Celje - skladišče glasilo delovne organizacije emo celje leto xxxvn - št. 14 - 31. julij i987 Humanizacija dela in večja kvaliteta V TOZD Emokontejner - pocinkovalnica so bogatejši za napravo, ki pomeni boljše pogoje dela in večjo kvaliteto izdelkov. Vztrajni in vsestranski inovator tov. Jasim Fazlič je uspel realizirati svojo zamisel in izdelana je bila naprava, na katero so vgradili 3 kom ejektorjev. Le-ti so porabniki majhne količine kom-primiranega zraka, kar je bila praksa dosedaj. Ves ostali potreben zrak »potegne« ejektor iz atmosfere v okolici kotla. Inovacija torej štedi komprimiran zrak. Naprava je vodena po zaščitni ograji kotla, prej pa jo je moral delavec nositi vzdolž kotla, pri čemer je večkrat zamudil pravočasno hlajenje - posledica pa je bila slaba kvaliteta izdelkov. Dolfe Žvižej Tov. Fazlič je realiziral že vrsto inovacij, ima pa še dosti idej za izboljšanje dela in delovnega okolja, vendar kot pravi ni pravega posluha v okolju kjer dela, vse preveč je novoščljivosti in prepočasnega realiziranja idej. Kakovost ne pozna krize: »Godbeniki ponovno aktivni« O našem Pihalnem or- kaj pohvalnega, kaj vzpod- svečanostih. Zadnji po- čitnicah«, kar pa ne pomeni, kestru, oziroma po domače budnega, saj so si to po krizi, membnejši nastop, ki je za da sem in tja oziroma, če je godbi na pihala je bilo v za- ki so jo prestali, tudi zasluži- njimi, je nedvomno na slo- to potrebno, ne opravijo dnjem času mnogo sprego- jo. Orkester je torej ponovno vesnosti ob prazniku občine kakšnega nastopa. Sep-vorjenega, precej napisane- zaživel, fantje nastopajo na Celje, kjer so ponovno doka- tembra bodo ponovno pričeli ga. Predvsem kritičnega, raznih prireditvah in sloves- zali, da gre za kvaliteten or- z rednimi vajami, sicer pa No, tega je bilo zaenkrat do- nostih, bodisi da gre za pro- kester, katerega igranju radi bodo nadaljevali z delom v volj, zato je čas, da o naših slave v krajevnih skupnostih prisluhnemo. Trenutno so skladu s sprejetim progra-godbenikih napišemo tudi ali za igranje na pogrebnih člani orkestra na »letnih po- mom. Videc Vendelin - novi kapelnik Pihalnega orkestra, sicer pa prekaljen glasbenik z bogatimi izkušnjami, ki pomeni za nas pomembno pridobitev. V prihodnji sezoni načrtujejo tudi izobraževanje mladih kadrov oziroma začetnikov. Seveda pa je to pogojeno s pridobitvijo novih, mlajših članov v pihalni orkester. Ker se člani naše godbe še kako zavedajo, da je za njihov nadaljnji razvoj in kvalitetno delo nujno sodelovanje z mladimi, vabimo vse, ki imajo veselje do tovrstnega glasbenega udejstvovanja, da postanejo člani Pihalnega orkestra EMO. Slavko Adamič OSREDNJO KNJ. CELJE Največji, najtežji, najmočnejši.... V TEO Šentjur so izdelali kotel izjemnih dimenzij in zmogljivosti Sreda, 8. julij 1987 ob 8.30 uri. Kotel zapušča Tovarno energetske opreme v Šentjurju. Prevoz je opravila prevozniška organizacija TRANSPORT iz Krškega. Kamion vlačilec s skoraj 400 konjskimi močmi in specialna prikolica za prevoz izrednih tovorov. Velikan med kotli. Zaradi izredne teže je bil dokončno izdelan kar na tej prikolici, saj bi ga bilo drugače v sami proizvodni hali nemogoče natovoriti. Če hočemo tudi zmoremo. Tako so dejali naši sodelavci iz tovarne energetske opreme v Šentjurju, ko so sprejeli naročilo za izdelavo ogromnega kotla za ogrevanje in proizvodnje tehnološke vode s komercialno oznako TP V 28. Ta nam pove, da gre za izjemne zmogljivosti, saj takšen kotel zmore proizvesti kar 28 ton pare na uro. Kotel, ki je bil Izdelan za delovno organizacijo TAM iz Maribora pa je nekaj izjemnega tudi na pogled, saj predstavlja pravega velika- Varen transport takšnega 42 tonskega tovora po cesti, ki je normalno odprta tudi za vse ostale udeležence v prometu, zahteva tudi izredno spremstvo. na med kotli. To je doslej tudi največji proizvedeni kotel v naši tovarni. Dolg je 8 metrov in 20 centimetrov, širok 4,1 metra, visok 4,55 metra, njegova teža pa je kar celih 42 ton. Ti podatki so verjetno dovolj, da tudi mi kot nepoznavalci stroke ocenimo, da gre za resnično velik delovni uspeh in da so se morali naši sodelavci pri njegovi izdelavi spoprijeti s številnimi težavami in problemi terjih seveda tudi premagati. Še enkrat so dokazali, da praktično skoraj ni stvari, ki je ne bi bili sposobni napraviti, saj vedo kaj hočejo, zavedajo pa se tudi, da je kakovost prvi in izjemni pogoj razvoja in da je v teh težkih časih prav kakovost tista, ki ne pozna krize. Kotel je bil izdelan v predvidenem roku, za njegovo izdelavo pa je bilo porabljenih tisoč delovnih ur. Kot zanimivost velja omeniti še to, da je bil kotel dokončno izdelan kar na prikolici vlačilca, s katero so ga nato s posebnimi kamioni delovne organizacije TRANSPORT KRŠKO prepeljali h kupcu. Zaradi izredne višine tovora, je bilo potrebno med vožnjo pod daljnovodom v Šentjurju izklopiti električni tok. Prevoz po Mariborski cesti... ... mimo EMA, po »stari cesti« proti Mariboru. Prepočasna Projekt P naj bi celjskim delovnim organizacijam omogočil hitrejši razvoj, saj je stopnja odpisanosti opreme v industriji kar 84-odstotna V celjski občini ni povsem enotnih mnenj o rezultatih razvojne prenove celjskega gospodarstva. Gre za tako imenovani projekt P, za projekt prestrukturiranja celjskega gospodarstva. Čeprav je zamisel o tej vrsti prenove stara že nekaj let In se ne da zanikati določenih poskusov prenove ali vsaj delnih učinkov tega procesa prestrukturiranja, gospodarski analitiki najbolj opozarjajo na negativne gospodarske trende. V obdobju od 1976-1985 je na primer Celje doseglo v gospodarjenju v pretežnem delu kazalcev slabše učinke oziroma podpovprečne rezultate v primeri s Slovenijo in celjsko regijo. Analize kažejo, da so celjski ozdi še premalo izvozno usmerjeni. V, strukturi izvoza, ki sicer pada, prevladujejo surovine in repromaterial, cene, ki jih izvozniki dosegajo na tujem trgu, pa so za 30-60 % nižje od tistih na domačem trgu. Delež razvojnih in tehnološko intenzivnih proizvodenj je v strukturi celjske industrije še vedno preskromen. Največ pa najbrž pove podatek, da znaša stopnja odpisanosti opreme celjskega gospodarstva kar 79,4, v industriji pa celo 84,2. To je več, kot kažejo podatki za Slovenijo. K temu je treba dodati še izjemno počasno modernizacijo proizvodnje z dosežki informatizacije vseh delovnih procesov. Zanimivo je, da je v občini razmeroma malo temeljnih analiz o kom-pjuterizaciji in robotizaciji proizvodnje. To pomeni, da gre v primeru celjskega gospodarstva za prenovo na treh področjih: v razvojno-razis-kovalni dejavnosti, v tehnološki opremi in v kadrovski strukturi. Podatki, da celjsko gospodarstva zostaja kljub nekaterim svetlim izjemam, so znani. Vendar pa je hkrati nesporno, da mora priti do najglobljih sprememb in do najizrazitejše razvojnoraziskovalne in kadrovske prenove prav v posameznih delovnih organizacijah. Med drugim je bil prav temu namenjen tudi projekt P. Če je želelo celjsko gospodarstvo začeti intenzivnejšo prenovo, se je moralo odločiti za družbeno dogovorjen in usmerjen proces, ki bo tudi znal pokazati n aprioriteto posameznih razvojnih programov. Snovalci programa prestrukturiranja so na primer zapisali, da mora skupen program aktivnosti zagotoviti »ustrezno družbeno klimo in pogoje za realizacijo strateških ciljev prestrukturiranja celjskega gospodarstva, SREDNJA KOVINARSKO-SIKMNA IN METALI RSK V ŠOLA ŠTORI p fiz.no nje DO-EMO Celje OB 40-LETNK l ŠOLL ZA PRIZADEVNO 1N USPEŠNO SODELOVANJE PRI DELU IN VZGOJI V ŠOU predvsem oblikovati razvojna jedra oziroma nosilne perspektivne razvojne programe in razvojna jedra kot nosilce razvojne in tehnološke prenove celjskega gospodarstva tudi usposobiti. Kljub jasno definiranim ciljem je vendar v veliki večini celjskih delovnih organizacij opazna razvojna nemoč. Znanjev je zapostavljeno, razvojnega in raziskovalnega dela je malo, tržne usmerjenosti ni dovolj, informatizacija proizvodnje pa v primeri z drugimi slovenskimi gospodarskimi centri zaostaja. Vendarle pa ocenjevalci poteka celjske prenove navijajo nekatere programe, ki so perspektivni: osvajanje proizvodnje mernih prehrornikov v Libeli, program krogličnih ležajev v Žični, mikrokapsuliranje v Aeru, biokompatibilne zlitine v Zlatarni, program avtomatizacije in program racionalizacije transporta v Emo, razširitev zmogljivosti proizvodnje jekla v štorski železarni, program aksialnih ventilatorjev v Klimi in še nekatere. Ti primeri vzbujajo relativni optimizem. Kajti izvajalci projekta na primer opozarjajo, da vodilni in vodstveni delavci pogosto nimajo časa prisluhniti razvojnim problemom, da marsikje ne razumemo načel projektnega vodenja in organiziranosti, da tehniška in druga inteligenca nima pravega motiva za kreativno delo. Prav tako ni sprejemljivo prepočasno uvajanje novih programov, preskromno razumevanje razvojnega in raziskovalnega dela, neustrezna sestava kadrov, ki se ukvarja z razvojnim delom in podobno. Četudi torej ni pravega zadovoljstva ob dosedanjem poteku prestrukturiranja celjskega gospodarstva, je vendarle jasno dvoje: glavna preobrazba mora potekati znotraj delovnih organizacij, prav tako pa to pomeni radikalnejši zasuk od sedanje strukture proizvodnje k novim, k tehnološko bolj propulzivnim programom oziroma enotam. Razvojna stagnacija bo v nasprotnem primeru še trajala. J. V. prenova kar pomeni skupno organizirano iskanje razvojnih usmeritev in usposobitev tako družbenopolitične skupnosti kot organizacij združenega dela za stalno iskanje in uveljavljanje razvojnih usmeritev«. Po mnenju izvajalcev projekta P je občina Celje poleg Maribora ena redkih občin v Sloveniji, ki se organizirano, strokovno, samoupravno ukvarja z modeli prestrukturiranja svojega gospodarstva. Za leto 1987 znaša predračunska vrednost raziskovalnega projekta 497 milijonov din. Projekt financira občinska raziskovalna skupnost Celje v višini 82 milijonov din, strokovno in razvojno pa ga koordinira Razvojni center Celje. Temeljni cilj projekta, poleg povsem konkretnih nalog in raziskav, je Samoupravljanje, to pa to! Med brskanjem materiala po našem arhivu smo našli tudi zanimiv članek, ki je bil leta 1982 objavljen v glasilu delovne organizacije Sava Kranj. V njem so strnjeni vtisi srednješolca o njegovem prvem srečanju s samoupravljanjem