Posamezna Številka 1*20 K. Šlev. 137. plaiana v gotovini. V LIoMJflol v nedeljo dne 19. junljo 1921. »SLOVENEC« velja po lošti na vsa strani Jugoslavije in t Ljnbljanl: na oelo lato naprej . K 240-—. za pol leta „ .. „ 120-— sa četrt leta n .. „ 60-— za en mesec „ ■. „ 20"— Za Inozemstvo celoletno K IU*1. šs Sobotna izdaja: — iiii oe o leto ..... sa inossmslvo , . , K 40 — „ 55 - Leta XLIX. Inseratl: ®$F Uredništvo ja t Kopitarjevi ollol štev. 6/QL aoivoplBi se ne vračajo; nefrsnklrana pisma se n* sprejemajo. Uredn. telet. iitv. 50, oprani. štv. 328. Političen Ust za slovenski narod. Enostolpna petltvrsta (5!) mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) ss enkrat ... po K Odposlana Itd. . . po K 9'— Pri večjem naročilu popust Najmanjši oglas 39/9min KIS* Izhaja vsak dan IzvzemS! ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5. uri zjutraj. Oprav« je T Kopitarjevi al. B. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 sa oglase, svstr. la češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-Uero, 7583. Zaznalo se je iz Belgrada, da hočejo slovenski demokrati Prekmurje spraviti pod kako hrvatsko oblast. Ker gotovo nobenemu Hrvatu in Srbu ni nič na tem ležeče, ali pride ta kos zemlje z 90.000 prebivalci pod Varaždin ali Maribor, zato zvračamo vso krivdo narodnega izdajalstva na osebno odgovornost treh demokratskih poslancev, ministra dr. Kukovca, dr. Žerjava in prof. Reisnerja, ako se Prekmurje izgubi. Prekmurci so se le iz ljubezni do svojega prekmurskega slovenskega jezika vzdržati kot Slovenci do današnjega dne. Knjižni slovenski jezik se že uči v šolah, ljudstvo tudi že čita knjižno slovenščino, a da bi morali Prekmurci zdaj zamenjati svoj ali knjižno slovenski jezik s hrvaščino, to jim je nepojmljivo. Če pridejo pod Varaždin, se bo pa to zgodilo. Upravni jezik bo kmalu samo hrvatski, kakor ga že državna železnica iz Zagreba sili v svojo upravo, tako da je n. pr. že imena železniških postaj »pohrvatila«. Ko je bilo Prekmurjd avgusta 1919 zasedeno, je prišla tudi po neki zmoti hrvatska finančna uprava v Prekmurje ter civilnemu komisarju dr. Lanjšiču ujela njegove žandarje in zabranila uradovanje. Posebna deputacija iz Prekmurja je šla takrat v Belgrad ter je izjavila, da Prekmurci raje gredo pod Madžare, kakor da bi si dali z nasiljem vzeti svoj materni slovenski jezik. Vlada je to uvaževala. Zato je notranji minister Pribičevič takoj odredil, Sa ostane Prekmurje v slovenski upravi. Rggmere se od takrat niso zbojjšale, ampak poslabšale. Ker se ljudstvu v vsaki državi po vojski slabše godi kakor pred vojsko, zato tudi prekmursko ljudstvo ni povsod zadovoljno v novi državi, in misli, da je ogrska država boljša. Še bolj madža-ronsko je menda Medjimurje, kjer je tudi občna nezadovoljnost. Madžari znajo spretno gojiti madžaronstvo. Na meji Prekmurja na Ogrskem so nastavljeni prejšnji prekmurski madžarski eksponenti. Okrajni glavar beltinski, dr. Cigany, je v Zalaeger-szegu, okrajni glavar iz Murske Sobote, Horv&th, je v Monoštru. V šolah ob meji so bivši prekmurski učitelji, na mejnih stražah sami bivši prekmurski žandarji. Ti imajo stalne zveze s Prekmurjem. Špionaž-na zadeva je le majhen drobec madžarske agitacije. V Budimpešti izdaja Prekmurec profesor Mikola iredentistični list »Domovino«, ki je izborno urejevan za svoj namen. Izve za vse podrobnosti, ki se gode v Prekmurju ter hujska proti Jugoslaviji. V Radgoni se proda 2000 izvodov »Domovine«, drugo v Monoštru in v vseh obmejnih krajih. »Domovina« je zdaj najbolj razširjen list v Prekmurju, ki se seveda širi skrivoma od hiše do hiše ter s svojo tajinstve-nostjo še bolj vpliva. Ogrska vlada je dala Mikoli 2 milijona kron za list. Naša vlada pa zatira prekmurski tednik »Novine« na vse mogoče načine, namesto da bi mu dala podporo, da bi lahko v večjem obsegu in večkrat izhajal. Dr. Kandrič n. pr. konfi-scira članek, ki utemeljuje, da imajo starši pravico do šole, tako-le: »V Prekmurju je nad polovico verskih in občinskih šol. Država hoče te šole podržaviti. Ljudstvo se upira, rekoč: Mi smo te šole sezidali, naše so, nočemo, da bi se v teh šolah učilo v svobodozidarskem duhu.« Gosp. cenzor, ali ne razume prekmurščine, ali ne razume vsebine teh člankov. S svojo nerazsodnostjo pa le neti nezadovoljnost in zadržuje narodno delo. V Belgradu se je tudi govorilo o tem, da bi tvorilo Prekmurje in Medjimurje posebno oblast. Če se to zgodi, bo to madža-ronsko ognjišče, ki bo delalo za priklopi-tev k Ogrski. Nekdo je celo mislil, da bi se še pridejal ljutomerski okraj pod Čakovec v Medjimurju. Tudi to je izključeno, ker Ljutomeržani ne bodo zapustili Maribora ter hodili gledat čakovskih madžaronskih Židov. Vsak čin, ki bi odcepil Prekmurje od drugih Slovencev, je okrepitev madžaron-stva. Ni dobro, da se o tem piše, kakor tudi demokratski listi, zlasti Prekmurski glasnik, a svojo pisavo o Prekmurju dobri stvari le škodujejo. Toda ker je Prekmurje po omenjenih načrtih v veliki nevarnosti, smo morali to omeniti, da se nevarnost ob 12. uri še odvrne. Pldor spravlja Prekmurje pod Čakovec ali Varaždin, ga sprav- lja v madžarsko žrelo. Tako težko smo dobili Prekmurce, ki so si s težavo ohranili svojo slovensko zavest, s takimi lahkomiselnimi načrti pa jih hočete s silo po-madžariti! Me 99 Se hujša reakcija na pohodu. Relgrad, 18, junija. Ljubljanski dopisni urad poroča: Posebna komisija, sestavljena iz delegatov ministrstva za notranje stvari, ministrstva pravde in ministrstva za socialno politiko je izdelala in včeraj izročila ministrskemu svetu načrt o »redu i radu«. Kakor je znano, je bila prošlo leto izdelana uredba o »redu i radu«, ki pa ni bila primerna, zlasti radi tega, ker je bila izdelana popolnoma neodvisno od naših razmer in zakonov. Ta novi načrt je z ozirom na svojo izdelavo popolnoma aktu-elen ter so vanj sprejeta nekatera določila tujih držav, ki se tudi imajo boriti s proti-drževno propagando. Končna določila v načrtu so izdelana na podlagi srbskega kazenskega zakona in poglavja, ki govori o veleizdaji. Po mnenju komisije so ta določila zelo dobra in efektna, samo da niso izvršen alne oblasti srbskega kazenskega zakona dovolj strogo nastopale. Izpre-membe in dopolnitve v tem poglavju kazenskega zakona, ki govore o protidržav-ni propagandi (veleizdaji), se nanašajo povsem na kazensko postopanje in posebno na hitro in točno izvrševanje kazni. Po določilih tega zakona se morejo kazni podaljšati do 50 let, globe pa povečati ao 100.000 dinarjev. Po tem novem zakonu bo pri komunistih kaznivo že saiuo izzivalno uporabljanje rdeče zastave ter vsako najtnnnjše delo, ki bi škodovalo ugledu države in njenih organov. To je važno tudi za ostale vrste protidržavne propagande, Kar se tiče propagande, ki se vrši potom tiska, ki je predvidena v tiskovnem zakonu, se ne bo presojala po tem, temveč po kazenskem zakonu. Razen tega so izvršene nekatere izpremembe in dopolnitve tudi v zakonu o javni varnosti, zlasti z ozirom na razbojniško in roparsko akcijo v južnih krajih naše države. Pogosto se je tudi dogajalo, da so otroci vršili kazniva dejanja, ker pa se niso mogli pozvati na odgovor, so bili izpuščeni na svobodo. Medtem je v novi načrt vstavljeno določilo, da so starši odgovorni za kazniva dejanja svojih otrok. Končno so vstavljene v ta zakon tudi nekatera poostrena določila iz zakona o eksplozivnih snoveh. Nihče ne bo smel brez opravičene potrebe in dovoljenja, ki ga bo izdajalo ministrstvo za notranje stvari, kupiti ali imeti eksplozivnih snovi. To so v glavnem določila, ki bodo stopila v veljavo, čim se sprejme ustava in ukine obznana, po določbah nove ustave in prehodnih odredbah. iSlSK"!