Pionirjem čestitke za praznik — 29. september Za domovino — s Titom naprej! MOA Lipoglav '79 Delala sem v brigadi Proti koncu lanskega šolskega leta me je teta iznenadila z vprašanjem: »Bi šla v brigado?« Malo sam pomislila in dejala: »Zakaj pa ne! Saj vem, da sta tudi vedve z mamo sodelovali na več akcijah in da vaju vežejo nanje kar najlepši spomini.« Na to teta. »Veš, tudi Peter bo šel. Pravi, da ga veseli delo v brigadi, življenje v taboru, pa dmžba brigadirjev...« Sošolka Barbara se je takoj navdušila nad predlogom — in MDB II. grupe odre-dov je imela tri brigadirje več. V soboto, dan pred odhodom, smo imeli brigadno konferenco, v nedeljo zjutraj pa smo se otovorjeni z nahrbtniki zbrali pred občinsko stavbo. Ko smo se z avtobusom pripeljali pred tabor, smo zagledali vrsto šotorov. Razporedili smo se po njih. Nekaj bngadirjev je obesilo pred tabor napis MDA LIPOGLAV 79 drugi so odšli po drog za zastavo, nekateri so urejali tabor, po kosilu smo pa kar po šotorih sklepalj nova poznanstva, saj je ogled trase zaradi dežja odpadel. Drugi dan nas je vrgel iz spanja jutranji pozdrav po zvočniku: »Dobro jutro, briga-dirji!« In kmalu nato: »Zbor!« Po teku do bližnjega mlina in nazaj in po jutranji telo-vadbi smo se postavili v zbor — ura je bila točno 5,30 —, dvignili zastavo in zapeli ju-goslovansko himno... Oboroženi s krampi in lopatami smo se ob 6. uri odpravili na traso. Odstranjevali smo grmičevje in manjše drevesne štore — večje smo pustili za naslednje dni. Po malici ob 10. uri smo nadaljevali z delom. Ob 14. uri smo odšli s trase na kosilo, spo~ toma pa smo še oprali orodje v potoku. Ko-silo smo prva dva dni pojedli kar na travi, potem pa je dežurna četa postavila mize in klopi v jedilnici. Popoldne je dežurna četa oprala posodo, drugi pa so urejali oglasne deske, napeljevali vodo v tabor, postavljali ograjo krasili zvezdo okoli droga za zasta-vo... Ze prvi večer je bil tabor ves lep. Zvečer ob 7. uri smo se postavili v zbor in spustili zastavo, potem pa smo odšJi na večerjo. Že prvi vačer smo priredili v veli-kem Sotoru brigadnj veter: 3. četa je pri-pravila neka] skečev, kulturniki nekaj reci-talov, potem pa smo skupaj zapeli. Ob 10. un smo vsi, razen dežurne čete, odšli na nočni počitek. Ob delu na trasi in živtjenju v taboru nam Je vse prehitro minilo predvidenih štirinajst dni. Vsak dan smo imeli kako predavanje, prve dni smo doživeli krst bngadirjev vsi tisti, ki so bili prvič v brigadi, ob večerih smo kurili kresove, pa plesali smo, prepevali ob spremljavi Torove ki-tare — da, Toro je celo uglasbil nekaj pesmi, ka-tere so spesnili sami bngadirjj. Ph delu na trasi smo celo presegali normo. Dobro nam je uspela ludi vikend akcija, ko so nam prj delu pomagali tamkajšnji krajani. V brigadi je bilo zelo lepo. Spoznala sem ve-liko novih piijateljev in odločila sem se, da bom na akcijo še hodila In veste, da mi je tudi bratra-nec Peter rekel: »3e bom šel v brigado!« Mirjam Stepanek Oš Kerteja i'n Muma MDB II. GRUPA ODREOOV OK ZSMS LJUBLJANA MOSTE-POLJ MDA U.^lav '79: Pesem NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA Ko smo mu 5. t. m. čmtKall za 60-letnlco, se Je Ijubeznivo odzval našetnu vabllu za nadal)n)e sodelovan(e pri Naši skupnosti in za potrdilo tega segel v svoje spomine. Iz 1. po-glavja 167 stranl obsegaločoga zaplsa Dolomltl ob]avl|amo uvodni odlomek V novo obdobje partizanskega boja Druga armada italijanske vojske se je po končani Roški ofenzivi ssptembra 1942 zopet zbrala v svojih izhodiščnih postojan-kah. Po dolinah okoli Kočevskega Roga se je še valil dim požganih kočevskih vasi. Deportacijski transportni vlaki pa so sopi-hali proti Reki in kot živino vozili slovensko Ijudstvo v taborišča na Rab, v Gonars, Treviso in drugam širom po Italiji — zato, ker je Ijubilo svojo domovino in se je uprto vandalom dvajsetega stdetja — »nosil-cem dvatisodetne kulture«. V požganih vaseh se ognji še nism po-gasili, ko so miroljubni vračajoči se be-gunci zaman iskali svoj? domove, kjer naj bi nadaljevali svoje mimoživljenje. Vse je bilo razdejano, zemlja je točila solze od ža-lostj, videti je bilo slabše kot takrat, ko je silni Džingiskan teptal Evropo ali turški osvajalec gazil po naših krajih. V Ljubljani so si fašislični prvaki Graziol-li, Roata in drugi ter izdajald človeštva Rupnik. Rožman in ostali meli roke, češ »končali smo veliko delo, uničili smoparti-zansko svojat in zopet smo gospodarjj slo-venske zemlje, na kateri bomo zgradili novo fašistično zgradbo na temeljih svete cerkve, ki nam bo ščitila južni del evropske fašistične trdnjave« Mize so bile vsevprek polite s šampanj-cem, pijani prvaki so si s krvavimi in izbu-Ijenimi očmi ler šicoko režečimi usti, iz ka-terih je kapljala slina, pomeSana z v(nom, požrešno delili plen »po veliki zmagi« nad neoboroženim Ijudstvom. Kot požrešni volkovi. ki trgajo uplenjeno koSuto. Vse okoli njih pa je smrdelo po krvi, dimu