KATQLJSK CKRKVEN LIST. Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gL 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za oetert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za V 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan popi ej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 10. svečana. lo93. List 6. Verna hčerka Slovenija sv. Očetu Leonu k slavnemu jubileju. Slovenija verna slavim Te, Leon! v ljubezni vsa vneta, 1'dana Ti hčerka želim: Bog svetega živi Očeta! Kaj čem podariti Ti vdar, Kerščanstva vesoljnega Oče, Previdni, preslavni Veslar Čolniča Cerkvč vojskujoče? Če kdo je na svetu, si Ti iskrenega vreden slavljenja; Prevreden vse hvale, časti, Odpiraš ki vire življenja. — Najviši ti dana oblast, Učitelj nezmotni na zemlji. Divjil naj peklenska pošast, — Zastonj! — ti na skalnem si temlji! Z nadzemsko bistrostjo jasniš, Zvijače, zmotnjave človeštva; Ti z „lučjo nebeško" bliščiš In kažeš do sreče nebeštva: V katoljški je cerkvi pomoč, Svoboda, rešenje iz stiske; Brezverstvo je strup vničujoč, Učiš Ti, — visoke in nizke. O naj bi udajal se svet, Prevzvišenim Tvojim nazorom; Povernil se mir bi mu spet, Bil konec hujavam, razporom, Učenih si Ti velikan! Neizmerni so Tvoji darovi, Modrosti svit Tvoje je znan, Slave te vsi zemlje rodovi. Posebno pa Tvoje sercč Se milo v Slovane ozira; Želiš, — saj so Tvoje ovce — Naj združi spet prava jih vera; Očetovsko zanje skerbiš, Vterjuješ slovansko sorodnost, V preroškem ker duhu želiš, Obetaš jim lepšo prihodnost. 0 da bi slušali Tvoj glas Očetovski bratje slovanski, Oj da bi nastopil že čas, — Zedinjenja čas zveličanski! Naj vabi jih Tvoj jubilej, Da k tebi hité vsi v ljubezni; Duh Božji jim serca ogrej. Razkol pa na veke pogrezni! To željo podajam Ti vdar, Slovenija, hčerica Tvoja; Zvestobo obljubim vsigdar. Zvestobo sred ljutega boja. O sprosi ta dan blagoslov Iz svetega — Slavi-Sijona, Naj klic bo vsih njenih sinov: Bog živi Očeta Leona! Radodav. Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal Ivan Koniljaner. (Dalje. I Drugo poglavje. Božična doba. §. 3. Advent. 1) Dalnje predpraznovanje božičnega praznika je advent, čas štirih tednov pred Božičem. Sledove ad-vetnega praznovanja nahajamo že v 4. in ">. stoletju, ker ga omenja cerkveni zbor v Saragosi 1. 380. Prav gotovo pa se je advent cerkveno praznoval v o. in i), stoletju. Cerkveni zbor Makonski je 1.581 (c. 9.) ukazal, da se ima adventni čas obhajati od dne sv. Martina do Božiča, in sicer s tremi postnimi dnevi v tednu, in z mašami po redu štiri desetdan-skega posta. L. 462 pa je bil ta postni čas postavil v svoji škofiji nadškof Perpetuj iz Turona. Adventni čas je bil na Francoskem, kjer so ga imenovali „Martinov post," daljši od sedanjega. — V 0. stoletju so sprejeli ta postni čas v Rimu, in od todi se je to praznovanje razširilo kmalu po druzih cerkvah italijanskih, angleških in španjskih. Papež Nikolaj I stol i v pismu Jo bolgarskega kralja Po gor i s a. kerščenega Mihajla. na-vaja med postnimi časi. ki so v rimski cerkvi v navadi. r m« it š t i r i «1 e s e t d a n s k i post pred Božičem To nun »pričuje, da je »e ob času tega papeža ter pel a Iventni čas štirideset dni. V mestu Seligstadt pri Moguneiji je zboroval 1 lojj cerkveni zbor, ki je zapovedal. da naj se verniki postijo 1 1 dni pred Božičem. Kedor ne bi se kaki dan postil, mora isti dan preživiti reveža.'> Iz zahod nje cerkve je prešlo to praznovanje v s. stoletju v iztočno, kjer se obhaja še dandanes po šest tednov. Xe naved'-ni zgodovinski podatki nam jasno pričajo, da se advent v kerščanstvu obhaja že od sta roda vnosti. da si ni terpel po vseh cerkvah enako dolgo. 2 > Advent i prihod i nam predstavlja dobo štirih tisoč Ičt. ki je pretekla do prihoda Odrešenikovega. Človeštvo se je imelo na ta prihod dostojno pripraviti V ta namen si je bil Bog izvolil v starem veku ljudstvo izraelsko in je skerbel. da se je upanje in kopernenje po Udrešeniku z raznimi narodbami zbu-jevalo. vterjevalo. in razširjalo sredi splošnega ne-verstva. Klie prerokov: „Vi oblaki ga rosite. in ti zemlja nam ga daj!" odmevalo je ne le med judi. ampak tudi med nejeverniki. Vse je hrepenelo po zgodovinskem prihodu » Klrešenikovem Pas štirih tisoč let pred Kristusom je bil čas hrepenenja. Tudi Cerkev hoče v adventnem času v vernih serrih zbujevati in kregati hrepenenje po d uho vnem prihodu 1 MreSenikovem. da se Udrešenik rodi v rijih sereih jih prešine s svojim duhom, očisti grehov in posveti. Tudi adventni čas je čas hrepenenja. I »a se pa Kristus v sereih vernikov v resnici rodi. ni zadosti p<« tem le hrepeneti, ampak treba v ta namen dostojno pripraviti se*, odstraniti zaderžke - s .