Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 4. marca 1936
Štev. 53. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
v
Mar
VECERNIK
tfradnutvo in uprava: Maribor. Gosposka ul. / oiefon uredattU« 3440, uprava 248S	THf* TB* TFTin	JHk	99
tokaja razaa nadalja la praznikov vsak dan ob 14. uri / Valja masaCno prajaman	^	I	#'tHa
v upravi ali po pottl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din^/ Oglasi po ceniku / Oglase	JBb d^lHL
aorefema tadi oglasni oddelek »Mra11 v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409
ha&&fd fudetki
naša prosveta in pravda v narodni SKUPŠČINI.
Na včerajšnji seji je Narodna skupščina v podrobni debati sprejela proračun ministrstva pravde in prosvete. Seji je Predsedoval predsednik Števan Čirič. Iz obširnega ekspozeja ministra pravde povzemamo, da so se z unifikacijo zakono-dajstva dosegli lepi uspehi. Vsa pozornost je sedaj posvečena državljanskemu zakoniku, ki bo globoko posegel v bistvo in interese vseh državljanov, saj je naša državna tvorba zasidrana v šestih razpenili pravnih področjih, dveh državnih individualitetah in treh veroizpovedih. V najnovejšem času je bilo organiziranih 44 sreskih sodišč, 20 okrožnih sodišč in 20 državnih tožilstev. V imenu opozicije je Sovoril dr. Dragotin Jankovič, ki je dejal, da se izenačevanje zakonov vrši brez Pravega sistema, in ki se je zavzemal za ustanovo potujočih sodnikov, ki bodo hodili od kraja do kraja razsojat manjše sporne zadeve.
Po odobritvi proračuna ministrstva Pravde je sledil ekspoze prosvetnega ministra Stošoviča. Iz njegovih navedb je razvidno, da je bilo ob ujedinjenju na Področju naše kraljevine 5609 osnovnih Sol s 650.000 učenci in ll.000 učitelji. Sedaj pa imamo 8490 osnovnih šol z
2,374.0000	učenci in 26.700 učitelji. Gimnazij imamo 181, dijakov 102.400. profesorjev 4800. Naša tri vseučilišča z 20 fakultetami štejejo 885 profesorjev in 14.611 dijakov in so za vseučilišča predvideni v novem proračunu izdatki v znesku Din 67,261.000. Zavzemal se je prosvetni minister tudi za stvarjanje novih šolskih tipov, da bo lahko naša mladina vršila tiste službe, k'i jih sedaj zasedajo tujci ali pa amaterji. Navajal je nadalje, da bi bil na mestu predlog prenosa dolžnosti ‘n vzdrževanja osnovnih šol na banske nprave. Enotni šolski učbeniki bodo omogočili cenene šolske knjige in poenotenje Pouka po vsej državi. Tudi se je izrekel za forsiranje meščanskih šol. Brez službe 1450 absolviranih učiteljskih pripravnikov. Ob 15. je skupščina odobrila tudi Proračun prosvetnega ministrstva, nakar Se je seja zaključila.
Radj pravoslavnega praznika se je zasedanje za dva dni prekinilo in bo Na-r°dna skupščina v petek zopet nadalje-vala svoje delo, ko bo na dnevnem redu Proračun zunanjega, notranjega in finančnega ministrstva.
V	SKUPŠČINSKEM FINANČNEM OD-BORU
So včeraj ob navzočnosti finančnega ministra obravnavali po narodnih poslancih Odložene amandmane. Med .amandma-111 materialnega značaja so tudi amand-niani, s katerimi se za področje apelacij-j.5?a sodišča in višjega državnega so-'šča v Ljubljani zvišuje stalež sodnih Pripravnikov od 48 na 58. Pri Ijubljan-, ern gledališču se izvede nova razvrsti-ev 62 službenih mest.
karneval in politika.
j. tukajšnja »Delavska politika« objav-,Ja: »Za pustni torek so obetali velikih .^Prememb. Mnogi pa. ki so pričakovali ^ si obetali novih političnih kurzov, so 'deli, da je pustni karneval mimo kon-in da smo z Mačkom vred prijadrali t dolgi post. Naj pa še eno prispodobo .’at>išemo: Ta post pa bo trajal, deževen čnieren, do vstajenja, do Velike noči.«
Svetovna politika v težkem priiako* vaniu prihodnjega tedna
TRINAJSTORICA APELIRA K USTAVITVI VOJNIH AKCIJ. — USODNI 10. MAREC. — IN ČE ITALIJA ODKLONI? — POOSTRITEV SANKCIJ? — IZSTOP ITALIJE IZ DRUŠTVA NARODOV?
ŽENEVA, 4. marca. Na seji odbora trinajstorice se je sprejela sledeča resolucija: »Odbor trinajstorice apelira na vlade vojskujočih se držav, da začnejo pregovore v svrho likvidacije neprijateljstva in vojske, in to v duhu pakta Društva narodv in v skladu z njega določili. Odbor trinajstorice se sestane 10. t. m., da prouči odgovor vlad vojskujočih se držav. Do 10. t. m. bodo imeli svoje seje strokovnjaki in tudi odbor osemnajsterice, ki bo pripravil vse, kar je potrebno glede poostritve sankcij za slučaj, da ta poizkus po-mirjenja ne bi uspel.
ŽENEVA, 4. marca. V tukajšnjih krogih se ne računa več s tem, da bi bila italijanska vlada pripravljena sprejeti predloge odbora trinajstorice. Italija^ se sklicuje na svojo vojno zmago in niso pripravljeni, pogajati se glede poedinih kompromisnih pogojev. Radi tega je resno računati z uveljavljenjem petrolejskega embarga in nadaljnjo zaostritvijo gospodarskih sankcij. Prihodnji teden bo radi tega za vso svetovno politiko odločilnega pomena. V tukajšnjih krogih resno računajo s tem, da bo Italija izstopila iz Društva narodv in da bo istočasno razglasila odpoved lokarnskega pakta.
Abesinija še vedno trd oreh za Lahe
NEGUŠ NI STAVIL NIKAKŠNE MIROVNE PONUDBE, AMPAK ZBIRA OKOLI SEBE CVET ABESINSKE VOJSKE.
LONDON, 4. marca. Reuter poroča: Vojni položaj Abesincev je bil še do pred nedavnim naravnost sijajen, sedaj pa se je močno poslabšal, zlasti še zaradi naglih uspehov maršala Badoglia na severnem bojišču. Zdi se, da so armije rasov Mulugete, Sejuma in Kase stvarno eliminirane kot efektivne borbene edinice in da branijo cesto v Addis Abebo samo še koncentrirane čete v Dessie in močne vojaške patrulje, ki jih je poslal glavni štab proti severu. Abesinski cesar je na čelu armaue, ki jo sestavljajo elitne abesinske čete in carska garda, krenil protj jezeru Ašangi. Nevtralni opazovalci menijo, da se je cesar, uvidevši nevarnost položaja, osebno postavil na čelu svoji vojski, da je njegovo življenje in obstanek njegovega carstva na kocki ter da bo napel vse sile v svojo obrambo.
LONDON, 4. marca. Reuter poroča, tla bi bilo napačno misliti, da jc Italijanom po zmagi na severni fronti prosta pot v notranjost Abesinije. Resnica je, da se je posrečilo Italijanom, da so premagali tri abesinske armade, treba pa je pri tem računati, da sta dve armadi popolnoma nedotaknjeni. Na drugi strani niso imele poražene armade rasa Mulugete, rasa Kase in rasa Sejuma tako velikih izgub, kakor se je prvotno domnevalo in se sedaj vse tri nahajajo tik pred dokončno preureditvijo. Pri Dessieju stoji 40 tisoč odlično izvežbanih in oboroženih mož. Ras Našibu je na razpolago z 80.000 dobro oboroženimi vojaki, na severu pa stoji ras Imru z 20.000 vojaki, ki se nahajajo v prav dobro utrjenih položajih.