v praksi. Ker prispevek v svoji hudomušni nabritosti razkriva veliko resnice, veljavne v marsikaterem kolektivu (tudi v naši delovni organizaciji) ga v celoti objavljamo. Morda bo njegova vsebina nam vsem nekoliko v razmislek. Navdušeni in zagrizeni dijaki smo z velikim navdušenjem in radovednostjo pričakovali začetek prakse. Bomo vsaj lahko videli, kako se samoupravlja, smo si rekli. Pa smo videli, ja! Toda, kaj?! Žalost, z eno besedo, žalost. No, pa poglejmo to žalost. Prvo presenečenje smo doživeli na uvodnem predavanju. Tovarišica, ki nam je razlagala samoupravljanje v Savi, je izjavila: »Mi (predvidevam vodilni delavci) smo dali možnost delavcem, da 16 krat na leto odločajo na zborih delavcev«. Čudo nad čudi! V ustavi lepo piše, da se te pravice delavcem ne more dati niti vzeti, saj jo že imajo. Čuden začetek, si mislim. No, tudi delavci v neposredni proizvodnji niso boljši. Samoupravljanje se jim zdi deveta briga, prav malo jih zanima, o čem lahko odločajo. O kakšni odgovornosti ali podobnih stvareh se jim ne sanja. Mi pa smo bili prepričani, da to vedo in uporabljajo. Kot se spodobi smo se takoj tudi dijaki vključili v samoupravljanje. Vendar vse tako čudno poteka. Na sindikalni skupini je nek tovariš razlagal nov predlog delitve osebnih dohodkov. Če je kak delavec kaj vprašal, ga je zavrnil, češ da ga »provocira«in »nervira«. Ko je svoj referat odbrenkal, je še naročil, naj napišejo pripombe in odšel. To so z navdušenjem sprejeli in naročili tajniku, naj kar napiše pripombe, saj on to zna. Končno nastopi slovesni dan. Zbor delavcev! Sprejeli naj bi spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov. V obratu družbene prehrane je zbor delavcev poslušal tovariše, ki so zbor vodili. Neposrednim proizvajalcem očitno ni bilo preveč do tega in so se hudo dolgočasili. Med zborom je večina dremala, diskutirala med seboj, čistila nohte itd. No, saj je to normalno, doma vendar ni časa, sedaj pa lahko koristno porabijo odmor - zbor delavcev. Glasovanje je bila najbolj čudna zadeva, kar sem jih videl. Vodja zbora je vprašal, kdo je »za«. Dvigne se nekaj rok. Proti ali vzdržal se tudi ni nihče (vsaj pokazal ni). Smatrali so, da so delavci soglasno potrdili. To se je zgodilo še nekajkrat. Na koncu pa točka razno. Sedaj se je temperatura dvignila. Vsi napeto pričakujejo kaj bo. Ali bo ali ne bo. Končno, vsi se oddahnejo: »Če ni nič, potem gremo domov!« se oglasi eden od tovarišev, ki so zbor vodili. Kar naenkrat so bili vsi enaki, neposredni proizvajalci in režijski delavci, saj so složno z ramo ob rami zapustili delovno organizacijo pred iztekom delovnega časa. Čudno je to samoupravljanje v praksi, čisto drugačno kot pa se učimo v šoli. Ob tem sem se spomnil, da odrasli večkrat rečejo, da se teorija in praksa razlikujeta. Na veliko žalost je res tako. Boštjan Jordan, Kranj 300 največjih delovnih organizacij iz SR Slovenije v letu 1986 EMO NA 74. MESTU Lansko leto za gospodarstvo ni bilo posebno uspešno. Industrija je bila sicer bolje založena z domačimi in uvoženimi reprudukcijskimi materiali kot leto prej in tudi nad povpraševanjem se med letom ni mogla pritoževati. Toda proizvodni rezultati kljub temu niso bili taki, kot so jih načrtovalci v začetku leta predvidevali. Količinski obseg industrijske proizvodnje se je namreč povečal samo za 1,9 odstotka namesto za načrtovanih 2,4 odstotka. Ker se je pri tem zaposlenost povečala za celih 1,6 odstotka, o kakem velikem povečanju produktivnosti seveda ne more biti govora. Leto je bilo poleg tega zaznamovano z visoko inflacijo in skromnimi zunanjetrgovinskimi rezultati. V letu, ki ga je označilo nadzorovanje cen precej več kot polovice proizvodov (ostreje v drugi polovici leta), številne spremembe predpisov, ki urejajo poslovno življenje tako, da skoraj samo še vegetira in nov zunanjetrgovinski sistem, so se seveda v nekaterih organizacijah znašli bolje, v drugih slabše. Kako so se odrezali tisti, ki so od prigospodarjene pogače odrezali največje kose, kaže letošnji seznam (pripravila ga je republiška SDK) tristotih slovenskih delovnih organizacij, ki so v lanskem letu dosegle najvišje dohodke. Na lestvici najuspešnejših je letos prva ravenska železarna, ki je lani dosegla 33,7 milijarde dinarjev dohodka (145,8 odstotka več kot leto prej), imela v povprečju 6.584 zaposlenih, povprečno uporabila 117,7 milijarde dinarjev poslovnih sredstev in imela 161,4 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Na prvem mestu po povprečnem številu zaposlenih je bil lani mariborski TAM z 8.013 zaposlenimi, kar je 4,1 odstotka več kot leto prej. Največ povprečno uporabljenih poslovnih sredstev je imela krška nuklearna elektrarna, ki je s 66,2-odstot-nim povečanjem v letu dni lani dosegla 264,2 milijarde dinarjev. Mariborska tovarna avtomobilov pa vodi tudi v zadnji kategoriji letošnjega seznama pri doseženem celotnem prihodku. Z 253 milijardami dinarjev se je lahko postavil na prvo mesto. Na seznamu tristotih po dohodku največjih delovnih organizacij slovenskega gospodarstva se je izmenjalo 25 članov. Od teh so bili razen štirih vsi, ki so izpadli, leta 1985 uvrščeni v zadnji stotniji. Tudi v prvi deseterici ni veliko sprememb. Velenjski rudnik lignita je zdrknil na enajsto mesto, Slovenija ceste Tehnika Obnova pa na dvanajsto. V letošnjem seznamu sta ju nadomestila novomeška Krka na osmem mestu in Gradis na šestem. Podoben seznam dvestotih dohodkovno najmočnejših organizacij, ki je izšel pred šestimi leti, pa je na prvih desetih mestih na primer imel štiri druge člane kot letošnji. Namesto Iskre Elektrome-hanike, SCT, Rudnika lignita in Aera so letos uvrščeni Nuklearka, Krka, Mura in Sava. Za uvrstitev na prvo mesto seznama je bilo torej potrebno, da je delovna organizacija lani dosegla več kot 33 milijard dinarjev dohodka. S tem je bil dohodek prve 11,8 krat večji od dohodka zadnje uvrščene, v primerjavi z dvestoto organizacijo na seznamu pa 7,8 krat večji. Leta 1981, na primer, je bil dohodek prve na seznamu od dohodka dvestote (takrat je bil namreč objavljen seznam samo dvesto najmočnejših delovnih organizacij) večji 10,2 krat. V šestih letih pa se ni skrčil samo razpon med dohodkom prve in dvestote organizacije, ampak tudi razlika med prvo in deseto uvrščeno. Lani je bil dohodek prve za 65 odstotkov večji od dohodka desete, pred šestimi leti pa je bil dohodek prve kar za 119 odstotkov večji od desete. Razlika med prvim in desetim dohodkom se je torej v tem času približno prepolovila. Pred šestimi leti sta bili precej bolj kot letos razpotegnjeni po vsem seznamu tudi prvi mesti po doseženem celotnem prihodku, in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev. Prvi po doseženem celotnem prihodku je bil takrat na primer po dohodku uvrščen šele na 82. mesto (Petrolova DO Trgovina), prvi po povprečno uporabljenih poslovnih sredstvih pa je zasedel celo 164. mesto po dohodku (Dravske elektrarne). Prvo mesto po številu zaposlenih je edino, ki je ostalo med prvo deseterico pri Iskri Elektromeha-niki, prvi po dohodku. Na letošnjem seznamu so vsa prva mesta ostala kar med prvo deseterico. Lanskoletna rast cen je seveda pustila močne sledove na finančnih rezultatih vsega gospodarstva. V letu dni so se cene proizvajalcev povečale za 83,7 odstotka, cene na drobno pa celo za 93,1 odstotka. V prvi polovici leta so se cene proizvajalcev povečale za 41,4 odstotka, v drugi polovici pa, ko je bil nadzor nad cenami še ostrejši kot v prvi, pa še za41,7 odstotka. V takšnih razmerah se je dohodek gospodarstva pove- čal za 120,5 odstotka. Med 300 največjimi je bolj od povprečja svoj dohodek povečalo 182 organizacij, se pravi dobra polovica. Celotni prihodek se je v gospodarstvu povečal za 93,7 odstotka, več kot za toliko ga je med tristotimi povečalo 185 delovnih organizacij. Povprečno porabljena sredstva so se lani v gospodarstvu povečala za 87,1 odstotka, več kot za toliko jih je med najuspešnejšimi organizacijami povečalo 184. Večina med tristotimi največjimi pa je bolj od povprečja industrije (1,6 odstotka) povečala tudi zaposlenost. Med organizacijami, ki so uvrščene med tristo največjih, so takšne, ki so dohodek povečale manj od inflacijske stopnje in take, ki so ga bolj. Največ je med njimi organizacij, ki so dohodek povečale od 90 do 150 odstotkov - 192 organizacij, 65 jih je dohodek povečalo med 150 in 200 odstotki in 35 jih je dohodek povečalo od 0 do 90 odstotkov. Ena delovna organizacija je dohodek v letu dni zmanjšala, sedem pa ga je povečalo bolj kot za 200 odstotkov. Med organizacijami, ki so dohodek povečale bolj kot za 200 odstotkov je na prvem mestu Zdravstveni center Velenje, ki gaje povečal za 223,9 odstotka in se s tem uvrstil na 224. mesto (lani med tristotimi največjimi ni bil uvrščen). Drugi med temi, ki so najbolj povečali dohodek je novomeška IMV, ki ga je povečala za 215,7 odstotka in se s tem prerinila z 38. mesta na 13. Sledijo Papirnica Količevo z 215,2-odstotnim povečanjem in skokom z 216. na 136. mesto, mariborsko Vodnogospodarsko podjetje z 211,4-odstotnim povečanjem in premikom na 294. mesto, Cestno podjetje Maribor, ki je dohodek povečalo za 208,1 odstotka in se uvrstita na 251. mesto, Inštitut Jožef Štefan, ki se je z 204,9 odstotnim povečanjem povzpel z 200. na 130. mesto in koprski Cimos, ki je dohodek povečal za 204,9 odstotka in se zaradi tega z lanskega 225. mesta dvignil na letošnje 115. mesto. Edini, ki je v letu dni dohodek zmanjšal, pa je ljubljanski Smelt in sicer za 32 odstotkov in zaradi tega tudi zdrknil po lestvici kar za 221 mest ter pristal na 288. mestu. Primerjave med lanskimi finančnimi rezultati uvrščenih, predlanskimi in prejšnjimi seveda tudi to pot ne morejo biti popolne. Deloma zaradi sprememb pri njihovem obračunavanju, deloma zaradi reorganizacij, ki nikoli ne mirujejo. Niti se ni letošnji seznam izognil nekaterim slabostim, ki sojih imeli že prejšnji. Med najbolj krivičnimi je nemara ta, da zaslužkom niso prišteti tisti, ki jih delovne organizacije dobe z deli v tujini. Nekatere organizacije so zaradi tega precej na slabšem mestu kot bi lahko bile. Res je tudi, da je obračunski sistem doslej dovoljeval nerealen obračun poslovnih stroškov in amortizacije in zaradi neustreznega obravnavanja tečajnih razlik in obresti omogočal precejšnje napihovanje dohodka. Toda možnost za oceno je vendarle podana. Ta pa konec koncev niti ni tako črna. Letos je na primer za uvrstitev na prvo mesto organizacija morala doseči 7,7 krat večji dohodek kot pred šestimi leti: Ravenska železarna, ki ji je to uspelo pa je za to morala svoj dohodek v tem času povečati kar 13,6 krat, število zaposlenih za slabo četrtino, povprečno je pri tem porabila 9,2 krat več poslovnih sredstev in pridobila 14,4 krat več celotnega prihodka. Po»m*„o*=*,Wel«to “"fSrpZS1™ Celotni prihodek v OOP tin Dohodek indeks Mest0 _Mesto 1986 1985 Ime OZD Sedež v 000 din 86/85 CD 00 O) 1985 Indeks 86/85 CD 00 O) 1985 Indeks 86/85 CD CO O) ID 00 0) Indeks 86/85 1. 