ouwam o im dfum:
LJUBLJANA,
KNAFLJEVA CUCA ÍTKV. $ TELEFON 31-22 te 31-2«
gOKOPISI SE NK VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
K« K KATNI O DDKLIK LJUBLJANA,
MHFTWWIBGOVA ULICA SZ. S TELEFON 38-32, 38-33 KOSTNI ČEKOVNI RAČUN T LJUBLJANI ST. 11.739
OKLA SI PO CENIKU
NAROČNINA 4« DIN
G
N
N
N
■Zafia} íj lic m ci} e ne vrnejo pii nah nafhadenift ptedmetov
Na potsdamski konferenci je bilo s!,:'iijeno, da mora Nemčija vrniti vse naropane predmete iz vrste oku-¡ ,mih držav, za katere je bila lastninska pravica že ugotovljena. Na r niracijski konferenci v Parizu so t:i sklep odobrili in podrobno izdelali.
iz naše države so Nemci med okupacijo odpeljali veliko število stro j. v, industrijskih naprav in druge imovine. Doslej je bil le za majhen d-1 točno ugotovljen kraj, kje so »daj naše industrijske naprave v > ničiji. Naš reparaeijski zavod in m ía odposlanstva so že zahtevala, da se nam ti stroji vrnejo.
že omenjeni sklep potsdamske konference pa določa, da je treba t, -no ugotoviti lastninsko pravico i kraj, kje se ti stroji nahajajo. Za t- pa je potrebno, da hahko naša o- i islanstva neovirano pregledajo v-a nemška podjetja, za katera sumijo, da uporabljajo pri nas naropa-stroje. Doslej je bilo tako dovolijo za naša odposlanstva izdano •:io za Avstrijo in še to le za ono clročje, ki je pod sovjetsko upravo, čim naše misije takega dovoljenja . področje, Id je pod upravo zanni h velesil, še niso dobile.
Naše ustanove imajo dokaj zane-jive podatke o krajih, kamor so ili odpeljani naši stroji. Ti podatki \irajo delno iz dokumentov o odierni teh strojev na določene na-.ove (ekspedicijske knjige, tovorni sti) ali pa iz zapisnikov o prevzemi in predaji strojev, v katerih je očno označen naslov tvrdke, ki je irevzela naropane stroje. Prav tako iričajo o tem izjave prič-delavcev, d so bili na prisilnem delu v Nem-iji in so sami videli naše stroje v posameznih tovarnah.
Iz naših podjetij je bilo odpeljanih la tisoče najrazličnejših strojev ¡žnic, jedkalnic, strojev za oro-pomožnih naprav, orodja itd.) stroje so okupatorske vojaške .isti dodeljevale nemškim tovar-a:n na njihovo zahtevo in po nji-v¡ potrebi. Leta 1942. je bilo oddanih iz naše države največje šte-i!o strojev in naprav iz naših pod-rij. Po večini so bili ti stroji za-sno spravljeni v skladiščih Kranjce industrijske družbe na Jeseni-ah. Od tam so jih razpošiljali razim nemškim tovarnam in delavnicam po načrtu nemškega vojnega crospodarskega štaba.
Da bi mogla naša odposlanstva 'spešno izvršiti zaupano jim nalo-20, je potrebno, da se jim omogoči «regled vseh strojev v onih tovar-íah In podjetjih, glede katerih imamo podatke, da so tam naši stroji. Ne zadostuje pa samo pregled strojev, marveč je potreben tudi pregled knjig ter zaslišanje delavcev in nameščencev dotičnih podjetij, ki morajo vedeti, odkod so prispeli posamezni stroji, in ki lahko podajo izjave o vseh strojih poslanih iz Jugoslavije. To je tem bolj potrebno, ker so Nemci odstranil! vse napise in oznake, na podlagi katerih bi se mogel ugotoviti izvor posameznih
strojev. Zaradi tega je tem bolj potrebno, da se našim odposlanstvom omogoči podroben pregled vseh podjetij in skladišč, za katera se lahko upravičeno sodi, da imajo naše stroje.
Sovjetske zasedbene oblasti v Avstriji so izdale za svoje področje našemu odposlanstvu splošno dovoljenje za njegovo delo. Na osnovi tega dovoljenja lahko naša odposlanstva pregledajo vsako tovarno in vsako podjetje, za katero le malo sumijo, da bi moglo rabiti naše stroje in industrijske naprave. Odposlanstvu ni bil s strani sovjetskih oblasti postavljen noben rok, do katerega bi moralo dokončati svoje delo. Tudi ni bila določena nikaka časovna omejitev za izvoz teh strojev iz Avstrije.
Sovjetske oblasti so nam šle v vseh ozirih na roko. Ce je to bilo izvedljivo za sovjetsko zasedbeno področje, bi moralo veljati tudi za zasedbeno področje zapadnih velesil. Sovjetske oblasti dejansko niso storile nič drugega kakor to, da so nam omogočile da pridemo do naših pravic. Kakor ostali zavezniki, tako ima tudi Jugoslavija vso pravico, da ji vrnejo stroje, naprave in ostalo imetje, ki so na pri nas naropali Nemci za časa vojne in zasedbe. Ti stroji in ostale naprave so neobhod-no potrebni za delo naših podjetij.
Po podatkih, ki jih ima naš reparaeijski zavod, je bila odpeljana iz Jugoslavije celotna vaijalnica jekla v tovarno Gnstlov Werke Л. G. En-aesfeld v Avstriji, tovarna letal iz Kraljeva je bila prepeljana v Melderwerk v Monakovem. Obdelovalni stroji, stiskalnice, stružnice in stroji za izdelavo pil so bili iz Kragujevca odpeljani v tovarno letal v Danajskem Novem mesta, v tovarno avtomobilov Oräf & Stift pri Dunaju, v tovarno turbin Brüder Geppert v Hallu na Tirolskem, v tovarno pil Fischer na Dunaju, v tovarno letal v Neubrandenburgu itd.
To je samo majhen del strojev in naprav, M so jih Nemci odpeljali iz naše države in uporabili v svoji industriji. Naša odposlanstva, ki imajo nalogo, točno ugotoviti stroje po raznih nemških tovarnah in podjetjih, morajo dobiti neomejeno pooblastilo od pristojnih zasedbenih oblasti za pregled vseh tovarn, podjetij in skladišč v Nemčiji in Avstriji. Od naših zaveznikov zahtevamo, da ta dovoljenja takoj izdajo in s tem omogočijo, da dobimo nazaj vse to, kar so Nemci naropali. To se mora zgoditi na enak način, kakor so to uredile sovjetske zasedbene oblasti. Ni prav nikaldh ovir za to, da se našim odposlanstvom ne bi izdala taka dovoljenja in da ne bi Jugoslavija prišla do svoje po okupatorju naropane imovine, žrtve naših narodov v borbi proti skupnemu sovražnika hitlerjevski Nemčiji in njenim satelitom nam dajejo vso pravico do te zahteve na osnovi sklepov potsdamske in pariške repa-racijske konference.
(Po »Borbi«)
Jugoslovansko zastopstvo v Londonu predlaga, naj sec Albanija sprejme v
Lenden 26. jan. (Tass) Včeraj je bila v prostorih Church House seja Varnostnega sveta. Razpravljal o no-
organizad jo Združenih narodov
Lodon, 26. jan. (Tanjug) Ju- Ker jugoslovanskega predloga goslovanska delegacija je pred- ! sekretariat ni pravočasno poslal tah, ki so jih poslale iranska, sovjet-ložila Varnostnemu svetu pred- ostalim delegacijam, je bUo to ska in ukrajinska delegacija. log za sprejem Albanije v član- vprašanje postavljeno na dnevni j Pred tem so razpravljali se o (tusivo organizacije Združenih пф' red prihodnje seje Varnostnega gih točkah dnevnega reda, predvsem rodov. T a predlog sta podprli sveta, ki je bila določena za po-delegaciji Sovjetske zveze in I nedeljek.
Poljske.	•
Razprava o sodelovanju Svetovne sindikalne federacije v organizaciji Združenih narodov
Nato je sovjetski- delegat Gromiko
Varnostni svet o notah iranske, sovjetske in ukrajinske delegacije
Obljuba železničarske mladine v Zagrebu maršalu Titu
Zagreb, 25. jan. V delavnici državnih železnic v Zagrebu je železničarska mladina na sestanku razpravljala o svojem delu pri obnovi domovine, kakor tudi o pobijanju tihotapstva, sabotaže in špekulacije.
Po razravi o nalogah mladine državnih železnic so poslali maršalu Titu pismo, v katerem se je železničarska mladina zavezala, da bo kljub pomanjkanju gradiva in strokovnjakov pred določenim rakom izvršba letni načrt, ki ga je postavila glavna uprava državnih železnic.
V svojem pismu se delavska mladina železniške delavnice v Zagrebu pridružuje pobudi delavske mladine tekstilne industrije bratskega Beograda in obljublja, da bo sledila njenemu zgledu in da ne bo zaostala za njo.
V zvezi s člankom maršala Tita pravi železničarska mladina v omenjenem pismu: »Ko smo proučevali Vaš članek, amo razumeli, da imamo mi, ki delam y za obnovo našega težko poškodovanega prometa, velike naloge in odgovornost, da se v letu 1946. doseže velika zmaga v obnovi in iz-grr’nji naše domovine.«
Nadalje se je miadua zavezala, da bo zastavila vse svoje moči za to. da bj še pred novim letom 1947 popravljenih in oddanih v promet 210 lokomotiv. 696 potniških in 3200 tovo -nih vagonov. Nadalje bo v nadurnem delu dobavila dovolj matic in vija-
kov, da se bo proizvodnja nemoteno razvijala. Mladina je obljubila maršalu Titu, da bi do tretjega kongresa USAOJ-a dala za državo 10.000 brezplačnih delovnih ur.
Mladina se je zavezala, da bo sestavila 6 posebnih mladinskih skupin po 100 mladincev, ki bodo s pomočjo starejših tovarišev v nadurnem delu do kanca meseca marca usposobile po 8 tovornih vagmov in eno lokomotivo.
2elezničarska mladina je posebno pohvalila svoje najboljše delavce-mladin.ee, Seljka Muniča. Ivana Ko-brera in Gaspara Jurina ter obljubila, da bo razširila ud ar niš tv з med vso mladino in da bo letos v svojih vistali postavila nove mladince in junake na delovni fronti.
V 4. točki tega pisma piše mladina maršalu:
»Vi nas učite, tovariš maršal, kdo so naši sovražniki in kako se je treba boriti proti njim. Obljubljamo, da bomo v tej borbi v prvih vrstah, in se obenem obvezujemo, da bomo sestavili tri mladinske skupine, ki bodo nadzorovale promet in prevoz ta ki bodo preprečevale tatvine ljudske imovine s ten, da bodo odkrivale saboterje in tihotapce, ki nam povzročajo ogromno škodo. Našli jih bomo vse do zadnjega in zahtevali zanje
: trožje kazni.«
Ob koncu pisma obljublja mladina
London, 26. jan. (Tass) Na dnevnem redu zasedanja Generalnega komiteja Generalne skupščine Združenih narodov je bilo predvčerajšnjim poročilo kitajskega predstavnika Wellingtona Kooja, predsednika komiteja, ki je določen za razpravljanje o pismih, ki so jih poslale organizaciji Združenih narodov raizne organizacije in zveze.
Ker so nekateri člani Generalnega komiteja smatrali kot neobhodno, da jim dovolijo določen čas za razmišljanje o predlogih, ki jih je postavil Welingtan Koo, je Generalni komite sklenil odložiti razpravo o teh predlogih na eno izmed prihodnjih sej komiteja, vendar pa je bilo v načelu sprejeto, da se ustanove za čas zasedanja Generalne skupščine posebni začasni komiteji za razpravo o teh pismih, ki bodo gotovo še prihajala.
Nato je komite razpravljal o prošnji Svetovne sindikalne federacije. Predsednik Generalnega komiteja in predsed. Generalne skupščine Spaak je predlagal:
Komite je proučil prošnjo Svetovne sindikalne federacije in odločil, da ne more biti govora, da bi dobila ta federacija pravico glasovanja v gospodarskem in socialnem svetu, ker bi taka pravica pomenila prekr-šitev ustanovne listine in se mora s tega stališča ta ded zahteve odbiti. Na drugi strani pa je mnogo članov Generalnega komiteja mišljenja, da bi bila udeležba Svetovne sindikalne federacije pri delu organizacije Zdru-ežnih narodov, zelo zaželena, upoštevajoč pomen federacije, njen posebni značaj in nesporni vpliv, ki ga uživa v delavskem gibanju. Tl člani so mnenja, da se mora to sodelovanje razviti do najvišjih možnosti, ki jih dopušča ustanovna listina. In prav v tem duhu je predložil Generalni komite Generalni skupščini naslednji dve resoluciji:
1.	Generalna skupščina naj določi posebno vrsto uradnih predstavnikov in stalnih gostov, med katerimi bodo tudi predstavniki Svetovne sindikalne federacije. Za vse goste bodo določili posebna mesta v dvorani, v kateri zaseda Generalna skupščina tako, da bi jih ne mogli smatrati niti kot delegate niti kot občinstvo.
2.	Generalna skupščina naj priporoči gospodarskemu in socialnemu svetu, da se na temelju čl. 71. ustanovne listine stalno posvetuje s Svetovno sindikalno federacijo v pogledu dela komiteja za socialna in gospodarska vprašanja, gospodarskega in socialnega sveta in začasnega pod. komiteja za socialna vprašanja in da poziva predstavnike federacije, naj prisostvujejo zasedanjem gospodar-sko-socialnega sveta, na katerih bodo razpravljali o vprašanjih, ki spadajo v pristojnost teh dveh komitejev.
Clan delegacije Združenih držav Amerike senator Comially je izjavil: člani ameriške delegacije se borno protivili, če bo Generalni komite odobril predlagani postopek.« Connally je poudaril, da Generalni komite nima pravice dajati takih priporočil Generalni skupščini
Angleški delegat Noe! Baker je predlagal, odložitev razprave o resoluciji, da bi debili člani kotni te ta dovolj časa, da jo proučijo.
Delegat Ukrajine Mamiilski je bil soglasen s tem, da je treba dovolj časa za proučitev resolucije, vendar pa je istočasno izjavil, da pomeni ta resolucija znaten korak naprej in se bo lahko dosegel sporazum na njeni podlagi. Opozoril je da se moč te organizacije zaradi sodelovanja pri delu organizacije Združenih narodov še. povečala in bo zato lahko izpoCoila svoje obveznosti do delavcev vsega sveta.
Delegat Nove Zelandije Fi-aser je zahteval naj bi podrobno proučili vpra šamje. če lahko predlaga Generalni komite Generalni skupščini priporočila političnega značaja in zahteva, da bi sprejela ali pa da dajala samo priporočila, ki bi služila kot podlaga za razgovore.
o imenovanju vojnega štaba organizacije Združenih narodov.
Ameriški delegat Stettinins je predložil predlog, ki ga je podprl Bevm, da bi sprejeli to točko in bi se vojni štab sestal 1. februarja v Londonu.
Sovjetski delegat Višinski je sporočil, da je sovjetska vlada imenovala za svoje predstavnike generala Vasilijeva, viceadmirala Bogdenka in generalnega majorja Sarapova. Po poro-izjavil, da mnenje po katerem bi po- čilu, ki ga je dobil, bodo prispeli ti menala zadostitev prošnji Svetovne predstavniki v London 1. februarja-
sindikalne federacije prekršitev ustanovne listine Združenih narodov, ni upravičeno. O resoluciji je Gromiko izjavil, da gre predaleč, in je vprašal, zakaj bi morali oddvojiti posebno sku pino gostov, ko pa je poslala svojo zahtevo samo ena organizacija. :n za-
Če jim bo uspelo, da prispejo v London pravočasno, je dejal Višinski, nima ničesar proti temu, da se vojni štab sestane 1. februarja.
Ameriški predlog, da se vojni štab sestane 1. februarja, v potrebi pa se-
kaj je treba govoriti o enem ali dveh ,	odloži, je bil sprejet,
kamitetih ekonomdc o-socialnega sve- ' Predsednik Varnostnega sveta Mata, v katerem bi lahko sodelovala Sve” i kin Ie izjavil, da bo predlagal svetu tovna sindikaCna federacija? Opozo- j note po vrstnem redu, po katerem so ril je. da sovjetska delegacija ne mo- prihajale: noto iranske delegacije, ki re pristati na resolucijo v tej obliki in je naslovljena na tajnika pripravljal-
maršalu, da bo čim bolj varčevala z drag Klenim gradivom in pazila na stroje, da se bo vztrajno učila, da bi postala mojster svojega orodja. Prav tako obljublja, da bo razmišljala o načinu, kako bd zboljšala delo in zvišala proizvodnjo.
Pismi se končuje z besedami:
»Pri tem dein nam bodo stalno pred očmi naloge, ki ste nam jih dali, in odgovornost, ki je pred nami. Ponosni na zaupanje, ki nam ga poklanjate, bomo izpolnili svoje obveznosti do Vas in našega ljudstva,«
predlagal, da bi razdelili vprašanje na dva dela; na sodelovanja Svetovne sindikalne federacije pri delu skupščine in njenega sodelovanja v gosper darsketn socialnem svetu. Ta vprašanja je treba smatrati kot posamična.
Predstavnik Francije Paul Boncour se je odločno potegoval za predlog, da bj sprejeli neko pozitivno odločitev, in je nastopil proti stališču, ki ga je zavzel Cannaly.
Južno afriški delegat Andrioos je podprl stališča ameriške delegacije.
Manuilski je končno predlagal, da bi odložili razgovore o sodelovanju Svetovne sindikalne federacije pri delu Generalne skupščine in nadaljevali razgovore o vprašanju njenega sodelovanja pri delu gospodarskega in‘socialnega sveta.
Ker v nadaljnji raspravi niso dosegli sporazuma, so sprejeli predlog Spaaka, da sestavijo podkomite, v katerega so vstopili Manuilski, Fraser, Connally, Noel Baker in Spaak. Ta podkomite mora izdelati končno besedilo resolucije in ga predložiti na prihodnji seji Generalnega komiteja.
Partizanski teden na Primorskem
Trst. 27. januarja
Od 27. januarja do 3. februarja bo po vsej Primorski »Partizanski teden«. Vse prireditve naprednih organizacij bodo v tem tednu v korist partizanđcega fonda za svojce padlih borcev ih invalide.
ne komisije Jebba, noto vršilca dolžnosti šefa sovjetske delegacije, ki je naslovljena na predsednika Varnostnega sveta .ter govori o položaju v Grčiji, in noto, ki ijo je poslal šef ukrajinske delegacije in ki se nanaša na položaj v Indoneziji
Člani Varnostnega sveta so bili prav tako obveščeni o noti šefa sovjetske delegacije Višinskega, ki je bila sprejeta v zvezi z noto iranske delegacije. Upoštevajoč vrstni red, po katerem so note prihajale, je predsednik vprašal, če želi svet, da bi postavili noti iranske delegacije in Višinskega na dnevni red. Ker se temu ni nihče protivil, je predsednik odločil, da bo ta točka postavljena na dnevni red.
Višinski ije poudaril na nasprotje, da se ta točka postavi na dnevni red na prihodnjem zasedanju, objasnil pa Je, da je zavzela sovjetska delegacija v tem vpraïliju svoje stališče in dokazala, d® m potrebno, da bi o noti iranske vlade razpravljal Varnostni svet
Predsednik je pristal na to, da bo imela sovjetska delegacijai v zvezi s postavitvijo te točke na dnevni red možnost da predloži že v začetku razprave tak predlog, ki ga smatra za nujnega. Sovjetska delegacija bo imela možnost ukreniti vse, kar bo smatrala za potrebno.
• Bevin je izjavil, da teži za tem, da bi zaslišali vse delegacije, ki postavljajo zahteve.
Moskovski list o položaju v Julijski krajini pod zavezniško zasedbo
V	svojem nedavnem pregledu »Delavski razred in sindikati v inozemstvu« piše moskovski list »Trud« o položaju delovnih ljudi v Julijski krajini.
»Poročila Iz Julijske krajine in njenega glavnega mesita Trsta govore o težkem položaju delovnih množic te pokrajine. Brezposelnost narašča. Samo v Trstu je nad 20.000 brezposelnih. Delodajalci še nadalje odpuščajo delavce in nameščence In prepuščajo desettisoča ljudi pomanjkanju. Nedavno je bilo odpuščenih 3500 ljudi v ladjedelnicah. Gospodarske težave Julijske krajine postajajo vse večje. V znatni meri je to posledica nezdravega političnega stanja, ki je nastalo v tej pokrajini Zelo značilen za ta položaj je vedno večji vpliv nazadnjaških krogov, ki jim je uspelo, da so zavzeli vodilne položaje v gospodarskem in političnem življenju te poikrajine.
Gnezdo reakcije In fašizma
V	zadnjih mesecih so bili v Julijski krajini ukinjeni na zahtevo nazadnjaških krogov izvoljeni narodno osvobodilni odbori, razpuščeni odredi Narodne zaščite, a Mestnemu osvobodilnemu svetu Trsta so vzeli izvršno oblast. Zahteve delavskih organizacij zavračajo drugo za drugo. Njihove proteste proti rušenju demokratičnih pravic, izvojevanih v borbi proti fašizmu, omalovažujejo. Stvar je prišla tako daleč, da so oblasti v Trstu prepovedale celo delavska zborovanja, sklicana zato, da bi proučili vprašanje povišanja mezd.
Ohrabreni reakcionarji so prešli v odkrit napad proi antifašistom in so osnovali svoj »Komite narodnega osvobojenja«, ki ga ni nihče izvolil, ki pa uživa podporo vojaških oblasti. Trst je postal pravo gnezdo reakcije In fašizma, zatočišče vojnSi zločincev, ustaških oficirjev in dragih krvnikov jugoslovanskih narodov. Fašisti, k; so tam našli svoje zatočišče, so postali tako drzni, da so si upali celo organizirati manifestacijo na obletnico osvojitve Trsta s strani italijanskih imperialistov.
V	takem političnem ozračju od-
klanjajo delodajalci vse zahteve delavcev, da bi ustav® množične odpuste in uvedli v Podjetjih skrajšani delovni teden, da bi se na ta način zmanjšala brezposelnost Tržiški tovarnarji poskušajo z izstradanjem zlomiti voljo delovnih ljudi za borbo proti nazadnaštvu in fašizmu.
Napad reakcije na sindikate
Posebno srdito napadajo nazadnjaki Enotne sindikate delavcev in nameščencev Julijske krajine. Sindikati šlonfe na načelu bratstva ta enotnost, italijanskih in slovenskih delovnih množic in štejejo sedaj nad
70.000	članov, izmed katerih je 35 ti* .?oč delavcev in nameščencev iz Trsta. Da bi izzvali razkol v vrstah organiziranega delavstva, so začeli tržaški nazadnjaki snovati svoje posebne tako zvane »Julijske sindikate«, ki združujejo italijanske šoviniste in razne protiljudske elemente.
Vendar pa s temi manevri reakciji ni uspelo odvrniti organiziranega delavstva in širokih delovnih množic Julijske krajine od borbe za pravice proti oživljanju fašizma. O tem pričajo splošne stavke delovnih ljudi Julijske kraiine v septembru in decembru lanskega leta, pr¡ katerih je sodelovalo 200.000 delovnih •ljudi, enako pa to dokazujejo tudi velika ljudska zborovanja in demonstracije.
Plenum Pokrajinskega odbora enotnih sindikatov Julijske krajine, ki je nedavno zasedal, je ugotovil, da so sindikati odločno branili koristi delovnih ljudi in delali za zboljšanje njihovega gmotnega Položaja. Istočasno so skupno z ljudskimi množicami Julijske krajine vodili odločno borbo in jo vodijo še nadalje Za ustanovitev prave demokratične ljudske oblasti in za popolno iztrebljenje fašizma.
Problem Julijske krajine čaka še v celoti svoje rešitve, vendar na je že sedaj jasno, da ga ni mogoče rešiti brez upoštevanja želj delovnih množic in volie večin- prebivalstva te pokrajine kakor tnrt ne brez odločne borbe proti fašističnim in re-aakcionamim elementom, ki so «i uredäi v Trstu svoje osje gnezdo.
Stettinins je izjavil, da bi morali po mišljenju ameriške vlade zaslišati katero boli vlado, Sanico Združenih narodov, ki vlaga pritožbo.
Po govorih Badavi la paše (Egipt), Van Kleffensa (Holandija), Višinskega in Bevina' je predsednik predlagal, da bi določiti čas in rok prihodnjega zasedanja. Poudaril je, da je stvar samega sveta, ati bo razpravljal o teh zahtevah ati pa ukrenil kar koli drugo, kar smatra kot potrebno.
Stettinins je predlagal, da bi bila prihodnja seja Varnostnega sveta 28. •januarja ob 15.30. Ta predlog je bil sprejet.
Na koncu seje je predsednik M akin sporočil, da je dobil od jugosl. vlade noto, ki predlaga, naj se sproži vprašanje o sprejemu Albanije v članstvo organizacije Združenih narodov.
Višinski je podprl ta predlog Jugoslavije in predlagal, da bi o tem vprašanju razpravljali na prihodnjem zasedanju Varnostnega sveta.
Stettinins je pripomnil, da bi bilo morda bolje, če bi razpravljanje o tem vprašanju odložili do trenutka, ko se bo nabralo več takih vprašanj, o katerih bi potem skupno razpravljali in odločiti, če bodo lahko postale članice organizacije Združenih narodov vse dežele, ki so postavile slične zahteve.
Predsednik ni odobril predloga Stettiniusa in je pripomnil, da bo bolj pravilno, da razpravljajo o teh vprašanjih takrat, ko bodo postavljena.
Delegat Poljske Modzelewski je izjavil, da se popolnoma strinja s predlogom jugoslovanske delegacije in odobrava, da se to vprašanje vnese v dnevni red prihodnje seje Varnostnega sveta.
Ker ni nihče nasprotoval, je predsednik sporočil, da bo prišlo to vprašanje na dnevni red prihodnje seje Varnostnega sveta 28. januarja.
S tem je bila seja Varnostnega sveta končana.
Iranska nota brez vsake utemeljene podlage
London, 27. jan. (Tass) Pred'tovni-ki tiska so precitati bd ediio p.sma z dr,e 24. januarja, s katerim se je obrnil šef sovjetske delegacije na zasedanju Generalne skupščine organizacije Združenih narodov Vnšmškij na predsednika Varnostnega sveta. Pismo se glasi:
V zveži s pismom, ki ga je poslala Varnostnemu svetu iranska delegacija. izjavlja delegacija Sovjetske zveze po nalogu sovjetske vlade:
1. Trditev iranske delegacije, da se vmešava Sovjetska zveza s pomočjo uradnikov in oboroženih sil v notranje zadeve Irana, ni resnična in je brez vsake podlage. V tem primeru ponavlja iranska delegacija izjavo, ki j j je dala sovjetski vladi v novembru 1945. tri jo je sovjetsko poslaništvo z noto z dne 26. novembra odločno demantiralo. Ni mogoče tudi prezreti, da iranska vflada že 1. decembra 1945. v svojem odgovoru na noto ne samo da ne demantirala dejstev, ki jih navaja sovjetska nota, ampak je izrazila celo svoje zadovoljstvo, da trditve o vmešavanju sovjetskih uradnikov v notranje zadeve Irana v severnih področjih niso resnične. Se več. v isti noti ministrstva za zunanje zadeve Irana je izraženo zadovoljstvo, ker sovjetski uradniki popolnoma spoštujejo trojno pogodbo in deklaracijo šefov treh velikih sil in zaveznikov Irana, ki so jo podpisali in objavili v Teheranu.
Navedena dejstva prepričljivo govorijo o nepravičnosti in neutemeljenosti izjave iranske delegacije o nekakem vmešavanju Sovjetske zveze v notranje zadeve Irana.
Libanonski protest
London, 26. jan. Min. predsednik Libanona je izjavil, da je dal libanonski delegaciji navodila za protest pri organizaciji Združenih nar>dov proti englo-francdskemu sporazumu o Levantu in da zahteva naglo odstranitev tujih čet iz Libanona.
Grški poslanik je izročil svoje poverilnice
Beograd, 27. jan. Dne 26. januarja dopoldne je izročil grški poslanik Aleksander Dalietos Predsedmištvu Ustavodajne skupščine FLRJ svoje poverilne Iterine.
Maršal Tito je odlikoval albanska pionirja
Tirana, 27. jan. Na trgu pred vojno akademijo so slovesno izročiti odlikovanji, s katerima je maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito odlikoval dva albanska pionirja, Ta dva pionirja sta bila Slana V. albanske brigade ter sta se odlikovala v bojih proti nemškemu okupatorju na ozemlju Jugoslavije.
Slovesnosti go prisostvovati častniki raznih vojaških enot, kakor tudi predstavniki glavnega stana pionirjev. Govorniki so poudariti bratstvo albanskega in jugoslovanskih narodov, kakor tudi doprino- pionirjev v boju albanskega in jugoslovanskih narodov proti okupatorju. Svečana slovesnost se je zaključila s parado gojencev vojne akademije.
Avstrija in koroški Slovenci
Dr. Fran Zwitter, profesor ljubljanske univerze, je napisal za beograjsko »Politiko« članek: »Avstrija in koroški Slovenci«, iz katerega posnemamo:
I' 'oški Slovenci so v zadnjih stoletjih ohranili vse svoje etnično ozemlje z izjemo nekaj germaniziranih in nacionalno mešanih etničnih otokov, ki so tvorbe nemškega imperializma. Oni so v tej dobi toliko pretrpeli, se toliko borili in toliko žrtvovali, največ prav v sedanji vojni, da o upravičenosti njihove in naše zahteve po priključitvi slovenske Koroške Jugoslaviji ne more biti no
vse šole, če bi hoteli odpustiti vse nacistične učitelje. Akcija koroških nacistov pa se ni omejevala samo na Koroško. Ko je Hitler anektiral L1941. del jugoslovanske Slovenije ter ga proglasil za del Koroške odnosno štajerske, so koroški in štajerski nacisti prevzeli vodilna mesta v vojaški in civilni upravi teh krajev in nosijo skoro Izključno vso odgovornost za strašne zločine v dobi nemške zasedbe Slovenije.
Moskovska deklaracija z dne 30. oktobra 1943. je proglasila za cilj zaveznikov tudi obnovo svobodne in neodvisne Avstrije. Niti v tej de-
benega dvoma. Vprašanje Koroške Naraciji, niti v kaki drugi izjavi ka-
danes sploh ne bi bilo odprto in zapleteno vprašanje, če se ne bi postavljalo v zvezi z vprašanjem Avstrije. Vprašanje Avstrije pa je veliko vprašanje, ki šele daje koroškemu vprašanju njegov pomen. Gre za to: ali obstoja sploh avstrijski narod, ki hoče živeti v samostojni državi svoje lastno življenje, ali pa so Avstrijci samo deâ velike nemške etnične gmote odnosno del naroda, ki je človeštvu povzročil toliko zla? Odgovor na to vprašanje nam lahko da samo pazljivo proučevanje avstrijske preteklosti in sedanjosti. Jedro stare Avstro-Ogrske je bilo
terekoli zavezniške vlade, ni nobene izjave v tem, v katerih mejah bo obnovljena Avstrija, niti niso bila dana kaka jamstva »za meje iz leta 1937.«, o katerih se na Koroškem in v Avstriji toliko govori. O tem bo odločala šele mirovna konferenca. Toda v tej deklaraciji je odstavek, na katerega v Avstriji navadno pozabljajo: »Avstrija pa se opozarja, da se ne more izogniti odgovornosti za sodelovanje v vojni na strani hitlerjevske Nemčije in da se bo pri končnem obračunu neizogibno upošteval njen lastni prispevek za osvoboditev.« Narodno osvobodilno gibanje Jugoslavije je storilo vse, da podpre gibanje za
nemško ozemlje, to je oeemlje Habs- ' svobodno in neodvisno Avstrijo. V buržancv, ki je bilo štiri stoletja sklopu narodno osvobodilne vojske sedež starega nemškega Rajha in či- Slovenije sta bila ustanovljena dva gar gospodarji so bili nemški cesarji bataljona Avstrijcev. Vse priznanje vse do propada starega Rajha leta avstrijskim žrtvam nacizma in bor-1S06. Tudi pozneje je bila Avstrija ; cem proti nacizmu, toda dejstvo je, del nemškega političnega sistema vse : da je prispevek Avstrije za njeno do leta 1866., ko jo je Prusija iz- j osvoboditev manjši kakor delež ko-gnala iz Nemčije. Res je, da je Av- i roških Slovencev. Ogromna večina strija postopno razširila svojo poli- j Avstrijcev se je do kraja borila na tično oblast tudi na prostrana ozem- strani nacizma.
