iz Benetk za »virile difesa dè suoi diritti nazionali«,92 v kateri so Benečani tudi pou- darili zgodovinsko povezanost istrskega prostora z Benetkami, pohvale pa naj bi med drugim deže- vale tudi iz trsta, labina in tržiča.93 o oktobrskih 90 Il Pensiero Slavo, 20. 10. 1894, št. 3. Una dimostrazione. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni mu- zej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1927. 91 Il Pensiero Slavo, 27. 10. 1894, št. 4. Il consiglio civico di Trieste contro le tabelle bilingui. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1928. 92 »Pogumno obrambo nacionalnih pravic.« 93 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 178, Zapisniki zasedanj občinske deputacije 1894–1898. dogodkih in o odzivih, ki so jih prejeli, pa so raz- pravljali tudi na zasedanju v decembru.94 Slovenci v istri so se odzvali nenavadno od- ločno, a jim vsa njihova odločnost in visokoleteče besede niso veliko pomagale. demonstracije itali- janov so se vrstile tudi po drugih istrskih mestih (Edinost je omenjala tržič in rovinj), poslanci Spinčić, coronini, klun, laginja in drugi pa so v več interpelacijah zahtevali odločnejše zavarovanje slovanskih interesov. Vlada se zato sprva ni bila sposobna odločiti, na koncu pa je le podala sklep, po katerem je sporna odločba veljala le še za Piran, na vseh ostalih sodiščih pa naj bi se stvari vrnile v prejšnje stanje oz. so sklenili, da se bodo odločali za vsak primer posebej na podlagi mnenja lokalne skupnosti, dejstvo pa je, da privrženost avstriji ni bila nič manjša kot prej.95 Eco del Litorale je ob tem komentiral, da želi vlada Pirančanom na takšen način pokazati, da njenih ukazov ne morejo pre- prosto ignorirati.96 Ponovna postavitev dvojezične- ga napisa je bila zagotovo drugi vrhunec dogajanja v Piranu. Il Piccolo della sera97 je poročal, da so ga morali pripeljati celo v spremstvu oboroženih enot, ker so se bali reakcije ljudi. ti pa so reagirali precej nepričakovano in se zavili v črnino. L'Istria98 je poročala o izrednem razočaranju med ljudmi ob ponovni postavitvi table: meščani naj bi tiho zaprli trgovine, na hišah so se zaprla okna, trg je ves dan ostal prazen, zavladala naj bi smrtna tišina. Zve- čer so se vsa okna v mestu zavila v črnino kot v znak žalovanja. L'Istria je opisala Piran z naslednji- mi besedami: »La città aveva l'aspetto delle grandi occasioni di lutto. Un'aria greve un aria di funerale pareva circondare ogni cosa …«99 takšno obnašanje pa je bilo izredno žaljivo za oblast, zato je ljudem zagrozila s kaznijo, če ne odstranijo črnega blaga z 94 SI PAK KP 7, OBČINA KOPER, t. e. 87, a. e. 177, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1893–1900, 16. zasedanje reprezentance, 17. 12. 1894. 95 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. 96 Eco del Litorale, 3. 11. 1894, št. 127. Rivista politica. 97 Il Piccolo della sera, 5. 11. 1894, št. 4684. Il collocamen- to della tabella bilingue a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1894. 98 L'Istria, 10. 11. 1894, št. 669. Nostre corrispondenze, L'agitazione in Istria per le tabelle bilingui. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1911. 99 »Mesto je globoko žalovalo. V zraku je viselo težko ozračje, povsod je vladalo pogrebno vzdušje.« Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 83 oken in se vrnejo na delo. kljub umirjenosti ljudi, pa so napis vseeno zastražili. mirnost meščanov je bila v resnici zgolj navidezna, saj je časopisje v naslednjih dneh poročalo o več izgre- dih. Il Piccolo100 je poročal o sporu med prebivalci in žan- darji, ki so za kršitev šteli že petje italijanskih pesmi. Pred kasarno so nato bile demon- stracije, v katerih sta bila ra- njena en žandar in neka žen- ska, prišlo pa naj bi tudi do streljanja, saj so protestniki skušali odstraniti dvojezični napis s poslopja kasarne. na to se je odzvalo celo časopisje v kraljevini italiji, kar pa ob razsežnosti dogodka niti ne preseneča, saj je L'Adriatico101 poročal, da so se nemiri razširili celo na goriško. La nuova Sardegna102 je izrazila občudovanje istrskega pre- bivalstva, ki se je tako pogumno postavilo za svoj narod in jezik, in ob tem zapisala: »Quelle donne inermi, recanti a barccio i bambini, sfidanti l'ira dei soldati - che non sono neppure tutti austriaci – è uno episodio degno della più alta ammirazione e di essee ricordato nella storia dei popoli che soffrirono per avere una patria!«103 Zaradi vseh dogodkov glede dvojezičnih na- pisov se je piranski župan fragiacomo odločil za tvegano potezo in ponudil svoj odstop, ker naj ne bi mogel jamčiti za javni red in mir in ker ni mogel preprečiti ponovne postavitve dvojezičnega napi- 100 Il Piccolo, 6. 11. 1894, št. 4685. Sempre per le tabelle bilin- gui. V: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1885. 101 L'Adriatico, 17. 11. 1894, št. 316. Gli avvenimenti del giorno – Dall'Italia irredenta – Le tabelle bilingui. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1930. 102 La nuova Sardegna, 7. 11. 1894, št. 299. Le dimostrazioni di Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1935. 103 »Pogled na te neoborožene ženske, ki so se – držeč v naročju svoje otroke – postavile po robu besu vojakov, je zagotovo epizoda, ki si zasluži najgloblje občudovanje in mesto v zgo- dovini vseh narodov, ki so trpeli za domovino.« Karikatura o razmerah v Piranu. Vir: Don Chisciotte, nedelja, 11. 11. 1894, št. 310. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1922. sa.104 ostali poslanci so mu ob tem izrekli popolno podporo in izrazili prepričanje, da je ravnal pravil- no in domoljubno ter da dogodkov ni mogel pre- prečiti. Svojo podporo so mu izkazali tudi s tem, da so bili pripravljeni odstopiti skupaj z njim. Poslanec Venier je ob tem dejal, da za mesto ni ugodno, če bi se v tako kočljivem trenutku znašlo brez vsakega zastopstva. Vsi poslanci so se nato poenotili v želji, da bi na svoji funkciji ostal tudi župan, saj »consi- derando che in questo solenne momento sarebbe un grave danno se la civile Pirano fosse priva del suo capo nel quale ha posto tutta la sua fiducia ed in cui vede una garanzia per il mantenimento dell'ordine da tutti desiderato«.105 Pozvali so ga, naj se žrtvuje za narod in domovino ter ostane na mestu župana in dokonča svoj mandat. ob vseh teh pozivih se je župan nazadnje omehčal in popustil, kot je sam izjavil, tudi zato, da bi preprečil odstop celotnega mestnega sveta. mediji na obeh sprtih straneh so ob tem do- gajanju odigrali bistveno vlogo. italijanski časopisi so postali nosilci javnega mnenja, trdno so stali za svojimi politiki in zahtevali večjo odločnost, slo- venski in hrvaški časopisi pa so se na drugi strani 104 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj občinske reprezentance 1894–1903, 11. zasedanje, 3. 11. 1894. 105 »Menijo, da bi bilo za mesto Piran zelo slabo, če bi se zna- šlo brez svojega vodje, v katerega popolnoma zaupajo in v katerem vidijo garancijo za ohranitev reda, ki si ga vsi tako želijo.« 84 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 trudili dokazati svoj status žrtve ter so od vlade zahtevali večjo odločnost pri posredovanju proti italijanskim demonstrantom. Prav ob tej prilo- žnosti naj bi se namreč pokazalo, kdo je na stra- ni avstrijske vlade in dinastije in kdo se bolj ozira čez mejo v kraljevino italijo, kjer so dogodki tudi močno odmevali. novice o teh dogodkih lahko za- sledimo v časopisih, kot so La difesa di Venezia,106 L'Irredenta, ki je slovensko-italijanskim odnosom posvetila celotno posebno izdajo,107 Don Chisciotte 106 La difesa di Venezia, 26. 10. 1894, št. 244. Revoluzionarii a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1939. 107 L'Irredenta, 25. 11. 1894, numero unico. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1931. di Roma,108 La Riforma,109 La nuova Sardegna110 in La Grande Italia,111 ki je izhajala v milanu. Pisanje slednje je še posebej zanimivo, saj je obujala spo- mine na dogajanje v Piranu. Podrobno je opisala predvsem dogajanje ob prvotnem triumfu Piran- čanov, ne omenja pa dejstva, da so morali pozneje Pirančani pristati na poraz in ponovno namestiti dvojezični napis. Prav dejstvo, da so bili ti dogodki za bralce zanimivi še celo leta 1910, priča o izjemni 108 Don Chisciotte di Roma, 4. 11. 1894, št. 303. Pomorski mu- zej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Po- stavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1921. 109 La Riforma, 14. 11. 1894, št. 314. A Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Posta- vljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1934. 110 La nuova Sardegna, 7. 11. 1894, št. 299. Le dimostrazioni di Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Me- stni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1935. 111 La grande Italia, 26. 6. 1910, št. 26, Il racconto di una dimo- strazione a Pirano. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, inv. št. 1933. Poslanec Rizzi želi pojasnila o ponovni postavitvi dvojezičnih napisov. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 2024. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 85 razsežnosti dogodka in o dejstvu, da ga italijani na obeh straneh meje res zlepa niso pozabili. Svojega glavnega nasprotnika so že takrat Slovenci videli v iredentistično usmerjenih italija- nih in ne v vladi, ki – kljub zakonski podlagi – ni zmogla zavarovati njihovih pravic in interesov. Če- prav so se včasih pojavile kritike – npr. »Kje bode zaslomba tvoja, zlata Avstrija, ako ti padejo Slova- ni?!« –, pa se je razprava kljub temu zaključila v več kot brezmejni veri v avstrijske zakone in z vzkliki zvestobe cesarju in državi. V Edinosti, ki je izšla 24. 11. 1894, najdemo zagotovila, da Primorje ne bo nikoli doživelo usode Benečije in lombardije, ki sta obe končali v italijanskih rokah.112 Besede: »Danes ščitimo Avstrijo mi Slovani v nje in v svojem lastnem interesu in jo bodemo ščitili do zadnje ka- plje krvi. Gorje onemu, kdor bi hotel stegniti svojo roko po tem našem biseru ob morju Adrijanskem! To si zapomnite dobro! Mar mislite, da ste res kaj dosegli, ako ste tu pa tam kakega nezavedneža zaveli k odpadu od svoje avstrijske dolžnosti? Zmotili ste se daleč, daleč. Mi vas poznamo in smo dobro poučeni o vaših ostudnih nakanah.« ter: »A nikar si ne do- 112 Edinost, 24. 11. 1894, št. 141, Vaša je Italija! mišljati, da mi primorski Slovani kedaj dopustimo, da bi se uresničile vaše nakane!«, so izražale veliko samozavest Slovencev, hkrati pa tudi veliko domo- ljubje in zaupanje v cesarja. Slovenci so bili za svojo odločnost in pri- padnost vsaj delno nagrajeni že decembra, ko je dvojezičnost s posebnim odlokom vstopila tudi na sodišča in se ni več ustavila le pri napisu pred vho- dom. S posebnim odlokom, ki so mu v Piranu sicer odrekali veljavo, so porotniki lahko postali le tisti, ki so obvladali italijanščino in tudi slovenščino.113 ta odlok naj bi sicer sprva veljal le za sodišče v ro- vinju, vendar so v piranskem mestnem svetu nanj reagirali, ker so v tem videli priložnost, da izrazijo enako solidarnost, kot so jo ostale istrske občine, ko so bili žrtve Pirančani ob poskusu počasnega brisanja italijanskega značaja istre. Stanje v istri se je s sklepom vlade, ki je napi- se ohranjal le še v Piranu, sicer nekoliko izboljšalo, vendar se razmere le niso popolnoma umirile. V Piranu s takšnim sklepom seveda niso mogli biti 113 SI PAK PI 36, OBČINA PIRAN, t. e. 2, Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1894–1903, 13. zasedanje, 29. 12. 1894. Podpora časopisa L'Indipendente piranski občini. Vir: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1997. 86 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 zadovoljni: protesti so se nadaljevali, zapleti pa so višek dosegli 12. 1. 1895, ko so italijanski poslanci v deželnem zboru sprejeli sklep, da se hrvaški in slo- venski jezik popolnoma prepovesta z utemeljitvijo, da je »italijanski jezik edini, ki se govori in razume v Istri nasploh in v njenem deželnem predstavništvu«. Zaradi te pobude so slovenski in hrvaški poslanci zbor protestno zapustili, kljub temu, da je vladni komisar protestiral proti tej odredbi. ker njego- vega protesta niso upoštevali, je bil istrski deželni zbor še istega meseca razpuščen.114 Viri in literatura: Arhivski viri: – Si Pak kP 7, oBČina koPer, t. e. 87, a. e. 176 in 178, Zapisniki zasedanj mestne deputa- cije 1891–1894, 1894–1898, ter a. e. 177, Zapisniki zasedanj mestne reprezentance 1893–1900. – Si Pak kP 31, oBČina iZola, t. e. 31, Zapi- sniki zasedanj občinske reprezentance, kat. i/2225. – Si Pak Pi 36, oBČina Piran, t. e. 2, Zapisni- ki zasedanj občinske reprezentance, 1894– 1903. 114 Cvirn, Italijanske demonstracije v Istri, str. 219. – Pomorski muzej »Sergej mašera« Piran, fond: mestni muzej Piran, Postavljanje dvojezič- nih tabel 1894. Časopisje: – don chiSciotte di roma, 1894. – eco del litorale, 1890–1899. – edinoSt, 1890–1899. – il PenSiero SlaVo, 1894. – il Piccolo, 1894. – il Piccolo della Sera, 1894. – la difeSa di VeneZia, 1894. – la grande italia, 1910. – la nUoVa Sardegna, 1894. – la riforma, 1894. – l'adriatico, 1894. – l'alBa, 1894. – l'indiPendente, 1894. – l'irredenta, 1894. – l'iStria, 1894. Literatura: – Janez cvirn, italijanske demonstracije v istri, v: Slovenska kronika XiX. stoletja, iii. del, nova revija, ljubljana, 2003. Sožalna brzojavka iz Rovinja. Vir: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, fond: Mestni muzej Piran – Postavljanje dvojezičnih tabel leta 1894, telegrami, inv. št. 1958. Meta Černigoj, BOJ ZA DVOJEZIČNE NAPISE V ISTRI V LETU 1894 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 87 – darko darovec, Pregled zgodovine istre, Zgo- dovinsko društvo za južno Primorsko – Pri- morske novice, koper, 1992. – Stane granda, Prepir o nacionalni in državno- pravni pripadnosti istre v revolucionarnem letu 1848/49. V: Zahodno sosedstvo, slo- venski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, Zgodovinski inštitut milka kosa Znanstve- noraziskovalnega centra SaZU, ljubljana, 1996. – mihelič, d., mihelič, f., Pocajt, J., Piran: mesto in ljudje pred sto leti, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, koper, 1996. – Janez kramar, izola – mesto ribičev in delavcev, lipa, koper, 2003. – Janez kramar, narodna prebuja istrskih Sloven- cev, lipa, koper, 1991. – Petar Strčić, Prilog poznavanju iredentističke djelatnosti carla combija 50-ih i 60-ih go- dina 19. stolječa, annales, l. 1991, št. 1, str. 155–160. – angelo Vivante, irredentismo adriatico – con- tributo alla discussione sui raporti austro – italiani, casa editrice giulia, 1945. Zusammenfassung DER KAMPf UM ZwEISPRAcHIgE AUfScHRIfTEN IN ISTRIEN IM JAHR 1894 das 19. Jahrhundert war für istrien eine Umbruchzeit, denn in dieser Periode entstanden alle bedeutenden politischen richtungen, die ist- riens weitere entwicklung bestimmten. Unter den italienern in istrien herrschte insbesondere in der zweiten hälfte des 19. Jahrhunderts die meinung vor, dass sie das opfer von Ungerechtigkeiten sind, und ihr wunsch nach annäherung an die benach- barten italienischen gebiete wurde immer stärker. die Slowenen und kroaten hatten in dieser Zeit noch kein ausgearbeitetes politisches Programm und blieben deshalb zunächst im hintergrund. Sukzessive aber konnten sie sich politisch durch- setzen: Zuerst gelang ihnen der durchbruch in einzelnen gemeinden, dann erreichten sie auch bei der Vertretung im landtag langsam fortschrit- te. dennoch blieb istrien auch nach der annahme der dezemberverfassung von allen ländern, in denen Slowenen lebten, jenes land, in dem arti- kel 19 (gleichberechtigung aller Volksstämme) am wenigsten berücksichtigt wurde. der entschlosse- nere kampf für die gleichberechtigung der slowe- nischen und der kroatischen Sprache konnte erst mit dem antritt der regierung taaffe im Jahr 1879 beginnen. im Jahr 1883 anerkannte der kaiserrat die gleichberechtigung der kroatischen, sloweni- schen und italienischen Sprache vor gericht. Zu einem der höhepunkte des kampfes um gleich- berechtigung kam es erst nach dem Sturz der re- gierung taaffe im Jahr 1894, als der Justizminister den Präsidenten des oberlandesgerichtes in triest anwies, in allen gerichtsbezirken, in denen Slo- wenen, kroaten und italiener gemeinsam lebten, zweisprachige aufschriften an den gerichten an- zubringen. die Verordnung, die mit ausnahme von triest, Buje, Červinjan und gradiško für alle gerichte im gebiet des triester gerichtes gelten sollte, rief starke reaktionen hervor. am heftigs- ten waren diese in Piran, wo es zu gewaltsamen demonstrationen kam, im laufe derer es den de- monstranten gelang, die zweisprachige aufschrift zu entfernen und durch eine vorläufige aufschrift in italienischer Sprache zu ersetzen. auch in ko- per, izola, rovinj und anderen istrischen Städten reagierte man auf die Zweisprachigkeit mit Protes- ten, Vandalenakten und hasserfüllten äußerungen gegen Slowenen und kroaten. die regierung re- agierte zunächst entschlossen und war bereit, ihre entscheidung auch durch einen armeeeinsatz zu schützen. Später aber wurde aufgrund des reso- luten auftretens der italienischen abgeordneten und aus angst vor neuen gewaltsamen ausschrei- tungen die entscheidung widerrufen. die Verord- nung blieb nur in Piran in geltung, das auf die- se weise für seinen zivilen Ungehorsam bestraft wurde. deshalb trug die ganze Stadt trauer und auch die übrigen istrischen Städte schlossen sich mit Beileidskundgebungen der trauer an. die Proteste dauerten an und erreichten am 12. Jänner 1895 ihren höhepunkt, als sich die italienischen abgeordneten im istrischen landtag zu rächen be- schlossen: Sie fassten den Beschluss, dass die kro- atische und die slowenische Sprache vollständig verboten werden sollen. die Begründung lautete, dass „die italienische Sprache die einzige ist, die in Istrien generell und in dessen Landesvertretung ge- sprochen und verstanden wird“. wegen dieser itali- 88 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 enischen initiative verließen die slowenischen und kroatischen abgeordneten aus Protest den land- tag, obwohl der regierungskommissär gegen den Beschluss protestiert hatte. da sein Protest nicht beachtet wurde, wurde der istrische landtag noch im selben monat aufgelöst. Schlagwörter: istrien, Piran, zwischennati- onale Beziehungen, zweisprachige aufschriften. VSE ZA ZGODOVINO 89 Janja Slabe »Proč s šmarnico« Slabe Janja, univ. dipl. zgodovinarka in novinarka, mlada raziskovalka, inštitut za novejšo zgodovino, kongresni trg 1, Si – 1000 ljubljana, janja.slabe@inz.si 634.8(497.4)"19"(091) »PROČ S šMARNIcO« V dvajsetih letih prejšnjega stoletja se je na Slovenskem razvil stereotip o strupenem in škodljivem šmarničnem vinu, ki naj bi zaradi vsebnosti metilnega alkohola povzročalo no- rost, slepoto, neracionalno vedenje in agresivnost. Stereotip so razvijali in ohranjali nekateri članki predvsem v vinogradni- škem časopisju, v boj proti šmarnici pa je stopila tudi oblast. S številnimi ukrepi in odredbami je že v 20-ih letih začela ome- jevati pridelavo in prodajo šmarnice in ostalih samorodnih trtnih vrst ter njihovega vina. S temi aktivnostmi je nadalje- vala vse do začetka 2. svetovne vojne, o čemer lepo pričajo tudi zapisniki sej banskega sveta dravske banovine, na katerih so se kresala mnenja o tem, kakšni naj ti ukrepi bodo ter ali so sploh potrebni. Predvsem predstavniki tistih okrajev, kjer je bilo šmarnice največ, so banovinskim ukrepom sprva na- sprotovali, nato pa jim je ob banovi nepopustljivosti verjetno postalo jasno, da jim nima več smisla ugovarjati, zato je moč njihovega nasprotovanja postopoma pojenjala. Stereotip o škodljivi šmarnici se je tako v slovenski družbi uspešno razvil in uveljavil, šele kasneje, ko so z analizami vzorcev dokazali, da šmarnično vino pravzaprav vsebuje le majhne količine me- tilnega alkohola, pa je postalo jasno, da je resnična nevarnost šmarnice pravzaprav izvirala od drugod. Zanjo ni bil odgovo- ren metilni alkohol, pač pa konkurenca, ki jo je ta vrsta vina predstavljala kvalitetnim vrstam, ki so se v času po prvi sve- tovni vojni znašla v veliki prodajni krizi. Ključne besede: šmarnica, alkohol, vinogradništvo, ban- ski svet dravske banovine. Slabe Janja, Ba hist. and Journalism, junior researcher, institute of contemporary history, kongresni trg 1, Si – 1000 ljubljana, janja.slabe@inz.si 634.8(497.4)"19"(091) “AwAy wITH ‘šMARNIcA!’” in the 1920s a stereotype developed in Slovenia about the poisonous and harmful wine ‘šmarnica’. according to the ster- eotype ‘šmarnica’, because it contained methyl alcohol, caused madness, blindness, irrational behaviour, and aggressiveness. The stereotype was furthered and maintained particularly by articles in the winegrowing periodicals, and the authorities, too, joined the fight against ‘šmarnica’. in the 1920s the first measures and regulations were adopted to restrict the devel- opment and sale of ‘šmarnica’ and other native grapevine va- rieties and their wines. The authorities continued these activi- ties until the beginning of world war ii. testimony to this are the minutes taken at the dravska banovina province council meetings, which speak of long quarrels over what measures should be taken and whether they were needed in the first place. The representatives of the districts that produced the most 'šmarnica' initially opposed the provincial measures; however, they probably realized that the 'ban', who headed the province, was unrelenting in his decision. They eventually realized it was pointless to oppose the measures, and their op- position to them gradually diminished. The stereotype of the dangerous ‘šmarnica’ had thus successfully found support and became widespread. it was only later, when sample analyses showed that the wine ‘šmarnica’ contained only small quanti- ties of methyl alcohol, that it became clear that the true danger in 'šmarnica' had a different origin. ‘Šmarnica’ was dangerous not because of the methyl alcohol, but because of the com- petition that this wine type represented for the quality types that found themselves in deep market crisis after the world war i. Key words: šmarnica, alcohol, winegrowing, ban’s council of the dravska banovina province. 