in fa-šizmu. Vsaka kaplja po mizi razlite leko-čine je bila kaplja krvi slovenskega člove-ka, ki so jo iz njega izcedile zveri brez srca in usmiljenja. Ljubljana je obnemela v črnino zauta, nad grozodejstvi, ki so jih počeli nosilci nove kulture, barabari novega obdobja. A le za hip. Ne jokajte Ijudje! Naši gozdovi so živi, iz njih se bo razlil val maščevanja po vsej slovenski zemlji in obračunal za vse, kar je bilo krivega storjenega nad vami. Vsaka puška se bo podeseterila, postote-2 rila. Vsi računi bodo poplačani, fašistične zveri bodo razgnane po vsem svetu, kjer bodo iskale skrite brloge. Toda roka pra-vice jih bo našla in obračunala z njimi. Mi pa bomo mimo in v sreči gradili nov in lepši dom, novo državo in postavili Ijudski druž-beni red, so se čule besede naše prero-jene vojske, ki je iz gozdov Krima, Mokrca, Snežnika, Roga, Gorjancev in od drugod prenesla val boja v doline, vasi in mesta in obračunala z zvermi. Ofenziva, ki je bila za nami — čeprav je bila ena najbolj krvavih in najkrutejših, je pokazala, da način boja, ki ga je naša voj-ska vodi do ofenzive, v novih razmerah ne bo več mogoč. V nekdanjih italijanskih po-stojankah se je pojavil nov sovražnik — belogardizem, italijanske enmte so bile zbrane v večjih oporiščih pa organizirane v gibljivih enotah za boj proti partizanom na odprtem bojišču. Zato je partizanska voj-ska že med ofenzivo opustila svoj prejšnji način boja po strogo teritorialnem načelu z enotaml odredov in grup odredov. Tak način borbenega delovanja je bil v tej fazi razvoja narodnoosvobodilnega boja tako rekoč preživet in jskali smo nov način, ki bi bil uspešnejši, udamejši in silovitejši.-,, Treba je bilo torej menjati taktiko pariizarv skega vojskovanja. V zvezi s tem pa so se že pred ofenzivo poleg CKlredov in grup odredov pojavili samostojni gibljivi bata-Ijoni (na primer proletarski bataljon Toneta Tomšiča, II. leteča grupa odredov, ki je imeta po svojem načinu delovanja že poleti 1942 vse karakteristike borbenih nastopov partizanske brigade). Tik pred ofenzivo na Kočevski Rog je ž e bila ustanovljena I. slo venska narodnoosvobodilna udanna bri-gada Toneta Tomštča, po of enzivi pa še H., III. in IV. brigada, s čimer je bila postav-Ijena osnova naše redne Ijudske armade. Te brigade niso več bile vezane na odre-jeno ozemlje, marveč so delovale po vsej Sloveniji, včasihtudi prek njenih meja. Ve-Ijala je taktika: »Išči sovražnika ti, sicer bo poiskal on tebe. Totči ga, kjerkoli naletiš nanjl« FRANC SOTLAR FRANC SOTLAR je doma z Vevč (rodilseje 1. 1919). Vosnovnoioto je hodil v Polju, meščansko pa je I. 1936 končal na Prulah. Tedaj je iz-gubil starše in ker ni mogel dobiti stalne zaposlitve, se je preživljal s • priložnostnlmi deli. Vojsko je služil pri planindh v Delnicah od I. 1940 do kapitulatije stare Jugoslavije. Po vmitvi na Vevče se je že junija vključil v narodnoosvobodilno gi-banje kot terenski poverjenik za vo-jaška in mladinska vprašanja. V partizanejeodšetvzačetkul. 1942 na Pugleduin takoj postal komandir oddelka težkega mitraljeza. Maja istega leta je bil sprejet v partijo. Prek komandirja voda in čete je na-predoval do komandanta bataljona, namestnika komandanta brigade, komandanta odreda in načelnika štaba brigade. Po opravljeni oHdr-ski šoli I. 1944 je postal pomočnik načelnika štaba divizije VDV. Ob osvoboditvi je bil major operativ-nega oddelka divizije VDV. Po vojni je nadaljeval vojaško šo-lanje in končal višjo vojaško aka-demijo In vojno šolo v Beogradu, bil načelnik divizije, predavatelj na viš-jih vojaških šolah, komandant bri-gade in divizije. L 1972 je bil upo-kojen kot general major. Vendar je še najprej vseskozi delaven. Med drugim je bil pomočnik republi-škega sekretarja za Ijudsko obram-bo, sedajpa uči kotizredni profesor na usmerjenem oddelku za SLO Ijubljanske fakultete za politične vede, novinarstvo in sociologijo; a mnoga leta tudi že piše. Že ko je med I. 1953—1967 pou-čeval na višji vojaški akademiji v Beogradu, /e izšlo v tipkopisu za in-terno rabo več njegovih zvezkov teoretičnih osnov o operatiki in stra-tegiji, predvsem zalednega zago-tavtjanja oboroženih sil. V teh letih /e napisal tudi vojaško analizo pohoda XIV. divizije na Štajersko in I. 1963 dobil zanjo 3. Kajuhovo nagrado. Za potrebeZRVS je sodeloval pri pisanju zgodovine NOB na Sloven-skem s prispevki, kotnpr. VII. in IX. korpus pri zaključnih operacijah ipd. Sodeloval je tudi pri urejanju obsežne biblioteke iz ratne pcošlo sti naših naroda (Vojno-izdajateljski zavod Beograd). Njegovi medvojni spomini segajo predvsem v čas, ko je bil v zaščitni enoti vojaškega in političnega vodstva NOVin PO Slo-venije. To mu skupaj s povojnimi zapiski sedaj dobro pomaga pri pi-sanju monografije o omenjeni enoti. (Delo bo predvidoma izšlo I. 1980) Zbranih ima tudi mnogo anskdot iz NOB in naši bralci se jjh nekaterih verjetno spominjajo. ko smo jih pred časom objavili