-pokornim duhom. .Jeruzalem. Jeruzalem! po-verni s«- k Gospodu, svojemu Bogu ■ — ta klic seje razlegal v raznih načinih skozi štiritisoč let mej človeštvom. da sprejme Odrešenika dovolj pripravljeno. — „Pnverni se k Bogu." ,delaj pokoro" ta glas doni v eerkvi tuli advetni čas vernikom na uh<» in v s»t<"'*. da se vredne store duhovnega rojstva Kristusovega. da se v njdi Kristus v resnici porodi s svojimi posvWVvalnimi milostmi. AJventen čas je tedaj tu ii čas - pokore. :;» Obsedno praznovanje adventnega časa se popolnem vjeiiia z njegovim pomenom. ter izražuje hrepenenje in »pokornost Hrepenenje po duhovnem rojstvu Kristusovem se razodeva z zorno mašo. ki se opravlja pred solnčnim vzhodom, da maša s»- splošno imenuje ..Morate" rosite. ker se vvodna molitev v mašnein obraz-u rl)e Beata" sto besedo pričenja. Pred solnčnim vzhodom se bero zorniee v znamenje, da je pred Kristusom tema nejevere in zmot pokrivala svet. Cerkve, vzlasti oltarji Marijini, se bogato razsvetle. in se s tem naznanja, da je Kristus s svojimi nauki in milostmi svet razsvetlil, temo nevednosti in zmot pregnal Spokomostni značaj alvetnega časa se razodeva po eerkvemh šegah in zapovedih. Dnevne maše se l>*-r«'* v masni opravi višnjeve, spokorne barve: rgloria in ex^elsis Deo" in .it«- missa est" pri taki maši izostane: berila, mašne in ume molitve •i lien a»lel. or* v. i. zvt-z. I O. str. loj opominjajo na spokorjenje. Včasih so tudi v adventu podobe svetnikov zakrivali, kakor se to godi v postnem času od tihe nedelje naprej, vsaj v nekaterih krajih; tudi orgije so semtertje umolknile. L. 50G je cerkveni zbor Agatoniški vernikom strogo zapovedal. da imajo tudi božični čas prejemati zakrament presv. Rešnjega Telesa. To se godi dandanes prostovoljno. Srede in petki v adventu so zapovedani postni dnevi. Po pismu papeža Klemena XIV z dne 22. junija 1771 imajo ti adventni posti namestovati tudi iste vigiljske poste, kateri so odpadli vsled nekaterih po imenovanem papežu odpravljenih praznikov. V adventu prepoveduje Cerkev tudi ženitovanja in druga očitna razveseljevanja, ki nasprotujejo resnemu in spukurnemu duhu tega časa. (Dalj** uatl) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana- (0 potovanji v Rim.) Oprašuje se, kako bode z romanjem na obhajanje škofovske 50let-nice Leona XIII v sveto mesto? Kolikor je dozdaj odmenjenega. bi se imel odhod zgoditi 10. aprila in peljali bi se romarji ob enem vseskozi do Rima, namreč tako le: Iz Maribora bi odrinil vlak ob lOih dopoldne. — iz Ljubljane ob 2eh popoldne, — iz Kormina ob bih zvečer. — iz Padove ob Ini po noči, — iz Bolonje ob 4ih zjutraj. — iz Florenoa ob bih. in prihod v Rim bi bil od H—4ih popoldne. — Nazaj se pelje lahko vsaki popotnik, kadar hoče, v :»o dneh. in sicer z vsakim vlakom; izstopi se lahko petkrat na Laškem, trikrat na Avstrijskem, in ta vožnja gre skoz Florenco. ali pa na Loreto. — Cena tje in nazaj bo za tretji razred 25 gld . za drugi razred polovico več. Oglaša se pri g. Pavlin u na Marijinem tergu št, 1 . in sicer d> 1. aprila; pri njem se tudi lahko marsikaj bolj natanko zve. — Kaj hode storil i katoliška družba v Ljubljani v dan ."»oletnice papeža Leona XIII? Odgovor: Zvečer tistega dne bode v hiši rokodelskih pomočnikov večerna slavnost s petjem, z govori itd. obljubili so že odlični govorniki in umetniki v glasbi svojo blago sodelavnost in pomoč. Bolj natanko se naznani pozneje. V cerkvenem oziru še ni znano, kaj bode odločilo v. č. škotijstvo. Občili zbor kat. družbe 5. felir. 