Ija, ki niso bila nemška. Toda avstrijska politika na tem ozemlju je bila vedno politika centralizma in germanizacije. Tudi borba med Av-
Sedanja Avstrija se navadno označuje kot povratek na staro stanje, na stanje iz dobe prve avstrijske republike. Poznamo poglavitno napa-
strijo in Prusijo 1.1866. ni bila borba ko prve avstrijske republike: ni
za ali proti zedinjenju Nemčije, marveč borba med poskusom Prusije, da se Nemčija zedini pod hegemonijo Prusije, a ob izključitvi Avstrije, in poskusom Avstrije, da se Nemčija zedini pod hegemonijo Avstrije ter da se v njo vključijo vse avstrijske dežele in na ta način ustvari nemška Srednja Evropa. Po porazu v vojni 1.1866. se je Avstrija razdelila na dve polovici: v eni teh polovic so imeli hegemonijo Nemci, v drugi pa Madžari. Zunanjo politiko Avstro-Ogrske pa že od 1.1879. karakterizira zveza z novo Nemčijo. Jasno je, da pod takimi pogoji večina avstrijskih Nemcev ni želela propada Avstro-Ogrske. Resnica je, da so bili konzervativni krogi (fevdalci, duhov
ustvarila niti si ni prizadevala ustvariti avstrijskega patriotizma. Obstojala je samo zaradi mednarodnega položaja. Kakšno stališče lahko pričakujemo v tem pogledu od vodilnih strank sedanjega avstrijskega parlamenta, Ljudske stranke in socialnih demokratov? Za socialne demokrate je znano, da so se od 1. 1918. vedno zavzemali za priključitev k Nemčiji. Ljudska stranka dejansko ni stara krščansko socialistična stranka, marveč predstavlja združitev vseh meščanskih strank. Avstrijski legi-timizem v njej ni močen in zdi se, da pristaši Habsburžanov v Avstriji ne predstavljajo resnega političnega činitelja, toda ta stranka je znana kot velika zaščitnica nacistov. Niti ljudska niti socialno demokratska
ništvo, oficirji in del uredništva) za ,_,	. ,	...	,	....
ohranitev Avstrije ter vdani Habs-1 stranka “sta nikdar obsedali panger-buržanom, toda to ne velja šemo za ! mamzma. Lahko si mislimo kaksm
Nemce marveč tudi za konzervativ : 30 v	P°htlcmh pnlikah izgle-
jNemce .mareec tuoi za komzervauv-	ostvaritev avstrijskega patri-
ne kroge drugih narodov Avstro- ntWrrta	J 6	^
Ogrske. Vendar pa je že v Avstro-
Ogrški obstojalo med Nemci gibanje
za priključitev Avstrije k Nemčiji.
Po propadu Avstro-Ogrske je pri cizem шкјег v.Nemčiji ne v Av_
avstrijskih Nemcrh docela zmagah	Uročil oblasti drugim stran-
pangermamzem m avstrijska narod-	, .	, °	....
-.o	__inis i kam, da bi se rešilo, kar se rešiti
skupščina je 12. novembra 1918. , .	’	..	, .	’-----..	.
otizma.
Položaj zlasti na Koroškem dovolj jasno osvetluje eno dejstvo. Ko je uvidel, da je vojna izgubljena, na-
na
soglasno sklenila priključitev Avstrije k nemški republiki. Mednarodni položaj je celih 20 let onemogočal izvedbo tega načrta. Z avstrijsko republiko so ravnali zelo milo in je dobivala posojila od antantnih držav, toda ta avstrijska republika ni storila ničesar, da bi ustvarila avstrijski patriotizem. Vse glavne politično stranke avstrijske republike so se že davno pred nastopom nacizma zavzemale za priključitev k Nemčiji ter so čakale samo na ugoden mednarodni položaj, da to izvedejo. Zaradi tega ni prav nič čudnega, če je našel nacizem v Avstriji rodovitna tla. Njegove zmage v Avstriji ni mogel preprečiti klerofašizem, ki je začel podpiran od Mussolinija, šele po prihodu Hitlerja na oblast v Nemčiji, naglašati avstrijstvo, toda av-strijstvo Habsburžanov in stare monarhije. S takimi nazadnjaškimi idejami ni bilo mogoče in tudi v bodoče ne bo mogoče pobijati panger-manizma in nacizma med Avstrijci niti pridobiti zaupanja sosednih držav. Poleg pioti pangermanizma in poti Habsburžanov je bila v Avstriji še pred priključitvijo še tretja pot, px>t Komunistične partije Avstrije, ki je zastopala stališče, da so Avstrijci zaradi stoletne življenjske skupmosti z drugimi narodi Podu-navja narod zase, ki mora iskati svoje rešitve ne v Veliki Nemčiji, marveč v samostojni Avstriji, ki bi skupno z drugimi narodi Podunavja, zlasti s slovanskimi narodi ostvarila podunavsko federacijo demokratičnih narodov, toda večina Avstrijcev je krenila na pot nacizma.
Sedanji in bodoči raziskovalci nemškega režima in nemških zločinov v Jugoslaviji v letih 1941 do 1945. bodo dobro izvršili svojo nalogo samo tedaj, če bodo proučili tudi delo organizacij in ustanov, ki so jih nacisti že leta prej pripravljali za to, kar se je potem zgodilo. Vse te organizacije in ustanove so imele svoj sedež v glavnem na Dunaju in V Gradcu.
Kar velja za Avstrijo kot celoto, velja še tem bolj za. štajersko, a zlasti za Koroško kot obmejni pokrajini. Koroško so že v dobi Avstro-Ogrske smatrali za predstražo nemškega prodiranja na Jadran in v Sredozemlje in pangermanizem je bil že takrat na Koroškem močno razvit. Pangermanizem je pripravljal med koroškimi Nemci px>t nacizmu, Pri poskusu nacistične revolucije v Avstriji julija 1934. so bila najmočnejša središča ravno v nemških predelih štajerske in Koroške v bližini jugoslovanske meje. Leta 1938. je bila Koroška prva avstrijska dežela, ki je objavila, da so nacisti prevzeli oblast v svoje roke in sicer pred prihodom nemške vojske, vroč nacizma v Koroški dokazuje n. pr. izjava sedanjega predsednika koroške vlade,
da, ter se tako ustvari možnost, da se v ugodnejših prilikah pripravi za novo vojno, za revanžo. Nacizem se
je boril do kraja. Le ena izjema je, a to je prav Koroška. V noči od 7. na 8. maj 1945 ko je na Koroško že vkorakala jugoslovanska vojska, z druge strani pa zavezniške čete, je izdal Hitlerjev Gauleiter za Koroško dr. Rainer proglas, da odstopa, ker se sovražniki ne bodo hoteli z njim razgovarjati, svoje mesto ljudem, ki bolj ustrezajo stališču sovražnika. Zahvaljuje se nacionalsocialistom za njihovo zvestobo Hitlerju in pravi: »Njegova ideja živi v nas.« Poziva jih v borbo za »svobodno in nedeljivo Koroško«, geslo nemškega imperializma v letih 1918. do 1920. Istočasno je nova koroška vlada, sestavljena iz političnih strank iz dobe avstrijske republike, prevzela oblast iz rok dr. Rainerja in proglasila za svoj program borbo za »svobodno in nedeljivo Koroško.« Stare avstrijske politične stranke, ki v dobi nacizma niso ničesar storile proti njemu, so po pogajanjih, Id so trajala nekaj dni, prevzele oblast iz njegovih rok, da rešijo položaj. Tudi vse poznejše koroške vlade so sestavile iste politične stranke, več-jidel tudi isti ljudje, a ves ta čas jim načeluje socialni demokrat Hans Piesch. Ta novi režim je kmalu priznala zavezniška vojaška uprava in pozneje tudi osrednja avstrijska vlada na Dunaju, dočim je bila naša civilna oblast takoj ukinjena.
Izkušnje, ki so si jih pridobili koroški Slovenci že v teh mesecih, kažejo, kakšna bi bila njihova usoda, če bi ostali v mejah Avstrije. Načrt njihove izselitve, ki so ga leta 1943 preprečile zmage Rdeče armade, bi postal zopet pereč pri prvi spremembi zunanjepolitičnega položaja Avstrije. Zaradi tega moramo tem bolj brezpogojno zahtevati priključitev poslednjega dela jugoslovanskega okrnjenega narodnostnega ozemlja, ki je po tolikih borbah Jugoslovanov za svobodo, še vedno pod oblastjo Germanov. Skrbeti moramo tudi za usodo gradiščanskih Hrvatov. Toda problem je še širši in glob-ji. Katastrofa Hitlerjevega carstva ni zadostovala, da bi spremenila miselnost Avstrijcev in da bi ustvarila avstrijski patriotizem, čeprav smo to vedno želeli in še danes želimo. Avstrijski pangermanizem in nacizem nista bila nevarna samo za narodne manjšine v mejah Avstrije. To je treba upoštevati, ko se bo odločalo o naših mejah z Avstrijo. Razen tega bi vsak postopek z Avstrijo, ki bi bil milejši kakor postopek z Nemčijo, ustvarjal možnost, da avstrijski nacizem in pangermanizem izkoristi te možnosti, ki bi s tem nastale, že danes avstrijski nacisti in pangermanisti govore o posebnem nemškem poslanstvu, ki ga Ima Avstrija zaradi milejšega postopanja s strani zaveznikov. Zaradi tega je treba gledati na Avstrijo v sedanjem položaju kot na del nemškega problema in s tega vidika se mora reševati tudi koroško vprašanje.
Koristi zavarovanja .miru v tem • tvsod je zakon o agrarni reformi po
delu Evrope zahtevajo, da se slovenska manjšina v Koroški priključi Jugoslaviji ter da se nemški branik, s katerega bi se mogla nekega dne pričeti nova napadalna vojna, odrine čim dalje na sever.
Dr. Fran Zwitter v »Politiki«.
Vojni zločinec dr. Martin Wutte
Celovec. 22. januarja. Znani nacist dr. Martin Wutte pričenja. za enkrat še neuradno igrati vlogo pri pripravah za rešitev koroškega vprašanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Kljub svoji nacististični preteklosti je v najzaupnejših odnosih s koroško deželno vlado v Celovcu in v najtesnejših stikih z nekaterimi Ha-ni avstrijske zvezne vlade na Dunaju. Ti krogi nameravajo dr. Wutteja zopet uporabiti pri mirovnih pogajanjih kot izvedenca za koroško vprašanje.
Dr. Wutte je znan koroškim Slovencem že izpred prve svetovne vojne. Pri mirovnih pogajanjih v St. Ger-mainu je bil avstrijski izvedenec za koroško vprašanje skupno z zloglasnim ing. Schumyjem. Pripadal je pangermanistični politični stranki »Vsenemcev«. Po plebiscitu na Koroškem je izdal knjigo »Osvobodilni boj Koroške», v kateri zanika slovenstvo na Koroškem z »znanstveno« ponarejenimi dejstvi in blati Jugoslavijo. Razen tega je v članku z naslovom »Deutsch-windisch-slowenisch« dokazoval, da koroški Slovenci sploh niso Slovenci, ampak Nemci, ki pod vplivom obmejnih stikov s pravimi Slovenci genere neko nemško narečje. Ta iznajdba dr. Wutteja naj bi »znanstveno« utemeljevala zahtevo Avstrije po slovenski Koroški.
Po zlomu Jugoslavije 1941 pa je pričel na željo vojnega zločinca gau-leiterja Rainerja pregledovati vse v zunanjem ministrstvu v Beogradu po Nemcih ukradene in odpeljane državne arhive. Gauleiter Rainer ga je pooblastil, da izdela delo »znanstvenega značaja«, kjer naj dokaže negativno vlogo slovanstva na Balkanu in visoko misijo nemštva in posebej nacionalsocializma v južnovzhodni Evropi. To delo pa je prekinil zlom tretjega rajha in za to ga dr. Wutte ni objavil, pač pa je leta 1943. izdal 2. izdajo svoje knjige »Osvobodilni boj Koroške«. Ta druga izdaja njegove knjige vsebuje v veliki meri samo nacistično propagando in razgalja Wutteja ko starega, zagrizenega nacista. Duh. ki veje iz te knjige, je popolnoma nacističen in značilen za vsa Wuttejeva dela.
Dr. Wutte je prejel za zasluge za vojo »nacistično zgodovinsko znanost >n za posebne zasluge«, ki si jih je pridobil za nemštvo in za nacifašizem _____ i—-------------- z uvedbo svojih novih dokaznih meda bi morali na Koroškem zagreti i tod pri raziskovanju narodnostnih
vprašanj južnovzhodnih alpskih dežel najvišje Hitlerjevo priznanje, ki ga je mogel v rajhu znanstvenik doseči, in sicer častni doktorat univerze v Gradcu, centrale naciiašizma za jugovzhod, ter Göthejevo kolajno za znanost. Pri obeh slavjih so bili navzoči najvišji funkcionarji mačistične stranke in nacistične »znanosti«. Vojni zločinec gauleuter Rainer je obakrat govoril slavljencu dr. Wutteju na čast in vedno poudarjal, da se ima samo Wut-tejevi vzgoji zahvaliti, ker je postal nacionalsocialist, kajti dr. Wutte je bil eden izmed onih profesorjev na celovški gimnaziji, ki je že pred desetletji spoznal misijo velenemštva v Evropi in ki je za vedno vzgojil cel kader nacionalsocialistov na Koroškem.
Najožje uradne in osebne stike pa dr. Wutte ni vzdrževal samo z nacističnim prvakom dr. Rainerjem, temveč je bil posebno pri delu v najtesnejši povezanosti tudi z SS-Stand-artenführerjem, zloglasnim vojnim zločincem Maier-Kaibitschem, ki mu je stalno dobavljal vse potrebno gradivo za navidezno upravičenost in utemeljitev Kaibitschevrh nacifašistič-nih akcij. Poleg gauleiterja Rainerja in Maier Kaibitscha je dr. Wutte tretji največji vojni zločinec na Koroškem, ki sodi m listo vojnih zločincev. Zločinstvo dr. Wutteja je v tem, da je s svojim nacističnim takoimenova-nim »znanstvenim« «delom ter z zavestnim ponarejevanjem političnih in zgodovinskih dejstev v mržnji do slovenskega naroda nudil vso »znanstveno« podlago nacifašističnim krvolokom za njihova zverinstva v slovenskih krajih ter s tem opravičeval njihova grozodejstva pred našim in zunanjim svetom.
Nacist dr. Wutte je bil s svojim vzgojnim delom kot srednješolski profesor in s svojo »politično-zgodo-vinsko. narodnostno in znanstveno delavnostjo in potvarjanjem zgodovinskih dejstev« duhovni oče in opora vsem nacifašističnim akcijam v slovenskem delu Koroške in na Gorenjskem. Namestu da bi ga Avstrija postavila na listo vojnih zločincev, vzdržuje deželna vlada v Celovcu najtesnejše stike z njim in ga namerava določiti kot izvedenca za Koroško pri mirovnih pogajanjih za določitev mej med Jugoslavijo in Avstrijo.
Sirije tisk ofi
Bolgarskemu sobranju je bil predložen zakonski predlog o agrarni reformi
Sofija 27. jan. Minister za kmetij- i svoje zemlje. V nižinskih krajih moštvo Mihajlo Genovski je izjavil re kmetija imeti največ 50 dekarov, predstavnikom tiska, da je ministr- j gozda in pašnikov, v planinskih presisi svet odobril načrt zakona o delih 100 dekarov. agrarni reformi, ki bo predložen so- Količino zemljiške posesti držav-branju v odobritev. Agrarno ref or- n¡h ustanov, samostanov, cerkva, žarno bodo izvajale občinske komisije drug m šol bo določil agrarni svet za agrarno reformo in agrarni sveti pn zemljiški direkcij L pri deželni direkciji. Občinskim ko-1 Vsak odvzem obdelovalne zemlje, misijam bo predsedoval okrajni j^rggjj po x7. septembru 1944. leta agronom, a agrarnemu svetu sodnik :
VrSÄ“5n. iah. ¡Zakon odreja dodelitev. zemlje tt-ko kmečka domačija največ 200 de- stom, ki je nimajo ah je imajo pr^
karov (dekar ima 1000 kv. m), a maJo- “ ,scer %	Z
v nekaterih okrajih tudi 300 deka- sam1 obdelujejo. Kmetje^ ki bodo do rov. Tistim, ki ne obdelujejo zemlje, bili zemljo, jo bodo odplačevali 15 je dovoljeno imeti največ 30 deka- ¡ let brez obrestl’ rov. Kmetijskim posestnikom, ki da- ! Načrt zakona o agrarni reformi jejo do 40°/o zemlje v najem, je do- so včeraj odobrili regenti, nakar je voljeno imeti največ 100 dekarov * bil predložen sobranju v odobritev.
Karaška mladina za pravico in svobodo
Koroški borci, aktivisti, akademiki in srednješolci, zbrani na skupnem sestanku v Ljubljani, so spre j ali naslednjo resolucijo, naslovljeno maršalu Titu:
Koroški borei, aktivisti, akademiki in srednješolci v Ljubljani Vas prisrčno pozdravljama Fašistično zatiranje v stari hitlerjanski obliki se je zopet z vsemi svojimi lastnostmi vrnilo na Koroško. Isti hitlerjanci, ki so vladali našo deželo pod fašističnim režimom, vladajo tudi danes. Sedanja deželna vlada je prevzela svojo oblast od največjih nacističnih zločincev na Koroškem. Deželni glavar Hans Piesch je prevzel oblast id določene naloge naravnost od gauleiterja Rainerja, ki je eden izmed najhujših nadfašistov ne samo na Koroškem. temveč v vsej Avstriji. Hans Piesch ni demokrat in tudi ne bo, on je bil, je in bo šovinist. Obljubil je Rainerju, ko je prevzel od njega oblast in nacistično-šovinistične naloge o »nedeljeni Koroški«, da jih bo izvršil do kemoa.
To stanje ca Koroškem je za Slovence nevzdržno. Koroški Slovenci, kot del slovenskega naroda, ki se je boril za pravice ne samo slovenskega in jugoslovanskih narodov, temveč tudi za pravice vse človeške d;u-
žbe' se ne moremo in se tudi ne_ bomo strinjali z nemškoavstrijskiimi fašisti, ki so nas morili, izseijevali, pošiljali v internacijo umirat, pobijali naše slovenske partizane po koroških gozdovih in vaseh in požigali naše domove.
Zato Vas prosimo, da se zavzamete za nas v teh zgodovinsko tako važnih dneh, ko se odločuje usoda naše Korošce • Zahteve naših padlih bratov, naših pobitih internirancev, naših izseljenih družin in naših požganih domov naj bodo tudi Vaše nepopustljive zahteve pred vsem svetom. Korošci Vam obljubljamo, da Vam borno stali s svojimi slovenskimi srci neustrašeni ob strani, dokler ai ne priborimo svobode in priključitve slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Korošci smo in hočemo biti Jugoslovani in ne Avstrijci
V pozdravnem piamu podpredsedniku zvezne vlade prosijo tov. Kar-defja, naj zastavi vse sile. da mednarodni forum prizna koroškim Slovencem pravico do priključitve k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji
Z istega sestanka je poslala koroška mlad'na pozdravno pismo tudi predsedniku NVS tov. Kidriču.
Razgled po celjskem okrožju
Medtem ko sneg z vedno debelejšo odejo pogrinja zemljo, prehaja sto in tisoče oralov te zemlje v roke novih lastnikov. Sleherna vas v Sloyenijj doživlja po svoje in po svoje rešuje zakon, ki vrača zemljo njenim pravim lastnikom. Pojdimo rkozi Konjice, Šmarje, skozi Celje tja do Trbovelj, mimo samostana Usmiljenih sester pri Radečah, skozi Gornji grad in v' Šoštanj — po-
svoje razgibal življenje.
V	Konjicah 960 agrarnih interesentov čaka ugodne rešitve Prošenj za zemljo. Osem odborov agrarnih interesentov pripravlja delitev skupno s komisijo za agrarno reformo. V zemljiškem skladu imajo 800 ha obdelovalne zemlje.
V	Šmarju je 1555 agrarnih interesentov združenih v 24 odbore, delili bodo 900 !ha obdelovalne zemljte. Prva je 16. januarja prišla na vrsto zemlja graščine Vindišgrec v Žuz-nem pri Loki. Težave imajo z vojnimi dobičkarji, ki sedijo v komisiji za pobijanje vojnih dobičkarjev, težave imajo z upraviteljem na Vir-štanju, težave imajo s trgovcem Petkom iz Celja, ki hoče, "naj bi se njegovo posestvo razdelilo njegovim bratom in sestram, ki zemlje niso potrebni.
V	celjski okolici je 2120 agrarnih interesentov, 45 odborov. 3000 ha obdelovalne 2emlje in 6000 ha gozda. Dne 16. januarja se je blizu štirideset interesentov zbralo v št. Petru pri Žalcu, na zemljišču, obsegajočem 40 ha, ki se je delilo kot prvo v celjski okolici.
Na posestvu Usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu ustanavljajo agrarni interesenti kmetijsko produktivno zadrugo. Pripravljeni so, da sprejmejo tudj nekaj bajtarjev od drugod. Kmetijsko obdelovalne zadruge nameravajo ustanoviti tudi v Šmartnem, v Rožni dolini, v Lembergu pri Novi cerkvi (Vojnik).
Mesto Celje ima 478 interesentov 6 14. odbori. Delili bodo 117 objektov in 332 ha obdelovalne zemlje.
V	Trbovlju je zbranih doslej samo še 222 agrarnih interesentov z desetimi odbori. V zemljiškem skladu je 345 ha obdelovalne zemlje ter 3030 ha gozda.
Posebno poglavje predstavlja v teh krajih samostan Usmiljenih sester v Marijinem dvoru pri Radečah. Obsega 421 ha zemlje in je bil kupljen s posebnim dovoljenjem Rima L 1925. Prodajal ga je pl. Gut-manstai in sicer za 14 milijonov dinarjev. Usmiljene sestre trdijo, da predstavlja njihov samostan kolektivno kmetijsko zadrugo in se ga torej ne more razlastiti.
Kmetje na Polšniku so vsi zato, da ostanejo Vindišgrecovi in S lanče vi gozdovi nedeljeni, vendar naj se najde način, po katerem pridejo kmetje do stelje in drv.
V	Gornjem Gradu je 816 agrarnih interesentov združenih v 15 odborov. Obdelovalne zemlje, ki naj se razdeli, je 200 ha.
V	Solčavi, kjer se je priglasilo 74 agrarnih interesentov, predstavlja posebno vprašanje visoko ležeče kmetije, kt obsegajo več kakor 200 ha zemlje, so pa vse kmetije požgane, večji del zemlje pa je za obdelavo neprimeren.
V	Šoštanju obstoja 48 odborov z 452 agrar., interesenti Obdelovalne zemlje je 856 ha Prva delitev je bila 15. januarja v Starem trgu pri Slovenjgradcu. Nek gomegrajstđ notar pa je sporočil, da Je že pred
hčer, da pa ni še utegnil napisati potrebne pogodba To je le bežen pogled v vasi in trge, v kmečke hiše in na graščine, v krajevne odbore in njihove spise, r srce ljudi... Agrarna reforma je slehernemu kraju, slehernemu človeku vtisnila svoj pečat. Ob njej se pogosto na izzivalen način razodevajo sovražniki ljudstva. Toda majhen človek, ki mu ta reforma pomeni novo, boljše življenje, stoji budno na straži. Pravico irpa, da Pogleda za vsaka sumljivo zaklenjena vrata. Njegova imovina je razvlečena po gradovih in veleposestvih, njegovo bogastvo je zakopano v zemlji, ki mu jo zakon o agrarni reformi vrača, da jo obdeluje sebi in svojemu bližnjemu v dobro. K. Š.
Nagrade najboljšim proizvajalcem tobaka
Beograd, 25. jan. Na predlog komisije za odkup tobaka so prejeli nagrade za dobro kakovost, pripravo in primemo domačo manipulacijo tobaka v skopski odkupni tobačni postaji:
prvo nagrado, 10% več kakor znaša odkupnina, Pota Mehmed Mustafa iz Skopija, 5554 din; Adžet Ali Be-čir iz vasi Donje Količsne iz Skopskega okraja, 9546; Asim Dair Ša-fcir iz vasi Donje Količzne iz skopskega okraja. 8047 din; Ali Jasen iz Skopija 8693 din; Ramiz Estern iz vati Stracanici 4055 din.
Za odlično domače delo so nagrajeni s 5%: Feim Zobšalima iz vasi Glišiča, Etem Jusuf Zefcija iz Skopija 2963 din; Izrir Sulejman Zektas iz vasi Aračmrvo 2191 din.
Izum delavca tobačne tovarne v Nišu nadomesti delovno moč 150 mož
V tobačni tovarni v Nišu se je vsak dan večal kup zdrobljenega tobaka, ki so ga delavke morale sejati in čistiti kamenčkov, korenin in drugih odpadkov. To delo je bilo zelo počasno. Samj 10%odstotkov so mogli uporabiti za izdelavo tobačnih izdelkov, dočim so ostalo porabili za proizvodnjo nikotina allí pa je ostalo neizkoriščeno. Sam j v nekaj mesecih je kup tega zdrobljenega tobaka toliko narasel, da bi iz njega mogli izdelati 10 milijonov cigaret Kleparski delavec v tobačni tovarni. Vlada Mitič, je videl, koliko tobaka gre v škodo in je nekega dne predstojniku svojega oddefka obljubil, da bo izdelal čistilec za te ostanke. Imel je na razpolago le pločevinasto ploščo in nekoliko desk. toda z neutrudljivim delom je izvršil, kar je obljubil. Njegov izum je itael najboljše uspehe, kakor jih nihče v tovami ni pričakoval. V 8 urah je njeg jv čistilec, pri katerem dela šest delavcev, prečistil 600 kg zdrobljenega tobaka. Pri ročnem prečiščevanju je za to isto količino potrebnih 1500 delavcev in mnogo več prostora. Delo tega čistilca ni farno zmanjšalo potrebo delovnih moči, temveč so prištedili še prostor in povečali izkoriščanje tobaka. Z njegovim izumom izkoriščajo 90% tobaka za cigarete, dočim so prej izkoriščali le 50%. Člani komisije, ki so pregledali stroj, so v zapisniku ugotovili: »Na lastno pobudo in z velikim trudom je Vlada Mitič sestavil nov stroj za čiščenje tobačnih ostankov. Predlagamo, da se njegovo požrtvovalno delo uvrsti med udarni
Enotni sindikati v Julijski kra-| jini za ureditev mezd in plač|
Trst. 25. januarja.
Ker so se razbila pogajanja medi zastopniki debavcev in delodajalčevi o zvišanju mezd, je mestni odbarl Enotnih sindikatov za Trst sklical zborovanje vseh glavnih odbo.oy I strok, tovarniških odborov in podod-1 borov ter zaupnikov podjetij, da po-| roča o dosedanjem poteku pogaj.cj I in dobi pooblastilo za svoj nadaljnji | postopek. Predsednik mestnega odbora tov. Radič je v izčrpnem poročilu prikazal pote« pogajanj in pra-1 vične zahteve tržaških delavcev1, na I katere delodajalci niso hoteti p:: tati kljub posredovanju angloameričkih zasedbenih oblasti. 'Mi, je dejal tov. Radič, ne bomo opustili svojih zahtev. I ker so minimalne.
Ob zaključku je búa sprejeta na-1 slednja resjčucija:
»Skupščina glavnih odborov strck. I tovarniških odborov in pododbora,’ ter podjetniških zaupnikov je 24. januarja 1946 proučila vprašanje novih mezd v zvezi z zadnjimi pogaja- | nji med zastopniki Enotnih sindikatov in Združenja iadustrijcev. O io- I brava postopek Osrednjega odbo.a ter potrjuje zahteve po izpolni: .! | osnovnih točk spomenice z dne 20. oktobra 1945, ker te zahteve ustrezajo najnujnejšim potrebam dela nega ljudstva. Skupščina pooblašča Osrednji odbor za •■-adaljevanje pogajanj na osnovi dosedanjih zahtev in ugotavlja, da kljub nujnosti delo-dajaid. ne pristanejo na pravično re-štev. Kot tolmač vofje delavstva reka skupščina zaupnic j Osrednjemu odboru, ki naj zbere vsa borbena sredstva, od najblažjih do splošni stavke, ako bi jih smatral kot potrebne za uresničenje vseh delavskih zahtev.«
Aretacija antifašistov v Kanalu
Trst. 25. januarja.
Angloamerička vojaška policija je aretirala v Kanalu ter odvedla v go-riške zapore tov. Štefana Kumar;: člana okrajnega odbora SIAU za K nalslko. Kumar je po vsej Gor:š znan antifašist, ki so ga Italijani aretirali že leta 1941. Prebil je več let v zaporu in je po kapitulaciji stepli v partizanske vrste, kjer se je do sledio boril za pravice svojega o« roda.
. Sta *n da se mu podeli primerna de-yojno razdelil posestyo med sina in 'narna nagrada.«
Razprave pri okrožsteer sodišču v LÿuMjam
Pri okrožnem sjdišču v Ljubi jar bodo v prihodnjem tednu sledeče ko zenske razprave:
V torek dne 29. jan. v dvorani št 124: ob 8 zoper Železnik Jožico i Ljubljane, Cesta v Mestni log št. 47 zaradi ovaduštva ki političnega sode lovanja z okupatorjem; bo 10 zoper Škrabelj Ignaca iz Ljubljane, Rožna ulica 21, zaradi počitičnega in vojaškega sodelovanja z okupatorjem ter sodelovanjem pri izvedbi smrtne kazni; ob 12 zoper Ulčar Staneta iz Kranja, Jenkova 10, zaradi vojaškega sodelovanja z okupatorjem in ova-d/uštva. — V dvorani št. 79: ob 8 zoper Zormana Franca iz Ljubljane, Zaloška 128; Vrhovca Emetta iz Ljubljane, Zaloška 107; Habjan Andreja iz Ljubljane. Zaločka 103; Dimnika Janeza iz Ljubljane, Zaloška 108; Černeta Janeiza iz Ljubljane, Zaloška št. 123; Erklavca Ivana iz Ljufoljane, Poljska pot št. 68; Križaja Alojza, iz Ljubljane, Zaloška 103 b, Kastelica Jožeta iz Ljubljane, Zaloška št. 213; Blas Kabla iz Ljubljane. Zaloška 169; Berlota Leona iz Ljubljane. Galjevi-ca 43; Drobeža Ka: là iz Ljubljane, Šmariinska 21; Čoparja Petra iz Ljubljane, Parmova 48; Šifrerja Štefana iz Ljubljane. Korošice 10; Habjana Avgusta iz Ljubljane, Streliška ul. 2; Pa-viiča Draga iz Ljubljane, Tavčarjeva 13, zaradi politàò.iege in vojaškega sodelovanja z okupatorjem, organiziranja terorističnih organizacij. zaradi ubojstev, obsodb na ¿mrt-no kazen in njih izvršitve, zapiranja, mučenja, prisilnega izseljevanja prebivalstva v koncentracijska taborišča, v internacijo ali na prisilno delo, in vohunstva.
Razprave pri ckrafitesn sodišču v Ljubljani
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani bodo sledeče kazenske razprave:
dne 29. jan. v sobi št. 28 zoper Rebolj Marijo iz Ljubljane, zaradi klevete — ob 8. uri; Luznar Franca iz Ljubljane, zaradi utaje — ob 9. uri; Putrih Antona in Vrhovec Janeza iz Ljubljane, zaradi špekulacija — ob 10. uri; Zupančič Matija in Ličen Mihaela iz Ljubijane, zaradi špekulacije — ob 11. uri; Poljane Ferdinanda in Metlak Marjana iz Ljubljane zaradi tatvine — ob 11.30 uri; Prešeren Josipa, Lavrič Josipa in Derenda Vladimirja iz Ljubljane zaradi špekulacije — ob 12. uri; Za-bunov Dragico, Konstantinovič An-djelino in Lunginovič Petra iz Beograda zaradi špekulacije — ob 12.30 tul; Zorec Jožefa lz Kokrice zaradi špekulacije — ob 13. uri.
Dne 30. jan. 1946 v sobi št. 28: zoper Vidovič Ljudmilo iz Ljubljane zaradi prevare — ob 8. uri; Gorenc Ivana in Škerjanc Franca iz Ljubljane zaradi ogražanja telesne varnosti — ob 9. uri; Okorn Antona iz Grčarskih Raven zaradi utaje — ob
10.	uri; Pušavec Janka in Novak Antona iz Ljubljane zaradi tatvine — ob . 10.30 uri; Vončina Ivana iz Ljubljane zaradi tatvine — ob 11.30 uri; Blatnik Ano iz Škofljice zaradi špekulacije — ob 12.30 uri; Brajer Marijo iz Ljubljane zaradi špekulacije — ob 12.30 uri; Pečnik Avgusta iz Stožic, zaradi špekulacije — ob
14.	uri; Jerc Valentina in Antona iz Ljubljane zaradi špekulacije — ob 14. uri.
POŽRTVOVALNOST, VESTNOST — NAPREDEK, BLAGOSTANJE!
Ob zasedanjih okrajnih skupščin v Prekmurju
Po soboških ulicah brije mraz, iz adžarske ravni prihaja preko praz-ph polj. Ceste so puste, samo opoldne in proti večeru ožive. Med me-jčani vidiš kmečke žene z otroki, y jih nosijo v blazine zavite na hrbtih. V mestu je tam, še tišje je v majhnih vaseh, izza kaiterih rastejo v nebo jagnjedi. Takšen vtis imaš pi dan. Ko pa se nekoliko razgledaš In prisluhneš, opaziš vso razburkamo življenje na tej mali krpi av-eta. Bije se borba za vsakega posameznega človeka. Zanj se trgata dva svetova, svet špekulantov, njila-5gv in kuLturbundovcev hi svet norega oblikovanja družbe in vredno-*enja človeka. Izvaja se agrarna reforma, bajtarji si delijo zemljo, žup-BÜ pa ponekod kličejo satana in peklo na tiste, ki se bodo cerkvene zemlje dotaknili- Tu pa- tam so se Kmetje za hip zbegali. AH brž so spregledali, da jih hočejo zopet ogoljufati za zemljo, ki je njihova po v? j pravici. Združili so se v agrarnih organizacijah in pričeli z delit-vijo zemlje.