v Nsk. Leta 1977 pa je ob 35-letnici bitke II. gtvpe odre-dov na Jančah izšlo njegovo delo ENOTNOSTFRONTEINZALEDJA. NISMO AII POZABUl STANE ROLIH Stane Rolih se je rodil 24. aprila 1915 v Sežani. V železničarski družini so bili še trije bratje: Tone, Janez in Franc, ki so se vsi po I svetovni vojni zaradi italijanskih fašistov preselili s Primorske v Zalog. Osnovno šolo je Stane končal v Zalogu. V letih 1928 do 1931 se je pri Feliksu Svetku izučil mizarske obrti. Že kot mlad fant se je pri ključil k zaloški Svobodi in tam dobil več prijateljev. Po končani učni dobi je bil nekaj časa brezposelen, a morda se pravzato še bolj zavzeto oprijel političnega in kulturnega dela v Svobodi. Tam je dobi! tudi politično in moralno znanje o vlogi de-lavskega razreda. Bil je zelo resen, preu-daren in mirnega značaja. Njegovi sode-lavd so bipi Jože Mazovec, Polde Tomšič, Adolf Jakhel, Ivan Maček, Tone Sošič, Peter čermelj, stane Bobnar, Alojz Dugar, Oton Jemc iz Jevnice, Loboda iz Laz in še nekaterimi. Shajali so se v kletnih prostorih pri Alojzu Židanu v Zalogu. Nekateri pa so Staneta obiskovali tudi v kletni delavma na njegovem domu. Videti je bilo, da e poshopoma dobival posebne, zaupne ilegalne naloge, ki jih je začel prenašati na druge člane Svobode. Sodeloval je tudi pri organizaaji sodelo vanja zaloških svobodašev na zletu v Celju. Po tem zletu je bila Svoboda prepo-vedana in razpuščena. Člani se niso mogli več sestajati pri Alojzu Židanu, kjer so bile večkrat preiskave, knjižnica pa je bila za-plenjena. Politično zanesljivejši so se več-krat sestajali na Rolihovem domu. Kmalu potem je bilo ustanovljeno novo kulturno društvo Vzajemnost, ki je nadaljevalo z delom spet v kletnih prostorih Alojza Žida- na. Stane Rolih je postal predsednik Vza-jemnosti. Ker pa je bil brez dela, se je od aprila do avgusta leta 1935 zaposlil v Pod-korenu pri mizarskem mojstru šenu. Ta je izjavil, da so Staneta Roliha tamkajšnjl orožniki večkrat kontrolirali, zakaj — ni vedel. Opazii pa je, da je Stane Rolih ve6-krat kam šel in da so ga obiskovali neznani Ijudje. Po izjavi brata Janeza Roliha mije neki knjižničar Delavske zbornice (Ciril Stukelj) pnpovedoval, da se je v knjižnid sestajal tudi s tovarišem Kardeljem, vendar to najbrž ni točno. Dne 10. avgusta 1953 je Stane Rolih pustil delo in odšel domov, češ da gre na izlet. Ko je prišet domov, ga je mati vpraša-la, zakaj da je prišel domov. Odvrnil ji je, da gre na izlet. Vzel je nahrbtnik, čevlje za v hribe in nekaj drobnih stvari. Tudi Alojzu Židanu, kijebilpri njem, kojeizbiralopre-mo, je izjavil, da gre v hribe na izlet. Poslo-vil se je na kratko, brez posebnih poslovil-nih besed. Pred odhodom pa je uničil vse slike in dokumente. Mati mu je svetovala, naj nikar ne hodi, ker je bolan. Res je bole-hal za jetiko. A ni se ustrašil naporov. Po nekatenh izjavah so ga zadnji večer videli skupaj z Ivanom Mačkom v gostilni pri Mi-kliču v Ljubljani. Po nekaj dneh (izjava Adolfa Erbežnika) se je Stane javil z Dunaja, da je srečno pri-spel. Stane Rolih je bil zelo zanesljiv politični delavec, ki se je z vso prepričanostjo zav-zemal za razvoj delavskega razreda prek kulturnega življenja v društvih Svobode in Vzajemnosti. Stana Rollh (levo) z Clrllom Židanom leta 1934 pred kozolcem ob starl šoll v Zatogu Bil je dober flan partije. Kot močnega in predanega komunista ga je partija poslala v Sovjetsko zvezo, kjer je bil v politični šoli. Imel je vse zmožnosti, da bi pddobil zna-nje o marksizmu ter spoznanje o delav-skem gibanju, ki se bori proti kapitalizmu. Vsega znanja, ki si ga je pridobil v Moskvi žal ni mogel prenesti med delavce v Jugo slaviji oziroma v Sloveniji. Zahrbtna bole-zen gaje pasilila, da je svoje življenje pustil tujini.zastvardelavskegarazreda Umrlje v tamkajšnji bolnišnict. Tako je ugasnilo njegovo življenje že v začetku — na poti k cilju, ki ga je nosil v sebi leta svojega boja v delavskem gibanju. Naša partija je z njim izgubila mladega komunista, ki je dajal vse za zmago delavskega gibanja in od kate-rega je naša nova mlada partija še mnogo pričakovala. ROMAN KLEŠNIK Njlve I. Foto TIHOMIR PINTER SPOMINl ŽIVIJO IMikoli ne bom pozabila tiste noči Pred dnevi sen) na Jarški cesti obiskala Danico Pelikan. avtorico spominov na tisto noč, ko je v bližini njene hiše postal žrtev črne roke Anton Segulin iz Novih Jarš. Spomine. ki jih hranijo v arhivu ZZB NOV Ljubljana-Moste-Polje. objavljamo z neka-terimi avtoričinimi popravki. »Ta mesec poteka že 35 let, odkar se je zgodil ta zločin,« se nekoliko zamisli to-varišica Danica. potem pa nadaljuje: »Ti-stega dne proti večeru sem š!a h krojaču Nosetu. Nesla sem mu nekaj starih oblačil, iz katerih naj bi sešil plaščke za moje otro-ke Imelasemjihpet, bilajevojna, dohodki majhni. Hudo je bilo. V kuhinji sva se še nekaj pogovarjali s krojačevo ženo, ko za-gledava skozi zasteklena vrata moško po-stavo. Neznanec je narahlo odprl vrata, pogledal v kuhinjo in vprašali: »Vama je znano. kje stanuje Segulin?