189». Hva ljen boji J. Kristus: Slavni zbor! Minulo je spet jedno leto. kar se je veršil zadnji občni shod v našem kat društvu, in sicer godilo se je to 10. januvarija 1*1)2. Da zadostujemo tirjatvi društvenih pravil, sosli smo se zopet- k letnemu shodu za preteklo leto lb«J2. s katerim konča društvo 24 let svojega obstanka na Kranjskem Preden pričnemo zborovanje, cenim si za dolžnost, prijetno in milo mi nalogo, prav priserčno in dostojno Vas pozdraviti, predragi družbeniki. Poročati Vam inorem iz pretečenega leta lb!)2 tole: 1. Udov pobrala je" nemila stnert. v teku omenjenega leta 22, in sicer 0 duhovnov: Jakoba Suš nika. Ivana Tomana. Mateja Frehha, Ivana Kapuza, Antona Hočevarja in Valentina Lavtarja; Hi pa svet nih društvenikov, ki so: Simon Budnar. Josip Lorenz, Gregor Geligoj, Valentin Horman. Uršula Krališ, Terezija Zadnikar. Marija Škvarča, Marija Košir, Neža Strus, Terezija Bevec, Marija Marinko. Marija Češno-var, Marija Kregar, Johana Štepic. Kani Blaznik in Uršula Klopčič. Mili bodi jim spomin! Za nebivajoče v Ljubljani opravile so se sv. maše; tukajšnji so se spremljali z društveno zastavo na mirodvor Za vse ude pa — žive in umerle — brale so se po navadi poletni ras ss. maše na Rožniku. K društvu pristopilo je novih udov med letom "»<>. in sicer: 42 v Ljubljani, zunaj Ljubljane 14. Število udov se je tedaj nekoliko pomnožilo ter narastlo na 774. kojih je 443 v Ljubljani, 331 pa zunaj Ljubljane. 2. Odborove seje imeli smo 3, v kojih so se važnejše stvari društvo zadevajoče razpravljale, kakor je razvidno iz zapisnika. 3. Tombol ali večernih govorov napravila je družba 4 svojim udom. Ena je bila 7 febr na korist ubogim Vincencijeve družbe Št. Jakobske konference, ki je dala 43 gld. 70 kr Ostale tri 24. januvarja. 13. novembra in 11. decembra so prineole društvu skupaj 177 gld 30 kr. Stroškov za nakupljene dobitke je imelo društvo 43 gld. 86 kr. Mnogo dobitkov je došlo od raznih dobrotnikov. iKonec nasl.. Z Dolenjskega (Dober svet.) Boj, pa ne kervavi, ampak skrivni boj se bije. In orožje pri tem boju je: „Divide et impera.u To orožje je bolj nevarno kakor pa svitli meči! Kdo tega ne razume ? Sovražnik sv. Cerkve to dobro ve. Našemu preljubemu Zveličarju je bilo to dobro znano; koliko hudega bo storil sovražnik s tem orožjem: divide et impera. zato je pa naš mili Zveličar molil v važnem trenotku: „ut unum sint." Da bi se ta vez bolj oja-čila, bi gotovo veliko pripomogli društvi: „Confraternitas sacerdotum adoratorum" in pa „Associatio Perseverantiae sacerdotalis." Obe društvi izdajate časopise. Koliko zlatega zernja je v teh časopisih ! Kdo bi se rad ne mudil pri Jezusu, kteri je rekel: „sine me nihil potestis facere." Saj storimo veliko za druge reči. storimo tudi kaj za te društvi, da se vpišemo! Ljubi Jezus bo pa tudi potem bolj blagoslovil naše drugo delovanje. Potrebno bi bilo, da bi kteri ljubljanskih gospodov prevzel vodstvo za „Associatio Perseverantiae sacerdotalis." Fiat! J. B. Maribor. Prelep in silno poduči j i v je postni pastirski list prečast lavantinskega škofa in upamo, da bode mnogim močno koristno, ako ga „ Danicau pj večem prinese: Škof pišejo: Preljubi v Gospodu! Slavni kardinal Baronij je vselej, kadar je obiskal cerkev sv. Petra v Rimu, ponižno priklonil svojo glavo pred bronasto podobo sv. Petra, stoječo ob njegovem grobu, in ko se je s čelom dotaknil desne noge častitljiva podobe Petrove in jo je poljubil, ponovil besede devetega člena apostolske vere: Verujem v sveto katoliško cerkev. I čeni in pobožni mož, ki nam je zgodovino sv. cerkve kaj obširno in vestno popisal, je pač s tem posebnim počeščevanjem podobe sv. Petra n?znanjal svoje globoko piepričanje, da se sv. cerkev ne sme in ne more ločiti od sv. Petra, da je ona le fam. kjer je sv. Peter, kjer so rimski papež. O tej eni edini, sveti, katoliški in apostolski cerkvi, kakor so našo sveto mater že leta .2"» imenovali na Nicejskem zboru v svetem Duhu zbrani katoliški škofje, hočem v svojem letošnjem postnem pastirskem listu govoriti, in to iz dobro opravičenih razlogov. Letos bode namreč pervo postno nedeljo petdeset let, odkar so bili dne lil. februvarija 1. 