Boj dveh svetov se bije v vsaki tr i manjši koči hi bije se posebno srdito v prekmurski prestolnici — Soboti. Za časa okupacije so se razgalili vsi protiljudski elementu Nji-laš: so deloma pobegnili, deloma so prišli pred sodišča. Mnogo teh zločincev, m Imajo nešteto Prekmur-■;v na vesti, se danes svobodno spre. h rja po Budimpešti. Toda ljudstvo h ni pozabilo. Na vseh zborih vo-. cev zahteva njihovo izročitev in n zasedanju okrajne skupščine je v:a dvorana enoglasno zahtevala: pred sodbo z zločinci! špekulanti so s potuhnili, mislili so, da M bodo p Inili svoje žepe na račun ljudstva trli v novi ljudski državi. Toda z etili so se, ljudstvo jih je razil nkaJo in jih še razkrinkuje! Ob-e m se vrše v Soboti prve razprave p ati vojnim dobičkarjem.
Precej živahno je v zadnjem času v Soboti kulturno življenje. V gimnaziji nam raste nov inteligenčni na-ščaj. Dijaki imajo v mestu svoj temat. Vrstijo se kulturne prire-tve, ki jih po večini organizira udska prosveta. Kot posebno uspel omenil teden slovenske knjige, ki je vršil v začetku januarja. Os-dnja prireditev je bila »Večer slo-anske besede«, na katerem so brali : svojih del Miško Kranjec, Godila, šebjanič ter Šiftar, uvodno be-edo pa je spregovoril prof. Janko iška. Tudi na Prekmurskem je oku-ator uničil večino slovenskih knjig. Za novo knjižnico je Murska Sobota zv - a 22.000 dinarjev, Beltinci sami pa 5000 dinarjev.
Na sredi soboškega trga pred sta-gradom stoji spomenik Zmage, '.o grem ponoči mimo, je ves v iči žarometov. Spomin rdečearmej-
m.	Da, oddaleč so prišli na ta ko-■c slovenske zemlje. Ljudje se jih adi spominjajo: Samo da je uvidel, a si mu naklonjen, pa bi ti razdal ich svoje srce! pravijo o njih. Jav-osti je znano pismo soboškega komandanta, ki ga je odhajajoč v svo-o domovino napisal v zahvalo šlo-enskemu narodu.
22.	t. m. je zasedala soboška okrajna skupščina. Podala je sliko politi-.nega, gospodarskega in kulturnega nivljenja v Prekmurju. Ob debati o kodljivem delu špekulantov je bil prejet sklep, da se v gospodarstvu ■odpre predvsem zadružni sektor. Zadružno življenje je v tem okraju že lepo razvito, saj povezuje 17.838 lanov, kar je dobra tretjina celotnega prebivalstva. 25 poslovalnic dveh zadrug uspešno dela. Zemlja je oila v pretekli jeseni 100®/o posejana, ponekod preko setvenega načrta. Veliko je k temu pripomogla strojna zadruga v Beltincih, ki je preorala s traktorji največje komplekse zemlje.
Kot je bilo opaziti iz vseh poročil, je glavni nedostatek dela krajevnih odborov, da nimajo dovoljnega pregleda čez svoj teren. Zato tudi ni zadovoljivega uspeha pri oddaji mle-
ka, pri oddaji kož in slanine, saj je bilo od 9010 zaklanih svinj oddanih samo 8200 kg slanine. Postavljena je bila zahteva po čistki upravnega aparata krajevnih odborov in poostrena kontrola nad zakolom svinj, oddajo mleka, slanine in kož. Izvršila se bo revizija podpor. S pomočjo krajevnih odborov bo zgrajen v Soboti za dela nezmožne »Dom počitka«. živahna debata je bila o Salezijanskem domu — dijaškem internatu za katerega zahteva ljudstvo, da se vrne ljudstvu, ki ga je zgradilo. Isto zahtevo so postavili za vse šole. Značilne za prekmursko šolstvo so eno-razrednice. Ne sme se več dopustiti, da bi se še nadalje gradile take šole, ker je z njimi nemogoče doseči uspehe, če se ne upošteva starostna razlika šolarjev. Ljudstvo zahteva čistko med učiteljstvom. Kjer manjka učnih moči, naj se pritegne k pouku ostala inteligenca. Načet je bil tudi vajeniški problem. Posebno obsežno pa so razpravljali o obnovi. Splošno je opaziti premajhno samoinicijativo ljudstva pri tem delu. Ljudje pričakujejo, da bo prišlo vse od zgoraj, ne zanimajo se dovolj in so se celo zgodili primeri, da niso niti odpeljaU gradbenega lesa, ki ga je dala država brezplačno na razpolago. Sprejet je bil sklep, da se okraj odreče dodatnim živilskim nakaznicam v korist slabše preskrbljenim industrijskim krajem. V Rakičevem bo ustanovljena kmetijska ln gospodinjska šola. Okraj, ki šteje sedaj 121 krajevnih odborov, bo po združitvi teh štel samo 40 krajevnih odborov. Pod agrarno reformo spada 4571 ha zemlje, agrarnih interesentov pa je 1895. Razdeljeno je že vele. posestvo v Petanjcih, v teku so razdelitve v Skalovcih, Gornji Lendavi in Doliču. Težnje Prekmurcev Jn njihova povezanost z Interesi ljudske države je prišla do Izraza v resolucijah, ki jih je skupščina poslala Ustavodajni skupščini za uzakonjenje ustave, tov. Kardelju z zahtevo po priklju.čitvi Porabja, Koroške in Primorske Jugoslaviji in Narodni vladi Slovenije. V zadnji resoluciji pravijo: Odposlanci okrajne ljudske skupščine Vam pošiljamo s svojega zasedanja iskrene pozdrave. 11. november je bil dan, ko se je ljudstvo našega okraja dalo še enkrat zapeljati in je glasovalo proti svojim lastnim interesom. Člani okrajne skupščine se tega jasno zavedamo. Vemo, da svoje dolžnosti pred volitvami nismo izpolnili. Namen današnje delovne konference je, da skupno izdelamo sklepe, ki bodo osnova našega nadaljnjega dela, kajti vemo, da bomo edino z delom popravili 11. november. Storili bomo vse, da bomo s skupnimi močmi rešili probleme prehrane in vsa druga vprašanja, ki se stav-Ijajo v prihodnjih dneh pred nas. Zahtevamo pa, da podvzame Narodna vlada ostre mere proti vsem tistim, ki še danes skušajo omajati ljudsko oblast, proti vsem narodnim izdajalcem Ttnotraj in zunaj naših mej. Naj živi Narodna vlada Slovenije in njen predsednik tov. Boris Kidrič!
Na vzhodnem robu Prekmurja so mešane slovenske in madžarske vasi. Nad Dolnjo Lendavo slonijo lendavske gorice, po ravnini so raztresena naselja kolonistov. Med vojno so Madžari odvlekli koloniste v taborišča na Madžarsko, zdaj so se vrnili na svoje domove, kjer pa so našli malo svojega imetja. Na ravnini stojijo petrolejski stolpi. Tu so pod zemljo ležišča petroleja in vrtalni stroji se zasekavajo v zemljo, grizejo globlje in globlje, da iztrgajo zemlji dragoceno tekočino, ki jo rafinerije predelujejo v bencin, petrolej, olja in druge izdelke. Petrolejska industrija je zrasla Prekmurju šele v zadnjih letih. Tik za mejo so Madžari že prej postavljali stolpe in vrtali, pri nas pa prej ni bilo niti pobude, niti kapitala za to. Nemci so pred odhodom skušali naprave uničiti in so stroje deloma odvlekli ali pa poškodovali. Ker je bila v neposredni bližini delavnic
fronta, je bila večina objektov požgana in razrušena od eksplozij. Toda naši delavci niso obupali. Obnovili so naprave, pripeljali nazaj posamezne stroje, zgradili objekte in danes delujejo vrtalne naprave in čr. palke dvigajo na površino vsak dan tisoče in tisoče litrov nafte. Petrolejski delavci se v precejšnji meri rekrutirajo iz okolišnih kmetov, nekaj je pa tudi Madžarov, Hrvatov in Bosancev. Vsd so združeni v sindikatu petrolejskih delavcev. Industrija nafte je sedaj še razmeroma majhna, polagoma pa bo postala odločilen gospodarski faktor v prenaseljenem Frekmurju, kar bo temeljito spremenilo socialno obeležje te dežele.
Precej živahno je med petrolejskimi delavci poHtično in kulturno delo. Pcslednje ovira narodnostna pome-šanost. Osvobodilna fronta prireja sestanke, na katerih se delavci se znanjajo z našimi problemi. S sodelovanjem Lendavskega sindikata kulturnih delavcev so svečano proslavili obletnico Leninove smrti in ob tej priliki nabrali 3600 dinarjev za Komunistično partijo; izkupiček nad. urnega prostovoljnega dela pa je vrgel 2450 dinarjev, ki so jih delavci namenili ljudski knjižnici, ki bo svečano odprta v okviru Prešernovega tedna. Delavci se prehranjujejo v sindikalni kuhinji, ki jo oskrbuje nabavno prodajna zadruga v Dolnji Lendavi. Na sindikalni konferenci so delavci sklenili, da se odrečejo dodatnim živilskim kartam.
Tudi lendavska skupščina Je zasedala. Obravnavala je gospodarske, politične in kulturne probleme kosa slovenske zemlje, ki je najbolj Izpostavljen sovražnim vplivom. Med zasedanjem se je tu in tam razvil razgovor, vendar je človek imel vtis, da se odposlanci še premalo zavedajo, da so oni tisti, iz katerih raste celotna organizacija dela v okraju. Stoletna tradicija jih je navajala vedno na suženjsko izvrševanje ukazov. In če so njihovi prvi koraki v svet še majavi, negotovi — kdo hi jim to zameril ? že tretje zasedanje skupščine se ogromno razlikuje od prvih dveh, ki sploh nista prinesli nikak-šnih sklepov. Tokrat so bili sprejeti sklepi, ki bodo nedvomno vplivali na gospodarsko, politično in kulturno življenje dolnjelendavskega okraja. Med njimi bi navedel kot najvažnejšega sklep za aktivizacijo ljudskih
množic v barbi proti špekulantom, kar so tudi poudarili v resoluciji predsedniku Narodne vlade Slovenije, sklep o pobijanju delamrzni-štva, o reorganizaciji krajevnih odborov in izločitvi vseh nazadnjaških birokratskih elementov, sklep o večji podpori zadružnemu sektorju, o ustanovitvi izobraževalnih tečajev, o povečanem kulturnem delu učiteljstva na vasi, sklepalo se je tudi o kontroli dolžnostnega odkupa živil in oddaji slanine, mleka in kož. Oddaja svinjskih kož je sploh hud problem za Prekmurje, kjer nimajo navade, da bi svinje po zakolu odirali; v interesu skupnosti pa je, da se to izvede.
Več madžarskih vasi je poslalo resolucije, v katerih najostreje obsojajo delo madžarskih njilaškth revizionistov in zahtevajo, da se jugoslovanski manjšini na Madžarskem dado iste pravice kakor jih uživa madžarska manjšina v Jugoslaviji. Agrarna reforma je bila deloma že izvedena in je od razlaščenega veleposestva dr. Harsa dobilo zemljo 30 kmetov. Sedaj je agrarne zemlje na razpolago še 450 ha, agrarnih interesentov pa je v lendavskem okraju preko 4000! Ta številka nam jasno pokaže, kako je to vprašanje v Prekmurju pereče.
11.	november je prinesel v lendavskem okraju zmago prazni skrinjici. Popolnoma napačno bi bilo, če bi si hoteli po tistih rezultatih ustvariti sliko današnjega stanja. Mnogo je tukaj ljudi, ki se hočejo vključiti v delo pri Izgradnji našega novega življenja, kar se je pokazalo tudi na skupščini. Tem ljudem je treba dati vso moralno podporo pri njihovem prizadevanju. Ni ga dela slovenske zemlje, ob katerega bi se zaletavajo toliko sovražne propagande, M ga ne bi dem na dan preplavljale lažne vesti, kamor ne hi prihajali preko meje tuji agenti pa tudi domači izdajalci, ki skušajo vedno spet rovariti. Kultur bundovstvo ln njilaštvo, revizionizem in klerikalizem, vse to se je zarotilo proti naši ljudski oblasti, vse to je izlivalo svoj strup med ljudstvo ob volitvah. Toda tudi tu se uveljavlja moč mlade države, nezadržno napreduje obnova gospodarstva (n drug za drugim se Izločujejo protunarodni elementi. Ljudstvo spoznava da je njegova pot edino z ramo ob rami z vsemi narodi Jugoslavije.
France Filipič.
Obnova telegrafa
Kakor je okupator pustil za seboj ogromna razdejanja v vseh panogah našega gospodarstva in industrije, v državnih in privatnih podjetjih, tako smo se tudi mi v poštni stroki ob osvobojen ju znašli pred težko nalogo obnove. Posebno je to veljalo za našo brzojavno str>ko. (Distali smo brez vsakih sredstev. s pomočjo katerih bi mogli zadostiti velikim in odgovornim nalogah v cilju uspešne obnove naše porušene domovine. Morali smo v prvi vrsti upoštevati želje in potrebe naših vojaških in ljudskih oblasti, v drugi vrsti pa zahteve privatnikov. katerih potrebe po našem posredovanju so restie iz dneva v dan.
Kljub vsemu pomanjkanju najpotrebnejših sredstev za riapešno izvrševanje nam postavljenih nalog smo z veseljem in udarniško požrtvovalnostjo pristopili k delu, ne oziraje se ne to, da smo se drenjali v majhni neudobni sobici, da nam je bil telefon edino sredstvo za sprejemanje in odpravljanje brzojavk, da nismo imeli niti najpotrebnejšega pohištva, saj smo do nedavna sedeli na železnih zabojih. Vse to nas ni motilo pri delu. ker smo se dobro zavedali, da bomo le s požrtvovalnim in vztrajnim delom, a da pri tem ne iščemo udobnosti, pripomogli k čim hitrejši obnovi. Zavedali smo se pa tudi. da naše delo ne bo ostalo brez uspeha in da se bo stanje izboljšalo tako v tehničnem kakor v administrativnem pogledu. Prvi korak v napredku smo dosegli, ko smo dobili v mesecu avgustu prvi daljnopisni stroj, kar je pomenilo za nas nekaj novega, s čemer nam je bila dana možnost za uspešnejše in hitrejše vršenje službe. V kratkem se je število daljnopisnih
strojev povečalo. V začetku so se pojavile male težave, ki smo jih pa v kratkem času zadovoljivo prebrodili. Nismo imeli namreč dovolj izvežba-nega kadra za delo na novo postavljenih Btrojjh. promet je pa od dneva do dneva rastel, toda sklenili smo, da moramo tudi to nalogo v najkrajšem času rešiti, kar se nam je tudi posrečilo. Priznati se mora, da je vsaka tovarišica, da je vsak tovariš vložil ves trud, da se izuči za defio na novih strojih brez kakršnekoli predhodne šole. Uspeh je bil vedno bolj viden, postopoma so se zmanjševale napake, vzporedno s tem je pa tudi rasila hitrost v delu.
Tako je büo stanje vise do meseca decembra. Tedaj smo se presedli iz majhne, za delo res neprikladne sobice. v prenovljeno brzojavno dvorano, kjer smo vsi zadihali bolj svobodna ter s podvojeno močjo nadaljevali svoje delo, saj smo se zavedali, da tudi naše vodstvo vodi o nas računa in nam žefii delo olajšati s tem, da nam nudi večjo udobnost v višanju službe.
S časom se je število tovarišev in tovarišic v brzojavni službi povečalo: vsi so pa brez vleke predhodne strokovne izobrazbe pristopili z vso vnema k delu. Prav v kratkem so dosegli vidne uspehe, zavedajoč se, da je prva stvar točnost v delu, sporedno z njo pa so se izpolnjevati v hitrosti. V začetku decembra nam je bilo javljeno, da se bodo v drugi polovici decembra vršile tekme na daljnopisnih strojih v okviru udarniškega dneva in obnove. Vsd smo se mrzlično pripravljali na nje, vsaj je vsak žefiel doseči pri njih najboljši uspeh. Slo je za tem ciljem kdo bo v določenem
času napravil najmanj oapek, a pò
tem dedal z največjo možno hitrostjo.
Prišel je dan tekem. V brzojavni dvorani je bilo vse živo in v pokretu. Nekaterim se je vddela zaskrbljenost, drugi so kazali znake večje ali manjše nervoze, nič čudnega, saj so to bile prve tekme v tej obliki Tekmovali sna v grupah po pet. Približni rezultati so bili kmalu objavljeni. Oni. kd so vršili dalj časa na teh strojih službo, so bili boljši, kar je razumljivo. Pa tudi ostali, ki so šale nedavno bili dodeleni v brzojavni oddelek so pokazali prav zadovoljiv napredek. V splošnem je bil uspeh zelo dober dn upamo, da -je bila komisija, ki je naše delo ocenjevala, zadovoljna. Trdimo lahko, da smo v kratkem času in pod pogoji ki so zgoraj popihani, dosegli lepe uspehe, čeprav nismo imeli za naše delo' nobenih pripravljalnih tečajev in lahko se povdarja, da se precej tovarišev in tovarišic lahko po svoji iz-vežbanosti na strojih, pj točnosti kakor tudi po hitrosti meri s tovariši in tovarišicami v drugih mestih naše države, n. pr. v Zagrebu. Beogradu itd., kjer so se kadri za vršenje službe na daljnopisnih strojih po prejetih
podutkjh uffciirtjiaÜ k pripravi] »kùh tečajev.
Prihodnje tekme, ki se bodo verjetno vršile v kratkem, bodo gotov» pokazale nedaljne uspehe ki se bomo vsi kmalu toliko izpopolnili, da bomo kos vsem nalogam, ki jih od nas zahtevata naša domovina in ljudska oblast, čijih sestavni del smo tu di mi sami.
Ker pa prirodi naše službe javnost nima dostopa in vpogleda v naše dejo. tako odpade njena kontrola — mislim — direktna kontrola, moramo sami stremeti, za tem, da bo naše delo čimbolj precizno; kajti točnost je ne prvem mestu. Pri tem pa se moramo še izpopolnjevati v hitrotti ali ne na škodo točnosti. Po tem, kak» bomo izvršili naloge, ki nam jih stavlja naša ljudska oblast, njeni organi in široke ljudske mase, nas bodo tudi cenili. Zato pozivam vse tovariše ki tovarišice na vztrajno in požrtvovalno delo, da tudi mi doprinesem» svoj delež k obnovi naše porušene domovine. Naše garlo bodi: »Hočemo biti prvi med prvimi za Tita jn našo novo. težko priborjeno Federativno Ljudsko Republiko Jugoslavijo!*
Poln! vedrega zaupanja odhajajo naš! kolonisti v Vojvodino
Srečno!... Srečno!. ...
Z ledenimi svečarni obloženi vagoni so se ražljaje premaknili Lokomotiva ie piskala. Skozi ozko odprta vrata tovornih vagonov so poslednjič pomahale žulj ave roke. Pomahale so nam, bi smo ostali na postaji, hribom, pokritim s snegom, ki so se začeli nagla odmikati, pomahale jo majhni vasici tam pri Ormožu, Domžalah. Rakeku...
Tretjič je letošnjo zimo s postaje v Sevnici odpeljal transport naših kolonistov v Vojvodino. Preko sedemdeset družin, več kakor tri sto ljudi. Z njim se je odpeljal Jazbec Viktor s svojim sinem in sestro, odpeljal se je z upanjem, da bo njegova starka mati, iti je ob tem slovesu izjokala svoje zadnje bridke solze. spomladi lahko prišla za njim. Pokazal je na svojo revno obleko in rekel: »To je najboljše, kar imam. Vse sem izgubil, ko sem bil pri partizanih.« Ce bi bil «am in bi lahka poslušala samo njega, tedaj bi mi od kraja do konca povedal, kako si je revež pred vojno služil kruh — kako daleč od tiste majhne vasice pri Ormožu, od tistih goric, kjer je naš človek tudi v letih svobode eamo hlapčeval. Toda bilo jih je toliko — drobna, majhna, pa žilava mati, doma nekje od Domžal, s svojim nedoraslim otrokom, ki si je že sam služil kruh. Niti ene solze ni potočila, da ne bi kdo resel. da ji je že žal, ka so jo sosedje na vse načine odgovarjali, naj ne gre. Nekje v tej zemlji ležita dva groba, ne ona, ne nihče ne ve kje. Mož in liât. Zdaj gresta в tem nedoraslim sinom sama, izpraznila sta staro domačijo, vse do zarjavelih žlic in revnih starih postelj — in gotovo jima nikdar v življenju ne bo žal. da mita poslušala svojih sosedov.
Že v četrtek zvečer so prihajali na postajo v Sevnico posamezni vagoni s kolonisti. Pripeljati sta se dve družini iz Gornje Radgone, nekaj družin iz vasi pri Mariboru, od Kočevja in Novega mesta. Ni lahko, odpravljati se na tako pat sredi zime. In vendar, ko so prebili prvo noč v vagonih na postaji, zjutraj vedri in s smehom na obrazih odpirajo težka vrata železnih vagonov. Nekaj manj kakor trideset vagonov stoji na stranskem tiru. Iz cevi. napeljanih àcori okna ali priprta vrata, uhaja dim. V zaprtih vagonih pojejo žage. Na pečicah vre čaj. Iz Ljubljane so se pripeljali delegat-je z ministrstva ta dve prijazni zaščitna sestri, ki gresta takoj od vagona do vagona in sprašujeta; Je kdo bolan? Nekaj otrok je prehlajenih, tam delita zdravila, nekoga boli zob, nekdo si je ranil prst
Z vagona plapola zastava. Nekaj fantov obeša na vagone trobojnice in Titovo sliko. V vagonu, ki je določen za kuhinjo, nameščajo kotel in ga nalivajo z vodo. da bo kuhar, ki se je j avti iz vrst kolonistov, skuhal prvi obed transportu. V sosednjem vagonu je urejena ambulanta, postelje s toplimi, snažnimi odejami, s potrebno zalogo zdravil in toplo pečko. Nekaj družin je brez peči, ker njihovi krajevni odlbori niso poskrbeli, da bi jim jih dali seboj. Zaščitni sestri in nekaj drugih ljudi gre od vagona do vagona, dokler nekje ne odkrijejo
odvečnih peči. V vagonih si družine urejajo ležišča, pripravljajo kurjavo, pospravljajo prtljaga. Tam so na kupih zložene njihove mize in omare, stoli in poroda, vse, kar so mogli vzeti seboj. Iz vsakega vagona radovedno kukajo mali, s kosom kruha v rokah. posineli v obraze od mraza. Prijazni, ustrežljivi železničarji se trudijo. da bi čim prej sastavili kompozicijo in jo poslali naprej, saj pot je še dolga.
Družine, ki gredo s tretjim transportom, so določene za Vršac, Velico Gredo in Sečenovo. Iz najrazličnejših krajev jih je pripeljala ista usoda na to skupno pot v novo bodočnoti Vedri in polni upanja zapuščajo domove, kjer je bila življenje v zadnjih letih tako težko, dahove, ki so za vedno cefali bree očetov in sinov.
db pol dingi uri popoldne so naposled priklopili k dolgi vrsti vagano v lokomotivo. Iz vagonov se je oglasila raidobfcna pesem, oči so poslednjič poromale tja preka hribov, k tihim, osamelim domovom, ki so jih včeraj za vselej zapustili. Kreuso-va Neža in Jeričeva mama st« se c pogledali — obe sta ostali brez mož, obe imata seboj svoje majhne sinove.
Posledjič so se àcori napol odprte vrata vagonov iztegnile njihove žu* ljave roke in mi, Iti smo ostati na postaji, jim v imenu vteh nas kličemo: Srečno.	Katarina Spur.
Zahvala
Rdečemu križu Slovenije
V preteklih dveh mesecih je Rdeči križ Slovenije ponovno dokazal, da se zavede svojih nalog do slovenskega ljudstva, prav posebno pa do slovenske mladine, med katero je razdelil velike količine živil, obleke in obutve, in to v času, ko je bilo vprašanje prebrane in oskrbe z obleko in obutvijo naše mladine najtežje. Tako so dobiti vsi gojenci in gojenke v iz-venljubljanskih dijaških domovih ministrstva za prosveto pa 2 kartona konzervirane hrane, med mladino ljubljanskih dijaških domov m zavodov pa sta Glavni in Mestni odbor RKS razdelila 30 kompletnih moštvih oblek, 304 moške hlače, 59 jopic. 59 plaščev, 55 ženskih oblek, 65 domačih halj, 278 kril. 324 bluz, 263 srajc. 2500 majic. 925 hlačk, 1289 parov nogavic, 224 parov copat in 224 parov čevljev. Poleg tega so dobiti visoko-šolci, srednješolci in učenci, ter učenke. ki stanujejo v naših dijaških domovih in zavetiščih v Ljubljani, še 1032 doz kondenziranega mleka. 20 kartonov Cereol-какао-а, 27 kartonov kakao-a, 29 kartonov zaleuhe za juho, 10 kartonov zelenjavne juhe in pa 4185 paketov konzervirane hrane.
Za izkazano pomoč našim najpotrebnejšim dijakom in dijakinjam «e ministrstvo za prosveto NVS zahvaljuje Glavnemu in Mestnemu odboru RKS v Ljubljani. (Iz ministrstva za prosveta)
VARČUJTE Z DRŽAVNO, LJUDSKO LASTNINO!
Podpolkovnik Dušan Pirjevec-Ahac:
NÀ PRIMORSKEM SO IZKOPALI PUŠKE
V Jugoslaviji, na Kosmaju, 90 počile prve uporniške puške kot daljen odmev ruskih topov.
Na Primorskem so ljudje začeli stikati glava V razgovorih sta se vedno češče ponavljali dve besedi, ki so ju ljudje izgovarjali kot svojo veliko nado in bojno geslo: Jugoslavija, Rusija!. Oče je pomislil na puško, ki jo ¡je bil zakopal ob razpadu cesarske Avstrije, sin njegov, nasilno vtaknjen v Mussolinijevo vojsko, pa je začel razmišljati, kako bo dezertiral. Vedno ostrejši pogledi so spremljali karabinjerje in črnosrajčnike. Pozabili 60 ljudje na stare prepire: nekaj je prišlo vanje, kakor pride pomladni veter preko Krasa, Nanosa in Krna in razmaje drevesa.
Zakaj je oče pomislil na zakopano puško in je začel sin razmišljati, kako bo dezertiral iz italijanske kasarne? Zakaj je Angel Kodrič iz Renč začel zbirati okrog sebe svoje stare znance in prijatelje in vzpostavljati ilegalne organizacije in zbirati možje? Zakaj se je na Primorsko vrnil
Ferdo Kravanja in iskal zvez s člani nekdanjih bratskih terorističnih organizacij?
»Zdaj je prišel pravi čas!« je dejal Ferdo, ko se je po letih pregnanstva vrnil. »Zdaj je prišel pravi čas,« je dejal Angel Kodrič. »Zdaj je prišel pravi čas...« je šlo med ljudmi. Pa nihče ni poslal Ferda Kravanje, pa nihče ni povedal očetu, da je treba puško izkopati Nihče ni naročil Angelu, naj organizira.
Dezertirali so fanti e, iz Sicilije in Kalabrije. Peš so potovali domov, po tovornih vlakih so ee skrivali. Doma so očetje izkopali puške in jih jim dali, brez velikih besed, ponoči, na skrivnem. Dekleta so jim pripravila, obleko in so šli.
Prišlo je med ljudi... »Sedaj je prišel pravi čas,« so dejal« in___sep-
tembra meeeca leta 1941, ko so nemški tanki drveli proti Moskvi, ko so nemška letala sipala na London smrt in razdejanje, je prva primorska partizanska skupina izvršila prvo akci-
jo: napad na vlak pri Kilovčah. Primorci eo izkopali puške.
Vse to so neizpodbitna zgodovinska dejstva, pa čeprav rimski imperialisti in italijanski fašisti o Primorski niso govorili drugače, kakor »terra italianissima«,, pa čeprav je bil to sestaven del »del grande Impero Romano«.
Sto in stokrat prekleti Rapallo je bil začrtal krivično mejo. Italijani so to mejo utrdili z betonskimi bunkerji. Tako je ostalo tudi potem, ko so komedijanti napihnjenega »Impero Romano« muzicirali po ljubljanskih ulicah in ko je italijanski karabinjer pred pošto smešno mahal z rokami in usmerjal promet Tudi v Gorici in Trstu je stal prav takšen karabinjer. Njegovo mahanje Sfe je ljudem zdelo morda nekoliko manj smešno, ker so se ga bili že navadili, bilo je prav tako nesmiselno in brez uspeha. Kje naj bi našli karabinjerja, ki bi željam kazal pot in, mislim, postavljal pregrade? Terra italianissima, Ljudstvo ob »IsonzcK — Kume sacro« se je dvignilo v boj. Na tem koščku nâ-še domovine, na tej slovenski zemlji, ki sega najbližje srcu italijanskega fašizrua, je naše ljudstvo začelo borbo torej že leta 1941, pa čeprav eo ga od ostalega naroda ločile do-
bro zasedene utrdbe — meja dveh italijanskih provinc.
Vous avez pris L’Alsace et la Lorraine,
mais maigre vous nous resterons Français.
Vous avez pu germaniser nos plaines,
mais notre coeur — vous ne l’aurez jamais.
Tole kitico alzaške patriotične pesmi se je Lenin naučil v Ženevi od neke sobarice. Neštetokrat jo je sam z zanosom pel, zlasti pa še zadnji verz. Z zanosom jo je pel in čutil z uporno Alzacijo. Zadnji verz pa: »Mais notre coeur — vous ne l’aurez jamais« ni bil zanj samo geslo upornih Alzačanov, bil je geslo vseh upornikov, vseh tlačenih in zatiranih.
Primorska bi po vsej pravici morala tudi imeti tako pesem. V vseh letih po Rapallu je dokazala, da »mais notre coeur — vous ne l’aurez jamais!« Primorska je to dokazala in danes spet vsak dan znova dokazuje.
Ce bi bila Primorska imela tako pesem, potem bi jo z zanosom pel vsakdo, ki ga je bila pobesnela fašistična zver razpela na mučilnico. Pel bi jo bil v Bileči zaprt študent in v Glavnjači mučen delavec. Peli bi jo bili španski borci y borbi z Garde
civile po taboriščih močvirne Bretanje, pela bi jo büa Thähman in Karel Osietzky, ki sta umirala v Hitlerjevih KZ.
Tako bi htio m to mnogo pomeni
Zato pa je Primorska tudi razumela čas. Veliko spoznanje ob spopadu dveh svetov je tudi njo dvignilo kot mogočen vzvod. Zato je šlo med njimi: »Zdaj je pravi čas.« Zato je Pri-morska začutila, zato je bila sposobna spoznati, da je prišel pravi čas, da je ta veliki spopad postavil vse na rešeto, da je potegnil med ljudmi in narodi ostro ločnica Po desetletjih varanj in laviramj, izmikanj in spletk je postalo marsikaj jasno in trdna Kdor ti. je prej morda ponujal roko, jo je zdaj moral ali umakniti, ali pa iskreno pomagati. Tisti, ki so ga prej blatili ati te nalašč z njegovim imenom varati, se je izkazal za najiskrenejšega prijatelja Vri računi so bili čisti in pošteni, ker sploh niso bili računi, ampak velika zgodovinska nujnost, porojena iz človeškega trpljenja.
Človeških poslov tok Mti in pada: izrabi plimo, k sreči te privede, zamudi jo in -vso življenja pot se moraš y stiski med-Mečevjem viti.
ЈоЦ Cestam
To velja za mirne čase, ko vse teče svojo mimo, ravno pot. Toda v velikih prelomnih časih je to morala špekulantov. Primorska pa ni špekulirala. Primorci so izkopali puške, pa čeprav je bila še globoka oseka Izkopali so svoje puške zaraiti svojega petindvajsetletnega trpljenja in borbe, zaradi svoje vere in zaradi tiste pesmi. Narod, ki se zna, ob prelomnici vekov odločiti za dejanje, ki ga čas terja, tak narod je velik, je zmagovalec. Odločitev Primorske :e bila njena prva zmaga in to zmago je Primorska izbojevala že leta 1941.
Misel zedinjene Slovenija je stara skoraj prav toliko, kolikor je star naš narod. Rasla je z njim, z njim doživljala vzpone in vpade, zmage in poraze. In če pade jutri povelje: »Na Trst! Nia Gorico! Za Primorsko!« — ati ne bo kmet sredi dela zapustil njivo, afi ne bo delavec stopil od stroja, starec zlezel s peči in stara mati zapustila svojega vezenja? Otroci bi pustili svoje igre in dekle bi odložilo pero in pustilo na mizi nedokončano pismo fantu. Po vseh stezah in po vseh veti kih cestah bi Sil tisoči in tisoči — na Trst. na Gorico.