« Obe sva v en glas odgovorili. da ne veva, saj nisva vede-li, kdo je človek. ki vprašuje po njem. Še danes imam pred očmi tega tujca. Bil je zelo mlad. lep fant kodrastih las in civilno oblečen Pripeljal in odpeljal se je s kole-som Od Nosetovih sem se vrnila domov in dala otroke spat. Pomivala sem posodo in pospravljala kuhinjo. pa sem imela vrata odprta Takrat sta zelo blizu odjeknila dva strela Misila sem, daje to opozorilo meni, ker je skoz odprtino vrat padala svetloba v noč. to pa je bilo zaradi zatemnitve prepo-vedano Hitro sem zaprla vrata. Bilo je nekaj čez pol deveto in bližala se je policij-ska ura Pogledala sem skoz okno, če se kdo približuje Ker nisem opazila nikogar, sem odnesla pomije na gnojišče, ki je bilo na njivi čez cesto. Tedaj sem zagledala ob medli mesečini nekaj metrov naprej napoti ob naši grmičasto ograji nekaj temnega in podolgovatega. Stopila sem biliže in za-gledala Segulina. Hotela sem mu poma-gati, da br se dvignil, takrat pa sem opazila, da je po glavi oblit s krvjo Hip nato se je pojavil za menoj neki moški in me vprašal, kdo je ta. ki leži na tleh. Tisti trenutek sem spoznala, kaj je strah. Hitro sem pograbila posodo. zbežala v hišo in zaklenila za seboj Povedala sem svojemu možu, ki je bil že v postelji. da leži na cesti Segulin — ustreljen Pred očmi pa mi je rastla podoba tistega mladega fanta, ki je pri krojaču spraševal po Segulinu Hudo mi je bilo za Segulinom. Dolgo sva detala skupaj pri vrtnarju šimencu, kjer sva urejala grobove Bil je dober tovariš, vese-lega značaja, rad jegovoriloPrimorski ino svojem rojstnem kraju, od koder je bežal pred fašizmom. Rad je pripovedoval o ru- POPRAVEK V prejšnji, 5 številki našepriloge se nam je na 4 strani vrnia netjuba pomota: zadnja beseda v 2 vrstici 3. kolone—podKarddjevimcitatom— ni trepetanju, marveč trpljenju. Avtorici in bralcem se opravičujeta za to in za nekaj drugih, ludi tiskarskih napak Tiskarna Ljudske pravice in uredništvo NaSe skupnosti skern ujetništvu v prvi svetovni vojni in kako se je udeležil oktobrske revolucije. Ko tako leže razmišljam o Segulinu, za-slišim pod oknom rahle korake. Nekdo je potrkal na okno. meni pa je mrzel pot oblil vse telo, preden sem precej glasno vpra-šala, kdo trka. »Nič hudega, policija, le kar odprite vrata, gremo noter,« odgovori moški glas. Hitro skočim iz postelje. Šte-vilna vprašanja mi roje po glavi. Okame-nela sem. Drugi moški me potegne vstran, v vežo vstopi tretji in za njim se zaprejo vrata Vsi trije so bili v civilnih oblekah. Eden izmed njih me začne s hlinjeno slad-kim glasom spraševati: »Ste videli moške-ga, ki leži na cesti? Ali ga poznate? Kdo je tisti moški, ki vas je spraševal, kdo leži na cesti? Alj je imel kolo?.. .<¦ Za Segulina sem povedala, da ga poznam, za onega tujega pa nisem imela kaj povedati saj je bila noč in ga nisem dobro videla. Se ne-kajkrat so ponovili ista vprašanja, na ka-tera sem vedno enako odgovorila, nato pa me je eden izmed njih zelo zaviška pogle-dal in rekel: »Opravili smo, zdaj greste lahko spat« Jaz pa sem se ponovno vrnila k oknu in premišljevaia o dogodkih tega večera,« je zaključila svoje pripovedova-nje Danica Pelikan. Naslednjega dne se je po Novih Jaršah hitro razširila vest o umoru, saj so Segulina vsi poznali. Stanoval je v baraki, hranil pa se je pri družini Rupar na Jarški cesti. Se tisto noč je prišla policija tudi k Ruparjevim, od koder je odšel Segulin s tistim mladim fantom, ki se mu je predstavil, da je od po-licije. Zanimalo jih je, kako je bilo in kdoga je odpeljal. Hoteli so narediti vtis, kot da hočejo »najti« morilca. V tistih dneh je bila aretirana vsa Rupar-jeva družina: oče, mati in hči Gusti; sina Slavka so aretirali že teden dni pred tem dogodkom. V zaporu so ostali do osvobo-ditve. Na zunanjem obzidju pokopališča na Žalah je vzidana spominska plošča An-tonuSegulinu.aktivistuOF.kigajeumorila črnaroka 27. septembra leta 1944. Svežj šopek domačih rožpriča, da ga krajani Novih Jarš niso pozabili. FR Skrivna steza foto AM IZ SOLSKIH KLOPI IN Z DELOVNIH MEST Kako je mogoče? Razmajan kozolec v soteski ne ve, da so nekoč na njegovih latah viseli mrliči. Vrbe nasproti kozolca ne vedo, da so nekoč ob njih umirali Ijudje. Joj, Ijudje, kako je mogoče, da je bilo toliko žalosti in sovraštva na tej lepi zemlji? TOMO GOLOB 0$ Vide Pregarc Čakajoč nate, brat! Foto DUSAN GERLICA Radost in brezskrbnost Dnevi moje, dnevi naše mladosti. Kakšni so ti dnevi? Polni upanja, radosti, brezskrbnosti Naša edina naloga je hoditi v šolo. Srečna sem v svetu, v kalerem živim, vesela vseh majhnih bridkosti, ki me doletijo, ker vem, da bo kasneje življenje vedno zahtevnejše Dobivalo bo obliko, ki bo odvisna od mene, zatevalo bo več in več; polno bo nalog. Marsikdo si misli, da je naSa mladost enolič-na. Vstajanje, odhod v šolo, prihod