1*43 sedanji sveti oče Leon XIII v starodavni eerkvi sv. Lavrencija. znani pod imenom Inpaneepfrna. od kardinala Lambruschinija posvečeni za škofa. Na so-praznik sv. Lucije dne 13. decembra tudi tekočega leta bodo pa slavno vladajoči papež praznovali štiri-desetletnic». kar so bili od preblagega svojega prednika Pija IX izvoljeni za kardinala. Ker bodo torej vidni poglavar naše sv. cerkve slavili letos dv«r ne morejo tajiti, da živijo katoličani resnično na zemlji, da so po vsem širnem svetu v obilnem številu razkropljeni. pa katoliška cerkev res obstoja, no kako je pa potem nastala in kako se je po vesoljnem svetu razširila? V^levažno vprašanje, katerega prava rešit«*v spričuje neoverženo. da je naša sv. eerkev d«do božjih rok. da s»- moramo neodjenljivo deržati sv. cerkve, ako želimo doseči večno zveliča nje. Na večnega spomina vredni pervi praznik «- druge narode sveta, katere so prav ošabno zaničevali in jih imeli za barbare ;ili divjake I čili bi naj oblastne Rimljane. ki >o ves tedanji svet premagali m s«» ¡>odverž»-ne narode zaničevali in tlačili, da s-- I-logu usmili Pred vsemi so pa najhujše zaničevali ju«le. ki s«, bili 1«- majhen narod, katerega !«• davila rimska pest. Ičili bi naj vse nar«»le Ka-k'^H'i narod-' - '> ljubi Slavljenj ap »stol Pavel nam jih kaj živo opi>uj" v sv-.jein veličastno lepem listu 1<» Rimljanov: .Dili so polni vsake krivi «••*. hudob i i«- nečistosti, lakomnosti. / 1 «j i» n o .s 11: bili so poini zavisti, morije, prepira, zvijače in zločin s te v. Mili s «j po«lpi ho v a !•• i. o b re k o v a 1 «;i. Bogu z o per ni. /. a s r a m •• v a 1 r i. p r •• v z e t n j a k i. b a h a č i. z n a j d-ljivi v h u dobi j a h. s t a r i sein n^pokorni. ne-s pamet ni. neukrotljivi, b r e z I j u b e z n i. brez zvestob- in usmiljenja.- iKiinlj. 1, 2!»— si.i ln takim čis-o spri lenim in poživinjenim ljudem naj bi sveti a p» »stol i ozna nje vali Jezusov nauk: Blagor ubogim v duhu. blagor krotkim, blagor lačnim in žejnim pravice, blagor usmiljenim, blagor jim, ki so čistega ser« a. blagor miroljubnim, ker takih je nebeško kraljestvo! (Mat a. tU Res da olikani Gerki in nie posnemajoči Rimljani stavili so prelepa svetišča svojim malikom. ki so si jih izmislili več ko trideset tisoč. Pa kakošni so bili ti njihovi prazni bogovi, katere so častili tudi s tem. da so njim na čast ljudi klali in na njihovih altariih zažigali? Take nespod«jbne stvari so si o njih pripovedovali, da se je s tem le množilo in širilo pohujšanje. Razuzdanci so se tolažili in opravičevali prav s tem, češ. tako poreden in popačen pa še vendar nisem, kakor je ta le malik prešestnik. Toda o tem rajši molčim po opominu Pavlovem, da se prešestnost in sleherna nečistost med nami brez potrebe naj ne imenuje. • Efež. 5. H. i Sedaj se je začelo vresničevati. kar je govoril Gospod svojim predragim apostolom : rŽetev je obilna, pa delavcev je malo... Pojdite! glej. jaz vas pošljem kakor jagnjeta med volkove." (Luk. 10, 2. :i ) V resnici. grabežljivim volkovom so bili podobni neverniki. med katere so prišli pohlevni apostoli po naročilu Gospodovem brez orožja in brez denarja, da si branijo drago življenje in se prikupijo lakomnežem. In pri tako brezupnih razmerah kdo bi smel upati, da spreoberne nevernike k Jezusovi veri? In vendar kako mnogi in veseli so bili vspehi oznanjevalcev vere Kristusove v prav kratkem času! Še le dvajset let je bilo minilo od perve binkoštne nedelje, ko so apostoli prejeli sedem darov sv. Duha in so se lotili v božjem imenu velikanskega dela. in že so se zbirale kerščanske občine po vseh večih mestih takrat znanega sveta Okoli leta 42 po rojstvu Mesije vem so imenovali učence Kristusove v Antijohiji. stolnici cesarskih podnainestniko». kristjane ravno tako. kakor se še mi danes zoveino (Dej. apjst. 11. 2(i). Da je bilo v Mali Aziji prav zgodaj vse polno kristjanov, razvillim-» iz pervega lista sv Petra, v katerem se pervak apostolov obrača do prebivalcev Ponta. Ga-laeije. Kapadocije. Bitinije, Azije (l Petr. 1. 1 i In njegov apostolski tovariš, sv. Pavel, je pisal svoje krasne liste ž-i celim narodom kakor. Rimljanom, Hebrejcem in Galačanom. pa tudi cerkvenim občinam najimenitnejših mest., ki s » po takratnem svetu slula, kakor Korint. Kfež, Filipe. Kolose. Solun Tukaj so se izpolnile preroške besede Davidove, katere beremo v osemnajstem psalmu: „Po vsej zemlji se njih glas razlega in njih besede donijo do konca sveta." i Ps ls. .'» i Zato je tudi sv. Pavel Rimcem veselo pisal: „Najprej zahvaljujem svojega Boga po .Jezusu Kristusu za vse vas. ker se oznanjuje vaša vera po vsem svetu" iRimlj. 