taitiisi iin i V časopisu »Frankfurter Zeitung« razpravlja Maks W e b e r iz Heidelberga o Bismarckovi politiki in nje posledicah za sedanjo vojno ter prihaja do zaključka, da je bila Bismarckova politika, ki je šla za narodnim zrušenjem Poljakov — izgrešena! Weber piše med drugim: »Razmerje Nemcev napram zapadno-slovanskim kulturnim narodom se bo moralo zaradi politiških posledic vojne predrugačiti iz tenielja in bodo morali biti Nemcii tudi sposobni za tako izpremembo. Šele sedaj je ciokazano tem narodom, da je nasproti grozeči pretvoritvi v ruske tuje narode zanje le ena sila, ki more združena z njimi samimi garantirati njihcvo narodno samostojnost nasproti Rusiji. — Gre torej za to, da se jim da gotovost, da se jkn namesto ruskega ni bati nikakega nemškega zatiranja. Naš (nemški) interes dovoljuje in zahteva njihove brezpogojne kulturne samostojnosti na polju smotrnega obmejenja območij narodnega delovanja po zgolj stvarnih politiških vidikih, in to se pravi: izključujoč narodno samoljubje z naše (nemške) strani. — V kolikor prihajajo vpoštev druga narodnostna vprašanja ~azen poljskega, so to iormalna notranja stvar naših zaveznikov. Seveda je njihova čim hitreja rešitev odločilne važnosti tudi za našo politiko, ne pa da bi mi smeli kakorsibodi posegati vmes. Aneksijo poljskih ali kakih drugih slovanskih ozemelj bi bil Bismarck gotovo odklonil.« O politiki Bismarckovi se izraža Weber tako-le: »Bismarckova politika je imela, sicer ne po njegovih besedah, pač pa po njegovih dejanjih ideal nemške nacionalne države kot predpogoj. Njegova politika napram Poljakom je izražala to. Če pa je pod vtiskom naših novih nalog nastala domneva, da se je »narodnost« v nje kulturnem pomenu zamenjala z državno mislijo, ali da se da zameniti — je to le nesporazumljenje. Vsa kultura je in ostane danes povsem narodno vezana, in sicer vedno bolj, čim »demokratičnejša« postajajo vnanja kulturna sredstva po svojem razširjanju in svoji vrsti. Ni pa, da bi država morala biti »nacionalna država« v tera smislu, da bi svoj interes orientirala izključno le po interesih ene same narodnosti, ki je v njej pretežna. Država more služiti kulturnim intferesom več narodnosti in to tudi v prav razumevanem interesu narodnosti, ki je v njej v večini. Primerno izpremenjenim nalogam je danes tudi v kulturnem dnteresu nemške narod- nosti zahtevati, da se naša država v vedno večji meri posveča tej nalogi.« Tako Maks Weber! Globoke brazde režejo sedanji zgodovinsko znameniti dogodki tudi v kompleks starih naziranj, stališč, državnih programov in konceptov o nalogah narodne politike. Da se je še pred par leti oglasil kak tak Maks Weber s takimi nazori o nalogi nemške države, posebno pa, da bi se bil drznil izreči tako besedo kritike o Bismarckovi politiki napram Poljstvu, da bi bil grajal prejšnjo politiko kladiva in nakovala in da je nasvetoval, naj nemška izpremeni svoje stališče napram slovanskim kulturnim narodom: nastal bi bil vihar in križali bi bili zločinca, ali ga vsaj postavili na sramotni oder. Govoreč o nujno potrebni, čirn hitreji rešitvi drugih slovanskih vprašanj razen poljskega, in naglašujoč, da tu nemška država nima besede, govori Weber na — avstrijsko adreso. In tu naj bi dobro razumeli in izvajali njegov pouk o nalogah države, ki ni nacionalna, ker jo sestavlja več narodnosti. Posebno naj bi si zaporrmili, kar pravi o nerazdružljivosti kulture in narodnosti. Kultura je vezana na narodnost. Iz tega izhaja logično: Kdor bi hotel kakemu narodu odvzeti narodnost, mu hoče odvzeti kulturo in s tem odtegniti en del skupni človeški kulturi. Z drugo besedo: raznarodovanje pomen]a krčenje sodelujočih sil za kulturni napredek skupnega človeštva! Da napravimo konec takemu nekulturnemu delu, je predvsem treba zagoto viti svoboden razvoj narodnemu šolstvu — od Ijudske do visoke šole! — Tu se naj jačijo v znamenju in ognju svobodnega znanstva sile duha, ki naj merijo svojo jakost, vztrajnost in produktivnost v kulturnem tekmovanju z vsemi kulturnimi narodi! Potem pojdemo vsl avstrijski narodi vzporedno naprei in navzgor, nihče pa ne bo bogatel na škodo drugega in s protežiraniem, ki bi ga užival, v sosedu zbujal čustva preziranja in zapostavlianja! Kultura in narodnost sta dva nerazdružljiva pojma: vsaki narodnosti je treba dati priliko in sredstva, da se svoji individualnosti primerno in svojim duševnim silam odgovarjajoče ustanovi na svoji zemlji! — Ako in ker narod eksistira, ima pravico do vseh svoboščin in beneficij ki jih vsebuje zakon, to pa zato, ker hna svoj polnopravnl in neoporečni delež na vseh doSžnostih, ki so obsežene v istem zakonu! Od dolžnosti tudi mi Slovenci nismo izvzeti, torej ne smemo biti niti od prav.c! Prva naša pravica kot naroda in Ijudi pa je, da se grejemo na solncu svoje kulture!