ADIS ABEBA, 4. marca. V tukajšnjih krogih niso porazi na severni fronti posebno iznenadili, ker se je računalo, da ne bo mogoče vzdržati pritiska tehnično boljše opremljenih Italijanov. Z abesinske strani se računa s tem, da se bo posrečilo v deževni dobi izvršiti nregrupacijo abesinskih vojnih sil na ta način, da se bo nasprotnik oslabil z guerilskimi vojnimi akcijami.
ŽENEVA, 4. marca. Iz abesinske strani se odločno demantira vest, da bi bil neguš Haile Selassije stavil Italiji mirovno ponudbo in zaprosil Anglijo za posredovanje. Po poročilih iz Adis Abebe niso tamkaj točno orien-. tirani glede kraja neguševega bivanja, tako da mu ni bilo doslej mogoče do- j staviti odločitve odbora enajstorice.
Italijanska mornarica osredotočena okoli Malte
LONDON, 4. marca. Havas poroča: Admiral sir Rogers Keys je imel vče-i raj v klubu konzervativcev v Oxfordu predavanje, v katerem je iznesel zani- j miva razkritja glede aktivnosti italijanske mornarice na Sredozemskem morju v teku zadnjih tednov. Admiral je med ostalim dejal, da je g. Mussolini naenkrat mobiliziral vso svojo mornarico okoli Malte, nakar je na sličen na-1 čin morala slediti tudi Anglija. Italijanske podmornice so se povsem iznenada pojavljale na morski površini. Poveljniki podmornic so prišedši v stik s poveljniki angleškega ladjevja in vojnega brodovja izjavljali, da so mislili, da se nahajajo v tripolitanskih vodah.
Tajni posvet nemških generalov
BERLIN, 4. marca. Havas poroča: Iz Bavarske je prispel semkaj državni kancler Hitler, ki bo predsedoval pomembni tajni konferenci glede novega pomorskega aranžmana z Anglijo. Ta konferenca bo dejansko nekakšna konferenca šefov prizadetih departmanov. Vodilno bodo sodelovali vojni minister von Blomberg, šef generalnega štaba general von Frick, admiral Rader, pruski ministrski predsednik Goring, propagandni minister Gobbels in zunanji minister von Neurath.
M
,Bela knjiga" je izšla
LONDON. 4. marca. Včeraj opoldne je bila. objavljena »Bela knjiga« angleške vlade o obrambnem načrtu Anglije. »Bela knjiga« obsega 19 strani in je zbudila v diplomaciji pravcato senzacijo.
ZBORI IN SESTANKI JNS.
Sreski zbor zaupnikov JNS v Mariboru se vrši za mesto Maribor ter za sreza Maribor levi in desni breg v nedeljo, dne 8. marca 1936 ob 10. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma (I. nadstr.). Poročajo gg. senatorja dr. A. Kramer ta dr. M. Ploj ter nar. posl. Avg. Lukačič.
Občni zbor krajevne organizacije JNS za IV. mestni okraj v Mariboru se vrši v četrtek 5. marca 1936 ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Benko na Koroški cesti. Poročata gg. senator dr. Ploj in nar. posl. Lukačič.
Občni zbor krajevne organizacije JNS za II. mestni okraj v Mariboru se vrši v soboto 7. marca 1936 ob 8. uri zvečer v posebni sobi kavarne Jadran na Aleksandrovi cesti. Poročata gg. senator dr. Ploj in nar. posl. Lukačič.
Občni zbor občinske organizacije JNS v Hočah se vrši v petek 6. marca 1936 ob 7. uri zvečer v prostorih gostilne R a« č 1 č. Poročal bo g. senator dr. Pio j.
Krajevna organizacija JNS za V. me* stni okraj: v iietek 6. t. m. ob 20. uri odborova seja v društvenem lokalu!
Drobne od. vsepovsod
Milijonska škoda od poplav v Sremski Mitroviči. Mestna, občina mitroviška je ugotovila, da znaša škoda zaradi poplav ter poškodovanih obrambnih nasipov nad milijon dinarjev.
Manj nemških filmov v Jugoslavijo. Uvoz nemških filmov je znašal leta 1932 še 58% vseh filmov, ki so se uvažali v našo državo, v preteklem letu pa je zna-
šal delež Nemčije samo 23.6%. Največ
filmov je uvažala Amerika, in sicer =53.6%.
Novi muslimanski tednik. Včeraj je izšla v Sarajevu prva številka novega muslimanskega tednika »Muslimanska Svi-jest«.
Šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije bo v aprilu v Novem Sadu. Turnir bo trajal tri tedne in sodelovalo bo 15 ša-histov iz vseh krajev naše države.
Mariborski šahisti. Šahovski turnir za
prvenstvo Maribora se je nadaljeval, in
sicer se je v »Centralu« odigralo 7. ko-
lo. Rezultati so bili naslednji: dr. Lip-
pai je premagal Mešička, Lobkov Ster-
nišo, Lešnik Perglerja, Stupan Dobrilo
in Konič Biena. Partija Šuštar : Kuko-
vec se je prekinila ter se. bo nadaljevala v nedeljo. Preteklo nedeljo se je vršila
partija Lešnik : Lobkov, ki sc je končala
z zmago Lešnika.
Splošna vojna obveznost se je u vedut na Kitajskem. Vsi moški v starosti od
18. do 45. leta bodo morali odslužiti ka-drski rok', ki bo trajal dve leti.
40.000	tekstilnih delavcev stavka na Poljskem, in sicer zaradi tega, ker so nekatere tekstilne tovarne znižale mezde.
Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland namerava odstopiti, ker noče predsedovati vladi, ki hoče meseca julija izvesti nove volitve.
Katastrofa angleškega letala. V bližini Londona je neko angleško letalo padlo v morje. Posadka se je k sreči rešila.
Nemško-poljska pogajanja glede povrnitve nemških dolgov za prevoz skozi poljsko ozemlje se je končalo brezuspešno. Poljski listi zahtevajo, da izda poljska vlada najstrožje represalije. Vladni list »Kurier Codzaenny« piše, da je z Nemčijo trajno sodelovanje nemogoče in da ni misliti n-i to, da bi se mogla obnoviti nemško-poljska prijateljska pogodb«.
/fffffcifftj
Literarni večer v mariborski Ljudski univerzi
V	petek, dne 6. marca se Vrši prvi literarni večer te sezone, in sicer nastopi 5 prominentnih zastopnikov naše literature. Čitali bodo večinoma še nenatis-njene proizvode lastne muze. Razen g. Seliškarja se predstavijo vsi prvič našemu občinstvu. Spored večera je sledeč: Vida Tauferjeva — pesmi: Krivda, Jutro, Mrlič, Balada. Magdalena. — Miran
Jarc: proza: Nemo mesto, Delavci s kmetov, Hlapec Andrej, Sin in Novi ljudje. — Franjo Roš: proza: Tovariša, Grob, Obtoženec. — Ruža L. Petelinova: pesmi: Ob železniški progi, V muzeju, Morilka, Privid. — Tone Seliškar: proza: Jetnišnica, Izgnanca, Poslednje pismo. Pravljica.
Osem samospevov s klavirjem, in sicer •Gez Pohorje sinje«, »Pomladni vetrec«, »Noč nad poljem«, »Zlato ko v solnčnem svitu«, »Da bi mogel videt te«, »Si kakor vetrov dih«, »Nemo stojijo cvetke« in »Hiti zdaj s šopkom« je izdala Breda Ščekova. Besedilo je zložil dr. J. Rudolf.