Kdo moti odnose med Poljsko In Veliko Britanijo
Minister Stanczik in poljski delegat v Varnostnem svetu Združenih na* redov Müdzelowsky o političnih umorih v preteklih mesecih na Poljskem
London, 27. jan. V odgovor na Izjavi Bevina in profesorja Savoryja na seji britanskega spodnjega doma, iz katerih bi se dalo sklepati, da je bilo v zadnjem času na Poljskem ubitih z vednostjo poljske državne policije več političnih osebnosti, s čimer bi bila neposredno obtožena poljska začasna vlada, je bila včeraj v poljskem veleposlaništvu tiskovna konferenca. Na konferenci so podali izjavo in odgovore na postavljena vprašanja inozemskih novinarjev poljski delegati na konferenci Združenih narodov, člani štirih izmed šestih političnih strank, ki so zastopane v začasni poljski vladi.
Kot prvi je podal izjavo minister xa socialno politiko in član poljske socialistične stranke Stanislav Stanczik, ki je izjavil: »Profesor Savory Hi pravilno obveščen o položaju na Poljskem, ker pa navaja točna imena ubitih voditeljev strank, se vidi, da sprejema obvestila od ljudi, ki Poljsko poznajo. Položaj na Poljskem je težaven, toda ne v političnem, ampak v gospodarskem smislu. Država je pretrpela med vojno opustošenja in treba je vse to obnoviti.
V inozemstvu se marsikaj govori o umorih in neredu na Poljskem. So neke tolpe, ostanki podtalne voj-
ske, M se rajši bavijo z ropanjem, kakor pa da bi delali za obnovo. Prav tako je ostal na Poljskem ded vojske generala Vlasova. Te tolpe delajo skupno. Predajo se ne, ker vedo, da jih čaka smrt. Mi se trudimo, da jih likvidiramo. Toda te male skupine niso tako nevarne, kot agenti, ki jih pošilja general Anders. Ravno ti teroristi ubijajo pomembne politike, kot so-na pr. osebe, ki jih je omenil prof. Savory. Ti ljudje želijo, da bi povzročili težaven položaj in da bi ovirali obnovo države.
Nam bi bilo izredno drago, ako bi se poljska vojska čimprej vrnila na Poljsko. Da bi se odstranili nesporazumi, ki nastajajo med britansko in poljsko vlado, bi bilo najboljše, odstaviti generala Andersa in izročiti vodstvo nad vojsko nepolitični osebnosti. Vojska bi se tedaj vrnila v domovino in delala za obnovo, ker so nam delavci, ki so v tej vojski, izredno potrebni pri obnovi naše države.«
Nato je poljski veleposlanik predstavil tujim novinarjem Modzelew-skega, borca proti nemški okupaciji v vrstah poljske osvobodilne vojske, ki pripada poljski delavski stranki in je sedaj poljski veleposlsnik v Moskvi ter član Varnostnega sveta
Združenih narodov. Modzelewski je izjavil, da so neresnične vse zgodbe o nekem sodelovanju poljske varnostne policije pri storjenih umorih, pač pa vršijo te zločine razni kriminalni elementi, med katerimi so tudi vla-sovci in nemške tolpe, kakor tudi agenti generala Andersa in drugih zakletih sovražnikov demokratične Poljske, ki dobivajo pomoč od raznih reakcionarnih krogov v inozemstvu. Kot dokaz je Modzelewski navedel, da je bilo samo pri eni izmed terorističnih tolp zaplenjenih 400.000 dolarjev v ameriški valuti. To pa ne pomeni — je rekel — da prihaja denar iz Združenih držav Amerike, ker so dolarji sedaj mednarodna valuta. Nato. je podal podatke, da je bilo v zadnjih mesecih ubitih 900 članov poljske delavske partije in 850 članov poljske socialistične stranke.
Ko je poudaril, da take debate v britanskem spodnjem domu lahko samo škodijo dobrim britansko — poljskim odnošajem, M so že nekoliko napeti zaradi vprašanja repatriacije poljskih čet in vprašanja vojnih dolgov, je Modzelewski izjavil, da poljska vlada ne bo izdala nobene note, ker želi, da se odnošaji med Veliko Britanijo in Poljsko izboljšajo, a note k temu gotovo ne bi paripom ogle.
V rudniškem rovu št, 4 pri Stalinu 75e©oo žrtev hitlerjevskih zločincev
Kijev 27. jan. (Tass) Na petkovem zasedanju sodišča je profesor Caru-gin izpovedal, da je kot član izredne komisije prisostvoval dviganju trupel iz rova št. 4. Z velikimi težavami so izvlekli na površino 113 trupel, ker so Nemci ob priliki umika rov spustili v zrak in ga poplavili. Pri pregledu trupel so strokovnjaki ugotovili. da so bile žrtve še prej podvržene mučenju. Mnogo so jih vrgli v nov povezane po 3 ali 4 skupaj. Komisija je ugotovila, da je bilo v rov št. 4 vrženih 75.000 ljudi. Poleg tega je bilo ustreljenih več kot 20.000 vojnih ujetnikov, ki so jih nato pokopali v skupnih grobovih.
Kapuk Sidri?, ki je z lastnimi očmi videl množična streljanja sovjetskih vojnih ujetnikov, je izpovedal:
»Hitlerjeve: so izkopali mnogo jarkov v dolžini 10 m in globini 2.5 m, kamor so s tovornimi avtomobili vozili ljudi, jih razkladali in prisili, da so se vlegli na dno jam. nakar so jih postrelili v tilnik. Vsak dan je bilo ustreljenih 1500 do 2000 oseb.
Pozimi leta 1941. so Nemci prignali v Melitopol skupino zajetih rdeče-armejcev. Mraz je dosegel 30 stopinj. Vojni ujetniki so bili goli in bosi. Ljudje so umirali od mraza in izčrpanosti. Trupla umrlih vojnih ujetnikov so vsak dan prevažali s tovornimi avtomobili ven iz mesta.
Pred sodiščem je bil odkril še en strašen zločin Heinischa in njegove tolpe. V neki vasi v melitopolskem okrožju je bil večji dom, kjer je živelo 300 otrok. Hitlerjevski rablji so z nezaslišanim sadizmom umorili vse te nesrečne otroke. Najprej so jim odvzeli kri za svoje ranjene vojake, nato pa so jih zastrupili.
V mestu Stalinu so med zasedbo nemški rablji postrelili v rejonu Okna št. 4 okrog 75.000 mirnih prebivalcev. V taborišču vojnih ujetnikov je bilo do smrti mučeno več kot 30.000 ljudi.
Ob umiku iz Stalina so Nemci spustili v zrak rudnike, tovarne in električno centralo.
Nemška zverstva v Velikih Lukih
Velike Luki. 26. jan. (Tass.) Pred vojaškim sodiščem leningrajskega okrožja se je pričela razprava o zverstvih, ki so jih izvršili nemško-faši-etični zavojevalci v oblasti Velikih Luk. Pred sodiščem je 11 hitlerjevskih banditov: generallajtnant nemške armade von Rapard Fritz, bivši komandant garnizije v mestu Velike Luki. komandant 277. pehotnega polka in pozneje komandant 83. in 7. pehotne divizije, polkovnik nemške armade von Sass Eduard, bivši komandant 187. pehotnega polka, major Sonnenwald Wilhelm, bivši komandant mesta Kulenkamp Eland in drugi.
Obtožnica poudarja, da je na podlagi listin izredne državne komisije za ugotavljanje zločinov nemško-fa-šističnih zavojevalcev in gradiva predhodnega zaslišanja ugotovljeno, da so na ozemlju, ki leži v oblasti Velikih Luk. nemško-fašistični zavojevalci ubili okrog 60.000 sovjetskih državljanov in vojnih ujetnikov, odpeljali v nemško suženjstvo nad
42.000	sovjetskih državljanov in so povzročili gmotno škodo narodnemu gospodarstvu in zasebnikom, ki znaša več milliard rubliev.
Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da so nemški fašistični osvajalci, med njimi tudi obtožen ri.	načrtno rušili
mesta in naseljene kra-ie. uničevali in ropali industriiska podjetja, javne ustanove, poljedelska posestva in imovino državljanov. Skoraj popolnoma so požgali in porušili mesta Velike Luki. Pustiška Kolm in preko tisoč naselii.
Na ožemi iu te oblasti so Nemci porušili in izronali na stotine industrijskih podjetij. uničili 137 električnih «entrai, nad tisoč šolskih poslopij,
220 bolnic, poliklinik in ambulant,
60.000	kolhoznih naprav, ogromno količino poljedelskih strojev in naprav. odpeljali okoli 140.000 glav goveda, 80.000 konj, 200.000 glav drobnice in mnogo druge imovine, ki je bila last sovjetske države, kolhozov in sovjetskih državljanov.
Obtožnica navaja konkretne zločine, ki obtežujejo obtožence von Ra-parda. von Sassa. Soimenwalda. Ku-lenkampa, Hahna, Wolfa. Heschela, Herscha, Ratea in Kunkla.
Na večernem zasedanju sodišča je državni tožilec prečital naslednje povelje. ki so se ga posluževali voditelji nemške kazenske odprave v br-ianskih gozdovih:
»1. Postrelijo naj se vsi moški, ne glede na to. ali pripadajo partizanskim odredom.
2.	Postrelijo naj se žene, ker lahko rodiio partizane.
3.	Postrelijo naj se otroci, ker lahko v kratkem postanejo partizani.«
Ta listina popolnoma razkrinkuje hitlerjevce kot najgrozovitejše zločince.
Tožilec zahteva za finske vojne krivce najstrožjo kazen
Helsinki, 27. jan. (Tass) Na razpravi proti finskim vojnim krivemu je državni tožilec Tar j enne izjavil, da so bili v zveai z izjavo nemškega generala Buschenhagena po njegovem navodilu zaslišane številne priče; Za priče so bili pozvani generali Heinriks. Airo in Tapola, na prošnjo branilstva pa sta bila kot priči zaslišana general Malen đor in polkovnik Crenwal.
Državni tožilec je izjaviš, da je krivda Rytija. Tannerja, Kivimak-kija, Rangela, Linkomiesa, Ransaya in Rejnikka dokazana in je zaradi tega zahteval, da se napram njim uporabi najstrožja kazen. Kar se tiče obtoženega Kukkonena. je tožilec izjavil, da je njegova krivda prav tako bistvenega pomena.
Vprašanje kaznovanja vojnih zločincev v Italiji
Rim, 28. jan. Bivši komisar Mario Berlmger je izročili predstavniku vlade vlogo, v kateri zahteva, naj se pojasni, kakšen je sedanji pravni položaj maršala Grazisnija in ostalih generalov, ki so izdali domovino in so sedaj v zavezniških ujetnigkih taboriščih. Berlmger je poleg tega zahteval, naj se sporoči, zakaj zavezniki izpodbijajo pristojnost italijanskega pravosodja.
Protest proti delovanju Oswalda Mosleyja
London, 28. jan. (Tass) »Daily Worker« je objavil protest, Cd so ga poslali delavci »National Smalting Company« v Bristolu ministru za notianje zadeve proti dedovanju fašističnega voditelja Oswalda Mo-sleya. V protestu je rečeno:
»Vznemirja nas, ker v času, ko stojijo pred sodiščem vojni zločinci in odgovarjajo za svoje grozne zločine proti človeštvu, Oswald Mosley ne samo, da živi na svobodi, ampak celo nadaljuje s svojo organizacijo.«
Ponudba Francove vlade za vzgojo begunskih otrok
Washington. 27. jan. Ameriški komite za svobodo Španije v Washing-tonu je poslal pismo gospe Rooseveltovi. v katerem jo prosi, da naj odločno protestira proti nedavni ponudbi španske vlade, da bi sprejela, oskrbovala, oblekla in vzgojila 50.000 otrok evropskih beguncev. V pismu je rečeno, da je treba Francovo ponudbo zavreči, ker so otroci v fašistični Španiji deležni vzgoje, ki temelji na hitlerjevskih načelih.
PROIZVODNJE — ZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA!
Generalisim Stalin sprejel Clarka Kerra
Moskva, 27. jan. Predsednik Sveta ljudskih komisarjev ZSSR generalnim Stalin je v petek sprejel veleposlanika Velike Britanije sira Ar-hibalda Clarka Kerra. Sprejemu je prisostvoval ljudski komisar za zunanje zadeve V. M. Molotov.
Kitajska odlikovanja sovjetskih vojskovodij
Čang Cung, 25. jan. (Tass) Včeraj je bila v Cang Čungu slavnostna večerja, ki jo je priredila komisija za p jlitična vprašanja severnovzhodnih kitajskih pokrajin na čast soprogi generalísima Čangkajšeka.
Čangkajškova soproga je izročila kitajska odlikovanja sovjetskim generalom, častnikom in borcem Rdeče armade. Odlikovani so bili: maršal Sovjetske zveze Vasiljevski. maršal Sovjetske zveze Malinovski, generalni polkovnik Kovajev. generalni polkovnik Stikov, generallajtnant Poro-čenko, generalni polkovnik Trave-čenko, generalni polkovnik Degetja-rev kakor tudi drugi. Skupno je bilo odlikovanih 115 sovjetskih generalov, častnik W in borcev.
Kongres komunistične partije Češkoslovaške
Praga, 28. jan. Centralni komite komunistične partije Češkoslovaške je sklical osmi redni kongres Partije za 28. do 31. marca.
Izseljevanje Nemcev iz Češkoslovaške
Praga, 25. jan. V zvezi s pisanjem inozemskega tiska, da je bilo izseljevanje Nemcev iz obmejnih krajev odloženo do pomladi, je bilo izdano uradno poročilo, v katerem se te vesti zanikajo in poudarja, da se bo izpeljevanje Nemcev v ameriško območje pričelo, kakor je bilo sporazumno sklenjeno, še januarja.
Proučevanje položaja sindikatov v Nemčiji
Pariz, 28. jan. Prelkovalna komisija Svetovne sindikalne federacije je odpotovala iz Pariza v Nemčijo, kjer bo proučila položaj sindikatov v Nemčiji Komisijo tvorijo: sir Walter Citrine, generalni tajnik britanskih »Trade Union«, Sydney Hillman, podpredsednik ameriškega kongresa industrijskih organizacij, Leon Jou-haux. glavni sekretar generalne konfederacije dela, de Kuypers, holandski podpredsednik WTUF ter predstavnik češkoslovaških sidikatov.
Demonstradje v Čungkingu
Cunking, 27. jan. Agencija Reuter poroča, da je danes demonstriralo pred poslopji britanskega veleposlaništva in britanske uprave 5000 študentov. ki so zahtevali, da naj se Kitajski vrneta Hongkong in portugalska kolonija Makao. Študentje so prav tako zahtevali, da naj se na Kitajskem sestavi enotna narodna vlada in prekinejo sovražnosti. Svoje zahteve so študenti sporočili britanskemu veleposlaništvu.
Pozneje so študentje priredili podobne demonstracijo tudi pred francoskim veleposlaništvom in zahtevali, da francoska vlada odpokliče svojega generalnega konzula iz Šangaja in izroči vse vojne zločince, ki so jih Francozi prevzeli od kitajskih sodišč, tako da bi se lahko pričelo proti njim sodno postopanje.
Povratek vodje japonskih komunistov v Tokio
Tokio, 26. jan. Agencija France Presse poroča, da je bilo ob vrnitvi voditelja komunistične partije Japonske Nosake. ki je prispel iz Jenana v domovino, v Tokiu v parku Hibie veliko skupno zborovanje socialistov in komunistov Na zborovanju so govorili voditelji levičarskega krila socialistične stranke Mičutani, komunistična prvaka Tbkude tn KomkL, predstavniki sindikatov, levičarske zveze, združenja demobilizi anih vojakov kakor tudi predstavniki Kitajcev in Korejcev, ki bivajo na Japonskem.
Tass o
Kurilskih otokov
Moskva, 28. jan. (Tass.) Pomočnik ministra za zunanje zadeve Združenih držav Amerike Dean Acheson je na tiskovni konferenci 12. januarja izjavil, da je bila s tajnim sporazumom treh velikih sil na Jalti predvidena pravica Sovjetske zveze, da zasede Kurdske otoke. Nato je Acheson izjavi!, da — v kolikor smatra on — s tem sporazumom ni predvidena dokončna izročitev Kurilskih otokov Sovjetski zvezi. Acheson ¡je naknadno izjavil, da je to njegovo mnenje, čeprav se mogoče vara.
Tass je pooblaščen izjaviti, da se
Acheson glede vprašanja Kurilskih otokov dejansko vara. V sporazumu na Jalti, ki so ga 11. februarja 1915 podpisali Stalin v imenu Sovjetske zveze, Roosevelt v imenu Združenih držav Amerike in Churchill v imenu Velike Britanije, ki takrat iz razumljivih razlogov ni bil objavljen, se točno naglasa', da se po zmagi nad Japonsko Kurdski otoki izročijo 'Sovjetski zvezi, kakor tudi, da se južni del otoka Sahalina, kakor tudi vsi otoki, ki mu pripadajo, vrnejo Sovjetski zvezi.
Program trdi glavnih francoskih
strank
Pariz, 28. jan. (Tass). Po izvolitvi Felixa Gouina za predsednika vlade so se nadaljevala pogajanja med predstavniki treh glavnih strank, vendar pa ni prišlo do nobenega pozitivnega rezultata in so bila zaradi tega odložena. Predstavnik stranke Ljudskega republikanskega gibanja je vztrajal na tem, da naj bi bile v programu vlade naslednje obveznosti za vse tri stranke: 1. Odreči se je treba medsebojnega kritiziranja. 2. Podpre naj se predlog Ljudskega republikanskega gibanja, da se v novo francosko ustavo sprejme odredba o razširjenju pooblastil predsednika republike do prejšnjega obsega, kakor tudi da se ustvari drugi dom, ki naj bi imel značaj posvetovalnega telesa.
Poleg tega je Ljudsko republikansko gibanje vztrajalo na tem, da se ohranijo cerkvene šole in da se jim nudi državna podpora.
Predstavniki komunistične partije so se odločno izrekli proti temu, da bi tri stranke sprejele kakršne koli ustavne obveznosti, ker spadajo ustavna vprašanja v pristojnost ustavodajne skupščine ne pa vlade.
Pogajanja med tremi strankami so se zaključila šele 24. januarja zvečer. Besedilo sporazuma sicer še ni bilo objavljeno, vendar obsega po dobljenih obvestilih iz parlamentarnih krogov naslednjih 6 točk:
1.	Do novih parlamentarnih volitev naj se izvedejo vse odločitve in predlogi ustavodajne skupščine, ki jih je skupščina sprejela soglasno ali z večino glasov.
2.	Uresničenje splošnih ukrepov, ki jih obsega program vseh treh strank.
3.	Izvedba podržavljenja gospodarskih sektorjev, ki zapadejo podržavljenju.
4.	Uvedba proporcionalnega predstavništva sindikalnih centralnih organov v aparate ministrstev (mišljeno je predstavništvo generalne federacije dela, kakor tudi generalne konfederacije krščanskih delavcev).
5.	Prekinitev odnošajev s Francovo vlado.
6.	Ohranitev položaja glede šolske vzgoje, kot je obstojal do leta 1939-, pri čemer si stranke pridržujejo svobodo javne kritike, kakor tudi zagovarjanja svojega stališča glede tega vprašanja.
Izvedba programa vlade se ne sme zavlačevati
Pariz, 28. jan. V zvezi z izvolitvijo novega predsednika francoske vlade piše Georges Cogniot v časopisu »Humanité«: »Kljub prvotnemu oklevanju se je ustavodajna skupščina hitro odločila za izvolitev. Na novem predsedniku je, da sestavi močno vlado, čas, ki ga ima začasna vlada na razpolago, je kratek. Državi je znan njen program in uničenje upravnih ostankov Vichya in prekinitev odnošajev s Francom. Francija ne bo več pristala na to, da bi se te stvari pod kakršnimi koli izgovori odlagale.«
Predlog komunistov za finančno obnovo Francije
Pariz, 27. jan. Popoldne je izšla posebna izdaja lista »Humanité« s člankom Georgesa Cogniota o pred. logih za finančno obnovo, ki so jih komunisti predložili ustavodajni skupščini.
Ti predlogi so: 1. točna in hitra bilanca, 2. reforma vojske v sorazmerju z narodno potrebo, 3. ukinitev parazitske civilne birokracije ter spoštovanje pridobljenih pravic uradnikov, 4. naglo povečanje proizvodnje ter narodni in demokratični davčni sistem, 5. poseberf proračun za obnovo, za kar naj bi krile stroške reparacije.
Georges Cogniot piše: »Komunisti zahtevajo veliko zmanjšanje vojnih kreditov, kar pa ne bi oslabilo moči vojske in zmanjšalo varnosti države. Komunisti postavljajo bistveno važna vprašanja, med katerimi je tudi zboljšanje proizvodnje, ker so mnenja, da je povečanje količine blaga osnovni pogoj za vsako obnovo. Komunisti ne pozabljajo, da ne bi zahtevali zaplembe imovine izdajalcev in špekulantov, kakor tudi ne reparacij. Komunisti so predložili predsedniku vlade in ostalim strankam organiziran načrt, o katerem je Felix Gouin priznal, da je zadovoljiv. Komunisti so še enkrat opravičili svoj sloves ljudi, ki znajo vladati.«
Flandin izpuščen na Churchillovo posredovanje
Pariz 28. jan. Vsi demokratični časopisi z ogorčenjem kritizirajo dejstvo, da je bil spuščen na svobodo bivši minister za zunanje zadeve v vichyjski vladi Flandin. »Voix de Pariš« poudarja, da je preiskovalni sodnik spustil Flandina na svobodo na posredovanje Winstone Churchilla in piše: »Londonski časopisi kažejo svojo, solidarnost z mednarodnimi ka-
pitalističnimi interesi preko Rokava. Churichillovo pismo je bilo francoskemu pravosodju uradno izročeno preko britanskega veleposlanika. Churchill potrjuje v pismu obstoj francosko-britanskega sporazuma, ki sta ga podpisala on in Petain in ugotavlja z zadovoljstvom, da je 14. decembra 1940 zamenjal Lavala Flan-din in da so bili francosko-britanski odnošaji prisrčni, dokler je. vodil francosko zunanjo politiko Flcndin.
V časopisu »Humanité« ugotavlja Pierre Herve o Flandinu sledeča dejstva: »Flandin je bil ponovno minister in je vedno zastopal interese privilegiranih. Bil je pristaš četvernega pakta, to je sedanjega- zapadne-ga bloka. Kot münchenovec, defelist in pristaš Vichvja je ostal Flandin zvest svojim gospodarjem. Ko je 1938. leta poslal Flandin voditelju Reicha svojo škandalozno zahvalno brzojavko, je bil takrat predsednik društva prijateljev Velike Britanije. V svojih odnosajih z Lavalom je vodil Flandin postopanje, ki ga danes poskuša opravičiti z nekakim tajnim sporazumom med Londonom in Vichyjem.«
Francoska zveza dela za obračun s Francom
Pariz, 28. jan. Biro Generalne konfederacije dela je sprejel delegacijo uprave Generalne zveze španskih delavcev. Biro je obsodil špansko monarhistično akcijo, ki hoče preprečiti uresničenje republikanske volje španskega naroda. Biro prav tako zahteva, da je treba z vsemi silami pospešiti konec vedno hujšemu nasilju v Španiji.
Boj! na Javi
London, 27. jan. (Tass) Britanska vojska na Javi je še nadalje na področju Sesparamga v borbi z oddelki Indonezijcev. Tudi na področju Su-raioaje se vodijo borbe, v katerih sodelujejo tanki in topništvo.
Britanskim oblastem sedaj ni več potrebna pomoč japonske vojske, ker se je pretekli teden položaj v področju Semaranga izprememl. Ujetnike bo namesto Japoncev čuvaia angleška vojska.
Kratke vesti
Svetnik odlikovan z redom Leni-1
na. Z utiazom predsednika vrhavr.ega| sveta ZSSR je bil Nikola Mihejlovijl Svernik za uspešno izpolnjevanje na-l log vlade v skrbi industrije, izg?ad-l nje in prometa med veliko Domovin-1 sko vojno z delovno silo odlikovani z redom Lenina.
V Moskvi so priredili ameriški I mladinski delegaciji svečan sprejem. I
Predsednik protifašističnega kcmñe-1 ja s jvjet.ke mladine F j odor ov je 24. [ januarja priredil svečan sprejem v I čast ameriške mladinske delegacije, I ki biva v Moskvi. Sprejemu so pri-1 sostvovaii predstavniki Rdeče arma-1 de, mladi znanstveniki, umetnije, književniki in visoLošolci moskov-1 škili visokih šol.
Novi češkoslovaški poslanik v RF I mu. V Rim je pri1-pel novi češkoso-] vaški poslanik dr. Jan Prulini-Tot.
Aretacija 140 bivših gestapovcev v I Češkoslovaški. Organi narodne varnosti so aretirali v Brnu 140 gestapovcev, med njimi več velikih vojnih zločincev. Gestapovci so imeli lažne listine in sj se skrivači v taboriščih | za nemške vojne ujetnike. Nekaterim izmed njih je uspelo pobegniti čez mejo.
Češkoslovaško - poljski sporazum « letalskem prometu. Med Češkoslovaško in Poljsko je bil podpisan sporazum o letal sitem prometu. Prometna služba se bo začela čez mereč dni
Predsednik ameriškega Vseslovanskega odbora v Pragi. Predsednik Vseslovanskega odbora v Ameriki Leon Krzicki je sedaj v Pragi kot gost češkoslovaškega Vseslovanskem odbora. — Krzidkega je sprejel tudi prezident dr. Beneš.
Zakonski predlog o obliki državno ureditve na Madžarskem. Dne 24. januarja se je vršila seja madžarsko narodne skupščine, na kateri predsednik vlade Zoltan Tiidy v snenu madžarske vlade predlagal, naj se prouči predlog o obliki državne ureditve na Madžarskem. Prva janua,-ska seja skupščine se je vršila navzočnosti predsednika zavezniški nadzorstvene komisije maršaila Sov jetske zveze Varos Ilova, kakor tud predstavnikov domačega in tujeg tiska.
Potresni sunld v Švici
London. 27. jan. Švicarska radio jo objavil, da je bilo več žrtev db priči :: potresa, ki je zajel švicarski kantat Valais. V Lionu glavnemu mestu kantona. je bilo poškodovanihb mnog poslopij, med njimi tudi državna Te lefonška zveza še ni vzpostavljena
To je bil najhujši potres, ki so go zaznamovali v Švici po potresu, ki j -bil leta 1855.
Potres se je občutil v vsej državi V Neuchatelu ga je spremljalo močne; podzemsko grmenje.
Potres so občutili tudi v Milanu v Italiji
PariSri radio je objavil, da je potres zajet tudi celotno področje Ronskih Alp v Franciji in da so sunke občutili tudi v Lyoïïu. Macanu, Nancy-u, in celo v Strasbourgu v Alzaciji, 230 milj od Lyona.
Po potresu se je v nekaterih prede' lih pojavila na nebu bela svetloba.
Mlate stranke malih pnsestniknv na Madžarskem v fašističnem tafeara
Budimpešta, 28. jan. »Szatoad Nep« poroča:
Predsednik organizacije »Neodvisne mladine« (stranke malih posestnikov) v УН. četrti v Biidimpešti Modjoroszy fe na nekem sestanku v zvezi z izvršitvijo smrtne kazni nad BardoÆyjem dejal; »Madžari se ne smaiio med seboj pobijati, že tako nas je malo. Bardossyja bi lahko spet sprejeli kot izgubljenega sina. Obsodbo nam je vsilila manjšina in ni bila v madžarskem duhu. Čeprav me bo aretirala politična policija, vendar si drznem dejati — saj končno je demokracija —, da bo bodočnost Madžarske dala Bardossyju zadoščenje.«
Po objavi članka v »Szatoad Nepu«
je Modjoroszy na policiji priznal, da je imel inkriminirani govor. Pri telesni preiskavi so našli pri njem letake, hujskajoče proti delavskim strankam in Rdeči armadi. Ugotovljeno je bilo, da je dai Modjoitzyju za_ izdelavo letakov pobudo profesor Mmdsenty, pomožni sekretar v ministrstvu za prosveto in član odbora organizacije stranke malih posestnikov v VII. četrti. Mindsenty je na poiiciji priznal, da so posamezni člani mladinske organizacije stranke malih posestnikov po izvršitvi smrtne kaznli nad Bardossyjem nosili na rokavu čm trak. Preiskava je domala, da je dal navodila za nošenje črnih trakov namestnik voditelja propagandnega oddelka stranke malih posestnikov knre Benczig.
Komunisti bods izstopili itz vlade, aleo bo v Italiji uvedeno obvezno glasovanje
Rim. 28. jan. (Tass) Paimiro Togliatti je v razgovoru z dopisnikom časopisa »Risorgimento Liberale« potrdili da je komunistična partija sklenila izstopiti iz vlade, ako bi posvetovalna skupščina sprejela uvedbo obveznega glasovanja v Italiji. Obvezno glasovanje se ne sklada z zgodovino našega votivnega sistema, je rekel Togliatti, ker bi izpremendl značaj demokratične in protifašistične ureditve. To lahko stori samo ustavodajna skupščina. Poleg tega ne more dovoliti, da bi se vršilo nasilje nad voljo državljanov, čeprav bi se uvedle samo najmilejše sankcije.
Togliatti je izraal upanje, da bodo
to stališče komunistične partije sprejele tudi druge stranke iz odbora narodne osvoboditve.
Nato je prešel Togliatti na predloge glede glasovanja o vprašanju monarhije ali republike, kakor tudi o polnomočjih ustavodajne skupščine. Izjavil je, da komunisti načelno niso proti temu ukrepu, vendar po njegovem mnenju tehnični in praktični razlogi preprečujejo izvedbo glasovanja, v katerem naj bi sodelovali vsi v vsakem primeru pa je tudi glede tega vprašanja potrebno popolno soglasje vseh strank, ki se morajo odkrito izraziti o obliki vladavine in opredeliti svoje stališče
Stavke britanskih letalcev v Indiji, Egiptu in Palestini
London 27. jan. Reuter poroča: Ministrstvo za letalstvo je objavilo, da predstavljajo stavke pripadnikov britanskega kraljevskega letalstva v prekomorskih in drugih predetih resno kršitev discipline in da se take kršitve v bodoče ne bodo več dopuščale.
Pripadniki britanskega letalstva so stopili v stavko v Indiji, na Сеукиш, v Egiptu in Palestini, in sicer zaTadi počasnega izvajanja demobilizacije.
Prva stavka je izbruhnila v glav-
деш zbirnem letalskem taborišču v
Indiji v Manripuru. Stavke se je nde-ležilo 2000 letalcev. Do sedaj še ni podatkov o številu letalcev, ki so stopili v stavko v drugih predelih.
»Daily Mail« poroča iz Kaira, da so stavke angleških let»icev proti počasni demobilizaciji organizirali *e-talci, ki so med seboj vzdrževali zvezo potom šifer in izkoriščali radio-brzojavno mrežo angleškega letalstva. Izgleda, da je bilo središče organizacije stavk v Almasi pri Kairu, kjer so skoraj vsi letalci, ki skrbijo za vzdrževanje letal, v četrtek ob 8 zjutraj prenehali opravljati elužbo, ^
i'
ase gospodarstvo
Proizvodnjo povrtnine moramo povečati
Pridelovanje povrtnine je važna panosa kmetijstva. Zelenjava in sočivje izpolnjujeta veliko vrzel v prehrani, sai sJ\Oro ni dneva, da ne bi sestavljala vsaj del naše hrane. Zato bo povrtnina ohranila svoj pomen tudi v bodoče, morda ga bo celo povečala. Njena važnost ne zavisi samo od sedanjih trenutnih prehranbenih težav, temveč je uživanje povrtnine potrebno za pravilno prehrano in dobro zdravje
sploh.
Iz te ugotovitve izhaja dolžnost vseh tistih, ki se bavijo s pridelovanjem povrtnine, da svoje delo prilagodijo današnjim potrebam in da se vključijo v celotni gospodarsko proizvajalni sistem. V predvojni Jugoslavi;: se je za pridelovanje povrtnine malokdo brigal. Delovna pobuda je bi;a prepuščena zasebnikom. Nikjer n bilo organizacije, ki bi skrbela za c -podarske pogoje pridelovanja po-v-inine, jih preučevala in svoje izsledke tudi uveljavljala. Tako je še cenes kot dediščina teh minulih časov pri nas v navadi, da gojimo in prikujemo povrtnino brez vsakega narria, ki bi se oziral na poirebe trga. Pridelujemo na naših vrtovih najraz-n vrstnejše pridelke, čeprav za neka-re v dotičnem kraju ni najboljših dnebnih pogojev. Razumljivo je. da zato njihova proizvodnja dražja, kor če bi jih pridelovali v takih -a ji h, kjer so vsi naravni pogoji naj-eodnejši. Prav tako pri nas še ni iz-lena delitev dela med vrtovi v naj--vji okolici mesta in med kmečkimi -podarstvi v oddaljenejši okolici, ko se dogaja, zlasti v poletnih mečih. da dovažajo na trge enake prilike vrtnarii in kmetje, da je teh idelkov več na prodaj, kakor jih po-ošnja potrebuje in da pri vsem tem i manjku je drugih. Mogli bi navesti več takih primerov, n. pr. nepo-bno pomanjkanje zelenjave pozimi, oz tokih pridelkov iz inozemstva, bi jih mogli pridelovati doma itd. si ti primer dokazujejo, da je pri is pridelovanje povrtnine popolnoma •organizirano in da je že s tega staffa proizvodnja dražja, kakor bi bilo ■etrebno.