domov, do-mače naloge. Zaprti smo v učilnicah, premalo imamo igre Pa kljub lemu smo srečrti Vsaj jaz Rada hodim v Solo Rada se učim, pa ludi v družbi vrstnikov mi je pnjetno, rada imam sošol-ce. in sošolke, ker so prav taki kot jaz. Skupaj se zabavamo, skupaj sedimo v šolskih klopeh in se mučimo in potimo. A pri vsem tem imamo tudi svoje skrbi. Sem rešil prav? On ima drugače?! Slabo bom pisal! In kljub temu sem srečna, po-sebno če primerjam delo svojih in drugih star-šev Vidinn. kako se trudijo, da bi nam olajšali življenje Mi pa brezskrbno sedimo pred televi-zorjem in buljimo vanj. Delo za šolo, zabava. veselje To je naša mladost. URSKA JAN Temelj sreče Ali sploh veste, kakšno mora biti otroštvo in kakšno je sedaj pri mnogih otrocih? Ne mislite, da je otroštvo lepo. če je otrok obsut z denarjem, a brez topline in Ijubezni. Na svetu sootroci brez staršev, brez doma, brez osnovnih življenjskih možnosti Kdo jim bo pomagal? Vi? Vojaki. astronavii, vi jim boste pomagali? Kako? Jim boste zgradili skupne domove, jih učili najmo-derneišo medicino, jim dajali rakele in jih vozili na Luno ali pa jih boste učiii o morilskem orožju, ki je že tako razjedlo polovico otroškega »brez-skrbnega« življenja. Otrok, ki inna vse to, nmna topline. |e btez sreče in zaupanja, brez varstva — sploh ni oirok, temveč le robol, brezčutni stroj, ki mu je grobosl navada in nu|-nost Jugoslovanski in tudi nekaleti drugi olioci poznamo srečno otroštvo; vsaj velika večina Zalo moramo nudili ludi svO|im vrstnikom. ki lega nimaio, lepšoprihodnosl Humana, vzajemna pomoč bi bila temelj sreče vseh otrok na svetu , SUZANA JERALA Oš jožela Mošknča TO JE BILO ŽE LANl Odprla sem radio. »Kad si sam, kad je sve tužno, ti se sjeti nje — Makedonije...« V meni se nekaj zgane, ohroiiii me, oči se mi napolnijo s solzami. »Kako je bilo lepo!« »Kje?« me vpraša Sašo. Ne odgovarjam mu. Pred očmi se mi vrstijo prizori: Ohrid, Skopje, potovanje tja, potovanje nazaj. Bila sem srečna, ko sem zvedela, da grem na Srečanje prijateljstva v Skopje. To je bilo že lani. Takrat še nisem slutila, da človek lahko živi tako noro prijetne dni. In vendar se mi sedaj zdi, da vsega skupaj ne bom nikoli pozabila. A solze vztrajno tečejo. Misllm nate, ko bedim, in sanjam isto, kadar spim — o tebi, ki napravil si me pobito in zdaj, zdaj vem, kaj je moj cogito. Seveda, rodilo se je veliko prijateljstvo. Maja, Ksenija, Miranda, Selvet, Mario, Dodo, Olja, Zrino... Premetavam razglednice, ki sem jih dobila od njih. Zakaj vendar, zakaj ima čas tolikšno moč? Vedno redkeje dobivam te razglednice. Vstanem. Pregnati hočem misel na pretekle dni, na tiste lanske dni čudovitega bivanja v Skopju A v tistem se v meni vžge spomin, spomin, ki boli. Spomnim se tistega, česar si najmanj želim. Padem na posteljo in tulir... Zakaj tulim? Tudi to je način sproščanja energije. Energije alj žalosti. Odvisno od položaja ali načina uporabe Tretji pa jezdijo dalje. Jezdijo ali pa so jih zajahali drugi. Vpreženi so ali pa so vpregli druge. * Socializem ali kapitalizem. Socializem! Natanko ta, ki med drugim omogoča taka srečanja, kot je bilo tisto v Skopju. Nova salva solz... Tretji pa jezdijo dalje, čeprav .. MAJDA ZEKIČ Lesk v njenih očeh je ugasnil Iris je sedela ob železniški progi in zrla v oddaljujoči se vlak. Naenkrat so ji solze zameglile pogled modrih očf. Vlak je po-stajal čedalje bolj moten, namesto njega ji je pred očmi vstajala podoba moža čmih las. Smehljal se je in njegove živahne oči so imele za vsakogar pogled. Zdrznila se je. ko ji je solza kanila na roko, kjer je na le-vici še vedno nosila prstan. Prstan! Be-seda — pojem, ki mnogim pomeni začetek sreče, je v njej obujala skeleče spomine še nezaceljene rane. ••Leto dni!« je zračunala. Leto dni pre-magovanja in pozabljanja!« Pogledala je na uro in vstala s klopce, saj so se bile zapornice že pred nekaj časa odprle. Zagledala je pročelje modeme klinike in rešilni avto, ki se je pravkar ustavil pred vhodom. V hipu je pozabila na vse, videla je le nebogljeno postavico pred belim pre-krivalom nosil. »Dr. Iris, prometna nesre-ča! Ubogi otrok, verjetno ne bo preživel,« io je sprejela glavna sestra. Iris je zopet postala zdravnica, človek, ki ima srce in znanje za vse. Ko je čez dobri dvo uri sle-kla operacijsko haljo in s pogledom sprem-Ijala stražista, ki sta porivala nosilo skoz vrata. jo je zopet prešinila bolečina spoz-nanja: »Tudi jaz sem nekoč imela otroka, tudi zanj gojse bojevali, vendar v boju s smrtjo ta ni iiotela predati svoje žrtve. .« »Dr. Iris! Srčni infarkt — oddelek D. Nujno!