»Mladika«, družinski list. Vsebina marčne številke: Lepa poljana: Dobravski bogovi (Venceslav Winkler). — Peta zapoved (France Bevk). — Zimsko spanje (dr. Angela Piskernik). — Iz nižav in težav (Ivan Zorec). — Kralj Svetopolk (Ivan Stodola). — Narodne pravljice (Vinko Moderndorfer). — Pesmi: Iskanje (Jože Dular). — Gozd (Lado Bore). — Planine (Vinko Beličič). — Pomlad pod Krasom (Stanko Vuk). — Pisana trata: Slikar Peter Žmitek (Karel Dobida). — Baragov spomenik. — S smučmi v bosenskih planinah (Drago Ulaga). — K reprodukcijam Žmitkovih slik. — Nove knjige. — Dom in družina: Najino oznanjenje (Joža Likovič). — Preludij (Marija Kmetova). — Beg z dežele (Krista Hafner). — Kuharica (M. R.) — Zabave in šale. — Slike: Peter Žmitek: Pred nevihto, Starka, Ribe, Hiša v Malem Obre-
žu pri Brežicah, Hiša v Srednji vasi v Bohinju, Umetnikova tragika, Češka kmetica, Ženska glava, Ruska bojarka, Finž-gerjeva zibelka. — France Gorše: Portret Franceta Bevka. — Jugoslovanski kulturni vrt v Clevelandu.
Misel in delo, kulturna in socialna revija, prinaša v ravnokar izišli 4. številki februar 1936 naslednjo vsebino: Obračun >n proračun; J. Reisner: Uradniško vprašanje; dr. Fr. Goršič: O glavnih zakonodajnih nedostatkih naše grajansko-prav-dne reforme (konec); G. Šilih: Narodno-socialistična vzgoja v Nemčiji. V priključenem obzorniku beremo naslednje prispevke: dr. M. Murko 751etnik; V znamenju kolektivne varnosti (dr. B. Vrčon); Vprašanje kmetskih dolgov: a) Komadi-nič: »Problem seljaških dugova (Bogu-mil Vošnjak), b) Razdolžitev kmetov (B.); Nezaposlenost mladih intelektualcev (S. B.); Svoboda inteligence (dr. P. Brež-nik). Sledi knjižno poročilo in »Drobtine«. — »Misel in delo« izhaja vsak ne-sec in izdaja to revijo Tisk jugoslovanskih naprednih akademskih starešin »Na-sta« v Ljubljani.
HtaiMmke in /Miške Movite
Zasebni nameščenci na braniku svojih pravic
Krasno uspelo zborovanje v Rušah
pravnilr »JutraV in »Večernika« Slavko R,e j a razpravljal o propagandni akc!?i, ki se tiče snovanja zasebno nameščen-skili nacionalnih organizacij na področju bivše mariborske oblasti, tov. Leban je poročal o Pokojninskem zavodu in različnih reorganizacijskih načrtih, po* udarjajoč kot edino možnost realizacijo takozvanega nameščensko decentralisti-čnega načrta, B. Ambrožič pa o Trgovskem bolniškem in podpornem društvu ter pomenu bolniškega zavarovanja.
Po podanih poročilih je sledila živahna debata, ki so se je vneto udeleževali ruški tovariši zanimajoč se za poedina vprašanja, ki segajo na področje življen-skih in stanovskih interesov zasebnega nameščenstva. Z bodrilnimi besedami k zvestobi organizaciji je predsednik zaključil uspelo zborovanje zavednih riških zasebnih nameščencev.
V	ponedeljek zvečer so; se' ruški zasebni nameščenci v lepem številu zbrali
v	dvorani uradniške menze ter jo docela napolnili. Na zborovanje so prispeli iz Maribora zastopniki tukajšnjega agilno delujočega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev, da poročajo ruškim tovarišem o vseh tistih perečih vprašanjih, ki trenutno zadevajo zasebno nameščenstvo, zlasti o načrtu preure ditve pokojninskega zavarovanja. Zborovanje je s primernim pozdravnim nagovorom otvorii predsednik ruške orga nizacije tov. Dolinšek, nakar je prevzel predsedstvo zborovanja podpredsednik mariborskega Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev tov. B. Ambrožič. Najpreje je urednik »Jutra« in »Večernika« dr. Fr. Vatovec govoril o idejnih osnovah zasebno name-ščanskega stanovskega pokreta, nakar so sledili ostali referati in sicer je u-
Kaj bo z nameščenskim sanatorijem v Mariboru
Novi koraki Zveze za realizacijo za Maribor pomemb' nega načrta
Sedoitca UktasAMa
Za zakonito zaščito stanovanjskih najemnikov
Posebna deputacija je predložila vladi zahteve zagrebške resolucije - Bolgarski zgled
Zveza društev stanovanjskih najemnikov je sklicala pred dnevi kongres v Zagrebu, ki so se ga udeležili tudi delegati mariborskega društva stanovanjskih najemnikov. Na kongresu so temeljito in stvarno obravnavali pereč stanovanjski problem in se je ob zaključku sprejela obširna in odločna resolucija, v kateri zahtevajo stanovanjski najemniki iz vse države zakonito zaščito in znižanje pretirano visokih najemnin.
V smislu sklepa kongresa stanovanjskih najemnikov pa je odpotovala v Beo grad posebna deputacija, ki se je zglasila pri predsedniku vlade, pri finančnem ministru, pri ministru za socialno politiko, pri ministru za gradnje, pri predsedniku senata, pri predsedniku narodne skupščine ter pri predsedniku finančnega odbora. Tudi je deputacija posetila vse poslanske klube in jim tolmačila
težnje in zahteve stanovanjskih najemnikov iz vse države.
Prvenstveno je deputacija zahtevala, naj se v novi finančni zakon sprejme a-mandman, s katerim naj bi se bani pooblastili, da na svojem področju urede stanovanjsko vprašanje in izdajo potrebne ukrepe v pogledu potrebne zaščite stanovanjskih najemnikov. Obenem je deputacija opozorila vlado in omenjene činitelje, na težaven položaj državnega uslužbenstva. Predlagala je tudi, naj bi se na novo uredilo vprašanje lastništva hiš na način, ki bi pospešil gradbeno delavnost. Opozarjala je zlasti na zgled Bolgarije, kjer so najemniki na ta način zgradili ogromno število modernih stanovanjskih hiš. Vlada je deputaciji obljubila, da bo predloge proučila in jim po možnosti tudi ugodila.
Mariborsko društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev je sedaj bolj kot kedaj popreje zainteresirano na realizaciji načrta za nameščenski sanatorij v Mariboru. Privatni nameščenci se predo bro zavedajo, kako velikega socialnega in humanega pomena bi bil sanatorij ne samo za Maribor, marveč za vso bližnjo in širšo okolico.
Pod pritiskom nastalih razmer pa je bilo vprašanje natneščenskega sanatorija v Mariboru potisnjeno nekoliko v o-zadje. Zato pa so privatni nameščenci s tem večjim zadoščenjem pozdraVili korak Zveze društva privatnih nameščencev, ki je sklicala pretekli mesec poseben sestanek in povabila tudi delegate TBPD, ki pripadajo Zvezi. Na sestanku so predstavniki privatnega nameščen-
skega stanovskega pokreta obširno in temeljito razpravljali o vseh dosedanjih pripravah za razširitev Šlajmerjevega doma v Ljubljani in o načrtih na novi nameščenski sanatorij v Mariboru. Spre jeti so bili važni sklepi, ki bodo mnogo pripomogli k čim prejšnji uresničitvi na-meščenskega sanatorija v Mariboru.
Privatni nameščenci so prepričani, da bo njihova Zveza v Ljubljani posvetila temu perečemu problemu, ki je zlasti za nameščence-zavarovance na vsem teritoriju severnega dela naše banovine izredne in življenjske važnosti, vso pažnjo in skrb. Bolniške razmere silijo nameš-čenstvo da se na vso moč poteguje za lastno zdravstveno institucijo v Mariboru, kar zahteva tudi interes vseh zavarovancev Bolniške blagajne TBPD.
Iz banovinske službe. Za začasnega banovinskega cestarja je postavljen pri sre-skem cestnem odboru v Mariboru Jakob Zorle.