90 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 Alkohol naš vsakdanji … o mestu, ki ga je alkohol zavzemal v slo- venskem vsakdanjiku druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, je bilo napisanega že mnogo. dejstvo je, da so ga pili tako nižji kot višji sloji, pri- ložnosti, ob katerih so praznili kozarce, pa ne enim ne drugim ni zmanjkalo. na kmetih, še posebej pa tam, kjer so vino sami pridelovali, žlahtna kaplji- ca ni smela manjkati ob nobeni priložnosti, kar je anton mrkun leta 1927 takole slikovito opisal: »Pi- vske navade so v vinorodnih krajih silno razširjene. Piti mora vinogradnik ob vsaki priliki. Če je vesel, mora piti, če je žalosten, mora piti; ako ga kdo razje- zi, mora piti, da dobi več korajže in da mu more do- bro odgovoriti; če mu ne more z jezikom dopovedati, tedaj mu še roka pomaga, oziroma nož v roki ali pa kako drugo orodje. Pijejo, ko se človek rodi, pijejo, kadar ga spremljajo k zadnjemu počitku, piti mo- rajo ob birmi in porokah, ob novi maši in sploh ob vsakem važnem in nevažnem dogodku. Vino hočejo imeti matere ob porodih. Ako vprašaš mater, kako se ji godi v zakonskem stanu, ti bo odgovorila: 'Popol- noma sem zadovoljna. Ko sem bila v otročji postelji, mi je mož preskrbel toliko dobre starine, kolikor sem je hotela in mogla popiti.' Nasprotno pa je največja nesreča žene, ako nima v otročji postelji dovolj alko- holnih pijač. Za časa poroda pa ne pijejo samo ma- tere, temveč tudi možje morajo biti dobre volje. Prav posebno pa si pijačo privoščijo babice; pa še otrokom dajejo pijače z malo žličko, češ, da bo bolj močan. Boter ali botra mora biti premožna, da dasta lahko za pijačo. Prva pot po sv. Krstu je seveda v gostilno. Tam se mora krst zaliti. V svoji zaslepljenosti dajejo matere tudi otrokom v zibelki alkoholne pijače, češ, da bodo otroci rajši spali. Zelo pijejo tudi za časa porok. Da bi ob porokah ostali vsi svatje trezni, to bi bilo nekaj nezaslišanega. Prav grdo navado imajo fantje podvoglarji, ki se pritepejo ponoči od blizu in daleč k hiši, kjer se vrši pojedina. Od ženina zahte- vajo pijače. Ako je ne dobe dovolj, napravijo kako škodo. Tudi se pripeti, da pride ob takih prilikah do pretepov in marsikje so že koga ubili. Kadar je mrlič v hiši, pridejo zvečer molit od vseh strani. Kako žalo- stno se zdi treznemu človeku, ko vidi mrliča na odru, okoli njega pa sede ljudje in popivajo. Ko oddajo mr- tveca materi zemlji, hajdi zopet v gostilno popivat. Pri tako zvanih sedminah, katere napravljajo pod pretvezo, da hočejo za rajnika moliti, ima gotovo v večini slučajev bakhus (bog pijancev) več časti kakor pa rajnki koristi.«1 Stari dobri Bakhus pa si rok ni mel le na podeželju, temveč tudi v omikanih meščanskih krogih. ljubljana je, kot po Staroslavu (ivanu Vr- hovniku) povzema milan likič, leta 1887 premo- gla kar 173 krčem in vinotočev ter nekaj kavarn. računano po podatkih o številu ljubljanskega pre- bivalstva za leto 1880, je na vsakih 131 ljudi prišla po ena pivnica. kljub temu da je bilo mnogo teh pivnic smrdečih in umazanih žganjarij, v katere so zahajali predvsem ljudje nižjega stanu, pa pijanče- vanje, kot rečeno, še zdaleč ni bilo omejeno samo nanje. V pijanskih zgodbah s petjem, spori, prete- pi, vpitjem in aretacijami, ki jih slikovito opisuje likič, namreč nastopajo tudi tisti iz premožnejših in izobraženejših slojev.2 Pijančevanje in redno obiskovanje gostiln in kavarn je bilo tudi del življenjskega stila tako slo- venskih dijakov in študentov na dunaju kot men- da tudi slovenskih državnozborskih poslancev. kot spomine henrika tume navajata Janez cvirn in tone Šepetavc: »Za časa bivanja pri družini La- govi sem zahajal v takrat najmodernejšo kavarno Landmann nasproti parlamenta. Kavarna je imela vse velike svetovne liste. Hodil sem jih čitat zaradi politične izobrazbe, da sem dobil pregled o strankah in politiki vseh kulturnih držav in pa zato, da sem ponavljal znane mi jezike. Zahajal sem v kavarno ob enajstih dopoldne, ko je bila najbolj prazna in sem liste najlažje dobil. Opazil sem, da ob tem času prihajajo v kavarno drug za drugim postavni mož- je, ki vsi izginejo v stranski sobi, kjer so bile mize za igre. Po fiziognomiji gospodov sem sodil, da ne morejo biti Nemci. Vprašal sem natakarja zanje. Povedal mi je, da so to slovenski državni poslanci, ki prihajajo vsak dan tarokirat. Menda so prihajali k taroku vsak dan iz postelj. Igrali so do ene, potem so šli kosit, po kosilu so se vrnili v kavarno in igrali ves popoldan, včasih pozno v noč. Vprašal sem natakar- ja, kdaj hodijo v parlament, nakar me je poučil: 'Oh, če je kaj važnega v parlamentu ali če gre za glasova- 1 Anton Mrkun: Zgodovina protialkoholnega gibanja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji 1902–1927. Ljubljana 1927: Proti- alkoholna zveza »Sveta vojska« v Ljubljani (dalje: Mrkun, Zgodovina protialkoholnega gibanja …), str. 177–178. 2 Glej Milan Likič: Pijanci, pijanke in druge ljubljanske slike v Hribarjevi dobi. Kronika, 1997, št. 1/2, str. 126-138. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 91 nje, takrat jih pride klicat sluga iz parlamenta…'.«3 Za časa stare avstrije je poleg tega tudi vsakršne volitve na Slovenskem, bodisi državnozborske, de- želne ali občinske, vedno spremljala rujna kapljica, ki je bila dobro sredstvo predvolilnega boja in je menda tudi tekla v kar velikih količinah. to, da so ga tudi najbolj znani slovenski literati radi srknili, pa sploh že vsi vemo.4 alkohol se je štel tudi za zdravilo. V drugi polovici 19. stoletja si je metliški podobar Vincenc Jereb v neko knjižico zapisal nekaj domačih vin- skih receptov, med katerimi sta bila tudi slednja: »Če bi se komu zmešalo: Telohove korenine nama- kaj tri ure v vinu, potem tisto vino spij, preden greš spat. To vzame norost iz glave.« in še: »Za Grižo: Skuhaj tri pesti hrastovega listja, vrzi notri za tri no- žne špice trpotca, prideni nekaj stolčenega galuna in 3 Janez Cvirn in Tone Šepetavc: Psihologija slovenskega pitja. Novi tednik NT in RC, 48, št. 1 (6. 1. 1994). 4 Janez Cvirn in Tone Šepetavc: Psihologija slovenskega pitja. Novi tednik NT in RC, 48, št. 1 (6. 1. 1994) in št. 6 (10. 2. 1994). nekaj španskega voska. To vse skuhaj na poldrugem litru vina in pij, kedar hočeš.«5 o tem, koliko se je pri nas pilo, pričajo tudi podatki in ocene, da so leta 1926 v ljubljanski in mariborski oblasti skupaj spili 34,168.155 litrov za- dacanega in okoli 15,000.000 litrov nezadacanega vina, 12,061.645 litrov piva, 3,750.000 litrov žganja z do 40 % alkohola ter 1,000.000 litrov domačega žganja.6 alkohol in alkoholne pijače so torej brez dvoma bili pomemben del slovenskega vsakdanji- ka v obravnavanem času. ob tem, da ga je večina veselo žingala in pila, pa so se našli tudi taki, ki so začeli opozarjati na nevarnosti alkohola ter po- zivali k treznosti in abstinenci. leta 1902 je bil v ljubljani organiziran prvi slovenski protialkoholni shod, protialkoholno gibanje, ki se je zatem razvi- lo na Slovenskem, pa je s pomočjo svojih društev, glasil, shodov in ostalih aktivnosti pozivalo k ab- stinenci. 7 kljub vsej količini popitega alkohola v raz- ličnih oblikah, ki je zagotovo povzročal tudi takšne in drugačne »stranske« zdravstvene in družbene učinke, pa je podobo najhujše med vsemi alkohol- nimi vrstami v času po koncu 1. svetovne vojne po- stopno dobivala – šmarnica. Zgodbe o tem, kako šmarnica »udari na možgane«, povzroča bebavost in neprisebnost, še danes vsi dobro poznamo, mit o njeni neizmerni škodljivosti pa se je začel ustvar- jati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in šmarnica je kmalu postala hujša od vsakega šnopsa, piva ali drugega vina. Pravi demon med vini, ki ga je dejav- no začela preganjati tudi oblast dravske banovine. šmarnica Pa pustimo za trenutek ob strani njeno ško- dljivost in učinke, ki naj bi jih bojda imela na svoje pivce, in pustimo šmarnici, da se nam kratko pred- stavi. njeno pravo ime je Noah in izhaja iz hebrej- ščine, naziv šmarnica pa naj bi si pridobila zato, ker dozori okoli malega šmarna. Prištevamo jo k tako 5 Vincenc Jereb, v: Andrej Dular: Vinogradništvo na Sloven- skem v 19. stoletju. Slovenski etnograf, let. XXXIII-XXXIV, 1988–1990 str. 61–82 (dalje: Dular, Vinogradništvo na Slo- venskem v 19. stoletju). 6 Mrkun, Zgodovina protialkoholnega gibanja … 7 Prav tam. Sladkousti skušnjavec alkohol. Dr. A. Štampar, Narodna čitanka o alkoholu. Zagreb 1931. 92 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 imenovanim samorodnicam, ki so nastale s križa- njem dveh ali več vrst trt. Zanje je značilno, da so odpornejše od žlahtnih trt, cepljenje ni potrebno, dela z njimi je manj. običajno je domovala v str- njenih vinogradniških nasadih na kolih ali pa na žici in ne na brajdah ob hiši, kot je bilo to značilno za ostale samorodnice.8 na Slovenskem se je udomačila in začela ši- riti zlasti na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko so v vinogradništvu vladale prav posebne razmere. od srede 19. stoletja so se namreč tudi pri nas začele pojavljati iz amerike prinesene trtne bolezni – pe- ronospora, grozdna plesnoba in trtna uš. najhujša nadloga med njimi je bila prav mala trtna uš, ki se je od 80-ih let dalje v slovenskih vinogradih hitro širila in povzročala odmiranje trt. na prehodu v novo stoletje so bili z njo okuženi že tako rekoč vsi slovenski vinogradi, manjšanje pridelka in pone- kod celo popolno uničenje vinogradov pa sta rev- ne vinogradnike močno prizadela. V avstrijskih deželah so se v boj proti tej nadlogi vključili tako dunaj kot dežele. Vinograde, ki jih je uničila uš, so začasno oprostili plačevanja davkov, za njihovo obnovo so dodeljevali brezobrestna posojila, pod- pirali so odpiranje trsnic, kjer so obubožani vino- gradniki po nizki ceni ali celo zastonj lahko dobili ameriške podlage. 9 kot uspešno sredstvo proti peronospori in grozdni plesnobi se je izkazalo škropljenje, boj proti trtni uši pa je bil mogoč s cepljenjem starih evropskih vrst na proti uši odporne zgoraj ome- njene ameriške podlage. Vse to je zahtevalo nove pristope ter drugačno vzdrževanje in skrb za vi- nograd. treba je bilo misliti na žveplanje, škroplje- nje, cepljenje, gnojenje in podobno ter si priskrbeti novo orodje.10 obnova vinogradov je bila zato dra- ga in je zahtevala veliko dela in časa. to je lepo opi- sal poslanec Schweiger, ko je leta 1896 v kranjskem deželnem zboru dejal: »Kdor hoče stare vinograde prenoviti v nove, mora imeti v jedni roki delavce, v drugi vreme, v obeh žepih pa denar.«11 temu se 8 Andrej Malnič: Slovenci, vino in država: Štajerci in šmarni- ca. Diplomsko delo. Ljubljana 1990: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo (dalje: Malnič, Slovenci, vino in država …). 9 Dular, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju. 10 Andrej Malnič: Nekaj drobcev iz zgodovine vinarstva. An- nales (Series historia et sociologia), let. 10, 2000, št. 2 (22), str. 565–568. 11 Dular, Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju, str. 72. je pridruževalo še nezaupanje vinogradnikov do ukrepov, ki so jih predlagale oblasti, ter zmeda gle- de tega, katere trte bi bilo najbolje zasaditi ali pre- cepiti, kako se z njimi rokuje in podobno. obstajala pa je še ena rešitev, ki je bila naj- preprostejša in najcenejša – vinograde zasaditi s samorodnicami, ki so bile po kvaliteti sicer slabše kot stare evropske sorte, bile pa so na trtno uš ne- občutljive, preproste za vzdrževanje in bogato so rodile. le-te so se tako predvsem v revnejših vi- nogradniških predelih hitro širile, še posebej pa so se udomačile v Prekmurju, kjer – drugače kot v avstrijskih deželah – vinogradniki niso bili deležni sploh nobene finančne pomoči. Samorodnic (med njimi predvsem šmar- nice) niso sadili le revni vinogradniki, temveč ponekod tudi premožnejši, hkrati pa niti država niti strokovnjaki v tistem času (kasneje, kot bomo videli v nadaljevanju, je bilo drugače) niso zavzeli jasnega odklonilnega odnosa do šmarnice in trsov samorodnic niso gojili le v številnih privatnih tr- snicah, temveč tudi v nekaterih državnih. o tem, da so šmarnico strokovna društva celo priporoča- la, priča tudi naslednji drobec iz spominov ivana geršaka, objavljenih leta 1902: »Šmarnico imam kakih 18 ali 19 let. /…/ Posredovanjem vinorejskega društva je že po vsem ormoškem okraju razširjena in znana, a tudi v Halozah in na Hrvaškem jo že Krčma – zatočišče najbednejših. Dr. A. Štampar, Narodna čitanka o alkoholu. Zagreb 1931. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 93 imajo in čislajo.«12 Pa tudi murskosoboški notar anton koder je na zasedanju banskega sveta dra- vske banovine kasneje, leta 1932, ko se je že razpra- vljalo o škodljivosti šmarnice in ukrepih za njeno iztrebljenje, dejal: »Naši kraji so bili nekdaj zelo vinorodni. Naše goriško vino je slovelo daleč izven mej naše ožje domovine in je bilo vpoštevano celo na Dunajskem cesarskem dvoru. Toda prišla je bo- lezen – peronospora – ali takratne oblasti so, mesto da bi ljudstvo poučile o škodljivosti šmarnice, same priporočale in dovoljevale nasad šmarnice.«13 Šmarnica se je tako razširila predvsem v Pre- kmurju ter nekaterih delih Štajerske in dolenjske in je ponekod zarasla ne samo slabše, temveč tudi boljše vinogradniške lege. V tridesetih letih so sa- morodnice predstavljale že več kot 10 % vseh vino- gradniških površin, leta 1945 pa kar okoli 20 %!14 Al' hujši od šmarnice bilo ni nobene … Samorodnice so se torej hitro širile, odnos oblasti in strokovnjakov pa se je kljub poprejšnji drugačni drži kmalu začel obračati proti njim in vedno bolj so opozarjali, da so veliko slabše kva- litete od žlahtnih vrst. tudi že omenjenega ormo- škega notarja ivana geršaka so leta 1919 obsodili, ker jih je priporočal.15 odnos oblasti do samorodnic in šmarnice se je zlasti zaostril po prvi svetovni vojni, ko je v slovenskem vinarstvu zaradi izgube starih tržišč in konkurence cenejših južnih vin zavladala kriza. kvalitetno vino je bilo vedno težje prodati in po- trošnja vina v ljubljani je v 20-ih letih 20. stoletja na račun povečanega konzuma mnogo cenejšega piva in žganja, ki so si ju predvsem nižji sloji lažje privoščili, upadala.16 na podeželju je bil ta fenomen mnogo manj izrazit, to pa prav zaradi samorodnic in med njimi predvsem šmarnice. ta je bila še ve- dno relativno poceni in nezahtevno revno kmečko 12 Malnič, Slovenci, vino in država … 13 Arhiv Republike Slovenije, fond AS 77 (Banski svet Dravske banovine), fascikel 2, Stenografski zapisnik 2. rednega zase- danja, 2. seja, str. 14. 14 Malnič, Slovenci, vino in država … 15 Prav tam. 16 Anton Šepetavc: Pijem, torej sem Slovenec. Zgodovina za vse, let. 2, 1995, št. 1, str. 18–36. prebivalstvo jo je bodisi imelo za domačo uporabo bodisi prodajalo gostilničarjem.17 ker je šmarnica začela vedno bolj ogrožati produkcijo in prodajo kvalitetnih slovenskih vin, so oblasti v 20-ih letih z različnimi odredbami po- skušale gojenje samorodnic, pridelavo njihovega vina in njegovo prodajo omejiti. leta 1922 je dr- žava prepovedala vzgajanje trsov samorodnic po trsnicah, kar pa ni obrodilo želenega uspeha. leta 1927 je bil objavljen nov Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki je prepovedoval sajenje samorodnic in določal, da je treba vinogra- dnike spodbujati k precepljanju ali zamenjavi trt samorodnic za druge. Zakon je določal brezplačne cepljenke za vsak izruvan trs samorodnic, ki naj bi se razdeljevale vse do leta 1930. leta 1929 je začel veljati nov vinski zakon, ki je samorodnicam od- vzel naziv naravno vino (vinski zakon iz leta 1907 je namreč prej določal, da je vsako vino iz grozdnih jagod naravno vino). Prodajati se ga je tako smelo le pod oznako vino samorodnic ali – v primeru, da je bilo mešano z žlahtnim vinom – mešano vino. Poleg tega je bilo določeno, da se prodaja pod temi pogoji dovoli do leta 1932 (po tem letu pa se ga ne bo več smelo prodajati), in še to le v krajih, kjer je bilo proizvedeno.18 Sočasno s temi ukrepi pa se je začel vse bolj uveljavljati tudi mit o neizmerni škodljivosti šmar- nice. teza o strupeni šmarnici se je v slovenskem časopisju, kot ugotavlja andrej malnič, prvič po- javila leta 1923. V članku z naslovom Metil alko- hol – nevaren strup je avtor pisal o tem, da imajo samorodnice ameriških trt večjo opojno moč, kar gre pripisati metanolu, ki ga je v teh sortah več kot v domačih. Posledice zastrupitve z metanolom »v manjši meri zaužitim, so: glavobol, omotica, slepo- ta, smrt, 6-12 gramov naenkrat zaužitega povzroči trajno oslepljenje,« je zapisal avtor in dodal: »Njego- ve pare dražijo očesne spojnice, sluznice nosu, žrela, sapnika in dihalnih cevi«.19 odtlej so šmarnico vedno pogosteje odsve- tovali ne le zaradi njene slabe kvalitete in kvarnega vpliva na sloves slovenskih vin, pač pa tudi zaradi njene domnevne škodljivosti. Že naslednje leto je 17 Malnič, Slovenci, vino in država … 18 Malnič, Slovenci, vino in država … 19 Kmetovalec, Metil alkohol – nevaren strup, 1923, str. 106. V: Malnič, Slovenci, vino in država … 94 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 o škodljivosti šmarnice za zdravje govoril članek z naslovom Proč s šmarnico, med samorodnicami pa so po malničevih besedah vedno bolj začeli udri- hati zgolj po šmarnici. razvoj stereotipa o na moč škodljivi šmarnici se je nato nadaljeval s člankom v časopisu Preporod leta 1925, kjer je avtor takole razmišljal: »/…/ 'šmarnica' vsebuje tako zvani me- tilni alkohol, ki človeka silno omami. Strastni lju- bitelji te 'pijače' se poznajo po bebastih potezah in po abnormalni duševni omejenosti. Za poskus sem zasledoval vzroke štirih zaporednih samomorov v drugi polovici leta 1924; povsod sem na začudenje dognal, da so vse te mlade žrtve strastni ljubitelji 'šmarnice'.«20 mit o samomorih in duševni zaostalosti, ki naj bi jih povzročala šmarnica, je bil rojen! leta 1928 so o učinkih uživanja šmarnice na njenega pivca Slovenci lahko prebrali: »Trajno uživanje mu ubije živce, mu oslabi srce, ga onesposobi za vsako delo ter ga polagoma spravi v grob. Nevarnost je tem večja, ker je skoraj vsakoletni pridelek šmarnice obi- len, a se kljub nizki ceni že težko proda in se zato največ popije doma ali po vinotočih 'pod vejo'.«21 leta 1931 je Preporod ponovno pisal: »Šmarnica je mično, a krivično ime trte, ki jo hvalijo lenuhi, da je potrpežljiva, vztrajna in da mnogo rodi. Vino te trte je pravo zlo, hujše kakor druge vrste. Vsebuje na- mreč tako zvani metilni alkohol, ki bebavost, dušev- no omejenost in otopelost pospešuje bolj kot druge vrste. Tekom lanskega leta je bilo med 24 samomo- rilci ljutomerskega okraja 20 privržencev šmarnice. Večina mladi fantje… Toliko je pisec teh vrstic mogel ugotoviti sam. Uradno natančno bi se dognala stra- šnejša resnica. Šmarnično vino že v mali množini napravi človeka čisto norega in celo vajene pivce drugih vin drugi dan glava strašno boli. Škodljivost 'šmarnice' pa je sprevidela tudi oblast in postavno je že prepovedala to vrsto na novo zasajati.