Tako dediščino nam ¡e zapustila redvojna Jugoslavija. Po njeni za-tigi danes nimamo zanesljivih statičnih podatkov iz vrtnarstva, po-atkov, ki bi nam služili vsaj za rientacijo in na katerih bi lahko radili in preusmerili naše bodoče do. K današnjemu poiožaju je po voje prispevala tudi vojna. Pod nje-im vplivom se je po eni strani obseg vrtov zelo povečal, po drugi strani a so mnogi pridelovalci povrtnin v ke dele svojih vrtov izkoristili za delovanje okopa vin	in drugih
nečkih pridelkov, da so tako zava-•vali potrebe svojega malega gospo-arstva. Vojna je škodovala našemu rtraarstvu tudi za to, ker je onemo-očila redno obdelovanje. Vsi naši r tovi so bili v tem času mnogo pre-alo gnojeni, skrb za dobro sortno me ie bila zaradi zasedbenih raz-rer skoraj nemogoča. Veliko škodo prizadejalo tudi bombardiranje. V ših mestih in njihovi okolici je danes skoraj povsod veliko steklenih rtnarskih naprav uničenih ali vsaj oškodovanih. Znano je. da redno ¡•¡delovanje zelenjave brez njih sko-aj ni mogoče.
Pri takem stanju se letos postav-a pridelovalcem povrtnine -dolžnost, napravijo prvi korak v novo živ-enje. Prva in najvažnejša naloga je,
: ovečati čim bolj proizvodnjo, kako-ostno in količinsko. Stremeti je treba za tem, da se vse delo čim bolj racionalizira in da se poveča proizvodnja bolj z intenzivnostjo obdelovanja kakor s pritegnitvijo večjih površin. Le tako bo namreč mogoče do--vči drugo konkretno nalogo, da se oo zelenjava pocenila.
Že površna proučitev današnjih materialnih pogurev za pridelovanje povrtnine nam pove, da bodo proiz-va raine težave znatne. Splošno pri-
manjkuje dobrega strokovnega kadra, ki ga doslej še ni bilo mogoče nadomestiti. To pomanjkanje občuti zlasti državni sektor. Enako so velike težave z vsemi vrtnarskimi potrebščinami: gnojili, steklom, semeni in tudi orodjem.
Težave zaradi gnoja bodo imeli tisti. ki ga sami nimajo in ga morajo kupovati. Takih je precej med pravimi profesionalnimi vrtnarji in pol-profesonalnimi, ki so za našo oskrbo z zelenjavo enako važni. Pomanjkanje gnoja je splošno, prav tako ni na razpolago vseh umetnih gnojil v poljubnih količinah. Pri oskrbi gnoja bo potrebno, da vrtnarjem z razumevanjem priskočijo na pomoč tiste ustanove, ki imajo gnoj in ki so tudi same zainteresirane pri zadostni proizvodnji zelenjave. Stiska za gnoj pa naj navede pridelovalce povrtnin na premišljevanje, kako bi se te odvisnosti od dobav gnoja iz tujih hlevov osvobodili. V ta namen bo potrebno organizirati v večjih vrtnarskih okoliših pridelovanje komposta (mešanca), ki je za vrtove najboljše gnojilo.
Potreba po steklu za vrtnarske svrhe je nujna, ker je le pod steklom mogoče vzgojiti prve sadike najzgodnejše povrtnine, ki je za prehrano najvažnejša. Zvezno kmetijsko ministrstvo je upoštevalo težavni položaj in izposlovalo za vrtnarske potrebe določen kontingent stekla. Svoj delež bo dobila tudi Slovenija, ni pa še znano, kako velik bo in kdaj bo steklo mogoče dobiti. Ker se bodo dela v toplih gredah začela že v februarju, bo treba razdelitev čim bolj pospešiti. Pri današnjih splošno velikih potrebah stekla je gotovo, da kontingent ne bo tako velik, da bi bila
omogočena obnova vrtnarskih steklenih naprav v predvojnem obsegu. Zato naj vsak pridelovalec povrtnin, ki ima toplo gredo poškodovano, tehtno in dvakrat premisli, koliko stekla za prvo silo najnujneje potrebuje. Le toliko naj ga zahteva.
Silno važno vprašanje je seme. V tem pogledu deli vrtnarstvo usodo poljedelstva, ki se prav tako bori z velikimi težkočami zaradi pomanjkanja dobrega semena. Zato bodo morali tudi pridelovalci povrtnine nujno misliti na to, kako si bodo za prihodnja leta zagotovili dobro seme doma. Letos bodo s semenom velike težave. Iz nekaterih zadreg nas bo rešila Bolgarija, od koder pričakujemo te dni, v zamenjavo za galico, večjo pošiljko raznih semen: 1200 kg zelja, 4000 kg nizkega stročjega fižola, 800 kg vrtnega korenja. 1000 kg paprike. 50 kg paradižnika, 800 kg rdeče pese in 500 kg endivije. Grah, ki smo ga dobili od UNRRA-e za prebrano, bo uporaben tudi kot seme, ker je še dobro kaljiv. Od drugod iz inozemstva bo najbrže težko dobiti vrtna semena. Čeprav 9e pristojno ministrstvo trudi, da bi nakupilo dobra semena še v drugih državah, se na uspeh njegovih prizadevanj ne sme nihče zanašati.
Treba bo seči po tem, кат imamo še doma. V tem pogledu bo koristila zaloga semen, ki jo ¡je ministrstvo blokiralo pri tvrdki M. Berdajs v Mariboru. Ta zaloga je bila razdeljena na vsa okrožja, ki nakazujejo semena interesentom na svojem področju. Nekaj semen bo mogoče dobiti še pri drugih naših tvrdkah s semeni in z nekaterih državnih posestev, marsikatero težavo pa bo treba rešiti z medsebojno zamenjavo. V tem pogledu bodo morali vsi pridelovalci po-vrtnin, ki obenem pridelujejo semena, pokazati razumevanje, da tako prebrodimo sedanje težave.
vet geometrov v dveh mesecih in pol.
Ko še ni bilo dokončano to delo, so se morali tovariši geometri odzvati delu za ižvedbo agrarne reforme, da se čimprej uresniči načelo, da je zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Sredi zime, ki je za meritve zelo neprikladna, je osobje oddelka za kataster dokazalo, da ni več samo oblastvo, tem-
več da je njegova naloga pomagati ljudstvu. Tehnično osebje se je razpršilo po vsej naši ožji domovini in ni čakalo primernih toplih spomladanskih dni, samo da čimprej, četudi v burji in mrazu, uresniči eno glavnih pridobitev osvobodilne borbe in ob enem omogoči kmetom pravočasno obdelavo novo dodeljene zemlje.
Odrejanje zaslužka kamasljcnarjem pri nabavah za državne ustanove
Komisija za politiko cen pri zveznem Gospodarskem svetu je izdala naslednje navodilo:
Državne ustanove in oblasti pogo" sto ne morejo nabaviti blaga neposredno pri proizvajalcu odnosno trgovcu na debelo, temveč nabavljajo blago potom posrednikov-komisionar-jev. V takih primerih nabavljajo komisionarji določeno količino in vrsto blaga Iz skladišč proizvajalcev oziroma trgovcev na debelo po zaključkih odnosno v naprej sklenjenih pogodbah na račun državnih ustanov. To blago se sploh ne nahaja v skladišču posredovalca (komisionarja), če pa se to dogaja, je tako blago že pred dospelostjo konsignirano za račun kupca. Na ta način se značaj teh poslov bistveno razlikuje od običajnega trgovskega poslovanja — neposredne prodaje blaga iz skladišča večjemu številu kupcev. Zaradi tega
mora biti tudi pribitek kosmatega zaslužka komisionarju nižji od pribitka, ki se prizna trgovcu na debelo. Višina pribitka kosmatega zaslužka je torej odvisna od količine in vrste nabavljenega blaga, kraja, količinskega in kakovostnega prevzema, kraja in termina izročitve, prevoznih možnosti, rizika na potu, načina plačila (plačilo v naprej, predujem, povzetje), roka izročitve itd. Z ozirom na mnogovrstnost in raznoličnost osnov, ki vplivajo na višino komisio-narjevega zaslužka, morajo državne ustanove in organi predvideti v zaključkih odnosno nabavnih pogodbah vse te osnove. Pribitek kosmatega zaslužka komisionarju se mora zaračunati na uradno odobrene cene proizvajalcu oz. trgovcu na debelo, od katerega je komisionar blago nabavil na račun kupca.
telava brzojavna in telefonska tarifa
Deíovanjs katastra po osvoboditvi
V oddelku za kataster na finančnem ministrstvu in v njemu podrejenih ka-taeterskih razdelkih je sedaj uslužbe-nih okrog 65 strokovnjakov-zemlje-mercev (geometrov in geodetov). V predaprilski Jugoslaviji jih je bilo za polovico manj. To številčno povečanje osebja ni morda znak birokratskega sistema, temveč je prav nasprotno dokaz. da je kataster krenil iz starega, že tradicionalnega upravnega tira na pota, ki so jih začrtale sodobne in novodobne potrebe v okviru ljudske oblasti. Redko katera upravna panoga je doživela tako znatno povečanje svoje delavnosti, kakor ravno kataster, ki je bil v nekdanjem okorelem upravnem aparatu samo več ali manj nujen davčni privesek. Zemljemerska stroka, organizirana v oddelku za kataster, je spričo nujnosti časovnega razvoja podrla vse meje ozkosrčnega birokratizma in je od začetka osvoboditve s svojim razvojem pokazala, v kako tesni zvezi je z vprašanji sedanjega časa.
Nekdanji odsek za kataster na finančni direkciji je imel le dolžnosti nasproti nadrejenim oblastem, ki so izvrševanje nalog ocenjevale samo po dohodkih, ki jih je nudila zernljari-na, izračunana na podlagi katastrskega čistega dohodka; ta pa je bil ugotovljen po površinah, kulturah in kakovostnih razredih posameznih zemljišč.
Načrtno delo je zahtevalo, da se je ta odsek spremenil v oddelek na ministrstvu za finance, ki nima samo dolžnosti navzgor, temveč mora opravljati svoje delo predvsem v korist ljudstva. Ljudske koristi zahtevajo, da geometer ni več prikrit fiskalni organ, temveč terjajo od njega, da nudi svoje strokovno znanje pri tehnični obnovi in preosnovi domovine. Danes je nujno potreben pri ureditvi porušenih naselij, enako mora pomagati pri tehnični izvedbi delitve zemlje, ki pride pod agrarno reformo; razvoj države in družbe tudi zahteva od geometra, da ustvari s pomočjo so-
dobnih map pogoje za tehnično izgraditev naše domovine, da pomaga ustvarjati gospodarski načrt odnosno prikazati osnove za načrtno gospodarstvo v kmetijstvu.
Trenofno so najnujnejše one naloge, ki izvirajo iz agrarne reforme in ureditve porušenih naselij. Te naloge mora oddelek za kataster izvršiti poleg rednega upravnega dela za zemljiško knjigo in za fintene potrebe, in sicer s pomočjo svojega še vedno maloštevilnega osebja ob podpori zemljemerskega osebja drugih ministrstev. Ustvaritev sodobnih izmeritev v tehnične in gospodarske svrhe je velika naloga bližnje in daljne bodočnosti vse zemljemerske stroke. Pri tem bo potrebna podpora oblasti ob razumevanju vsega ljudstva.
Pregled doslej izvršenega dela nam pove, da je v prvih mesecih po osvoboditvi tedaj še maloštevilno osobje obnavljalo zgorele mape in operat kočevskega okraja, ki se nanaša na 76 katastrskih občin. Obnovljenih je bilo 76 katastrskih map, pfoščinsko je bilo na novo preračunanih 60 katastrskih občin in sestavljenih prav toliko par-celacijskih zapisnikov. To delo še ni v celoti zaključeno, ker so mu nujna dela odtegovala večje število strokovnega osebja. Posvetiti je bilo treba vso pažnjo izmeritvi mesta Idrije, ki je hudo porušeno. Za obnovo in regulacijo tega za naše rudarstvo tako važnega kraja je bilo poslanih pet geometrov, ki so izvršili delo na terenu (izmeritev) v dveh mesecih. Istočasno je postalo pereče vprašanje obnove idrijskega rudnika, ki je bil za časa italijanske oblasti zelo zanemarjen. Za potrebna jamska merjenja so bili določeni štirje geometri. Zaradi projektiranja in izvedbo večjih gradbenih del je bilo treba za mestni ljudski odbor v Ljubljani izdelati višinski prikaz ozemlja severno od kolodvora do Save in od Device Marije v Polju do Št. Vida. Potrebno višinsko izmero (nivelacijo) je izvršilo de-
O novi poštni, brzojavni in telefonski tarifi, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ, 18. t. m. smo poročali že v številki z dne 16. t. m. V tej objavi pa so bile navedene predvsem poštne pristojbine. Zato navajamo v naslednjem nekaj podatkov o novi brzojavni in telefonski tarifu
Brzojavne pristojbine
Pristojbina za navaden brzojav znaša 1.50 din za vsako besedo, najmanjša pristojbina pa 15 din. Za nujen brzojav je pristojbina dvojna. Za priznanico o oddaji brzojava je plačati 2 din. Pristojbina za vročitev brzojava po posebnem prinašalcu pa znaša od vsakega kilometra ali dela kilometra podnevi 15 din in ponoči 30 din.
Telefonske pristojbine
V krajih z avtomatsko telefonsko centralo, ki je opremljena s števci razgovorov, se plača za vsak pozivni krajevni razgovor 1 din; zato pa je naročnina nizka in znaša v krajih, ki imajo do 100 naročniških linij na leto 360 din, v krajih do 1000 naročniških linij 440 din in v krajih, ki imajo nad 1000 naročniških linij, 600 din. Naročnina za glavni telefon j se plača četrtletno v naprej, pristojbina za krajevne razgovore pa mesečno v 10 dneh po prejemu poziva za plačilo.
Za kraje z ročnimi telefonskimi centralami ali avtomatskimi centralami, ki nimajo števcev razgovorov, pa je določena letna naročnina takole: 1) v krajih, ki imajo do 25 telefonskih naročnikov za zasebna stanovanja 600 din in za ostale naročnike 1200 din; 2) v krajih, ki imajo od 25 do 100 telefonskih naročnikov za zasebna stanovanja 900 din in za ostale naročnike 1800 din; 3) v krajih, ki imajo nad 100 telefonskih naročnikov za zasebna stanovanja 1200 : din in za ostale naročnike 2400 din.
I Za stranski telefonski aparat je plačati na leto 20% letne naročnine , za glavni telefon, za vsak sobni spoj,
I razen tistega, ki je pri glavnem apa-: ratu pa 120 din. Naročnik, ki sam . nabavi in vzdržuje stranske aparate j v podcentraJo, plača za vsak stranski ( aparat po 160 din letno.
Za medkrajevne razgovore, ki se j opravljajo v času močnega prometa, j to je od 8. do 20. ure, znaša pristoj-! bina za eno enoto razgovora (3 mi-i nute) v prvem pasu do 25 km 10 din, j v drugem pasu do 50 km 16 din, do 100 km 20 din, do 200 km 30 din, do 400 km 40 din, do 600 km 50 din in ! nad 600 km 60 din. V času šibkega I prometa, to je od 20. do 8. ure, se plača polovična pristojbina.
Za nujne medkrajevne pogovore je ' plačati dvojno pristojbino, za zelo nujne pa desetkratno pristojbino na-¡vadnega razgovora; pri tem se za prve tri minute plača pristojbina za celo enoto, za vsako nadaljnjo minuto ali del minute pa ena tretjina pristojbine za celo enoto.
Pogovori med dvema telefonskima centralama (v raznih krajih), ki sta oddaljeni v zračni črti do 6 km, se ne smatrajo kot medkrajevni razgovori, temveč kot krajevni. •
Za uporabo radijskega sprejemnika je plačati na leto 360 din, za prenosne radijske sprejemnike, ki so namenjeni za demonstracijo (propagando) pa 1000 din.
Od instalacijskih pristojbin navajamo naslednje: Pri instalaciji glavnega naročniškega telefona je plačati pristojbino za zunanjo instalacijo in pristojbino za notranjo instalacijo. Za zunanjo instalacijo v ožjem krajevnem rajonu je plačati v krajih do 100 naročnikov 700 din, v krajih do
1.000	naročnikov 900 din, v krajih, ki imajo nad 1.000 naročnikov, pa 1000 din. V širšem krajevnem rajonu je plačati vrhu tega še dejanske stroške za instalacije linije v tem rajonu. Pristojbina za notranjo instalacijo glavnega naročniškega telefona znaša 200 din. Enaka je pristojbina za instalacijo stranske postaje ali stranskega telefonskega aparata.
če naročnik zaradi preselitve v drug kraj odpove telefon in hkrati izjavi, da bo tudi v novem kraju naročnik ter se v novem kraju v predpisanem roku prijavi za naročnika, plača polovico zunanje in notranje instalacijske pristojbine za novi kraj. Polovična instalacijska pristojbna se plača tudi pri priselitvi v istem kraju, če pa se naročnik seli iz ožjega v širši rajon krajevne mreže, mora plačati še dejanske stroške za instalacijo v širšem rajonu.
borja, 90 vagjoov olja, 76 vagonov mila, 150 vagonov mleka v prahu in 350 vagonov raznih konzerv
Oddelek ze živino tega podjetja je odkupil 440 vagonov goved, 3 vagone svinj. 105 vagonov konj in 6 vagonov masti. Nadalje je podjetje razdelilo 710 vagenev živinske krme in 800 vagonov drugih proizvodov.
Sklenili so. da bodo pričeli v podjetju z najodločnejšo čistk) vadi brezvestnih urednikov in nameščencev, da bi poenostavili organizacijo, odr.tranili vse nepotrebne posle ter zmanjšali aparat. Sedanja organizacije DOPH-a sestoji iz centrale, 91 postaj, 14 skladišč. 10 okrožnih delegatov in delegacije za Dalmacijo s skupaj 1200 stalnimi nameščenci — Podjetje ima ši-roko odkupno in raz-daljevalno mrežo-s 750 zadrugami in 800 zasebnimi trgovci, tako da lahko živila razdeli prebivalstvu v veh krajih ljudske republike Hrvatske.
Mesečni izkaz Denarnega zavoda Slovenije
Denarni zavod Slovenije je objavil v Uradnem listu mesečni izkaz o stanju na dan 31. decembra 1945. Razpoložljiva gotovinska sredstva, ki so v prejšnjih mesecih znatno narasla. so se v decembru zmanjšala, vendar so ob koncu meseca znašala navzlic temu še 177.4 milijona din
Narasla pa ¡je postavka dolžnikov na 453.2 milijona din: od tega Odnade
S4.3	milijona din na denarne zavode in 368.9 milijona din na ostale dolžnike. Postavka upnikov se je zmanjšala na 589.2 milijona din. V tej postavki so upoštevane naložbe denarnih zavodov v višini 87.7 milijonov din. Hranilne vloge na knjižice se nadalje dvigajo in so dosegle 7.5 milijona din. Stopnje obrestne mere za vloge ostanejo nadalje nespremenjene, za posojila pa bo doslej obrestna mera 6 do 7%.
Uspešno delo državnega preskrbovalnega podjetja za Hrvatsko
V	centrali državnega preskrbovalnega podjetja Hrva-.ske DOPH-a v Zagrebu je bilo zborovanje njenih okrožnih in oblastnih delegatov in voditeljev okrajnih preskrbovalnih postaj iz vse Hrvatske. P)Svetovanju sta prisostvovala pomočnik ministra za trgovino in preskrbo Narodne vlade Hrvatske Ivan Bukovič in delegat začasnega odbora za upravo zadružništva v Hrvatsko,
V	dosedanjem poslovanju je podjetje pokazal) precejšnje uspehe. Od o voboditve do danes je odkupilo v Hrvatski preko 2700 vagonov žita. Pod težkimi pogoji je uvozilo 2460 vagonov žita iz Vojv>dine, poleg tega je prevzelo in razdelilo več kakor lo.oioo vagonov žita, ki ga je poslala UNRRA. — To je skupaj več kakor 15.300 vagonov žita. Po načrtu, bi ga je izdelaiio ministrstvo za trgovino in preskrb), je bilo to žito prepeljano v kraje, ki so najbolj potrebni. Pri izvedbi jesenskega setvenega načrta je podjetje nabavilo ih razdelilo več kakor 1350 vagonov semen.
Poleg tega je podjetje razdelilo še 14(f0 vagonov Soči, 1200 vagonov slad- 1
V železniški delavnici v Karlovcu so popravili 21 lokomotiv
Pri svojem umiku iz Karlovca je okupator razbil in uničil vse. kar mu je prišlo pod roke. Pooebno so trpeli železniški m )st, železnih ra delavnica in postaja. Delavci železniške delavnice v Karlovcu so takoj pristopili k delu in pričeli popravljati porušene objekte. Popravili pa so tudi lepo število poškodovanih lokomotiv. Med tem ko so prej v 4 letih tpko zvane »Nezavisne države Hrvatske« popravili 20 lokomotiv, jim je sedaj s prostovoljnim udarniškim delom in z zavestjo, da delajo zase in za ljudstvo, uspelo v 8 mesecih popraviti 21 lokomotiv. Z udarniškim delom so se odlikovali ključavničar Mlrolovič, Jank) Zajac in Fabijan Sajt, ki so v 7 mesecih usposobili 7 vodnih postaj na progi Karlovac—Gospič in Karlovac—Caprag. Tudi v livarni in v železarni so bili zabeleženi znatni uspehi
Gospodarske vesti
= Izkupiček od prodaje blaga, ki ga dobavlja Unra, gre izključno v korist obnove. V členku, ki smo ga objavili 4. decembra 1945 pod naslovom »Traictorji uspešno sodelujejo v našem poljedelstvu«, smo med drugim omenili, »da stane vsak trakt )r, ki ga dobavi Unra 120.090 din. Najkasneje v 6 mesecih je t eba ta znesek vplačati v sklad za obnovo. Traktorji torej Gustroju (Glavni upravi kmetijRo-strojrih po taj) niso podarjeni, kakor nekateri domnevajo.« Da se ne bi gornje navedbe napačno tolmačile, kakor da gra denar, ki ga je treba plačati za traktorje, Unii, moramo ponovno poudariti, da Unri blago, ki ga nam đo^ bavlja, zaenkrat ne plačamo, ker je naša država po odločbi Unre z dne 2 marca 1945 oproščena plačila za sprejeto blago in bo kasneje odločeno, ali bomo Untino blago plačevali ali ne. Pač pa je med našo vlado in Unro dogovorjeno, da se izkupiček od prodanega Unrinega blaga v celoti porabi za obnovo dežele. Denar, ki ga je plačati za traktorje, gre torej izključno v korist obnove, ker se steka v sklad za obnovo dežele in za pomoč porušenim krajem.
žwljettje tn delo v Sovjetski zvezi
Sibirija — vëaraj In danes
Ze davno pred oktobrsko revolucijo so v Ru’ñji vedeli, da je v prostrani Sibiriji na vzhodu države največ in najbolj raznovrstnih virov za industrijski razvoj. Sibirija ima bogate, nepregledne gozdove, mnogo ¡zvrstnega in slabšega piemoga in mnogo vodne sile. Železne rude je največ v Kuzneckem Altaju, v Krasnojarski oblasti in v Angaro-Ilimrki oblasti v vzhodni Sibiriji, ki je že iz davnine znana po svojih zalogah redkih kovin.
Tu so največja ruska nahajališča zlata v pesku, kositra, volframa, molibdena, cir.fea, svinca, niklja in bakra. Zlasti v zahodnem delu Sibirije je mnogo virov poljedelskih in živinorejskih surovin. Žetev pšenice v Sibiriji je vedno daleč prekašala potrebe ter so žito izvažali v druge «raje Rusije in tudi v tujino. V velikih kdičinah izvažajo tudi maslo, volno, kože in živinorejske proizvode. Dejstvo, da so tu kmetijske in industrijske surovine, je dalo vedno ugodne pogoje za industrijski razvoj, ker je nudilo široke možnosti za razvoj ne-številnih panog ne le težke, temveč tudi lahke, pa tudi prehranjevalne industrije.
Kljub vsemu pa je bila Sibirija do
organizacije sovjetske oblasti v Rusiji malone puščava, redio naseljena in povsem zaostala dežela. Le ob sibirski glavni cesti se je p: ed revolucijo razvilo vaško gospodarstvo, kjer so gojili tudi mlekarstva. Sibirska industrija je bila pred revolucijo kaj neznatna. Skoraj 80% je odpadlo na prehranjevalno industrijo. Največ so izdelovali špirita in žganja. Težka industrija je bila v Sibiriji pred ¡evolucijo zelo slabo razvita. Leta 1313. so izkopati komaj 1,300.000 ton premoga. Proizvodnjo železa so v tem stoletju popolnoma ustaviti, ker so bile prejšnje tovarne tako zastarele, da niso mogle več tekmovati s kovino, ki so jo dovažali v Sibirijo z Urala in z juga. To je bilo zlasti potem, ko so zgraditi sibirsko železnico. Podjetja za izdelavo strojev, ki so bila v Sibiriji p:ed revolucijo, so bila pri-obrtniškega značaja. V glavnem so skušala zadostiti potrebam kmetijstva P) orodju in opremi, vendar pa je bila ta proizvodnja povsem brezpomembna. Pred revolucijo je bila Sibirija kmetijska dežela, njeno gospodarstvo je imelo več ali manj kolonialni značaj. Osrednjo Rurijo je oskrbovala s kmetijskimi pridelki in z rudarsko industrij), zajto pa je pre-
jemala izdelke tovarniške in obrtne industrija
Takoj po oktobrski revoluciji je sovjetska vlada načela vprašanje industrializacije dežele, da se razrije industrija na vzhodu Rusije, kjer so najbolj bogata nahajališča surovin.
V	stalinskih petletkah, ki so bile pred to svetovno v)jno, se je tudi sibirska industrija zelo hitro razvijala. Zlasti lahko rečemo to za Kuznecko-Altajsko oblast, kjer so bili ustvarjeni industrijski temelji za velikansko Sibirijo. V desetletju 1927-37 se je industrijska proizvodnje zahodne Sibirije povečala säoraj za 22 krat.
V	petletkah se je gospodarstvo Sibirije v temeljih spremenilo. Najvažnejše mesto v narodnem gospoda --stvu je zavzela industrija.
V Sibiriji se je v času stalinskih petletk zelo razvila premogovna industrija. Že leta 1937. je dajal Kuz-necki bazen 13.9% vsega premoga v Sovjet'ki zvezi. V primeri z letom 1928 se je proizvodnja premoga osemkratno dvignila in je znašala 17 milijonov 300 tisoč ton. V tretji petletki (1937—1942) so predvideli, da bodo v Kuzneckem bazenu izkopati 29 novih rovov z zmogljivostjo 13,000.000 tan. V vzhodnem delu Sibirije je postal največji bazen goriva Ceremhov-ski bazen. L. 1928. je značila premogovna proizvodnja v vzhodni Sibiriji približno 7,000.000 t® nasproti'
896.000	tonam v letu 1913.
V času petletk so penovno izgradili črno metalurgijo. Za to panago so zgradili v času petletk močni Kuz-necki metalurgij ski kombinat z imenom Stalina, podjetje, ki so ga zgradili po najnovejših tehničnih iznajdbah in ki je v Rusiji pred revolucijo na leto proizvajalo približno 2 milijona tan litega železa in približno 2 milijona ton tračnic.
Naposled se je v času stalinskih petletk v Sibiriji zelo razvila izdelava strojev. Z največjo hitrostjo je narasla proizvodnja radarskih strojev, za industrijo premoga, zlata in drugih panog, ter prevoznih in kmetijskih sitrojev. V zadnjih letih pred vojno S) zgradili v Sibiriji tudi velike tovarne strojev za obrambo.
Nadaljnji velik razvoj je sibirska industrija dosegla v vojni proti Nem-čijL Industrija je silno narasla, ker so evakuirali številna velika podjetja iz področij vojnih operacij. Tedaj sta postali industriji Novosibirske in Ke-merovske oblasti najvažnejši industrijski oblasti v Srbiji Ob koncu vojne je bife Sibirija glede na svoj delež v splošni proizvodnji enaka leningrajski oblasti predvojne ZSSR.
Med vojno je bila najvažnejša sibirska premogovna industrija. Po začasni izgubi Dcneekega bazena je postad Kuznecki bazen največji bazen
goriva ZSSR in oporišče za oskrbo s premogom, ki naj bi se predelal v koks za železne metalurgije Sovjetske zveze.
Važnost Kuzneckega bazena v vojni in pri zmagi nad hitlerjevsko Nemčijo je težko oceniti. Pred revolucijo je Donedki bazen dajal 90% vsega premoga v Rusiji in je bil edina baza za koks v deželi. Izguba Donbasa bi uničila vse industrijsko življenje Rusije. Izgraditev močne premogovne industrije v Kusbasu ob pričetku druge svetovne vojne in uspešno delo te industrije med vojno je ¡rešilo državo neštevilnih nesreč ter je bilo zelo važen činitelj gospodarske zmage Sovjetske zveze nad sovražnikom.
Odločilni preokret je doživela sibirska industrije med vojno. Proizvajalna zmogljivost kuznecke meta-lurgijSke tovarne se je med vojno povečala v zvezi z evakuacijo meta-gijske industrije iz nekaterih južnih tovarn. Istočasno so v Sibiriji zgradili nove tovarne in delavnice. Količina jekla v kuznecki metalurgij-ški tovarni se je L 1943. v primeri z letom 1942. povečala za 70,000, leta 1944 pa za 144.000 ton. Proizvodnja ustrezajočih tračnic pa je narasla za
72.000	in 170.000 ton.
Med vojno so v velikem obsegu zgraditi v Sibiriji elektrotehnično in-, dustrijo. V Bijsfcu se zgradili veli-1
kansko tovarno kptlov, dočim dokončujejo v Barnauli gradnjo največje tovarne kotlov v državi. V Krasnoj ar-skem so med vojno zgradili ogromno tovarno, ki bo izdelovala močne lokomotive za dolge vožnje, težka dvigala za metalurgijd.ro industrijo m drage stroje. Med vojno so nastale tu-d' tovarne traktorjev in kombajnov (stroji, ki žanjejo in mlatijo). Na Altaju je zrasla tovarna traktorjev, v Krasnoj arskem pa tovarna kombajnov.
Tudi druge panoge sibirske industrije med vojno nfco počivale, tako
n.	pr. kemična in proizvodnja električne sile. Spet gradijo nove elektrarne. Med vojn) so zgraditi največje središče industrije aluminija v novi Stalinovi tovarni aluminija in središče za topitev železa, kjer je nastala Stalinova tovarna za topitev železa.
Zdaj, v dobi mira, ima sibirska industrija celo vrsto novih na£og. Težlfo industrijo bodo razvili še bolj, saj je vseh suravin dovolj. Znatno pa bodo povečali tudi prehranjevalno in lahko industrijo, kar že vse predvideva novi petletni načrt, ki bo vanj vključena tudi Sibirija — kot del velike Sovjetske zveze. — Raj sa Livšin, kandidat gonpođar-k'h znanosti, znanstveni sodelavec Zavode za go- ’arsivo Akademije znanosti ZSSR.
KULTURNI PREGLED
Kulturno prosvetne oddate tržaikeee radia
Pomen kulturno - prosvetnega dela, ki ga opravljajo slovenske oddaje v tržaškem radiu, se kaže posebno danes, ko zavezniška vojaška uprava na razne načine okmjuje slovenske oddaje in onemogoča smotrno delo in ko skušajo šovinistični italijanski elementi prikazati neutemeljenost enakopravnosti slovenskega in italijanskega jezika. Dasi sporedi slovenske oddaje ne dosegajo vedno višine italijanskih, če gledamo s strogo umetniškega gledišča, so pa zato slovenske oddaje glede na vsebino in smisel zlasti govorjenega sporeda nedvomno na višji stopnji. Današnja doba ne dopušča več povratka v čase, ko je bila naloga radijske oddaje zabavati poslušalce s sporedi lahke vsebine. Izgubili smo smisel za spored take vrste, ker nas je življenje preveč trdo obrusilo v teh letih borbe in trpljenja. Naloga radijske postaje danes je, pomagati nadoknaditi tisto, kar smo v prejšnjih časih pod vplivom takratnih razmer zamudili. V tem pogledu imajo prav slovenske oddaje v tržaškem radiu visoko nalogo, da pomagajo primorskemu ljudstvu dospeti čim prej do tiste kulturne stopnje, ki bi jo ljudstvo doseglo, če ga ne bi toliko let zatiral fašizem.
Oglejmo si sedaj posamezne oddelke slovenskega sporeda.