^ BSI DfiirUSV ^ M- -Z Italijo še ni sklenjen noben sporazum!" Belgrad, 18. junija. (Izvirno) Na današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade g. Nikola Pašič obširno' poročal o pogajanjih, ki jih je vodila naša vlada, oziroma on sam, zaradi pristanišč na Reki in v Barošu. Pri tej priliki je nanašal, da še ni sklenjen z Italijo nikak sporazum. Ni pa pojasnil vprašanja, ali je sklenjen sporazum z »neodvisno« reško državo. Zato pričakujejo v parlamentarnih krogih z veliko napetostjo javnega odgovora gosp. Pašiča na interpelacije poslancev dr. Šim- iitiora tiifesfa Belgrad, 18. junija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je došlo do burne debate glede upravne razdelitve države zlasti z ozirom na Hrvatsko. Hrvatski ban dr. Tomljenovič je pred početkom seje dolgo konferiral s Pašičem in Pribičevičem. Rezultat njegovih izvajanj je bil, cla jc začela vlada glede upravne razdelitve države znatno popuščati, kar se je pokazalo očitno na današnji seji ministrskega sveta. raka in dr. Trumbiča. Belgrad, 18. junija. (Izvirno) Danes se je vršila prva seja zastopnikov trgovskih kcrporacij glede rešitve vprašanja baro-škega pristanišča. Pariz, 18, junija. Povodom prihoda lorda Curzona v Pariz, kjer sta ga sprejeli na kolodvoru ministra Briand in Bartho-let, poudarja francoski tisk, da je prava svrha Curzonovega prihoda ureditev vzhodnega vprašanja. somi. V debato je opetovano posegel tudi predsednik vlade Pašič, Po dolgi in mestoma jako ostri debati je prišlo do kompromisa med obema skupinama. Dosegel se je sporazum, da se bodo formulirale oblasti in da se črta čl. 135. ustavnega načrta o prehodnih naredbeh. Glede maksimalnega števila prebivalcev, ki jih sme imeti ena oblast, pa ni prišlo do sporazuma. lllliii^ Belgrad, 18. junija. (Izv.) Zastopniki demokratskega in radikalnega kluba so imeli včeraj skupno posvetovanje glede zahtev muslimanov iz Južne Srbije o agrarnem vprašanju. Med zastopniki obeh klubov je prišlo v tem vprašanju do načelnega sporazuma. To se pravi, da so demokrati in radikalci pripravljeni na velike koncesije v agrarnem vprašanju na korist turškim begom in na škodo srbskih in turških malih posestnikov v Južni Srbiji, samo da si ohra- SŽfiSŽiS Dunaj, 18. junija. (Izv.) Konfcrence nasledstvenih držav, ki se bo vršila v Por-torose 2. julija, se bodo udeležili poleg zastopnikov neposredno prizadetih držav, t. j. Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske, Nemške Avstrije in Italije tudi zastopniki Anglije, Francije in Amerike. A f eri-ški zastopnik se ude' on- ferencesamokotop ec, nijo gl asove turških begov pri odločilnem glasovanju. Demokratsko-radikalni sporazum glede agrarnega vprašanja pa morajo odobriti še ostale stranke, v prvi vrsti zemljoradniki, predvsem pa muslimani sami, s katerimi se še niso vršila nobena pogajanja, o katerih se pa čuje, da ne mislijo zlepa pomistiti od svojih zahtev, kar bo izzvalo na drugi strani zopet oster odpor zemljoradnikov. Položaj vlade torej ni rav-i no najprijetnejši. nc kot reden član konference. Poročilo, da sc Mažarska ne bo udeležila konfcrence, ni točno. Mažarska vlada je povabilo sprejela. Predmet konference bo v prvi vrsti ureditev različnih gospodarskih vprašanj, ki še danes niso rešena, med temi je najvažnejše vprašanje kolikor mogoče neoviranega prometa med nasledstvenimi državami. Pred m 5 iH- Kot M ■ Ift B* S « '.'m m« «n Gornje Hoče. — Stattcnberg. — Dešnc. — Sv. Ana. •— Iblavcc-Makole. — Stopno. — Pcčkc. — Jablancc. — Žikarci. — Ščavnica. — Iho-va. — Ncgova. — Ivanjci. — Ivsovci. -— Skoke. — Orehova vas. — Pernice. — Klamnjak. — Skorišnjak. — Presika, — Breg pri Ptuju. — Modraže. — Obrež. — Središče trg. — Radoslavci. — Hrastje-jfvluta. — Sv. Primož nad Muto. — Pu-šenci — Črešnjevec. — Pretrež. — Har-dek. — Žabjek. — Laporje. — Verhole. — Kočnica. — Cigoncc. — Griže. — Sv. Peter niže Maribora. — Ješenca. — Rauče. V- Morje. — Rdeči breg, — Kumen. — Rečenjak — Ruše. — Kapela. — Št. Janž. — Sv. Lovrenc v Slov. goricah. — Saku-.šak. — Hlaponci. — Dragovič. — Osek. — Trnovski vrh, — Št. IIj v Slov. goricah. — Plodašnica. — Šmiklavž. — Partinje. — Zamarkova-Lorinanje. — Pivola. — Selec. ;— Črmanšak. — Gočova. — G. Voličina. .— Šalovci. — Rogoznica. — Sp. Voličina. — Selnica ob Muri. — Šmartno ob Paki. —■ Sv. Andraž v Slov, Goricah. — Smo-linci. — Rošpah. — Bistrica pri Limbušu. — Mala vas. — Biš. — Bišečki vrh. — Trnovska vas. Dne 16. junija se je potom posredovanja poslanika SHS v Budimpešti vrnil v Belgrad župnik Klekl iz Prekmurja iz 15 mesečnega ujetništva na Madžarskem. Poslaništvo mu je poskrbelo vožnjo in na zeljo poslaništva je šel oproščeni župnik .direktno v Belgrad, kjer je podal več potrebnih pojasnil na zapisnik. Doživljaji, ki jih župnik Klekl pripoveduje, kažejo na grdo, naravnost barbarsko početje ogrske vlade z ujetniki in še posebej ž njim kot duhovnikom. Zaprt je bil v nečedni baraki skupaj z različnimi političnimi kaznjenci največ komunisti, katerih je na Ogrskem tem več, čim bolj jih zapirajo. Barake so bile obdane od žične ograje, zastražene od orožništva in vojaštva. Hrana slaba, tako da so bili ujetniki primo-rani si kuhati sami na štedilnikih, ki so jih jim domači darovali. Tudi župnik si je kuhal sam. Na stotine paketov živil in obleke in na desettisoče kron je donašala pošta vsak dan v barake, ki so jih ujetnikom poslali njihovi domači, drugače bi onemogli od lakote. Prati so si morali sami in vso nečednost pobijati sami vsako jutro in večer, da jih golazen ni ujedla. Zapor je bil strog, tako da župniku niti sv. maše niso dopustili. Vsako noč so reflektorji razsvetljevali žično ograjo in kdor se je približal, je bil na mestu ustreljen. Kdor je prišel v ograjo, je bil za 6 mesecev izgubljen, ker na Ogrskem se po sedanjem zakonu preiskava napram osumljencu ne prične pred 6 meseci in če je aretiranec še tako nedolžen. Poseben oddelek v baraki pa je za one