« je zadonel glas pozvočniku. Iris se ie siloma zbrala, saj je vedela. kam pripelje Kje si, narava? Bilo je poletno popddne. Po naporni službi v sanaloriju sem se s knjigo v roki podala po strmi asfaltni poti proti betonskemu vrhu Rašici. Na poti sem opazovala beton raznih barv, ki sopre-ganjale pusto sivino. Vsa zadihana sem do-spela do vrha, kjer sem od utrujenosti skoraj padla na klop \z mehke umetne snovi. Zagledala sem se v betonsko mesto, polnih neonskih luči Po ulicah se je kot kača vila nepretrgana koiona avtomobilov. čeprav so |h že začela iz-podrivati zračna vozila. Odprla sem staro, oguljeno kn|go, ki je bila izdana še v prejšnjom tisodetju, in začela brati: Ob vodi je rastel najprej ne hudo širok pas gr-movja, potem visoka hosla. ki je bila iz samih ši-rokovejnatih, velikolistnatih in ravnodebefnih dreves Ozrla sem se okrog sebe in iskala vsaj delček narave. kakršno je pisatefj tako lepo opi-soval. Iskala sem in iskala, a našla sem le ste-belce prašne trave, kukajoče izza razpoke v be-tonu. ki je bila vse prej kot zelena. Stopia sem k nji in jo pogladila, rekoč: Čuvala te bom! Samo ti in sonce sta mi še ostala od nepreglednih savan in gozdov« Pri lem sem se ozrla po soncu, ki me je vse popddne grelo. Izginjalo je za stolpnica-mi. ki so stale v zahodnem delu mesta. »Kaj nisem nekje brala. da je sonce nekoč zahajalo za gozdovi in gorami?« sem se vprašala. Vstala sem in stopHa profi mestu. Po zraku so sp tiho spreletavala zračna vozia. Tudi ta so zamenjala delček narave — ptice. Nofi se je spustila nad mesto, ki so ga razsvetljevale iieonske luči. MARJETA KRUŠlC OŠ TONETA TRTNIKA-TOMAŽA sanjarjenje med dolžnostjo. Saj bo imela cel večer in dolgo noč za premišljevanje. Vendarkottolikokratdoslej, svojebolečine ne bo mogla pomiriti. Ko se je zvečer vračala z dela, je pred hišo zagledala mlad par, srečen ob po-gledu na novorojenega otroka. Iris je uma-knila pogled, hitro stopila v predsobo in se naslonila na vrata. »Le zakaj ne morem vsaj malo pozabiti na svojo nesrečo? Tako ne gre naprej! Sezula se je, kajti visoki in špičasti čevlji so jo utrudili. V dnevni sobi je sedla v naslonjač in kljub njeni volji so jo preplavili spomini... ... Zopet je posijalo sonce in ceste so se posušile. Iris je nestrpno čakala, kdaj bo končala z delom. Živčno je pogledovala na uro in se čudila, kako da se kazalec ne premakne. Nežno je pogledala na sliko na pisalni mizi, kjer je mlad črnolas mož sti-skal k sebi punčko s črnimi kodri in čudovi-timi modrimi očmi. Dekličina roka je poči-vala v roki mlade plavolase žene, ki je stala poleg njiju. Srce je zavriskalo: »Daniel in Maja, pridita!« Ta misel ji je danes nešteto-krat prešinila možgane. »Dr. Iris! Dr. Iris!« je donel glas po zvočniku. Iris je skočilia na noge in stekla k vhodu. Oči so se ji svetile in kdor se je za njo oziral, je v njej videl po-dobo neskončne sreče. Ko je pritekla v sprejemnico, je zagledala — črne kodre, zlepljene s krvjo. Razširila je oči in jasnost v njih je izginjala. Obrnila je glavo In nosila, na katerih je ležal bled črnolas mož, so ji zaplesala pred očmi... Iris je vzdihnila in sl popravila lase, ki so ji padli na čelo. Vključila je televizor in se napotila v kuhinjo. Glasba na TV je postala preglasna in Iris je kar pomirilo, ko jo je ob-jela tišina. Sprehodila se je po velikem sla-novanju in solze so ji, kot tolikokrat, kar same silile v oči. Končno je pograbtla tor-bico in odšla v mesto. Vsemogoča raz-svetljava in nenehni hrup ji nista bila po godu in kmalu je zopet stala v predsobi osamljenega stanovanja. Zakrila si je oči: Moj bog, kaj bom zmeraj takosama!? Kaj ni na svetu nikogar, ki bi me potolažil? Oh, smrti dragega moža in Ijubljenega otroka ne bom nikoli prebolela. Kaj sploh še iščem na tem svetu? A ne, Ijudje me potrebujejo in misel na smrt prav gotovo ni najboljša.« Pomirila se je in se odločila. Njeni mladi bolniki! Izgubljeni mož in njun otrok! Lesk njenih modrih oči je kazal odločnost. SPOMINKA MARTlč NAPOJ TVOJEGA GLASU Kje se ti izgublja glas, lepotica, v obdobju moje strašne želje, oči se mi zapirajo brez svetlobe tvoje. Zaprt sem v neskončni samoti, razdraženi sluh mi sanja čaroben tvoj glas, prepevam, ko se izgubljam v tvoji belini, v tvojem Ijubkem sijaju, lepota me je tvoja približala raju, a nad vsem čarobni napoj tvojega glasu. BOJAN KOZLEVČAR Satumus Samotna Foto DUŠAN GERUCA DNEVI SEDEMNAJSTLETNICE V DELOVNI BRJGADI Moji najlepši dnevi še nekaj reči sem zložHa v že taKo preveč na-trpan kovček, preden sem ugasnia luč in legla. Od vznemirjenosti nisem mogla zaspati dolgo v noč. Zadnjo noč pred odhodom.. Kar skočila sem iz poslel je, ko me je zjutraj ob petih zbudila budjlka. Hitro, kotše nikoli, sem se pripravila na odhod. V MDA, mojo prvo br igado. Se slovo od domačih in pogled je še zadnjit objel malo sobico, moj azil. N Na žefezniški postaji je bilo zbranih že nekaj mladincev, tudi veliko neznanih obrazov sem srečala med njimi, a prav kmalu ne bi mogel nihče, ki je sledil našemu spioščenemu. prija-teljskem pogovoru, reči. da se poznamo šele siabo uro. Naš komandant Jože je sklical zbor in v vrsti smo odšii k z zastavami okrašenem vlaku. Prav vso pot do Zagreba smo prepevali partizanske in brigadirske pesmi. Na zagrebški postaji