1. m. Kratko pa krepko poterjuje moje dosedanje dokazovanje sv. Janez Zlat«»ust. ko piše: „Naj več i dokaz vsemogočnosti Jezusove je oči-viden v tem. di je njegova sveta vera v dvajsetih ali tridesetih letih prešinila vesoljni svet." O čudovito naglem razširjanju vere kerščanske že v pervem stoletju zanesljivo poročajo pagans&i pisatelji, kakor Seneka. Svetonij. Tacit Plinij mlajši. Vsega spomina in povdarka je vredno me i drugim to. kar je Plinij, cesarski namestnik v Bitiniji. ob koncu pervega in pričetku drugega stoletja svojemu cesarju Trajanu (Us 11T» v Rim poročal: .Preganjanje kristjanov se mi je zdelo vsega pozora vreduj, sosebno zavoljo velike množine tistih, ki so v to stvar zapleteni. Nevarnost preti vsaki starosti, vsa kemu stanu in obojemu spolu. Ne samo mesta, tudi vasi in samotne kraje je okužila le-ta prazna vera. To pisno poročilo govori dovolj jasno za našo reč, katero kerščanski pisatelji še jasneje spričujejo. Sv. Justin, ki je bil leta 167 za Kristusa svojo kri prelil, piše: „Ni ga ne med Gerki in med divjaki rodu. kateri bi ne pošiljal svojih prošenj v imenu križanega Jezusa k stvarniku in Očetu vseh bitij/ iDial. rum. Tryph. ¡17.) In sv. Irenej. ki je leta 202 v Lijor.u za Kristusa ker.vavel. pripazuje: „Cerkev je po vsej zemlji razširjena. Kakor si;e le eno solnce vsemu svetu, tako sega eden in i.sti nauk od enega kraja zemlje do drugega14 (Aiv. haer. 1. lo lj Nekoliko pozneje je smel in mogel glasoviti Tertulijan. ki je umeri leta 240. v 37. poglavju svojega krepkega zagovora pojemajočemu paganstvu za klicati te le pre-ponosne besede: rKo bi se hoteli mi kot očitni na-spr« tniki vzdigniti zoper vas. bi li mar pogrešali števila in moči V Hesterni sumus, od včeraj smo, pasmo že zavzeli vse. kar je vaše: mesta, otokt. terdnjave, vasi, zadruge, tabore, palače, starešinst/o in zbor; le malikovavske templje smo vam prepustili. ^ Že po svoji ločitvi od vas bi vas zmagali lahko. Ce bi se pri tej množini mi kristjani preselili kaino drugam, kar stermeli bi vi zavoljo množine izseljencev, vi bi se preplašili, ko bi videli vse zapuščeno in bi nehala vsa kupčija in bi nastopila mertvaška tihota v deželi/ Izredno naglo je torej premagala kerščanska vera pagane. jude pa, ki so se terdovratno branili vere Jezusove, zadela je že leta 70 pravična, dasi strašna kazen božja. Sveto mesto Jeruzalem so Kiinci požgali in razdjali. da je bilo groza in joj; prebivalce pa so razgnali po širokem svetu, drugim narodom v spričevanje. kako strašno je: ustavljati se živemu Bogu in prederzno nasprotovati njegovi sveti volji in veri. < Dalje uasl i Amerikansko-slovenska nova maša. „Ame-rikanski Slovenec" od 20. jan. tega leta je prinesel iz Št. Pavla zelo veselo novico od 21. dec I??!»-'. Tak j le namreč: Nemška cerkev sv. Mateja praznovala je IS. t m. pervikrat redko slovesnost nove maše, kater » je daroval Najvišjemu novomašnik Slovenec Prano Jager. Kedor pozna za božjo čast in blagor svojih ovčic vnetega župnika č. g. J M. Solnca, si lahko misli, da se je gotovo potrudil prirediti č. g. novomašniku dan tako slovesen, da se ga bode z raJostjo spominjal še v poznih dnevih svojega plodovitega življenja. Pri vsem tem delal je prav po nagonu svojega serca. Novomašnik je njegov rojak in ob jednem „njegov dijak." Pripeljal ga je namreč sam i/ Kranjskega, ko je obiskal pred petimi leti milo slovensko domovino. In ni se kesal. Sedanji novomašnik mu je bil vedno v čast in mu delal veselje z verlim napredovanjem v učenju in prikupljivim obnašanjem do svojih predstojnikov. Slovesni sprevod pričel se je ob poli desetih. Bilo je sicer precej merzlo. vendar to nikakor ni motilo verlih župljanov. da so korakali paroma s cerkvenimi in društvenimi zastavami po cesti zraven cerkve in tako skazali čast in spoštovanje srečnemu slavljencu. Pustimo druge ljudi, naj gredo v krasno opravljeno in zalo ovenčano «-erkev. in si oglejmo le dve tropici. izmed katerih je jedna ..beia ko mleko4 in druga ..rudeča ko kria — in to v pravem pomenu besede! Okolo štirideset lepo belo oblečenih nedolžnih dekletec tekalo je v sprevodu. Perve tri posebno krasno opravljene stopile s«» k č. g. novomašniku in mu izročile na