Med najpomembnejše oddaje spadajo predavanja, ki so vsak dan od 12.30 do 12.45. Predavanja so siedeča: v nedeljo kmetijsko in telesno vzgojno, v ponedeljek poljudno znanstveno, v torek prosvetno in ljudska glasbena ura, v sredo zdravniško, v četrtek pregled tiska in jezikoslovno predavanje »Slovenščina za Slovence«, v petek politične aktualnosti (predavanje priredi zavezniška uprava), v soboto pa kuuurne aktualnosti. Cas oddaje je nekoliko neprimeren, ker večine ljudi v tem času še ni doma, zato bi b‘ilo želeti, da bi bila tudi slovenska predavanja kasneje, t. j. okrog 14 ure, kakor itali-. janska.
Med predavatelji so nekateri! nasi znani publicisti kot n. pr. i Jože Lahor, dr. Josip Kosovel in drugi. Ljudstvo z dežele se postone zanima za kmetijska pre-aavanja, ki jih v obiiki prijetnega, Kratkočasnega dvogovora prirejajo naši kmetijski strokovnjaki. Zal le, da je zavezniško vodstvo ukinilo polurno kmetijsko predavanje v nedeljo dopoldne, v času, ko so ijudje najlaže poslušali.
Med druge govorjene sporede spadajo literarne ure, posvečene našim pesnikom in pisateljem, in slušne igre, ki so vsako sredo zvečer. V teh oddajah smo se oduoižili spominu vseh naših pomembnih pesnikov in pisateljev, tudi najmlajših, ki so dozoreli v težkih časih osvobodilne borbe, in smo spoznali dramatska dela naših in nekaterih tujih mojstrov. Pri teh oddajah sodelujejo člani slovenskega narodnega gledališča za Trst in Slovensko Primorje, pa tudi drugi tržaški Slovenci, ki so se že pred nastopom fašizma udejstvovali kot odrski igralci
.Med oddaje, ki primorskemu ljudstvu močno ugajajo, spada zabavna ura za konec tedna ob sobotah zvečer. V okviru te oddaje smo spoznali marsikatere šege in navade iz raznih primorskih krajev. Spomnimo n. pr. oddaje »Lov na time«, ki prikazuje običaje slovenskih ribičev iz Sv. Križa pri Trstu ob času lova na tune. Ta oddaja je tako ugajala, da so jo na mnogoštevilne prošnje ponovili. V tej oddaji tudi ne manjka zabavnih prizorov, ki jih poživi harmonika s slovensko pesmijo.
Sedaj pa poglejmo, kako je z glasbenimi sporedi.
Brez dvoma najpomembnejše glasbene oddaje so one, v katerih nastopajo zbori. Med njimi zavzema gotovo prvo mesto Komorni zbor radia Trst, ki ga uspešno vodi prof. Vrabec Ubald. Ne more se sicer meriti s komornim zborom ljubljanske radijske postaje, vendar je dosegel za trža-šek prilike precej visoko umetniško stopnjo. Zelo dober je tudi Šentjakobski zbcfr prosvetnega društva Ivan Cankar, ki ga vodi tov. Švara, da ne omenjamo ostalih zborov iz Trsta, pa tudi iz drugih krajev, ki nastopajo vsako nedeljo zvečer v okviru oddaje »Zbori z dežele«.
Velik delež k uspehu slovenskih oddaj dajejo tudi naši pevci in pevke - solisti, ki izvajajo narodne in umetne pesmi in pa instrumentalisti. Močno pa pogrešamo nastopov ljubljanskih solistov, ki bi mogli izpolniti občutno vrzel pri naših oddajah.
Vzgojno - politično pomembni sta oddaja za žene, v katerih naše tovarišice prikazujejo proble-
me žene delavke, kmetice, intelektualke itd., in mladinska ura, ki nas seznanja z delom mladine in obenem prikazuje tudi uspehe naših mladih tovarišic in tovarišev na kulturnem polju. Pogosto slišimo pri teh oddajah mladinske zbore, med katerimi zavzema po kvaliteti nedvomno prvo mesto mladinski zbor iz Bazovice.
Končno moramo omeniti še oddaje, v katerih nastopa odred Jugoslovanske armade. Ta ima lepo ubran pevski zbor in nastopa vsako sredo zvečer.
Med oddajami, ki jih je ukinila zavezniška vojaška uprava, pa sta pionirska ura in oddaja za bivše internirance in vojne ujetnike.
Pionirska ura je bila vsako nedeljo popoldne in je bila zlasti med podeželsko mladino izredno priljubljena. Otroci iz daljnih
krajev so se zbirali pri znancih, ki imajo radijske aparate, in jih je ukinitev te oddaje hudo prizadela. Značilno je, da je italijanska pionirska ura ob'istem času ostala neokrnjena. Prav tako je bila priljubljena oddaja za bivše internirance in vojne ujetnike vsak ponedeljek od 23.20 do 24 ure. V tej oddaji smo pošiljali pozdrave svojcev v daljne kraje, kjer še vedno čakajo naši ljudje, da se vrnejo v domovino. Na te nozdrave smo dobili odgovore celo iz južne Afrike in drugih oddaljenih krajev. Kakšen cilj zasleduje zavezniška vojaška uprava z ukinitvijo te oddaje, nam je popolnoma nerazumljivo.
To je kratek pregled dela slovenskega odseka tržaškega radia, iz katerega se vidi pomembnost kulturne naloge in važnost na-daljnega uspešnega delovanja tega odseka.
Flim „Beograd44
Za obletnico osvoboditve je bala v Beogradu 19. oktobra lani premiera jugoslovanskega dok um oltarnega filma »Beograd.«, ki ga bomo te dni gledali v Ljubljani.
To je naš prvi film po osvoboditvi in je najboljši dokumentarni film, kar amo jih posneli v Jugoslaviji. V njem vidimo prestolnico Beograd, uporno mesto iz starodavnih časov, bi je bilo ključ v Panonsko nižino in izpostavljeno večnim napadom in ovajanjem, ki pa v resnici ni bilo nikoli uklonjeno.
Nikola Popovič, režiser filma o Beogradu
Vidimo Beograd, kakršen je bil še pred vojno, ko je izdajalska čaršija zatirala jugoslovanske narode in jih hotela zapeljati v fašistične vode. A 27. marca se je borbeni Beograd uprl, po cestah se stekajo množice, ki so pomedle z izdajalskimi politiki
6.	apnila so nemški bombniki napadli Beograd. Pri tem zločinskem dejanju je poginilo tisoč žrtev in je bila povzročena ogromna škoda.
Beograd so zasedli Nemci Pričela se je doba okupacije, polna zločinov okupatorjev in domačih izdajalcev, toda Beograd je pokazal, da je vredna prestolnica jugoslovanskih narodov. Vidimo, kje se je 22. junije 1942 izvršil zgodovinski sestanek Centralnega komiteta Komunistične partije Jugoslavije, ki je dvignila v osvobodilni borbi delovno ljudstva. Beograd je pričel borbo. Nikoli ni hil varen oku-
pator, partizani so ga strahovani celo v neposredni bližini mesita. Vedno hujši so bili zločini fašistov, vedno bolj je plamtel upor. vedno bliže je Rdeča armada, v skupni borbi z njo osvobodi narodno osvobodilna vojska prestolnico Jugoslavije, maršal Tito je prišel v Beograd in Beograd ga je sprejel kot še ni sprejel nikogar.
Pronta gre naprej v Srem, v osvobojenem mestu pa že ljudstvo gradi svojo oblast. Zbira se na kongreisih in zborovanjih, kjer izraža svojo neomajno voljo, ustvariti novo življenje.
Nad razsvetljenim Beogradom prše rakete. Ognjeni srpi se spuščajo nad široke ceste, kjer proslavljajo množice praznik zmage — 9. maj. dan zmage nad fašizmom in dan sreče jugoslovanskih narodov.
Piton je režiral, zmontiral in napisal tekst Nikola Popovič, dolgoletni igralec in režiser beograjskega narodnega gledališča. Muziko je skom-poniral Mihael Logar, p jsnetke so delali M. Popovič, H. Smeh in Ivani-kov. Pomočnika režfcerja sta bila Dimitrij Macarol in Antonij evie Dušan.
Filmski trak je dolg 1680 metrov in je zmontiran iz zaplenjenih filmov. ki jih je posnel okupator, iz sovjetske kinokrcnike in iz posnetkov, ki jih je izdelalo Državno filmsko podjetje.
Režiser filma Nikola Popovič sodeluje danes kot režiser pri Mosfilmu, ki snema že nekaj mesecev v Opatiji film iz narodno osvobodilne borbe Jugoslavije in pripoveduje o ustvarjanju filma »Beograd«: Pri delu tega filma je bilo treba premostiti nešteto težav, saj so bila na razpolago le omejena sredstva in skromne tehnične zmogljivosti. V kolektivnem delu s sodelovanjem vojske in ljudstva je film izredno dobro uspel, in bo tudi v tujini mogočen prikaz borbe prestolnice jugoslovanskih narodov.
Film Beograd je prvo naše filmsko delo, dokumentarni fiton, toda snemali bomo tudi umetniške filme. Natečaj za scenarije je zaključen in najforže bomo v kratkem pričeli snemati naš prvi umetniški film. Ljudje, ki bodo ta film delali, se danes uče pri Mosfilmu in praksa bo usposobila filmski kader, ki ga za nadaljne delo nujno potrebujemo.	T.
Prešernova proslava v Vrbi na Gorenjskem
Za Prešernov teden in predvsem za dan smrti. Franceta Prešerna, je določenih že mnogo večjih prireditev in proslav. Največjo prireditev pa hoče doseči na ta dan Prešernova rojstna vas, Vrba na Gorenjskem. Vrba, po pesniku nazvana »Oj, lepa vas domača«, hoče prvič v zgodovini slaviti dan smrti domačega pemika z veliko mamifestacijsko proslavo. Iz vse Gorenjske se bodo 8. februarja zbrali ljudje v Vrbi in s primemo proclavo počastili spomin domačega pesnika, dr. Franceta Prešerna.
S proslave v pesnikovi rojstni va-
si.	na kateri bodo sodelovale vse kulturne ustanove bele Gorenjske, bodo poneseni venci vseh federalnih edi-nic na Prešernov grob v Kranj.
Velika proslava, ki se bo vršila poleg vseh proslav po Sloveniji in izven nje, tudi v pesnikovi rojstni vasi, hoče zajeti ves kulturni živelj Gorenjske in v prvem svobodnem letu počastiti spomin domačega pesnika v duhu, katerega nam je vcepil naš književni genij.	1Л.
Razstava stenčasov v Beogradu
Razstava najbolje urejenih številk stenskih časopisov posameznih sindikalnih podružnic, iti jo je organiziral mestni sindikalni odbor v Beogradu, nam kaže veliko izboljšanje vsebine in tehnične izdelave stenskih časopisov v zadnjih mesecih.
Razstavljenih je 30 številk stenskih časopisov raznih beograjskih podjetij in ustanov. Razstava je zelo pestra, kar se tiče tehnične izdelave, medtem ko je po vsebinski plati precej enolična.
Beograjska »Borba« navaja ob tej razstavi osnovne naloge, ki jih morajo izpolniti stenski časopisi. Predvsem morajo biti stenski časopisi skupno delo članov podružnice v podjetju ali ustanovi. Ce tega ni, je zgrešena osnovna naloga, da se namreč z aktrviziranjem delavcev in nameščencev pri urejanju stenčasa dvigne njihov politični in kultumno-
! prosvetni nivo. Stenski časopis mora ' biti vama podoba stanja v ustanovi in podjetju, tako da dobi čitatelj pravo podobo življenja, uspehov in pomanjkljivosti v delu podjetja. Stenski časopis mora biti regulator in iniciator izboljšanja dela in organizacije.
Članek kritizira, da je v razstavljenih stenskih časopisih preveč programskih in splošno direktivnih člankov, prevedenih ali predelanih iz našega centralnega tiska. Čeprav so izšli vsi ti stenčaisi v času vseljudske razprave o načrtu ustave, je vendar v njih zelo malo o tem. Premalo govore o sindikalnih vprašanjih, kolektivnih pogodbah, volitvah delavskih zaupnikov itd. Táko je razstava stenskih časopisov v Beogradu opozorilo vsem sindikalnim podružnicam, kako morajo popraviti svoje napake pri urejanju stenskih časopisov, da bodo zadeli svojo glavno nalogo — politično in kultumo-prosvetno dviganje delavcev in nameščencev, povečanje proizv >dn je in izboljšanj e organizacije dela v podjetju ali ustanovi
Razstava „Moskva" v Zagrebu
V prostorih Moderne galerije na Strossmayerjevem trgu je odprta te dni razstava fotografij o »Moskvi, glavnem mestu Sovjetske zveze«, ki jo prireja Društvo za kulturno sodelovanje Hrvatske s Sovjetsko zvezo.
Ta razstave kaže zgodovinski razvoj, današnjo podobo, življenje in ljudi Moskve. Prvi del razstave seznani obifskovelca z zgodovinskim razvojem mesta, ki se je razvilo iz majhnega, utrjenega kraja, ustanovljenega že v 12. stoletju, v moderno velemesto s preko 4 milijoni prebivalcev. Važen del razstave je posvečen moskovski arhitektonM in umetnosti. Tam so spomeniki Puškina, Mimjina, Požarskega, Leninov mavzolej, muzej Puškina, Lermontove, Tolstoja, Čehova, Majakovskega ki Gorkega. Velik del fotografij kaže sodobno Modkvo: veličastne moderne zgradbe, industrijska podjetja, stadione, dečje domove, gledališča, kan-
Po domovini
Kmetijska šola na Grmu
Kmetijska šola na Grmiu je bila leta 1886. premeščena z vsem živim in mrtvim inventarjem iz Slapa pri Vipavi v središče naše lepe Dolenjske. Na Dolenjskem deluje šola že šestdeseto leto. Ta šola je edina kmetijska šola. ki od svojega začetka poučuje izključno le v materinem jeziku.
V času nemške okupacije je bila glavna stavba zavoda hudo bombardirana. Ves čas okupacije je bila šola zasedena od okupatorske vojske, ki je napravila zavodu ogromno škodo. Takoj po osvoboditvi je osebje zavoda začelo z obnovo. Treba je bilo omogočiti čimprejšnji začetek pouka. Z velikim razumevanjem so naše ljudirke oblasti podprle delo na zavodu, tako da je šola začela poučevati že 15. oktobra minulega leta.
Z začetkom petmesečnega tečaja je začelo na zavodu novo življenje. Po bombardiranju je bila šola začasno krita z deskami. Celjska opekama je v določenem času dobavila šoli potrebno strešno opeko. Tečajniki in osebje zavoda so pomagali prj postavitvi nove strehe.
S 15. oktobrom so na zavod prišli novi tečajniki. Med njimi je mnogo mladih partizanov. Zavodsko osebje je zastavilo vse svoje sile da pravilno vzgaja zaupano ji kmečko mladino in da gospodarsko dvigne naj starejši slovenski kmeti jeki zavod.
Na zavodu se odstranjujejo ukoreninjene stare napake. Vzgoja učencev je postavljena na nove temelje. Tudi zavodsko gospodarstvo se reorganizira po modernih načelih umnega gospodarstva. Upravi zavoda ie dodeljeno nekaj zemlje, ki je bila zaplenjena Nemcem. Zavod je dobil nujno potreben traktor — Fordson. Ta traktor je zavodski inštruktor preuredil tudi za vožnje po cesti
Na kolesa trakorja je pritrdil gumijasto gosenico okupatorskega blindiranoga avtomobila. Tako je omogočeno traktorju delo na polju m delo na cesti. Ministrstvo je omogočilo tudi dobavo ameriških konj, sena, močnih krmil itd., ker je okupator vse odnesel «z. uničil
Ruševinski material se uporablja za zasipavanje starega nesodobnega gnojišča. To gnojišče ne odgovarja ne gospodarskim ne higienskim načelom današnjega časa. Nehigienska stanovanja v starinskem gradu modernizirajo, na novo opremljajo in pleskajo ter postavljajo nove kopalnice. Na gospodarstvu samem je bilo pereče vprašanje ureditve sodobne kumice. Tudi to vprašanje je zavodsko osefoje uredilo v najkrajšem času. Uprava šole je uredila sodoben kokošnjak v topli prstenin-ški kleti. Ta kokošnjak bo ponoči in podnevi razsvetljen z močno električno lučjo, kar bo povečalo nesnost. Tudi prehrana kokoši je najumneje urejena. Na kokošjih tefcališčih se bodo uredila posebna tarskališča in vzgajališča črvov. Ta hrana je namreč kuram nujno potrebna, da dosežejo večjo nesnost. Tudi manjvredno konjsko meso se na zavodu suši in polaga med drugo hrano. Temu vprašanju na zavodu niso posvečali doslej dovolj pozornosti. Znano je, da je živinoreja na Dolenjskem najvažnejša panoga našega kmetijstva. Zavod na Grmu bo na podlagi novih izkušenj prispeval prvi k po-vzdigi te važng panoge kmetijstva.
Uprava kmetijske šole na Grmu Posveča veliko pažnjo tudi drugim kmetijskim panogam, tako vinarstvu. poljedelstvu, sadjarstvu in travništvu. Upajmo, da bo šola ob proslavi svojega 60 letnega delovanja, enoletnice osvoboditve in polletni ce ponovnega začetka pouka pokazala narodu velik razmah in močan gospodarski dvig.
Pr| Sv. Marjeti potrebujejo Dom ljudske prosvete
predstava Upamo, da nas bo naša
Preteklo nedeljo je kufturno-pro-svetni krožek pri Sv. Marjeti niže Ptuja na željo ljudstva že tretjič ponovil Nušičevo tmdejamko »Navaden človek«. 2e to priča, da je naš krožek delaven. V počitnicah se je vrstila igra za igro. da ni bilo praznike, ko ne bi bil oder zaseden. Ljudstvo je žejno domače besede in žali nadomestiti, kar je izgubilo v dobi sužne-BtL Naša igralska skupina je enkrat že gostovala v Ptuju z »Užilkarji« tol bo to nedelj i vnovič gostovala z »Navadnim človekom«. Upamo, da nam Ptuj ne bo ostal dolžan in da bo obS;k vrnil. Z medsebojnimi gostovanji bomo utrjevali vez med mestom in deželo.
Velika želja vseh .Smarjetčanov je n jv, sodoben, prostoren dom ljudske prosvete. Naš stari dom je prav skromen in ne ustreza več. Le v novih prostorih bomo lahko razvijali svoje zmožnosti in nudili ljudstvu prepotrebno izobrazbo. Sv. Marjeta po taja ne le po prirodni legi, marveč tudi kot prosvetno žarišče središče dolnjega Ptujskega polja. Koliko bi koristilo, ako bi imeli udobno dvorano, kjer bi lahko gledali tudi filmske
ljudska oblast podprla Predvsem pa si hočemo sami pomagati in bomo ves čisti dohodek na predstavah zbirali v ta namen. Ce že kaj ustvarjamo, hočemo ustvariti kaj poštenega, da bodo še potomci imeli dokaz, kako smo delali v dobi obnavljanja domovine, ki je vstala iz tisočletnega suženjstva.
Zbirko v tednu slovenske knjige ano zadovoljivo zaključili. Nabrali smo 9386 din, vendar bo treba še dokaj žrtev, da bomo dobili bogato in veliko knjižnico, saj nam je sovražnik uničil vse knjige Opazili pa smo, da imajo največ smisia in požrtvovalnosti za našo duhovno obnovo najrevnejši sloji, saj je tu in tam največji bogatin v vasi s težkim srcem dal desetak, medtem ko je viničar. kateremu ¿leda iz vseh oken siromaščina, z veseljem odrinil vsaj še enkrat toliko ali še več. Prav pri tej zbirki je marsikdo pokazal, koliko mu je pri. srcu korist skupnosti. Nabiralne pole bomo dali v arhiv, da se bodo tudi te ohranile za spomin.
—äd
Za zdravstvo siromašnih slojev v Dalmaciji
Pustošenje okupatorjev je močno omajalo že itak težavno zdravstveno stanje v Dalmaciji. Takoj po osvoboditvi se je ljudska ofelast s komaj po Iovičnim kadrom strokovnjakov in prav tesnimi gmotnimi sredstvi lotila dela. Ustanovili so okrajne zdravstvene postaje, po vaseh pa zdravstvene aktive, M so imeli lep delež pri lanskem zatiranju pegavoai Od 17 zdravstvenih postaj v prejšnji Jugoslaviji ni delovala v času osvo boditve niti ena. Danes pa deluje 28 zdravstvenih postaj, ki razpolagajo s 310 posteljami. Po vaseh Dalmacije je zdaj na delu 472 zdravstvenih aktivov z več ko 1500 prostovoljci. V dalmatinskih bolnišnicah ni več razdelitve na rpzrede. Vsakdo uživa enako hrano in enako nego. Lani je bilo vloženega mnogo trudiai za obnovo bol-
nišnic in za povišanje števila postelj. Tako premorejo danes bolnišnice in okrajne zdravstvene postaje v Dalmaciji skupno 2394 postelj. Trinajst državnih lekarn oskrbuje prebivalstvo z zdravili Ustanovljena (e bila tudi dentistična šola in bodo že letos odprli v večini dalmatinskih okrajev dentistične postaje.
Primanjkuje pa zdravnikov. Tik pred vojno jih je Dalmacija imela 220, danes jih ima le 105. Nobena zdravstvena ustanova nima prevoznih sredstev, razen petih reševalnih voz. Pred vojno je Dalmacija potrošila na leto okoli 150 ton zdravil, lani pa le 75. Dalmacija daje lep primer, kako je treba izvajati osnovno načelo sodobne zdravstvene službe z zdravstveno zaščito Slakih ljudskih slojev.
Vojni dobičkarji na Hrvatskem
Kakor smo poročali, se je na Hrvatskem razvila ostra borba proti vojnim dobičkarjem, črnoborzijancem in saboterjem. Te dni je komisija za ugotavljanje vojnega dobička v Zagrebu razpravljala o dobičku Viktorja Babiča, lastnika trgovine s kolesi in šivalnimi stroji v Martičev! ulici. Ta mož sploh ni poročal komisiji o svojem premoženjskem stanju pred vojno in je pokazal zelo »slab spomine, ni pa pozabil po osvoboditvi skriti veliko število koles, 50 motornih koles in 92 zabojev različnega materiala. Zdaj mora vrniti ves vojni dobiček v znesku 7,215.000 din.
Drugemu takemu vojnemu dobičkarju Huseinu Hadžiču, lastniku znane zagrebške restavracije »Mlinarice«,
cerine dvorane, umetniške galerije itd. Fotografije nam kažejo zaslužene učenjake Lomonosova. Mšen-delejeva, Pavlova, Komarova, glasbenike Čajkovskega, Prokofjeva, Šostakoviča, književnike Tolstoja, Maja-bovskega. Erenbuiga, Fadejeve, Tihonova, Soboljev» kiparje dn slikarje Muhina, Surikova itd. Vrsta fotografij kaže moskovska gledatlŠča, prizore iz drame, opere in baleta, zanimive inscenacije, zaslužne gledališke delavce in režiserje. Ob teh pa so slike udarnikov iz tovarn in «tarli anovcev — njihova prsa krase najvišja državna odlikovanja. Razstave kaže tudi Moskvo v vojni in mehčane bi so sami kopali nove in utrjevali mesta
so odvzeli vojni dobiček 1,300.000 din. Pred vojno ni imet nikakega premoženja, v vojni pa si je s špekulacijo, zlasti z mesom in mastjo, ki ju je dobival po svojih tesnih zvezah z najbolj zloglasnimi nemškimi in ustaški-mi krvoloki, nagrabil premoženje. Ovaden je javnemu tožilcu in so ga zaprli. Za svoje zločinsko početje se bo v kratkem zagovarjal pred ljudskim sodiščem.
Zanimiva Je bila tudi razprava proti šestim vojnim bogatašem v Osijeku, ki so sd v vojni nabrali 3,500.000 din dobička. Možje so različnih poklicev. Mirko Šoštarič je klobučar, ki si je med vojno postavil lepo hišo in mora zdaj plačati 200.000 din vojnega dobička. Odvetnik dr. Milutin Maslovič je špekuliral z nemško pomočjo in mora odriniti milijon dinarjev, prebivalci pa se bodo proti prenizki odmeri pritožili. Trgovec Milan Vukov je dobro zaslužil z manufakturo in živili in mora plačati 150.000 din. Brata Avzijeviča sta se obogatila s slaščičarno in plačata 200.000 dijj. Bratoma Fiajsigoma, lastnikoma kina »Korzo«, so ugotovili vojni dobiček pol milijona dinarjev. Najbolj pa so ee Osi-ječami zanimali za peka Aleksandra in Stojana KuzmanOviča. Na razpravi je bil samo sin Aleksander, ker je oče Stojan v zaporu z nekaterimi drugimi peki zaradi moke, ki jo je po osvoboditvi prodajal na črni borzi. Vojni dobiček je očetu in sinu odmerjen skupno na poldrugi milijon di-
narjev. Vsi navedeni morajo pihati tudi 15 odstotkov kazni, ker vojnega dobičkai niso prijavili.
POBIJANJE NEPISMENOSTI V ZAGREBU
V Zagrebu so v »tednu boja proti nepismenosti« razvili živahno delavnost. Ministrstvo prosvete je izdelalo strokovni načrt za tečaje, ki trajajo po 80 ur. Ob sodelovanju množičnih organizacij, vojske, prosvetnih ustanov in tiska je bil ustanovljen štab proti nepismenosti, ki vodi propagando in organizacijo tečajev. Poleg njega so bili ustanovljeni rajonski štabi, ki se bore proti nepismenosti vsak na svojem področju. Njih prvenstvena naloga je: dobiti točen pregled nepismenih v svojem rajonu, zbirate nepismene v tečajih in izvesti tečaje za polpismene. Pokret se je tako široko razmahnil, da je borba proti nepismenosti postala važna naloga obnove v Zagrebu.
PREVORJE PRI PILŠTANJU
Prevorje so daleč naokoli znana vas. Tod so tudi gorice, o katerih pojo lepe narodne pesmi. V domovinski vojni pa je tudi oaš kraj silno trpel. Sovražnik nam je požgal naše skromne domove. Ljudje hodijo pre-mraženi oikrog, saj prezebajo dan m noč po kleteh in hlevih, kjer zasilno stanujejo. Da vsaj malo odpomorejo tolikšni bedi, so naši fantje in dekleta preteklo nedeljo, 12. t m., gostovali z veselo igro »Dva para se ženita« v Šmarju pri Jelšah«. Prireditev je uspela, gled-ailci pa so pokazali razumevanje namena, kateremu je bil namenjen čisti dobiček. Ob klicu: »Za sir ote pogorelcev!« eo ljudje mnogo darovali.	Cilka.
P
9 Y
tòejo nam
Mtđo več obzirnosti zdetmrfem!
Ko smo dobili svoj denar, smo ga bili zelo veseli. Iz tega veselja je nastal nekakšen nezapisan sklep, da novih bankovcev ne bomo niti pregibali, temveč jih zares skrbno čuvali. Seveda je bilo to malo pretirano. V zvezi z različnimi govoricami je izšel v časopisju članek, da se bankovci lahko pripogibajo, samo ne smejo biti zmečkani ali raztrgani. A kako ravnajo ljudje danes z denarjem! O tem se pač vsakdo lahko prepriča, zlasti na tramvaju.
Sem sprevodnik električne cestne železnice in ko sprejemam denar za plačilo vožnje od potnikov, me naravnost v srce zaboli, ko mi potnik pomoli iako obupno zmečkane in umazane pa celo tudi raztrgane bankovce. Mislim, da si vsakdo, če že nima denarnice, lahko sam napravi vsaj iz kartona platnice, kamor bo bankovce vlagal. Marsikaterega potnika sem že opomnil na tak brezvesten postopek z denarjem, toda kakor da bi metal bob ob steno. Zato naj javno opozorim vse: malo več čuta in usmiljenja do papirnatega denarja!
Pa naj ob tej priliki povem še tole:	zdaj, ko imamo po ljub-
ljanskih cestah precej snega, bi bilo pač potrebno, da bi vsak potnik, preden stopi v tramvaj, že na pločniku otresel sneg s čevljev. Kajti v vozu imamo včasih kar cele kupe snega, čeprav sprevodnik in voznik v teku svoje osemurne službe večkrat (oziroma, kadar koli jima je to mb-goče) očistita notranjost kakor tudi pločnike voza. Zategadelj: malo več obzirnosti, pa ne bo nepotrebnega godrnjanja.
Sprevodnik E. C. Ž.
Več vljudnosti
Pred dnevi sem itopila na kvart Vič po uradnih opravkih. Pred pisarno sem zapazila, da nekaj strank že čaka, zato sem počakala tudi jaz. Vprašala sem mimo idočega uradnika za pojasnilo, ki sem ga potrebovala. T oda naprošeni uslužbenec me je kratkomalo zavrnil, da mi bo zadevo pojasnil drug uradnik, ki pride baje čez kako uro. Zadnje besede mi je zavpil že iz druge sobe. Sedaj nas preleti čakajoče druga uradna oseba, h kateri pristopim in jo vljudno nagovorim:	»Tovarišica, trenutek,
prosim...«
»Nimam časa,« je bil odsekan odgovor in že je hitela uradnica mimo mene.
»Gre samo za neko pojasnilo,« sem dodala, toda brez uspeha. Uradnica je godrnjala že v drugi sobi in ko je že držala kljuko tretiih vrat, mi je vzkliknila:
»Jutri!« «
Tako sem morala zapustiti pisarno, ne da bi obavila svoje nujne opravke.
V svoji službi sem preobremenjena z delom, vsak trenutek mi je dragocen, zato me je tem bolj zadelo, ker sem morala brez uspeha zapustiti urad, kamor sem stopila po pojasnila. Mimo tega bi človek pričakoval tudi več vljudnosti od javnih nameščencev.	Mimi Stasa,
Telesna vzgoja
Prva zimskošportna nedelja
Vrsta uspelih prireditev na snegu in ledu v Ljubljani in drugod
▼r
Ljubljana, 28. januarja
Kakor da bi vedela, s kakšnim, ve-! gejem, pa tudi s kakšnimi skrbmi smo j e pričakovali, se je letošnja prava s snegom in ledom močno za-Iañila. Vsekakor je že precej dolgo xra. — če ne štejemo povrh še minu-I -¿a ¿tirih let, ko nam je ta letni čas zročal samo hude brige in brez-! ¿eačno čakanje na boljše dni — od-! ¡¡¡ц- smo zimsko-športno sezono imeli vj splošno odprto šele od zadnje jamarske nedelje dalje. Letos nam je I rešitev« prišla prav v marsikate-pogledu, zamudo z oficielno I Brv oritvijo v športu pa bomo v da-okoliščinah preboleli kar mimo-. ie, saj smo že v naprej piičako-Л, da nam prva zima v svobodi
0	še ne bo nudila vsega kakor v njih časih. Začeli pa smo včeraj
in to je zaenkrat prav dovolj!
vež po Golovcu in pod njim
JT> Krim je tam izvedel celodnevni smučarski spored
Kot prvo društvo, ki je izkoristilo cine snežne razmere okrog Ljub-ne> se je včeraj z dvojno prire-, ijo na terenih po Golovcu in na u h novih skakalnicah pod njim dstavilo kot izredno delavno te-; no-vzgojno društvo Krim iz Trno-.-a, ki si je nadelo nalogo organi-L i ti novo telesno vzgojo v tem juž-
1	delu našega mesta. Svoj prvi jp v zimski naravi so Krimovci,
smo jih dozdaj poznali predvsem telovadce, nogometaše, table-te-: te in atlete, ne pa kot smučarje, avili nad vse pohvalno, že same nave za včerajšnji dve tekmova-predvsem pa seveda gradnja h novih skakalnic na čisto novem .enu na enem izmed sevemo-.adnih obronkov Golovca (samo 10 vat od zadnje tramvajske postaje Dolenjski cesti), so zahtevale sto sto požrtvovalnih rok, pa tudi or-izacija prireditev samih — takšna ..aree, s kakšrno so se včeraj c dii med smučarske edinice naši Trnovčani — zasluži vse prizna-. ..es je, da so včerajšnji prire-telji lahko imeli pred seboj na kupe torih vzgledov iz prejšnjih časov, da pomisliti je treba, da je bilo •toa to pot začeti čisto na novo s av vsem, od nevidnega količka na .tkalni napravi do zvočnika in za-av od ceste tja do prizorišča. Na _ so mislili načelnik smučarske zelje tov. žerjav in peščica njego-.h sodelavcev, in zato so tudi želi siuženi uspeh. Velik odziv tekmu-jth, številen obisk gledalcev in vest, da so položili v tem predelu jubljane krepak temelj za nadaljnje vienje te zdrave športne panoge, to sc, iznanja, po katerih bodo še z m veseljem nadaljevali delo za .gnitev širokih množic na bele rae. Njihovi tereni pod Golovcem ..večer v luči žarometov in kdor ne ¿ne podnevi, se lahko naveseli na Ličeh tudi v večernih urah. Da, .o je to na terenih TD Krima, rodošli pa so tam vsi prijatelji ga sporta v Ljubljani.