komuniste, ki so bili količkaj udeleženi pri komunistični vladi, takozvani teroristi — na te se še strožje pazi. Da bi se kaka eventualna zarota preprečila, so župnika premeščali iz enega taborišča v drugega. Tako so ga zadnjo pot gnali z nasajenimi bajoneti v družbi ulovljenih komunistov in nalovljenih pocestnih vlačug iz enega taborišča v vlak in ko so prišli zvečer v namenjeni kraj, so vse skupaj zaprli v eno večjo sobo, kjer so bili že internirani komunisti-teroristi. Kako more biti človeku in še posebej duhovniku celo noč v družbi komunistov in pocestnih vla-čug, to si lahko vsak misli. Časopisje ni bilo dovoljeno, obiski prepovedani. Gosp. Klekl 15 mesecev ni odposlal in ne pisal enega pisma. In zakaj vse to! Gosp. Klekl župniku je v fari, ki meji na Ogrsko. Le ta je z ostalim Prekmurjem pripadla Jugoslaviji. Župnik je pa deloval vedno v slovenskem narodnem duhu za združenje z Jugoslavijo, zato so ga Madžari ugrabili in ga trpinčili, da se bojimo za njegovega duha, da ni zgubil svoje prožnosti in svežosti. V 15 mesečnem duševnem in telesnem trpljenju se pač človek stre in ubije. A župnik Klekl ne toži, saj je trpel za svoj narodni ideal, a nekaj ga boli, kar je razbrati iz njegovih resnih besedi — ko je on trpel baš vsled svojega delovanja za Jugoslavijo, ko so ga vlačili od civilnega do vojnega sodišča, je ugledal med svojimi protipričevalci svojega sodeželana — svobodnega Jugoslovana, ki je hodil pričevat zoper njega iz Jugoslavije na Madžarsko, znan protivnik Jugoslavije — čifut iz Lendave. On se prosto kreče, dela kar hoče, gre kamor hoče — polno prostost vživa in zakaj — ker je demokrat. V znak zadoščenja je poslaništvo SHS v Budimpešti župnika Klekla v ponedeljek lepo sprejelo, dalo mu avtomobil na kolodvor, dočim so ga še v nedeljo preganjali z nasajenimi bajoneti — in za malo časa ga bodo Jugoslovanski demokrati psovali kot državi nevaren element. Češko-slovaška. Narodna skupščina. Praga, 18. junija. (Izv.) Češkoslovaška narodna skupščina se snide 24. junija in bo zborovala do konca julija. Masaryk se vrne koncem meseca. Praga, 18. junija. (Izv.) Predsednik češkoslovaške republike Masaryk se bo koncem junija vrnil z otoka Capri v Prago, Poljski konzul v Moravski Ostrovi. Moravska Ostrova, 18. junija. (Izv.) Za konzula poljske republike je imenovan inž. Bratkovski, ki je vnet pristaš male entente. Povratek dr. Beneša. Praga, 18. junija. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš se je vrnil s svojega potovanja v Pariz in London. Politline no wice. -f »Zakaj so klerikalci za avtonomijo?« Na to vprašanje odgovarja »Naprej« in za njim »Slovenski Narod«: »Klerikalci niso bili še nikdar za plemenske meje, zdaj pa so i pri nas i pri Hrvatih — samo zato, da se vzdrže še nekaj let pri jaslih.« — Če so bili »klerikalci« kdaj za zedinje-no Slovenijo ali ne (torej za plemenske meje!), če so ustanovili kdaj Vseslovensko ljudsko stranko ali ne, o tem ne govorimo, ker to vsak ve. Gre torej le za vzdrževanje pri jaslih potom avtonomije. Ali ne veste, da tiči v tem očitanju javno priznanje, da imajo SLS v Sloveniji večino? Ali ne čutite, kakšna izpoved lastne slabosti so te vaše besede, ko že kar vnaprej obupavate in priznavate, da ne boste nikdar imeli večine v Sloveniji? Delajte, da vam bo ljudstvo zaupalo! Ali se ne sramujete v teh svojih besedah izražene razodete javne skrivnosti, da prodajate interese Slovenije in slovenskega ljudstva v Belgradu samo zato, da pridete do političnega vpliva in veljave ne iz lastne moči kot mi in s poštenim delom za ljudstvo, ampak s srbsko pomočjo in na podlagi obznan? Takih izjav si želimo še nekaj. -f Jutrovci za — avtonomijo? »Jutru« se je začelo nekaj svitati, da namreč za- hteva po avtonomiji le ni tako prazna stvar, kakor je to doslej zatrjevalo. V včerajšnjem uvodniku piše, da bi se dalo za avtonomijo mnogo doseči, toda za enkrat to ni bilo mogoče, ker so odšli iz konstituante — kdo? Klerikalci seveda! Sedaj, ko je centralizem že takorekoč sprejet, vpijejo ne na sebe, ampak na klerikalce! Prav tako se razvija cela stvar, kakor rešitev valutne reforme. Tudi takrat so gospodje prav dobro vedeli, kaj so pripravlja, pa niso pravočasno nastopili proti nameram belgrajske vlade, ampak so jo na vse pre-tege hvalili in povzdigovali do neba, dokler ni bila cela zadeva v ministrskem svetu — rešena in sprejeta. Ko so pa videli, da je stvar gotova, so se začeli oglašati v »Narodu«, ki je prinašal prav lepe članke o tem vprašanju iz peresa gg. dr. Tavčarja in dr. Puca, proti relaciji 1 :4. Seveda so ostali ti članki glas vpijočega v puščavi. Da pa odvrnejo krivdo od sebe, zato so začeli gonjo po stari navadi proti »klerikalcem«, češ, ti so krivi! Edini brezpogojni centralist v Sloveniji je ostal le še — »Slov. Narod«, ker ni več blizu g. dr. Tavčarja, da bi spustil v »Slov. Narod« zopet par svetlih žarkov. + »Vlada išče opozicionalcc.« Ker je vlada prišla vsled odhoda komunistov in ostalih »prevratnih elementov« v tesne škripce, je začel g. Pašič vabiti načelnike opozicionalnih strank k sebi, da razgovar-jajo. Načelniki so prišli v Pašičev kabinet. Pašič migne slugi, namreč zaradi obligatne kave. Potem pa pristopi k gospodom, jim dela lepe, elegantne, lahke poklone in jim sega v desnico. Ko pride do g. Deržiča, ga pogleda s svojimi dobrikastimi očesci in pravi: »Kaj tudi Vi? « + Najnovejša senzacija. »Slov. Narod« je obdolžil velike lesne tatvine Vinka Pernata, veleposestnika in krčmarja pri Sv. Vidu pri Ptuju. Sedaj pa »Slov. Narod« popravlja, kar je zagrešil pod naslovom »klerikalna zlobnost«. »Slov. Narod« je postal čez noč klerikalen, si radi te »Narodove« notice liberalni Ljubljančani zdaj sramežljivo šepečejo na uho. Shod zaiipniksu SLS u Krairu. V ponedeljek, dne 20. junija, bo ob 11. uri v Ljudskem domu v Kranju shod zaupnikov SLS. Poročal bo g. posl. Brodar o političnem položaju. Stvar je silno važnal Pristaši, pridite vsi pravočasno na shod! &li potrebuje izvolitev ljubljanskega župana pritrditve regentove? Občinski red za mesto Ljubljana določa, da mora izvolitev župana potrditi cesar. Ta določba pa je izpremenjena po na-ledbi celokupne narodne vlade št. 308 z dne 28. januarja 1919 (Uradni list št. XLIII), ki pravi v § 2 doslovno: »Pri upravnih poslih, pri katerih e bilo po avstrijskih zakonih treba pritrditve ali odobritve deželnih zborov, nadalje pri tistih, pri katerih je bilo poleg tega treba še cesarjeve potrditve, preide ta pravica pritrjevanja, odobravanja ali potrjevanja na celokupno Narodno vlado SHS v Ljubljani.