Abrahamovo. Z Abrahamom se je sre-1 čal višji upokojeni policijski stražnik g. i Josip Orel. Jubilant je prišel takoj ob prevratu v Maribor, poprej pa je služ-|boval pri Sv. Ivanu v Trstu. Zaradi svojega kremenitega značaja in odločnega nacionalnega mišljenja si je v življenju pridobil velik krog prijateljev in znancev, ki mu ob petdesetletnici iskreno čestitajo. Številni čestitkam pa se priključujemo tudi mi in kličemo slavljencu: še na mnoga leta v zdravju in sreči!
Naš jezik mrcvarijo. V neki izložbi na Aleksandrovi cesti čitamo: Novost! Bo-kerjev Solingen jedilni pribor od čistega jekla kateri sploch ne rjavi... Poročn: prstani vzeh vrstah ... zlatnina v kameninama... Upamo, da bo opozorilo zaleglo!
NEVARNOST V GORAH! O gornje«« boste slišali v sredo, dne 4. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Videli boste tudi nebroj skioptlčnih slik. Planinci v sredo vsi v dvorano Ljudske univerze!
Kako bo z vremenom. Malo spremembe, temperature nekoliko višje. Tako pra-
vi	dunajska vremenska napoved.
EVGENIJ SABANOV:
MHošotA
ROMAN
»Gospod dr. Servacij Evarist, maklen ski graščak in slavni znanstvenik?« je vprašal policijski predstojnik, ki je' prvi izstopil in se približal starcu.
»Da«, je odgovoril doktor. »Koga imam čast sprejeti v svoji odljudni samoti?«
»Dovolite: Januarij Laban, policijski poveljnik. Prihajam po naročilu svoje vlade v zadevi, ki je prav za prav že u-rejena...«
»Policijska preiskava?« je z naravnost umetniško igranim začudenjem vzkliknil dr. Servacij Evarist.
»Morala bi res biti, a vidim, da ne bo potrebna.«
»Česa sem obdolžen?«
»Najprej: poznate nekega Kitajca dr. Vang-Čenga?«
»Ne. Tega imena še nisem slišal.«
»Ni bil tu pri vas zaposlen noben Kitajec?«
»Nikoli. Toda dovolite mi:	v	kakšni
zvezi ie ta neznanec s preiskavo?«
»Pojavil se je nenadoma pri nas in izpovedal, da je bil zaposlen pri vas kot delavec v nekem vašeni vzrejevališču pošastnih živali, iz katerega je pobegnil skrivoma na ogromni ujedi.«
»Saj to je zgodba iz Tisoč in ene noči«, se je veselo zasmejal dr. Servacij Evarist. »Je morda pokazal tudi tisto veliko ujedo?«
»Prav to je tisto,« je odgovoril v zadregi policijski poveljnik, »ni je pokazal. Dejal je, da jo je ubil in pustil na neki jasi, ko smo pa prišli tja, ni bilo o njej ne duha ne sluha.«
»Imenitno.«
»Še ne najimenitnejše! Pripovedoval je, da vzgajate tu v velikem številu o-gromne pošasti, s katerimi nameravate pokončati človeštvo.«
»Kolosalno,« se je zakrohotal maklen-ski graščak.
»Dejal je, da ste zgradili tu ogromno vzrejevališče za take pošasti. Po njegovem lastnoročnem načrtu, ki ga vidite tu.
bi moralo stati to vzrejevališče prav na tej goličavi, na kateri stojimo.«
»In?«
»Vidim, da ga nikjer ni.«
»Točno.«
»Tu je le s snegom pokrit travnik ali pašnik.«
. In nič drugega.«
»Sedaj je moje delo opravljeno. Kitajec je pustolovec ali norec.«
»Bolj verjetno norec, ki si je v svoji norosti izmislil pravljične zgodbe z bujno azijsko domišljijo.«
»Tako bo.«
»Vendar, dovolite mi, gospod poveljnik, da povabim vas in vaše ljudi v grad na prigrizek in kozarec vina.«
»Hvala, gospod doktor! Moramo se nemudoma vrniti. Lahko razumete, da pričakuje vlada mrzlično mojih poročil. Nori Kitajec ni razburil samo oblastev, nufrveč tudi najširše množice ljudstva vse Evrope in vsega sveta. Vse človeštvo je nervozno.«
»Kaj lahko napravi en sam norec.«
»Res neverjetno.«
»Zelo mi je žal, da mojega povabila ne morete sprejeti. Vendar, razumem...«
»Oprostite mi še enkrat, gospod dok-
tor, da sem vas vznemirjal v vaši samoti.«
»Prosim, gospod poveljnik.«
Januarij Laban se je spoštljivo poklonil in vrnil v svoje letalo. Hip nato so se policijska letala odtrgala od zasneženih tal, se dvignila v zrak in poletela iznad Maklena preko gozdov in gora v glavno mesto.
Dr. Servacij Evarist je strmel za njimi vse dokler niso izginila. Na njegovem obrazu je igral nasmeh cinične zadovoljnosti spričo zmage, ki jo je tako lahko in poceni dosegel nad dr. Vang-čen-gom. Ako bi ga bil zasledoval in umoril-bi s tem vzbudil pozornost in vsaj ne-zaupanje, ako ne še kaj hujšega, tako Pa je dosegel stoodstotno zmago. Dr. Van£ Čengu je odnesel izpred nosa mrtvo u* jedo, zabrisal za njo vsako sled, in ko ie s svojimi budnimi aparati izvedel, da se bližajo policijska letala, je z enim sami*11 pritiskom na vzvod pogreznil vse vzre' jevališče v podzemlje ter raztegnil na« njim s snegom pokrito goličavo. Kako h' mogli policisti tudi samo slutiti, da stoie s svojimi letali nad pogreznjenim vzre' jevališčem, o katerem je pripovedoval dr. Vang-Čeng in katerega iščejo?
Dalje sledi )
Smrtna kosa. Na Pobrežju v Aleksan-rovi ulici 95 je umrl v cvetu mladosti, Ifr komaj 26 let, tovarniški delavec Alojzij Špindler. — V splošni bolnišnici Je Preminul v starosti 72 let upokojeni ravnatelj Viljem Močnik. Žalujočim naše t°Plo sočutje!
Himen. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Maks Pipon, delavec me stne občine, in Kristina Figo, šivilja. -Ahonz Lang, klepar, Slovenska ulica 28, j'1 Kerta Slabnik, zasebnica. — Janez tjolšak, delavec, Vianrje 4, in Elizabeta p^er, viničarka. — Ivan Štraus, mizar, ,5.1 174, in Marija Golob, posestnikova • T Jvan L°vrec. posestnik, Pekel 26, Jn Jožefa Vičar, zasebnica. — Viljem Reiche], Erjavčeva 10. in Marija Lenk, navijalka. — Ivan Gtitnzej, posestniški sin, gornja Bistrica 94, in Hedvika Topoloč-PJk, posestniška liči. — Karel Golob, krotki pomočnik, Studenci, Obrežna 41, in Elizabeta Papež, zasebnica. — Franc Dremelj, strugar drž. žel. Studenci, in Jiljemina Pirc, trgovska pomočvica, Studenci. — Franc Kersnik, posestnik, Stu-enci, Kratka ulica 3, in Marjeta Kocmut, trgovska nastavljenka. Bilo srečno! v Masarykovo proslavo, združeno z ob-zborom, priredi Jugoslovansko-ceškosiovaška liga na predvečer Masa-fvkovega rojstnega dne v petek 6. mar-^a ob 20. uri pri Orlu. Govoril bo dr. MUdevit Pivko. Člane lige in prijatelje bratskega češkoslovaškega, naroda vabijo k tej proslavi za vse Slovane zaslužnega T. G. Masaryka.
Veljko penezov. V preteklem mesecu so znašali dohodki pri tukajšnji glavni carinarnici 5,179.491.82 Din. in sicer ’ 166.573.32 Din na uvozu in 12.91S.50 Din na izvozu. Depoziti so znašali 1,502.616 dinarjev.