belo-svileni blazini liovomisniški venec s primernim nagovorom. UuJeča armada so bih masni strežniki v rudeči strežniški obleki Koliko jih j" bilo? Dva? Štirje V V Ameriki je vse na debelo, zato je bilo tudi strežnikov nič manj kot — štiriindvajset! I Vrvi parček sta bila prava priti; .ovca. potem so pa sledili vedno večji in večji do največjega. Za temi sta stopala dva bogoslovca. potem nadduhovnik čast g. župnik Trobec, in nazadnje novomašnik z dijakonoin č g M. Solnceui in subdijakonom č. g. M. Bilbanoin. Sv. maše same ne bom o;iisoval, k«*r j-' bil gotovo že vsak izmed cenjenih čitateljev na jedni ali drugi novi maši. Omenim naj le. da j » .*. g. S »Ince z močno donečitn glasom in zar«\s izverstnim g • -'••r on ginil |>rav «lo solz množico izmed obdniii posluš de«»v. Pred popoldansko službo božjo delil je novomašnik spoinnske podobice med iičmi v in uč.-nke domače župn; šole V vsakem razredu p »z Ir.tvili so slavljenca s petjem in uličnimi g »vori. ki s >. govorjen: i/, nedolžnih ust., novoinašnika vidno ganili. Zahvalil se jim je in obdaroval nekako b «j«.'če-zaupno v lepem redu prihajajoče dečke in dekli«-* s krasnimi podobicami. Popoldansko službo božjo je zlasti fjoveličvvalo posebno vbrano petje mešanega /.bora. Sij itn ijo pi tudi izverstnega. pevovodjo. ki je nilaš'*' /. i ta dan sam zložil in značilno pel krasni _0 Silutaris" v čistem in bariton solo Proti večeru pr.šel je š; k nam č ;_r. Vilman. ki je istega dne pel n »vo mašo pri č. g. župniku Starihu. Bilo nas je zbranih sedem Sloven«;ev pri župniku Slovencu Ne boJein pravil, da smo s«' ve-selili. radovali m zabivali i/, sen a prav po domači, in ua smo si vtisnili ti veseli in slovesni d«n globoko v spomin. Mlademu in verlemu novomašniku veneii pa kličem iz dna serca: Na mnogo srečo h let i Iz Indije. Bombav fr Bmibe». r.i. pr<«< Piše Ljubljančan Mart Sdoiischegg tpr.tv: Zl -lšek» staršem «Ljubljanski ml »dene'- na iu-odu -es.tric«» FJi zabete. Nadvojvoda Frane Ferdinand - uMl sloin. kroko lila. Indijan in nj>-gov malik li i/.ne d«»jo |be Mladenčem dijaške miz-'.» Pervo Vas prav !•• • » pozdravljam in se nadjam. da vas moj«» pisan;.- naj !•• pri najboljšem /«iravji. Kakor s.-m v mi /.•- ;«is«l. li smo odrinili iz Port-Siida in s- p«l;ali -ko/ Su -c: kanal in pot«-m čez U ide«*-«- m r;»* t s-j.o pn>!i v A«len v/. Ad -na sinu «»dj.uirah «"«•/. .Vlinski •> • -ao r.i smo dospeli v ('o|omi»o ¡stolno m ''-jI »n>r:« j i otoka, postaja za parnike m»-d ¡viIk i'o m >n»".«.!i». s loo.iMjo prelic tam je šel av.>trijau-ki n i Iv i i • Fran«* F«'rdina n«l m h»v v > .»¡a • i»i v samem zlatu m sivbru Pnn • j-* i> r-'ii '•.•■ » .a sloni, enega bivola in v-hko d;v;iii -v: '¡ili y ustrelil orla, ki j • padel v majho « /•/.••i «. 01 11! ;;«•'••! Tu
  • \.« maši i . v >••! ; • r.i/..'- • i k«-r «". novomašnik IV. -lau« r (•• i>. ¿.o-1 -v-» .m • > l i <'l«»: i . Amerik«« tmh m«xl mlat-»m«i /v-višj«, realko v Ljubljani m /«I a,. ak«» prav v - n: •< » \.-,i niških naukih. \ < nikdo ponj iti. Indijance so sicer noter gonili, pa ti so vpili „ai vu not — krokodil" — da je notri polno krokodilov. Polno krokodilov je l»ilo v jezeru in enega je tudi princ ubil. Predno so lov pričeli, je eden Indijanov svojega boga t namreč, malika) prosil, da bi hitro kakega slonu ubili, in je daroval maliku eno banano (nekak čislan sad. kakoršnih štejejo kacih 00 raznih plemen, to je sad kakor buča). Potem ko so slona ubili, j«- pa Indijan tist; sad nazai uzel. rekel je, da njegov bog neče tega jesti! Veliko divjega sadja namreč, prt v dobrega in užitnega se tu nahaja, in veliko reči se j.» zgodilo, pa vam born že pripovedoval. če I h .g da zdravje. Videl s«m veliko lepih reči. velikanska mesta, starodavne stvari in drugo, kar ne morem popisati. — prav znamenito je to po-potvanje. da bi Vi mati videli koliko opic je tukaj po mestu, kakor pri nas psov. Jaz sem se tako smejal. ko »eni šel po mestu, «la bi skorej bil počil od smeha. V Bombeju je zopet šel princ na suho in bo kaka dva rnes, 18 ); in zastran česar so judje jokali ob rekah Babilonovih, naj bi mi z večjo pravico klk-ali v tej solzni dolini: „Ako tebe pozabim, o Jeruzalem, bodi pozabljena moja desnica; moj j^zik naj mi obtiči ob nebesu. če se ne spomnim tebe. če ne denein Jeruzalema v pervo svojega veselja." iPsahn. l iti » „Oklenite se. opominja sv. Avguštin, oklenite s»' ljubi moji. vsi Boga. vašega očeta, in Cerkve, vaše matere'" Konec uasl. b) Posebni nameni. 