« — Ta naredba je še sedaj v veljavi in po tej bi imela tedaj naša deželna vlada kot naslednica bivše Narodne vlade potrditi ljubljanskega župana. — Mstonšševa ustanova. (Poziv in prošnja.) Dr, Anton Mahnič je telesno sicer umrl, njegov duh pa ne sme zamreti med nami nikdar. Rod, ki ga je on vzbudil, mora in hoče doseči, da se tradicija Mah-ničevega duha živa vzdrži preko sedanjosti v generacijah za nami. Duhu Mahniče-vemu pa se je zahotelo mladeničev in mož, polnih energije v službi božanskih idej Resnice .Dobrote in Lepote, a predvsem mladeničev in mož z jasnimi načeli, ki si znajo v luči katoliške misli v sebi stvar-jati in ohranjati skalnato značajnost, narodu pa v luči iste katoliške misli odločno braniti svetinje vere in svobode ter mu utirati času primerna pota socialnih in gospodarskih reform ter kulturnega življenja 6ploh. »Akademija gospoduje izobražencem in po teh razširja svoje gospostvo nad narodi, v nji se določuje tok in razvoj duševnega gibanja v ljudstvu« (RK IV 201). Tako se je on zavedal vloge, ki jo ima temeljita strokovno-znanstvena izobrazba po načelno ubranih duhovih v človeški družbi. Na svojem občnem zboru dne 24. februarja 1921 je Leonova družba v Ljubljani ob spominu na svojega velikega duhovnega ustanovitelja sklenila postaviti Mahniču spomenik, ki bi njegovemu duhu odgovarjal, ter v ta namen pooblastila svoj odbor, da. zbira denarna sredstva za »Mahničevo ustanovo«, iz katere bi se podpirali katoliški akademiki, ki bi si v tujini ali kjerkoli hoteli izpopolniti svojo znanstve- no-strokovno izobrazbo, da bi potem v Mahničevem duhu delovali narodu v spas in ponos, Podpisani odbor se torej na vso javnost obrača s prošnjo, naj se sklep Leonove družbe med narodom popularizira, da prispeva vsakdo v sklad za »Mahničevo ustanovo«, za spomenik Mahniču v čast, ki obeta narodu stotero vračati, kar bo on tukaj nalagal. Izkaz o darovih in prispevkih se bo točno od časa do časa objavljal. — Idimo na delo; duh Mahničev nas k temu poziva! V Ljubljani, Velika noč 1921. Za odbor »Leonove družbe« v Ljubljani: Dr. Jos. Srebrnič, Dr. Fr. Stelfc, tč. predsednik. tč. tajnik. Poziv in prošnja, ki jo tukaj priobču-jemo, je natisnjena v Mahničevi številki »Časa«. Prav radi jo objavljamo v »Slovencu«, da zve zanjo tudi širše občinstvo. Da se skoz in skoz spodobi, Mahniču postaviti primeren spomenik, o tem bi bila pač vsaka beseda odveč. On bo sicer živel kot mogočna osebnost vedno v kulturni zgodovini našega naroda; neminljive spomenike si je tukaj zidal že sam; njegov »Rimski Katolik« in I. Slov. kat. shod leta 1892. sta tukaj monumentum aere p-rennius, ki bo za vse čase rodovom pričal o njem. Toda narod mora svoje izredne duhove tudi še posebej častiti, ne samo s tem, da se v svoji zgodovini nanje ozira, kjer se jih hočeš nočeš moraš spominjati. Leonova družba je tukaj iniciativno nastopila, da sc Mahniču osnuje spo- menik, ki bi njemu odgovarjal. Njen poziv in prošnjo imamo zgoraj pred seboj. Kakor moramo biti Leonovi družbi hvaležni, da je sprejela nalogo in delo za spomenik, tako z iskrenim veseljem pozdravljamo način, kako naj bi ta spomenik stal pred nami. Da, to bo spomenik, ki bo vedno živel, ki bo Ma-hniča v naši sredi neštetokrat ponavljal, Potrebujemo mož temeljitega strokovnega znanja, odkritih katoliških načel, mož skalnate značajnosti. Takih mož je Mahnič vedno želel, kakor jih naravno vsak želi, ki se zaveda, kaj pomeni globoko znanje za narodovo kulturo. Mahničev spomenik hoče prav take zbirati krog sebe! Leonova družba ne bi bila mogla osnutku za Mahničev spomenik dati prikupljivejše oblike, kakor mu jo je dejansko dala! Prepričani smo, da bo isto konstatirala vsa naša javnost, ki se zaveda, kaj je Mahnič našemu narodu, in da bo poziv in prošnjo Leonove družbe z enako iskrenostjo sprejela in pozdravila, kakor smo jo mL Kakor je nekdaj Mahnič zbiral »darove za mlade pisatelje«, tako naj njegov narod pričenja sedaj zbirati z a n j e g a: »darove z& Mahničevo ustanovo«. Naj ta ustanova zraste čim preje do primerne višine, da do sijajne višine! Kar bo tukaj narod prispeval, to se bo v duševnih energijah tisočero k njemu zopet povračalo. Zato na delo! Darovi in prispevki za »Mahnič. ustanovo« se pošiljajo na naslov tč. blagajnika Leonove družbe: Dr. Ivan Fabijan, bogoslovno semenišče v Ljubljani. Če je g. dr. Baltič kljub jasnemu zakonite« mu določilu predložil potrditev ljubljanskega župana belgrajski vladi, je » tem vnovič dokazal, da ne mara spoštovati naših avtonomnih pravic niti tam, kjer jih zakon izrecno predpisuje, 15 letnica najstarejšega odseha Orla. _ Telovadna organizacija, ki se čuti v svojem živahnem delovanju vedno mlado, nikakor ne misli živeti od stare slave in obletnic, pa vendar spomini na prestane boje in vztrajno delo požive naše vrste, da hite še z večjim poletom za svojimi visokimi cilji. Zato upamo, da v korist naši misli opozorimo krščansko slovensko javnost na 151etnico jeseniškega Orla. Če sme kak odsek gledati z veseljem na svoje — hvala Bogu — plodonosno delo, sme odsek na Jesenicah. Kje je bil v teh letih — posebno, ko so bile naše vrste še redke — telovadni nastop, da ne bi bilo Jeseni« čanov? Najstarejši je ta odsek. V tajniški knjigi beremo dne 26. svečana 1906: »Danes se je ustanovilo telovadno društvo Orel z namenom, da združuje krščansko misleče fante v svoji organizaciji.« Zanimivo je, da si je nadel že takraf ime Orel, ime, ki je bilo za vse sprejeto šele par let kasneje v Bohinjski Bistrici in ki je danes znano vsemu katoliškemu slovanskemu svetu. Prvo pobudo za ustanovitev je dal br. Čuk, tedaj kaplan na Jesenicah in sedaj župnik v Kranjski gori. Zbirali so se in telovadili do leta 1907. v zasilnih prostorih. To leto so se preselili v novi Delav-ski dom na Savi. V nedeljo, 26. junija, hoče odsek proslaviti to pomembno obletnico. Vse, ki žele obnoviti lepe spomine orlovske mladosti, vabimo, da se nam ta dan pridružijo. Odseki, kjer so Jeseničani sodelovali, ste še posebno vabljeni! — Takoj po dohodu vlaka bo na Plavžu sv. maša, po maši pa tabor, kjer govori župnik Čuk in zastopnik O. Z. Popoldne javna telovadba. Na svidenje! Bog živi! PreSfmurle. Velik ljudski tabor v Prekmurju. Na Vidov dan, 15. t. m. se je vršil v gozdnem zatišju velikega strehovskega gorskega gozda pri kapeli in studencu sv. Vida ob ogrski meji ljudski tabor. Govorila s4aD dr. -M. Slavič in gerent Božidar Sever. Tabor®. ' so se udeležili tudi vodja prekmurskegaiv okrajnega glavarstva dr. Lipovšek* predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk, inženir Hupka in domače učiteljsko osobje. Mažarska agitacija. Radi špionažne zadeve v Dolnji Lendavi je bilo od voja-ške oblasti odvedenih v preiskovalni za- ?or že 15 oseb. Nadaljnje aretacije slede, riporočamo samo, naj pazijo, da ne bo nedolžnih žrtev, ker to več škoduje ko koristi. Krivcev ne bo težko dognati. — Notranje ministrstvo in poverjeništvo bi moralo bolje zabraniti, da se ne bo širila iredentistična »Domovina«. Namesto tega pa cenzurira v »Novinah« koncipist pri namestništvu okr, glavarstva v Dolnji Lendavi n. pr, notico, kjer se neki trgovec s podpisom pritožuje, da je moral plačati 220 Iv globe, ker so njegova »teleta blejala«. »Novine« preganjajo, »Domovine« ne zabranjajo, »komarje precejajo, velblo-de pa požirajo.