Prevozniški obrtf. Iz poslovnega poučila, ki ga je podala na zadnji letni skupščini uprava mariborskega prevozniškega združenja, je zanimiva ugotovitev, da število prevozniških podjetij pada in se je od leta 1933 znižalo za 15 Podjetij. Ta padec pa gre izključno na breme avtotaksijev. Med tem ko je število prevoznikov s konji v tej dobi poraslo in se od 122 podjetij v letu 1933 dvignilo na 139 podjetij v letu 1935, se je število avtotaksijev zmanjšalo od 179 na 146, tedaj za 35 podjetij. Vzroka za ta Pojav je iskati v dejstvu, da je radi vladajočega pomanjkanja denarja zaslužek Avtotaksijev vedno manjši, takse na vozila iz tar. postavke 100 taksnega zakona pa se krepko držijo in celo zvišujejo 2 dodatki za avtonomne korporacije. Na-Predku naših prometnih prilik to ni v korist.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Konigova in Minarikova lekarna, Jutri v četrtek pa Vidmarjeva in Savo-stova.
Za vožnjo na Dunaj s Putnikovim posebnim vlakom se bodo sprejemale prijave samo še do 5. marca pri Putniku, Maribor.
PLANINCI - SKAVTI - MLADINA! V* Predavanje Alpinističue šole se vrši v sredo, dne 4. marca ob 20. uri v dvo-rani Ljudske univerze. Predaval bo go-sPod Franjo Vilhar iz Ljubljane »O nevarnosti v gorah«. Predavanje bo sprem-Ualo večje število skioptičnih slik.
. Program v dancingu in Veliki kavarni ,e uedosegljiv.
Jadranska straža. 14. marca bo velika jnariborska svečanost v vseh prostorih Uniona. Jadranska noč in revija narodnih noš. Izvirna dekoracija, zabava in Djes. Vstopnina v predprodaji po zniža-D|h cenah. Vabljeni vsi!
Predavanje rezervnih oficirjev. V če-rtek, dne 5. marca ob 20. uri bo obvez-? Predavanje za vse rezervne oficirje, 'vajoče v Mariboru, izvzemši pred ne-a^n'm upokojene višje aktivne oficirje, dvorani bivšega kina »Apolo« (Ljudska niverza). Oni rezervni oficirji, ki bi se . redavanja ta dan ne mogli udeležiti, se niajo pravočasno opravičiti pri koman-antu vojnega okruga.
Grajska klet dnevno ob 20. uri koncert ske balalajke z odličnim petjem. Podporno društvo za revne učence bo nielo v sredo 18. marca 1936 .ob pol r • nri (pol 6.) v Cankarjevi šoli svoj ednj občni zbor. Vabijo se vsi prijatelji aSe revne mladine, da se prepričajo o besnem delovanju društva.
-mm
Sodni odmevi vloma V Poševo I rilci so najbrže cigani, ki se klatijo po
in Knezerjevo trgovino
Proti vlomilcem v Poševo in Knezer jevo trgovino na Aleksandrovi cesti se je vršila danes dopoldne ponovna razprava. Kakor znano so dne 3. avgusta 1935 vlomili v omenjeni trgovini 331etni trgovski potnik Ferdinand Berkop, 361et-ni mehanik Filip Kropej in 381etni Riharc Kropei, ki so bili tudi lani v . decembru pred tukajšnjim malim senatom obsojeni, in sicer Berkop na 5 let robije, Filip Kropej na 6 let, Rihard Kropej pa na 7 let robije, ter na pridržanje za dobo 5 let po prestani kazni. Proti tej razsodbi sta oba Kropeja vložila priziv na apelacijsko sodišče, ki je prizivu ugodilo in je bila danes dopoldne pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča ponovna razprava. Senat je potrdil sodbo proti Ber-kopu in Filipu Kropeju, kazen Riharda Kropeja pa je znižal toliko, da odpade petletno pridržanje po prestani kazni.
»Nanos« sporoča, da bo jutri ob 20. uri predaval prof. Bizjak v mali dvorani Na rodnega doma. Predavanje je zelo važno in naj nihče ne izostane!
»Staribor«. Opozarjamo še enkrat vse Stariborce« in njih prijatelje na predavanje g. dr. Senekoviča o dnevih po prevratu, posebno o dogodkih 27. januarja 1919 in njih vzrokih. Predavanje se vrši v četrtek, dne 5. marca 1936 Ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Za »Stariborce« udeležba obvezna!
Mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru poziva svoje člane, da se udeleže važnega sestanka, kateri se vrši v nedeljo, dne 8. marca ob 10. uri v salonu restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici. Za člane obvezno! Bivši mornarji vabljeni. Odbor.
Kino kavarna. Dnevno od 20. ure koncert. Vsak večer uastop izbornih plesalk kakor tudi svetovno znanega psa Rin-Tin-Tina. Solidne cene, prvovrstna postrežba!
»Putnikov« posebni vlak v Planico. Po
Garmisch-Partenkirchnu se bliža smuški dan skakalnih tekem v Planici. V nedeljo 15. marca bo padel tam svetovni rekord in stometerska znamka. Ker vlada za Planico veliko zanimanje, bodo vozili tja posebni vlaki iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Maribora, Avstrije in Italije. Vlaki bodo označeni s kartoni v raznih barvali. Tako bo vlak, ki odhaja iz Maribora 14. marca ob 23. uri označen z zeleno barvo. Vozna cena z vstopnino in značko vred znaša le 75 Din. Udeleženci bodo dobili kontrolne karte z označko vagona in sedeža. Ta vlak bo sprejemal tudi udeležence ob progi Maribor—Litija in dru gih krajev, ki imajo priključek na progo. Udeleženci naj se prijavijo pri »Putniku« v Mariboru in Celju, kjer dobe vozne karte. Udeleženci iz krajev ob stranskih progah dobijo povratne karte na postajah do priključne postaje, katera jim bo služila tudi za povratek pri stranskih progah (prevaJje-Maribor, Murska Sobo' ta-Ptuj-Pragersko, Konjice-Poljčane itd.). Vozno ceno Din 75 je poslati na ček. račun 14720, ali potom poštne nakaznice »Putniku« v Maribor. Pohitite s prijavami. Kdor se prej prijavi, dobi boljši prostor. Vse informacije pri »Putniku«, Maribor.
Dva usodepolna padca. Včeraj popoldne so pripeljali v mariborsko bolnišnico 401etnega viničarja Josipa Zormana od Sv. Marjete ob Pesnici, ki je, vračajoč se s ptujskega sejma, padel s kolesa in si razbil lobanjo. Zadobil je tudi več nevarnih prask po obrazu. Slična nesreča se je pripetila 52letnemu železničarju Jakobu Satlerju z Betnavske ceste. Padel je s podstrešja in zadobil nevarno poškodbo na glavi.
čigavo je kolo? Preteklo noč je našel zidarski preddelavec Alojz Benko na Aleksandrovi cesti kolo z evidenčno številko 106857. Lastnik ga dobi na policiji.
Avto v brzojavni drog. Danes ob 2. zjutraj je neki tovorni avtomobil pred Delavsko pekarno na Tržaški cesti zavozil v jarek in nato trčil v brzojavni drog, ki se je nalomil. Utrgala se je tudi brzojavna žica. Šoferja že poznajo.
Vlom v trafiko. Preteklo noč so neznani storilci vlomili v neko trafiko v Rogaški Slatini in odnesli za okoli 10.000 dniarjev tobaka, kolekov in denarja. Sto*
okolici. O vlomu je bila obveščena tudi mariborska policija.
Kriza poraja iznajdljivost! Po dolgih poizkusih je bivši šef. zrakoplovne delavnice Ignac Ploj, doma pri Sv. Trojici v Slov. gor., po poklicu mehanik, izumi, aparat, ki prihrani za avtomobile 70% goriva in 20% olja. Namesto bencina u-porablja surovo olje. Prvi poizkusi so se sijajno obnesli.