11. Sedmeri ss. vstanovnlki servltovskega redi. P-i srrvitov ali služabnikov M. I». Mašniki in obhajan« i. P«•m«*'- /,..per grehe iz navade. 12. S. Evlallja. Štird«>«-.-vanj.- S. C. T-.-i«»a zoper grehe I ena «'asa. K«Tščan>ka zirn-m«»! pri posvetnih v lieah. Mnogi bolni duhovni. I.'». S. Katarina Riči. Pazširjanj«- bratovščine J./iimiv.-^a presv. Sena. Pospešilelji molit veneta aposlo!|>Ua. Y«rn«- duše v vieah. I i. S. Valentin, Pogumen hoj zop«r nov-o jmiuhiMvo /j<.,1-nje premagovanje nagle jeze in svoj«-glavn«»li. iMiani«- m ler-govske zadeve. 1"». Pepelnifcna sreda. Pokorščina do r«-rkv. /apo\« di. Ijii-I ski iriisijoni. Dar premairljivosh saim-ga s«-l»e. Mno»«- ii:ii:ovsk< vaje in zatajevanja. I«;. S. Onezim. Pomor preganjaniiii knu-.škim kristjanom. Premaganje lenobe. Pbožni posli. Veliko zapeljanih. 17. S. Favstln Homanje v Dim. Pčna mladina. lioreči du-duhovni za mnoge oheine. Dolžno odvr.nanje kužljivih časnikov. IS. S. Simeon. Obvarovanje Afrike p mi evro|n'jsk:nu novimi pogani in njihovo gnjnsobo. Sirote. N<-«»/.«lravljivi. P.». Perva nedelja v posli S Konrad. Zlatoma-uik \ Vatikanu. Dolžno spoštovanje m spolnovaiije postnih škofovskih ihinv in naredh. Pridno obiskovanje keršč. nauka. Spoznanj«1 \ |«ok!i« -nem oziru. II Bratovske zadeve N. 1}. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive pnprošnje N. Ij. O. presv. Jezusovega >« rea. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortuuata. naših augeijev varhov in vsili naših patroriov. Bog dobrotno odverni «hI na.»»- <.;♦--žele poboje, umore in samomore, »nlpad. in br» zver>tvo. pr«še>t-vanje in vse nečistosti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neka zadeva, da bi s«- prav izšla. ¿¡v«» pr.jH.r« «'eni bogokletneži neke duhovnij- na i>l« r>ko-ki inj>ki iu«ji. <•)• euem taiiuski. zanikarni o|»iskoval«-i b«>/.j«- -lu/.b«-. mladina miai.a kletvinji in drugim napakam, da bi ljubi l»«^ ua pnpiošn «• p • -blaž«-ne D«*vire Marij«; vse razsvetlil, naj bi zm«»t« sp«»,nah m -spreobenuli. — Duhoven za dar p««l»ožno->li iii ra/.-v «-m pr*»ii pon. .<"i Devico Marijo, vsac«*ga kristjana najboljšo mater, m n|«-m-_a pr« čistega ženina sv. J«jžefa. Obljubil >em. da >«• bom zah\ai>l ;•. ..Danici," če bom uslišan. Danes s|Milnui«-m s tem svojo oh!;ui o in serčn«» zahvalo Mariji. pred«»br«»tljivi p«»srediii«i pri l;«.ju n njenemu ž<-ninu h-r našemu mojroerieiuu priprošnjiku sv. Jožefu.-še vselej >»-in I »i I uslišan, kadar sem Marijo prosil |tom«iči; iz lastne«a pr»-prn'.inja moram pripo/naii. da so re>ni«"ne liesede sv. I•«-• fi.ir<):t. ki pra\i. >la -e nikdar ni bilo slišati, da bi bila Marija k»>*ja /apMiia. kalen jo je jiom.n-i profil, s pravim zaupanjem v n « no \ar-tv«» priUvai. O Marija, viiovm Te |>r<^:m. IhkJi iii oslani vedno polnočni« a ili dobra mali meni lil t:io|i družim? V Novem M« «.tu. 2!» jan. IS'.»."!. F. P. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Kon««- šolskega polletja bode 11. t. in., v saboto pred pustno n» d«'lj'»: šola se zopet prične 1.*». svernna. namr-č. v čet«-rtek p«> pepelnici. Koliko bode pn>iovanja in kakošno bode. je p ni sanje, ker po mnogih krajih je obilno bolehanje; ne 1»* otroci, ampak tudi «-«Iraščeni merj-*» in bolezen razodeva znamnje nekake šibe. Iz Idrije se j** že pred nekimi dnevi naznanovalo. kako zelo veliko je primeroma l>olnikov. zdaj so <-»*lo šole zaperli zarad bolezni do nedoločenega časa. ker tudi več učiteljev je inenda bolnih. V teh okoliščinah se čudno poda. kar se „Slovencu" naznanja z Kadoliee: tla se celo pri podružnicah kmetijske družbe brez .plesu" izhajati ne more! Spomlad je blizo, šib«' božje še bližej. Ljubljana. Razpisane so do lo. sušca duhovnije: Št. Jurje v Šmarijski dekaniji in Suhor v Semiški; dalje Kropa v Radoliški dek. in dekanijska duhov-nija Verhnika Kanoniško vstanovljena sta čč. gg : Jan. Dob-nikar na župnijo Janče; Mat. Kljun na Zgornji Tuhinj; č. g. Andreju Šimen cu je podeljena župnija Št Lorenc ob Tem. Č g. Fr. Češarek, dub. pom v Podzemlju. je