« Najnovejša laž madžaronov. Celo Prekmurje je ob ogrskih mejah obdano od madžarskih špijonov, ki trosijo po svoijh zaupnikih vznemirljive vesti o Prekmurju. Zadnjič pride dober Slovenec k meni z vprašanjem, ali je res, da Prekmurje pride nazaj k Ogrski, češ, da so že Rumuni dali nazaj Ogrom Erdeljsko in Čehi Slovaško, vse je že zopet madžarsko, samo Prekmurje še ni Madžarska sprejela nazaj, ker se briga prej bolj za večje dežele, od Prekmurja pa upa, da se prostovoljno zopet priklopi k Ogrski, ker bi se sicer maščevala nad PrekmurcL Ta laž je šla od ust do ust. Komaj sem dokazal možu, da je to neumnost. Proti takemu rovarjenju bi si moralo naše uradništvo in učiteljstvo pridobiti zaupanje ljudstva, dočim si ga je dozdaj le odbijalo s svojim preganjanjem prekmurščine (prekmurskega katekizma), s svojim malenkostnim šikaniranjem (tudi pri poverjeništvu za uk in bogočastje) s svojim zaničevanjem verskega prepričanja prekmurskega ljudstva. —< Boljševiški komisar Pandurovič, pravoslavni Srb, je hodil h katoliški službi božji, da bi pokazal, da spoštuje verski čut Prekmur-cev. Slovenski demokrati pa se norčujejo z vero in duhovništvom. Zato nimajo zaupanja. Zaupanje pa uživajo skrivni agitatorji, ki na tihem delajo proti Jugoslaviji. Državni železnici v Zagrebu. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu j« dalo napraviti na postajah v Prekmurju nove napise v latinici in cirilici. Krajevna imena pa je tu in v voznem redu grdo spa-kedralo. Naj si Hrvati enkrat za vselej zapomnijo, da je to Prekmurje in ne Preko-murje. Dolnjo Lendavo so spremenili v, J Donjo Lendavo, Mursko Soboto v Murtko Suboto itd. Zdaj se še dobi vozni list, če kdo izgovori ime postaje slovensko, Dolnja Lendava in Sobota. Lahko pa se zgodi, da pride kmalu čas, da poreče kak uradnik: »Nima Dolnje Lendave, nima Murske Sobote!«, kakor se je to zgodilo v »vila-jetu Karnten«, da nismo dobili voznice, če smo rekli Celovec namesto Klagenfurt. Prekmurske občine so že vložile protest proti tem imenom. SfaSerske tmvice. š P. Alfonz Svet, minoritski župnik iz št. Vida pri Ptuju, je te dni prestal srečno težko operacijo v deželni bolnišnici v Ljubljani. Vendar je še v veliki nevarnosti njegovo življenje, zato ga priporočamo vsem njegovim prijateljem in znancem, posebno duhovnim sobratom v molitev. š Koprivnica. Novi zvonovi. Dne 12. junija t. 1. smo dobili tri nove bronaste zvonove. Naredila jih je stara Kruppova zvo-narna Berndorf A. G. pri Dunaju na Spod. Avstrijskem. Delo samo hvali svojega mojstra. Kaj tako blagodonečega si nismo upali pričakovati. Uglašeni so natančno po naročilu v durovem trizvoku es g b, c pa je že prej bil v stolpu — zelo svetlo in veselo zvonjenje! Naročeni so bili dne 26. novembra min. leta, 1 kg za 320 nem.-avstr. kron; sedaj je cena nekoliko višja. Tehtajo: zvon es (največji) 1378 kg, zvon g 641 kg, zvon b 394 kg; skupaj 2413 kg. Cena je okroglo z vožnjo vred 176.000 jugoslov. kron. — Generalna direkcija za carino v Belgradu je dovolila prost uvoz treh zvonov z ozirom na to, da nima župnijska cerkev M. B. v Koprivnici niti premičnega niti nepremičnega premoženja, niti naloženega cerkvenega denarja, da bi mogla plačati carino; občani pa so tudi siromašni. Podpisala je občina, v kateri stoji župna cerkev, in pristojno okrajno glavarstvo. Urgirali so razni poslanci, katerim smo hvaležni. Pred vsem pa zahvala sosedom in Amerikancem in vsem, ki so pripomogli k tako krasnemu zvone-nju. Montirali so zvonove in jih v stolp potegnili domačini brez vsake hibe in nesreče; največje zasluge ima Janez Stare, ki je vodil vse priprave prav mojstrsko. Dnevn — Položnice priložimo tekom prihodnjega tedna vsem p. n. naročnikom, katerim je oziroma bo koncem tega meseca potekla naročnina na naš list. Denar naj se odptešljel zanesljivo do 1. j u 1 i j a , ker bomo s tem dnem pričeli ustavljati list vsem zamudnikom. — Moralna propalost. Ena najbolj značilnih lastnosti moralne propalosti je po mnenju vseh pedagogov lažnivost. In lažnivca zasačimo vsakokrat, kadarkoli de-nuncira liberalno časopisje poštene ljudi srbofobstva. Tako sta se lagala »Jutro« in »Slov, Narod«, ko sta poročala o nekem govoru dr. Oblaka pred poroto, ki si ga dr. Oblak tam ni upal govoriti. Pač pa sta »SI. Nar.« in »Jutro« s korajžno lažnivostjo pod-teknila g. dr. Natlačenu besede, ki si jih dr. Oblak — pred poroto - - ni upal trditi. Kaj poreče k tem lažem g. dr. Oblak? Bo-li kot borec proti moralni propalosti, kot kakršnega se je geriral pred poroto, desavui-ral »Narod« in »Jutro«? Akc pa tega ne stori in ne pove, kaj se je dejansko upal trditi pred poroto, potem bo pa javnost morala zapeti drugo pesem o narodnem hero-izmu, ki se skriva za plot liberalnega časopisja. Za nesramnost pa, ki sta jo »Jutro* in »Narod« v tem slučaju zagrešila, bodo gotove odlične osebe iz JDS malo hvaležne; čez par mesecev že bosta imela »Jutro« in »Narod« priložnost, zgražati se nad resnično moralno propalostjo svojih lastnih, odličnih pristašev. — »Jutrova« umetnost in politika. »Jutrov« kolporter dnevnih vesti je iztuh-tal, da je avtor »Učiteljice Pavle«, ki se je te dni uprizorila v mariborskem gledališču, — klerikalec. Zato je baje »Straža« vabila svoje somišljenike, naj se predstave udeleže, Duševni oče te »Jutrove« notice se je pa vendar korenito blamiral. Zakaj med Remici ga ni človeka, ki bi bil kaj literarnega napisal, niti ne dr. Remic. Pač pa je »Učiteljico Pavlo« napisal Alojzij Remec, kakor je »Jutro« samo poročalo pred nekaj dnevi pod rubriko »Prosveta«, Seveda je med urednikom o prosveti v »Jutru« in med prijateljem Remicev tolik prepad, kakor med umetnostjo in poulično politiko, Prvi gotovo ve in se veseli, da so minuli časi, ko je naša umetnost hote ali nehote nosila strankarski klobuček. Politični umetnik raznih dnevnih novic v »Jutru« pa žaluje po tistih časih in razpredeljuje sebi v tolažbo in drugim v zabavo slovensko umetnost v demokratsko [starinsko in mladinsko), klerikalno, samostojno kmetsko, na-rodno-socialistično itd. O, ben Akibal — Kmetijski in gospodinjski tečaj. Prošnje za učiteljska tečaja na kmetijski šoli na Grmu in na gospodinjski šoli v Mar-janišču v Ljubljani naj se predlože potom dotlčnegn šolskega vodstva. Prošenj ni treba kolekovati in je vse potrebne podatke navesti brez prilog, kar naj prosilci uva-iujejo* — Uradne ure poverjenika za favna dela. Uradne dneve bo imel poverjenik za javna dela A. Jamnik, in sicer v četrtek, dne 23. t. m., v Litiji, v ponedeljek, dne 27. t. m., v Novem mestu, v četrtek, dne 