1. ŽELEZARNA RAVNE Ravne na Koroškem 33,753.808 245,8 6. 6. 6.384 103,9 4. 1. 117,759.487 202,8 6. 7. 161,444.972 200,2 2. 2. SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE DO ŽELEZARNA JESENICE Jesenice 30,945.345 234,5 5. 5. 6.562 100,7 3. 4. 126,851.424 223,0 5. 3. 163,481.704 177,6 3. 4. TAM TOVARNA AVTOMOBILOV Maribor 26,784.283 221,1 1. 1. 8,013 104,1 7. 11. 87,172.945 234,3 1. 2. 253,147.903 234,3 4. 6. ŽG DO ŽTO LJUBLJANA Ljubljana 25,216.926 230,4 7. 7. 6.210 102,5 6. 6. 89,466.615 181,3 50. 55. 54,459,041 214,6 5. 7. UNIVERZITETNI KUNIČNI CENTER LJUBLJANA Ljubljana 24,473.068 245,8 2. 2. 7.527 102,2 46. 52. 33,430.614 195,2 46. 57. 57,437.920 228,4 6. 12. GIP GRADIS LJUBLJANA Ljubljana 23,755.785 261,7 4. 4. 6.884 105,6 28. 24. 47,316.479 184,1 18. 34. 90,984.621 254,4 7. 5. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO Krško 22,396.765 201,0 282. 275. 571 105,0 1. 1. 264,275.595 166,2 43. 41. 58,459.343 188,0 8. 11. KRKA TOVARNA ZDRAVIL Novo mesto 21,740.264 238,9 23. 23. 3.855 102,4 14. 14. 63,421.308 196,0 20. 20. 86,006.698 191,3 9. 10. MURA TOVARNA OBLAČIL IN PERILA Murska Sobota 20,575.846 226,0 9. 9. 5.695 102,9 74. 76. 23,552.324 193,1 62. 79. 44,029.063 214,6 10. 8. SOZD SAVA, DO SAVA KRANJ-IND. GUM., USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV Kranj 20,401.847 227,6 16. 15. 4.435 99,8 24. 27. 52,653.295 217,8 14. 16. 105,804.161 197,5 74. 101. EMO CELJE Celje 9,114.105 269,2 37. 35. 2.970 98,4 119. 100. 15,784.569 160,7 78. 81. 38,383.373 191,1 75. 86. ADRIA AIRWAYS Ljubljana 9,066.948 237,9 244. 257. 784 112,0 25. 37. 49,636.392 232,9 93. 94. 33,178.502 198,7 76. 87. UNILES DO STOL Duplica-Kamnik 9,059.883 238,2 127. 112. 1.549 101,8 130. 133. 14,401.908 204,1 105. 118. 29,276.329 217,5 77. 95. INGRAD CELJE Celje 9,052.113 250,9 35. 32. 2.985 97,1 116. 137. 16,563.626 239.2 79. 90. 38,325.078 222,5 Preveč ali premalo licenc? Ker pri nas ni trga, tudi ni motivacije za razvoj lastnega znanja na podlagi uvoženih licenc, katerih število se je v zadnjih nekaj letih zdesetkalo do tiste mere, ki že ogroža kritično maso Po nekaterih starejših podatkih je Jugoslavija v vseh letih po vojni nakupila kakšnih 300 tisoč licenc, v zadnjem času pa ugotavljajo, da je ta številka hudo pretirana. Tako na primer dr. Marjan Svetličič iz Centra za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju govori o manj kot 5 tisoč pogodbah, ki se nanašajo na vse možne oblike tehnološkega sodelovanja s tujino. Vrednostno naj bi to predstavljalo manj kot pol odstotka vseh uvoznih izdatkov - tako rekoč zanemarljiv znesek, še zlasti, če ga primerjamo z zgrešenimi »političnimi« investicijami (kakršna je Feni), ki nevarno spodjedajo nacionalni dohodek. Pravih »tehnoloških« licenc je Jugoslavija od vojne do danes uvozila ok. 1500, ocenjuje dr. Svetličič, ki je za Center za strateške študije v Beogradu pripravil »Analizo ekonomsko-teh-ničnih oblik sodelovanja s tujino, zlasti licenc«. Gradivo je še v obravnavi in ga nismo dobili na vpogled, so pa v njem posamične teze, ki demantirajo v javnosti zakoreninjeno laično predstavo o naši »licencomaniji«. Ni razvoja brez li- Razviti in licence V obdobju od 1963 do 1981 so imele zahodno-nemške firme pri nakupu oziroma prodaji licenc vedno deficit. Taje leta 1980 znašal približno poldrugo milijardo mark. Izdatki za licence v tej državi povprečno letno dosežejo vrednost enega in več odstotka uvoza. Leta 1980 je ZRN uvozila za 341 milijard mark blaga, medtem ko so jo licence veljale 2,6 milijarde. Za primerjavo povejmo, da je izvoz iz ZRN v letu 1980 znašal več kot 350 milijard mark, in je od takrat v nenehnem porastu... (Vir: Deustsche Bundesbank) cene, navaja dr. Svetličič, ki hkrati opozarja na nujo lastnega nadaljnjega razvoja, ki ima izhodišče v licenci. Res je, da pri nas na to velikokrat pozabljamo. Kaj sploh je licenca? Po razlagi Francija Gerbca, strokovnjaka za industrijsko lastnino pri GZS, je licenca s pogodbo pridobljena pravica do uporabe sicer zaščitne industrijske lastnine. Pravica do uporabe blagovne znamke, tehnologije, načina trženja in še česa. Pri nas je narobe to, da nimamo trga, ki bi kot selekcijski dejavnik deloval v prid potrošnika. Trg blaga okrnjeno obstaja, trga znanja ni. Zato tudi ni motivacije za pospeševanje novih znanj, tudi tistih, ki bi se lahko porodila iz licenčnih odnosov. Kdo si bo prizadeval, ko pa sadovi njegovega dela niso niti pravo niti vrednostno zaščiteni?! Pri nas je praksa takšna, da se novo znanje ustvar- jalnega posameznika oziroma skupine takoj podružbi, inovatorji ne prejmejo (primernega) nadomestila, neproduktivni povprečneži, ki jih je največ, pa so deležni brezmejne potuhe. Izjema seveda tudi so. Na primer tam, ki je iz nekdanjega bolj ali manj pasivnega licenčnega odnosa postopoma razvil tolikšno kritično maso znanja, da se je že zmožen postaviti ob bok najuspešnejših svetovnih proizvajalcev tovornjakov in avtobusov. Takšna pot je nedvomno pravilna. Slovenija in licence V letu 1984, na primer, so slovenska podjetja kupila tri nove licence, tri pa so podaljšala. Iz Slovenije sta hkrati šli dve licenci. Odliv za plačilo licenc je v letu 1984 znašal 417,7.milijona dinarjev ali (samo) 0,16 odstotka uvoza vtem letu. Najnovejših podatkov ni, vendar lahko z gotovostjo sklepamo, da je nakup tujih znanj zaradi devizne suše v zaskrbljujočem upadanju. Vzemimo Zastavo. Še po toliko letih domačim potrošnikom ne zna zagotoviti kakovosti in zanesljivosti, ki jo pričakujemo od proizvajalca s »sposojenim« znanjem. Pri tem je vendarle treba upoštevati temljno omejitev, ki je v tem, da premajhen trg ne omogoča dovolj intenzivnih vlaganj v lasten razvoj. Sposobnejši bi se sčasoma vsekakor morali usposobiti za tako imenovani »cross licensing«, ki se v svetu zelo uveljavlja. Cross licensing je posebna, višja oblika sodelovanja med licencodajalcem in licencojemalcem, ki obe strani zavezuje, da se sproti obveščata in si dajeta na razpolago nova znanja. Tako se oblikuje nova enakopravnejša oblika vzajemnega licenčnega odnosa. Primer: Avtomontaža - Tovarna grelnih naprav je z Wabastom prešla v poslovno-tehnično kooperacijo, ki se nanaša na klima sisteme za potniške avtobuse. Res je, da brez licenc ni razvoja. Res pa je tudi, da so še drugačne, vse premalo izkoriščene poti, ki vodijo do znanja in celo nič ne stanejo. To so razni strokovni simpoziji, bazične informacije itd. Nenazadnje tudi industrijska špiona-ža... Pravi mojstri so denimo Japonci, ki jim je z dekompozicijo uspelo razvozlati že marsikatero recepturo, z matriko prepoznavanja pa so se dokopali do manjkajočih znanj, ki so jim pomagali do hitrega napredka. Dejstvo je, da sam nihče vsega ne zna. Zato sploh ne more biti vprašanje - uvoz tehnologije da ali ne. Moramo pa sami postati preudarnejši in bolj inovativni. Družbenih akcij v tej smeri je bilo že dovolj, naj jim sledi še zakonodaja. Ta mora znanju priznati enako veljavo kot blagu. Tako je povsod po svetu, razen seveda tam, kjer vladata avtarkije in državni intervencioni-zem. Igor Žužek ZAGOTAVLJANJE KVALITETE -NALOGA NAS VSEH Kakovost je treba ocenjevati z vidika uporabnika. Zavedati se moramo, de kakovost prodaja izdelke, da je prvi in izjemni pogoj razvoja, obstoja in uspešne prihodnosti. 6----------HE M O------------------------------------ Odgovornost poslovodnih organov Sedanja ureditev in predlagane spremembe Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki jo je sprejel Zvezni družbeni svet za vprašanja družbene ureditve ob koncu leta 1985, je posvetila veliko pozornost vlogi poslovodnih organov, zlasti pa razmejitvi med poslovodenjem in odločanjem oziroma upravljanjem. Prav tako je posvetila veliko pozornostvprašanju odgovornosti poslovodnih organov na eni strani ter na drugi strani problematiki pooblastil, ki jih morajo imeti poslovodni organi. Gospodarska zbornica Slovenije je v zvezi z obravnavo Kritične analize poudarila, da sicer analiza krepi vlogo poslovodnega organa, toda ne na vseh področjih. Tako bi se morala okrepiti vloga poslovodnega organa tudi na kadrovskem področju, s tem, da bi poslovodni organ moral pred izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pridobiti mnenje poslovodnega organa temeljne organizacije, pri imenovanju poslovodnega organa temeljne organizacije pa bi moral delavski svet pridobiti mnenje poslovodnega organa delovne organizacije. Poslovodni organ naj bi se glede imenovanja delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi postavil v nekakšno funkcijo »mandatarja«. Enako vlogo naj bi imeli tudi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter ostali vodstveni delavci, ki ne bi imeli pravico prelagati svoje najožje odgovornosti na delavce. Ko govorimo o odgovornosti, govorimo o pravni obliki odgovornosti. O tej obliki govorimo tedaj, če se odgovornost opredeljuje v pravu oziroma če jo opredeljuje določena norma. Vsaka pravna odgovornost ima določene oblike, pa tudi pogoje za njeno uresničevanje, predvsem pa tudi predvidene ukrepe, če se odgovornost ne bi uresničevala, kar pomeni, da ima vsako nespoštovanje odgovornosti tudi posledice. V zvezi z odgovornostjo poslovodnih organov lahko ugotovimo, da gre za odgovornost individualnega poslovodnega organa oziroma člane kolegijskega poslovodnega organa. Gre pa tudi za odgovornost vseh tistih delavcev v organizaciji združenega dela, ki so dolžni voditi poslovanje vorganizaciji združenega dela in ki jim je zaupano vodstvo delovnega procesa. V razvitih kapitalističnih državah gre za tako imenovano odgovornost »za 7 M« (za ljudi, za metode dela, za sredstva, za stroje, za material, za upravljanje, za trženje). V današnjem sistemu lahko primerjamo odgovornost poslovodnih delavcev z odgovornostjo tistih delavcev v kapitalističnem podjetju, ki so odgovorni za organizacijo dela, poslovanje, sredstva, razvoj, trženje itd. Zakon o združenem delu ni izoblikoval odgovornosti poslovodnih delavcev tako, da bi bila njihova odgovornost opredeljena kot odgovornost za opravljanje delovnih obveznosti. Izenačuje jih z vsemi ostalimi delavci in je zato tudi za poslovodne delavce odgovornost v obliki disciplinske odgovornosti, ta pa se za poslovodne delavce izredno redkokdaj uporablja, saj je znano, da je struktura tistih delavcev zoper katere se uvaja disciplinski postopek, predvsem struktura, ki jo pri delitvi subjektov imenujemo kot »ostali delavci«. Vodenje poslovanja organizacije združenega dela zahteva na drugi strani tudi visoko stopnjo pooblastil, ki bi jih morali imeti poslovodni delavci. Ta pooblastila morajo priti do veljave zlasti pri predlaganju in izvajanju poslovodne politike in planiranju, pri organiziranju in usklajevanju delovnega procesa, pri izvrševanju odločitev, ki so jih sprejeli delavci z osebnim izjavljanjem, ali pa ki jih je sprejel delavski svet oziroma samoupravni organ. Logično je, da funkcija poslovodenja v organizaciji združenega dela zahteva strokovne in organizacijske zmožnosti, znanje in vestnost pri delu. Nujna je zavest, da je vodenje poslovanja hkrati tudi družbena funkcija, ki se mora opravljati tako, da se pri tem dosledno varujejo tudi družbeni interesi. V zadnjem obdobju se pospešeno pripravlja novela zakona o združenem delu, hkrati pa potekajo tudi prve priprave za spremembo Ustave SFRJ. V delovnih gradivih obeh dokumentov se podčrtuje odgovornost oziroma potreba po razmejitvi funkcije poslovodenja in upravljanja ter hkrati opozarja na nujnost povečanja stopnje odgovornosti na vseh ravneh in med drugim tudi, ko gre za odgovornost delavcev, ki opravljajo poslovodne funkcije v organizacijah združenega dela. Nujno bo razrešiti tudi vprašanje odnosa med poslovodnimi organi v okviru delovne organizacije oziroma temeljne organizacije. Dosedanje rešitve niso ustrezne. Odgovor na vprašanje bo v marsičem odvisen tudi od statusne opredelitve delovne organizacije kot saoupravnega in poslovnega subjekta. 1. Odgovornost za zakonitost delovanja organizacije združenega dela Delovanje organizacije združenega dela, zlasti pa tudi samoupravno odločanje mora temeljiti na ustavi, zakonu in samoupravnih splošnih aktih. Samoupravni splošni akti organizacije združenega dela morajo biti v skladu z ustavo in zakonom. Prav tako pa morajo biti v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, h katerim je organizacija združenega dela pristopila ali katere je sprejela. Podana mora biti tudi notranja medsebojna skladnost, saj mora biti tudi statut v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju, drugi samoupravni splošni akti pa morajo biti v skladu s statutom (1. odstavek 612. člena ZZD). Poslovodni organ je dolžan skrbeti za zakonitost aktov delavcev in njihovih organov. Prav zato mora opozarjati na nezakonite in nesamoupravne odločitve (519. člen ZZD). Dolžnost poslovodnega organa se nanaša na vse akte delavcev, delavskega sveta, izvršnih organov in samoupravnih organov. Ta dolžnost se nanaša na splošne samoupravne akte in tudi posamične, vendar to ne velja za tiste posamične akte, ki so sprejeti po določenem postopku, po katerem se lahko uveljavlja zahteva za varstvo pravic in tudi sodno varstvo pred sodiščem združenega Emajlira dela. Gre torej za številne posamične akte v zvezi z urejanjem delovnega razme ja. Tako velja za akte o izbiri kandidatov, o razporeditvi itd., da lahko te akte i podbija le tisti delavec, ki je prizadet v svojih samoupravnih pravicah, ne more | tega izpodbijati poslovodni organ, kar pomeni, da teh aktov ne more zadržati, k to predvideva 2. odstavek 519. člena ZZD. 1.1. Opozorilo delavskemu svetu, izvršilnim organom in samoupravnim organom V zvezi z uveljavljanjem zakonitosti delovanja v organizaciji združenega del je dolžnost poslovodnega organa, da opozarja vse organe v organizaciji na spo tovanje ustave, zakona in samoupravnih splošnih aktov. Dolžnost za opozorila s nanaša posebej tudi na delavski svet, ki sprejema tako samoupravne sploši akte, kot tudi posamične samoupravne akte. Ko gre za opozarjanje, velja, da lahko opozorilo podano kadar koli, pred vsakim odločanjem, ali tudi po odločanj Opozorilo pa mora biti na določeni strokovni ravni, mora biti utemeljeno, popoli in resnično. Če samoupravni splošni akt ravna v skladu z opozorilom, pa se ka neje ugotovi, da opozorilo ni bilo utemeljeno, gre lako z kršitev delovne obvezno ti, saj je lahko tako podana neresnična ali netočna informacija. Poslovodni organ lahko daje opozorila pisno al ustno. Ustno daje opozori na sami seji organa ali že po sprejeti odločitvi. Organ, ki sprejme opozorilo, lahl sprejeti akt spremeni, dopolni, odpravi ali umakne z dnevnega reda. Lahko pa v traja pri svoji odločitvi in opozorilo zavrne. Odvisno je od tega, kako je opozori utemeljeno in ali je bilo podano pred ali pa po sprejetju odločitve. Samouprav organ lahko sam po lastni pobudi ali na opozorilo poslovodnega organa odpra oziroma razveljavi svojo odločitev, če ugotovi, da odločitev ni v skladu z zakono ali samoupravnim splošnim aktom. Ne glede na to, ali je šlo za urejanje s samoui ravnim splošnim aktom ali pa gre za ugotavljanje posamičnih pravic. 1.2. Zadržanje akta in spor pred sodiščem združenega dela Kot smo že ugotovili, ima poslovodni organ pravico veta oziroma zadržan akta, razen ko gre za tiste posamične akte, zoper katere je možno sprožiti spi pred sodiščem združenega dela. Med te zadnje akte sodijo skoraj vsi akti iz di lovnega razmerja, razen ko gre za disciplinske odločitve, ki so bile sprejete v tist postopkih, ki jih je začel poslovodni organ. V teh primerih ima namreč poslovod organ pravico do ugovora na delavski svet temeljne organizacije po 204. čler ZZD, nima pa pravice oziroma možnosti zahtevati varstvo pravic pred sodišče združenega dela, če delavski svet njegovega ugovora ni upošteval. Omejitev, izhaja iz 204. člena ZZD glede sodnega varstva v disciplinskih zadevah, ne t spremenjena z novelo ZZD. Glede vseh drugih aktov pa ima poslovodni organ pravico zadržati izvršiti akta, vendar mora o tem v treh dneh obvestiti pristojni organ družbenopolitičr skupnosti. V tem primeru mora pristojna občinska skupščina v 30 dneh po pri jemu obvestila obravnavati zadržani samoupravni splošni akt oziroma sklep ti izdati o tem odločbo (1. odstavek 643. člena ZZD). Če skupščina v tem roku r odloča, se zadržani samoupravni splošni akt oziroma sklep organa upravljan uporablja, kot da ne bi bilo zadržanja. Če občinska skupščina sprejme sklep tem, da se zadrži izvršitev samoupravnega splošnega akta ali drugega akta zat ker ni v skladu z zakonom, začne postopek pred sodiščem združenega dela, č pa meni, da je samoupravni splošni akt v neskladju z drugim samoupravni splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, začne v osmih dneh od izdaje o< ločbe, s katero je tak akt zadržala, postopek pred sodiščem združenega de (644. člen ZZD). Poslovodni organ ima drugačno pooblastilo, če sprejme delavs svet mimo svojih pooblastil in kljub opozorilu poslovodnega organa sklep, s k; terim se prizadene škoda organizaciji združenega dela. V tem primeru ima posli vodni organ dolžnost, da zadrži izvršitev takega sklepa in da začne postopek prc sodiščem združenega dela (568. člen ZZD). Ta določba pomeni v določeni ms real izacijo določbe 108. člena Ustave SFRJ, vendar ni dovolj natančna, saj govc o prekoračitvi pooblastil delavskega sveta, kar pomeni, da gre za nično odločite saj je delavski svet v tem primeru sprejel sklep, za katerega sploh ni bil pristoje Poslovodni organ mora reagirati ne glede na to, ali je sam opozoril delavski svi na prekoračitev pooblastil oziroma škodo, ki bo prizadejana organizaciji, ali pa s to storili izvršilni organi, organ samoupravne delavske kontrole, družbeni prave branilec samoupravljanja oziroma inšpekcijski organi. 1.3. Hierarhija poslovodnih organov Medsebojno razmerje med poslovodnimi organi temeljnih organizacij, delo' nih organizacij in sestavljene organizacije naj bi se določilo s samoupravnim spe razumom o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo združenega de (1. odstavek 516. člena ZZD). Zakon rešuje morebitne spore med poslovodnir organi tako, da pač poslovodni organi obvestilo o nesoglasjih delavske svete o ganizaciji združenega dela, nato pa v nujnih primerih oblikujejo skupno telo za p< sredovanje in usklajevanje delovnega procesa. Novela ZZD naj bi rešila spore, nastajajo med poslovodnimi organi temeljnih organizacij in delovnih organizac Če gre za vprašanje v zvezi z uresničevanjem planskih aktov, poslovne politik in za izvrševanje odločitev delavskega sveta delovne organizacije, potem naj v tem primeru imel poslovodni organ delovne organizacije možnost, da sprejrr dokončno odločitev, ki velja najdalj 90 dni. Če v tem času spora ni možno reš sporazumno, potem bi morala o sporu odločati notranja arbitraža ali pa sodišč združenega dela. V praksi se je namreč izkazalo, da takoimenovana komisija, naj bi odločala v smeri sporazumevanja, ni bila učinkovita, oziroma da se na i način spori ne morejo razreševati, ker nujnost hitrega odločanja v zvezi z ure: ničevanjem poslovne in planske politike ne omogoča dolgoveznega obravnavi nja. Zakon o združenem delu rešuje tudi primere sporov med prirejenimi posle vodnimi organi (517. člen), saj ima v takem primeru poslovodni organ druge o ganizacije združenega dela pravico obvestiti delavski svet tiste organizacije, k; tere poslovodni organ ravna nezakonito, je prekoračil pooblastila itd. Novela ZZ naj bi naložila delavskemu svetu te organizacije, da mora v roku 30 dni spreje odločitev o opozorilu oziroma ugovoru ter sprejeti ukrepe, na podlagi katerih se preprečile kršitve pooblastil oziroma nezakonito ravnanje. 