«22 Po šmarnici so torej z vso silo začeli udri- hati kot po pijači, ki da poneumlja, sproža nasilno vedenje in producira samomore. Poleg tega so tudi vinogradniki v času krize, ko so svoja vina težko prodajali, protialkoholno gibanje pa je zahtevalo 20 Preporod: Dopisi, 1925, str. 171. V: Malnič, Slovenci, vino in država … 21 Naše gorice: Šmarnica in nje precepljanje na stalnem mestu, 1928, str. 37. V: Malnič, Slovenci, vino in država … 22 Preporod, Zbrana zrna: Šmarnica, 1931, str. 8. V: Malnič, Slovenci, vino in država … večjo obdavčitev vina ali v skrajnejši obliki prepo- ved prodaje alkohola sploh, krivdo poskušali zvali- ti na šmarnico (ne več na vse samorodnice) in tako je ta dokončno postala grešni kozel, na katerega so streljali z vseh strani.23 šmarnica v banskem svetu Dravske banovine tudi oblastni organi pri obsodbi in pregonu šmarnice niso bili nobena izjema. Po vseh zakonih in odredbah v 20-ih letih, o katerih smo že govori- li, so se tega dela v tridesetih še resneje lotili. Pro- blematiko iztrebljanja šmarnice v bolj ali manj ob- širni obliki tako najdemo tudi v vseh zapisnikih sej banskega sveta dravske banovine.24 iz razprav je jasno, da se je banovina z vso resnostjo lotila »akci- je za zatiranje šmarnice«, kot so te aktivnosti tedaj pogosto imenovali, in vse od prvih sej leta 1931 je v zapisnikih govora o banovinski podpori za uniče- vanje ali precepljanje šmarničnih trsov, o banovin- ski davščini na šmarnico (dokler se je ta pobirala) ter o ostalih banovinskih ukrepih. najbolj se je raz- prava vnela leta 1932, ko so mnogi člani ostremu pregonu šmarnice ugovarjali. V kasnejših letih je energičnost ugovarjanja uplahnila in našel se je le še tu in tam kak ugovor, vedno več pa spodbud banovinskim prizadevanjem po uničenju te samo- rodnice. Predvsem ban drago marušič, ki je bano- vino vodil od konca leta 1930 do konca leta 1934, je bil pri svojem vztrajanju na uvedenih ukrepih v razpravah izrazito nepopustljiv, in če verjamemo podatkom, ki so jih njegovi uradniki predstavljali na sejah, pri »zatiranju« šmarnice tudi precej uspe- šen. kasneje, ko je njegovo mesto prevzel marko natlačen (vmes za kratek čas še dinko Puc), pa se je šmarnica po podatkih, ki jih lahko najdemo v razpravah, sčasoma ponovno začela širiti, opustil se je tudi banovinski davek nanjo. kljub temu je bilo govornikov, ki bi jo zagovarjali, vedno manj, vedno več pa takih, ki so namesto omilitve ukre- pov proti šmarnici to poskušali doseči za še eno od samorodnic – izabelo. na to, katerih delov ba- novine se je vprašanje šmarnice najbolj dotikalo, kažejo tudi govorniki, ki so se v razpravo vključe- 23 Malnič, Slovenci, vino in država … 24 Banski svet je bil sestavljen iz predstavnikov okrajev in ve- čjih mest, ki jih je imenoval minister za notranje zadeve. Banu je služil kot posvetovalni organ in njegovi člani so se vsako leto zbrali v Ljubljani ter razpravljali o banovinskem proračunu in pomembnih banovinskih vprašanjih. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 95 vali bodisi na eni bodisi na drugi strani – to so bili predvsem prekmurski predstavniki – zastopniki mesta murska Sobota ter okrajev dolnja lendava in murska Sobota, nato pa še predstavniki okrajev ljutomer, maribor - levi breg, Ptuj, konjice, laško, novo mesto, Črnomelj, metlika, Šmarje pri Jelšah, mesta novo mesto itd. Pa poglejmo, kako so o šmarnici razmišlja- li v banskem svetu dravske banovine. leta 1931 v predlogu banovinskega proračuna za naslednje proračunsko obdobje med drugim lahko najdemo postavko 110.000 dinarjev za nagrade pri zatiranju direktno rodečih trt, prispevke za dobavo trt, na- grade za lepo urejene vinograde in kleti ter drugo,25 med prihodki je predvidenih 300.000 dinarjev od banovinske davščine na šmarnico.26 Sicer pa se tega leta o šmarnici, z izjemo enega samega vprašanja glede podpor za precepljanje, ni razpravljalo. 25 AS 77, fascikel 1, stenografski zapisnik 1. rednega zaseda- nja, 2. seja, str. 32. 26 AS 77, fascikel 1, pregled občih izdatkov in dohodkov bano- vinskega proračuna za leto 1931/1932. Povsem drugače je bilo že naslednje leto. mnogi govorniki so bana na takšen ali drugačen način poskušali prepričati, naj bo pri zatiranju te samorodnice vsaj nekoliko bolj prizanesljiv. eden izmed argumentov, ki so ga pri tem pogosto upora- bljali, je bil, da na nekaterih površinah ne bi rodilo nič drugega kot šmarnica in da bi jo bilo zato tam umestno pustiti. rado Jereb, župan in notar iz ko- njic ter predstavnik konjiškega okraja, je svoje ko- lege v banskem svetu na primer takole nagovoril: »Cenjeni gospodje! Juriš na šmarnico je gotovo ute- meljen in na mestu. Toda vsaka stran ima 2 plati in nobena regula ni brez izjeme. Šmarnica je že precej iztrebljena vsled naklade, vsled trošarine na šmar- nico. Ostal pa je še del šmarnice in sicer oni del, ki je utemeljen. So kmetje, ki imajo svoja posestva na krajih kjer ne uspeva sploh nič drugega kot nekaj košenin na leto in ob robovju robide, ki nosijo tr- pek sad.«27 a na takšne ugovore je ban drago ma- rušič brezprizivno odgovarjal: »Če je kako zemlji- šče tako, da na njem ni mogoče pridelovati drugega kakor šmarnico, potem je boljše, da se nič ne pridela, kakor pa zdravju škodljiva snov«.28 drugi argument, ki so ga govorniki upora- bljali, ko so bana skušali prepričati, naj šmarnico, če jo že mora, zatira nežneje, je bil, da jo imajo na kmetih tako ali tako le za domačo uporabo in da zato šmarnica na noben način ne ogroža prodaje kvalitetnih vin. »Kmetje pa šmarnico tudi rabijo za svoje potrebe. Kmet jo nujno rabi za svoje gospodar- stvo. To šmarnico, mešano s sadnim moštom imajo za delavce in domačo pijačo,«29 je dejal že omenjeni Jereb in kasneje dodal, da vinogradnikov, ki pri- delujejo kvalitetna vina, ti kmetje – ker šmarnico uporabljajo le zase – prav nič ne ogrožajo.30 da naj se šmarnica za domačo uporabo še naprej dovo- li, je prosil tudi Štefan litrop, župnik in obrtnik iz turnišča in predstavnik okraja dolnja lendava: »Mi želimo, naj se pusti kmetu šmarnica za do- mačo porabo ne pa za prodajo. Nam je težko zago- varjati izločitev šmarnice. Mi gremo med narod in poznamo težave in potrebe prebivalstva. Radi tega sem prepričan, da je kaj takega naenkrat nemogoče izvesti.«31 a ban marušič je bil tudi tu nepopustljiv 27 AS 77, fascikel 2, stenografski zapisnik 2. rednega zaseda- nja, 2. seja, str. 9. 28 Prav tam, str. 11. 29 Prav tam, str. 10. 30 Prav tam, str. 17. 31 Prav tam, str. 16. Alkohol prinaša propad ljudem vseh starosti. Dr. A. Štampar, Narodna čitanka o alkoholu. Zagreb 1931. 96 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 – odgovarjal je, da je šmarnico pač treba zatreti, ker je škodljiva. in če je škodljiva, to velja tudi za domačo uporabo. Prav škodljivost šmarnice je bila naslednja točka, kjer so nekateri poskušali omehčati bana in njegove sodelavce: »Mnenja o škodljivosti šmarnice so precej različna. Zdi se mi potrebno povedati, da ni škodljiva šmarnica, ampak žganje. Pri nas je malo pretepov, ki bi jih mogli spraviti v zvezo s šmarnico. Nasprotno pa čitamo, da se je tu v Sloveniji zgodil ta in ta zločin, da se je pripetil ta tepež ali poboj, vendar pa v nobenem slučaju ni bila temu kriva šmarnica in tudi biti ni mogla, ker je ni, ampak je moralo biti to ponarejeno vino ali pa žganje,«32 je dejal notar iz murske Sobote in zastopnik omenje- nega mesta anton koder, Štefan litrop pa mu je pri tem pritegnil: »Vseeno je, kaj piješ. Če piješ čez mero, si pijan.«33 Velikokrat so se v razpravi slišala tudi opo- zorila, da takšen rigorozen pristop pri zatiranju šmarnice revne sloje močno prizadene, in pozive, naj se, če že ne gre drugače, do njih postopa vsaj nekoliko obzirneje. ob tem se je pogosto izposta- vljalo prav slabo gospodarsko stanje v Prekmurju: »Davek na šmarnico naj ne bo kot kazen. Ta davek je najbolj odiozen in pri nas v Prekmurju najbolj zasovražen. Ako pridejo otroci v šolo in ne znajo či- tati, jih ne boste tepli, ampak lepo poučili,« 34 je me- nil anton koder, ki je še pred tem predlagal tudi: »Naše ljudstvo je zato, da se šmarnica zatre in da se ne sme prodajati. Naše ljudstvo samo želi, da bi se šmarnica zatrla, toda toliko časa, dokler šmar- nica ne bo zatrta, naj se oprosti plačevanja davka na šmarnico. Opozarjam, da je davek na šmarnico najbolj kritična točka pri nas.«35 na takšna razmišljanja se je odzval franc Šolar, posestnik in gostilničar iz Zlatoličja ter pred- stavnik ptujskega okraja: »Jasno je, da ni noben al- kohol prijatelj naroda, a šmarnica najmanj, zato naj bi se čimprej odpravila. Naj bi se potem na kak drug način podprlo Prekmurce, če se že misli, da bi bila to nesreča za Prekmurje. Naj se jim da brezplačna trta ali drugačna podpora. To je jasno vsem, da rodi šmarnica slabe posledice.« to je podkrepil z nasle- 32 Prav tam, str. 14. 33 Prav tam, str. 16. 34 Prav tam, str. 14. 35 Prav tam, str. 14. dnjim primerom: »Če bi gostilničarji videli, da so pili fantje doma šmarnico, bi jim gotovo ne dali vina ko pridejo v gostilno. Šmarnica rodi slabe posledice, a gostilničar je po tem odgovoren za razne izgrede in pretepe.«36 ko je koder deset dni kasneje na neki drugi seji istega zasedanja spet poskušal doseči, da bi se davek na šmarnico v Prekmurju ne pobiral in je namesto tega želel predlagati neko drugo davščino, ki bi po njegovih besedah imela tudi večji finančni efekt, je ban marušič takole odgovoril: »Davščina na šmarnico ni vnešena v proračun samo zaradi fi- nančnega efekta, ampak ima tudi vzgojni pomen. Šmarnico moramo zatreti, to smo dolžni vsem vi- nogradnikom, ki so zasadili žlahtne trte, iz katerih pridelujejo vino. Dolžni smo pa to tudi narodu sa- memu. Če bi šlo samo za finančni efekt, bi lahko na- šli nadomestilo, ker je finančni efekt te davščine itak malenkosten.«37 koder pa je nato ponovno opozo- ril: »Gospodje, dovolite mi, da izjavim, da ni samo moje mnenje, da se v Prekmurju ta davščina ne sme pobirati, ampak da je to tudi mnenje vseh javnih delavcev v Prekmurju. Izmed mnogih naj omenjam samo geometra Pertota, ki mi je izjavil sledeče: Naši kmetje so zasadili rizling, toda iz tega je zrastlo neko grmičevje, brez grozdja. Drugi kmetje so precepili šmarnico z žlahtnimi trtami, toda junija meseca se je vse posušilo. Taka je torej situacija pri nas. Mislim, 36 Prav tam, str. 16. 37 AS 77, fascikel 2, stenografski zapisnik 2. rednega zaseda- nja, 10. seja, str. 33. Peklensko življenje s pijancem. Dr. A. Štampar, Narodna čitanka o alkoholu. Zagreb 1931. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 97 da ne morete reči, da podpiramo ta strup. Mi ga uni- čujemo, kolikor moremo, toda so pač razmere take, da ga popolnoma uničiti ne moremo. Zato ne smete naroda, ki tega storiti ne more, še kaznovati. Tudi pri nas so kmetje zato, da se šmarnica zatre, samo pokažite nam pot, po kateri bomo to dosegli.«38 Še posebno veliko iznajdljivosti pri argumentiranju, zakaj bi morali v boju proti šmarnici s Prekmur- jem postopati drugače, pa je anton koder poka- zal, ko je poskušal unovčiti zasluge Prekmurcev za liberalno volilno zmago: »Prosil bi, naj se ljudje v našem okraju oproste pobiranja davka na šmarnico. Vsaj toliko naj bi naše ljudstvo dobilo za svoj sijajni nastop pri volitvah dne 8. novembra 1931, ko je baš s svojim nastopom pripomoglo, da je bila v Slove- niji dosežena 50 % udeležba.«39 (Volilna udeležba Prekmurcev na skupščinskih volitvah novembra 1931 je bila, kot po Jutru povzema Jure gašparič, zares nadpovprečna: v dolnjelendavskem okraju 64,60-odstotna, v murskosoboškem 76-odstotna, v celotni banovini pa malce več kot 50-odstotna.40 Pri tem je treba povedati, da je nadpovprečna ude- ležba hkrati pomenila tudi nadpovprečno podporo liberalcem, saj je SlS pozivala k bojkotu volitev). o tem, da so bile banovinske aktivnosti za uničenje šmarnice res močno osovražene tako v Prekmurju kot tudi drugod, pa priča prošnja tre- banjskega župana in zastopnika novomeškega okraja Josipa Zupančiča: »Prosil bi g. bana, da od- redi, naj šmarnične nasade pregledujejo kmetijski referentje odnosno njihovi pomočniki, ne pa župani. Župani so namreč radi pregledovanja šmarnice pri kmetih tako osovraženi, da pravijo, da jih bodo po- strelili, če pridejo pregledovat in preštevat šmarnične trse.«41 o podobnih težavah, sicer spet v Prekmur- ju, je poročal tudi litrop: »Vem, da je to težka stvar in da se šmarnica mora zatreti, kakor smo slišali iz pojasnil g. bana. Vendar so pa pri nas v Prekmurju v tem oziru izjemne razmere. Županstvo opominja in priganja ljudi, da šmarnico iztrebijo, ljudje pa pra- vijo, da ne bodo prav nič sekali. Pridejo orožniki, pa tudi tem pravijo ljudje, da šmarničnih trsov ne bodo 38 Prav tam, str. 33, 34. 39 AS 77, fascikel 2, stenografski zapisnik 2. rednega zaseda- nja, 2. seja, str. 14. 40 Jure Gašparič: Diktatura kralja Aleksandra in Slovenska ljudska stranka v letih 1929–1935. Doktorska disertacija. Ljubljana, 2006: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino. 41 AS 77, fascikel 2, stenografski zapisnik 2. rednega zaseda- nja, 10. seja, str. 34. izsekavali. Zato bi bilo umestno, da bi se stvar kako umilila in da bi se našel način, kako bi se pomagalo našemu kmetu, kakor je to že prej omenil g. tovariš Koder.«42 rado Jereb pa je podobno kot Zupančič razmišljal o tem, da bi bilo v boj proti šmarnici bo- lje poslati nekoga drugega. ob tem se je spomnil Beograda in predlagal, naj se banovinski davek na šmarnico opusti in se pusti državi, da se s šmarnico sama ukvarja, saj – kot je dejal – ljudje: »Beograda ne vidijo, nas pa vidijo in zato bi bilo umestno, da se mi doma temu izognemo.«43 a ban je na to odgo- varjal, da je treba tudi neprijetne stvari opraviti in da je šmarnico zaradi njene škodljivosti pač treba zatreti. kljub temu da je večina govornikov posku- šala doseči vsaj delno omiljenje banovinskih ukre- pov za zatiranje šmarnice, so se našli tudi taki, ki so bana in njegovo upravo podprli. franc Šolar je tako na primer menil, da je šmarnico res treba čim prej zatreti, saj avstrijski trgovci rajši kupijo dobro kot pa slabo vino,44 podobno je razmišljal tudi martin Bajuk, ekonom iz Božakovega, sicer pa zastopnik metliškega okraja: »Jaz se samo čudim, kako se morejo nekateri gospodje pri nadprodukciji kvalitetnih vin potegovati za šmarnico. Če hočemo kam priti z razvojem vinogradništva, potem pra- vim: smrt šmarnici in pozdravljam energičen korak banovine,«45 in še pred tem: »Dan na dan čitamo po časopisju o tepežih in pobojih, in skoro pri vsa- kem tepežu je šmarnica tista, ki je dala povod za pretep.«46 Sicer pa je bil ban marušič, kot smo videli, pri vseh poskusih, prošnjah in pozivih neizprosen in brezpriziven. Banovina si je začrtala svojo pot pri iztrebljanju šmarnice in ji je očitno namerava- la tudi slediti. k tej poti je spadal tako davek na šmarnico, ki je znašal 0,15 dinarjev za trs,47 kot tudi prizadevanja za njeno precepljanje in uničevanje. načelnik kmetijskega oddelka banske uprave an- ton Podgornik je tako tega leta (1932) poročal, da so v preteklem proračunskem obdobju uničili 82.981 šmarničnih trsov in jih v izrazito vinogra- 42 Prav tam, str. 34, 35. 43 Prav tam, str. 35. 44 AS 77, fascikel 2, stenografski zapisnik 2. rednega zaseda- nja, 2. seja, str. 16. 45 Prav tam, str. 17. 46 Prav tam, str. 13. 47 AS 77, fascikel 2, stenografski zapisnik 2. rednega zaseda- nja, 10. seja, str. 31. 98 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 dniških legah nadomestili z novimi, precepljenimi trsi, v za vinogradništvo manj primernih delih pa s sadnimi drevesi ali poljedelskimi kulturami. to je bansko upravo stalo 105.469 dinarjev. Za pre- cepljenje 134.793 šmarničnih trsov pa je banovina izdala za 68.420 dinarjev nagrad. Poleg tega je Pod- gornik poročal tudi o številnih tečajih o preceplja- nju šmarnice, ki so jih prirejali v krajih, kjer je bila šmarnica razširjena.48 Banova nepopustljivost in odločnost je oči- tno zalegla in v naslednjih letih je bilo upiranja banovinskim ukrepom za uničevanje šmarnice veliko manj. leta 1933 v zapisnikih najdemo le ne- kaj posameznih izjav, ki se dotikajo problematike šmarnice. evgen lovšin, posestnik v Vinici in rav- natelj v ljubljani, sicer pa predstavnik črnomalj- skega okraja, je na primer prosil, naj se viniški ob- čini dodelijo trtne sadike za tiste prebivalce, ki jim je bila šmarnica uničena,49 fran Skuhala, posestnik in župan v križevcih ter predstavnik ljutomerske- ga okraja, pa je na taisti seji sporočil željo vinarske podružnice v ljutomeru, naj se šmarnico še naprej odločno zatira.50 iz Prekmurja je to leto prišla le ena precej previdna izjava mihaela erjavca, pose- stnika in župana v Bakovcih, ki je kot predstavnik dolnjelendavskega okraja banovinski pristop pri zatiranju šmarnice poskušal takole omehčati: »Si- cer sem letos prvič tukaj, vendar pa lahko rečem, da za zatiranje šmarnice niso potrebni taki hudi ukrepi, kakor jih je previdela banska uprava. Naše ljudstvo se samo zaveda škodljivosti šmarnice in jo samo iz- treblja, kolikor mu je to mogoče.«51 leta 1934 je načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi Josip Zidanšek banovinsko zati- ranje šmarnice takole upravičil: »Prodajna vinska kriza, ki se je pojavila kmalu po končani vojni s tem, da se je vino težko odprodalo se je od leta do leta stopnjevala tako, da je današnje stanje slovenske- ga vinogradništva ne le dovolj težavno, temveč na- ravnost pogubno. Na izvoz je neugodno vplivala v veliki meri zloglasna šmarnica, ki je v znatni meri pokvarila dober sloves naših vin ter odvrnila od nas marsikaterega inozemskega kupca, saj je od faktične 48 AS 77, fascikel 2, stenografski zapisnik 2. rednega zaseda- nja, 1. seja, str. 64. 49 AS 77, šk. 4, stenografski zapisnik 3. rednega zasedanja, 2. seja, str. 48. 50 Prav tam, str. 108. 51 Prav tam, str. 112. vinogradniške površine zasajeno z samorodnicami 6,2 % ali pa okroglo 12 milijonov trt,«52 takoj nato pa je dodal, da je bil najpomembnejši projekt na področju vinogradništva v preteklem letu prav za- tiranje šmarnice. Julija 1933 so namreč v ta namen v vseh vinorodnih okrajih organizirali tečaje o ze- lenem precepljanju šmarnice, poleg tega je banska uprava najrevnejšim vinogradnikom za vsak uspe- šno precepljen trs prispevala nagrado 0,20 din, za dva uničena trsa šmarnice pa v vinorodnih legah podarila 1 cepljenko žlahtne vrste. Za to je bilo v prejšnjem banovinskem proračunu predvidenih 120.000 dinarjev, vendar: »Upoštevajoč neugodne finančne razmere se je podpora podeljevala le res najpotrebnejšim in se je v ta namen izdalo do 10. januarja 1934 Din 37.664,60.«53 a do konca pro- računskega leta naj bi se ta denar porabil, je dodal Zidanšek. V prihodnjem proračunskem obdobju je banovina iz davščine na šmarnico nameravala dobiti 250.000 dinarjev,54 v okviru projekta krčenja šmarnice pa naj bi se od leta 1930 do 1933 skupna površina, ki so jo zavzemale samorodnice, zmanj- šala že za 49,9 % ali za 1.312 ha.55 tega leta so spremenili tudi način pobiranja banovinske davščine na šmarnico. Plačevala se je direktno na račun kraljeve banske uprave, nadzor nad plačevanjem in prijavami števila trsov pa so izvajali organi finančne kontrole (prej so ta davek pobirale občine).56 to je sprožilo nekaj odzivov s strani banskih svetnikov – rado Jereb, na primer, je o tem takole razmišljal: »Gospod ban! Prosim, da bi ostal dosedanji način pobiranja in naj bi se pobi- rala šmarnica po občini. Nazadnje je le več slučajev, kjer je gojenje šmarnice za domačo potrebo vendarle na mestu. So kraji, kjer drugega ne raste. Če pridela par litrov šmarnice za domačo uporabo, nikomur nič ne škoduje. Občina gotovo tretira to stvar z neko uvidevnostjo, finančna kontrola pa bi to izvajala z vso rigoroznostjo in se bodo izvajale trdote, ki niso umestne.«57 ta izjava bi lahko kazala na to, da so ponekod občine banovinske predpise nekoliko 52 AS 77, šk. 6, stenografski zapisnik 5. rednega zasedanja, 1. seja, str. 92 (hrbtna stran). 53 Prav tam. 54 AS 77, šk. 6, stenografski zapisnik 5. rednega zasedanja, 8. seja, str. 2. 55 AS 77, šk. 6, stenografski zapisnik 5. rednega zasedanja, 1. seja, str. 92 (hrbtna stran). 56 AS 77, šk. 6, stenografski zapisnik 5. rednega zasedanja, 8. seja, str. 2. 57 Prav tam, str. 34, 35. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 99 omilile in na ta način svojemu prebivalstvu stanje olajšale, prav nasprotno pa daje misliti izjava Štefa- na küharja, ki je opozoril, da se prebivalstvu sicer ta davščina zdi krivična, vendar da se sam strinja s tem, da se vendarle mora pobirati. Vendar pa, pra- vi kühar, naj jo rajši pobirajo finančni organi, ki jih ljudje že tako ne marajo preveč in ne občine, na katere so jezni v nasprotnem primeru.58 Ban maru- šič je na to odvrnil: »Šmarnica je po 4 letih doživela čudno peripetijo. Vedno sem upal, da bomo prepri- čali g. člane banskega sveta iz Prekmurja o škodlji- vosti šmarnice. To se mi je tudi posrečilo, kakor sem slišal iz ust g. Küharja. Medtem pa je g. Jereb po- stal pristaš šmarnice.«59 temu je dodal, da gre za ščitenje kmeta pred strupom in hkrati za zaščito vinogradnikov, nato pa razkril še taktiko, s katero se je banska uprava lotila borbe proti šmarnici: »Se razume: kmečki narod je konservativen in morda to ni slaba lastnost, ampak v 90% dobra, ampak v tem oziru je pa zares težko. Zato smo morali iskati nači- nov, da ga preveč naenkrat ne zadenejo. Zato nismo pristopili takoj k energičnemu iztrebljanju, ampak smo morali iti naokoli.«60 58 Prav tam, str. 35. 