postal oskerbnik župnije Snhorske. in č. g. Sim. šmitek. duh. pomočnik v Mošnjah, pa oskerbnik duhovnije v Kropi. — Č. g. Jan. Hladnik, duh. pom. v Cirknici. je začasno prestavljen v Kovte. „Občinski tepček'" s«- imenuje nova igra t priredil dr. J. K v. Kreki, ki se bede igrala preupustno nedeljo (12. lebr.i in jo vravna katol. društvo gg rokodelskih pomočnikov v sv« »jem domu. Vvod bode „Planinar* veliki zbor s samospevi in spremljevanjem glasovira. Začetek o poii šestih. Brez vabila vstop ni dovoljen. Vstanovitev katoliškega neodvisnoga dnevnika — novega — svetujejo na Dunaju in zbirajo pomočkov zanj. Tretji katoliški shod v Lincu je menda določno izrekel potrebo tacega časnika, kteri bode vravnaval skupnost med raznimi konservativnimi skupinami in se poganjal za katoliško misel neodvisno od vsaktere skupine izmed njih. Odsek za tisk je v ta namen izvolil poseben odbor, ki ima namen to misel vres-ničiti (J tem so g«»vorili tudi že poprej ; bomo videli, kaj bodo storili nadalje Slovensko Sveto pismo se odsihmal dobiva: celo po 5 gld.. posamezni zvezki, ako jih kdo želi, pa po 1 gld. v knezo-škofijski pisarni. Vraža. Neka oseba razpošilja molitvico, s ktero s»- Jezus prosi, da bi se nas in vsega človoštva usmilil in nas grehov očistil. — Molitvica je lepa in nič ni bolj želeti, kakor da bi usmiljeni Bog tako hudo zagrešeni svčt spreober-nil in grehov očistil; toda to, kar je kot „pojasnjenje" pristavljeno, je pa vraža. Pravi namreč, da pred nekterimi tedni je neki novopesvečen mašnik v Jeruzalemu imel novo mašo. in med sv. mašo je slišal besede, da čez vse človeštvo v Kvropi bodo prišle šibe; tistim pa. kteri to molitev molijo, bode priza-m-s«mo. in da tisti, kteri to molitev imajo, naj jo sedemkrat prepiš«*jo in razdelč; če pa tega ne store, da bo bridkost njih hišo zadela! Kdor zna kaj misliti, že samo iz poslednjih besed lahko sprevidi, da je ta bosa. Zakaj če bo tistim prizaneseno. kteri to molitvico molijo, lahko narveči in najostudniši grešniki šibi odidej«i, da le to molitvico molijo, v tem ko bi pravični in nedolžni bridkosti terpeli! Tacih in enačili — in še veliko bolj škodljivih papirčkov in vraž je toliko med ljudmi, da bi lahko z njimi hleve nastiljali!... Varite se vraž, ki so hud greh zoper pervo božjo zapoved. V Lurdn se li. svečana, to je. jutri, po privoljenji sv. Očeta Leona XIII obhaja poseben praznik na čast Mariji D. Lurški; tu namreč se je I. 1858 nebeška Kraljica prikazala in začeli so se goditi čudeži. ki slove po vsem svetu. Dovoljena je tudi posebna maša z dotičnim brevirjem. Prihodnjič več o tem, ker spodbudljivi dopis nam je za zdaj došel prepozno. Vr. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: F. P. 1 gld. — Č. g. J. Smrekar 1 gld. - Iz Mengša preblagi prijatelj 10 gld. za predpust pridnim dijakom. — Neimen. prijatelj iz Doba 5 gld. — Č. g. A. St. 2 gld. — ..Iz hvaležnosti za povernjeno zdravje" l gld. — Kat. Mulej t eld. — (I. g. duh. pastir Val. Bernard 1 gld. (Op. Intencije poslane v B. Vr.) — Prečastiti gosp. dr. in dekan J. Sterbenc 50 gl. — Z napisom: „Jezus, umiljenje!" 1 gld. 20 kr. — Č. g. župnik J. Podboj s pristavkom: ..Za Vaše dijake namesto venca na grob nepozabnemu profesorju in očetovskemu prijatelju Josipu Marnu, 5 gld. — Nekdo 10 jrld. — Neim. 1 st. dvajsetico. — Da bi se Zvelirarjeve besede kmalu uresničile: ..ut unum sint!" 1 gld. — Neke blage roke 40 kr. — C. g. župn. A. Hočevar 8 gld. Za sr. ¡Minstto: Preč. g. dr. in dekan J. Sterbenc o gld. — Po Kat. Mulej 2 gld. 50 kr. — (I. g. ?up. Jernej Jarc 5 gld. 48 kr. — lz Kranja HI gld. — Č. g. žup. Fr. Dolinar 5 gl. 40 kr. — Čast. g. kat. J. Smrekar 25 gld. Za .vr. Očrta: Od sv. Katarine zbirka po čast. g. župniku 5 gld. - Preč. g. dr. in dekan J. Sterbenc 20 gld. — Po preč. g. dekanu Mihaelu Tavčarji Šmihel 17 gld. 34 kr. Za ttaipotieimišr misiji me: Preč. g dr. in dekan J. Sterbenc 20 gld. Pogovori z gg. dopisovalci: G. J. L. v Ž.: Prav lepa hvala! Došlo za zdaj prepozzno, pa činilo se bode. kar se da. — G. M. S. na T.: Havnokar došlo — vse prav dobro in primerno. I udi osebno pisanje kakor nalašč: serčna hvala! — G. Č..e v M.: Vse prav dobro; dalje prosimo. Zaradi pomanjkanja prostora nekateri darovi prihodnjič.