2. Strokovna priprava za samoupravno odločanje Ko govorimo o odgovornosti poslovodnih delavcev, moramo poudariti tudi odgovornost teh delavcev za pripravo strokovnih podlag za odločanje pred organi upravljanja oziroma samoupravnimi organi. V zvezi s to odgovornostjo se postavlja tudi odgovornost strokovnih delavcev. Odločanje mora potekati v več fazah, oziroma mora v več fazah potekati tudi strokovna priprava za odločanje. Te faze so naslednje: a. opredelitev ciljev in nalog organizacije ter določitev prioritet; b. preizkus alternativnih smeri akcije ter obveščanje o alternativnih možnostih; c. izbira med alternativami; č. razčlenitev in formuliranje predloga odločlitve; d. ocenitev rezultatov že opravljenih akcij, da bi se lahko pravilno načrtovale bodoče naloge. V fazah odločanja ima posebno pomembno mesto strokovnost oziroma velja posebna vloga strokovnim delavcem. Pri tem ni pomembno, za kakšne odločitve gre, pač pa je pomembno, da so odločitve take narave, ki zahtevajo predhodno utemeljene strokovne priprave. Strokovne podlage so nujne za vse oblike odločitev: za institucionalne odločitve, za strateško-razvojne ter za poslovne odločitve in za instrumentalne oziroma operativne odločitve. Za izvedbo teh odločitev, ki morajo biti sprejete na pravilno izbranih strokovnih alternativah, se v organizaciji združenega dela sprejemajo tehnične oziroma rutinske odločitve, ki pa temeljijo na strokovnem znanju in izkušnjah. Vse te strokovne podlage niso v pristojnosti samoupravnih organov oziroma organov upravljanja, ampak v pristojnosti in odgovornosti poslovodnih organov ter strokovnih delavcev. Ko gre za vlogo poslovodnih delavcev pri pripravi strokovnih podlag, moramo njihovo odgovornost usmerjati na priprave strokovnih podlag in izbiro pravilnih alternativ za odločanje samoupravnih organov ter na izbiro strokovnih oziroma rutinskih odločitev za realizacijo sprejetih odločitev. Poslovodni organi torej odgovarjajo tako za strokovne podlage, kot tudi za izbiro alternative in za izvedbo sprejete odločitve. V nasprotnem primeru se poslovodni organi sklicujejo na odločitve samoupravnih organov, ali pa na odločitve, ki so jih sprejeli delavci z osebnim izvajanjem. Če je strokovna alternativa, ki se predlaga v sprejem samoupravnemu organu utemeljena, potem pomeni, da izvedba ni problematična, v nasprotnem primeru pa gre za odgovornost poslovodnih organov, ki niso pripravili utemeljene strokovne podlage. 2.1. Planski akti - priprava in uresničevanje Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 46/85) je zadolžil poslovodne organe za pripravo predloga skupnih temeljev srednjeročnih planov tako delovne organizacije, kot tudi sestavljene organizacije združenega dela. Poslovodni organi delovne oziroma sestavljene organizacije morajo pripraviti skupne temelje planov oziroma predloge teh aktov v sodelovanju s poslovodnimi organi temeljnih organizacij. Poslovodni organ je odgovoren za strokovno utemeljenost in realnost predloga skupnih temeljev plana za pripravo srednjeročnih planov in jih predlaga delavskemu svetu (27. člen navedenega zakona). Navedena odgovornost pomeni brez dvoma najtežjo nalogo, ki jo mora izpolniti poslovodni organ, saj je od utemeljenosti in realnosti njegovih predlogov odvisno, kako bo poslovala organizacija v srednjeročnem obdobju in kakšne poslovne uspehe bo v tem obdobju dosegala. Naloga v zvezi s pripravami planskih aktov pa ne bi bila toliko odgovorna, če poslovodni organ ne bi imel tudi obveznosti pri uresničevanju sprejetih planskih ciljev, nalog in ukrepov. Navedeni zakon poebej poudarja, da je to ena izmed obveznosti tudi poslovodnih organov, poleg organov upravljanja in drugih samoupravnih organov. Posebna naloga poslovodnega organa v zvezi z uresničevanjem planov pa je tudi v tem, da mora najmanj enkrat letno obveščati organ upravljanja o tem, kako se izpolnjujejo sprejete naloge. Dolžnost samoupravnega splošnega akta pa je, da določi roke in način, kako poslovodni organ obvešča delavce o uresničevanju sprejetih planskih aktov (52. in 53. člen navedenega zakona). Prav naloge v zvezi s pripravo planskih aktov in uresničevanjem sprejetih ciljev in nalog po planskih aktih kaže na potrebo večje samostojnosti poslovodnih organov pri opravljanju svoje funkcije in tudi nujnost do večjega vpliva na kadrov- sko politiko, ko gre za izbiro strokovnih delavcev, na katere se poslovodni organ pri strokovnih nalogah v zvezi s planskimi akti mora opirati. Brez te možnosti, ki daje poslovodnemu organu vpliv na kadrovsko politiko, tudi ni možno pričakovati, da bi lahko poslovodni organi realno prevzeli odgovornost za utemeljeno strokovno pripravo podlag planskih aktov in tudi odgovornost za uresničevanje sprejetih planskih obveznosti. V tem pogledu se nakazuje nekatere rešitve v tezah novele ZZD, saj naj bi spremenjeni 504. člen obvezoval delavski svet temeljne organizacije, da mora pred imenovanjem poslovodnega organa zahtevati in obravnavati mnenje delavskega svete in poslovodnega organa delovne organizacije. V bodoče naj bi delavski svet sam imenoval razpisno komisijo brez udeležbe predstavnikov družbenopolitične skupnosti, razen v tistih organizacijah združenega dela, ki jih bo poslej opredelil republiški zakon. 2.2. Odgovornost za uspeh investicije Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ št. 21/82) je predvidel, da se morajo delavci z osebnim izjavljanjem odločiti o predlagani investiciji. Samo v primeru, če gre za manjše investicije (višino vsote manjše investicije določa samoupravni splošni akt) lahko o tem odloči delavski svet temeljne organizacije. Logično je, da morajo biti delavci, ki se na zboru delavcev ali z referendumom odločajo o investiciji, natančno informirani, kar pomeni, da mora preskrbeti strokovne podlage poslovodni organ temeljne organizacije. K temu ga izrecno navezuje 20. člen navedenega zakona, ki poleg ostalih pobudnikov pozna tudi poslovodnega organa kot pobudnika za investicijsko vlaganje. Poslovodni organ je odgovoren za strokovne priprave in analize, poleg tega pa tudi za obveščenost delavcev o vseh značilnostih predlagane investicije. Poslovodni organ pe je seveda po drugi strani odgovoren v primeru, ko se izkaže, da investicijska odločitev ni bila pravilna in da delavci niso dosegli pričakovanega povečanega dohodka. Postopek za ugotavljanje odgovornosti morata po zakonu začeti tako poslovodni organ kot tudi organ samoupravne delavske kontrole (2. odstavek 25. člena navedenega zakona). Če poslovodni organ ni postopal v skladu z zakonom in pred začetkom investicije ni zahteval odločitev delavcev, potem je taka odločitev nična in organ samoupravne delavske kontrole mora ugotoviti odgovornost poslovodnega organa temeljne organizacije. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu ne določa jasne razmejitve med odgovornostjo poslovodnih delavcev oziroma tudi med pooblastili poslovodnih delavcev in pooblastili organov upravljanja. Prav tako ne daje jasne razmejitve med odgovornostmi, ko gre za zgrešene investicije, zato je nujno, da bi samoupravni splošni akt potegnil jasno črto med pooblastili in obveznostmi poslovodnega organa, ki je dolžan pribaviti vse strokovne podlage za začetek investicije ter med pooblastili organov upravljanja, ki kakor koli soodločajo o sprejemu investicijskega predloga. 2.3. Ugotavljanje odgovornosti zaradi nelikvidnosti, motenj v poslovanju in izgub Novi zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 72/86), ki je začel veljati s 1.1.1987 je jasno opredelil odgovornost za posledice, zaradi katerih je prišlo do predsanacijskega ali sanacijskega postopka. Gre za položaj organ izacije združenega dela, ki je prišla v nel ikvidnost, v kateri je prišlo do motenj v poslovanju, ali pa je pri poslovanju nastala izguba, bodisi v periodičnem obračunu bodisi v zaključnem računu. Zakon je v posebnem V. poglavju opredelil ugotavljanje odgovornosti in izplačilo osebnih dohodkov v primeru izvajanja predsanacijskega oziroma sanacijskega postopka. Obvezno je potrebno v vseh postopkih ugotavljati odgovornost organov upravljanja, poslovodnega organa oziroma posameznih članov ter organov, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugih delavcev, za katere se ugotovi, da so odgovorni za nastalo nelikvidnost, motnje v poslovanju oziroma za poslovanje z izgubo (87. člen navedenega zakona). Ko gre za odgovornost poslovodnega organa, je seveda eden izmed možnih ukrepov razrešitev, ki jo omenja 88. člen tega zakona, ko našteva tudi druge ukrepe. Drugi ukrepi, ki tudi zadevajo poslovodnega organa pa so disciplinski ukrep, materialna odgovornost, razporeditev na druga dela oziroma naloge, prenehanje delovnega razmerja in zmanjšanje osebnega dohodka. Čeprav zakon posveča veliko pozornost odgovornosti poslovodnih organov in predvideva najostrejše ukrepe, pa vendarle tega zakona ni možno neposredno uporabljati, saj mora organizacija združenega dela poprej uskladiti svoje samoupravne splošne akte z zakonom. mag. I. Žužek Inovacije v združenem delu Z zakonom o združenem delu je ustvarjalnost združenih delavcev urejena na splošno, pri čemer zavzema poseben tretma ustvarjalnost združenih delavcev inovacijsko delo. Inovacijsko delo predstavlja vsako ustvarjalno delovanje, ki je usmerjeno k reševanju določenega delovnega problema ali k izboljšanju znane rešitve določenega problema in opravljanja določene vrste dela. Poseben pomen v okviru inovacijskega dela pa ima tehnično-tehnološko inovacijsko delo, pri čemer se kot pojavne oblike te vrste ustvarjalnosti delavcev v združenem delu pojavljajo: izumi, tehnične izboljšave, racionalizacije, koristni predlogi itd... Temeljna določila zakona o združenem delu so glede ustvarjalnosti združenih delavcev naslednja: - ustvarjalnosti delavcev v združenem delu je dan poseben pomen, - iz naslova ustvarjalnosti v združenem delu pripadajo delavcem posebne pravice; - odnosi, ki izvirajo iz ustvarjalnosti v združenem delu se urejajo samoupravno, na temelju določil zakona o združenem delu v skladu s posebnimi zakonskimi predpisi. Z ustvarjalnostjo združenih delavcev, ki jo ureja zakon o združenem delu, je v prvi vrsti mišljeno tehnično-tehnološko inovacijsko delo, kar je razvidno tudi iz določil 130. člena zakona o združenem delu. V tem členu je določeno da ima delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjalnosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji. V