59 Prav tam. 60 Prav tam, str. 35, 36. Banski svetniki iz Prekmurja pa – kot je bilo to moč razbrati iz banovih besed – so v tem letu le še na kratko in veliko bolj zadržano poskušali do- seči omilitev banovinskih ukrepov proti šmarnici. februarja 1935 je vodenje banske uprave namesto draga marušiča prevzel dinko Puc, ki ga je že po dobrega pol leta septembra zamenjal marko natlačen. kljub temu da je banovina po spremembi oblasti opustila davščino na šmarnico, pa se je mit o njeni škodljivosti in zato potrebi, da se jo uniči, očitno uspešno razvil in tudi banski svetniki so banovinskim ukrepom še naprej vedno manj ugovarjali, vedno več pa je bilo takih, ki so jih celo pozdravljali. hkrati s tem se je ponovno zače- lo govoriti o boju proti peronospori, ki se je v drugi polovici 30-ih let očitno ponovno razbohotila po slovenskih vinogradih. Šmarnica se je zato, kljub temu da se je ves čas govorilo o njenem uničeva- nju, proti koncu desetletja ponovno začela širiti. leta 1935 je pomočnik bana otmar Pirk- majer poročal, da se je banovina tudi v preteklem proračunskem obdobju močno posvečala iztre- bljanju samorodnic in med njimi še posebno šmar- nice. navedel je, da je banska uprava v petih letih za ta namen porabila približno 625.000 dinarjev, pri čemer je bilo precepljenih 350.000 šmarničnih trsov, izkrčenih pa 900.000 trsov. Skupna površi- na samorodnic se je po Pirkmajerjevih besedah s 1.283 ha zmanjšala na 1.070 ha.61 na naslednji seji istega zasedanja ga je Zidanšek dopolnil, da se je v preteklem proračunskem letu v zamenjavo za izkrčeno šmarnico razdelilo več kot 30.000 žlah- tnih cepljenk, s pomočjo banovine pa je bilo pre- cepljenih 15.000 šmarničnih trsov. Povedal je še, da lahko lastniki vinogradov po določilih novega finančnega zakona obdržijo do 500 trsov samoro- dnic za domačo uporabo. Zidanšek je še dejal, da bodo vinogradnikom še naprej pomagali z brez- plačnimi kvalitetnimi cepljenkami in ocenil, da je največ samorodnic ostalo v Prekmurju in Sloven- skih goricah.62 V razpravi banski svetniki tega leta niso omenjali posameznih ukrepov za zatiranje šmarni- ce, pač pa so se dotaknili problema šmarnice, ki je 61 AS 77, fasc. 8, stenografski zapisnik 6. rednega zasedanja, 1. seja, str. 10. 62 AS 77, fasc. 8, stenografski zapisnik 6. rednega zasedanja, 2. seja, str. 40, 45 (hrbtna stran). Pijanska bebavost. Dr. A. Štampar, Narodna čitanka o alkoholu. Zagreb 1931. 100 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 prihajala iz Savske banovine, medtem ko so doma- če vinogradnike odredbe in zakoni tesno zgrabili za vrat. na težavo je leta 1935 matija goričar, po- sestnik in župan v mozirju ter predstavnik gornje- grajskega okraja, takole opozoril: »Ne govorim tu o naših vinogradnikih, pač pa o onih prekupčevalcih iz Savske banovine, ki dovažajo v naše kraje po cele vozove vina problematične kakovosti. Če upošte- vamo dejstvo, da ima Hrvaško Zagorje vse polno šmarničnega trsja je jasno, da se proda v tej obliki ogromne količine šmarnice. Vsi predpisi ne zaležejo ničesar, dokler se ne izvajajo z vso strogostjo.« dejal je še, da ti prodajalci svoje vino prodajajo kar sre- di vasi, ne da bi plačali trošarino in zato pozval k strožjemu izvajanju predpisov.63 leta 1936 je v razpravi zaslediti eno samo iz- javo, ki se dotika problematike šmarnice, leta 1937 pa je načelnik kmetijskega oddelka anton Podgor- nik v svojem poročilu banskemu svetu med drugim dejal, da je v preteklem proračunskem letu banska uprava s prispevki za krčenje in precepljanje nada- ljevala s svojo akcijo za uničenje samorodnic.64 V proračunu izdatkov in dohodkov banovine za leto 1937/38 med izdatki tako kot leto poprej ponovno najdemo 150.000 din za nagrade za zatiranje samo- rodnic, prispevke za nabavo trt in sadnega drevja ter nagrade za vzorno ureditev kleti in vinogradov. na novo pa so v tem letu omenjeni postavki dodali še stroške za rajoniranje trsne proizvodnje. Prav na načrt rajoniranja vinogradništva sta se v razpravi odzvala dva izmed svetnikov. alojzij Zupanc, župnik v Šmihelu pri Žužemberku, sicer pa predstavnik novomeškega okraja, je ugotavljal, da je ta načrt več kot očitno uperjen k temu, da bi se vinogradi, zasajeni s hibridi, uničili, in prosil, da naj se samorodnice dovolijo vsaj tam, kjer žlahtne vrste ne uspevajo. temu je dodal: »Ako se bo name- ravani zakon o rajoniranju vinogradništva izvajal, bo moral vinogradnik, ki ima svoj vinograd zasa- jen s samorodnicami, plačati 40-kratni davek. Kdor plača sedaj 10 Din davka, bo moral potem plačati 400 Din. To je gotovo krivično, kajti tako velik davek mora uničiti vsakega vinogradnika. Predno sem od- šel na zasedanje banskega sveta, so mi naši župani rekli, naj s takimi uredbami nikdar več ne prihajam 63 AS 77, fasc. 8, stenografski zapisnik 6. rednega zasedanja, 8. seja, str. 56, 57. 64 AS 77, fasc. 11, stenografski zapisnik 8. rednega zasedanja, 2. seja, str. 15, 26. med ljudi.«65 Podobno je razmišljal tudi predsednik trebeljevske občine in predstavnik litijskega okraja Josip gale: »Kar se tiče obdavčenja šmarnice, pripo- minjam, da se tudi pri nas v litijskem okraju nahaja nekaj prav revnih vinogradnikov, ki imajo svoje vi- nograde zasajene s samorodnicami. V našem okraju boljše trte sploh ne uspevajo. Ti reveži nimajo prav nič drugega kot vsak svoj mali vinograd. Če boste sedaj te reveže tako obdavčili, kakor je v načrtu na- meravano, potem je umljivo, da morajo ti siromaki propasti in da bo vsled tega nastalo veliko razburje- nje. Prosim gospoda bana, naj zastavi ves svoj vpliv, da se ti reveži ne bodo preganjali radi tega, če imajo kak majhen vinograd zasajen s samorodnicami.«66 novomeški odvetnik in predstavnik tega mesta demeter weble in vodja posojilnice v gor- nji lendavi ter predstavnik murskosoboškega sre- za franc Bačič pa sta se v svojih izjavah tega leta posvetila iskanju najučinkovitejšega pristopa pri uničevanju samorodnic. »Glede samorodnic pa mi- slim, da se uspeh ne bo dal doseči tako, kakor se je poskušalo pred leti, da se je za vsako samorodnico, ki se je precepila, dala vinogradniku gotova nagra- da. Jaz mislim, da bi bilo bolj primerno, da bi se v ta namen dajala brezplačna zamenjava za opuščene samorodnice in da bi se ustanovilo par vzornih vi- nogradov v krajih, kjer imajo kmetje samorodnico, da bodo kmetje videli, da trta, ki je cepljena, kljub temu, da je nekoliko bolj izpostavljena, more dajati dovolj vina, ki pa je boljše kakovosti in ga je lažje spraviti v denar,«67 je menil weble, Bačič pa je de- jal: »Že drugi govorniki so povdarjali, da smo nekam svetovno znani glede šmarnice. Prosil bi g. bana, da bi se delalo na tem, da se šmarnica pri nas iztrebi. Tudi jaz sem njen 100%-ni sovražnik. V zvezi s tem bi prosil, da bi se v Prekmurju ustanovila trsnica, ki bi oddajala trse zastonj ali pa po znižani ceni vi- nogradnikom. Na ta način bi najprej in najhitreje uničili šmarnico.«68 leta 1938 je načelnik kmetijskega oddelka anton Podgornik v svojem poročilu med drugim dejal: »Eden od vzrokov vinske krize so šmarnica in druge samorodnice, ki se gojijo v Dravski banovini. Sicer je šmarnica skoraj popolnoma izginila v prvo- vrstnih vinogradnih legah, je še mnogo samorodnic, 65 Prav tam, str. 130. 66 Prav tam, str. 180, 181. 67 Prav tam, str. 136. 68 Prav tam, str. 139. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 101 okoli 1.000 ha v manj primernih vinogradnih le- gah in v ravnici (Prekmurje). Da se samorodnice še bolj iztrebijo, je kraljevska banska uprava oddajala brezplačno kot nadomestilo za izkrčeno šmarnico v vinorodnih legah cepljenke, v nevinorodnih krajih pa sadna drevesca. Za precepljenje šmarnice so se dale brezplačno gumijeve vezi, za precepljeno šmar- nico pa nagrade.«69 tudi v prihodnjem letu, je dejal Podgornik, bodo šmarnico še naprej zatirali, daja- li nagrade za izkrčeno ali precepljeno šmarnico in izvajali propagando.70 in res v proračunu izdatkov in dohodkov za leto 1938/39 med izdatki ponovno najdemo 150.000 din za nagrade za zatiranje sa- morodnic. franc Bačič je v tem letu ponovil svoje prošnje glede trsnice v Prekmurju, veleposestnik iz Vrtič ter predstavnik sreza maribor – levi breg ivan Šerbinek pa je menil: »Vedno bolj se kaže tudi potreba energičnejšega zatiranja šmarnice. Trdi- tev, da je ta nesrečni plevel ponekod že iztrebljen, je zmotna. Resnica pa je, da se zanikrni vinogradniki poslužujejo žlahtnejših trt zato, da žlahtno grozdje prešajo skupno s šmarničnim in tako ukanijo vin- skega kupca. Tudi meni se je tako zgodilo, da sem bil s tako kupčijo vina ogoljufan. Ta nesrečna navada silno škoduje ugledu naših vin in bi bilo potrebno, da se obstoječa prepoved podsajanja šmarnice v žlahtne vinograde nadzira po posebnih organih in se krivci občutno kaznujejo. Po mojem mnenju bi bilo naj- boljše sredstvo za odpravo šmarnice, da se mesto nje dovoli izabela, katero smo že nekdaj gojili za pride- lavo domače pijače, ki se ne da tako lahko mešati z drugim vinom.«71 leta 1939 lahko v poslovnem poročilu kme- tijskega oddelka banske uprave, ki ga je predstavil Podgornik, preberemo: »Tudi v tem letu je kralje- vska banska uprava pospeševala zatiranje samo- rodnic. Oddala je brezplačno 37.000 cepljenk za 74.000 izkrčenih trsov samorodnic in podporo za 10.000 precepljenih trsov šmarnice.«72 V svojem ek- spozeju o načrtih za prihodnje proračunsko leto pa je Podgornik med drugim dejal, da bo banovina še 69 AS 77, fasc. 12, stenografski zapisnik 9. rednega zasedanja, 2. seja, str. 12. 70 AS 77, fasc. 12, stenografski zapisnik 9. rednega zasedanja, 2. seja. 71 AS 77, fasc. 12, stenografski zapisnik 9. rednega zasedanja, 3. seja, str. 4, 5. 72 AS 77, fasc. 13, stenografski zapisnik 10. rednega zasedanja, 1. seja, str. 186. nadalje dajala cepljenke ali sadno drevje za izkrče- ne samorodnice, za precepljene pa nagrade. Pod- gornik je poleg tega ocenil tudi razširjenost šmar- nice: »V prav dobrih vinorodnih legah je šmarnica že skoraj izginila, v slabejših vinorodnih legah jo je še precej, v ravnini se pa nasadi samorodnic večajo.«73 V proračunu izdatkov in dohodkov za prihodnje proračunsko leto med izdatki najdemo 100.000 din za zatiranje samorodnic, nakup trsnega ma- teriala, ureditev kleti in kontrolo privatnih trsnic. med dohodki samorodnice niso omenjene.74 o tem, da se je šmarnica (kot je ugotavljal že Podgornik) kljub vsem ukrepom v nekaterih pre- delih širila, pričajo tudi besede posestnika in go- stilničarja ter predstavnika šmarskega okraja aloj- zija Zorenča: »O šmarnici in prepovedi nje saditve obstajajo zakoni, razne naredbe in okrožnice ban- ske uprave, vendar se pri vsem tem opaža žalostno dejstvo, da se šmarnica v zadnjem času zopet vedno bolj sadi v vseh vinorodnih okrajih ter postaja ve- dno večje zlo za zdravje prebivalstva in predstavlja nevarnost za uničenje dobrega slovesa v naši vinski trgovini. Vse zadružništvo ne bo mnogo zaleglo, do- kler ne bodo vinogradniki odstranili iz naših vino- gradov šmarnice do zadnjega trsa. Poudariti moram pri tej priliki, gospod ban, da sem se sam prepričal, da so naši ubogi ljudje, ki gledajo, kje bi pač prišli do kakega vira dohodkov, pričeli iz šmarnice kuhati žganje kot nikdar poprej. Kmetski strokovnjaki jih vedno uče, naj ne pijejo vina iz šmarnice. Sedaj so pa naši ljudje tam ob Sotli pričeli uvažati šmarnico iz Hrvatske, jo tukaj prekuhavajo v žganje. Kakšne posledice bodo? Če je bilo prej škodljivo piti šmarni- co, ker vsebuje metilni alkohol, ali se potem ta ne- varnost zmanjša, ko je pretvorjena v žganje? Prej se je metilni alkohol uporabljal samo na deželi, zdaj pa prihaja tudi v mesto. Treba bo energičnih korakov, nihče naj se tega ne prestraši, tudi pred volitvami ne, šmarnica se mora iztrebiti.«75 kljub temu da se je šmarnica torej več kot očitno širila, je bilo opaziti, da so ukrepom za njeno uničevanje ugovarjali le še redki govorni- ki. očitno so ugotovili, da nima smisla oporekati dejstvu, da je šmarnica škodljiva in nevarna ter 73 Prav tam, str. 201. 74 AS 77, fasc. 14, proračun izdatkov in dohodkov za leto 1939/40. 75 AS 77, fasc. 13, stenografski zapisnik 10. rednega zasedanja, 3. seja, str. 7. 102 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 da jo je zato treba izkrčiti, svoje napore pa so zato usmerili v poskuse rešitve še ene samorodnice – izabele. razprava o izabeli je bila zlasti obširna leta 1939, govorniki pa so jo zagovarjali s podobnimi argumenti kot prej šmarnico. Poudarjali so, da v določenih predelih žlahtne trte ne uspevajo, izpo- stavljali revščino prebivalcev, ki jo gojijo, opozarja- li, da z izabelo ne ogrožajo prodaje kvalitetnih vin, ker da jo imajo večinoma za domačo uporabo itd. celo več – izabelo so predstavljali kot dobro nado- mestilo za škodljivo šmarnico. debata o izabeli se je nadaljevala tudi v letu 1940, glede šmarnice pa je Podgornik kot načel- nik kmetijskega oddelka dejal, da je banska uprava razdelila podpore za 50.000 izkrčenih in 10.000 precepljenih trsov šmarnice,76 v proračunu izdat- kov in dohodkov pa ne v tem ne v prihodnjem letu ni več zaslediti omembe samorodnic. leta 1941 je Podgornik ugotavljal: »Pri zatiranju šmarnice so bili doseženi le mali uspehi, izkrčenih je bilo 21.000 trsov šmarnice.«77 na to, da se je šmarnica, namesto da bi se površina njenih nasadov zmanjševala, res širila, kažejo tudi besede ivana Šerbinka in fran- ca Bačiča iz leta 1941. Šerbinek je tako razmišljal: »Lanska zimska pozeba je pokazala, da je šmarnica ostala pri tej pozebi nedotaknjena. Iz tega se lahko vidi, da se bo šmarnica še bolj širila in tako uniče- vala telesno in duševno naš mladi narod, vedno več je bo in pravim, če tu oblast ne bo podvzela resnih korakov, da se šmarnica zatre, bodo posledice stra- šne. Ne bo šlo drugače, da se da neko nadomestilo in bi bilo priporočljivo, da se dovoli izabela za saditev, vsaj za domačo uporabo. Nekateri so temu sicer na- sprotni, toda drugače ne bo šlo,«78 Bačič pa je dejal: »Že pred dvema letoma sem sprožil idejo, da bi se v Prekmurju na Goričkem napravila trsnica za žlah- tne trte. To bi bilo potrebno predvsem zato, da se pri nas razširijo žlahtne vrste vina, kajti šmarnice je pri nas že toliko, da prekosi vse druge trte. Dokler pa ne bo prišla pomoč in ne bomo dobili boljših trt, bomo pač morali ostati pri šmarnici.«79 Če sklenemo – banovina in njeni uradniki so imeli v vsem času od začetka pa do konca 30-ih 76 AS 77, fasc. 14, stenografski zapisnik 12. rednega zasedanja, 2. seja, str. 17. 77 AS 77, fasc. 15, stenografski zapisnik 13. rednega zasedanja, 2. seja, str. 14. 78 Prav tam, str. 199. 79 Prav tam, str. 206. let polna usta besed o škodljivosti šmarnice in o njenem iztrebljanju, ta pa se je kljub temu konec tridesetih ponovno začela razširjati. Številni ban- ski svetniki so ukrepom za njeno uničevanje še po- sebej močno nasprotovali leta 1932, nato pa vedno manj. Stereotip o strupeni šmarnici se je v njihovih krogih torej dodobra uveljavil in očitno mu ni bilo smiselno več oporekati. Namesto konca Svojo vlogo pri razširjanju »dejstev« o ško- dljivosti šmarnice pa so vse do začetka vojne še na- prej igrali tudi časopisi. leta 1940 je bilo tako moč brati: »Pretepe, umore in samomore v vinskih okoli- ših često povzroča nesrečna šmarnica. Kakor rečeno, šmarnica povzroča nepopisno mnogo gorja, žalo- sti, gospodarskih nesreč. Zato proč s tem plevelom, proč s šmarnico iz dobrega pravilnega kletarstva.«80 ali pa tole: »Ob rednem in obilnem uživanju vina šmarnice postanejo starši manj plodoviti in kolikor dobijo otroke, ti često degenerirajo (idijoti, kreteni). Visok odstotek bolnikov iz vinorodnih krajev v bla- znicah je največ posledica prekomernega uživanja šmarnice.«81 Pa je dejansko šmarnica povzročala vse to gorje in bila res tista najškodljivejša trtna vrsta, ki 80 Naše gorice: Samorodnice in sloves naših vin, 1940, str. 37. V: Malnič, Slovenci, vino in država … 81 Prav tam. Konec. Dr. A. Štampar, Narodna čitanka o alkoholu. Zagreb 1931. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 103 jo je bilo treba zatreti že samo v dobro ljudi sa- mih? Že v 19. stoletju so tako katoliški kot tudi meščanski moralisti pijančevanje povezovali z gre- hom, nemoralnostjo in kriminalom. tako za ene kot za druge je bilo takšno početje v nasprotju s po- dobo zglednega kristjana, ki ne greši, in vzornega meščana, ki pije omikano, v majhnih količinah.82 Povezava alkohola – zlasti še tistih vrst alkoholnih pijač, ki so se jim vdajali najnižji sloji, torej piva, še posebno pa žganja – z dekadentnim, nemoral- nim in kriminalnim torej ni bila pogruntavščina 20. stoletja in je bila le del predsodkov in stereoti- pov, ki so se vedno držali nižjih, revnejših slojev in drugih obrobnih skupin. Prav nič drugače, bi lah- ko rekli, ni bilo pri šmarnici. to je bilo vino revnih slojev, ki si gojenja žlahtnejših sort enostavno niso mogli privoščiti oziroma te na njihovi zemlji ne bi nikdar uspevale. V času vinske krize je poleg tega zaradi svoje nezahtevnosti, obilnega sadu in nizke cene v zelje hodilo resnejšim vinarjem, ki so svoje vino že tako težko prodajali. to pa je bil, kot razmi- šlja Borut koloini, tudi glavni moment pri obliko- vanju stereotipa o njeni škodljivosti: »Ta stereotip se je pojavil veliko kasneje od šmarnice in njenega vina in je obvladoval prostor še potem, ko smo spo- znali, da metilni alkohol, ki ga to vino vsebuje, ni tako usoden za človeško zdravje, kot so nas prepri- čevali, in da ga nekatera žlahtna vina, kot na primer teran ali refošk, vsebujejo celo več.«83 koloini temu dodaja, da se je stereotip, s katerim so uspeli šmar- nici prilepiti etiketo manjvrednosti in nevarnega vina, sčasoma vedno bolj odražal tudi v vrednostni sodbi ljudi, ki so šmarnico gojili in pili. Pri tem pa ni šlo le za stereotip, ki se napaja iz razkola med oblastnimi strukturami in Slovenci, pač pa tudi iz nasprotij med Slovenci samimi: »Šmarnica je bila revežev izhod v sili, zato je vsak revež s prstom veselo pokazal na drugega, češ: 'On je šele pravi revež, ne jaz. Saj je še bolj vezan na šmarnico kot jaz.' To pa daje stereotipu pravo vztrajnost in moč, da postane že kar kompleks. Ne le globina razkola, ampak pred- vsem veselja nad tem, da lahko s prstom pokažemo na nekoga, ki je še bolj zanikrn od nas samih, v re- snici ekskomunicira ljudi. Pri šmarnici in ljudeh, ki 82 Andrej Studen: Zlo pijančevanja in hudodelstvo. Glasnik ZRS Koper, 10, 2005, št. 6, str. 70–71. 83 Borut Koloini: Prispevki k raziskavi slovenskega nacional- nega značaja. Primorska srečanja, 16, 1991, št. 119/120, str. 393. so se z njo ukvarjali, je vrednostna veriga pomenila prav cinične razsežnosti. Ker je bilo označeno abso- lutno in neprizivno slabo, je bil tisti, ki je imel veliko šmarnice, slabši od tistega, ki je je imel malo.«84 tezo o napetostih ne le med oblastmi in rev- nimi vinogradniki, pač pa tudi med obubožanimi vinogradniki in tistimi, ki so si lahko privoščili gojenje kvalitetnejših vin, in o vlogi šmarnice pri tem, potrjuje tudi naslednji zapis: »Na vse šmarnič- ne gojitelje je letel prezir, posebno, ker so imeli šmar- nične nasade v glavnem le mali posestniki 'bajtarji'. Ti niti vedeli niso, kakšno kvaro jim dela šmarnica in so vse predpise o omejevanju šmarničnih nasa- dov vzeli kot prezir in gospodarsko zatiranje od pre- možnejših vinogradnikov, ki imajo nasade žlahtne vinske trte.«85 to, da šmarnica dejansko ni tako nevarna, kot so jo prikazovali, pa dokazuje sodno-medicin- sko izvedensko mnenje iz leta 1970, pod katerega je podpisan dr. Janez milčinski. milčinski je takrat med drugim zapisal, da se mnenja o škodljivosti šmarnice zaradi velike vsebnosti metilnega alko- hola v drugih državah, kjer le-ta prav tako uspeva in kjer ljudje prav tako pijejo to vino, ne v polju- dnoznanstvenih ne v strokovnih publikacijah ne pojavljajo. in kar je še pomembnejše – da so na inštitutu za sodno medicino v ljubljani že pred leti analizirali različne vzorce šmarnice, pri čemer se je pokazalo, da je bila količina metilnega alko- hola v njih neznatna, prav tako niso našli kakšnih drugih sestavin, ki bi lahko imele takšne učinke, kot so jih šmarnici pripisovali. Poleg tega je zapi- sal, da ti učinki sploh niso značilni za zastrupitev z metilnim alkoholom in izrazil mnenje, da je bi- stvena učinkovina, ki vpliva na obnašanje pivcev šmarnice, enako kot pri vseh drugih vinih – etilni alkohol.86 V prid razmišljanju, da je bilo ključno pri oblikovanju mita o škodljivi šmarnici to, da je pomenila konkurenco premožnejšim vinogra- dnikom, ki so pridelovali kvalitetnejša vina, in ne njena dejanska škodljivost zdravju, govori tudi dej- stvo, da so do leta 1923 v časopisih samorodnice 84 Prav tam. 85 Naše gorice: Šmarnica, 1940, str. 2. V: Malnič, Slovenci, vino in država … 86 Janez Milčinski, Medicinsko izvedenstvo, Ljubljana, 1970, str. 107. V: Malnič, Slovenci, vino in država … 104 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 odsvetovali le za prodajo, za domačo uporabo pa se avtorjem člankov niso zdele sporne in tudi o ško- dljivosti šmarnice se ni pisalo. teza o njeni ško- dljivosti se je torej pojavila skupaj z vinogradniško krizo, ki je oteževala prodajo kvalitetnih vin, poleg tega pa so se članki o škodljivosti šmarnice poja- vljali predvsem v vinogradniškem časopisju.87 Potrditev za zgoraj opisano koloinijevo raz- mišljanje o procesu povezovanja sodbe o manjvre- dni in nevarni šmarnici z manjvrednostjo ljudi, ki so jo gojili in pili, bi lahko našli tudi v opisanih razpravah na sejah banskega sveta. Človek se na- mreč ne more izogniti občutku, da so predstavniki najrevnejših okrajev, ki so se sprva popolni obsod- bi šmarnice še upirali, sčasoma sprejeli banovinske ukrepe kot nujno zlo, a se hkrati k besedi ne pri- glašali več tudi zato, ker je bil komentar njihovih izjav venomer isti – šmarnico je pač treba zatreti, ker je na moč škodljiva. Brezpriziven komentar, iz katerega veje tudi nekaj subtilne večvrednosti in vzvišenosti nad tistim, ki sploh lahko pomisli drugače. Literatura in viri – Janez cvirn in tone Šepetavc: Psihologija slo- venskega pitja. novi tednik nt in rc, 48, št. 1 (6. 