30. lija, v Mariboru in četrtek, dne 7. julija, v Kočevju. V vsakem teh krajev bo sprejemal stranke na okrajnem glavarstvu od 9. do 13. ure. — Razpisani ste mesti uradnih živino-zdravnikov pri okrajnem glavarstvu v Logatcu in Radovljici. Natančnejše določbe so razvidne iz razpisa v »Uradnem listu«. — Natečaj za nabavo blaga za žimnice. Poverjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek želi nabaviti približno 810 metrov dobrega blaga (gradi ali keper) pri širini d 120 cm za izdelavo žimnic. Pismene ponudbe (zapečatene in kolkovane) z vzorci vred naj se pošljejo omenjenemu invalidskemu oddelku najkasneje do 24. junija 1921. lj Pogreb v petek umrlega zlatomaš-nika Mih. Korošca bo danes, v nedeljo, popoldne ob 3. uri iz žalnega doma, Ahac-ljeva cesta 3. Prijatelji in znanci počaste spomin rajnika-trpina z obilno udeležbo, lj Proslava 20letnice smrti pesnika Murna Aleksandrova. Danes ob 10, uri dopoldne bomo tiho proslavili življenje pesnika Murna Aleksandrova. Pridite vsi na pokopališče sv. Krištofa k njegovemu grobu. — Dijaki ob 201etnici njegove smrti. — Rokodelski dom. V ponedeljek, 21. t, m., ob 8. uri zvečer se vabijo v društveno dvorano vsi člani (mojstri in pomočniki) z družinami k važnemu sestanku. lj Promocija. V torek, dne 21. junija t. 1., ob 12. uri dopoldne bo v zbornici na tukajšnji univerzi promoviran g. Srečko Ferjančič za doktorja tehnike. lj Strah v demokratskem taboru. Demokratom gre slabo. Pri volitvah so popolnoma pogoreli in to kar dvakrat, pri držav-nozborskih in pri občinskih. Izpolznila se jim je iz rok celo Ljubljana, kar jih je pretreslo kot mrzlica. Vsled teh volitev so izgubili celo zaupanje g. Praprotnika, ki je začel z neko sumljivo natančnostjo pregledovati in sestavljati različne tiskarniške bilance, vsled katerih bi moral eventuelno precej globoko poseči v svoj žep. Ker je pa g. Praprotnik dober gospodar, zato sega v žep raje takrat, kadar kaj v žep dene, ne takrat, kadar bi moral kaj ven vzeti, posebno če vidi, da itak nič ne pomagajo nobene žrtve vse. Zadnje upanje in zadnja rešilna bilka za JDS ali po novem: za DS je bila — farška gonja! A glej! Ali ti ne izide ravno v hipu, ko je bilo vse najlepše napeljano in se je že začela ustanavljati »Svobodna Misel«, narodno-socialistična »Jugoslavija« in zapiše: »Farška« gonja, kakor so jo doslej gojili Jedeesarji, pa še pač ni naprednost, še manj pa kulturnost. Najboljši dokaz za vse resnične naprednja-ke, da so dosedanje »farške« gonje liberalcev klerikalizem le krepile, je zmaga SLS pri veliki večini občinskih zastopov. Teh metod »boja« zoper klerikalizem se NSS pač ne bo nikoli posluževala. Narodni socialisti uveljavljajo svoj narodnostni, napredni in socialni program z delom za narod, ne pa z zabavljanjem na nasprotnike in s »farško« gonjo.« — Zopet nova smola. »Saperlot, kdo bo pa zdaj »gonil farje«?« — Tako so se vpraševali in stikali glave skupaj. Dr. Tavčar je revež-bolnik in je tudi prepošten, s tem torej ni nič. Tone Kristan in Kukovec sta preveč životna in raje sedita kakor lovita. Nekateri komunisti zopet pravijo, da je treba farje kar pobiti. To zopet ni nič. Če bodo pobiti, kaj pa potem? Kaj naj pa potem gonimo? Edina naša nada, naš up in naš ponos so bili še nekateri narodni socialisti, in sedaj tudi ti! Oj, ta Pesek! Gosp. Praprotnik jih tudi ne bo gonil, ker raje lovi kaj boljšega, zajce in srne — čemu mu pa bodo ujeti farji? Ostane le še dr. Žerjav. Klic: >Ta pa še goniti ne zna!« — Žalost je v hiši JDS, žalost! lj Trg Tabor. Sokoli čutijo, da se zgodi ljubljanskemu prebivalstvu krivica, ako se zazida trg Tabor s Sokolskim domom, mesto da bi se pretvoril v lep in za tamošnji del mesta potreben park. Zato predlagajo v demokratskih glasilih, da se v nadomestilo za trg Tabor otvorijo občinstvu — privatni vrtovi. Bo že bolje, da se javni trg, določen za park, prepusti svojemu prvotnemu namenu in si Sokol I. zgradi svoj dom na kakem privatnem prostoru. lj Potrditev ljubljanskega župana. Deželna vlada za Slovenijo je dne 16. t. mes. I predložila volitev ljubljanskega župana belgrajski vladi s predlogom, da se gospod Anton Pesek potrdi kot župan, ker proti njemu ni nobenih zakonitih pomislekov, edinole, da je bil trikrat kot odgovorni urednik »Jugoslavije« kaznovan radi zane-marjenja uredniške paznosti, kar pa tudi po mnenju obznanske vlade ne more biti povod za nepotrditev. lj Iz šentpeterske zakristije »Slovenskemu Narodu« in njegovemu poročevalcu, i Imenovani list se je pritoževal, da so dne 12. junija 1921, ko je bila 10 letnica šent-peterskega Orla, dušni pastirji v šentpe-terski župniji pozabili na krste, katerih je od pol 4. do pol 5. ure popoldne čakalo v zakristiji pet, eden da je bil celo napovedan za 3. uro, pa ni bilo nobenega duhovnika. V tolažbo tem povem, da je na napovedani krst gospod kaplan čakal, pa so h krste pripeljali šele ob >a 4. uri. Podpisani sem tudi čakal in bil na razpolago od 3. do pol 5. ure. Imel sem v cerkveni dvorani shod moške Marijine družbe, in bi bil krstil, če bi me bili poklicali. Kriv bi bil torej cerkvenik, ki ni poklical, če je sploh kdo ob napovedani uri čakal. Priče moji izjavi so vsi možje, ki so bili pri shodu. Imena vedno lahko povem. — To resnici na ljubo. — V Ljubljani, dne 18. junija 1921. — Župnik Jan. Petrič. lj Drage matere! V torek, 21. junija, ob pol 8. uri zvečer bo v veliki dvorani Llniona važen materinski sestanek, h kateremu Vas prijazno vabi — Odbor Kola Jugoslovanskih Sester v Ljubljani. lj Poziv vpokojencem, invalidom in vdovam južne železnice. Društvo vas poziva na protestni shod, ki se vrši v četrtek, dne 23. t. m., ob pol 11. uri dopoldne na vrtu pri »Novem svetu«. Udeležite se ga v največjem številu, da tam protestiramo proti zavlačevanju izplačila draginjskih do-klad na milostne pokojnine, ki jih zadržuje edino ministrstvo, kajti južna železnica je pripravljena izplačati takoj. — Odbor. lj Zgubil je mal deček v soboto zvečer na poti od Jugoslovanske tiskarne mimo finančne direkcije, po Streliški ulici do otroške bolnice 60 K (tri bankovce po 20 KI. Pošten najditelj je naprošen, da jih prinese v naše uredništvo. SEJA USTAVOTVORNE SKUPŠČINE. Belgrad, 18. junija. (Izv.) V današnji seji konstituante je prvi govoril o 8. oddelku demokrat Radovič. Za njim je govoril slovenski socialdemokrat dr. Korun, ki je glede člena 95. zagovarjal čim večje samoupravne edinice. Nato je bila lista govornikov zaključena. Govoriti je še hotel slovenski naro 1ni socialist Brandner. a je skupščnina sklenila, da se seja zaključi in da se vrši prihodnja seja v sredo ob devetih dopoldne. BAN TOMLJENOVIČ PRI REGENTU. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Danes ob 11. dopoldne je bil sprejet v avdijenci pri regentu Aleksandru hrvatski ban dr. Tomlje-novič. Avdijenca je trajala tri četrt ure. Dr. Tomljenovič je regenta informiral o političnem položaju na Hrvatskem. Današnji pristanek ministrskega sveta, da se črta čl. 185. ustavnega načrta, pripisujejo vplivu dr. Tomljenoviča. PAŠIČ VABI... Belgrad, 18. junija. Ministrski predsednik Nikola Pašič se že nekoliko dni pogaja s socialnimi demokrati, narodnima socialistoma in republikanci. Ministrski predsednik Nikola Pašič bi hotel, da vstopijo socialni demokrati v vlado, narodna socialista in republikanci pa da bi vodili lojalno opozicijo. Veruje se, da bo ustava sprejeta v sredo in da si je Pašič zagotovil 220 glasov. TRGOVINA Z ODESO. Moskva, 18. junija. Posadke italijanskih ladij, ki prihajajo v Odeso, pripovedujejo, da se italijanski in carigrajski trgovski krogi živahno zanimajo za obalno trgovino v Rusiji. Posebno veliko zanimanje kažejo lastniki ladij. V Odeso prihajajo neprestano natovorjene inozemske ladje. DOGODKI V GORNJI ŠLEZIJI. Lyon, 18. junija. Položaj v Gornji Šle-ziji je neizpremenjen radi trmoglavosti sveta dvanajstorice in generala Hooferja. Zavezniki so soglasnega mnenja, da so tako stanje ne moro dovoliti. Poslanika Francijo in Anglije sta včeraj storila radi te zadeve demaršo v Berlinu, vendar pa so je zopet pojavilo pangerniansko mišljenje, ki dobiva podporo tudi od vlade, kakor se zdi. Odgovor na to demaršo je dal nemški zunanji minister v taki obliki, kakor da bi bil v tej zadevi inspiriran od časopisne polemike. RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM. London, 18. junija. Izvrševalni odsek rudarske zveze je sklenil pozvati vse delavske zveze, katerih se tičejo mezdni spori, naj se v kratkem zberejo in se posvetujejo, kako bi se z nacionalno akcijo očuvale medsebojne delavske zahteve. Ilodge je izjavil, da bi pomenilo splošno stavko, ako bi se s tem predlogom strinjale vse delavske zveze. London, 18. junijaa. Lloyd George je obvestil izvrševalni odsek rudarske zveze, da je vlada pripravljena čakati na posredovanje le do jutri večer. Prosvofia. pr Premiera Alojzij Remčcvc »Učiteljice Pavle« v slovenskem narodnem gledališču v Mariboru 16. junija 1921 je dosegla v igri in igranju celoten uspeh. Bil jc večer, kakor jih naše mariborsko gledališče ne more mnogo zaznamovati, v nekaterih ozirih pa prav nobenega. Opažalo sc je predvsem, kako drama, igralci in občinstvo vsi skupno delujejo, vsem da gre umo za stvar. Malo, prav malo med gledalci jih je bilo, ki bi ostali nezainteresirani. Občinstvo je vztrajalo mirno in strpno štiri ure. gibalo se samo okoli predmeta. Človek more v veliko veselje enkrat to glasno pove« dati, ker so to res trenotki med nami. — Druga plat pa so bili igralci. Večina njih več ni mogla podati, kakor smo videli. Podgorska, Nučtč, Skrbinšek in — Povhe, vsa čast jim, sploh skoro vse bi morali našteti. Drama sama je izborno prenesla prvi ognjeni krst in pi-. satelju na delu iskreno čestitamo. Joso Josta. pr Glasbena Matica v Ljubljani. 2 javni produkciji gojencev glasbene šole se vršita V dvorani hotela Union in sicer I. v ponedeljek, dne 20. t. m., II. v sredo, dne 2-. t. m., vsako-' krat ob 8. ur zvečer. I. javna produkcija gojencev konservatorija Glasbene Matice v Ljub-, liani se vrši v petek, dne 24. t. m., v veliki dvorani hotela Union, začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnice za vse tri produkcije šole in konservatorija Glasbene Matice se prično prodajali v petek, dne 17. t. m., v trafiki v Prešernovi ulici, kjer se dobi tudi natančen spored. V soboto, dne 25. t. m., ob 4. uri pop. pi se vrši interna vaja goienccv glasbene šola pred stariši v dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7/II. pr Razstava risb dijakov kr. drž. gimnazije v Kranju bo v nedeljo, dne 26. t. m. odprta; od 9. ure dopoldne do 6. ure popoldne. _ Ffc Kopač, akad. slikar. Učiteljski vestnik. """ Slomškova zveza. Odborova seja bd v torek, dne 21. t. m., ob pol 11. uri v tajništvu. Na dnevnem redu več važnih zadev. — Š. (K) Orlovski vastmSk. Prvi gorenjski orl. tabor v Kranju. Vlaki bodo vozili v Kranj (zjutraj) iz 1 lubljane redni ob 6. uri 30 minut in iz Šiška izrdni okoli 8. ure; iz Jesenic oba redna vlaka, ob 5. uri 30 minut in ob 8. uri 30 minut in iz-lzredni okoli 8. ure; iz Jesenic oba redna vlaka med kolodvorom in savskim mostom, bo krenil po prihodu gor. vlaka ob poldesetih k sv, maši na trg. Zvečer bodo odhajali vlaki iz Kranja: pjroti Ljubljani ob 7. uri 40 minut, ob 9. uri 30 minut (izredni) in ob 10. uri (izletniški); na Jesenicc pa ob 7. uri 40 minut in ob 9. uri 30 minut. Vstavljali se bodo vsi na vseh postajah. Tržičan bo vozil redno, a bo pomnožen; enako Kamničan, ako se prijavi pravočasno dosti velika udeležba, bo vozil tudi tu izreden vlak. Polovično vožnjo plača, kdor sc izkaže z izkaznico Orl. Zveze. Zato nemudoma prijavite odseki število udeležencev, da vam pošljemo izkaznice ( po povzetju stane vsaka izkaznica 4 K). Z izkaznico plačate na domači postaji cel listek v Kranj, tamt ga daste orl. pisarni žigosati, nazaj ne plačate nič. Izkaznico izpolnite s črnilom (ime in datum 3. 4. Vil.). Kdor se ne bo javil vsaj do 26. junija, mu ne bo lahko dostaviti izkaznice in bo najbrž moral plačati cclo vožnjo. L e t a k c in plakate širite povsod in opozorite, da se predajajo vstopnicc za telovadbo po 8 m 5 din. (sedeži)), 2 din. (stojišče), za veselica, pa po 2 kroni: v Kranju Ilirija), Ljubljani (Nič-man), Kamniku (Grašck J.), Škofji Loki (Dc-beljak), na Jesenicah (I. konsum), Radovljici J. Bulovcc) in v Tržiču (Tavčar). Zberite tako) denar po vaseh in pošljite enega po vstopnice k prodajalcu, ki vam jc bližji. Srečke bodo po dve kroni. Za srefolov je zbranih že dokaj lepih daril, zlasti izdelki nekaterih gorenjskih tvrdk. Druge prosimo, da takoj odpošljejo darila, ker za urejevanje rabimo dosti časa in bi radi zadnje dni dobitke razstavili na ogled. Vsak odsek naj za L gorenjski orl. tabor pcšlje vsaj 5 do 10 dobitkov, nabranih doma in v okolici. Pošljejo sc na: kateheta J, Žužek, Kranj. Vsem dosedanjim darovalcem! Bog povrnil Kosilo bomo mogli naročiti samo za tiste osebe, ki plačajo vnaprej domačemu društvu po 20 kron vsaj do 27. junija. Pri-glnse za kosilo naj skupno pošiljajo odseki ali druga društva (obenem z demrjem) na Orlov, zvezo v Ljubljani najpozneje do 29. junija. Naročil brez denarja ne sprejemamo. Od točnosti je največ odvisno, knko bo potekel ia ogromni tabor. Gg. lesne trgovce še enkrat prosimo za deske (vsaj do 27 . t. m. Jeseniški Orel praznuje 26. t. m. svojo petna istlctnico. Zjutraj je najprej poskusna okrožna tekma. Ob dohodu vlaka sprejem gostov. Poteni na Plavžu sv, maša in tabor. Nato obhod. Popoldne telovadba. Vse odseke in vsa naše prijatelje vabimo, da sc gotovo udeleže y, obilnem številu. Vzorčni veliki semenj v Ljubljani se vrši