določilu tega člena so omenjene tudi druge oblike ustvarjalnosti pri delu, pri čemer naj bi imeli poseben tretma tudi nekatere druge oblike ustvarjalnosti pri delu, ki niso tehnično-tehnološke narave, so pa izraz ustvarjalne aktivnosti združenih delavcev v posameznih področjih dela in poslovanja v združenem delu. Natančneje kot v zakonu o združenem delu je ustvarjalnost urejena z drugimi zakoni (zveznimi ali republiškimi oziroma pokrajinskimi) o posameznih določenih oblikah ustvarjalnosti delavcev (predpisi o iz- umih in tehničnih izboljšavah, predpisi razporejanju dohodka in razporeditvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, predpisi o davku iz dohodka temeljne organizacije, predpisi o davkih in prispevkih občanov itd.). Pomen in koristi inovacij S spodbujanjem ljudi, da se ukvarjajo z izboljšavami - inovacijami, ima delovni kolektiv večkratno korist in sicer: - prvenstveno se izpopolnjujejo delovna sredstva, tako da se od univerzalnih strojev, ki so ponavadi povsem zastareli, dobijo specializirani stroji za proizvodnjo, za kar niti niso potrebna velika vlaganja, če upoštevamo, da stane specializirani stroj nekolikok-rat več kot pa univerzalni stroj; - izpopolnjuje se lastna tehnologija v smeri večje produktivnosti in ozke specializacije za proizvodnjo, če se ne spodbuja inovacijsko delo, se najpogosteje kupujejo licence, s čimer se želi priti do nove tehnologije, čeprav imajo delavci v sami organizaciji združenega dela že ustrezne rešitve za stroje, ki se nameravajo kupiti; - spodbuja se strokovni razvoj lastnega strokovnega kadra. Delavci izven delovnega časa zbirajo podatke, berejo strokovno literaturo, preračunavajo, skicirajo, rišejo in pridobivajo nova znanja, ki jih bodo uporabili pri opravljanju rednih delovnih nalog in poslov; - hitrejše se rešujejo problemi v delovni organizaciji, saj je problemov vedno več, kot pa je ljudi, zadolženih za njihovo reševanje; - inovacije pa prinašajo tudi večji dohodek, kar je najpomembnejše. Po zakonu se rešitev, ki ne prispeva k povečanju dohodka ne more obravnavati kot inovacija. Pravice delavcev, ki se ukvarjajo z inovacijami Cilj normativnega urejanja inovacijskega dela je ustvarjanje pogojev in izločanje namenskih sredstev za večje materialno in družbeno vrednotenje izumov, ki prispevajo k povečanju proizvodnje in produktivnosti dela, izboljšanju kvalitete proizvodov, tehnoloških delovnih procesov, zmanjšanju stroškov poslovanja in povečanju dohodka. Vsak delavec ima pravico, da se ukvarja z inovacijskim delom, ne glede na stopnjo strokovne izobrazbe in posle, ki jih opravlja v svoji delovni sredini. Inovacijsko delo predstavljajo nove zamisli, ideje in predlogi delavcev, ki s praktično uporabo zagotavljajo izboljšanje obstoječih in uvajanje novih proizvodov, tehnoloških procesov in oblik organizacije dela in prispevajo k povečanju proizvodnje in produktivnost dela, zmanjšanju stroškov poslovanja in povečanju dohodka v temeljni organizaciji združenega dela. Z inovacijskim delom pa ni mišljeno opravljanje rednih poslov in nalog, ki so določeni s samoupravnim splošnim aktom v organizaciji in sistematizaciji del, in katere opravlja delavec na običajen rutinski način (s poznanimi standardnimi metodami dela). Tehnične izboljšave S tehničnim izboljšanjem proizvodnje v temeljni organizaciji združenega dela je mišljena vsaka racionalizacija dela, ki je nastala z uporabo poznanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa in s katero se dosega: povečanje proizvodnje in produktivnosti dela ter povečanje dohodka, izboljšanje kvalitete proizvodov, prihranek pri materialu, surovinah in energiji oziroma zmanjšanje drugih materialnih in ostalih poslovnih stroškov ter zmanjšanje škarta v proizvodnji, boljše izkoriščanje strojev, instalacij in drugih delovnih sredstev. Tehnične izboljšave morajo prispevati tudi k zmanjšanju deleža uvoznih surovin in materiala v procesu proizvodnje, k večjemu izkoriščanju odpadkov, izboljšanju tehnične kontrole kvalitete proizvodov ali da prispevajo k izboljšanju zaščite pri delu. Delavec, avtor tehnične izboljšave ali iznajdbe v temeljni organizaciji združenega dela mora o tem predložiti prijavo, s tem da izpolni ustrezen obrazec in da navede vse nujno potrebne podatke in pojasnila. S koristnimi predlogi (idejami) so mišljeni predlogi delavcev, ki jih ne moremo vštevati v iznajdbe in tehnične izboljšave, z njihovo praktično uporabo pa bi lahko zagotovili racionalnejše rešitve v delovnem procesu. Predlogi delavcev, ki so bili na stroške temeljne organizacije združenega dela na strokovnem izpopolnjevanju v tujini in ki so nastali kot rezultat tega izpopolnjevanja, se ne vštevajo v koristne predloge. Samoupravno urejanje inovacijskega dela Inovacijsko delo in odnosi, ki nastajajo pri inovacijskem delu, se urejajo v skladu z določili zakona o združenem delu v sklopu, v katerem so urejeni odnosi v združenem delu nasploh. Pri tem je potrebno upoštevati, da se na področju inovacijskega dela pojavljata dve vrsti odnosov, ki se urejata samoupravno. Najprej so to odnosi med združenimi delovnimi organizacijami v sestavljeni organizaciji združenega dela. Druga vrsta odnosov pa se nanaša na odnose med združenimi delavci v temeljni organizaciji, ki nastanejo, ob inovacijskem delu. Pri samoupravnem urejanju inovacijskega dela in odnosov, ki pri tem delu nastanejo je potrebno poleg določil zakona o združenem delu upoštevati tudi določila drugih zakonov in predpisov, ki se nanašajo na področje inovacijskega dela (zvezni in republiški predpisi). Samoupravni splošni akti, s katerimi se v organizaciji združenega dela urejejo odnosi pri inovacijskem delu, so: - samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo; - samoupravni sporazum o skupnih temeljih in merilih za razporejanje sredstev za osebne dohodke; - samoupravni sporazum o spodbujanju inovacij v organizaciji združenega dela; - samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji; - statut temeljne organizacije; - pravilnik o razporejanju sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah; - pravilnik o inovacijah delavcev temeljne organizacije. V skladu z ustreznimi zakonskimi predpisi se pravice in obveznosti inovatorjev v združenem delu urejajo na splošni način s samoupravnim splošnim aktom organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti. Na temelju ustreznega samoupravnega splošnega akta temeljne organizacije se pravice in obveznosti določenega inovatorja določajo glede na okoliščine konkretnega inovacijskega primera na poseben način in sicer z odločitvijo ali sklepom pristojnega samoupravnega organa temeljne organizacije združenega dela. Z vidika uresničevanja pravic inovatorjev v združenem delu sta posebej pomembna dva samoupravna splošna akta; - samoupravni sporazum o inovacijah v delovni organizaciji, ki se sklene na ravni delovne organizacije in - pravilnik o inovacijah delavcev temeljne organizacije, ki se sprejme v skladu z omenjenim samoupravnim sporazumom. Temeljna določila samoupravnega sporazuma o inovacijah v delovni organizaciji Tak samoupravni sporazum naj poleg splošnih in končnih določb vsebuje še naslednja poglavja: - spodbujanje in organiziranje inovacij; KAKOVOST JE PRVI IN IZJEMNI POGOJ RAZVOJA - vrste in oblike ustvarjalnosti, - pravice in obveznosti inovatorjev in - pravice inovatorjev do posebnega nadomestila. V zvezi s spodbujanjem in organiziranjem inovacij je potrebno poudariti, da naj združene temeljne organizacije in delovna skupnost spodbujajo ustvarjalnost delavcev v združenem delu predvsem z: - zagotavljanjem sredstev za ustvarjalno delo, - planiranjem in organiziranjem ustvarjalnega dela, - ustvarjanjem ugodnih pogojev za ustvarjalno delo svojih delavcev, - ustreznim materialnim spodbujanjem delavcev do ustvarjalnega dela, -dajanjem moralnih priznanj ustvarjalcem v združenem delu. Materialno spodbujanje delavcev do ustvarjalnega dela mora biti urejeno s samoupravnim splošnim aktom, v katerem delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti določijo udeležbo ustvarjalca pri razporeditvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sicer sorazmerno njegovemu prispevku k povečanju dohodka. Posebno poglavje v samoupravnem sporazumu se mora nanašati na vrste in oblike ustvarjalnosti. Tako se lahko določi, da se z ustvarjalnostjo delavcev v združenem delu mišljenje predvsem naslednje inovacije: 1. nov proizvod; - izboljšanje lastnosti obstoječega proizvoda, - izboljšanje unorabe obstoječega proizvoda, 2. zamenjava surovin za proizvodnjo obstoječega proizvoda; 3. nov proizvodni postopek; - nov postopek analize in kontrole proizvoda, - izboljšanje proizvodnega postopka, - izboljšanje postopka analize in kontrole, 4. nove proizvodne naprave - izboljšanje proizvodnih naprav, 5. nove laboratorijske naprave; - izboljšanje laboratorijskih naprav; 6. novo sredstvo za zaščito pri delu ali za protipožarno varnost; - izboljšanje obstoječega sredstva zaščite pri delu ali protipožarne varnosti; 7. izboljšanje organizacije dela (skladiščenja, notranjega transporta, manipulacije ipd.); - izboljšanje organizacije poslovanja (informacijski sistem, dokumentacija, pretok dokumentacije itd.). Glede na stopnjo novosti in ustvarjalnega prispevka pa imajo lahko inovacije naslednje oblike: - izum, - tehnična izboljšava, - organizacijska izboljšava, - koristen predlog in - koristna ideja. V katero izmed teh oblik spada določena prijavljena inovcija naj bi odločil pristojni organ temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Z izumom ali tehnično izboljšavo so mišljene rešitve tehničnih in tehnoloških problemov, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Z organizacijsko izboljšavo je mišljena izboljšava na področju organizacije dela in poslovanja. S koristnim predlogom je mišljena nepopolna rešitev določenega tehničnega ali tehnološkega problema ali problema na področju organizacije dela in poslovanja. S koristno idejo pa je mišljena vsaka iniciativa, ki daje temeljne idejne elemente ta rešitev določenega tehničnega ali tehnološkega problema ali pa problema na področju organizacije dela in poslovanja. Vsi inovatorji morajo imeti iz naslova ustvarjalnosti posebne pravice, določene