1. 1994) in št. 6 (10. 2. 1994). – andrej dular: Vinogradništvo na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etnograf, let. XXXiii- XXXiV, 1988–1990 str. 61–82. – Jure gašparič: diktatura kralja aleksandra in Slovenska ljudska stranka v letih 1929–1935. doktorska disertacija. ljubljana, 2006: Uni- verza v ljubljani, filozofska fakulteta, od- delek za zgodovino. – Borut koloini: Prispevki k raziskavi slovenskega nacionalnega značaja. Primorska srečanja, 16, 1991, št. 119/120, str. 393–394. – Vladimir kološa: Banski svet dravske banovine 1931–1941. ljubljana 1980: arhiv Sr Slove- nije. – milan likič: Pijanci, pijanke in druge ljubljan- ske slike v hribarjevi dobi. kronika, 1997, št. 1/2. – andrej malnič: nekaj drobcev iz zgodovine vi- narstva. annales (Series historia et sociolo- gia), let. 10, 2000, št. 2(22), str. 565–568. 87 Malnič, Slovenci, vino in država … – andrej malnič: Slovenci, vino in država: Štajer- ci in šmarnica. diplomsko delo. ljubljana 1990: Univerza v ljubljani, filozofska fakul- teta, oddelek za etnologijo. – anton mrkun: Zgodovina protialkoholnega gi- banja po vsem svetu, zlasti v Sloveniji 1902– 1927. ljubljana 1927: Protialkoholna zveza »Sveta vojska« v ljubljani. – andrej Studen: Zlo pijančevanja in hudodel- stvo. glasnik ZrS koper, 10, 2005, št. 6, str. 70–71. – anton Šepetavc: Pijem, torej sem Slovenec. Zgo- dovina za vse, let. 2, 1995, št. 1, str. 18–36. – aS 77 – Banski svet dravske banovine, fasc. (šk.) 1–16. Zusammenfassung wEg MIT DEM HyBRIDENwEIN der alkohol spielte im leben sowohl der ar- men bäuerlichen als auch der gebildeten und intel- lektuellen kreise der Slowenen immer eine nam- hafte rolle und war gleichzeitig auch eine Plage. er verursachte gesundheitliche Probleme, aber auch kriminalität und gewalt. als antwort darauf wur- de in ljubljana im Jahr 1902 die erste Versammlung gegen den alkohol organisiert. danach entstand eine antialkoholische Bewegung, die auf verschie- denste art und weise vor den gefahren des alko- holrausches warnte. doch wurden nicht alle arten von alkohol gleich stark verfolgt und verurteilt. in den zwanziger Jahren des 20. Jahrhunderts entwi- ckelte sich nämlich in Slowenien eine einzigartige hetze gegen eine besondere hybridenweinsorte namens šmarnica. Schuld daran war nicht die an- tialkoholische Bewegung, die besagten wein nicht stärker angriff als andere alkoholische getränke, sondern eine krise des weinbaus. nach dem ers- ten weltkrieg fiel der slowenische wein, der einst sogar auf dem kaiserhof geschätzt war, aufgrund des Verlustes früherer märkte und der konkurrenz billigerer weine aus den südlichen teilen des neuen jugoslawischen Staates in eine Verkaufskrise. au- ßerdem waren die weingärten an der wende vom 19. zum 20. Jahrhundert durch die weinkrankhei- ten Peronospora, graufäule und die reblaus zu einem großen teil zerstört und dezimiert worden. Janja Slabe, »PROČ S ŠMARNICO« ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 105 weil die erneuerung der weingärten teuer und zeitraubend war, wurden vielerorts sogenannte hybridreben (direktträger) gepflanzt, die resistent gegen krankheiten und in der Pflege anspruchslos waren, aber reiche früchte trugen. die mit quali- tätsvollen rebsorten bepflanzten weingärten wa- ren also – neben den bereits erwähnten Verlusten der absatzmärkte und der konkurrenz aus dem Süden – auch mit der konkurrenz schlechterer heimischer weine konfrontiert, die sich besonders die ärmeren Schichten der Bevölkerung leichter leisten konnten. Und als antwort darauf entstand in den zwanziger Jahren der mythos vom giftigen hybridenwein, der vermeintlich große mengen an methylalkohol enthielt. dieser verursachte angeb- lich wahnsinn, Blindheit und aggressives Verhal- ten und wurde für zahlreiche Schlägereien, mor- de und Selbstmorde verantwortlich gemacht. Seit dem Jahr 1923 publizierten Zeitungen von Zeit zu Zeit Beiträge mit geschichten aller art darüber, wie giftig der hybridenwein eigentlich sei. gleich- zeitig griff auch die obrigkeit in den kampf gegen diese rebsorte ein, indem sie mit verschiedenen maßnahmen und anordnungen den anbau und den Verkauf der hybridreben und deren wein verbot oder einschränkte. auch im Banrat der draubanschaft, dem beratenden organ des Banus, prallten seit dem Beginn seiner Sitzungen im Jahr 1931 bis zu seiner auflösung 1941 die meinungen über den hybridenwein und die maßnahmen der Banschaft zu dessen Zerstörung aufeinander. am stärksten widersetzten sich die räte des Banrates aus gebieten, in denen es viele anpflanzungen von hybridreben gab, den maßnahmen der Ban- schaft im Jahr 1932. damals versuchten sie den Banus drago marušič zu überzeugen, dass in be- stimmten gebieten einfach keine andere rebsorte gedeiht, der wein nur für den heimgebrauch her- gestellt wird und überhaupt nicht so giftig ist wie behauptet. Sie machten auch darauf aufmerksam, dass vor allem ärmere leute diese reben züchten und sie von den maßnahmen der Banschaft daher besonders betroffen sind. doch der Banus war in den diskussionen unnachgiebig, so dass in den fol- genden Jahren die Proteste stark abnahmen. auch als marušič im Jahr 1935 zuerst kurzzeitig din- ko Puc und dann im selben Jahr marko natlačen nachfolgte, verstärkten sich die einwände gegen die maßnahmen der Banschaft zur Zerstörung der hybridreben nicht. damals sah die Banschaft so- gar von der einhebung der Steuer auf diese reb- sorte ab. diese aber begann sich mit dem erneuten auftreten der Peronospora gegen ende des Jahr- zehnts wieder stärker zu verbreiten. gleichzeitig verbreitete sich auch der mythos von ihrer Schäd- lichkeit. interessanterweise bewiesen Jahre später, zu Beginn der siebziger Jahre des 20. Jahrhunderts, analysen von Proben des hybridenweins, dass diese Sorte eigentlich nur geringfügige mengen methylalkohol enthält und daher die gesundheit nicht stärker gefährdet als andere weinsorten. der mythos von der immensen giftigkeit des hybri- denweins und den seltsamen charakterzügen und Verhaltensweisen seiner konsumenten erwies sich in diesem Zusammenhang als Stereotyp, der vor allem aufgrund der gegensätze zwischen armen und reichen weinbauern entstanden war. Schlagwörter: hybridenwein, alkohol, weinbau, Banrat der draubanschaft. 106 VSE ZA ZGODOVINO Jure Gašparič Habsburg ali Hitler Soočenje Kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške republike z možnostjo restavracije Habsburžanov na Dunaju gašparič Jure, dr., asistent doktor, inštitut za novejšo zgodovino, kongresni trg 1, Si – 1000 ljubljana, jure.gasparic@inz.si. 94(436: 437.1/.2: 497.1) “19”:929.52Habsburg 32(436: 437.1/.2: 497.1) “19”:929.52Habsburg 929Habsburg O. HABSBURg ALI HITLER Soočenje Kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške republike z možnostjo restavracije Habsburžanov na Dunaju avtor v razpravi analizira soočenje kraljevine Jugoslavije in Češkoslovaške republike z možnostjo restavracije habs- buržanov na dunaju v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Pri tem se posebej posveča različnemu mednarodnopolitičnemu položaju, v katerem sta se tedaj znašli obe državi. Slednji je namreč pogojeval drugačne poglede tako na zavezništva in politična vprašanja v Podonavju, kot tudi na vprašanje bodoče usode avstrije. avtor ugotavlja, da se je ob avstrijskem proble- mu sicer res lomilo češkoslovaško-jugoslovansko zavezništvo, vendar obenem poudarja, da so se stališča obeh držav v eni točki še naprej ujemala. Pri vprašanju restavracije habsburža- nov. Scenarij, po katerem bi otto zasedel dunajski prestol, je bil nesprejemljiv za obe. Ključne besede: kraljevina Jugoslavija, republika Češko- slovaška, habsburžani, restavracija, hitler, anšlus. gašparič Jure, Phd, instructor, institute of contemporary history, kongresni trg 1, Si – 1000 ljubljana, jure.gasparic@inz.si. 94(436: 437.1/.2: 497.1) “19”:929.52Habsburg 32(436: 437.1/.2: 497.1) “19”:929.52Habsburg 929Habsburg O. HABSBURg OR HITLER Confrontation of the Kingdom of Yugoslavia and the Czechoslovak Republic with the possibility of the restoration of the Hapsburgs in Vienna The author analyzes the confrontation of the kingdom of yugoslavia and the czechoslovak republic with the pos- sibility of the restoration of the hapsburgs in Vienna in the 1930s. The article focuses particularly on the divergent posi- tions in international politics in which both countries found themselves. This position conditioned different views in terms of both the alliances and political questions in the danubian area, as well as the question of the future of austria. The author arrives at the conclusion that the problem of austria did put the czechoslovak-yugoslavian alliance to the test; however, he simultaneously emphasizes that the two countries remained unanimous on one point: the question of the restoration of the hapsburgs. Both of them found unacceptable the scenario in which otto would ascend the throne in Vienna. Key words: kingdom of yugoslavia, czechoslovak repub- lic, hapsburgs, restoration, hitler, anschluss. dunajski kardinal friedrich gustav Piffl je imel tisto dopoldne pomemben obisk. na vra- ta njegove palače je potrkal stotnik werkmann, tajnik cesarja karla, in mu predal pismo svojega gospodarja. cesar je v njem prosil kardinala, naj s posredovanjem pri začasnem vodji avstrijske krščanskosocialne stranke Johannu nepomuku hauserju zagotovi podporo omenjene stranke mo- narhiji in njemu kot cesarju. Piffl je obljubil, da bo želeno storil. isto dopoldne je kardinal gostil še en pomemben obisk. tokrat je sprejel duhovnika in zadnjega ministra za socialo v cesarski vladi, dr. ignaza Seipla. minister Seipel je prišel po nasvet, kako naj ravna v nenavadni nalogi, ki mu jo je po- veril vodja njegove stranke hauser. avstrijska soci- aldemokratska stranka s kanclerjem karlom ren- nerjem je namreč zahtevala cesarjevo abdikacijo (Abdankung des Kaisers), vodja tradicionalistične in konservativne krščanskosocialne stranke hau- ser pa je želel doseči, da cesar to stori prostovolj- no. in v tako rešitev naj bi ga pregovoril minister Seipel. kardinalov nasvet Seiplu je bil tedaj jasen Jure Gašparič, HABSBURG ALI HITLER ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 107 – kakršna koli abdikacija sploh ne pride v poštev. to je bilo v nedeljo, 10. novembra 1918.1 naslednji dan je cesar karl podal izjavo, kjer med drugim stoji zapisano: »Ich verzichte auf jeden Anteil an den Staatsgeschäften.«2 tako formalno kljub vsemu ni odstopil, temveč se je s kar najbolj zmuzljivo in »diplomatsko odprto« frazo zgolj od- povedal sodelovanju pri državnih poslih. Slednjo izjavo zgodovinarji pripisujejo prav kasnejšemu kanclerju Seiplu, ki je tako po nasvetu svojega kar- dinala, kljub hauserjevi prošnji in zahtevi social- demokratov ubral svojo pot. dvanajstega novem- bra 1918 je nato provizorični parlament objavil nastanek republike nemške avstrije.3 dejstvo, da karl kot glava habsburško-lota- rinške hiše ni želel priznati nove politične situacije in sprejeti republikanske vlade, je seveda povzročilo nujne posledice. Poslednji habsburžani so morali zapustiti državo. Sprva so se zatekli v bližnjo Švico, se od tam skušali neuspešno povzpeti na madžar- ski prestol in naposled pristali daleč v atlantiku, na portugalski madeiri. tam je v petintridesetem letu starosti aprila 1922 zadnji avstrijski cesar končal svojo življenjsko pot. cesarska čast in nasledstvo sta prešla na njegovega desetletnega sina otta.4 Zahvaljujoč spretnosti ottove matere Zite je družina kmalu po karlovi smrti uspela zapustiti atlantski otok in se vrniti v evropo. najprej je našla zatočišče v Španiji, nato v Belgiji.5 na morebitno vrnitev na dunaj ni bilo upati, saj je avstrijski parla- ment kmalu zatem, ko se je cesarska družina vkrca- 1 Maximilian Liebmann, Kirche und Politik in der Ersten Republik von 1918 bis 1938, v: Christliche Demokratie, Ze- itschrift des Karl v. Vogelsang-Institutes (Christliche Demo- kratie), 2 (1984) 1, str. 20–21. 2 Ludwig Reiter, Österreichische Staats- und Kulturgeschich- te, S. Jörgl & Co., Celovec 1947 (dalje: Reiter, Österreichi- sche Geschichte), str. 297. 3 Janez Cvirn, Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v habs- burški monarhiji. Dunajski državni zbor in Slovenci (1848– 1918), Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2006, str. 314. 4 Gordon Brook-Shepherd, Uncrowned Emperor. The Life and Times of Otto von Habsburg, Hambledon and London, London–New York 2003 (dalje: Brook-Shepherd, Uncro- wned Emperor), str. 53–70; Neven Budak – Mario Strecha – Željko Krušelj, Habsburzi i Hrvati, Srednja Europa, Za- greb 2003 (dalje: Krušelj, Habsburzi), str. 183–188. 5 Brook-Shepherd, Uncrowned Emperor, str. 73–77; Krušelj, Habsburzi, str. 188–190. la na vlak za Švico, sprejel t. i. »Habsburgergesetz«.6 Zakon je v svojih devetih členih povsem pobrisal s habsburško dediščino države. V prvem členu je pisalo: »Alle Herrscherrechte und sonstige Vorre- chte des Hauses Habsburg-Lothringen sowie aller Mitglieder dieses Hauses sind in Deutschösterreich für immerwährende Zeiten aufgehoben.« V »inte- resu varnosti republike« je zakon na tej podlagi v nadaljevanju določil, da se tiste habsburžane, ki se ne odpovedo pripadnosti habsburški hiši, izžene iz države. Poleg tega je vse imetje vladarske dinasti- je razglasil za posest republike. otto je na očetovo prestolnico tako lahko zrl le iz tujine. ••• novonastala donavska državica, imenovana nemška avstrija, je bila ozemeljsko gledano osrčje nekdanje dvojne monarhije, a je dejansko seveda 6 Gesetz vom 3. April 1919, betreffend die Landesverweisung und die Übernahme des Vermögens des Hauses Habsburg- Lothringen, StGBl. 1919/209 (10. 4. 1919). Karel I. – monarh brez cesarstva. Zgodovinski arhiv Celje; Zbirka upodobitev osebnosti. 108 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 predstavljala samo eno od nasledstvenih držav bi- vše avstro-ogrske. na evropskem političnem ze- mljevidu po prvi svetovni vojni je bila nov subjekt bledega vpliva. Poleg tega se je republikanska »Rest- Österreich« v prvih povojnih letih tudi soočala s premnogimi gospodarskimi težavami. ena najbolj elegantnih rešitev zanjo bi zato bila po mnenju večine avstrijskih političnih strank priključitev k nemški državi. Zagovarjali so jo socialdemokrati, Velikonemci in Landbund ter tudi del krščanskih socialcev. Senžermenska mirovna pogodba, ki je jeseni 1919 med drugim prepovedala priključitev avstrije k nemčiji, je sicer navzven opravila s to problematiko, vendar perečih diskusij o tej temi ni mogla preprečiti.7 Vseskozi tleči problem avstrijsko-nemške relacije je skupaj z vprašanjem statusa habsburža- nov v mednarodnopolitičnem kontekstu nato z vso silo izbruhnil na površje v začetku tridesetih let, po vzponu hitlerja na oblast v nemčiji. avstrija se je tedaj znašla v centru skrbi in zanimanja evropske politike. dogajanje se je v glavnem koncentriralo na trikotnik avstrija–italija–nemčija, kjer je italija igrala vlogo zaščitnice avstrije, nacistična nem- 7 Stepan, Die christlichsoziale Partei, str. 208–209; Reiter, Österreichische Geschichte, str. 297–298. čija s svojo politiko anšlusa njene ogroževalke,8 avstrija pa vlogo tarče in hitlerjeve nasprotnice.9 otto je v tem času že bil polnoleten in bi tako lah- ko formalno prevzel očetov prestol. Prav v tej mo- žnosti, v ponovni restavraciji mogočne dinastije, ki bi šibki avstrijski republiki domnevno jamčila samostojnost, je kancler dollfuss videl priložnost. Začel je snovati habsburško vrnitev na prestol, ki pa mu je ni bilo dano udejanjiti.10 med neuspelim nacionalsocialističnim pučem 25. julija 1934 sta kanclerja v njegovi delovni sobi na Ballhausplatzu zadeli dve krogli, zavoljo česar je kasneje umrl.11 nasledil ga je minister njegove vlade, nekdanji krščanski socialec in prepričani monarhist kurt 8 Nova situacija v Nemčiji je povzročila obrat v avstrijskih pogledih na severno sosedo. Po letu 1933 ideja anšlusa ni več našla zagovornikov, nasprotovali sta ji tako vlada kot opozicijska socialdemokratska stranka. – Ladislav Deák, Zápas o strednú Európu 1933-1938. Politicko-diplomatické vzťahy, Veda, Bratislava 1986 (dalje: Deák, Zápas o strednú Európu), str. 44. 9 Dušan Nećak, Avstrijska legija II, Založba Obzorja Mari- bor, Maribor 1995 (dalje: Nećak, Avstrijska legija II), str. 27. 10 Krušelj, Habsburzi, str. 190. 11 O poteku puča glej: Nećak, Avstrijska legija II, str. 35–49 in Norbert Schausberger, Der Griff nach Österreich. Der Anschluss, Jugend und Volk, Wien-München 1979, str. 285–298. Franc Jožef I. – vladar z oseminšestdesetletno delovno dobo (1848-1916). Zgodovinski arhiv Celje; Zbirka upodobitev osebnosti. Jure Gašparič, HABSBURG ALI HITLER ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 109 von Schuschnigg,12 ki se je v strahu pred gorečim nacizmom in nemčijo še trdneje vezal na italijo. Slednja se je nato skupaj z anglijo in francijo na konferenci v Stresi aprila 1935 tudi formalno izra- zila, da bo skupna politika omenjenih treh držav še naprej skrb za avstrijsko neodvisnost. Suverenost države je bila s tem na videz zajamčena, dunaj je bil zadovoljen. toda ne za dolgo. Po italijanski od- pravi v afriko je kmalu sledilo zbližanje nacistične in fašistične velesile, kar je avstrijo vse bolj vodilo na »nemško pot«. Julija 1936 je tako Schuschnigg podpisal sporazum z nemčijo in odtlej je avstrijska država bliskovito drvela proti severni sosedi.13 ••• Zunanjepolitična situacija, ki se je izrisova- la leta 1933, je v kraljevini Jugoslaviji razumljivo povzročala skrb in vznemirjenje. Jugoslovanski pogled na avstrijo je namreč bil izrazito negativen. na eni strani ga je generiral strah pred avstrijskima zaveznicama italijo in tudi madžarsko, ki sta bili vse od razpada dvojne monarhije do Jugoslavije sovražno razpoloženi in med drugim nudili zave- tje hrvaškemu protidržavnemu in terorističnemu ustaškemu gibanju, na drugi pa strah pred resta- vracijo habsburžanov.14 Zdi se, da je bil v tedanjih okoliščinah gotovo razumnejši in realnejši strah pred italijo, vendar velja poudariti, da ni imel strah pred ottom nič manjše zunanjepolitične teže. ne- nazadnje je tudi dunajski dopisnik Centralnega Presbiroja v svojem poročilu s 15. junija 1934 ver- jel, da se počasi pripravlja restavracija.15 ob tem pa je bilo za Jugoslavijo in njenega kralja aleksandra še posebno zaskrbljujoče, da se je po vzponu naci- stov na oblast v nemčiji in njihovih prizadevanjih 12 Schuschniggov položaj je bil – podobno kot prej Dollfus- sov – precej močen. Pod okrilje svoje funkcije je na podlagi stanovske ustave osredotočil večino oblasti in hkrati prevzel vodstvo vsedržavne stranke (Domovinske fronte). S tako politiko, in z nasprotovanjem državnokritičnemu družbe- nemu pluralizmu, pa najbrž ni pripomogel k »preseganju ideje anšlusa«, kakor je kancler sam zapisal v svojih spomi- nih, temveč je omenjeni ideji celo pomagal. – Ulrich Kluge, Der österreichische Ständestaat 1934-1938. Entstehung und Scheitern, Verlag für Geschichte und Politik, Wien 1984, str. 93–100. 13 Prav tam in Metod Mikuž, Svet med vojnama, Mladinska knjiga, Ljubljana 1966, str. 110, 159–160. 14 Nećak, Avstrijska legija II, str. 30–31. 15 Vuk Vinaver, Svetska ekonomska kriza u Podunavlju i ne- mački prodor 1929–1934, Institut za savremenu istoriju, Beograd 1987, str. 241. po priključitvi avstrije jugoslovanska nasprotnica italija zbližala z aleksandrovo zaveznico franci- jo.16 Združilo ju je nasprotovanje politiki nemčije, kar nikakor ni ustrezalo jugoslovanskemu kralju. aleksander, ki se je torej bal restavracije habsbur- žanov in vse večjega italijanskega vpliva v avstriji, je bil tako še najbolj naklonjen priključitvi avstrije k nemčiji.17 V hitlerju je videl dobrodošlega pro- 16 Vlade jugoslovanskih zaveznic, ki so si še januarja 1933 odločno prizadevale za uvedbo demokracije v Aleksandrovi državi, so pod vtisom zunanjepolitičnih premikov kmalu spremenile svoje stališče. Po vzponu Hitlerja na oblast je vprašanje demokracije izgubilo svoj pomen. Po trditvi srb- skega opozicijskega politika Svetozarja Pribićevića, zaupani septembra 1933 hrvaškemu opozicionalcu Hinku Krizma- nu, je osrednji problem postalo Podonavje z Avstrijo. – Ar- hiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbića, a. š. 135, Političke bilješke iz godi- ne 1933, beležka o pogovoru s Krizmanom 14. 9. 1933. 