Bela kuga. Mali kazenski senat tukajšnjega obrožnega sodišča je obsodil 51 letno babico Antonijo Lipuševo na Muti na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta. ker je dne 23. decembra 1935 neki 22 letni šivilji Mariji R. iz Marefr berga odpravila telesni plod. Soobtožen je bil tudi 30 letni trgovski zastopnik Vilko K., ki je Marijo nagovarjal, da bi si pustila telesni plod odpraviti. Marija R. in Vilko K. sta bila obsojena vsak na 2 meseca strogega zapora, pogojno na ?■ leti.
Proti sodbi velikega kazenskega se nata tukajšnjega okrožnega sodišča, kije preteklo soboto obsodil Franca Kašlja radi znanega uboja v Laporju pri Slov. Bistrici na dve leti zatočenja, je državni tožilec vložil revizijo radi prekršitve formalnega in materialnega zakona ter pri ziv radi odločbe sodišča o kazni.
Sodni odmevi pekrske rabuke. 27 let ni kovaški pomočnik. Franc Hržič iz Peker pri Mariboru je lani v decembrov neki gostilni v Pekrah močno razgrajal ter razbil nekaj kozarcev in steklenic. Naposled so ga vrgli iz gostilne na cesto. To pa ga je tako razkačilo, da je počakal v bližini gostilne na goste, ki so ga »spravili« na zrak. Ko je prišel mimo neki Andrej Vezonik, ga je z nekim robatim železnim predmetom tako močno u-daril po glavi, da je zadobil Vezonik pre tres možganov. Radi tega napada se je moral Hržič zagovarjati pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na 6 mesecev in 10 dni strogega zapora.
Ker je svoje sostanovalce v zasilnih stanovanjih v Dajnkovi ulici 8 okradel, je bil obsojen pred tukajšnjim malim kazenskim senatom okrožnega sodišča 24 etni delavec Rudolf Teršovec iz Maribora na 5 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Teršovec, ki je svoje grehe pri obravnavi priznal, je ukradel neki stranki perilo v vrednosti 360 Din, neki drugi stranki pa dve kokoši.
385.448 kg slanine so prodali slaninarji z Dravskega polja v preteklem Igtu v Mariboru, in sicer je bilo prodanih skupno 3637 svinj. Mestna občina mariborska je prejela na 5% prometnem davku, klav niških in tržnih pristojbinah ter tehtarini skupno 325.551.60 dinarjev. Te številke je ugotovila vnovčevalnica za prašiče na Dravskem polju v Prepolah, ki združuje 70 članov in ki uspešno posluje že peto leto.
GRAJSKI KINO. Od danes 'dalje izborna veseloigra, Lucija Englisch, Teo Lingen, G. Aleksander v glavnih vlogah:
»PRAVA LJUBEZEN — KRIV DENAR.« Pri večernih predstavah brez povišanja cen razen sporeda nastopa svetovno znani pes Rin Tin Tin. Pripravlja se: »Vesela vdova«.
Kino Union. Od danes dalje največji monumentalni govoreči in zvočni vele-film »Golgota«, Hary Bauer.
REPERTOAR.
Sreda, 4. marca: Zaprto.
Četrtek, 5. marca ob 20. uri: »Cigan baron«. Premiera. Red C.
Petek, 6. marca: Zaprto.
Sobota, 7. marca ob 20. uri: »Veseli kmetič. Znižane cene. Gostovanje g. Cirila Bratuža.
Jutri premiera »Cigana barpna«. Ta
klasična opereta Johanna Straussa uživa po vsem glasbenem svetu velik sloves ter je s svojimi zvočnimi melodijami vedno sveža in privlačna. Pa tudi romantični vsebinski del je posrečen in zabaven. Režija je Rasbergerjeva. Sodelujejo Udovičeva, Zamejič-Kovičeva k g., Barbičeva, Gorinškova, Sancin, (P. Kovič, Gorinšek, Grom, Verdonik, Rasber-ger, Harastovič, Nakrst, Blaž, Furijan in Košuta. Premiera bo za red C.
V soboto in nedeljo gostuje bivši priljubljeni tenor mariborske operete Ciril Bratuž, sedaj član beograjske opere. Prvi dan nastopi simpatični gost kot Vincenc v »Veselem kmetiču«, drugi večer pa kot princ Radiami v »Bajaderi«.
Premiera otroške igre »Princezka in pastirček« bo v kratkem. To ljubko in zabavno delo bo s svojo raznolikostjo ter mnogimi prizori, v katerih nastopijo tudi živali, deci brezdvomno pripravilo mnogo veselja. Režira Milan Košič.
BALKANSKI ZUNANJI MINISTRI.
Prvi zvezek »Balkanske enciklopedije«, ki jo izdaja prijatelj balkanskih narodov Leon Savadjina v (Parizu, je izšel. Med drugim navaja enciklopedija, da je Grčija po svetovni vojni menjala 37krat svoje zunanje ministre, Albanija 16 krat, Romunija 13 krat, Jugoslavija 10 krat, Bolgarija 9 krat, Turčija pa 6 krat.
BERNARD SHAW IN KROJAČI.
Ko so novinarji vprašali Bernarda Sha-wa, katero delo mu je prineslo največ čestitk, jim je slavni irski pisatelj odgovoril: Bil je to neki članek v listu o krojačih, v katerem sem napisal, da bi noben krojač ne smel za šivanje obleke računati več kakor funt šterling. Na tisoče čitateljev mi je čestitalo, in me prosilo, naj jim sporočim naslov krojača, ki šiva tako poceni.
»POF« V ARABIJI.
Arabski nacionalisti so po zgledu Egipta in morebiti še katere druge dežele organizirali napadalne oddelke. Člani napadalnih odelkov bodo nosili zelene srajce, pozdravljali pa bodo s prekrržanjem rok na prsih. Listi poročajo, da bodo angleške mandatne oblasti te oddelke takoj razpustile, čim povzročijo prva incident.
SAMOMOR NASLEDNIKA JEHOVE.
V Rodeziji živahno deluje med ljudstvom sekta »Naslednikov Jehove«. Njen predsednik si je te dni s skokom v slapove viktorijanskega jezera vzel življenje, ker je hotel, oziroma po predpisih sekte moral na ta način dokazati, da se mu je v resnici prikazal »vsemogočni«. Verniki Jehove pa so sedaj v strahu, da bodo pogubljeni, ker niso takoj na besede verjeli svojemu predsedniku.
VOLTAIREJEVI MOŽGANI.
Po dolgem iskanju so našli v nacionalni biblioteki v Parizu v neki steklenici Voltairejeve možgane. Obenem so našli tudi dokumente o balzamiranju Voltaire-jevega trupla, ki ga je izvršil zdravnik Mitauart. Možgani so v steklnici špirita dobro ohranjeni.
ŽENA, KI JE SPALA 4 LETA, ODPIRA OČI.
Ameriški listi poročajo o nenavadnem spanju neke 401etne delavčeve žene. Pred štirimi leti se je žena pogreznila v neke vrste spania, iz katerega se je šele pred kratkim prebudila. Zdravniki vsega sveta jo niso mogli prebuditi in tudi ne dognati bolezni, ki je imela za posledica dolgotrajno spanje.
ČUDNA KOZA.
V Alabami, majhni ameriški državici, so vzgojili čudno vrsto koz, ki vzbujajo veliko pozornost pri vseh prirodoslovcih. Koze so zelo plašljive. Pri najmanjšem strahu postane žival popolnoma trda in pade v popolno nezavest.
MODERNA KAZNILNICA.