Bcpaldazsska teka
a bila v ugodnih snežnih razmerah .edena v dveh kategorijah, na ó km dolgi progi za mladince in c 5 km za člane. Progi sta vodili
0	obronkih Golovca; krajša se je pri ->či na Golovcu vrnila nazaj proti kovniški cerkvi in na cilj, daljša
1	je od ondod krenila proti Orljem se nekoliko prej obrnila spet proti
jubljani ter privedla po precej tež-гл terenu na cilj na travniku, kjer bil tudi start za vse tekmovalce. Udeležba v obeh tekih je bila za inašnji čas dovolj številna, saj je .ba jemati v račun, da mnogo kmovalcev sploh nima primerne óreme za tekmovalne nastope. Tek-. ovali so: med mladinci 24 za TD ::n, 2 za Edinost in 1 iz Stepanje isi, med člani pa 5 za TD Krim, 4 . Edinost, 2 za Udarnik, ter po 1 : Štepanjo vas, Bratstvo in vojsko, 'sega je torej nastopilo 40 tekmovalcev, kar pa je glede na kraj ekmovanja in popularnost tega špor--a v Ljubljani odločno premalo, želeti je treba, da bi ostala domača ielesGo-vzgojna društva na take do-ače prireditve poslala čim več ude-i žencev, saj bi propaganda za beli port koristila njim prav tako kakor so jo uspešno premaknili Krimovci na jugu našega mesta.
Podrobni rezultati obeh tekov so bili naslednji:
Mladinci : 1) Modic Igor (Krim) 13:55;
2)	Bobnar Franc (Stepanja vas) 14:11;
3)	žerjav Metod (Kr.) 15:11;	4) Mihelo
Anton (Edinost) 15:22;	5) Mravlja Jože
<Kr.) 15:47;	6) Žerjav Ciril (Kr.) 16:08;
7) Vižintin Bogo 16:23; 8) Juvančič Hija
Kr.) 17:06; 3) Kočevar Janez (Kr.) 17:17; 10) Šubic Jože (Kr.) 17:24.
člani: 1) Starman Lado (Udarnik) 27:24; 2) Magušar Janez (Krim) 30-54; 3) Petrovčič Avgust (Edinost) 32:06; 4) Ferš Franc (JA) 33:10; 5) Novak Andrej (šte. Panja vas) 36:34; 6) Rojina Mirko (Bratstvo) 37:01;	7) Dolenc Božo (Edinost)
38:06.
Uspgia skakalna
tekma
Popoldne po 14. se je začel smučarski živ-žav v skriti dolinici na Golovcu za Jelačinovo domačijo, k j ec je TD Krim v tihem uč niškem delu postavil dve ljubki skakalni napravi, vzporedni drugo poleg druge, kakor nalašč za vse tiste ljubljanske smučarje. ki jih veseli ta smučarska disciplina, pa jim je pot v Planico predolga in pri marsikomu morda tudi preuranjena. Tukaj za Golovcem na obeh strminah, ki dovoljujeta skoke do 15, odn. 30 m tukaj bodi torišče našega smučarskega naraščaja za skoke, vsaj ves čas tedaj, kadar sneg imamo. Gradnji obeh naprav je kajpa kumova! naš priznani mojster te Stroke tov. inž. Bloudek in že samo
to pove vse o njeni tehnični strani. Na včerajšnji prireditvi je »velika« odlično prestala svoj krst; tov. Pri-bovšek je že potegnil s seboj kopico mladih, pa tudi iz št. Vida in od drugod so razni znani in neznani skakalci pokazali, da se nam v smuškem skakanju ni treba bati za dober naraščaj.
Organizacija tekme, pri katerih sta kot sodnika poslovala stara znanca s sodniških stolpcev tov. Gnidovec in Predalič, je bila, kakor smo že rekli, nadvse skrbna. Tudi udeležba je prekosila vsa pričakovanja, saj je nastopilo vsega 31 tekmovalcev, med njimi 22 starejših, od katerih so se razen izvrstnega Pri-bovška prerinil v ospredje še Mežik, Javornik, Zalokar, naš planinski znanec in borec Rudi Finžgar, Rožič in Erman iz št. Vida, Najdaljša skoka (22.5 m) sta izvedla Pribovšek in Mežik, toda prvi je po slogu zasluženo zasedel prvo mesto. Dolga vrsta tekmovalcev je najprej šla čez most za poskušnjo, potem pa trikrat v konkurenci, nazadnje pa so'trije naj-j bolj drzni pari dodali še tri dvojne j skoke. Kljub tolikemu številu skokov tje bilo tekmovanje končano v dobri ' uri, kar je tudi uspeh vzornega reda v maloštevilnem kadru prirediteljev.
Podrobni izidi skakalnih tekem so bili taki-le:
Mladinci (9 udeležencev); 1) Rogelj Albin (Udarnik) 192.4 (najdaljši skok 20 m), 2) Gorišek Dušan (št. Vid) 175.3 (najdaljši skok 17 m),	3) Adlešič Albin
(U.) 165.2 (najdaljši skok 17 m), 4) Gale Franc (Krim) 157. 5) Slabe Anton (Edinost) 153.7, 6) Gašperšič Marjan (Kropa) 143.4 7) Kovač Jože (Klim). 8) Dimnik Božo (Kr.), 9) Bačar Boris (Ed.).
člani (22 udeležencev): 1) Pribovšek Franc (Udarnik) 223.2 <22.5. 22. 21 m),
2)	Mežik Janko (JA) 221.7 (22.5, 22. 21 m)
3)	Javornik Ivo (U.) 207.4 ( 22. 21, 20.5 m).
4)	Zalokar Zoran (Svoboda) 204.— (21.5, 20 20 m), 5) Finžgar Rudi (Kropa) 1973 (21, 19.5. 21 m), 6) Rožič Janez (JA) 194,— (20.5.20. 20 m), 7) Erman Anton (št. Vid) 193.2 (20, 20.5 17 m). 8) Tušar Žarko (že-lezničar) 179.9 (19. 17.5. 18 m). 9) Demlč Janko (Mojstrana) 178.4 (18. 18.5 17m). 10) Svetina Jakob (JA) 167.9 (17.5, 17.5,
17.5	m). 11) Vrhove Miro (št. Vid) 164.5
12) Novak Jože (št. Vid) 160.	13) štefe
Janko (Krim) 153.2,	14) ščurk Jože
(Krim) 152.7, 15) Razboršek Ivo (želez, ničar) 137.4 Itd.
TD Krim je globoko oral smučarsko ledino ter z včerajšnjimi tekmami z dejanji pokazal, kako je treba umevati in izvajati sodobno telesno vzgojo naše mladine. Naj bi njegovemu zgledu čimprej sledili še ostali!
V št Vidu so skakali nad 30 m
št. Vid, 28. Jan.
Na odlično urejeni novi skakalnici v Gunlcjah je telesno-vzgojno društvo št. Vid pripravilo za preteklo nedeljo prve skakalne tekme v svobodi. Ker je bila to obenem otvoritev že druge skakalnice v št. Vidu, se je v uvodnem nagovoru tov. predsednik društva Turk Leopold spomnil tudi talcev ki so padli pod prvo skakalnico, m ie vseh tistih, ki so žrtvovali svoje n a) dražje za lepšo bodočnost našega naroda; med njimi je bilo tudi nekaj navdušenih pristašev športnega gibanja lz domačega kraja. Njihovemu spominu so se oddolžili vsi navzoči z enominutnim molkom. — S smukom treh domačih tekmovalcev po doskočišču je bila skakalnica izročena svojemu namenu.
Potem se Je razvila živahna borba za mesta med 10 tekmovalci, ki so Imeli vsak po dva skoka v konkurenci (enega s tričetrtinskim in drugega s celim zaletom). Ljudstvo Je z navdušenjem gle. dalo lepe skoke, sodniki pa so s svojim strokovnim očesom in estetskim čutom sodili in pisali. Odločili so pa takole:
1. Zalokar Zoran (Svoboda) (24.5, 30 m) 140.1;	2. Javornik Ivo (Udarnik) (24.5
30.5	m) 139.2; 3. Rogelj Albin (Udarnik)
(21.5, 25.5 m) 122.5; Gašperšič Marijan (Kropa) (20. 27 m) 117.3; 5. Erman Tone (št. Vid) (20, 23.5 m) 113.8;	6. Vrhovec
Miro (št. Vid) (19.5. 23 m) 109;	7. Pionir
Gorišek Dušan (št. Vid) (19.5, 26.5 m) 106.3;	8. Finžgar Rudi (Kropa) 100.2;
9. Svetina Jakob (JA) 43.9; 10. Novak Janez (št. Vid) 22.2 točke.
Omeniti je treba da j® tov. Finžgar prišel na tekme precej utrujen ln brez posebnega treninga, tako da ni mogel pokazati vsega svojega znanja. — Kot dokaz, da Je naprava po načrtu tov Ing Bloudka res odlična, pa je dejstvo, da se je vsa prireditev končala brez nezgode Najdaljši skok dneva Je dosegel tov. Zalokar Zoran Izven konkurence B skokom
31.5	m brez padca.
Tekme v Zagorju. Telesnovzgojno društvo iz Zagorja ob Savi je priredilo preteklo nedeljo dopoldne svoje smučarske tekme' v teku. Mladinci so tekmovali na progi 5 km. člani pa na 10 km. Snežne razmere so bile delno ugodne. Tekmovalo je 20 mladincev in 11 članov. Rezultati članov: 1. Hauptman Jože 41 minut 25 sekund; 2. Forte Jože 41 minut 27 sekund; 3. Kenda Filip 42 minut 25 sekund. Mladinci: 1. Jere Edi 23 minut 46 sekund; 2. Grabnar Anton 24 minut 5 sekund; 3. Gričar Dominik 24 minut 55 sekund. — Y soboto 26. t. m. je tek na 4 km dolgi progi izvedla osnovna šola v Zagorju. Tekmovalo je 33 učencev, med katerimi je bil najboljši Spariek Franc, drugi pa Brezovar Cabrijel. Smučarski šport ima tudi v zagorski kotlini zmerom več pristašev, največ seveda med mladino.
Dve parflfl hekeja na ledu
Udarnik—Mladost ’(Zagreb 3:3 in 3:1
Ljubljana, 27. januarja Če velja za katero športno igro tolikokrat ponovljeno pravilo, da je za dober šport treba vaditi in spet vaditi, velja to za hokej na ledu še prav posebno. Kolikor moštva tega ne izpolnjujejo zaradi slabe discipline, je njihova krivda za neuspeh sploh neopravičljiva; pri hokeju na ledu pa je trening (vsaj pri nas) predvsem v tesni zvezi z vremenom. Te dobrote ljubljanski hokejisti letos Še niso imeli niti za naijvečjo silo — in štiri leta niso imeli drsalk na nogah — in tako je treba njihov letošnji prvi nastop ocenjevati s posebnim merilom.	•	_____
Tudi po zunanji strani Udarnik pri povabilu prvega nasprotnika za hokejsko tekmo, moštva Mladosti iz Zagreba, ni imel srečne roke. Hrvaški gostje so po prvem pristanku takoj spet odpovedali svoj prihod, na dan večerne tekme dopoldne pa so spet preklicali odpoved in tako je prišlo, da so za sobotno večerno prireditev izvedeli samo oni, ki poslušajo radio ali gledajo objave okrog glavne pošte. Obisk je bil kljub temu na obeh tekmah dovolj, zadovoljiv, manj primerno pa je bilo vedenje enega dela gledalcev, ki nikakor nočejo razumeti, da veljajo na športnih prostorih tudi zanje čisto določena pravila.
O obeh tekmah, ki sta bili v znamenju pomanjkljivosti priprav z obeh strani komaj na pravi višini, pa kratko tole:
Udarnik—Mladost* 3 : 3 (1 :1. 2 :1, 0 :1). Kakor kaže že izid, sta bili moštvi bolj ali manj vredni drugo drugega. Prva tretjina je potekala v'_ obojestranskem tipanju, ki je na vsaki strani prineslo po en srečni zadetek. Po prvem odmoru so se domačini nekoliko bolj razgibali in z nekaj hitrimi prodori tako zmedli zagrebško obrambo, da so prešli kar s 3:1 v vodstvo. Kmalu nato pa so si spet dali vzeti pobudo in v tretji tretjini so gostje res dosegli toliko zaželeni tretji gol in izenačenje.
Udarnik je nastopil skoraj z vso nekdanjo ilirijansko garnituro, za katero bo prej ali slej treba poiskati pomladitve. Za enkrat jim je preko te tekme v glavnem pomagala rutina. Zagrebčani so se predstavili v dovolj dopadljivi formi, tem bolj, če vemo, da so v tej športni panogi prav za prav učenci bivših Ilirija-nov. Prav jim je prišlo vsaj to pot, da so vojno preživeli v- lažjih okoliščinah kakor Slovenci in so vsaj tu a.li tam lahko igrali — celo hokej na ledu.	\
V današnji dopoldanski revanžni tekmi je Udarnik porazil ekipo Mladosti s 3 ; 1. Domačini so v tem dTU-gem nastopu že zaigrali z večjim smislom in pametnejšimi potezami ter
igro v zadnji tretjini zasluženo odločili v .svojo korist
Razpis
namizno-teniškega turnirja za prvenstvo celjskega/okrožja
TD Olimp Celje—Gaber je razpisuje turnir za naslov prvaka Celjskega okrožja v namiznem tenisu za leto 1946. v dnevih 2. do 3. februarja 1.1. v Celju.
Turnir se prične v soboto 2. februarja ob 18. do 23. in se nadaljuje v nedeljo 3. februarja ob 8. zjutraj in traja ves dan z enournim opoldanskim odmorom.
Igra де v Olimpovem domu (bivši Sokolski dom) Mariborska c. 19. Pravico do igranja imajo vsi člani ln člahlce vseh telesno-vzgojnih	društev Jugoslavije in
pripadniki JA. Igra se po pravilih in pravilnikih bivše STTZ. Igra se v sleaečih disciplinah :
a) moštva (Davis—cup), b) moški po_ samezno, c) ženske posamezno, d) Junior ji posamezno, e) moške dvojice, f) ženske dvojice.
Prijavnina znaša za moštva 25 din, za
mž. Ciril Jeglič o novih nalogah n8- sociainegačuta do revnih otrib v
šega vrtnarstva za bližnjo in daljno bodočnost.	220-n
Podružnica PDS v Batečah-Plaai-
ci sklicuje občni zbor zá soboto 2. februarja ob 10. uri v šoli v Ratečah z dnevnim redom, sporočenim vsem članom.	>
Krajevni odbor Rdečega križa Slovenije v Rhjhenburgu je razdelfl med najbolj siromašne otroke 3500 din, ki jih je bil daroval avtopod-jetaik Joško Lackovič. Naj bi vzgled
rajhenburškem okolišu ne ostal et ami jen!
Darilo lovske družine iz Tacna slepim invalidom. Lovska družina iz Tacna in okolice se je na svojem občnem zboru spomnila slepih invalidov Armijskega invalidskega doma in jim podarila znesek 500 din. To je eden številnih primerov sočustvovanja in hvaležnosti s strani naroda do tistih, ki so se z najdražjim žrtvovali za svobodo. ________________
PRESKRBA
DELITEV SALAM
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli v sredo dne 30. t. m. pri svojih stalnih mesarjih od prijavnina znaša za musiva zo am. za	- , p- j	vkliučno	S in m me-
dvojice 15 din, za Ostale discipline pa	cnte	IN do	VKijucno	ù m pri me
10 din. Prijave Je treba poslati do četrt-	sarjih, ki niso prejeli	pri zadnji deka 31. t. m. na naslov: Božič Pavle, Ma-	ц^уј	salam,	in to pri;	Anžiču Fran-
riborska 67. Celje, ali pa na TD Olimp,
Celje.Gaberje.
Prvaki pod točko a), b), c), d) prejmejo prehodni pokal in diplomo. Prvaki ostatili disciplin prejmejo plakete, drugoplasirani. diplome.
SMUŠKE TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V ALPSKIH DISCIPLINAH. Dnevni tisk je pretekli teden
cu, Hradeckega 66, Bizilju Antonu, Breceljniku Alojziju, Dolničarju Francu, Gorniku Antonu, Grabelj-šku Francu, Hamu Josipu, Hrovatu Antonu in Jelenc Josipini, v dopoldanskih urah na odrezek »13. jan. 46« osnovne živilske nakaznice ali odrezek »33. jan. 46« nakaznice St. Objavil, da bodo smnške tekme za držav, i јд izdane od MNOO Odseka za preno prvenstvo v alpski kombinaciji v dneh , .	т	.... , п
2. in 3 februarja na pobočju Urške gore, • skrbo	Ljubljana, po 10 dkg SQr
okraj Prevalje, Slovenija. Po poročilu Te- j lam. Prodajna cena za 1 kg salam lesno-vzgojne zveze Slovenije so bile tek- je qq ^in me zaradi snežnih razmer preložene na jJ
23. in 24. februarja 1946. Sicer pa bo tudi ! Mesarji naj se javijo v svrho pre-o tem datumu izrekel končno besedo še- Vzema blaga V torek 29. t. m. od le FSJ. O snežnih razmerah in pripravah 1P-	.	-,v	„i,i„
za tekmo bomo poročali posebej. —. Taj.	17. ure v skladišču pn Slami-
ništvo komiteta za izvedbo državnih smu- j ču, Gosposvetska 6. Neprodane Saških tekem v alpski kombinaciji.	¡ lame vrnejo mesarji brezpogojno do
FD Borec (nogometni odsek) poziva vse : , _	četrtek dne 41 t m na
nogometaše, na obvezni trening v sredo 1ÎJ- ▼ četrtek ane di. t. m. na cb pol 20. v telovadnici šole v Mostah. ¡ mestno klavnico. Odrezke obračuna-Prlnesite copate s seboj ! — Načelnik. j jo mesarji v torek 5. februarja 1946
TD železničar. — Seja upravnega odbo- . o do 12 ure na Navodu Novi ra bo drevi v torek ob 19. v domu Ljube ^ °;	“f	„ i fl0”
Šercerja. — Tajnik.
TD Edinost, V sredo dne 30. t. m. ob pol 21. bo seja tehničnega odbora. Udeležba za vse načelnike sekcij obvezna.
Načelnik.
»polet« štev. 4 je izšel. Iz njegove zanimive vsebine navajamo med drugim:
Ustava (uvodni članek izpod peresa re. ferentke za telesno vzgojo pri ministrstvu za prosveto tov. Jelice Vazzaz). — Balkanske igre bodo še letos. — Neka| pogledov s telesnovzgojne parade v Moskvi. — Lenin. — Igre združujejo in povezujejo.
Sporto a izurjenost jih Je rešila. — Nasveti sovjetskega zdravnika za nogometne igralce.— O vadbi teka. — špartakladv. — številka vsebuje še kopico gradiva v svojih stalnih rubrikah, kakor so: Glas z gora« in »Razglasi«. — Posamezna številka stane 3 din.
Dnevne vesti
Koledar
Torek, 29. januarja: Franc Šaleški.
Spominski dnevi
29.	1. 1573. Začetek kmečkega upora pod Matijo Gubcem.
Dežurne lekarne
Danes:	Lekarna Piccoli, Dunajska
cesta 6; lekarna Hočevar. Cel >vška cesta 62.
Vremenska napoved
ZA TOREK
Oblačno, v presledkih sneg, temperatura brez bistvene spremembe.
NARODNO GLEDALIŠČE
Drama
Torek, 29. jan. ob 20. uri: B. Nušič: Pokojnik. Red D.
Sreda, 30. jan. ob 20. uri: M. Pucova: Svet brez sovraštva. Red C. ćetrtek, 31. jan. ob 20. uri: B. Nušič; Pokojnik. Red četrtek.
Petek, 1. febr. ob 20 uri: M. Pucova; Svet brez sovraštva. Sindikalni abonma. Red SD.
Opera
Sreda, 30. jan. ob 19.30: B. Smetana: Prodana nevesta. Izven. Gostovanje žarka Cvejiča, basista beograjske Opere.
Četrtek, 31. jan. ob 19.30: A. Dvofak: Slovanski plesi. Sindikalni abonma. Red SC.
Prešernov teden v Drami. Drama bo uprizorila v okviru proslav, ki so namenjene spominu največjega genija slovenske besede, deset predstav, in sicer od 4. do vključno 8. februarja. Posebej opozarjamo na Prešernovo proslavo v Drami, ki bo v sredo 6. februarja ob 11. uri Govoril bo naš največji živeči pesnik Oton Župančič. Prešernove pesmi pa bodo recitirali dramski igralci. Opozarjamo na razglas in spored tega tedna, ki sta izšla v nedeljski številki.
Gledališki koledarček je v prodaji pri biljeterjih, dramski in operni blagajni, knjigarnah in večjih trafikah. Koledarček vsebuje številne članke o delu v Narodnem gledališču, spisek osebja, reprodukcije članov, scen itd.
Opozarjamo na gostovanje žarka Cvejiča, basista beograjske Opere, ki bo pel v sredo 30. t. m. v Smetanovi »Prodani nevesti« partijo Kecala. Vstopnice v predprodaji v dnevni blagajni v Operi.
mariborsko gledališče
Torek, 29. jan.; Zaprto. (Gostovanje v Celju).
Sreda, 30. jan.: Gostovanje Okrožne, ga gledališča iz Celja. Ob 15. uri; Cankar: Kralj na Betajnovi. Predstava za ZMS. — Ob 20. uri: Cankar: Kralj na Betajnovi. Predstava za sindikate.
četrtek, 31. jan.: Gostovanje Okrožnega gledališča iz Celja. Ob
15.	uri: Gogolj: Revizor. Predstava za ZMS. — Ob 20. url: Gogolj: Revizor. Izven.
Petek, 1. febr.: Zaprto.
mestno gledališče v Celju
Torek, 29. jan.: Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Ob
15.	uri: Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Predstava za ZMS. — Ob 20. uri: Nušič: Šumiji, va oseba. Predstava za sindikate. Sreda, 30. jan.: Gostovanje Narodnega gledališča iz Maribora. Ob 20. uri:	Linhart:	Veseli dan aii
Matiček se ženi. Izven.
Četrtek, 31. jan.: Gostovanje Narodnega gledališča Iz Maribora. Ob
15.	url:	Nušič:	Sumljiva oseba.
Predstava za ZMS. — Ob 20. uri: Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Predstava za sindikate.
mestno gledališče Kranj
Sreda. 30. jan. ob 20. uri: Trije vaški Svetniki.
Četrtek, 31. jan. ob 20. uri: Trije vaški svetniki.
★
Zaključek tekmovanja med L in II bataljonom Invalidskega doma v Ljubljani.- Tekmovanje, katero je trajalo šest tednov med I. in H. bataljonom Armijskega invalidskega doma, je bilo v nedeljo svečano zaključeno. Kot zmagovalec je tesno Izšel I. bataljon s 15-1 točkami in si tako priboril zastavo. Pred bataljonom je bila pohvaljena cela vrsta tovarišev, ki so se izkazali v času tekmovanja. Ob predaji zastave je tovariš upravnik pripomnil, naj se zmagovalci izkažejo vredni zastave in naj jo skrbno čuvajo, kajti tekmovanje se nadaljuje.
Ljudski tožilci! Dne 30. t. m. ob 20. uri bo v porotni dvorani v sodni palači delovna konferenca, M je obvezna za vse ljudske tožilce mesta Ljubljana (ulične in sindikalne). Javni tožilec Anton Zupan.
Prva glasbena prireditev v okviru Prešernrvega kulturnega tedna bo pevski koncert na Prešernovo besedo v petek 1. februarja ob 20 v völiki filharmonični) dvorani. Natančni spored priobčimo jutri, predprodaja se začne danes v knjigami Glasbene Matice.	218-n
Z Avstrijo je uveden pisemski promet. Sprejemajo se navadne dopisnice in pisma do 20 g teže. f~ Potres. Geo&ični zavod v Zagrebu je 15. t. m. ob 18.33 17 sekund zabeležil zelo močan potres v od-daljenoiti 500 km. Sibikeje se je potres ponovil še isti večer oto 22.28 ter 26. januarja ob 4.17 zjutraj. Jj Brezplačna hrana. Tajništvo Z. Z. P- D. N, J. razpisuje brezplačno hrano v kolodvorski restavraciji železniške postaje .Ljubljana najpotrebnejšim siromašnim dijakom padlih pa tizanov ali siromašnim padlih žrtev. Reflektanti naj zato vlože primeren dopis in utemeljijo svoje težnje naj kasneje do 2. februarja 1946 na tajništvo Z. Ž. P. D. N. J., Miklošičeva cesta 22/1. nadstropje.
Literarni natečaj Mladinske knjige. Na številne prošnje naših pisateljev podaljšuje »Mladinska knjiga« rok za vlaganje rokopisov za literarni natečaj do 31. marca t. L Juristi! V četrtek 31. t. m. ob 19. uri bo v sobi štev. 90 občni zbor in volitve v odbor DSFJ. Udeležba Obvezna! — Odbor.
Volitve v klub gradbenikov bodo
29.	t- m. ob 16. na tehniki! Udeležite ■se jih vsi gradbeniki in geodeti! 221-n Tovariše in tovarišice, ki so sodelovali v Cetralni tehniki KPS prosimo. da izpolnijo formularje, M so jih prejeli te dni in jih pošljejo takoj na naslov: Ljubljana, poštni predal 120.
Šahovski turnir v Škofji Loki je
zaključen. Udeležilo se ga je 22 ša-histov. Naslov prvaka Škofje Inke je odnesel tov. dr. Kocjan Leon, ki je dosegel 39 točk od 42 dosegljivih. Slede:	Gerjoi Adolf 38 !A, SuSnik
Ivan 33. Oblak Stane 31 in drugi Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana L bo sedaj pj komčenem sadjarskem tečaju prirejala zopet redna predavanja vsako sredo v predavalnici mineraloškega ''nštituta na univerzi. V sredo 30. t. m. ob 19. uri bo predaval referent za vrtnarstvo v ministrstvu za kmetijstvo tov.
trg 4-П, soba št. 14. Ostali potrošniki bodo prejeli salame v prihodnjih dneh.
ODDAJA PRIJAV ZA VSE PRAŠIČE V OKROŽNEM MESTU LJUBLJANI
<5LO morajo oddati MLO — oddelku za trgovino ln preskrbo, odseku za živilske nakaznice v palači Bata, I. nadstropje, soba št. 3 prijave rejcev za vse prašiče, : ki jih rede, kakor tudi za vse prašiče, ki so bili zaklani od 1. oktobra 1945 pa do dne predložitve prijave, najkasneje do četrtka dne 3L t m.
OBRAČUN IZDANIH DODATNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MLADINO OD 8. DO 14. LETA STAROSTI ZA MESECA JANUAR Ш FEBRUAR V OKROŽNEM MESTU LJUBLJANI
četrtni ljudski odbori v mestu Ljubljani morajo predložiti točen obračun izdanih dodatnih živilskih nakaznic za mladino od 8. do 14. leta starosti najpoznèje do četrtka dne 31.. t. m. odseku za .živilske nakaznice, palača Bata, I. nadstropje, soba št. 4.
OBRAČUN IZDANIH DODATNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA TEŽKE DELAVCE (TD) ZA JANUAR IN RAZDELJEVANJE -- NAKAZNIC (TD) ZA FEBRUAR V OKROŽNEM MESTU LJUBLJANI
Podjetja v mestu Ljubljani so dolžna točno obračunati izdane dodatne živilske nakaznice za težke delavce za mesec januar najpozneje do četrtka dne 31. t. m. pri pristojnem četrtnem ljudskem odboru, kjer morajo hkrati oddati ves zbrani denar, neizdane nakaznice (NTD) in (LD) ter seznam z odrezki za maščobo in moko onih delavcev, ki so preskrbljeni z maščobo ali moko.
Četrtni ljudski odbori morajo predložiti tozadevni skupni obračun za območje svoje mestne četrti v petek dne L februarja MLO — oddelku za trgovino in preskrbo, odseku za živilske nakaznice v palači Bata, L nadstropje, soba št. 4.
Takoj po predložitvi omenjenih obračunov prejmejo četrtni ljudski odbori dodatne živilske nakaznice za težke delavce (TD) za mesec februar. ÖLO naj po prevzemu nakaznic le-te nemudno izročijo podjetjem, ki naj nakaznice takoj razdelijo upravičencem. Dodatne nakaznice se računajo po 1 din.
MLEKO
Opozarjamo vse upravičence, ki prejemajo sveže mleko na nakaznice, da si nabavijo mleko vsak dan sproti in to najkameje do 18. ure. Mlekarne niso dolžne deliti mleko drugi dan za prejšnji dan.
CENE KRVAVIC
Na vlogo Nabavljalnega zavoda Slovenije »Navod«, direkcija v Lju. bljaná, za določitev cene v prodaji na debelo ozir. na drobno za krvavice lastnega izdelka odobrava ministrstvo za trgovino in preskrbo NVS sledeče cene: Navodova prodajna ce. na na debelo: 24.50 din za 1 kg krvavic, prodajna cena pri mesarju na drobno: 27 din za 1 kg krvavic.
Cene veljajo v prodaji na debelo ozir. na drobno, vključno vse javne dajatve. Cene morajo biti razvidne s cenika, izvešenega v poslovnem prostoru na vidnem mestu. Prekoračenje cen je kaznivo po zakonu zatiranju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 23.4. 1945 (Uradni list DFJ št. 241/26-45)
OBRAČUN IZDANIH OSNOVNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC FEBRUAR V OKROŽNEM MESTU LJUBLJANI
Ulični (blokovni) odbori v mestu Ljubljani morajo prčdložiti točen ob. račun izdanih prednostnih ln navadnih osnovnih živilskih nakaznic za mesec februar najpozneje do četrtka dne 31. t. m. pri MLO — oddelku za trgovino in preskrbo, odseku za ži vilske nakaznice v palači Bata I. nadstropje. Obračuni se sprejemajo že od danes zjutraj naprej dnevno od 8 do pol 19. ure nepretrgoma. Z obračunom se morajo vrniti seznami razdeljenih in . neizdanih nakaznic, vrnjene nakaznice, seznami vrnjenih odrezkov z odrezki in ves zbrani denar. Naj ne bo nobenega uličnega odbora t mestu Ljubljani, ki se bi
predložil tozadevnega obračuna pravočasno!
OBRAČUN IZDANIH DODATNIH ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA LAHKE
DELAVCE (LD) ZA MESEC JANUAR IN RAZDELJEVANJE
NAKAZNIC (LD) ZA MESEC FEBRUAR V OKROŽNEM MESTU L J U B L J AN I
Ulični (blokovni) odbori v mestu Ljubljani so dolžni točno obračunati izdane dodatne živilske nakaznice za lahke delavce (LD) za mesec januar najpozneje do četrtka dne 31. t. m» pri pristojnem četrtnem ljudskem odboru, kjer morajo hkrati oddati:
1) ves zbrani denar, 2) neizdane nakaznice (LD), 3) dvojnike potrdil delodajalcev (podjetij), pa samo za one lahke delavce (LD), katerim nakaznice iz kakršnega koli razloga niso bile izdane, in 4) seznam z odrezki za maščobo in moko onih lahkih delavcev, ki so preskrbljeni z maščobami in moko.
Dvojnike potrdil za lahke delavce, katerim so bile izdane nakaznice za mesec januar (proti podpisu upravičenca na dvojniku potrdila), zadrže ulični (blokovni) odbori v svrho raz. delitve dodatnih živilskih nakaznic za lahke delavce (LD) za mesec februar.
četrtni ljudski odbori morajo predložiti tozadevni skupni obračun za področje svoje mestne četrti v petek dne 1. februarja MLO — oddelku za trgovino in preskrbo, odseku za živilske nakaznice v palači Bata, I. nadstropje, soha št. 4. Skupnim ob. računom četrtnih ljudskih odborov mara biti priloženo: ves zbrani denar, neizdane nakaznice, dvojniki potrdil za one delavce, katerim nakaznice niso bile izdane, ^vsa izvirna potrdila delodajalcev (píxijetij), katera so sl četrtni ljudski odbori ob priliki izdaje nakaznic (LD) uličnim odborom začasno pridržali v svrho kontrole, in sezname z odrezki za maščobo in moko onih lahkih delavcev (LD), ki so preskrbljeni z maščobami in’ moko. Skupen obračun naj bo sestavljen pregledno za vsak ulični odbor posebej.
Obračun ČLO mora vsebovati naslednje rubrike: naslov uličnega odbora, število prejetih nakaznic, število izdanih nakaznic, število neizdanih (vrnjenih) nakaznic, znesek din, število vrnjenih dvojnikov potrdü, število izvirnih potrdil, število vrnjenih odrezkov za maščobo, število vrnjenih odrezkov za moko. Po vpisu podatkov od vseh uličnih odborov sledi skupni seštevek vseh podatkov za področje mestne četrti. Navedeni dvojniki morajo biti ločeni od Izvirnih potrdil za vsak ulični odbor posebej.
Hkrati morajo ČLO predložiti tudi poseben obračun izdanih nakaznic za naknadne prijavljence (LD).
Takoj po predložitvi navedenih obračunov prejmejo četrtni ljudski odbori dodatne živilske nakaznice za lahke delavce (LD) za mesec februar.
Razdeljevanje se prične takoj. Ulični odbori prevzamejo nakaznice za lahke delavce (LD) za mesec febru. ar pri svojih četrtnih ljudskih odborih in jih takoj pričnejo deliti, toda samo proti ponovnemu podpisu prejemnika (upravičenca) na dvojniku potrdila delodajalca (podjetja). Dodatne nakaznice se računajo po ldin.