17 Tovrstni razlogi so tudi botrovali temu, da je po neuspelem nacionalsocialističnem puču v Avstriji 25. julija 1934 Ale- ksander tamkajšnjim nacistom ponudil gostoljubje. Več o tem glej v: Nećak, Avstrijska legija II. Prim.: Ladislav Deak, Čehoslovačko-jugoslovenski odnosi 1935–1939, Zbornik Zavoda za povijesne znanosti Istraživačkog centra Jugo- slavenske akademije znanosti i umjetnosti, Vo. 10, Zagreb 1980 (dalje: Deak, Čehoslovačko-jugoslovenski odnosi), str. 127. Jugoslovanski kralj Aleksander I. Karađorđević (1888-1934). Zgodovinski arhiv Celje; Zbirka upodobitev osebnosti. 110 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 tirimskega zaveznika, čigar vzpon in ukrepe, zlasti obračun z napredno opozicijo, je spremljal z veliki- mi simpatijami. Po besedah britanskega poslanika v Beogradu sir nevilea hendersona naj bi bil celo »navdušen hitlerjanec« in to »ne glede na svoje če- škoslovaške prijatelje«.18 Vzporedno z napetostjo na mednarodno- politični sceni pa je rasel tudi notranjepolitični zaplet v Jugoslaviji. V objemu aleksandrove dik- tature je spet postala nadvse aktualna potreba po dialogu z opozicijskimi skupinami, ki so s svojimi protirežimskimi resolucijami v letih 1932 in 1933 odločno pokazale neuspeh kraljevega osebnega re- žima.19 kakršni koli resnejši premiki seveda niso bili uresničljivi brez sodelovanja vsaj dela »prepo- vedane« politike. Za sanacijo razmer v Jugoslaviji sta si tedaj še posebej prizadevali Velika Britanija in francija. Po mnenju uradnega londona je Srbi- ja pripeljala Jugoslavijo na rob propada, morebiten razpad države pa bi privedel do resnih mednaro- dnih zapletov. Zato si je bilo treba prizadevati za ponovno demokratizacijo in uvedbo federativnega načela. anonimen vir iz praškega zunanjega mi- nistrstva je članu prepovedane hrvatske seljačke stranke Juraju krnjeviću celo zaupal, kako sta Ve- lika Britanija in francija dali Beogradu trimesečni ultimat, da uvede demokratični sistem in federa- lizira državo.20 V tako napetih domačih razmerah in pod vtisom ohlajevanja odnosov s staro zave- znico francijo je imel aleksander še en razlog več, da se posveti notranjepolitičnim razmeram v svoji državi in jih v interesu lastne, pa tudi evropske sta- bilnosti umiri. obenem s tem pa je seveda moral ubrati tako zunanjepolitično usmeritev, ki bi bila za državo kar najmanj tvegana. moral se je izogniti 18 Dušan Biber, Sir Nevile Henderson o politiki kralja Ale- ksandra do nacistične Nemčije, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20 (1980) (dalje: Biber, Henderson o politiki kralja), str. 25. 19 O tem glej: Jure Gašparič, Diktatura kralja Aleksandra in Slovenska ljudska stranka v letih 1929–1935 (doktorska di- sertacija), Ljubljana 2006, str. 148–162. 20 V pismu Krnjeviću piše, da »/…/ akcija ide za tim, da se promene provedu tako, da se sačuva Aleksandar. Država ima biti razdijeljena u četiri federativne države i to 1) Voj- vodina, Srijem, Srbija, Crnagora i Makedonija, 2) Bosna i Hercegovina (po svoj prilici s Južnom Dalmacijom), 3) Hr- vatska, Slavonija i Dalmacija (bez Južne Dalmacije). 4) Slo- venija. Koja bi imala biti kompetencija federativnih država nisam saznao. Sve bi to proveo kralj.'« – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbića, a. š. 135, političke bilješke iz godine 1933, prepis pisma Pepici (najverjetneje Krnjeviću) z dne 19. 1. 1933. zapletom z velesilami. Politična dediščina, ki jo je aleksander po svoji smrti v atentatu oktobra 1934 pustil za seboj, tako ni bila niti najmanj zavidljiva. kraljev naslednik, prvi človek tričlanskega namestništva knez regent Pavle, se je sredi tridese- tih let nedvomno znašel pred težavnimi nalogami. reševal jih je kot dejanski namestnik, saj so tako njegove notranje kot zunanjepolitične odločitve zrcalile ideje in smernice, ki jih je začrtal že po- kojni aleksander. novo in močnejšo vlado na čelu z milanom Stojadinovićem je sestavil že prej do- govorjeni del prepovedane opozicije, na mednaro- dnem podiju pa je usmeritev države ostala enaka kot dotlej. »Imeti vsepovsod prijatelje« in se torej postopoma, a dosledno zbliževati z nemčijo.21 »Jugoslavija je v drugi polovici tridesetih let tako dosledno stopala po poti zahodnih sil, garancijo za evropski mir je videla zgolj v dogovoru med Veliko Britanijo in Nemčijo, največjo nevarnost pa v bolj- ševizmu, nikakor ne nacizmu. Njeno vodilo je postal britanski kurz 'appeasementa'«.22 temeljni varnostni okvir jugoslovanske zunanje politike so v tridesetih letih predstavljali štirje faktorji: pogodba o balkanskem sporazumu, tradicionalno zavezništvo s francijo, sistem kolek- tivne varnosti društva narodov in seveda mala an- tanta, tj. zavezništvo med Češkoslovaško, romuni- jo in Jugoslavijo. V bistvenih elementih – izvzemši Balkanski sporazum – je bil enak češkoslovaškemu varnostnemu modelu. Zlasti mala antanta je odse- vala povsem »versajsko« zastavljen zunanjepolitič- ni sistem, ki pa se je sčasoma začel vse bolj krhati. Po vzponu hitlerja na oblast so se začeli najbolj ohlajati odnosi med ključnima maloantantnima zaveznicama, med Jugoslavijo in Češkoslovaško.23 21 Biber, Henderson o politiki kralja, str. 23; isti, Britanci o Sto- jadinoviću in Münchnu, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 23 (1983), str. 108, 111; Jacob B. Hoptner, Jugosla- vija u krizi 1934–1941, Otokar Keršovani, Rijeka 1973, str. 11. 22 Deák, Zápas o strednú Európu, str. 171. 23 Do prvega večjega spora med Jugoslavijo in Češkoslovaško je prišlo leta 1931. Nastala kriza je bila gospodarske narave, povezana z izvozom jugoslovanske pšenice na češkoslova- ški trg. Zaradi cenovnih razhajanj je češkoslovaški partner storniral pogodbo in se odločil prevzeti le del dogovorjenega kontingenta pšenice. V sporu, kjer je šlo za 7000 vagonov pšenice, je naposled moral intervenirati sam Beneš, a je do- segel le delno povečanje odkupljene količine. – Zdeněk Slá- dek, Malá dohoda 1919–1938, Karolinum, Praha 2000, str. 154–155. Jure Gašparič, HABSBURG ALI HITLER ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 111 ob številnih razlogih tako zunanje kot notra- njepolitične narave24 jih je še posebej načenjal prav odnos do avstrijskega problema, ki se je poleti 1935 še dodatno zaostril. Četrtega julija 1935 je dunaj sprejel novi »habsburški zakon«, s katerim je članom dinastije habsburg vrnil odvzeto imetje in jim dovolil vrnitev v državo. dejanje je tako v Be- ogradu kot v Pragi hitro vzbudilo silno vzne- mirjenje. Zazvonil je alarm: pripravlja se resta- vracija, obnavlja se monarhija. Schuschniggov akt so politični krogi in javnost v obeh državah ostro obsodili.25 Češkoslovaško in jugoslovan- sko stališče je ob tem namreč bilo enako: resta- vracija ne pride v poštev. toda grozeči ottov vzpon na prestol tedaj ni predstavljal edinega možnega razpleta perečega avstrijskega proble- ma. Po besedah jugoslovanskega generalnega konzula v Bratislavi se je rešitev kazala v treh možnih scenarijih. Prvi je bil anšlus, za katere- ga si je prizadevala nemčija, drugi restavracija habsburžanov in tretji ohranitev neodvisnosti avstrijske republike.26 konzul je ob tem opozo- 24 Več o tem glej v: Deak, Čehoslovačko-jugoslovenski od- nosi, str. 124–127. 25 Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 38, Centralni Presbiro, fasc. 33/78, poročilo dopisnika iz Prage št. Poverljivo 157/35 z dne 15. 7. 1935; Deak, Čehoslovačko-jugoslo- venski odnosi, str. 128. 26 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 2/6, dopis jugoslovanskega generalnega konzula v Bratislavi, št. Cesarica Zita je po moževi smrti prevzela pobudo v boju z nenaklonjenimi zgodovinskimi okoliščinami. Karel I. z družino. Otto von Habsburg združuje Evropo na drugačen način (med obiskom v Sarajevu leta 1997). 112 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 ril, da bi seveda bil najboljši tretji scenarij. Prvi, ideja anšlusa, je bil povsem nesprejemljiv za Če- škoslovaško, ki bi po njem dobila daljšo skupno mejo z nemčijo, drugi, restavracija, pa nevaren za prav vse. Pomenil bi namreč »/.../ ponovno vraćanje bivše austro-ugarske monarhije što nijedna država naslednica, bilo da je ona postala, bilo da je uveliča- na njenim raspadanjem, ne bi mogla da ga prihvati /.../.« konzul je sicer dopustil možnost, da bi otto mirno vladal v mejah republike avstrije, vendar je dal svojemu ministru kljub vsemu jasno vedeti, da bi s prihodom habsburžanov na avstrijski prestol izbruhnile »/.../ stare strasti i oživele bi stare intrige i mir evropski bio bi tim ugrožen«.27 medtem ko sta torej restavracijo Češkoslo- vaška in Jugoslavija soglasno zavračali, sta se ob anšlusu razhajali. Če je bil slednji za Jugoslavijo sprejemljiv, Praga o njem ni mogla razmišljati z vedrim čelom. Zanjo je predstavljal večjo nevar- nost kot otto. Seme razkola je bilo s tem zasejano. Vprašanje, kaj je manj slabo: hitler ali habsburg, je začelo vse bolj najedati odnose med državama in sprožalo dodatna sumničenja ter ustvarjalo atmosfero nezaupanja. Češkoslovaška se je tega nedvomno zavedala in je zato spričo pomena, ki ga je zanjo imela mala antanta, naglo celila rane v odnosih z Jugoslavijo. Veliki praški listi so – najbrž po Beneševih sugestijah – poudarjali identičnost protihabsburških stališč vseh treh maloantantnih zaveznic in zavračali tezo, da je za Češkoslovaško restavracija sprejemljivejša kot za Jugoslavijo ali romunijo. trdili so, da restavracija v nobenem primeru ne more biti zdravilo proti anšlusu. rav- no nasprotno, habsburžani bi po mnenju hradča- nov avstrijo še bolj oslabili in jo s tem pahnili v naročje nacionalsocialistov. Z dunajskega dvora bi se šli svojo »zgodovinsko misijo«, se povezovali z madžarsko in »monarhistično iredento« v ostalih državah naslednicah, s čimer bi povsem porušili versajski sistem. V Srednji evropi bi tako zavla- dal kaos, ki bi koristil predvsem nemčiji. nadvse ostro praško stališče pa nemalo omili dejstvo, da v tamkajšnjem tisku ni bilo niti sledu o kakršnihkoli grožnjah avstriji, čeprav so vse do nedavna v po- pov. 132. 27 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 2/6, dopis jugo- slovanskega generalnega konzula v Bratislavi, št. pov. 132 z dne 9. 3. 1936. litičnih krogih izjavljali, kako restavracija pomeni vojno.28 Jugoslovansko nezaupanje v iskrenost pro- tihabsburškega stališča Češkoslovaške se je po- stopoma, a vztrajno poglabljalo. kljub nekaterim konkretnim garancijam Prage29 je bil Beograd vse bolj prepričan, da bi se v primeru restavracije v hradčanih zadovoljili zgolj s »protestom na papir- ju«, na vojno intervencijo pa ne bi bili pripravlje- ni.30 Prepričan je bil v scenarij, ki zanj nikakor ni bil sprejemljiv. Jugoslavija je namreč vztrajala pri ostri protihabsburški politiki. Zanjo je bilo vpra- šanje restavracije »indiskutabilno«. Še več, po be- sedah češkoslovaškega poslanika v londonu Jána masaryka je bilo stališče kneza Pavla o tem pro- blemu nekaj, »kar meji s histeričnostjo«.31 ob ta- kšni protihabsburški klimi in takem vrednotenju zaveznikovih »papirnatih namer« je jugoslovanska zunanja politika le še bolj trdno zakorakala po za- črtani aleksandrovi poti, po poti, ki je rešitev vi- dela v anšlusu. Pogledi na avstrijski problem so pri obeh maloantantnih zaveznicah, tako pri Jugoslaviji kot pri Češkoslovaški, očitno bili v nasprotju, vendar pa kljub vsemu velja ugotoviti, da so se še naprej ujemali v eni točki. Pri vprašanju restavracije habsburžanov. Scenarij, po katerem bi otto zase- del dunajski prestol, je bil nesprejemljiv za obe.32 ••• ko je novembra 1935 slovaški politik milan hodža prevzel urad češkoslovaškega predsednika vlade, se je moral najprej posvetiti prav vprašanju 28 ASCG 38, Centralni Presbiro, fasc. 33/78, poročilo praške- ga dopisnika Živkovića, št. poverljivo-157/35 z dne 15. 7. 1935. 29 Članice male antante so na Stojadinovićevo vztrajanje spre- jele bratislavski protokol, po katerem se bi mala antanta v primeru restavracije mobilizirala in pripravila na prestop avstrijskih mej. Deak, Čehoslovačko-jugoslovenski odnosi, str. 129. 30 Prav tam, str. 129–131. 31 Deak, Čehoslovačko-jugoslovenski odnosi, op. 71 na str. 131. 32 Milan Stojadinović je v svojih spominih zapisal, da ga je na Romunijo in Češkoslovaško vezala zgolj težnja po pre- prečitvi ponovne vzpostavitve Avstro-Ogrske in restavracije Habsburžanov. Milan M. Stojadinović, Ni rat ni pakt. Jugo- slavija između dva rata, Otokar Keršovani, Rijeka 1970, str. 330–331. Jure Gašparič, HABSBURG ALI HITLER ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 113 restavracije. Sestal se je z avstrijskim kanclerjem Schuschniggom in mu v povsem odprtem pogovo- ru prisluhnil, kako da je potrebno, da politično ne- odvisnost avstrije predstavlja monarh, »/.../ kate- rega preteklost in tradicije so istovetne s preteklostjo in tradicijami Avstrijcev.« hodža mu je odvrnil, naj nikar ne misli, da bodo restavrirani habsburžani v ekstremnih okoliščinah avstrijo rešili. naspro- tno, postali bodo njeno prekletstvo. Sogovornika je opozoril, da se na Češkoslovaškem habsburška tradicija ne spaja le z idejo avstrijske neodvisnosti, temveč tudi z idejo širitve avstrije daleč preko mej. iz tega posledično sledi, da tako Češkoslovaška kot Jugoslavija ne sprejemata stališča, po katerem je re- stavracija habsburžanov »notranja zadeva avstrij- ske politike«. Schuschniggu je sicer priznal, kako je volja avstrije biti republika ali monarhija njena su- verena pravica, toda le, če ne gre za habsburžane. ti namreč že predstavljajo širši evropski problem. avstrijski kancler mu je tako na koncu le dejal, da ne bo storil nobenih korakov v smeri restavracije, če bi ji nasprotovale sosednje države.33 Čeprav je hodža o Schuschniggovem stali- šču zaupno obvestil kneza Pavla, se jugoslovanski pogled na situacijo ni spremenil. nasprotno, se- stanki avstrijskega in češkoslovaškega predsednika vlade so Beograd navdajali s še večjim nezaupa- njem. restavracija habsburžanov je pač bila veliki jugoslovanski strah.34 Po mnenju avstrijskega mi- nistra za zunanje zadeve Berger-waldenegga pov- sem razumljiv strah, sploh če upoštevamo, »/…/ kako so Hrvati nahujskani proti Srbom in kako so Srbi med sabo neenotni«.35 enako stališče kot hodža je slabi dve leti ka- sneje izrazil tudi predsednik Češkoslovaške edu- ard Beneš. avgusta 1937 je v avdienco na hrad- čane povabil predstavnika jugoslovanskega Pres- biroja milana Jovanovića Stoimirovića - Bato in se z njim zadržal v daljšem odprtem pogovoru. med številnimi temami sta obravnavala tudi vprašanje 33 Milan Hodža, Federácia v strednej Európe a iné štúdie, Kal- ligram, Bratislava 1997, str. 185–186. 34 K temu je gotovo prispevala tudi učinkovita nacistična propaganda, ki je Beograd prepričevala o nevarnosti resta- vracije in praškem soglasju k vrnitvi Habsburžanov. Deak, Čehoslovačko-jugoslovenski odnosi, str. 130. 35 Arnold Suppan, Vzájomné zahrnično-politické aktivity Hodžu a Schuschnigga v rokoch 1936 a 1937, v: Milan Hod- ža. Štátnik a politik (ur. M. Pekník), Veda, Bratislava 2002, str. 264–265. avstrije. Jovanović je sogovorniku odkrito dejal, da je v jugoslovanskih očeh problem avstrije pravza- prav zaokrožen v dilemi: anšlus ali habsburžani.36 na samostojno republiko tedaj očitno ni nihče več računal. V nadaljevanju je pojasnjeval, da je dile- ma za državo silno težka in da sta obe rešitvi videti enako »fatalni«, a je na koncu koncev habsburška rešitev le slabša od anšlusa. habsburžani, inštali- rani na dunaju, bi namreč lahko vplivali na »/.../ jednu fatalnu analizu, skoro, da se hemijski kaže, na jednu elektrolizu Jugoslavije, koja bi nju podvojila na njene jone i katone, odnosno na njene pravoslav- ne i katolike.« katoliki bi stremeli k dunaju, kar bi usodno razbilo jugoslovansko državno in nacio- nalno edinstvo. Po tej razlagi je nato Jovanović na- vrgel predsedniku, kako v Jugoslaviji krožijo vesti, da si Češkoslovaška zamišlja drugačno, obratno re- šitev. Praga naj bi domnevno raje videla na dunaju habsburžane kot hitlerja. Benešev odgovor na so- govornikovo provokativno vprašanje se je začel z ljubeznivo retoriko, ki pa se je vse bolj spreminjala v jezo, njegov obraz naj bi celo zajela rdečica. Jova- 36 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovića, fasc. 29/211, po- ročilo Milana Jovanovića Stoimirovića o pogovoru z Bene- šem. Predsednik Češkoslovaške republike Eduard Beneš. Déjiny zemí koruny česke II. Paseka, Praha-Litomišl 1995. 114 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 noviću je dejal: »Dopustite, da povodom ovog vašeg pitanja upotrebim jednu tešku reč, jednu reč koja se ne upotrebljava lako i ne izgovara lako, jednu reč koja je možda i neučtiva, i da vam kažem da je idiot svaki onaj koji može da veruje u takvu mogućnost da su Čehoslovaci pre za Habsburge nego za anšlus.« med pogovorom je nato še enkrat pribil, da Češko- slovaška ni »za Habsburge«.37 ••• različen mednarodnopolitični položaj, v katerem sta se sredi tridesetih let znašli Jugoslavija in Češkoslovaška, je iz razumljivih razlogov pogo- jeval drugačne poglede na zavezništva in politična vprašanja v Podonavju. Usoda avstrije je predsta- vljala enega problemov, okrog katerega se je lomi- lo češkoslovaško-jugoslovansko bratstvo. Praga je bila po lastnem prepričanju življenjsko zainteresi- rana za avstrijsko samostojnost, Beograd ne. Upo- števaje Beneševe besede Jovanoviću je morda ležal eden od vzrokov za meddržavni »spor« v dejstvu, da je jugoslovanska politika videla samostojnost avstrije le v povezavi z restavracijo habsburžanov, sicer ne. tak scenarij pa je bil zanje povsem nespre- jemljiv, saj bi pomenil »elektrolizo« države. habs- burško žezlo je očitno še zmerom, več kot petnajst let po koncu črno-žolte monarhije, vzbujalo velik strah. toda iz besed dveh češkoslovaških državni- kov lahko prav tako sklepamo, da »habsburški sce- narij« tudi za Prago ni bil sprejemljiv. Če si je že želela samostojno avstrijo, ta nikakor ne bi smela biti habsburška monarhija, pa četudi zmanjšana v meje senžermenske avstrije. habsburžan na du- najskem prestolu je v očeh hradčanov preprosto pomenil preveliko nevarnost za stabilnost Češko- slovaške in vse Srednje evrope. gornje jugoslovansko stališče se je še pose- bej nazorno pokazalo, ko se je marca 1938 naglo razpletel avstrijski vozel. Po priključitvi države k nacistični nemčiji je poluradni beograjski list Vre- me v uvodniku objavil, »/.../ da je propast neod- visnosti nastal zaradi fatalnih pogrešk poslednjega kancelarja neodvisne Avstrije dr. Schuschnigga. On je /.../ nadaljeval na eni strani svoj flirt z legitimi- sti, pri čemer je propagiral restavracijo monarhije v Avstriji, na drugi strani pa je pričel nov flirt z mar- 37 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovića, fasc. 29/211, po- ročilo Milana Jovanovića Stoimirovića o pogovoru z Bene- šem. ksisti. Njegove slike so po čudnem naključju visele v avstrijskih trgovinah poleg slik nadvojvode Otona Habsburškega, marksistična internacionala pa je odmevala po industrijskih središčih države«.38 ob tem sicer velja poudariti, da so bila javno izraže- na stališča slejkoprej pogojena tudi s skrbjo zaradi dejstva, da je hitler zakorakal proti karavankam. V že tako pregreti diplomatski situaciji jugoslovan- ska vlada seveda ni tvegala poslabšanja odnosov z nemčijo. centralni Presbiro pri predsedstvu vlade je namreč takoj po začetku nemške intervencije vsem državnim tožilcem in redakcijam časnikov poslal jasna navodila o tem, kako naj pišejo in »kakšen ton« naj izražajo. V detajlnih direktivah je bilo nedvoumno poudarjeno, kako ni dovoljeno objavljati negativnih vesti o nemčiji, niti takih ne, »/…/ ki bi se tudi kot zgolj aluzija lahko razumele v tem smislu«.39 Jugoslovanski tisk se je z nekaj izje- mami navodil v glavnem držal. ko se je avstrijsko vprašanje začasno razpletlo, je bilo politično situ- acijo seveda najlažje videti kot srečno razjasnitev žgoče dileme: habsburg ali hitler. filonemško razpoloženje, ki ga je že nekaj časa – še posebej pa spomladi 1938 – dosledno iz- ražala jugoslovanska vlada, je na Češkoslovaškem seveda vzbujalo razočaranje. Politika Beograda ni naletela na razumevanje, kar se je jugoslovanske- mu poslaniku v Pragi prav neprijetno pokazalo v začetku aprila, na sprejemu pri gospe Beneš. ko je vljudnostno nagovoril načelnika češkoslovaškega generalštaba generala krejčija, mu je ta odgovoril, da se počuti »rđavo«, saj da so Jugoslovani pustili Češkoslovaško na cedilu. Proti nemcem je ostala sama.40 nasprotovanja Stojadinović-Pavlovi politi- ki pa ni izražal le praški establišment, temveč tudi domača javnost, oz. vsaj del nje. Popularno geslo »Vernost za vernost« je po anšlusu pri mnogih po- litičnih in nepolitičnih skupinah v državi kulmini- ralo v izjavi, da so meje Jugoslavije v Sudetih.41 ••• 38 Vreme, 15. 3. 1938, Konec Avstrije. Cit. po: Jutro, 16. 3. 1938, Beograjsko »Vreme« o koncu Avstrije. 39 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovića, fasc. 451–453, poročilo dopisnika Centralnega Presbiroja iz Splita z dne 30. 3. 1938. 40 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovića, fasc. 29/211, poro- čilo poslanika v Pragi z dne 12. 4. 1938. 