Na Kubi so zgradili novo moderno kaznilnico, ki nima zaklenjenih vrat in ne brutalnih kaznilniških paznikov. Ka-znenci se svobodno gibljejo, počenjajo kar hočejo in nikdo jih ne nazira. Nikdar pa tudi ne pridejo v stik s svobodnim človekom, ko se zapro za njimi gilavna vrata kaznilnice. Hrano dolbivajo po dvigalih, vsa navodila in povelja pa samo pismeno. Kamor koli se ozrejo, vidijo svarilne napise: »Kdor koli bi skušal po*-begnitj, bo na mestu mrtev!«
NOBEN ANGLEŽ NE SME BITI LAČEN IN GOL.
Lani so razne socialne ustanove v Angliji izdatno podpirale siromake 111 brezposelne. Razdelile so med nje deset tisoče funt šterlingov pod devizo, da ne sme noben Anglež biti lačen, gol ia bos.
h SMieuja m sveto
Afrika v boju za svobodo
Prebujajoči se nacionalizem v pokrajinah severne Afrike — Afrikanci ne bodo mirovali, dokler se ne bodo otresli evropske oblasti — Dr. Ben Djellul
Vzporedno z nemiri v Egiptu, ki so sicer prenehali, so izbruhnili nemiri tudi v pokrajinah severne Afrike, ki jih imajo v svoji oblasti Francozi. Že delj časa opažamo v severni Afriki močno nacionalno gibanje, ki ima največ pristašev v mladini. Mladi Afričani se hočejo za vsako ceno iznebiti evropske oblasti in svobodno dihati na svojih tleh. Zato se silno motijo Angleži, če menijo, da so zatrli nacionalno revolucijo v Egiptu.
Alžir je danes nedvomno najbolj evropsko mesto v severni Afriki. Zadnja leta je dobil popolnoma evropsko lice. Življenje, ki se preliva po širokih mestnih in modernih ulicah, je podobno evropskemu. Alžirčanke se nosijo po evropski modi. Čeprav diha iz vseh koncev afriškega mesta Evropa, vendar
Afričani z vso odločnostjo zahtevajo pravice zase, odklanjajo evropske učitelje in sodnike in jim draži njihove živce celo, če se vrti v kinogledališčih film Švedinje Grete Garbo.
Vodja nacionalnega gibanja v francoskem Alžiru je 36-letni zdravnik dr. Ben Djellul. Dr. Ben Djellul je bil promoviran v Sorboni in je kmalu nato prevzel predsedstvo zveze mohamedanskih poslancev ter postal finančni referent in generalni svetovalec v mestni upravi. Dr. Djellul izdaja svoj list »L’En-tente«, ki se odločno upira francoski oblasti in bori proti temu, da bi bila alžirska svoboda pokončana z ognjem in mečem. Njemu stojita zvesto ob strani znana afriška revolucionarja Ben Badis in Tajeb el Akbi. Finančno pa jih izdatno podpira neki afriški bogataš Chekib
Arsland.
Ko je vodjo afriških nacionalistov dr. Djullula pred dnevi obiskal neki evropski novinar, mu je med drugim izjavil tudi sledeče:
»Mirovali ne bomo. dokler ne bomo svobodni, dokler nam ne bodo naši hodže pridigali po naše v mošejah, dokler ne bodo naših otrok poučevali naši učitelji in dokler nas ne bodo sodili naši sodniki. Zahtevamo popolno kulturno samostojnost. Zahtevamo znižanje davkov za naše felate in dovolj močan vpliv v vladi. Če nam bodo Francozi vse to dali, tedaj smo pripravljeni mirno in prijateljsko z njimi sodelovati, če nam pa svobode in pravic ne bodo hoteli dati, si jih bomo vzeli sami, ker hočemo | in moramo biti na svoji zemlji sami gospodarji.«
Utoiske Movm
18 let v nezavesti
Nenavadna usoda Francoza Henrika Fabrisa — Po 18. letih prišel k zavesti in kmalu zatem umrl
Na nekem francoskem bojišču so našli | po 18. letih. Žalostno je poslušal Fabris
težavno življenjsko usodo svoje sestre. Ploha solz se mu je vlila po bledih licih, ko je izvedel, da mu je umrla žena, da mu je umrla tudi mati in da se njegov sin klati kot potepuh po svetu. Padel je zopet v nezavest, iz katere se je po 18 letih
v svetovni vojni raztrgano in okrvavljeno vojaško suknjo. V žepu je tičala slika, pod njo pa napis: Prostak Henrik Fabris. Prijatelji so javili, da ga je raztrgala granata. Njegova žena in mati sta prejeli od vojnega ministrstva obvestilo, da
je Fabris padel za domovino. Žena in 1 pred kratkim prebudil in kmalu nato v mati njegova sta kmalu nato umrli, živa j naročju svoje rodne sestre zatisnil trudne sta ostala Fabrisova sestra in otrok. Pred j oči. Šele po njegovi smrti je sestra do-
dnevi pa je Fabrisova sestra dobila v roke brzojavko, ki je bila naslovljena na Fabrisovo pokojno ženo. Brzojavil ji je uien »mrtev« mož, naj nemudoma pride v neko londonsko bolnišnico. Takoj se je odpravila sestra na pot in na svoje veliko presenečenje zagledala v bolnišnici
znala za žalostno usodo njegovo. Na bojišču so ga našli nezavestnega in ga prepeljali v bolnišnico. Iz nezavesti se ni prebudil dolgih 18 let. Ko pa se je pred kratkim prebudil, je bila njegova prva skrb, da je brzojavil svoji ženi in jo povabil na obisk. O Fabrisovi tragični uso-
pred seboj svojega »mrtvega« brata ži- di in smrti so obširno pisali francoski in vega. Pretresljivo je bilo njuno svidenje angleški listi.
AiSb/kuic
SSS1ZJ3SR
Tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi
V nedeljo dne 1. marca t. I. se je vršilo tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi (rim. grški stil). Za tekmovanje je vladalo v krogih ljubiteljev te športne panoge precejšnje zanimanje, toda ko so ti prišli v nedeljo zvečer ob 20. uri pred kazinsko dvorano, kjer bi se imelo vršiti finale pred občinstvom, — so našli vrata zaprta in o rokoborcih ni bilo ne sluha ne duha. Naslednji dan pa čitamo v glasilu JRZ za Dravsko banovino, da se je tekmovanje vršilo, da so rezultati naslednji... in da je tekmovanje funkcioniralo brezhibno. Ker se nam je ta stvar zdela nekam ta-jinstvena, smo se obrnili na načelnika težkoatletskega odseka bivšega športnega kluba »Sparte« g. Janka Rottmana, ki nam je sporočil naslednje:
K prvenstvu so bili prijavljeni sledeči klubi: SK Ilirija (Ljubljana), Čakovečki SK, SK Maraton in Pekarski športni klub (bivša Sparta) v Mariboru. Ob 9. uri bi se morale pričeti predtekme, vendar pa do takrat nista bila navzoča kluba ČSK in Ilirija. Tekmovanje bi se potemtakem vršilo le med Maratonom in PSK. Tudi te borbe bi bile zanimive in privlačne, ker bi bil to pravzaprav dvomač med starima rivaloma, ker so v PSK verificirani najboljši in znani atleti prejšnje »Sparte«. PSK je postavil za to tekmovanje 16 svojih najboljših atletov, ki so se na te borbe pod vodstvom g. Fišerja vestno pripravili in so z najlepšimi iz-gledi prišli v nedeljo v telovadnico v Mi klošičevi ulici. Toda kaj se je tam zgodilo! PSK se tekmovanja ni udeležil ter so vsi atleti korporativno zapustili dvorano. In zakaj? Gre za odlična atleta PSK Koriča in Blagojeviča. oba lahke
Krasni uspehi mariborskih šport nikov v Avstriji
V	Kapfenbergu se je vršil te dni mednarodni table-tenis turnir, pri katerem sta tudi startala £Iana ISSK Maribora Senekovič in Tišler. V disciplini gospodje posamezno, v kateri je tekmovalo 50 tekmovalcev, je dosegel prvo mesto Senekovič (ISSK Maribor); 2. Szabo (Ino-most); 3. Bandi (GAK). V handicapnem tekmovanju je zmagal Christian (Kapfen-berg); 2. Senekovič (ISSK Maribor). V ponedeljek sta Senekovič in Tišler nastopila proti ekipi FC Austrije in GAK. Igrali so po Davisovem pokalnem sistemu. Zastopnika ISSK Maribora sta premagala GAK s 3:1, proti prvoplasiranemu klubu na štajerskem pa sta dosegla časten, neodločen rezultat 3:3.
