Leto IX, št. 115 LJubl|ana9 četrtek 17. ma|a 1928 Cena 2 Din Stane mesečno Dtt ; icaiHTo Din «©"— neob Oglasi po tarifa. Uredništvo i Lfabfjana, Knailor« ulica kter. $/L Telefon it. >071 in >804, ponoči tudi »t. «034. Rakoplsl •• n« iraia]«. Dnevnik za 'gospodarstvo, te. S4- — Telefon te. Milih Uubijana, ftt. 4. — Telefon ftt. «49« Podralald: Maribor, Aleksandrova ftt. ts — Ceife Aleksandrova četa cek. zavoda: 1 ftt. II.&M - Praha čialo 7&.180. Wten, Nr. prosveto in politiko Ljubljana, 16. maja. Danes poteka deseto leto, odkar se je rršila v Pragi ena od najmogočnejših ln najpomembnejših manifestacij nekdanjih avstrijskih narodov za nacijonal-no osvobojenje. Na drugem mestu skušamo obnoviti spomine na prekrasne -dni praških gledaliških slavnosti dne 16., 17. m 18. maja 1918., katerih so se poleg Cehoslovakov v največjem številu udeležili tudi Slovenci. Formalno je šlo takrat za proslavo 501etnice, odkar je bilo dograjeno slavno češko Narodno gledališče ob Vltavi, vič, dr. Kojič, dr. SekuLa Drljevič in Jnraj Jankovlč. Za stalnega delegata v svetu mednarodne trgovine imije Je bil določen dr. Stojadinovid, v sekciji za poljedelske kredite bo zastopal našo državo dr. Sečerov, v izseljemškem odseku pa dr. Budisav-Ijevid. Odhod avstrijskega poslanika Beograd, 16. maja. p. Avstrijski poslanik g. Hoffinger je danes definitivno zapustil Beograd in odpotoval na svoje novo služ« beno mesto v Bern. Beograjski diplomat« ski zbor globoko obžaluje odhod enega najodličnejših diplomatov, ki si je s svojo koncilijantnostjo in ljubeznjivostjo prido« bil splošno priljubljenost in spoštovanje. Češkoslovaška bodočnost ob Dunavu Senzacijonelne politične izjave čsl. poslanika v Parizu Štefana Osuskega o priliki desetletnice kongresa zatiranih narodov v Rimu. — »Zvestoba za zvestobo«, geslo čsl. in slovanske politike. Kongres zelene internacijonale v Pragi Ogromna udeležba na velikem agrarnem kongresu v Pragi. — Številna delegacija iz B3lgarije in drugih držav Praga, 16. maja, gl. Mesto živi v zna- ! prof. londonske univerze Mitrani. Za m en ju kongresa češkoslovaške agrarne danes pričakujejo prihoda zastopnikov stranke, na katerega so prispeli številni , nizozemske jx)ljedeiske zveze. Vodstvo udeleženci. Mesto je popolnoma v za- j agrarne stranke je prejelo več sto postavah, med katerimi prevladuje zelena zastava internacijonale. Številne delegacije so prispele tudi iz inozemstva. Tako je prispela 40 članska bolgarska delegacija, 18 članska delegacija hrvatske kmečke stranke s Stjepanom Radi-čem na čelu. Za slovaško kmečko stranko se udeležijo kongresa številni poslanci in kmetje, ki so se pripeljali s posebnimi vlaki. Ponoči je prispela tudi romunska delegacija pod vodstvom podpredsednika narodne kmečke stranke Mihalageja, ki je bila na kolodvoru svečano sprejeta. Iz Francije je prispel vodja francoske agrarne stranke Fle-rant, senator Faure in številni politiki. Tudi francosko delegacijo so oficijelno j nju so bile določene smernice za usta-pozdravili na kolodvoru in ji priredili j novno zborovanje tega urada, ki se vrši prisrčne ovacije. Iz Anglije je prispel jeseni. Južni Kitajci na pohodu Generalske tekme za Peking. — Nova japonska ojačenja. — Anglija noče posredovati Društva narodov tudi zunanji minister Chamberlain. zdravnih brzojavk. Napovedane so tudi delegacije drugih držav. Po mestu hodi na tisoče kmetov v narodnih nošah. Jutri se vrši po mestu manifestacijski obhod, ki se ga bo udeležilo do četrt milijona ljudi. Policija je uvedla že obširne varnostne ukrepe. Istočasno se je vršilo tudi zborovanje mednarodnega agrarnega urada, ki mu ie predsedoval minister Hodža. Zastopane so bile Jugoslavija, Bolgarija, Romunija, Poljska, Francija, Nizozemska, Anglija. Kanada ter Češkoslovaška in nemška agrarna stranka republike. Med drugimi govorniki je govoril tudi vodja HSS Stiepan Radič. Na zborova- Peking. 