41 Deak, Čehoslovačko-jugoslovenski odnosi, str. 180–181. Jure Gašparič, HABSBURG ALI HITLER ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 115 Strah pred restavracijo habsburžanov lahko nedvomno štejemo za stalnico češkoslovaške in ju- goslovanske zunanje politike. tudi ocena pomena in vloge rajnke monarhije, ki se je v obeh državah pojavljala v javnosti, je bila skladno s tem izrazi- to negativna42 in se očitno ni spremenila niti po vzponu nacizma, ko se je pogled na »ječo narodov« marsikje v evropi spreminjal. »Habsburški mit«, kakršnega je prav v tem času uveljavil Joseph roth v svojem znamenitem romanu Radetzkyjeva ko- račnica (1932), se ni prijel.43 ob dvajsetletnici na- stanka kraljevine Jugoslavije je liberalni slovenski list Jutro tako zapisal: »Naši mladini se ne da dovolj nazorno dopovedati, kakšna pošast je bila Avstro- ogrska monarhija in kako se je narod oddahnil, ko je bilo te pošasti konec. Pred 20 leti so bili vsi Jugo- slovani navdušeni, presrečni, ko je pošast omagala in ni mogla več oklepati in sesati svojih nekdanjih žrtev.«44 končna usoda takšne avstrije ob koncu tridesetih let zato seveda ni bila niti najmanj vpra- šljiva. Uredniki zbornika ob dvajsetletnici Jugo- slavije so privoščljivo zapisali, da se je monarhija najprej morala »umakniti pred naravno težnjo njej podrejenih slovanskih narodov za svobodo«, nato pa 42 Roman Holec, Poslední Habsburgovci a Slovensko, Ikar, Bratislava 2001, str. 287–290. Ob tem omenimo, da je bila na Češkoslovaškem po Zakonu o zaščiti republike iz leta 1923 kot kaznivo dejanje opredeljena izjava, da je bil cesar boljši kot predsednik Masaryk. 43 Več o tem glej v: Janez Cvirn – Jure Gašparič, »Neizbežnost« razpada habsburške monarhije – slovenski pogled, Studia Historica Slovenica 5 (2005) 1-2-3, str. 443–455 in Der »unvermeidbare« Zerfall der Donaumonarchie : der slowe- nische Standpunkt, v: Sládek, Kamil (ur.), Škvarna, Dušan (ur.). Hĺadanie novej podoby strednej Európy : (fenomén integrácie a deyintegrácie od osvietenstva po 1. svetovú voj- nu), (Historické korene integrácie strednej Európy, 2). Bra- tislava; Prešov: Michal Vaško, 2005, str. 134–142. 44 Jutro, 29. 10. 1938, Dan svobode pred 20 leti. je sledilo še »zadnje dejanje v železni verigi njene propasti«, anšlus.45 odnos do dvojne monarhije in habsburža- nov se nato tudi v času druge svetovne vojne ni spremenil, ko je pretežni del stare politične gar- niture obeh držav odšel v eksil. Češkoslovaška emigracija okrog Beneša je v povojni restavraciji avstrije videla »veliko nevarnost«, podobno je raz- mišljal tudi milan hodža. o zmotnosti morebitne povojne srednjeevropske tvorbe pod habsburško, torej nemško kontrolo, pa se je še posebej nazor- no razpisala češkoslovaška agentura v chicagu. Po njenem pisanju so habsburžani zmerom pred- stavljali negativno silo, ki ne vzbuja zaupanja med narodi. Vladati znajo namreč le s silo in intrigami, kar nujno vodi h konfliktom. obnove take države pa si seveda nihče, še posebej ne Čehoslovaki, ne želi.46 Podobna stališča je zagovarjala tudi jugoslo- vanska begunska vlada. na zasedanju ministrov 14. oktobra 1942 je ob debati o zunanji politiki milan grol dejal, kako obstaja »/…/ ukoreninjena zabluda da Austrija može imati neku ulogu u obezbeđivanju Evrope od svemoći Germanske« in ogorčeno ugo- tovil, da zahodni zavezniki poslušajo kot eksperte za Srednjo evropo habsburžane. Pri tem je sicer slovenskega in hrvaškega ministra miho kreka in Juraja krnjevića okrcal, češ da ju ideja »rehabili- tacije Avstrije« vznemirja,47 vendar velja poudariti, da ta izjava nikakor ne sugerira prohabsburškega stališča slovenske in hrvaške politične emigracije. Vzrok za vznemirjenje politikov lahko iščemo v politični situaciji, v kakršni sta se znašla oba naroda in njuna skupna država, in v poplavi najrazličnej- ših načrtov in državno-pravnih scenarijev o usodi Srednje evrope, ki so se porajali med vojno. tako krekovo stališče, kot tudi stališče ostale emigraci- je, je namreč bilo jasno in nedvoumno – izrazito protihabsburško in nasprotno obnovi avstrijske države.48 Z najbrž največ bridke ostrine ga je opisal 45 Sklepne misli, v: Misel in delo (Ob dvajsetletnici Jugoslavi- je), leto IV (1938), št. 12, str. 367. 46 Pavol Lukáč, Milan Hodža a otázka habsburskej reštaurácie v emigrácii 1939–1944, v: Milan Hodža. Štátnik a politik (ur. M. Pekník), Veda, Bratislava 2002, str. 358, 366–368. 47 Bogdan Krizman, Jugoslavenske vlade u izbjeglištvu 1941– 1943. Dokumenti, Arhiv Jugoslavije – Globus, Zagreb 1981, str. 423–424. 48 O tem glej: Bojan Godeša, Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno, Inštitut za novejšo zgodovino, Eduard Beneš z ženo. Kto bol kto za I. ČSR. Q111, Bratislava 1993. 116 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XIV, 2007, št. 2 pisatelj in politik anton novačan. leta 1942 je v svoj intimni dnevnik v izgnanstvu namreč zapisal: »Austriam esse delendam, Hitler je od tam, njegovo 'velikonemštvo' v knjigi 'Mein Kampf ' in v njegovih dejanjih je doma iz Avstrije. Spomnite se parlamen- tarnih borb v starem dunajskem parlamentu, spo- mnite se velikonemcev, dr. Schönererja, Wolfa itd. Tam se je inspiriral Hitler. In pa Austria – že ime 'Ostmarke' pove, kaj je raison d'être njene eksisten- ce. Karkoli, kadarkoli, Avstrija bo vedno sovražna nam, Južnim Slovanom, in Čehoslovakom. Uničite jo! Dunaj bodi svoja država, Gradec slovenski, gor- nještajersko železo mora biti zunaj nemške državne oblasti, vso drugo ropotijo priključite ne preveliki Bavarski, katoliški južni Nemčiji /…/«49 Viri – arhiv hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (ahaZU), arhiv dr. ante trumbića, a. š. 135, Političke bilješke iz godine 1933. – arhiv Srbije i crne gore (aScg) 37, Zbirka mi- lana Stojadinovića, fasc. 29/211, 451–453. – aScg 38, centralni Presbiro, fasc. 33/78. – aScg 74, dvor kraljevine Jugoslavije, fasc. 2/6. – gesetz vom 3. april 1919, betreffend die lande- sverweisung und die Übernahme des Ver- mögens des hauses habsburg-lothringen, StgBl. 1919/209 (10. 4. 1919). – Jutro, 16. 3. 1938, 29. 10. 1938. – anton novačan, Jeruzalem–kairo, ljubljana 1976. Literatura – dušan Biber, Britanci o Stojadinoviću in mün- chnu, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 23 (1983). – dušan Biber, Sir nevile henderson o politiki kralja aleksandra do nacistične nemčije, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20 (1980). – gordon Brook-Shepherd, Uncrowned emperor. The life and times of otto von habsburg, hambledon and london, london–new york 2003. – neven Budak – mario Strecha – Željko krušelj, habsburzi i hrvati, Srednja europa, Zagreb 2003. Ljubljana 2006, str. 327–354. 49 Anton Novačan, Jeruzalem–Kairo, Ljubljana 1976, str. 33. – Janez cvirn, razvoj ustavnosti in parlamentariz- ma v habsburški monarhiji. dunajski držav- ni zbor in Slovenci (1848–1918), oddelek za zgodovino filozofske fakultete Univerze v ljubljani, ljubljana 2006. – Janez cvirn – Jure gašparič, »neizbežnost« razpada habsburške monarhije – slovenski pogled, Studia historica Slovenica 5 (2005) 1-2-3. – Janez cvirn – Jure gašparič, der »unvermei- dbare« Zerfall der donaumonarchie : der slowenische Standpunkt, v: Sládek, kamil (ur.), Škvarna, dušan (ur.). hĺadanie novej podoby strednej európy : (fenomén inte- grácie a deyintegrácie od osvietenstva po 1. svetovú vojnu), (historické korene inte- grácie strednej európy, 2). Bratislava; Pre- šov: michal Vaško, 2005. – ladislav deak, Čehoslovačko-jugoslovenski od- nosi 1935–1939, Zbornik Zavoda za povije- sne znanosti istraživačkog centra Jugosla- venske akademije znanosti i umjetnosti, Vo. 10, Zagreb 1980. – ladislav deák, Zápas o strednú európu 1933- 1938. Politicko-diplomatické vzťahy, Veda, Bratislava 1986. – Jure gašparič, diktatura kralja aleksandra in Slovenska ljudska stranka v letih 1929–1935 (doktorska disertacija), ljubljana 2006. – Bojan godeša, Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno, inštitut za no- vejšo zgodovino, ljubljana 2006. – milan hodža, federácia v strednej európe a iné štúdie, kalligram, Bratislava 1997. – roman holec, Poslední habsburgovci a Sloven- sko, ikar, Bratislava 2001. – Jacob B. hoptner, Jugoslavija u krizi 1934–1941, otokar keršovani, rijeka 1973. – Ulrich kluge, der österreichische Ständestaat 1934-1938. entstehung und Scheitern, Ver- lag für geschichte und Politik, wien 1984. – Bogdan krizman, Jugoslavenske vlade u izbjegli- štvu 1941–1943. dokumenti, arhiv Jugosla- vije – globus, Zagreb 1981. – maximilian liebmann, kirche und Politik in der ersten republik von 1918 bis 1938, v: chri- stliche demokratie, Zeitschrift des karl v. Vogelsang-institutes, 2 (1984) 1, str. 20–21. – Pavol lukáč, milan hodža a otázka habsburskej reštaurácie v emigrácii 1939–1944, v: milan Jure Gašparič, HABSBURG ALI HITLER ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 117 hodža. Štátnik a politik (ur. m. Pekník), Veda, Bratislava 2002. – metod mikuž, Svet med vojnama, mladinska knjiga, ljubljana 1966. – misel in delo (ob dvajsetletnici Jugoslavije), leto iV (1938). – dušan nećak, avstrijska legija ii, Založba ob- zorja maribor, maribor 1995. – ludwig reiter, Österreichische Staats- und kul- turgeschichte, S. Jörgl & co., celovec 1947. – norbert Schausberger, der griff nach Österre- ich. der anschluss, Jugend und Volk, wien- münchen 1979. – Zdeněk Sládek, malá dohoda 1919–1938, karo- linum, Praha 2000. – milan m. Stojadinović, ni rat ni pakt. Jugoslavija između dva rata, otokar keršovani, rijeka 1970. – arnold Suppan, Vzájomné zahrnično-politické aktivity hodžu a Schuschnigga v rokoch 1936 a 1937, v: milan hodža. Štátnik a poli- tik (ur. m. Pekník), Veda, Bratislava 2002. – Vuk Vinaver, Svetska ekonomska kriza u Podu- navlju i nemački prodor 1929–1934, institut za savremenu istoriju, Beograd 1987. Zusammenfassung HABSBURg ODER HITLER Die Haltung des Königreiches Jugoslawien und der Tschechoslowakischen Republik zu einer möglichen Restauration der Habsburger in Wien die unterschiedliche internationale politi- sche lage, in der sich Jugoslawien und die tsche- choslowakische republik mitte der dreißiger Jah- re des 20. Jahrhunderts befanden, bedingte ver- ständlicherweise unterschiedliche ansichten über Bündnisse und politische fragen im donaugebiet. eines der Schlüsselprobleme, das die jugoslawisch- tschechoslowakische Brüderlichkeit belastete, war das zukünftige Schicksal Österreichs. für Jugo- slawien war der anschluss eine akzeptable lö- sung des österreichischen Problems, was aber in Prag nicht frohen herzens in erwägung gezogen werden konnte. damit war der keim des Bruches gesät. für die tschechoslowakei war nach eigener Überzeugung die Selbständigkeit Österreichs von lebenswichtigem interesse. wenn man die worte von Beneš in Betracht zieht, lag womöglich einer der gründe für den bilateralen „konflikt“ zwi- schen der tschechoslowakei und Jugoslawien da- rin, dass die jugoslawische Politik die frage der Selbständigkeit Österreichs nur in Zusammen- hang mit der frage der restauration der habsbur- ger sah. ein solches Szenario war für Jugoslawien vollkommen inakzeptabel, da es die „elektrolyse“ des jugoslawischen Staates bedeutet hätte. das habsburgische Zepter erregte offensichtlich selbst 15 Jahre nach dem ende der schwarz-gelben mo- narchie immer noch große furcht. aus den erklä- rungen zweier tschechoslowakischer Staatsmänner kann geschlossen werden, dass auch für Prag das „habsburgerszenario“ nicht akzeptabel war. denn wenn sich Prag schon ein selbständiges Österreich wünschte, sollte dieses keinesfalls eine habsburgi- sche monarchie sein, auch wenn sie auf die gren- zen Österreichs nach St. germain verkleinert wäre. ein habsburger auf dem wiener Thron bedeutete in den augen Prags einfach eine zu große gefahr für die Stabilität der tschechoslowakei und des ge- samten mitteleuropa. die angst vor der restauration der habs- burger kann zweifellos als eine konstante der tschechoslowakischen und der jugoslawischen außenpolitik bezeichnet werden. auch die in bei- den Staaten in der Öffentlichkeit vorherrschen- de Beurteilung der Bedeutung und der rolle der verblichenen monarchie war demgemäß äußerst negativ. dies änderte sich offensichtlich nicht ein- mal nach dem aufstieg des nationalsozialismus, als sich mancherorts in europa die ansichten über den „Völkerkerker“ Österreich-Ungarn wandel- ten. auch während des Zweiten weltkriegs, als der überwiegende teil der politischen garnitur beider Staaten ins exil ging, war die haltung zur dop- pelmonarchie nicht wesentlich anders. die tsche- choslowakische emigration rund um Beneš sah in einer nachkriegsrestauration eine „große gefahr“. ähnlich dachte auch milan hodža, dessen Stand- punkt wiederum weitgehend mit den ansichten innerhalb der jugoslawischen exilregierung über- einstimmte. Schlagwörter: königreich Jugoslawien, tschechoslowakische republik, habsburger, res- tauration, hitler, anschluss. Nataša Kogovšek Razmislek k metodologiji v ustni zgodovini Kogovšek Nataša, prof. zgodovine in dipl. sociologinja kulture, Dantejeva 21, SI - 6310 Izola, natasa.kogovsek@upr.si 930 303.446.4 RAZMISLEK K METODOLOGIJI V USTNI ZGODOVINI Prispevek obravnava nekatera metodološka in teoretična vprašanja oz. dileme ustne zgodovine. Avtorica skuša pojasni- ti, kaj zajema polje proučevanja ustne zgodovine. V nadalje- vanju se prispevek osredotoča na pasti in prednosti uporabe ustnih virov in metode intervjuja ter terenskega dela. Ključne besede: ustna zgodovina, pisni viri, spomin, pri- čevanja, terensko delo. Francoski zgodovinar Jacques Le Goff v predgovoru knjige Marca Blocha Apologija zgodo- vine ali zgodovinarjev poklic opozori na pomembno misel, in sicer na prekrivajoče se sestavine človeške družbe v zgodovini: »5poznali smo, da je v kakršni že koli družbi vse povezano in med seboj odvisno: politična in družbena struktura, gospodarstvo, ve- rovanja, najpreprostejše in najpretanjenejše oblike miselnosti. «1 Osrednje mesto je imelo prav tako pre- pričanje, da mora zgodovinar preučevati in se na- slanjati le na pisne vire. Toda, kako naj zgodovinar ravna, ko nima pisnih virov ali so ti preskromni? Naj si privošči molk samo zato, ker je ohranjena M. Bloch: Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic (S predgovorom Jacquesa Le Goffa) (dalje: M. Bloch, Apologija zgodovine), Inštitut za humanistične vede, Studia humani- tatis, Ljubljana, 1996, str. 33. 118 Kogovšek Nataša, BA Hist. and BA Soc. Cult., Dantejeva 21, SI - 6310 Izola, natasa.kogovsek@upr.si 930 303.446.4 A DELIBERATION ABOUT METHODOLOGY IN ORAL HISTORY The article deals with some methodological and theoreti- cal questions and issues involving oral history. The author tri- es to explain what is encompassed in the field of oral history. The article focuses on the pitfalls and advantages of the use of oral sources, interview methods and field work. Key words: oral history, written sources, memory, oral accounts, field work. dokumentarna sled zgodovinskega fenomena ko- maj prepoznavna ali povsem izbrisana?2 Ne, lahko se odloči za drugačen metodološki pristop in skuša zapolniti črne luknje v zgodovini. V delih sloven- skih zgodovinarjev je le peščica tistih, ki vsebuje- jo pogled na preteklost »od spodaj navzgor«, kjer nima osrednjega mesta velika politična osebnost in kjer je uporabljena metoda intervjuja in terenskega dela. Prav zato sem se odločila za drugačen histori- 0grafski pristop, s katerim bom skušala predstaviti socialne spomine in strategije preživetja prebival- cev na koprskem podeželju. 2 M . VergineIla: Ljudje v vojni (Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem) (dalje: M. VergineIla, Ljudje v vojni), Knjižnica Annales 9, Zgodovinsko društvo za južno Pri- morsko, Koper, 1995, str. B. VSE ZA ZGODOVINO TEORIJA Od srede šestdesetih let se je začela pojavlja- ti potreba po ustnih pričevanjih pri humanistih in družboslovcih. Zgodovina kot veda se je vrnila k svojim koreninam, saj je bila prav ustna zgodovi- na prva oblika zgodovine. Število privržencev oral history se je v sedemdesetih in osemdesetih letih povečalo še posebej v polju socialne zgodovine, ki si je prizadevala povrniti besedo malim ljudem, marginalcem in vsem tistim, ki niso zapustili za- pisanih dokumentov in so bili zato nevidni v ve- liki, uradni zgodovini. 3 V ustni zgodovini postane predmet preučevanja zgodovina malega človeka, njegova občutenja, doživetja in način razmišljanja. Prav ustni viri, pisma, dnevniki, avtobiografije na- vadnih ljudi nam omogočajo celovitejše razume- vanje zgodovine, zato na širši način zaobjamemo zgodovinsko dogajanje. Ustni intervjuji so z vidika zgodovinopisja pomembni tudi zato, ker z njimi lahko preverimo, v kolikšni meri sovpadajo z za- pisano zgodovino in v kolikšni meri se od nje od- mikajo ter tako opozorijo na dvoumja.4 S pomočjo ustne zgodovine se je ohranjala evidenca o neeli- tnih družbenih skupinah, o katerih so spregovori- li tudi drugi viri, toda redko z njihovimi lastnimi besedami. Novost zadnjih desetletij je odkrivanje individualnosti ljudi iz družbenega obrobja, ki so jih dotlej obravnavali kvečjemu kot pripadnike ljudstva oziroma amorfnih ali šibko strukturiranih množic.s Ustna pričevanja nam ponudijo druga- čen pogled na zgodovinsko dogajanje ter boljše razumevanje preteklosti in sedanjosti. Kaj je ustna zgodovina? Ali so to posneti spomini? Ali je to pretipkan transkript? Ali je to raziskovalna metoda, ki vključuje poglobljene in- tervjuje? Izraz ustna zgodovina se nanaša na vse troje. Izrazi, kot so poglobljeni intervju, posneti spomini, življenjska zgodovina, posneta pripoved, življenjski pregled, pa predpostavljajo, da je vklju- čen še nekdo - oseba, ki pripravi pripovedovalca, da se začne spominjati, oseba, ki posname in javno M. VergineIla: Ljudje v vojni, str. 9. 4 V Rožac Darovec: Do koder seže spomin (dalje: V Rožac Darovec, Do koder seže spomin), v: Meje in konfini (Ra- kitovec, vas kulturnih, družbenih in naravnih prepletanj), Založba Annales, UP in UP ZRS, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 2005, str. 43. 5 M. VergineIla: Suha pašta, pesek in bombe (Vojni dnevnik Bruna Trampuža), Knjižnica Annales 39, UP in UP ZRS, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2004, str. 7. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE predstavi pripovedovalčeve besede.6 Intervju, ki ga štejemo k ustni zgodovini, mora biti transkri- biran, urejen in indeksiran ter dosegljiv v knjižni- ci ali arhivu. Intervju ni tajni nedovoljeni posneti pogovor, kjer poteka enosmerna komunikacija, saj je njegova glavna značilnost dialog med spraševal- cem in pripovedovalcem. Vsako zbiranje vključuje različne stopnje: načrtovanje intervjuja, sam in- tervju, transkribiranje, urejanje, analiZiranje in in- terpretiranje zbranih podatkov. Ustno zgodovino načeloma določa vsaj pet točk: • posneti ali vodeni intervjuji s sprotnim zapi- sovanjem, • vodijo jih spraševalci, ki dobro ali deloma poznajo obravnavano tematiko in tehniko dela, • intervjuvanci, ki govorijo na podlagi lastnih izkušenj ali opazovanja, • percepcija zgodovinskega dogajanja pri in- tervjuvancih, • dostopnost gradiva - najbolje na trakovih in prepisih - širši javnosti.7 Najpreprosteje povedano: ustna zgodovina je zbiranje govorjenih in zapisanih spominov na ravni vsakdanjega Življenja, ki evidentirajo prete- kle dogodke zgodovinskega pomena in posame- znikovodnos do njih. To potrjuje tudi tujejezič­ na terminologija: angleško oral history, nemško Mundgeschichte, italijansko storia orale, francosko l' histoire orale.8 Prav tako ni enotne terminologije v ustni zgodovini, saj raziskovalci ustne zgodovi- ne izhajajO iz različnih držav in delajo v različnih družboslovnih in humanističnih disciplinah (an- tropologija, sociologija, etnologija, zgodovina), ki se niso istočasno in enako razvijale. V sem pa je skupno odkrivanje razmerja med posameznikom in družbo. V primerjavi s pisnostjo je ustnost mno- go bolj neurejena, dogodkov in idej ne razporeja v prostorskem in časovnem zaporedju, pomeša jih in kontaminira, prav zato poslušalcu - zgodovinarju ponuja večplastno in večkrat nedosledno naracijo. To pa ima tudi svoje prednosti. V se nedoslednosti pripovedi so laŽje zaznavne in ob njihovem nasto- 6 M. Ramšak: Portret glasov: raziskave življenjskih zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slovencev (dalje: M. Ram- šak, Portret glasov), Društvo za proučevanje zgodovine, an- tropologije in književnosti, Ljubljana, 2003, str. 28. 7 Prav tam, str. 29. 8 Prav tam, str. 16. 