nas je čakal poseben avtobus. Po enourni važnji smo prispeli v naseije mladih, kl mu lahko rečemo Jugoslavija v malem, sa) se tam vsako leto trikrat zbere po tisoč mladincev in mladink a vseh republik Ko smo se razvrstili po četah in si ogledali kraj, kjer smo preživeli del počitnic, nam je naselje »Sedem sekretarjev SKOJA« nadomestilo vso toplino doma. Naš delovni dan je bil poln veselja, a tudi težav. Vstajali smo ob štirih zjutraj Po umivanju in urejanju postelj je sledila petnajstminutna le-lovadba, nato pa dviganje zastave ob petju dr-žavne himne. Po obilnem zajirku smo se z avto-busi odpefjali na traso Medtem ko smo se neka-teri kar težko navadili na zgodnje vstajanje in smo še dremali. so drugi že veselo prepevali. Delo na trasi je bilo naporno. Poleg žeje je bila vročina naš neusmiljeni sovražnik. A delali smo vsi. Vse nas je gnala misel, da gradirno svojo domovino, za nas vse. za našega Tita. Drug drugega smo spodbujali s pesmi|o in še tako tažko delo nam je postalo lahko Med malico smo se pogovarjali z domafcini m prepevali. Tudi dež ni mogel zaustaviti naše vneme. Ob odhodu s trase je bilo živahno. Čeprav utrujeni in pre-močeni do kože, smo se prijeli za roke in zaple-sali kolo. To je bilo kolo bratstva in enotnosti. Plesali smo in dež nas ni prav nič motil. Vsak od nas je občutl, da predstavlja neko celoto, ki je ne bi mogel nihče razstaviti. Sloino smo odšli do jedilnice, kjer se nas ku-harice razvese/ile z res dobro pripravljenim ko-silom. Po tuširanju in popotdanskem počitku so sledile razne svobodne aktivnosti. Vsak se je udeležii kakegaod mnogovrstnih krožkov. Med-tem ko so se nekaterl učHi fotografiranja ali se ukvarjali s športom, so se drugi pripravljali na šoferski izpit, tretji pa smo se izobraževali v poli-tičnem in novinarskem krožku... nekateri so pripravljali radijske oddaje ali risali stenski ča-sopis... ipd. Na koncu izmene smo vsi tisti, ki smo se redno udeleževali dela v kakem krožku, opravljali izprte in dobili diplome. Okoli sedme ure je bilo spuščanje zastave in večerja. Večer smo prežlveli vsak dan drugače. Če nismo plesali na centralneoi platoju. smo si ogledali kmo predstavo ali pnsostvovali bngad-nemu večeru kake brigada, plesali okoli tabor-nega ognja ipd. Skratka — širili smo bratstvo in enolnost Pred deseto uro smo poslušali bri-gadni dnevnik. Takrat jo hitreje bilo srce vsa-kega izmed nas. Zvedeli smo, kako uspešno je bilo naše delo na trasi ta dan in vsak je žetel, da bi bila njegova brigada najboljša A tudi če nismo bili prvi, je bilo veselje ob dosezenih uspebih veliko. Ob deselih nas je pesem Hej, he), bngade! opomnila, da je prišel čas nočnega počitka. Vsaka baraka je imela strazo, ki se je Od tu In tam menjavala vsaki dve uri. Kak zaliublpnl parček je pa le uspei uiti očem dežumega komandirja in seveda požarnih brigadirjev. Toda, če sem od-krita, tudi požarni je včasih vsaj malo zadremal, da so nam nepridipravi a drugih brigad lahko »ukradili« kako zastavo in smo potem mofalj plačati zanjo »bogato odkupnino« — gajbo all dve piva ali colca cde— paL glede na vrednost zastave No, tudi mi smo se znaSli in jim kmaiu vrnBi milo za drago. Najtežje je bilo vstajanje. Ko nas je dežurni -komandir zbudjl, se nam je zdelo, da smo komaj zaspali Marsikdo se je iz trdega spanca zbudil Foto OUŠAN GEHLICA namazan z zobno pasto, kromo za btiti« ah šamponom... Naše najvačje samoupravno \tto je biia brn gadna konferenca, kjer smo skupaj z našim PBK-ajcem (predsednikom bfigadne konieferv-ce) Janezom reševali vsa nesoglasja in po membnejše zadeve. V Ljubljano sem sa vrnila prepriiana, da 10 vsekakor ne bo moja zadnja delovna akoja Oneve v brigadi lahko označim kot najlep&e v vsej bogati zgodovini moj sedemnajstih let JUDITA MOLNAR VEČER Blede proge že prepletajo daljni zahod, utrujen počiva svet, v noč se zavijajo polja in ravnina, blede proge se izgubljajo in meglen mesečev sijaj, osvetilo nebeških gradov, čez meglo se dviga nema globoka tema, prinaša prekrasno noč iz sinjega, neznanega morja. Vse objema mir in sen. Mrak je ie davno padel, v gozdičnih gostih, utihnili so zvoki brezštevilnaga ptlčjega zbora. Polnoč se je pustila, z megtico prekrila puste doline, utihnil je Ijudski zbor. Po cvetni preprogi blodiva sama, nežno 6 stiskam roko v tej nočl, poslušam tvoje nemirne vzdihe, burno dihanje tvoje, sramežljiv nasmeh, šepet tvoj. BOJAN KOZLEVČAR Saturnus Trgajte, trgajte svojo mladost Ko je človek mlad, deta čas zanj. Lep je, zdrav, razigran, a se tega niti ne zaveda. še na misel mu ne pride, da tudi zanj pride jesen, ki je v naravi tako čudovita in bo-gata, za človeka pa... Narava ne mine. Nenehno se spreminja in obnavlja. Drevo vsako pomlad vzcveti, ozeleni, jeseni pa obrodi. Pozimi počiva le kratek čas. Ljudje na žaicst dciivtmo eno samo jesen svojega življenja In ko ležemo k počitku, se ne prebudimo vet. Zato mora flovek, dokler je mlad, ustvariti