16. maja. g. Boji na Kitajskem se razvijajo v tekmo posameznih generalov na Peking General Čangtsolin je v oklop-nem vlaku zapustil mesto in se odpeljal v Tientsin Njegove čete so izpraznile Peking. Japonsko poslaništvo se je preselilo v Tientsin. Najbolje sta dosedaj napredovali armadi generala Yena. guvernerja pokrajine Šansi, in katoliškega generala Fenga. Izid bojev je popolnoma negotov. Tokio, 16. maia. g. Vlada ie sklenila od-poslati tretjo divizijo, iz Tsingtava v Peking, da zaščiti življenje in imovino japonskih državljanov. Japonska bo pred tem zaprosila za dovoljenje diplomatskega zbora v Pekingu in prevzela odgovornost, da bo skrbela za vzdrževanje železnic ter telefonskih in brzojavnih zvez. Šanghaj. 16 maja. g. Japonska vlada Je odposlala v Ženevo dva strokovnjaka z nalogom, da poučita Društvo aarodov o položaju na Kitajskem. London. 16. maja. (10.) V odgovoru na razna vprašanja glede položaja na Kitajskem je izjavil v lordski zbornici lord Cushendun, da položaj na Kitajskem ne dovoljuje zunanjemu ministru Chamberlainu, da j bi storil tozadevno kake korake, ne da bi se preje posvetoval z Društvom narodov, ako bi se na Kitajskem lahko kaj storilo v korist miru. Na Kitajskem ni dosedaj še legalno priznane vlade. Politični odbor v Nan-kingu je sicer naslovil na tajništvo Društva narodov v Ženevi brzojavko, vendar pa ta odbor ni član Društva narodov. London, 16. maja. (10.) Na današnji seji spodnje zbornice je bila stavljena interpelacija, ako je vlada pripravljena, da bo ponudila vojujočim se strankam svoje posredovanje in 8 tem pomogla. da se državljanska vojna na Kitajskem čim preje zaključi. V imenu vlade je izjavil podtajnik za zunanje zadeve Locker Lampson, da vlada sicer iskreno želi, da pride na Kitajskem čim preje do miru, vendar pa da smatra sedanji moment za tako Helikaten, da bi bila vsaka ponudba za posredovanje napačno razumljena. Nadalje je izjavil Locker Lampson, da se udeleži prihodnjega zasedanja sveta Moskva. 16. maja. (be.) Listi poročajo, da bo v slučaju vojnih konfliktov v Mandžuriji ostala Japonska nevtralna. V Tientsinu so vsa japonska poslopja vojaško zastražena. Washington. 16. maja. (10.) Državni urad je sklenil, da ostanejo ameriške čete v Tientsinu in da pomagajo drugim velesilam braniti imetje in življenje inozemcev. Rothermereova akcija na Madžarskem Budimpešta, 16. maja. s. Dopoldne Jv prispel Harmsworth, sin Rothermerea, na obmejno postajo Oedenburg. Na meji ga je pozdravil predsednik madžarskega Touring*kluba, nakar so ga s cvetjem okra» šeni avtomobili in motorna kolesa spTemo ljala na glavni trg. Tamkaj mu ie več tisoč glava množica priredila navdušene ovacije. Godba je zaigrala angleško himno, nakar je župan pozdravil Harmswortha, kot sin» prijatelja pravične madžarske stvari. Malo po 17. je prispel Harmsworth \ Budimpešto, kjer so ga oficijelno sprejeli pred hotelom «Gerhardus», v katerem bo tudi stanoval. Na velikem trgu pred hote« lom se je zbralo do 30.000 oseb, ki so ga pozdravljale z nepopisnim navdušenjem in gromovitimi eljen*klici. Na tisoče ljudi, ki niso mogli najti mesta na trgu, se je spra« vilo na bližnji grič ter od tamkaj z angle* škimi in madžarskimi zastavicami mahalo gostu v pozdrav Prvi pozdravni govor je izrekel mestni župan Siposz. za njim ba» ron Sigmund Perenvi ter nestor madžar« skih novinarjev F.vgen Rakosi Dunaj, 16. maja. s Kakor zatrjujejo na tukajšnjih diplomatskih mestih potuje po» slanec Harmsworth na Madžarsko neofici* jelno. Ker je njegovo potovanje neoficijel« nega značaja, mu dunajsko angleško po* slaništvo ni priredilo sprejema ali po/dra« va. Izrečno se izjavlja, da potuje Rother« mereov sin samo kot zasebnik. Nadaljnje aretacije Slovencev v Italiji Fašistični orožniki aretirajo kar na slepo. — Razpust slovenskih stanovskih in cerkvenih društev Trst, 16. maja. L