Tekmovanje za prvenstvo LNO se nadaljuje v nedeljo 8. t. m. V mariborski skupini se bosta vršili dve tekmi, in sicer prva v Mariboru med SK Železničarjem in čakovečkim SK, druga pa v Celju, kjer se bosta srečala ISSK Maribor in Atletik SK.
Pohotnež zopet na delu. Pred približno dvemi meseci smo poročali o nekem moškem, ki je storil silo nekimi *etni deklici iz Krčevine, ko je pasla živino v šumi pri Bodvincih. Nekaj dni po z ne w 1-napadel dotični moški kar tri dekleta, K1 so se pa mu k sreči pravočasno izmuzni-'e in zbežale. Pred dnevi pa je napade neki moški 221etno dekle, ki se je naslednji dan imela poročiti in se je vračala iz Podvine na svoj dom v Levaujce Dekle se ima zahvaliti svoji krepki postavi, sicer bi postala žrtev nasilneža. Borba med obema je bila zelo huda, kajti pohot než je dekletu raztrgal vso obleko in jo tudi opraskal, vendar ni dosegel zabeljenega cilja. — Preiskava, ki jo vodijo orožniki iz Ptuja, je dognala, da je P°' hotnež isti moški, ki je oskrunil gori navedeno 11 letno deklico in napadel še tri druga dekleta. — Ljudstvo je radi opeto-vanih napadov skrajno ogorčeno in se je bati, da bo nasilneža prej ali slej linčajo. Radi tega še za enkrat ne objavimojje-govega imena. — V živem spominu še je zločin, ki je bil izvršen leta 1933 v š-MK na Hajdini nad 13 letno pastirico Kmetec. Zločinec je takrat svojo žrtev najprej zlorabil, konečno pa jo na zverinski način umoril. Ta zločin še do danes ni pojasnjen in ni izključeno, da je navede-j ni moški v kaki zvezi s tem zverinskim umorom. Preiskava se radi tega vrši tudi v tem pravcu.
Občni zbor trsničarjev iz dravske banovine. Preteklo nedeljo je imel trsničar-ski odsek vinarskega društva za dravsko banovino svoj tretji redni občni zbor, kateremu je predsedoval g. Klotar Bovier. Med udeleženci občnega zbora so bili tudi gg. inž. Šturm }z Maribora, viš. klet. nadzornik v p. Zabavnik, ravnatelj kmetijske šole v p. Šega in okrajni kmetijski referent Zorčič. — Iz poročil odbora je razvidno, da deluje trsničarski odsek vsestransko in s polnim razumevanjem v okviru svojih nalog. — Nato se je razvila debata glede ustanovitve javne trsnice w Ptuju. Trsničarski odsek je nasprotoval ustanovitvi te trsnice. Ko pa sta gg. Šega in okrajni kmetijski referent točno pojasnila namen ustanovitve javne trsnice, so se prisotni trsničarji izjavili, da ne nasprotujejo ustanovitvi pod pogojem, da se bo trsni materijal oddajal po znižani ceni samo res revnim vinogradnikom. —
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
kategorije. Oba sta se kot začetnika izšolala pod treningom trenerja Fišerja in dosegla vidne uspehe. Po razpustu SK Sparte sta nekajkrat trenirala pri SK Maratonu in tudi na klubskem prvenstvu dosegla prvo in drugo mesto. Z ozirom na ta uspeh ju je hotel seveda imenovani klub prikleniti nase. Korič je podpisal ve rifikacijsko izjavo, ne da bi bil klubov član. Jasno je, da se bo dala taka verifikacija razveljaviti. Ker pa Blagojevič sam ni hotel podpisati take izjave, je to storil nekdo drugi! Za ta »akt« bodo seveda podpisniki nosili posledice. Da ta obdol-žitev drži, dokazuje dejstvo, da je Maraton po daljši debati s saveznim sodnikom pristal na to, da Blagojevič lahko starta za PSK. (Oba atleta sta namreč takoj po ustanoitvi PSK z vsemi drugimi atleti prejšnje Sparte pristopila PSKu) PSK je kljub temu odstopil, ker je imel upravičene zahteve.
Prvenstvo Dravske banovine se je kljub temu vršilo. Nastopali so vseskozi člani Maratona in je bila prireditev istočasno klubsko prvenstvo. Ali se tako dviga zanimanje za ta najbolj možat šport? PSK je postavil sledeče atlete: batam: Lepenik, Pirnat, Rozman II.; pe-rolahka: Rozman L, Lašič; lahka: Kramberger, Korič, Blagajevič; welter: Cokan I„ Kemperle, Kangler; srednja: Fišer, Cokan II. poltežka: Rotman, Ger-šak; težka: Markež, Stane. S takšno postavo je PSK imel tudi brez Koriča in Blagojeviča najlepše izglede na uspeh, ter je bil odstop le stvar principa in znak protesta proti takemu delu. Zadeva s tem seveda še ni likvidirana in bo imela svoj epilog pri saveznem razsodišču.
Mali o
Razno
LABORATORIJ REVKiAL, SLOVENSKA BISTRICA
naznanja cenjenemu občinstvu nove znižane cene svojega preparata Revigal proti kožnim boleznim, kakor pri vseh vrstah ekesmov, psori-asis, vnetja kože in tvorov, pri vseh slučajih mokrih in suhih lišajev, pri kroničnih kožnih boleznih kako- pri lupus vulgaris in drugim Dobiva se v vsaki lekarni. Revigal mikstura ali mazilo, mali zavojček. 20 Din; Revigal mikstura ali mazilo, vehki zavojček 40 Din; Revigal kombinirano lečenje (mikstura in mazilo) 30 Din; Revigal milo 12 Din. IZDELOVALEC: Mr. Pii. Branislav Mondini, lekarnar. Slovenska Bis* rica (Dravska banovina). Oglas reg. br. 728 od 5. ITI. 1935.
1047
Stanovanje
PREŠANJE GUMBOV
vseh vrst in najceneie se izdeluje v Kejžerjevi ul. 5. 1038
Službo dobi
trgovskega Vajenca
sprejmem v trgovino mešanega blaga, Maribor, str.tar-ieva 17.	1053
Posest
HIŠO
ter oral zemlje na prodaj ah dam v najem. Pruincc, Zg. Radvanje.	1O58
GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje m hrano. Tržaška cesta 1 Pobrežje, vprašati pri Mešičeku. 1051
Tekstilno podjetje
sprejme
Ponudbe na upravo lista pod »Maribor«.	1055
Kupujte svoje potrebščine pri naših Inserentlh I
Prodam
REPO
imam naprodaj po ceni. Tezno, Prešernova ul- “ 1050
najnižjj
Novo pokromano KOLO
kompletno, za 800 Din proda
mehanik Draksbr. Vetrinjska
ul. 11.	1056
Sobo odda
Oddam takoj
SOBO
s prostim vhodom, Praz!', ali opremljeno. Magdalensk« ul. 35._____________10*5
■■■■■■■■■■■■■■■■as*
Pri pokvarjenem
in preobteženem
želodcu
pri zgagi, pri začetnem
TVORU
v želodcu Vam pomaga
SALVACID
Dobiva se v vseh apotekah
Oglas reg. pod S br. 2009 i 2339 .
Izdaia kortao*c>i -fntn- v kibbUbOk, p*eds4wwnik izdaiateHa in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. (Piska Mariborska tiskarna d. d,, predstavnik
ŠKANKO DETELA v Maribora,