Cimveč. če pogledamo živtjenje naših velikih mož, vidimo, da so umrli razme-roma zelo mladi, Ijudem pa zapustili neprecerv Ijiva dela. Ni sreče brez trpljenja. Za vsak, še tako maj-hen uspeh, se je treba bojevati. Ne smemo se predajati le trenutnim užkkom, ki velikokrat vo-dijo v pogubo. Velik probtenri mnogih mladih )e da se utapljajo v mamilih in ižčejo srečo v alko-hdu, cigaretahtn bcezdelju. Kako žalostno je vt deti mladega človeka. ki uničuje svojo mladost v nesmiselnem užrvanju mamil. Čeprav ob tem dožMja obtutke trenutne siete, divi v pr«spad i neverjetno naglico. Zakaj? Prav gotovo smo pii tem detno krivi ludi mi Ali nismo vsi skupaj ne-kakšna celota in ko tako propade del mladih. s tem propade tudi del nas? V tej potrošniški mi zlici sploh ne znamo prisluhniti čioveku v stiski Koliko manj bi bilo takih nesreCnikov, če bi imeli nekoga, ki bi jih vsaj poslušal, jim kaj Švetoval jim vlival vero v življenje in vesefje do dela! Ko nas ni več, nas lahko le naša dela reLi|O pozabe. Torej te trgajmo svojo nitadost in ustva-rimo kaj koristnega za boljši jutri BARBABA LESKOVSEK IVAN FERLEŽ naSlm bralcem nl neznan. Pred dasom smo ga predstavlll kot avtorja monografl|0 o II. prupl odradov. Že tedaj smo zaplsall, da plfte tudl za mladlno In za pionlrski praznlk smo izbrall poglavje iz n)«govega dosle| najuspeSnejšega mladin-skega dela SIVA DRUŠČINA z naslovom POGOIM Kor J« Sivko nagonsko euta, da tudi njega lafino krdelo lahko raztrga — kakor je malo prej raztrgalo njegovega tekmeca — se je prikril za grm in počakal, da je siva druščina krenila v noč; *ele čez čas je odtaval po njenem sledu Tik za robom skalnega grebena, od koder se je lepo videlo v dolino. je poiskal zaklonišče in legel v /avetje V prijetnj utrujenosti in topi neobčuttji-vosti je Sivko kmalu zaprl oči. Ko se je drugo jutro razgnala meglana zavesa m je zimsko sonce oblilo planinske vrhove, je ponehai tudi veter. Povsod je bila tista globoka ti^ina zasneženega gozda, ko se nobeno živo bi(|e ne počuti dobro. Vodnik krdela je najprej ofcinj glavo proti robu gozdička, potem pa ne-nadoma vsfa) in zastrigel z ušesi: v daljavi je bolj slutil kakor pa določeno slišal človeške glasove. ^tari, izkuSeni volk je pritajeno zarežal. Počiva-\ote krdefo se je vznemirilo, volkovi so z naježe-!»mi kožuhi drug za drugim vstajali z ležišč. To ni bilo več neustrašeno krdelo, ki je še mi-nulo noč tako prodrzno napadlo vaške staje — pres«neCeni volkovi so začutili. da so v pasti, obkoljeni z vseh strani Povsod so bili Ijudje, v ¦obeh nad grapo pa so se oglasii ovčarski psi. Nnkaj manjših volčkov se je začelo um.kati iz |arka Vodja krdela ph je reže ustavil, potem pa seps tihim in opreznim korakom odplazi proti nasprotnemu robu gozdička; od tod je slišal množico glasov, ki so prihajali z vseh strani; lajež velikih šarplaninskih psov je napolnH s "strahom ce(o starega, izkušenega vodnika. Človeške stopinje so se slišale že v bližnjem smrečju. Tedaj se je začel vodnik počasi izmi-kali proti gofnji strani jarka. V majhnih presled-kih sose za njim zvrstiti ostali volkovi. Ko je vod-nfc priSel že pod skalovje, je počilo. Prese-netno krdelo je zdirjalo nazaj po jarku navzdot. Ho so pa tudi tam zagrmele puSke, so prestra-'.ene zveri kakor brez uma planile vsaka na ivojo stran. Prav takrat. ko se je Sivko divgnH, da se tudi sam spusti v smrečje in se pridruži krdetu, so v 'obu nad njim divje zatulili psi. Hitro se je stisnJ nnraj v skrivališče in samo še od časa oprezno rlvignil glavo iznad zameta. ki ga je nanesla burja. V jarku so grmeli streli in Sivko je videl, kako njegovi tovariši padajo v sneg. Veliki oč-vaiskj psi so planii po njih in se po nasprotnem pobočju pognali proti robu grebena. Spet je odjeknil strel in stari vodnik je najprej klecnH, "nio pa se ja zavrtel in brez moči zdrsnil v jarek. V tistem trenutku se je Sivku skozi rneglo spomina nenadoma in povsem jasno prikazaJa ¦siika ograje, v katero ga je $e kot majhnega in "»bogljenega volči^a zaprl slari pastir. Spomni ¦•e j« divjega renCanja velikih psov, ki so napa->1ali ograjo, da bi ga raztrgali. Spomni se jepo-• >ega v prostost — jn tedaj je s skrajnim napo-'om v dolgem skoku planil z ležiSča in se ob pre-snnečenem lovcu, ki je bil že tik njega. bliskovito Pfignal v dotino. Za njim je zagrmel strel in nekaj vr očega mu je oprasnilo uho, toda v naslednjem tfenutku je bil že v jarku, kjer je takoj zdrsnil v joščavo. Stiskajot se ob breg zamrznjenega potoka, s» je priplazil do konca grape in tam, utrujen od (»estanega napora in strahu, ob starem boru "odel v sneg in prisluhnil v upanju, da pride za nim Se kdo a. razbitega krdela Ko se je prepri-'.al. da ni za njim nikogar več. se jedvignil in po i"asi odSepat proti planinskemu sedlu *a se jo nad planino spet razgrnil pajčolan dr- Ih zvezd in ko je mraz spet utrdil snežno o, se je Sivko še vedno vzpenjal višje v pla- NA4A SKUPNOST - 25. MA|