s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Te pravice so lahko: - da so priznani kot avtorji inovacije, - da imajo pravico do udeležbe pri razporeditvi sredstev za osebne dohodke iz naslova ustvarjalnosti v združenem delu, - da Imajo pravico do posebnega nadomestila, - da imajo pravico do udeležbe pri razporeditvi sredstev skupne porabe iz naslova ustvarjalnosti v združenem delu, - da imajo pravico do daljšega letnega dopusta, - da Imajo pravico do inovatorske diplome itd. Poleg pravic pa je potrebno s samoupravnim splošnim aktom določiti tudi obveznosti inovatorjev v združenem delu in sicer: - vsak delavec mora takoj prijaviti pristojnemu organu ali službi svoj izum, tehnično izboljšavo ali drugo inovacijo, do katere je prišel s svojim delom v temeljni organizacij oziroma delovni skupnosti; - inovatorje dolžan sodelovati pri nadaljnjih obdelavah in pripravah za praktično uporabo njegove inovacije; - inovator mora varovati tajnost inovacije do nepooblaščenih oseb, dokler obstaja za to Interes temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Popolnoma je razumljivo, da lahko inovator uveljavlja materialne pravice le pod pogojem, da je prišlo z uporabo njegove Inovacije do povečanja dohodka temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. S povečanjem dohodka z uporabo inovacije je mišljen denarni izraz novo ustvarjene vrednosti, ki je nastala kot neposredna ali posredna posledica inovacije. Inovatorju pa je potrebno priznati tudi posebno nadomestilo. To je v bistvu denarni izraz, ki pripada inovatorju v združenem delu iz naslova povečanja dohodka z uporabo njegove inovacije. Pogoji za uveljavljanje pravice do posebnega nadomestila bi bili lahko: - da je organizacija predložila prijavo za pridobitev patenta za določen izum in da ta izum uporablja v praksi; - da organizacija praktično uporablja tehnično izboljšavo; -da je organizacija sprejela koristni predlog ali koristno idejo ipd. Osnova za obračun posebnega nadomestila avtorjem izuma in tehničnih izboljšav je lahko neto efekt povečanja dohodka temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti, ki je nastal z uporabo ali prodajo inovacije. Ta efekt je potrebno izraziti nominalno. Neto efekt se izračuna tako, da se od celotnega prihodka ustvarjenega z uporabo ali prodajo inovacije odštejejo materialni stroški in amortizacija, ki se nanašajo na del celotnega prihodka, ustvarjenega z uporabo ali prodajo inovacije. Osnova za obračun posebnega nadomestila avtorjem organizacijskih izboljšav, koristnih predlogov in koristnih idej pa je lahko ocenjena korist uporabe organizacijske izboljšave oziroma sprejema koristnega predloga ali koristne ideje, kakor tudi splošen pomen teh inovacij za delo in poslovanje organizacije. Avtor izuma ali tehnične izboljšave naj bi imel pravico do posebnega nadomestila dotedaj, dokler organizacija ustvarja neto efekt z uporabo ali prodajo te inovacije oziroma najdlje v roku, določenim z zakonom. Avtor organizacijske izboljšave, koristnega predloga ali koristne ideje pa Ima pravico do posebnega nadomestila v enkratnem znesku. Če ima inovacija več avtorjev, pripada vsakemu od njih ustrezen del posebnega nadomestila, ki se obračuna po določilih samoupravnega sporazuma in samoupravnega splošnega akta temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Pristojen organ, ki odloča o celotni višini posebnega nadomestila za določeno inovacijo, določi tudi del nadomestila, ki pripada posameznim avtorjem inovacije in sicer v neposredni odvisnosti od njihovega posamičnega prispevka k inovaciji. Med predpisi, ki urejajo področje inovacij in drugih oblik ustvarjalnosti velja omeniti, kot že rečeno: 130. člen zakona o združenem delu, družbeni dogovor o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti (Uradni list SFRJ, št. 31 /77, predlog sprememb: Skupščinski poročevalec z dne 3. 12.1986), zakon ovarstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/81), Zakon o celotnem prihodku in dohodku (Uradni list SFRJ, št. 72/86, zlasti 82. člen), Dogovor o usklajevanju davčnega sistema (Uradni list SFRJ, št. 10/85), Družbeni dogovor o inovacijah (Uradni list SRS, št. 4/77), zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Uradni list SFRJ, št. 21/82, zlasti 74. člen). H. B. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Zahvala ob boleči izgubi dragega moža LEOPOLDA GOLOBA se zahvaljujem za izraze sožalja, za darovani venec, godbi na pihala ter vsem, ki so ga pospremili z menoj na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Fanika USMERITVE V KADROVSKI POLITIKI Letos bomo oblikovali nov družbeni dogovor o kadrovski politiki in v njem opredelili tudi naloge, vezane na spremembe, ki jih predvideva nova zakonodaja. Morda bomo med drugim opredelili mandatarstvo poslovodnih organov, javnost ocenjevanja vsakoletne uspešnosti vodilnih ekip, ukinitev občinskih kadrovskih koordinacij in podobno. Vse to bo povečalo samostojnost in odgovornost organizacij združenega dela pri kadrovanju ključnih kadrov in pri oblikovanju inovativne klime za vse zaposlene, s tem pa tudi vodilo k učinkovitejšemu in odgovornejšemu izvajanju kadrovske politike na vseh ravneh. Težišče aktivnosti bo postavljeno v organizacije združenega dela in sicer z motivacijo notranjih vzvodov, s sproščanjem strokovnih potencialov in s spoznanjem da so lahko edina osnova za nagrajevanje delavcev le zahtevnost, obseg in rezultat dela; ob tem pa tudi s spoznanjem, da bo postala zamenjava neučinkovitih kadrov neizprosna postavka. Najzaslužnejši za razvoj strelskega športa v Celju so se v petek, 10. julija zbrali na slovesni seji ob 40-letnici strelskega športa v Celju oziroma 40-letnici strelske družine TEMPO. 40 LET STRELSKE DRUŽINE TEMPO Skupina privržencev strelskega športa je v naši tovarni pred 40 leti ustanovila strelsko družino TEMPO. Uspeh v Pakistanu Franček Knez in prijatelji iz celjskega alpinističnega odseka osvojili Trango Tower. Miniaturna alpinistična odprava celjskih alpinistov skupaj s Frančkom Knezom je dosegla izjemen uspeh, petnajstega junija so v pakistanskem delu Himalaje osvojili vrh 6250 metrov visokega Trango Tower-ja, ki ga je doslej brez uspehov naskakovala že vrsta razno raznih odprav. Pred našo odpravo so na vrhu stali le še Angleži, celjski alpinisti pa so ga prvi osvojili po vzhodni strani, ki jo je Franček Knez večinoma preplezal prosto, kar na višini 5000 metrov in v tako ekstremni smeri doslej ni uspelo še nikomur. Alpinisti so smer ocenili z 9 A-0, na vrh pa sta se povzpela poleg Frančka še Slavko Cankar in Bojan Šrot, medtem ko seje Smiljan Smodiš zaradi mraza in slabega počutja, žal moral končnemu podvigu odpovedati. Po tem uspehu so se Franček Knez in prijatelji preselili pod vrh osemtisočaka Broad Peaka, ki ga bodo skušali osvojiti po normali. Ne glede na to, ali jim bo ta podvig uspel ali ne, so Franček in prijatelji že s prvim uspehom popolnoma upravičili pot v Pakistan, za katero so večino sredstev zbrali z lastnim delom na raznih višinskih objektih v okolici Celja. Odprava s Frančkom Knezom na čelu se bo vrnila domov predvidoma v začetku naslednjega meseca. Korenine strelstva v Celju sicer segajo še v predvojno obdobje vendar pa ni na žalost o tem ohranjenega nobenega gradiva. Zato pa je znano, da so se takoj po končani II. svetovni vojni zbrali ljubitelji strelskega športa in ustanovili SD Tončka Čeč. Prvi člani so bili Avgust Keblič, Rudi Jager, Franc Amin, Mirko Mejav-šek, Avgust Gradišnik, Ivan- ka Uršič, Vinko Uršič, Venceslav Wagner in še nekateri. Kmalu zatem, leta 1946 so ustanovili tudi v naši tovarni strelsko družino, kateri so nadeli ime TEMPO, vendar pa je z resnim delom pričela šele leto dni kasneje, ko so se ji pridružili tudi vsi prejšnji člani strelske družine Tončke Čeč. Med ustanovitelji SD Tempo so bili Med najzaslužnejšimi za razvoj strelstva v EMO Marjan Cvek Jože Štrajhar Drago Čater, Rudi Jager, Vinko Uršič, Franc Mahne, Mirko Mejavšek in Alojz Keblič. Prva strelišča so bila v gramoznici Voglajne, zasilno strelišče v današnjih Selcah, kasneje pa so koristili strelišče v Pečovniku, dokler niso na Gričku zgradili strelišča za vojaško puško. Ob 40-letnici društva oziroma ob 40-letnici strelstva v Celju smo v naši delovni organizaciji pripravili proslavo, kjer so glavni pobudniki, ko so zaslužni za razvoj strelstva v celjski občini prejeli skromne nagrade. Nagrajeni so bili: Cvek Marjan, Drago Čater, Ivan Čendak, Marjan Dobovičnik, Mirko Mejavšek, Tone Jager, Jože Štrajhar ter Slavko, Polde in Jože Teržan. Naša strelska družina TEMPO je ob tem jubileju prejela posebno priznanje strelske zveze Slovenije in Jugoslavije. Tradicionalno srečanje Celje - Sisak Tudi letos so pred praznovanjem občinskega praznika Celja kegljači in kegljavke EMO Celje povabili v goste svoje športne prijatelje iz pobratenega Siska. Z njimi so se pomerili v borbenih igrah na kegljaških stezah, v malem nogometu in odbojki. Končni rezultat je bil 3 : 1 za Celjane, ki so prejeli lep prehodni pokal. Na kegljaških stezah je bila celjska ekipa EMO znatno boljša. Pri moških je zmagala s 638 :580 in pri ženskah tesno 516 :509. V nogometni tekmi so celjski kegljači izgubili šele po izvajanju kazenskih strelov 1 : 2 ter srečanje v odbojki, kjer so zmagale celjske kegljavke 2:0. PREVOZILI SMO: »Dolenjsko kolesarsko transverzalo« Emovi kolesarji: Kos Črtomir, Smeh Srečko, Selčan Vili, Prezelj Miran, Jurc Rudi, Škapin dr. Rudi in spremljevalec Vrečer Renato smo po prevoženih »1000 km po Sloveniji« leta 1983 in prevoženi »Slovenski diagonali« leta 1985, tokrat prevozili še »Dolenjsko kolesarsko transverzalo.« V sobo 27. 6. zjutraj smo se zbrali pred poslovno zgradbo EMO. Ob 8.30 smo se odpeljali proti Laškemu. Ko smo se pripeljali do Polul je začelo deževati. Oklevali smo, naj pot nadaljujemo ali počakamo na sonce. Dr. Škapin je rekel: »Fantje gremo, pot je dolga!