Vse lahke delavce (LD), ki so pre. skrbljemi z maščobami in moko, ponovno opozarjamo, da njim ne pripada dodatek, razen sladkorja in so dolžni oddati odrezke za maščobo ln moko uličnemu ali blokovnemu odboru, ki jih vrne pristojnemu četrtnemu ljudskemu odboru, ta pa istočasno z obračunom MLO — oddelku za trgovino in preskrbo, odseku za živilske nakaznice, palača Bata, L nadstropje, soba št. 4.
Nadaljnja navodila slede pravočasno.
PRIHOVA SI BO OPOMOGLA
Zaradi zaposlenosti na domačijah in v poklicih se iz Prihove redkokdaj oglasimo v »Slovenskem poročevalcu«. Maio pa je kriva tudi sramota, ki je zadela naša Prihovo pri volitvah 11. novembra Kdor ie za časa okupacije poznal Prihovo kot »Banditeninest«, se mu je po volitvah pač res lahko. čudno zdelo, da se še najdejo ljudje, ki si želijo starih razmer. Povedati pa moremo, da godrnjajo tisti, ki imajo vsega dovolj in se jim tudi pod zasedbo ci slabo godilo, medtem ko je nam vsetr drugim nemški nasilnik mučil očete, sinove in brate.
Nu, pa nismo vsi Prihovi j ani enaki! Poglejte samo nišo mladino. Večer za večerom obi kuje razne vaje in ss uči utrjevati našo lepo materinsko besedo in pesem. Šestega januarja je naša mladina res lepo uprizorila ljudsko igro »Krivoprisežnik« s pevskim nastopom. Vsakdo je pohvalil njeno prizadevna t. Tako brez vsega, kakor je mladina Prihove ostala, je pač malokatera. In vendar je šlo. — Zahvala velja vsem jki so kakor koli pripomogli k uspehu. Darovali ste svoje delo naši mladini .stojte ji še nadalje ob strani.	T. Ml
TEKME V DELU POVEČUJEJO PROIZVODNJO!
OPOZORILO
vsem organizacijam OF, ESZDN, ZMS, AFŽ Od danes naprej predvajamo v kinu UNION jugoslovanski dokumentarni film
BEOGRAD
v kinu MATICA sovjetski zgodovinski film
SALAVAT JULAJEV
v kinu KODELJEVO sovjetski dokumentarni film
EN DAN VOJNE
ORGANIZIRAJTE MNOŽIČNE OBISKE PREDSTAV
Obsodbe narodnih izdajalcev
pred ljubljanskim okrožnim ljudskim sodiščem
Cenik objav v redakcijskem delu:
1.	Zasebne vesti:
Poročna naznanila, zahvale, preklici, poslano, svarila, častitke, poizvedovanja o izgubljenih in najdenih predmetih, ter naznanila o mašah zadušnicah,
ob delavnikih..................beseda din 3.—
ob nedeljah in	praznikih	.	.	.	beseda	din	6.—
najmanjši znesek ob delavnikih .... din 30.— ob nedeljah in praznikih...............din 60.—
2.	Objave pridobitnikov:
objave trgovcev, obrtnikov, podjetij manjšega gospodarskega značaja, gostilničarjev ter reklamne notice pridobitnega značaja:
ob delavnikih............beseda	din	5.—
ob nedeljah in	praznikih	.	.	.	beseda	din	10.—
najmanjši znesek ob delavnikih .... din 70.— ob nedeljah in praznikih ...... din 140.—
3.	Objave velegospodarskih podjetij:
objave bank, veleindustrijskih podjetij, denarnih zavodov, zavarovalnic itd.
ob delavnikih............beseda	din	7.—
ob nedeljah in	praznikih	.	.	.	beseda	din	14.—
najmanjši znesek ob delavnikih .... din 100.— ob nedeljah in praznikih...............din 200.—
4.	Objave učnih zavodov:
objave zasebnih šol in zavodov, trgovskih tečajev in institutov za pouk jezikov, glasbenih šol itd., ki poučujejo proti plačilu šolnine ozir. nagrade . . . beseda din 2.— Kratke objave državnih šol in zavodov se priobčujejo brezplačno.
5.	Objave za plesne vaje:
objave in notice poklicnih	plesnih mojstrov,	beseda	din	7.—
najmanjši znesek....................................	din	50.—
6.	Društvene prireditve:	.
a)	za objave, ki spadajo v delokrog društvenih tajništev, pozivi odbornikov ali članov za sestanke, seje, občne
zbore, pogrebe itd....................beseda	din	1.—
najmanjši znesek.................. . ...............din 20.—
b) objave za prireditve, izlete, itd. ...... beseda din 3.—
najmanjši znesek......................................din	30.—
c)	reklamne notice za kulturne prireditve, za katere se plača vstopnina, ki pa niso zvezane z drugo zabavo in
reklamne notice za poučne izlete......beseda	din	1.—
najmanjši znesek......................................din	20.—
d)	reklamne notice za zabavne prireditve — ples, mitingi, plesne šole krožkov in društev itd., ki so zvezane
z dohodki..................... .............beseda	din.	7.—
najmanjši znesek......................................din	50.—
Vse pristojbine za notice je treba plačati pri predaji naročila, oziroma jih pošljite v pismu obenem z naročilom.
Vsa naročila sprejema izključno
OGLASNI ODDELEK »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.
Ljubljana, 22. januarja.
Belogardistični komandant iz
Cerkelj
Na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo vseh političnih in državljanskih pravic in na zaplembo vsega premoženja je bil obsojen 35 letni brivski mojster Stanko Ovsenar iz Cerkelj pri Kranju.
Ovsenar je bil komandant po vsej Sloveniji, zlasti pa po Gorenjskem zlog Larne domobranske postojanke v Cerkljah pri Kranju in je kot tak osebno zagrešil, ali Pa je kot komandant odgovoren za najbolj groba zločinstva slovenskega domobranstva nad slovenskim ljudstvom, ki je bilo vdano svojemu osvobodilnemu gibanju. Cerkljanska postojanka je bila povsod znana prav zaradi svoje vnetosti preganjanja partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte, pa tudi po svojj okrutnosti in zverinstvu, s katerim se je znašala nad nasprotniki svojega izdajalskega početja.
K tej edinioi je Ovsenar pristopil že maja 1. 1944. in je organiziral domobrance v cerkljanskem okolišu. Partizanskim družinam je grozil z represalijami. V oktobru istega leta je prevzel obrambo postojanke in je vodil njeno obrambo ob napadu NOV. naslednjega dne pa je prevzel tudi poveljstvo, kj ga je vneto in z navdušenjem ter s silnim sovraštvom do osvobodilne vojske vodil vse do osvoboditve. Poleg poveljevanja pa je bilb njegovo glavno delo tudi hajkanje za partizani, terenci in simpatizerji OF. ki je pod njegovim vodstvom zavzelo skrajno okrutne oblike. Ko so po osvoboditvi iskali žrtve, ki so izginile v priporih cerkljanske postojanke, so ugotovili sledove strahotnih mučenj: polomljene kosti na udih. rebrih utrte glave itd. Preiskava in ponovna razprava pred ljudskim sodiščem pod predsedstvom ljudskega okrožnega sodnika dr. Bronislava Ska-bemeta je v celoti potrdila obtožbe, ki jih je obtoženi sam v bistvu priznal dasi je skušal svojo krivdo omiliti.
Ob odba tega zloglasnega belogardističnega vojnega zločinca, pred katerim se je v strahu treslo vse narodno zavedno prebivalstvo cerkljanskega okoliša, je vsaj v neki meri zadoščenje za žrtve, ki jih je povzročil s svojim divjanjem.
Belogardistični sodnik od Sv.
Urha
Na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo državljanskih in političnih pravic ter na zaplembo vsega premoženja je bil Pred okrožnim ljudskim sodiščem pod predsedstvom ljudskega sodnika tov Prohinarja ob ojen 42 letni giuntar Anton Prepeluh iz Dobrunj pod Sv. Urhom.
Prepeluh, zagrizen belogardist, ustanovitelj dobrunj ske bele garde in najožji sodelavec in informator zloglasnega Urhovega komandanta vojnega zločinca Capudra, je bil že pod okupacijo poznan ne le kot ovaduh, temveč tudi kot sodnik, ki je odločal nad življenjem, mučenjem in odgoni domačinov iz okolice Urha v ječe in internacije. Sodišče je pri razsodbi in odmeri kazni ki ni mogla upoštevati nič olajšilnega. pač pa le obtežilne okolnosti, namreč več zločinstev, sodelovanje z morilcem Capudrom in njegovo zakrknjenost. v kateri je vztrajal do konca. '-matralo za dokazano, da je Anton Prepeluh zagrešil naslednje težke zločine:
Da je bil v letih 1942 in 1943. v odboru Pri Sv. Urhu. ki je razsojal o življenju in smrti ljudi in je bil kot nekakšen belogardistični sodnik sokriv aretacije in ustrelitve šestih okoliških kmetov; 1. ¿942 je ovadil 6 ljudi iz Dobrunj. ki so bili na njegovo ovadbo aretirani dva izmed njih pa sta bila na njegov nasvet od belogardistov ustreljena, ovadil je tudi Vido Čemak. id je bila v zaporu mučena Bil je zagrizen belogardist, ki je stalno hodil na zlogasne postojanke pri Sv. Urhu in je celo kradel in odvažal premoženje odseljene družine Kocijančič iz Dobrunj.
Tako te bilo dokazano, da spada Anton Prepeluh med tiste vojne zločince ki so pri Sv. Urhu počenjali znana grozodejstva v času. ko je bil okupatorjev teror nad slovenskim ljudstvom prav po zaslugi izdajalcev na višku
Poturica, ki je izdajal brate
v internaciji
Pred okrožnim ljudskim sodiščem, ki mu je predsedoval ljudski sodnik tov. Prohinar. je bil obsojen na smrt z obešenjem. na trajno izgubo političnih in državljanskih pravic ter na zaplembo imovine 43 letni Hvar-ki mojster Alojz Dolenc, lastnik tovarne poljedelskih strojev na Kodeljevem pri Ljubljani.
S podporo znanega gestapovca grofa Codellija je obtoženi že pred vojno ustanovil tovarno poljedelskih strojev, katere solastnik je bil skup
no z grofom. 2e prvo leto okupacije je svojemu delavstvu, do katerega se je izkazal zelo grob in izkoriščevalski, grozil z ovadbami policiji, jih silil naj li po njegovem vzoru pri-stopii k Dopolavoro, a najbolj ogabno se je izkazal kot interniranec v italijanskem taborišču Viscu Tam je Po svojih dejanjih prekosil celo svojega prijatelja, znanega italijanskega zaupnika Brusa, pa celo okupatorje sama Z raznimi grožnjami do trpečih bratov je na njihov račun odlično živel, postal je zaupnik vodstva taborišča, kasneje je kot kuhar z zmanjšanimi obroki, katerih odtegljaje je drago prodajal, povečal gladovne muke internirancev. Tiste, do katerih je bil sovražno razpoložen, ali pa jih je imel celo na sumu. da so simpatizerji ali pa organizatorji osvobodilnega gibanja v taborišču, je ovajal vodstvu in so bili na podlagi njegovih ovadb premeščeni v druga, slabša taborišča, mnogi tudi v taborišču smrti na Rabu, ______________________
KINEMATOGRAFI
Kino Union:	Jugoslovanski doku-
mentarni film »Beograd«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. uri.
Kino Matica: Sovjetski film »Sala. vat Julajev«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.30. uit
Kino Sloga: Finski film »Potepuhov valček, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. uit
Kino Kodeljevo, tel. 47-61: Zaradi nedeljske neodigrane predstave ob 16.30 se film »Deževje prihaja« predvaja v torek ob 18.30. uri. Za vse ostale že kupljene vstopnice so predstave v torek in sredo ob 20. uri.
Maribor, kino Esplanade: Ameriški film »Nekoč se je zgodilo«, tednik.
Radio Ljubljana
SPORED ZA TOREK
6.30—7: Sovjetske in češke pesmi. 7— 7.15: Napoved časa vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Lahka glasba. 12— 12.30: Vaški kvintet igra slovenske narodne pesmi. 12.30—12.45: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 12.45—13: Slovenska umetna glasba na ploščah. 13— 13.30: Izbor iz slovanske instrumentalne literature. 13.30—13.45: Napoved časa, pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45 —14: Vokalni koncert čeških in poljskih pesmi. 14—14.30: Dvorak: Godalni kvartet v P duru. 14.30—14.45: Napoved časa in poročila. 14.45—15: Koncert solistov in orkestra Narodne družine radijske postaje Zagreb: hrvaške pesmi. 15: Poizvedbe. 17—17.15:	Mladinske skladbice. 17.15—
17.30: Poučna oddaja za mladino. 17.30— 18: Koncert violončelista Dante Balzana, pri klavirju dr. Bruno Degrassi. 18—18.15: Poročilo komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njih pomagačev. 18.15 —18.30: Dvorak: Odlomek iz kvinteta v A duru; Glazunov: Bakhanal iz »Ljubavnih zvijač«. 18.30—18.45: Jezikovno predavanje. 18.45—19: Sovjetske romance in balade. 19—19.15: Napoved časa vesti, objave in pregled sporeda. 19.15—19.30: Partizanske zborovske pesmi. 19.30—19.50: Partizanska ura: Kocmur Janez: Primorska v boju za narodno osvobojenje Ш. 19.50—20: soštakovič: štirje preludiji za klavir. 20—20.40: Koncert operne glasbe. Igra Mali orkester Radia Ljubljane, dirigent Uroš Prevoršek. Poje baritonist Mirko Dolničar. 20.40—21: Odlomki iz baletov Čajkovskega »Labodje jezero«, »Hrestač«. 21—21.30: Koncert pianistke Hilde Horak.Domazetovičeve. 21.30—22: Vokalni koncert basista žarka Cvejiča. člana beograjske opere, pn klavirju Bojan Adamič. 22—23: Iz naših Jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba.
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOM
ima n« razpolago sledeča prosta mesta:
Pri obnovi naše živinoreje so nam nujno potrebni 4 hlapci, ki imajo veselje do kmečkega dela in živali.
Naši obrtniki potrebujejo za ključavničarska in kleparska dela sledeče delovne moči: 3 samostojne orodjarje, 2 avtomehanika in 1 livarskega mojstra.
Za napravo opreme m iesmn izdelkov potrebujemo 2 pohištvena mizarja in 5 sodarjev.
Dimnikarska obrt potrebuje 1 dimnikarskega pomočnika in 1 vajenca.
Nadalje potrebujemo: 1 prikrojevalko za pletenine in 4 prešivalke čevljarske stroke.
Za elektrarno »Fala« pri Mariboru potrebujemo dipl. tehnika ali delovodjo, ki bi vodil in nadziral potapljače ter odgovarjal za varnost pri delu in za pravilnost izvršenih del.
Za steklarno Hrastnik rabimo 1 knjigovodjo bilancista. 1 samostojnega kores-pondenta, 1 verziranega kalkulanta z znanjem knjigovodstva, 1 gradbenega tehnika.
Za čokoladno tovarno v Mariboru potre, bujemo: 1 mojstra dražista, 1 mojstra za penaste izdelke in 1 laboranta orientalista.
Sltižbo iščejo
KUHAR zmožen, išče mesto v Ljubljani. Ponudbe Javna borza dela pod »Kuhar«.	1760.1
ŽAGAR za venecijanko, gaterist in brusač išče mesta kjerkoli. Prosim za hrano in stanovanje. Naslov v Javni borzi dela.	2130-1
POZOR. LASTNIKI AVTOMOBILOV V CELJSKEM OKROŽJU! Mlad. trezen in zanesljiv šofer s prakso mehanika ter precej dobro vozno prakso za vse kategorije vozil išče službe, po možnosti za osebni ayto, v Celju ali bližnji okolici. Ponudbe % naslov: Ivo Bučar Celje, Kocbekova ulica 3.	2111.1
STAREJŠA SAMOSTOJNA GOSPODINJA, poštena želi dobro službo na posestvu ali kaj temu primernega. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi lista v Mariboru pod »Gospodinja«.	2121-1
15 LETNO DEKLE želi ¡zaposlitve za go. spodinjski pomočnico. Ima 1 letno prakso. Zaželjeno v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Slov. por.c Trbovlje.	2119-1
KUHAR zmožen, išče mesto v Ljubljani. Ponudbe na Javno borzo dela pod »Kuhar«.	1760-1
Službo dobe
PREŠIVALKO (ŠTEPARICO) Za gornja dele sprejmemo takoj. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Plača dobra. Ponudbe na Nabavljalno in prodajno zadrugo, Domžale.	2032-2
KNJIGOVODJO-PRAKTIKA in dobrega predavatelja, ki bi poučeval v tečaju, iščemo za takoj. Ponudbe s poáatki na Borzo dela pod dober predavatelj. 2020-2 KLJUČAVNIČARJI! Sprejmem 2 stavbena ključavničarja, ki sta vajena žel. konstrukcij. avtogen, varjenja in vodnih instalacij. Jakob Hribar ključavničar in vodni instalater, Jesenice.	2123-2
»UNITAS« Celovška cesta št. 90 a, spre j, me za takoj 2 brusača za galvaniza, cijo.	2156-2
DVA MIZARSKA POMOČNIKA za stavbno delo in vajenca sprejmem takoj. Tomo Potočnik, mizarstvo Gnidovčeva ulica št. 5., Ljubljana.	2105-2
Zaslužek
GREM KRPAT na dom. Čibej, Resljeva cesta št. 31.	2006-4
NEGOVALKA sprejme otroka y rejo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročeval.« 2172-4 MATEMATAIKO poučuje profesor. Rimska cesta 17., priti., levo.	2169-4
FRANCOŠČINO. ANGLEŠČINO Ш K L/ VIR poučuje Aneta Potočnik, spec. dipl., Groharjeva 2 - Tržaška 1-1.	2044.4
ANGLEŠČINO poučuje strokovnjak ln to posameznike in manjše skupine. Pomaga srednješolcem. Izvršuje prevode vseh vrst Boris Verbič. Streliška ulica štev. 32.	2093-4
IŠČEM OSEBO, ki bi me poučevala angleščino. Cenjene ponudbe na ime: Vida Podgoršek. Križevniška ul. 2.	2133-4
Prodam
DRSALKE dobite pri »Prometu« (Križanke)	1783-5
KARTOTEČNA KOPIRNA KNJIGOVOD STVA po poenotenem predpisu. Stro. kovnjakl za upeljavo na razpolago. Kartoteka. Ljubljana Kotnikova D, Ш. nadstr.	136-5
GAŠPERČEK, prodam Marija Markel Krojaška ulica št. 1-, pritličje.	2107-5
BEL KOŽUŠČEK, krznen, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 2110-5 OTROŠKO STAJICO, belo s podom, prodam. Malgajeva ulica št. 10, pritličje, desno.	1900-5
UGODNO PRODAMO deške smuči patentne peči. citre, telefonski aparat, razno pohištvo, žensko kolo, stoječo blagajno. »Metalia« Gosposvetska cesta št. 16. telefon 32-88.	1964.5
MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za obleko, dobro ohranjeno. Ogled od 15. do 18. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	1999-5
KOLO. žensko, nemške znamke, prodam.
Celovška cesta št. 55-1.	2151-5
JEDILNO MIZO s podaljškom in šestimi stoli prodam. Naslov v ogL odd. »Slov. poročevalca«.	2150-5
FOTOAPARAT 6X9. Compur s samospro-žilcem. na prodaj. Vprašati: štrukelj Ljubljana Knezov štradon štev. 53, Barje,	2149-5
RADIO dobre znamke, 5 cevni, tri valovne dolžine odličen glas, prodam. Igriška št. 6. dvorišče, levo. pri »Drami«. 2147-5 HIŠNI TELEFON. 5 relejev prodam ali zamenjam za protivrednost. Rimska cesta št. 7-, vrata 5.	2155-5
AVTOMOBILSKE KOLESNE SNEŽNE VERIGE prodam ali zamenjam za protivrednost. Rimska cesta št. 7. vrata št. 5.	2154,5
ZLATO ZAPESTNO uro prodam ali zamenjam za prstane in drugo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 2153-5 KAROSERIJO PEKOVSKEGA VOZA (va-gonček), dobro obloženo s pločevino, prodam ali zamenjam za premog. Pripravna tudi za kokošnico ali zajčnico. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 2152-5 DVA PARA DRSALK prodam. Tovarniška ulica št. 1.	2137-5
RADIO »UNDA« 5+1 ln moško kolo prodam. Kremžar Viška cesta št. 16. 2136-5 ŠKARJE, nove, za rezanje pločevine in železa do 6 mm debeline, ca 25 kg težke iz kovanega železa, prodam. Kopališka Ulica 12-1., Trnovo, Kolezija. 2173.5 SMUČARSKE ČEVLJE št. 43 prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov, poroč.« 2168-5 KONCERTNE CITRE prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	2167-5
REGISTRIRNO BLAGAJNO »NATIONAL« in 5 cevni radioaparat proda »ABC«, Ljubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora šiška.	2166-5
MOŠKO OBLEKO za visoko postavo poceni prodam. (Moderen kroj). Bleiwei-sova 3-L. levo.	2165-5
KUHINJSKO OPREMO, pleskano. predam ali zamenjam. Mizarstvo Lončarič, Vodnikova 116.	2164-5
SPALNICO IN KUHINJO, novo, prodam.
Sever. Tržaška cesta 17.	2162,5
TELICA, stara 17 mesecev, za rejo. na« prodaj. Tržaška cesta 91.	2159-5
PISALNI STROJ, prenosljiv, večji, tudi z¡i pisarno, najboljše ohranjen, prodam. Slomškova 17-1., desno.	2158-5
SANI z nosilnostjo 2600 kg prodam. Sredi.
ška ulica. 8. Ljubljana.	2115-5
2 PULTA s predali za olje ln petrolej, omaro s 70 predali in 2 za moko, prodam. H. Hirš, Zaloška, 157.	2103-5
NOV ŽENSKI KLOBUK in moški (temen), ter kuhinjsko omaro prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 2086-5 KOMPLETEN BOBEN ZA JAZZ. note Za klavir in otroško posteljico, 157 cm dolgo prodam. Švara, Tavčarjeva 4.	2082-5
NEKAJ DOBRO OHRANJENEGA POHIŠTVA prodam Medvedova ulica številka 14-1-, levo.	2005.5
PEČKO prodam. Poizve se v Milčinskega ulici 63.	1997-5
ŠKORNJE NA VEZALKE, salonski gramofon (potreben majhnega popravila) in plošče, moško žepno uro in zložljivo posteljo proda A. Kovačič, Zidovska ulica štev. 6.	2030-5
ŽELEZNO POSTELJO z vložkom prodam ali zamenjam. Naslov v podr. »Slov. poročevalca« v Kranju.	2033-5
ROČNE SANI ln vozičke prodaja Matija Terlep Jernejeva 9.	2039-5
DRVA, 7 m. na Dolenjskem pri Grosup. lju prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	2058-5
KRZNEN PLAŠČ iz krasnih lisičjih kož. skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	2096-5
KUHINJSKO OPREMO. moderno, novo proda Vidmar. Vodnikova 31.	2114.5
POSNEMALNIK prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	3116-5
FOTOAPARAT 9X12 na plošče, film Com. pur z usnjato torbico, pogrezljiv šivalni stroj »Singer« ter žepno in ročno uro prodam. Novak, Kneza Koclja ulica štev. 2, Maribor.	2122-5
NOVE MOŠKE SMUČARSKE GOJZARJE št. 44. delovne št. 44 in suknjič v dobrem stanju ugodno prodani. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 2117-5
Kupim
VSAKO DOBRO SLOVENSKO Ш TUJO KNJIGO, kupi knjigama Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 6. tel. 44-24.	3. P. 57-6
KOMPLETNO ZBIRKO ali posamezne partije znamk kupim. Ponudbe na ogl. oddedelk »Slovenskega poročervHlca« pod »Cel svet«.	S. P. 12-6
AVTOMOBILSKE PLAŠČE z zračnicami, 5 komadov, 5.50X16 ali 5.25X16, kupimo. Jugobruna. tekstilne tovarne v Kranju.	2089-6
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ za Stepanje gornjih delov in obrezovalni stroj kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe z opisom in ceno stroja na Nabavljalno in prodajno zadrugo. Domžale. 2047.6 TOVORNI AVTOMOBIL kupim za ugodno ceno. Ludvik Kelenc. Dolnja Bistrica p. črensovci.	2034-6
AVTOMOBILSKE GUME 750X17. 550X18, 550X16, dobro ohranjene ali nove kupim. Rešilna postaja Rdečega križa v Kranju.	1993.6
PEPEL od drv kupujem. Erjavčeva cesta št. 14. pritličje.	1954.6
AVTOMOBILSKE GUME 16X450 ali 16 X 500 nove ali dobro ohranjene, kupim ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. »Slov poročevalca«.	1855-6
SLOVENSKE KNJIGE založbe »Hrama« »Modre ptice« in druge kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Dobro plačam 10«.	1801-6
ŽENSKO KOLO. v še uporabnem stanju kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »čimpreje«.	1785.6
ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Ohranjen«.	1784-6
SEDEŽNO BANJO, dobro ohranjeno, kupim ali zamenjam za veliko cinasto banjo. Hela Zajc Hranilniška ulica št. 14.	2109-6
POZOR! Kupimo: Azbestne filtre Zeitz, gumaste cevi, premer 38 mm, sode leža-ke preko 2000 litrov, doge z obroči za le-žake, sesalke ročne ln električne, ter drug kletni inventar. Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Slov. poročevalca« pod »Kletni inventar«.	2144-6
MOTOR NA SESALNI PLIN, 50 — 60 H. P., z generatorjem na drva ali lignit v dobrem, uporabnem stanju, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poroč.« pod »Dobro ohranjen». 2143-6 TOVORNI AVTO, 1.50 do 3 tonski, kupimo takoj. Ponudbe poslati na ogl. oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Nov ali rabljen«.	2142-6
KROJAŠKO MIZO kupdm. Ponuditi: Srečnik Cerkvena ulica 21.	2171-6
RADIO kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl. odd. »Slovenskega poroč.« pod »Prvovrsten aparat«. 2157.6 DOBRO OHRANJENE MOŠKE ŠKORNJE štev. 42Vi in pisalni stroj v kovčegu kupim. Ponudbe poslati na naslov: A. So. klič, Bled-Grad 10.	2124-6
OTROŠKI VOZIČEK, moderen dobro ohranjen kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	2102-6
ŠIVALNI STROJ. »Singer« ali »Pfaff* pogrezljiv, v odličnem stanju, kupim. Naslov v ogL odd. »Slov. por.« 2104-6 POSNEMALNIK, nov ali malo rabljen, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	2095-6
VPREGO ZA KONJE z niklanim okovjem, dobro ohranjeno, ali samo okovje kupdm. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega por.« pod »Vprega«.	2037.6
FOTOAPARAT »LEICA« ali kakšno drugo znamko, n. pr. Contax Tessar 1:2.. kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	1989-6
IZTEPAČ ZA PREPROGE kupim. Ponudbe na: Fanninger, Novi trg 1-1,	2008-6
Zamenjam
RADIO, 3 cevni, baterijski zamenjam za električni ali prodam. Poizve se pri hišnici, Zidanškova št. 7 Celje. 2112-7 ZAMENJAM 4 CEVNI RADIOAPARAT na oba toka. znamke »Minerva«, majhen format 25X17 cm. za srednje velikega na oba toka ali istosmemi tok 220 V. Aparat je dobro ohranjen. Ponudbe na naslov Anton Robič, Jurklošter pri La. škem.	2097-7
Posest
PRODAMO Ш ZAMENJAMO večje število nepremičnin v različnih krajih Slovenije. »Realiteta« Prešernova ulica štev. 54/L, telefon 32.21.	2042-8
PARCELO NA SUHEM KRAJU pri train-vaju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca«.	2140-8
LEPO PARCELO za enodružinsko vilo na Vrtači, Mirju, v Rožni dolini ali drugje, tudi na lepem kraju, kupim. Ponudbe na ogl. oddelku »Slov. poročevalca« pod »Lep kraj«.	2139.8
V najem
MLEKARNO oddamo v najem. Vprašati Vošnjakova št. 4, Mlekarna. 2135-9
Razno
KLAVIR posodim na dom. Zima Gledališka ulica št. 12/Ш.	2106 14
V	STARIH ŽAGAH ST. 6 se Je našel d:,
namo. Lastniki, katerim so bili motorji odvzeti, naj si ga ogledajo.	2113 14
IZGUBILA SEM PISMO, naslovljeno na vojaško komando. Prosim poštenega najditelja, naj prinese na naslov Zupančič. Cesta v Rož. dol. št. 11.	2108 14
POZIVAM MOŠKEGA, ki je v soboto pro. ti večeru pobral v trgovini »Žlender« nakaznico na ime Demšar, da jo is tota m. takoj vrne!	2148.14
SREBRNO VERIŽICO s križcem, na katerem je gravirano; R. T. 22. I. 1944. L. J. sem izgubila. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v ogl. odd. »Slov. poročevalca.«	2146-14
OTROKA vzamem za svojega. Starost do 1 leta. Naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca«.	2145-14
IZGUBIL SEM LISTNICO z dokument: in okoli 1300 din. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti dobri nagradi, ali pa da vrne vsaj dokumente na naslov, k. je v legitimaciji.	2141-14
LISTNICO z denarjem in dokumenti na ime Ivan Hočevar sem izgubil 26. jan. v Zg. šiški. Najditelja lepo prosim, da jo vrne proti dobri nagradi na moj naslov ali v oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca«.	213814
V	FRANČIŠKANSKI DVORANI sem no.
vembra meseca na razstavi izgubila oča la (lomjon). Najditelja prosim da jih odda proti nagradi v oglasnem odđ »Slov. poročevalca«.	2084-14
NAŠEL SEM ŽENSKI KLOBUK na trarr vajskl postaji Savska cesta. Dobi se pr; Ernestu Janežiču, Pugljeva 18 (Kod' ljevo).	2053-14
Poizvedbe
TOVARIŠA ALOJZIJA KORITNIKA iz Krškega prosim, naj sporoči, kar ve o usodi mojega sina Valentina Vidra čimprej Katarini Vider, Stranje pr Kamniku.	2118-15
PROSIM SPOROČILA VSE TOVARIŠE PARTIZANE, ki kaj vedo o mojem sinu Stanislavu Pa j tier ju. roj. 17. februarja 1923., o njegovi usodi ali za njegov grob. Odšel k partizanom 6. decembra 1944. v Stoperce in se je zadnjič javil 20. febru. ar j a 1945. Služil je pri 2. četi I. bataljonu, Kazjanski odred. Sporočite proti povrnitvi stroškov njegovemu očetu Matiji Pajtlerju, posestnik. Krčevina, p. Sv. Miklavž pri Ormožu.	2120-15
PROSIMO SPOROČILA borce in sanitetno osebje odnosno komando bivše centralne bolnice Kočevje, kje je točno pokopan Ivan Simčič, I. četa. I. bataljon V. D. V. Imenovani je bil težko ranjen pri čermošnjicah 22. avgusra 1944., in je umrl v Centralni bolnici Kočevje po. stojanka Vinica, pri vasi štale, 28. avgusta 1944. Sporočila je poslati na Mestni ljudski odbor v Metliki proti primerni nagradi.	2132-15
PROSIM TOVARIŠE, ki so poznali tov. Jakoba Mravlja ki je bil v taborišču Allach pri Dachau, da spe roč e to na naslov: Marija Mravlja. Podklanc št. 1. p. Žiri nad Škofjo Loko.	2031-15
Motor na nafto
50 do 150 ks, nov ali rabljen, v dobrem stanju, za motorni jedrenjak, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Poročevalca« pod »Motorni jedrenjak«.
ZÀKLAD
Glavna prodaja srečk drž. razredne loterije
JAMK3K FRANC
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 14 Vam nudi zelo srečno izbrane srečke. Žrebanje 5. februarja 1946.
t
Po kratkem in hudem trpljenju je izdihnil svojo blago dušo naš preljubi mož, očka, sin, brat, zet in svak
Inž. STANKO ZAVIRŠEK
GRADBENI INŽENIR
K večnemu počitku ga bomo spremili 29. t. m. ob pol 4. pop. z Žal, iz kapelice sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. januarja 1946.
Žalujoči: LADICA roj. LAPAJNE, žena; JELKA, hčerka; MAKIJA in IVAN, starši; IVAN, brat — in ostalo sorodstvo.
+
Umrla nam je naša najdražja mama
■]05IFIHñ PIRC
roj. Kolesa
Pogreb drage mame bo v torek, dne 29. t. m. ob pol 3. uri pop. z žal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. januarja 1946.
ANDREJ, sin; VEKA, GITA por. ZABUKOVEC, hčerki in ostali sorodniki
+
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, babica in tašča
MARIJA ZUPANČIČ
Pogreb bo v sredo 30. t m. ob % 15. uri z Žal, kapele sv. Antona k Sv. Križu.
Ljubljana dne 28. januarja 1946.
Žalujoče rodbine: ZUPANČIČ, LESJAK, ZORIC, DOLINŠEK ter ostalo sorodstvo.
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/Ц. Telefon uredništva in uprave SL 31-22 do 31-2«. ^ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. ^ Glavni urednik Ciril Kosmač.