nepreklicno v dnevih od 13. do 24. avgusta t. I, Na to se občinstvo opozarja zato, da se ne bi dalo begati po raznih govoricah, češ, da se j« prireditev odložila za en mesec. Mcrodajne so Ie objave, ki jih sporoča Sejmski urad, ki ima svoje prostore v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/11. Urad daje dragevolje in brezplačno vse informacije, ki se tičejo Ljubljanskega velikega semnja. Prijavnice so dospele v tako velikem številu, da je prostor popolnoma oddan. Prijavnice onih strank, ki so sc iz kakršnegakoli vzroka zamudili, sc bodo vpoštevale lc šc do 25. t. rn Interesenti se v lastnem interesu opozarjajo, da se čimprej priglose. Sejmski urad jim bo šel na roko, vkolikor bo mogoče. Zanimanje inozemstva za prvi vzorčni ve. liki semenj v Jugoslaviji je izredno veliko. Zaradi tega je moral Sejmski urad imenovati ofioielne zastopnike v inozemstvu, tako za Češkoslovaško tvrdko Čcchoslavia v Pragi, tvrdko Lebet. Curti & Co. v Parizu, tvrdko Rudolf Drufovka v Trstu in tvrdko Triglav v Draždanih. Najbrže bo treba imenovati šc kakega zastopnika v inozemstvu. Tiskajo se že umetniški plakati, delo našega priznanega slikarja prof. Vavpotiča. Sejmski urad priporoča izložnikom, naj s« kolikor mogoče poslužijo reklame, ki je najboljše sredstvo, da postane tvrdka znana v trgovskih krogih. Za reklamne napise in table bo na razstavišču dovolj prostora, ki bo za reklamo nalašč rezerviran. Gostilničarji in kavnrnarji, ki reflcktirajo na točenje pijač na Ljubljanskem velikem semnju, naj se obrnejo na Zvezo gostilničarjev, ki jim bo dala vse potrebne informacije, Kdor si pa želi drugih informacij, naj se obrno naravnost na Sejmski urad, Turjaški trg št. 6/II, te. lcfon št. 140. Stanovanje s hrano pri boljši rodbini xa prijazno in mirno gospodično. Ponudbe pod »Stanovanje s hrano 910.« na unravo »Slovenca.« Sprejmem takoj brezplačno vbogo pošteno rifli/lirn ki bi se učila kuhati in oprav-UblullU, ljala vsa navadna dela. Antonija iiurger gostilničarka, Prisojna ulica št. 5, Prvovrsten mizar *ca Sme. ggr dier, Ljubljana Sodna ul. 11. 1 nor, lep voz na dva sedela (izredno lepo delo) 1 rabljen voz na dva sedeža 1 voz na peresih (zapravljivec). Vozovi se ogledajo pri Janez Zorman, Sp. Šiška, Celovška cesta 91. V stolno službo se sprejme prvovrstna pjtfnj samo bel, mandalon ln koks (pre-1 iMIl peliCar) kupim ali zamenjam za rdečega ali druge vrste in doplačam eno krono pri kilogramu. Sprejmem vsako, tudi najmanjšo množino. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. za gumbe in kovinske predmete d. z o. z. za spalno sobo, fino, dobro ohranjeno, se proda. Selo 41. oferlramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence. popolno znanje slovenske,-'-! in nemškega jezika v govoru in pisavi ter dvojnega knjigovodstva. Ponudbe naj se pošilja na Kneževo oskrbništvo v Konjicah. u Hrssifiiten. Kristalna soda Glaubecjeva sol kale. in krist. Grenka sol, prosta Pralni prašek Natrijev in kalijev soliter Zelena in modra nalica Kalijeva sol Superfosfat Prstene barve Antichlor Chromkaii Žveplenn kislina Solna kislina Poiitrova kisiina Črnila v vseh vrstah in barvah Š.ampiljska barva brez olja Gumi arabicum »Neosan« terpentinova krema za čevlje Modrilna esenca Črnilo za usnje. z električno razsvetljsi jemnini. Ponudbe pod na upravo .Slovenca". proti dobri na antrala 21M Vsem duhovnim sobratom, znancem in prijateljem sporočamo, da je odšel k Bogu po večno plačilo, prečastiti gospod SliflHDfi" PFVa lYOrn!ca PIP m 19 M* „ pili« nate tole, ZA8REB, Medolli«va al. 12. dvor. desno, priporoča svoje veliko skladišče: vzornih kovčegov, potnih kovče-gov, potnih torb iz kože in ja-dran. platna, kožaatih škatelj s in brez predalji, brodnih in robnih kovčegov, map za spise, ženskih torbic, kakor tudi majhnega kožnatega blaga. — Sprejema se vsa rvnflDT popravila. iijmnnT župnik v pokoju ki je danes dopoldne po daljši mučni bolezni v 73. letu starosti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 9. uri dopoldne na župnijsko pokopališče v Petrovčah. Blagega rajnika priporočamo v pobožno molitev. V Petrovčah pri Celju, dne 18. junija 1621. Žalujoči sorodniki. vsem, ki sočustvujejo z nami ob izgubi ljubljene soproge, hčere iu matere, gospe (Wellenpappe) v zavitkih kakor tudi v škatljah.iz valovite lepenke izdeluje Tvornica kartonaže i valovite lepenke {Wellenpappe) Rožankowski i drug d. d. Zagreb, Savska cesta 27. Prevzema izvršbo vseh vrst jeklenih rolet za nove gradnje, trgovine, izložbe in odre. — Vsaka narotba se izvršuje na lastnih strojih v roku od 48 ur. Pooravila brzo in ceno Graditeljem, trgovcem in obrtnikom znaten popust. Zahtevajte cenike z ozna' ko mere.---- UfSšrko ISaftšž, Zagrsb. iSp^nuisia IS. vsem spremljevalcem na njeni poslednji poti, darovalcem vencev in šopuov, predvsem veleč, duhovščini. Posebna zahvala veieč. pridigarju Fr. Lukmanu za ljube :njive obiske med boleznijo in spremljanje na zadnji poti. Tisočera zahvala plemeniti hišni gospo Nataliji Geramb za ves njen trud in podporo v bolezni, v zadnjih urah in pri pogrebu. V CELJU, dne 16. junija 1921, ŽaEuloči ostali. Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani Podružnice: Dfalcovo, Maribor, Sambo?, Split. Ekspozitura: Bled. Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica se daje na javno subskripcijo pod nastopnimi pogoji: 1. Kurz nove emisije je K 520'— tel quel za optirane in neoptirane delnice. 2. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzam 0> vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu K 520 — tel quel. 3. Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije. 4. Subskripcijska mesta so: Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Podružnice Zadružne gospodarske banke v B.akovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu. Sveopča zanatlljska banka d. d. v Zagrebu in n,ena podružnica v Kariovcu. 5. Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30. junija 1921. 6. Subskribent moraizkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v nzir. 7. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali origiualne delnice ali zičnsna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije. 8. Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet. 9. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921. 10. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribirat 1h delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdit originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice. 11. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz prebitek 15. julija 1921. 12. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. V Ljubljani, meseca maja 1921. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael MoŠkere v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna > LJubljani.