« Podali smo se v dež, ki nas je nato spremljal skozi Zidani most, Trebnje, Dol. toplice do Črnomlja. Tu smo morali pod streho, ker je bila narava pač močnejša od nas. Po enournem čakanju, da je voda odtekla s ceste, smo nadaljevali pod do Vinice, kjer smo prenočili v avtokampu. Za nami je bilo napornih 160 km. Naslednji dan, v nedeljo 28.6. nas je vodila pot po vročini, čez Gorjance v Novo Mesto, od tu pa preko Čateških toplic, Zidanega mosta v Celje. Ta dan je bilo za nami 182 prevoženih km. Na cilju v Celju, smo bili vsi zadovoljni, saj dr. Škapin ni imel nikakršnega dela -razen kolesarjenja. Vsi udeleženci bodo od kolesarskega društva KRKA Novo mesto prejeli spominsko medaljo »Dolenjska kolesarska transverzala«. Jurc Rudi SODELOVANJE Z MLADIMI V JLA 1. junija so se sestali predstavniki občinske konference ZSMS, vojašnice Jože Menih-Rajko, krajevne skupnosti Gaberje in DO Cinkarne, da bi se pogovorili o tem, kako izboljšati sodelovanje dela mladih iz vojašnice z mladimi v okviru občinske konference ZSMS Celje. Poudarili so, da je dosedanje sodelovanje bilo dobro, vendar le na določenih področjih, kot so večje kulturne prireditve, štafeta, Dan mladosti in športna srečanja. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje vključevali delo mladih OK ZSMS v delo mladih v vojašnici in obratno. Želijo seveda tudi več informacij, predstavnik vojašnice bo vabljen na seje predsedstva OK ZSMS, mladim vojakom naj bi omogočili obisk posameznih OZD v Celju in okolici in podobno. Sicer pa se bodo o konkretnih akcijah sproti dogovarjali. Kadrovske vesti od 1.6. 1987 do 30. 6. 1987 Sprejeti na delo: MERNIK Irena, ZUPANC Milena, ŽVEGLAR Jožica, TACER Štefanija, DORNIK Branko, SMEH Igor, AG-REŽ Stanislav, SIROVINA Mile, KAJBA Milenko, NARAT Vojko, LUBEJ Mirko, ANDRLON Josip - vsi TOZD Posoda; PIRC Vida - Servis in trgovina; VODOPIVEC Slavko - DSSS - vodstvo; TUCIČ Vasilije - DSSS -razvoj; ZUPANEC Marko- DSSS - PT; JAGER Štefan, PREGLEJ Željko - oba TOZD Kotli-Šentjur; NIKO-LOVSKI Mite, LESKOVŠEK Anton, ŠEKORANJA Franc, DEVIC Sretko - vsi TOZD Kontejner; DEMIRO-VIČ Renato - Orodjarna; JAN Rajmund - ERC; STRAMŠAK Vili - Vzdrževanje. Iz DO so odšli: GORUČAN Terezija, FERLEŽ Vida, EBERLINC Bogomir, FRIDRIH Andrej, MIKŠE Marjan, KOSI Peter, SLATENŠEK Ivan, ZALOKAR Marjan - vsi TOZD Posoda; GUNZEK Terezija - Odpreski; GOLEŽ Slavko -Servis in trgovina; ŽUČKO Stanko, PUŠNIK Ciril, KOŠTOMAJ Vojko, OLENŠEK Peter - vsi TOZD Radiatorji; KRISTAN Roman, ŽULIČ Drago - oba TOZD DSSS - inženiring; KMECL Erih, COKAN Ludvik - oba TOZD - PT; VELIC Sajid, ARLIČ Edmund - oba TOZD Vzdrževanje; ŠRAMERL Robert, PAVČNIK Dejan, GABROVEC Marko - vsi TOZD Orodjarna; KRAMAR Alojz, PECIGOS Janez, MILANOVIC Sretko - vsi TOZD Kontejner. Upokojili so se: ŠTEFANIČ Frančiška 20.9.1936-30.5.1987, ŠTI-MULAK Marija 2.9.1936-31.5.1987, MAHNE Marija 28. 6. 1937-29. 6. 1987, JAZBINŠEK Martina 7. 11. 1931 -15.6.1987, KAVČIČ Zdenko 4.12.1930-31.5. 1987, KUMERC Alojz 6. 5. 1927-30. 5. 1987, SVET Drago 31.1.1930-29.6.1987, POVŠNAR Viktor 3.8. 1936- 29. 6. 1987 - vsi TOZD Posoda; KRAJNC Marija 20. 6.1930-29. 6. 1987 - DSSS; BRGLEZ Marija 25. 1. 1931-31. 5. 1987, TREBAR Marko 19. 7. 1926-29. 6. 1987, PILKO Edvard 11.3. 1932-29. 6. 1987, PUSTEK Anton 31. 3. 1929-29. 6. 1987, VE-NINŠEK Stane 31. 3. 1929-29. 6. 1987, HABJAN Slavko 14. 3. 1927-29. 6. 1987 vsi DSSS; VODIŠEK Marija 5. 8. 1942-31. 5. 1987, KAJBA Ivan 8. 3. 1937- 6. 6. 1987, ZUPANC Mihael 24. 9. 1925-2. 6. 1987, SEŠEL Ivan 17.5.1927-29.6.1987 - vsi TOZD Odpreski; ZDOLŠEK Ivan 30. 5. 1929-29. 6. 1987, KOLAR Slavko 1.1.1932-29. 6. 1987 - oba TOZD Radiatorji; BRAČIČ Franjo 28.11.1922-31.5.1987 -Vzdrževanje; JAUŠOVEC Martin 25.10. 1925-31.5. 1987 - TOZD Orodjarna; ARLIČ Mihael 26. 9. 1940-29. 6. 1987 - TOZD Kontejner. Poročile so se: HOJNIK Slavica - GAJŠEK TOZD Posoda, GNUS Irena - VRHOVAC TOZD Posoda, LAH Majda - JA-NAČKOVIČ DSSS. Premeščeni iz TOZD v DSSS s 1. 6. 1987 DEBELAK Valentina, MEMIČ Vesna, ZAVŠEK Ivanr GRIČAR Marija, ČERNELČ Marinka, JEKL Franc, ZORE Rudi, SVETIČIČ Dušan, DOBOVIŠEK Edita, KRAJŠEK Marija, ŠTORMAN Ana, GORIČAN Pavel, REJC Marjan, MURKO Jože, MAJGER Marjan, BAJC Vlado, ŠKORNIK Aleksander, ŠKORJANC Igor, PIRMAN Marjeta, SPOLAK Marjan, BELAK Boris, KOP Borut, AHTIK Darja, ZUPANC Stanka - vsi iz TOZD Posoda; VERDEV Branko iz TOZD Kotli; KLANČNIK Gorazd iz TOZD Frite; GRAJŽL Ivan i, GERČAR Hel-mud, ŠTANCER Antonija, SUHOLEŽNIK Marjan, KRAJNC Franc, KORBAR Nenad VSI IZ TOZD Kontejner; SMEH Srečko, KAVČIČ Matjaž, LAMPRET Leopold, KOS Črtomir vsi iz TOZD Radiatorji v DSSS; JUG Peter iz TOZD Posoda v DSSS - Razvoj s 1.6. 1987; KRAJNC Anton iz TOZD Posoda v Orodjarno s 1.6.1987; IVANČIČ llija iz TOZD Vzdrževanje v DSSS - Crikvenica z 10. 6. 1986; ZUPANC Marta iz TOZD Posode v DSSS - Crikvenica z 8. 6. 1987; TBHNOPROMBT eoc/rad povodom četrdesetgodinaradai razvoja doMjujfr ZAHVALN1CU no'MO' Cdio-) r < ' w f - ai zmuipriznanja za uspesnu dugogodisnjaposlovna saradnju i doprinos razvoju rodno organizacij er tf$togrcuL, dicmbar, iy&6.jodine /TredsedmJi ‘■roslovnos SpOPOČilO IPUlHIMOIPigOMIlIP sodelavcev ,eoc*ad Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda (obrat emajlirnica) za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na leta, ki smo jih skupaj preživeli. Vsem v delovni organizaciji želim obilo sreče v nadaljnjem delu. Svet Drago -0- ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, obrat emajlirnica (varilnica ročajev) za izkazano pozornost ob slovesu, ter dragoceno darilo, ki mi bo nepozaben spomin. Celotnemu kolektivu želim v bodoče še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Martina JAZBINŠEK -0- Ob mojem odhodu v zasluženi pokoj, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD POSODA varilni oddelek, za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v trajen sporrtin. Vsem skupaj pa ob tej priliki zaželim veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Zdenko Kavčič n HO "E M 0" Za generalnog direktora 63ooo C E LJ E Bulevar revolucije 28 Beograd _ OUR REF./N. ZNAK: YOUR REF./V. ZNAK: PREDMET: Dostava zahvalnice U povodu 4o godina rada i razvoja, RO "Tehnopromet" Vam Je dodelio Zahvalniou u «nnic priznanja za uspešnu dugogodišnju saradnju i Vaš doprinos u radu i razvoju naše Radne organizacije, U nemogučnosti da Vam lično uručimo ovo priznanje, koristimo priliku da Vam čestitamo na ukazanom priznanju sa željama da ovo bude podstioaj za dalje JačanJe i proširenje naše medusobne saradnje u narednom periodu. LOVGDNOG ODBORf RO Bulajič^^V^t Izid žrebanja prvomajske nagradne križanke Med pravilno rešenimi križankami smo z žrebom razdelili nagrade takole: 1. nagrada 3.000 din - ŽOHAR Ivan, Latkova vas 28, 63312 PREBOLD 2. nagrada 2.500 din - DEČMAN Marija, TOZD Odpreski in avtokolesa 3. nagrada 2.000 din - JANEŽIČ Dragica, Šaranevi-čeva 6/B, CELJE 4. nagrada 1.500 din - KONDA Miloš, Iršičeva 6, 63000 CELJE Vsem izžrebancem čestitamo! Humor »Nekam zadovoljen si videti danes. Kaj pa imaš za bregom?« »Oh, nič posebnega, le proti požaru in toči sem pravkar zavaroval dom.« »No, ja, za požar že razumem, a kako boš naredil točo mi ni jasno!« X Brane: »Celo življene jem govedino in zato sem močan kot vol.« Nace: »To je pa res čudno. Jaz pa jem le ribe, pa še vedno ne znam plavati.« X Mladi Celjan je povedal svojemu očetu, da se bo poročil z neko deklico iz Brežic. »S tisto? Saj o njej govorijo, da so jo imele že cele Brežice,« je bil ogorčen oče. Fant se je vseeno poročil, očetu pa dejal: »Enkrat sem bil v Brežicah in videl, da sploh niso velike ...« X Nekje v Savinjski dolini: »Kaj dela vaš sosed na strehi?« »Čaka, da bo začelo deževati. Skopal bi se rad!« X Na Kozjanskem je telefonist napeljeval žice z droga na drog. Mimoidoči so se mu Rešite za zabavo -zora oe WEMA TE.... PfcDA- TtJJSTlK 3E.... MESTO V eohiujm ORIEUT. PRAŠE k 24 BARV. ŠPORTNIK,Ki 6011 AH. NEMŠKI PISATEi; '1VlLUElh) upobAb- ua: oči UME-Tm MESTO V IMPI3I 2. BUDIOTt svt-ntti NA3VIŠ3I VRH V£0. «OVOVSM PASPR.I klAKHJU EL2A frUPAO IP Marko ELS.NER iBŠM fcOCJJtSS. AjJCU&e SVET.PIVO IZAKoV SUJ IZ blbiOE. *£A TEŽE., MIO • GOSPOD- ARSKA zbOMjfCA REblčA lOaVIMA VZKVEfc arEU«ctt! 1 Alpska SMOCAR. ER RAT RDEČA POLJSKA CKEUICA OLE& isasy.. VRST* ŠPORTA . .. . TURCfco Mosiod IME 2/V4LSM NO CA Slov». MALIIMEČ (FRAtttt UUE PC« &MKKI btATNA zAUObMf C.R6TJ- Mtibni Jokava IGLICA ODPOS- OAUEč, SEL na glas smejali. Pa je enega vprašal, zakaj se smejijo. »Vaše delo je brez smisla,« je odgovoril Kozjanec, saj napeljujete žice previsoko in bodo krave spodaj zlahka ušle.« X »Matevž - ogibajte se vina, tobaka in žensk!« »Vinu in tobaku bi se že kako ognil, gospod dohtar, ženskam pa nikakor! Kdo mi bo pa gate pral?« X »Mojster, ali bomo tej tovarišici delali ribiške škornje?« »Ne, tepček, kako pa prideš na tako neumno misel?« »Sem mislil, ker ste ji merili nad kolenom.« »Zakaj?« »Pomisli, baba je hotela kupiti troje kopalk!« X »Sosed, kupiti si boste morali zavese za vaša okna. Včeraj sem vas videl, kako ste poljubljali ženo.« »Motite se, včeraj sploh nisem bil doma.« X »Draga, te gobe, ki sem jih pravkar pojedel so mi zelo všeč. Vsak teden mi jih boš enkrat pripravila.« »Žal mi je dragi, vendar je to nemogoče. Te gobe se jedo samo enkrat v življenju.« X »Star očanec z Gorenjske svoji ženi: »Stara, ali ne bi šla danes v kino?« »Ne razmetavaj z denarjem! Saj veš, da sva enkrat že bila v kinu ...« mu odvrne žena. »Že, že, toda medtem časom se je pojavil zvočni film ...« vztraja očanec. X Neki Savinjčan seje odločil, da bo oropal zlatarno. V izložbeno okno je vrgel kladivo, uspelo mu je odnesti za 3 milijarde zlatnine. Aretirali so ga naslednji dan, ker se je vrnil po kladivo. X Referent Vlado, sicer že krepko v letih vpraša mlado sodelavko Tanjo: »Povej, kaj naj ti dam, da bi te smel pobožati?« »Narkozo!« Gorenjec je v javni hiši izjavil, da želi nekaj posebnega. »V tem primeru bo pa dvojna cena,« reče prostitutka. »S tem se strinjam, vendar vas že vnaprej opozar- jam, da jaz tepem tako do- -Slišal sem, da hočejo v Mariboru prepovedati točenje alkohola Igo, da dobim ves denar na- vse do 11. ure dopoldne. zaj,« doda Gorenjec. - Dobro, da si mi povedal, nikoli ne bom iskal službe v Mariboru. X »Ali veš, da imajo pri naši sodelavki Faniki na vhodnih vratih hiše po dve kukali?« »Ne, ne vem.« »Zgornjega zato, da vidijo kdo je prišel na obisk in spodnjega zato, da vidijo, ali jim je kaj prinesel...« X Ko se je rodil deseti otrok, reče Dušan ženi: »Madona, zdaj sem se spomnil, da je zdravnik rekel, da tablete jemlješ ti.« X »Letos sem ženi dovolil, da gre na nudistično plažo,« reče varčni Brane.