119 ZGODOVINA ZA VSE pu se pozornemu poslušalcu ponuja priložnost za kompleksnejše branje preteklosti.9 Vsak zgodo- vinar se mora zavedati, da ni popolnih pisnih ali ustnih virov; oba je potrebno preveriti. Pri tem so ustni viri strokovno gledano najmanj zanesljivi in subjektivni, ker so osebni. Kljub tej subjektivnosti pa so spomini hkrati strukturirani z jezikom, vzgo- jo, učenjem, opazovanjem, s kolektivnimi idejami in izkušnjami, ki jih delimo z drugimi. Vendar nam subjektivno videnje preteklosti skozi spomin razstira drugačno, doživeto zgodovino. V njej je objektivnost vedno osebno videnje, osebna »re- snica«, kjer pa raziskovalce v prvi vrsti ne zanima njena dejanska (ne)objektivnost, temveč pogoji in razmere, v katerih te različne »resnice« nastajajo in se spreminjajo.1O Mojca Ramšak v delu Portret glasov opozori, da gradivo preverjamo skozi ce- loten postopek zbiranja, zapisovanja, analiziranja in interpretiranja. Začne se pri načrtovanju inter- vjujev, izbiri pripovedovalcev in pravilnem vzor- čenju glede na starost, spol, kraj bivanja, družbeni položaj in podobno. Idealnega vzorčenja skorajda ni mogoče doseči, a si je potrebno prizadevati za čim večje število pripovedovalcev s primernim vzorcem. V vsaki študiji je potrebno navesti, zakaj je pripovedovalec izbran, pričevanjem mora dati zgodovinar pomen in jih obdelati ter podati sklepe za posamezen primer. Pri analizi življenjepisnega gradiva preverjamo avtentičnost, objektivnost, re- prezentativnost, zanesljivost in veljavnost. Potreb- no je uporabljati tudi pisne vire, ki dopolnjujejo in preverjajo ustne vire, kar je ključna metodološka zahteva. Marc Bloch je prvi opozoril, da moramo vire med seboj primerjati in tudi v zgodovinopisju uporabiti komparativno metodo. Težava se poja- vi v primeru neskladja med posameznimi viri. Na pomoč pokličemo druga pričevanja in izbrati je treba, katero pričevanje naj zavrnemo in katerega naj obdržimo. O tem odloča pSihološka analiza; pri vsakem pričevanju moramo pretehtati, ali gre za laž ali zmoto.11 Kako vedeti, da je to, kar pripovedujejo lju- dje, točno? Izkušnja nam kaže, da ni človeka pod soncem, katerega besede bi bile enako vredne za- 9 M. VergineIla: Ljudje v vojni, str. 10. 10 B. Brumen: Sv. Peter in njegovi časi (SociaLni spomini, časi in identitete v istrski vasi Sv. Peter) (dalje: B. Brumen, Sv. Peter in njegovi časi), ZaLožba /*cj, (Oranžna zbirka), Lju- bljana, 2000, str. 24. 11 M. BLoch: ApoLogija zgodovine, str. 112. 120 leto XIV, 2007, št 2 upanja o vseh vprašanjih in v vseh okoliščinah . 12 Pričevanja so lahko pomanjkljiva, popačena ali popolnoma lažna. Čeprav je več načinov prever- janja ustnih informacij, je verjetno še najboljši test zanesljivosti sposobnost natančnega predVideva- nja ustnih informacij, kaj bodo ljudje naredili v določeni situaciji ter sposobnost razumevanja do- godkov. Če ljudje ne naredijO tega, kar je terenski delavec pričakoval, da bodo, potem je predVideval na napačnih in nezanesljivih informacijah, ali pa so se pojavile do tedaj neznane razmere, ki jih ni mogel upoštevati. Obstajajo tri tehnike za prever- janje zanesljivosti podatkov: • opazovanje (odkrito opazovanje z udeležbo, odkrito opazovanje z delno udeležbo in od- krito opazovanje brez udeležbe), • preverjanje podatkov s ponovljenim ali pr- vim intervjujem ob prisotnosti tretje osebe in spraševanje istih vprašanj na drugačen na- činY Ne smemo slepo verjeti vsem pričevanjem, pri zgodovinarju je potreben načelni skepticizem in previdnost. Sama ugotovitev goljufije pa še ni dovolj. Treba je odkriti še vzgibe zanjo. Najprej vsaj zato, da boljše izluščimo. Dokler nas bo o njenem nastanku glodal dvom, je ne bomo mogli v celoti razčleniti; se pravi, da bo samo na pol dokazana. Tudi laž kot laž je po svoje pričevanje. 14 Tudi ta tip pričevanja je za zgodovinarja informacija in jo lah- ko uspešno interpretiramo, saj se moramo vpraša- ti, zakaj se je pripovedovalec odločil za ponareja- nje. Marc Bloch v svojem delu pravi, da ni nič manj res, da se marsikatera priča moti v dobri veri in v tem trenutku lahko zgodOVinar uporabi dragocene prispevke nove stroke: pSihologijo pričevanj. Pri metodi intervjuja je tipično, da pripovedovalci - če česa nočejo ali ne želijO povedati v svojem ime- nu - svoje odgovore podajo v prvi osebi množine, skrijejo se za skupnost, ki so ji pripadali oziroma ji še pripadajo. Naloga raziskovalca je, da poišče vzvode takšnega ravnanja. Druga možnost je, da se raziskovalec sooča z molkom, ki nastopi pri pri- čevalcu. Passerini je opazila, da so pri posameznih pričevalcih obstajale prave cenzure za celotna ob- dobja posameznikovega Življenja, kar naj bi bilo po 12 Prav tam, str. 105. 13 M. Ramšak: Portret gLasov, str. 98. 14 M. Bloch: Apologija zgodovine, str. 100. VSE ZA ZGODOVINO TEORIJA njenih izkušnjah najbolj značilno za obdobje fašiz- ma in nacizma; zanimivo pri tem je, da se priče­ valci spominjajo nekaterih dogodkov, večinoma ti- stih, ki so za zgodovinopisje praviloma irelevantni. Kjer pa skrajni režimi niso bili prisotni, nastopi pri ljudeh pogosto cenzura memorije pri kakih drugih podobnih travmatičnih dogodkih, kar Passerinije- vo navaja k sklepanju, da se določeni politični do- godki posameznika dotaknejo na različne načine. Ti jih doživljajo »osebno«, kar tudi priča o razdvo- jenosti med osebnim in političnim ter privatnim in javnim v družbenih odnosih. IS Časovni odmik ima zgodovinsko negativ- ne učinke. Priče zgodovinskemu dogajanju, ki je predmet našega proučevanja, so preminule, spo- mini tistih, ki so pripravljeni pričati, pa z leti ble- dijo, pogosto pa se spreminjajo ali celo razraščajo in stilizirajo, ker vsrkavajo tuje prvine. To dobro vedo sodniki, saj se skoraj nikoli ne zgodi, da bi dva očividca opisala isti dogodek enako in z enaki- mi besedami, pa čeprav je dogodek še svež. 16 Ne da bi se tega zavedali, nanje pogosto vplivajo novice, ki so jih izvedeli pozneje iz pisanja ali pripovedo- vanja drugih, »konkurenčnih spominov«, stanja zavesti in podobno. Toda spomin tudi v normalnih razmerah počasi peša, obrisi bledijo in prihaja do tako rekoč fiziološke pozabe, ki prizanese le redkim spominom ... Vaja - v tem primeru pogosto obu- janje spominov - vsekakor ohranja spomine sve- že in žive, ob prepogostem obujanju spominov pa lahko zapademo v stereotip, v togo, izpopolnjeno in olepšano obliko, ki se je izkazala za učinkovito; ta izpodrine nepredelani spomin in se razbohoti na njegov račun.1 7 Po drugi strani časovni odmik pripomore k prečiščenju. To je zaželen in norma- len proces, zaradi katerega dobijO zgodovinska dejstva vmesne odtenke in perspektivo šele nekaj desetletij po svojem koncu. IB Za srednji vek imamo malo virov, zgolj redke pisne ostanke, gradiVO, ki je dokaj pomanjkljivo. Zgodovinar raZiskuje zmeraj samo naplaVine in skorajda vsi ti drobci izvirajo 15 V Rožac Darovec: Metodološki in teoretični problemi ustne zgodovine, Acta Histriae, Univerza na Primorskem in Znanstveno raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko dru- štvo za južno Primorsko, Koper, 2006, letnik 14, št. 2, str. 447-467. 16 P. Levi: Potopljeni in rešeni (dalje: P. Levi, Potopljeni in re- šeni), Studia humanitatis, Ljubljana, 2003, str. 13; Glej: M. Bloch: Apologlja zgodOVine, str. 113. 17 P. Levi: Potopljeni in rešeni, str. 17. 18 Prav tam, str. 13. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE od spomenikov, ki jih je postavila oblast; uide mu vse, kar je v življenju spontanega, pa tudi vse, kar je ljudskega; poslušati se pustijo samo tisti, ki držijo v rokah državni aparat. 19 Za novejšo zgodovino pa imamo obilico virov, a popolnega ustnega ali pi- snega vira ni; pri tem je pomembna etapa v zgo- dovinopisju zbiranje in preverjanje virov, načelni skepticizem in zgodovinarjev kritični pristop. Metoda intervjuja je terensko delo, ki vklju- čuje pogovor med spraševalcem in intervjuvan- eem, slednjega nekateri raziskovalci raje imenujejo informator, pripovedovalec, respondent. Spomine, izkušnje in vrednote ohranjamo pri življenju s tem, da o njih pripovedujemo drugim. Pri inter- vjuju je intervjuvanec pripovedovalec, spraševa- lec pa je vodja celotnega procesa. Pripovedovanje o lastni preteklosti lahko teče po različnih poteh, po katerih ljudje prepoznavajo, interpretirajo in preinterpretirajo lastne predstave o preteklosti,2° V saka še tako subjektivna pripoved izpoveduje hkrati duh časa in prostora, izpoveduje kolektivno identiteto. Vsaka pripoved o svojem življenju dobi pravi pomen šele v družbenem, gospodarskem in zgodovinskem okviru, iz katerega je izšla. Šele ko življenjepis osvetlijo tudi pogovori z drugimi sogo- vorniki in ga prevzame gospodarska in družbena zgodovina skupnosti, postane orodje spoznavanja družbe.21 Mnoge kritike so bile usmerjene na eno ključnih vprašanj ustne zgodovine, namreč, do ka- tere mere je še možen točen spomin na pretekle dogodke. Zgodovinar se pri terenskem delu ne- posredno sreča s »predmetom« svoje raziskave, se pravi, z ljudmi, njihovimi socialnimi svetovi, kul- turnimi značilnostmi, predstavami, življenjskimi eto si in načini življenja.22 Izid intervjuja je odvi- sen od obeh akterjev, a imajo po mojem mnenju veliko vlogo pri uspešnosti intervjuja izkušnje in sposobnost zaznavanja raziskovalca med samim postopkom intervjuja ter od prvega stika, ki je lahko mnogokrat težaven; zato je najbolje, da raz- iskovalec odkrito spregovori o svojih namenih in pričakovanjih. 19 G. Duby: Trije redovi ali imaginarijJevdalizma, Studia hu- manitatis, Ljubljana, 1985, str. 14, 15. 20 M. Ramšak: Portret glasov, str. 19. 21 F. Zonabend: Dolgi spomin, Časi in zgodovine v vasi, Studia humanitatis, Ljubljana, 1993, str. 1 0-11. 22 B. Brumen: Sv. Peter in njegovi časi str. 21. 121 ZGODOVINA ZA VSE Na kakšen način izberemo pripovedovalce in koliko pripovedovalcev je potrebno? Odgovor lahko poiščemo v delu Mojce Ramšak, v katerem navaja, da lahko izberemo dva načina: l. Po prvem se že vnaprej odločimo, ka- kšen položaj, pripadnost določeni skupini, izkuše- nost in sposobnost naj ima potencialni sogovornik. Ker pa so ti kriteriji zavestno omejeni, uporabimo še drugi način. 2. Pri tem drugem najprej naredimo sondažno raziskavo na terenu in potem na pod- lagi pridobljenih podatkov izberemo primernega kandidata. V tem primeru dimenzije sposobnosti in pripadnosti določimo šele po začetku razisko- vanja. Vrsto reprezentativnih sogovornikov identi- ficiramo s prvim načinom, dokončna izbira pa je odvisna od drugega, saj se šele po vzpostavitvi od- nosa, ki temelji na zaupanju, lažje odločimoY Na naslednji stopnji skušamo oblikovati spisek poten- cialnih sogovornikov, ki se lahko med samo študi- jo spremeni. Nekoga bomo izločili z liste in neko- ga še izbrali. Prednost imajo pripovedovalci, ki so najbolj povezani z določenimi procesi, vendar je potrebno pridobiti različna mnenja o raziskovalni temi, da si ustvarimo objektivno sliko. Kdaj vemo, da je vzorec dovolj velik? Število pripovedovalcev je dovolj veliko, ko se pripovedi ponovijo vsaj dvaj- setkrat. Pri ustnih virih je potrebno analizirati tudi · pripovedi oseb, ki niso tipične glede na okolje, saj nam lahko prav ti štrle či posamezniki dajejo vpo- gled v družbeno strukturo vrednot in mišljenja.24 Intervju je tehnika zbiranja podatkov s pomočjo prostega (nestrukturiran) ali vodenega (spraševanje z vprašalnicami po posameznih sklo- pih) intervjuja. Odločimo se lahko tudi za uporabo kombiniranega načina, a na izid spraševanja vpli- va že sama struktura intervjuja. Zastavilo se mi je vprašanje, katero obliko intervjuja naj bi terenski delavec uporabil kot prvo. V literaturi sem zasl edi - la različne pristope. Borut Brumen v svojem delu Sveti Peter in njegovi časi prikaže svojo pot teren- skega dela. Sam je po nekaj mesecih raziskave za- čel zbirati neusmerjene intervjuje. Ob analizi teh intervjujev si je izdelal seznam potencialnih infor- matorjev, pri čemer je bil pozoren na njihovo spol- no, starostno, izobrazbeno in socialno strukturo. 23 M . Ramšak: Portret glasov, str. 100. 24 Prav tam, str. 101 , 102. 122 leto XIV, 2007, št. 2 Nato je z izbranimi informatorji opravil še intervju na podlagi enotnih vprašanj. Na temelju dnevni- ških zapisov, neusmerjenih intervjujev, biografij in vprašalnic je izbral 27 informatorjev, s kateri- mi je opravil vrsto pogovorov, in tako je nastalo 27 poglobljenih biografij .25 Vida Rožac Darovec je v prispevku z naslovom Do koder seže spomin v delu Meje in konfini ubrala nekoliko drugačno pot, saj je za potrebe intervjuja izbrala petnajst naključno izbranih prebivalcev, starejših od šestdeset let, s podobnim socialnim okoljem. Prva faza spraševa- nja je potekala na podlagi delno strukturiranih in- tervjujev, nato pa so sledili neusmerjeni intervjuji, ko so ljudje prosto pripovedovali svoje življenjske zgodbe.26 Slovenska etnologinja Mojca Ramšak pri- poroča, da prostiintervju uporabljamo v poznejših fazah dela. Opozori na prednost tega intervjuja, saj spodbuja spontanost sogovornika in omogoča, da pove, kar se mu zdi pomembno, in na pasti le-tega, ker zožuje pogledY Obenem zapiše, da natančneje ko sledimo strukturi vprašalnika, bolj smo objek- tivni, bolj sledimo družbenim odnosom in zgo- dovinskim dogodkom. S takim »selekcioniranjem spomina« se izognemo »zgodbičarstvu« in si olaj- šamo hermenevtično analizo.28 Za čim bolj jasno sliko teme raziskave je najprimerneje uporabljati tako vodeni kot neusmerjeni intervju. Zgodovinar si mora začrtati pot, po kateri bo stopal in se zave- dati, da bo včasih skrenil s poti, ki si jo je izbral ob začetku svojega raZiskovanja. Poleg poznavanja zakonitosti intervjuja so pri zapisovanju življenjskih zgodb pomembni te- renski zapiski. To so sprotni opisi različnih pojav- nih oblik, značilnosti družbenih procesov in nji- hovih vsebin, ljudi in objektov. Terenski zapiski so zapisi vsega, kar raziskovalec spozna na terenu, pri opazovanju in z udeležbo; piše jih sproti ali takoj po opravljenem delu, sicer se zanesljivost zmanj- ša.29 Zelo pomembno je, da se opazovanje in zapi- sovanje začne že na začetku raziskave, ker novo- sti oziroma nenavadnosti človek opazi, dokler so nove in kasneje niso več opažene in obratno, neka- tere pa so sploh lahko opažene le z boljŠim pozna- vanjem razmer. Pri kvalitativnem raziskovanju se raziskovalec zaveda, da se ne more izključiti iz do- 25 B. Brumen: Sv. Peter in njegovi časi, str. 12. 26 V. Rožac Darovec: Do koder seže spomin, str. 45. 27 M. Ramšak: Portret glasov, str. 39. 28 Prav tam, str. 116. 29 Prav tam, str. 39. VSE ZA ZGODOVINO TEORIJA gajanja, ki ga preučuje, in da vpliva na dogajanje, ki ga opisuje. Raziskovani se odzivajo na njegovo navzočnost in (ali) na njegove postopke ter samo raziskovalno situacijo. Poleg tega tudi sam doživlja dogajanje, ki ga opisuje in proučuje. Raziskavi je v prid, če to svoje doživljanje popiše, saj s tem dru- gim omogoči preverjanje svojih spoznanj, razširi svoj opis, da je podrobnejši in gost. Poleg tega pa sam kot oseba deluje kakor občutljiv raziskovalni instrument, ki skozi čustva in miselne odzive od- kriva nova spoznanja o preučevanem elementu. 30 Pri terenskem delu preučujemo ljudi. Te moramo že na samem začetku seznaniti z našim delom, s cilji naše raziskave, z metodami, pričako­ vanji in z njihovo vlogo v intervjuju ter posledicami le-tega. Delo z ljudmi je občutljivo polje raziskova- nja, zato se raziskovalec ne sme posluževati neetič­ nih metod dela, kot so snemanje brez vednosti in- tervjuvanca, neupoštevanje pripovedovalčeve želje glede objave njegovega imena in priimka, neupo- števanje želje informatorja po dopolnitvi ali skraj- šanju intervjuja po avtorizaciji in podobno. Medij ustne zgodovine so posneti avdiovizualni intervju- ji, zato je prvo vprašanje pripovedovalcu, ali dovo- li snemanje. Vsekakor imajo informatorji pravico zavrniti tak način dokumentiranja. Kakršen koli način zapisovanja in dokumentiranja uporabimo, podatkov nikoli ne smemo uporabiti na način, ki bi ogrozil pripovedovalca fizično, družbeno ali psihično.3 1 V študijah ustne zgodovine, ki sem jih prebrala, je največ takih, ki ne razkrivajo identite- te posameznika, temveč uporabijo psevdonime ali pa so intervjuvanci anonimni. Pripovedovalčeva anonimnost je lahko nenamerno izdana, posebej v manjših skupnostih, kjer uporaba psevdonima ne more dovolj zaščititi osebe, da je ne bi prepozna- li družinski člani, sosedje, prijatelji itd. Vsakemu raziskovalcu mora biti prvo vodilo, da ima pravica do zasebnosti prednost pred zahtevami znanosti in cilji njegove raziskave. Literatura: - Borut Brumen: Sv. Peter in njegovi časi (Social- ni spomini, časi in identitete v istrski vasi Sv. Peter), Založba /*cf., (Oranžna zbirka), Lju- bljana, 2000. 30 B. Mesec: Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu, Visoka šola za socialno delo, Ljubljana, 1998, str. 41. 31 M. Ramšak: Portret glasov, str. 133. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE - Marc Bloch: Apologija zgodovine ali zgodovinar- jev poklic (S predgovorom Jacquesa Le Goffa), Inštitut za humanistične vede, Studia huma- nitatis, Ljubljana, 1996. - Georges Duby: Trije redovi ali imaginarij fevda- lizma, Studia humanitatis, Ljubljana, 1985. - Maurice Halbwachs: Kolektivni spomin, Studia humanitatis, Ljubljana, 2001. - Primo Levi: Potopljeni in rešeni, Studia humani- tatis, Ljubljana, 2003. - Oto Luthar: Med kronologijo in fikcijo, Znan- stveno in publiCistično središče, Ljubljana, 1993. - Blaž Mesec: Uvod v kvalitativno raZiskovanje v socialnem delu, Visoka šola za socialno delo, Ljubljana, 1998. - Luisa Passerini: Storia e soggettivita. Le fonti orali, la memoria. La Nuova Italia Editrice, Firenze, 1988. - Alessandro Portelli: L'ordine e gia stato es egu ito, Dinazelli Editore, Rim, 2001. - Mojca Ramšak: Portret glasov: raziskave Življenj- skih zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slovencev, Društvo za proučevanje zgodovi- ne, antropologije in književnosti, Ljubljana, 2003. - Vida Rožac Darovec: Do koder seže spomin, v: Meje in konfini (Rakitovec, vas kulturnih, družbenih in naravnih prepletanj), Založba Annales, Univerza na Primorskem in Znan- stveno raziskovalno središče Koper, Zgodo- vinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 2005. - Vida Rožac Darovec, Metodološki in teoretični problemi ustne zgodovine, Acta Histriae, Univerza na Primorskem in Znanstveno raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 2006, letnik 14, št. 2, str. 447-467. - Marta Verginella: Ljudje v vojni (Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem), Knjižnica Annales 9, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper, 1995. - Marta Verginella: Izkušnja NOB v pričevanju tržaških borcev, Založba Annales, Univerza na Primorskem in Znanstveno raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za juž- no Primorsko, Koper, 1996, letnik VI. , št. 8, str. 151-156. 123 ZGODOVINA ZA VSE - Francoise Zonabend: Dolgi spomin, Časi in zgo- dovine v vasi, Studia humanitatis, Ljubljana, 1993. ZusammenJassung UBERLEGUNGEN ZUR METHODE DER ORAL HISTORY Der Beitrag behandelt einige theoretische und methodologische Fragen der Oral History. Die Oral History ist von der Erinnerung abhangig und hat von Anfang an, namlich seit der zweiten Halfte des 20. Jahrhunderts, verschiedene Debatten und Dilemmata aufgeworfen. In der Oral History wird die Geschichte des einfachen Menschen, sein Fuh- len, seine Erlebnisse und Denkweisen zum Unter- suchungsgegenstand. Mit Hilfe der Oral History wurde das Zeugnis nichtelitarer gesellschaftlicher Gruppen bewahrt. Mundliche Dberlieferungen bieten uns eine andere Perspektive auf das histori- sche Geschehen und ein besseres Verstandnis fur die Vergangenheit und Gegenwart. Oral History bedeutet das Sammeln von gesprochenen und niedergeschriebenen Erinne- rungen aus dem alltaglichen Leben, die vergange- ne Ereignisse von historischer Bedeutung und die Einstellung des Individuums zu dies en Ereignissen bezeugen. Ein Interview, das zur Oral History ge- zahlt wird, mus s transkribiert, geordnet, mit ei- nem Index versehen und in einer Bibliothek oder einem Archiv zuganglich sein. Es kann nicht ein geheim und unerlaubt aufgenommenes Gesprach sein, in dem nur eine einseitige Kommunikation stattfindet, denn ein Hauptcharakteristikum der Oral History ist gerade der Dialog zwischen der interviewenden und der befragten Person. Je- des Sammeln beinhaltet verschiedene Stufen: die Planung des Interviews, das Interview selbst, die Transkription, Ordnung Analyse und Interpretati- on der gesammelten Daten. Die Oral History wird im Prinzip von 5 Elementen charakterisiert: • ein aufgenommenes oder gefuhrtes Inter- view mit gleichzeitiger Niederschrift 124 leto XIV, 2007, št. 2 • gefiihrt wird es von Interviewern, die die be- handelte Thematik und die Arbeitsmethode gut bzw. ausreichend kennen • die interviewten Personen sprechen auf Ba- sis eigener Erfahrungen oder Beobachtun- gen • die Perzeption des historischen Geschehens bei den interviewten Personen • die Zuganglichkeit des Materials fur die breitere Offentlichkeit, am besten mit Hilfe von Bandern und Transkriptionen. . Neben den Kenntnissen der GesetzmaBig- kelten des Interviewprozesses sind bei der Nieder- schrift der Lebensgeschichten Aufzeichnungen vor Ort wichtig. Das sind unverzugliche Beschreibun- gen verschiedener Erscheinungsformen und eha- rakteristika von gesellschaftlichen Prozessen und deren Inhalten, von Menschen und Objekten. Es sind Niederschriften von allem, was der Forscher vor Ort, bei der Beobachtung und durch Teilnah- me erf