Zadeva aretacije slovenskih tdaokotolcev Vesela in tovarišev ' le ni pojasnjena in se ie sploh ne ve, česa »o prav za prav obdolženi. Policija je izvršila preiskave na stanovanjih aretirancev. Tekom včerajšnjega in današnjega dne Je bilo aretiranih ie 6 drugih slovenskih fantov, ki so preteklo nedeljo napravili Izlet t Skocijansko jamo. Izmed teh sta dva iz Herpelj, dva is Divače in eden iz Badoniee. Tudi glede teh ni znano, zakaj so bili aretirani. Bili so v gostilni, v kateri se je zbralo tudi onih par visokošolcev. V gostilni, kjer se ni nič izrednega zgodilo, je bilo tudi vse polno drugih ljudi in celo več miličnikov. Kakor tagleda, j« te aretacije pripisovati samo preveliki službeni vnemi orožnikov ii Divače. Tam se je pripatilo že več ■ličnih slučajev, tako Je bil n. pr. svoječasno aretiran tudi pesnik Žgur, ki je moral pred sodnik«, ker je bil obdolžen, da Je sklical v svoje stanovanje tajni sestanek, ker so se pri njem zbrali njegovi prijatelji iz Trata na kozarec vina. Gorica, 16. maja. b. Oblasti so razpustile v preteklem tednu cerkveno godbo v Idriji. Godba je bila poprej odsek slovenskega katoliškega delavskega društva, dokler je to še smelo obstojati. Razpušeno je bilo nadalje še idrijsko slovensko poduradniško društvo, ki je poslovalo s knjižnico in čitalnico. To so poslednji ostanki prej močne, razpredene organizacije Slovencev v Idriji. Godba in poduradništvo sta bila razpuščena z navedbo, da njuno delovanje ni v sklaud z nacijonalno politiko vlade. Nadaljevanje razprave o sodniškem zakonu Plenarna seja zakonodajnega odbora. — Dr. Žerjav za depolitizacijo nadzorstva nad sodišči. — Prevedba sodnikov po novem zakonu Beograd, 16. maja p. Danes popoldne le plenum zakonodajnega odbora nadaljeval s/pecijalno debato o sodniškem zakonu. Členi 27 do 36 so bili sprejeti brez sprememb. V čl. 37. je bil na opombo poslanca dr. Bu-disavljeviča, da se morajo sodniki prilagoditi določbam uradniškega zakona brisan sledeči pasus: »In oni. ki bi storili to kot upokojeni sodniki.« Pri čl. 38. je bil sprejet dostavek: »Predsednik in sodnik disciplinarnega sodišča in njegov namestnik.« Cl. 39 do 59 so bili sprejeti brez večjih sprememb. Pri čl. 60.. ki govori o pravici nadzorstva, se je razvila daljša debata. Minister pravde je predlagal, da imenuje inšpektorje ministrstvo. (Pribičevič: Mi smo sploh država samih inšpektorjev!) Dr. Žerjav je v svojem govoru naglasil. da je sekcija, ki je razipravljala o tem zakonu, ta Člen premalo proučila. Odločno je proti temu, da imenuje inšpektorje minister na lastno pest. Opozarja na to, da vrši stalno nadzorstvo nad delom sreskega sodišča predpostavljeno okrožno sodišče, odnosno njega predsednik, a nad okrožnim sodiščem pristojno apelacijsko sodišče. Zahteva, da se ta nadzorovalna pravica fiksira v posebnem členu. Nastane pa vprašanje, kdo naj nadzira apelacijska sodišča. To more biti le inšpektor ministrstva, ki pa Ima seveda tudi pravico nadzora nižjih sodišč. Prava anomalija pa ie določba, da mora biti celih 70 inšpektorjev. Avstrija, ki ie bila mnogo večja država, jih je imela skupno samo 6. Inšpektorji morajo imeti avtoriteto in visoko kvalifikacijo. Po sedanjem zakonskem predlogu zakona o sodnikih pa bi lahko postal inšpektor že sodnik v 28. letu starosti in z enoletno praksa Nemogoče ie. da bi taki ljudje Inhko vršili tako komplicirani posel. Dr. Žerjav predlaga, naj se v zakonu fiksira, da mora imeti inšpektor najmanj 151etno sodniško prakso. Za inšpektorje morajo biti imenovani najboljše kvalificirani sodniki. Zato naj se slično kakor za sodnike tudi za inspektorie določi princip natečaja, tako da kasacijsko sodišče predlaga ministru pravde po dva kandidata. med katerima šele nato izbira minister. Glede prejemkov morajo biti inšpektorji izenačeni z apelacijskimi sodnileL Zemljoradnik Voja Lazič se pridružuje predlogu dr. Žerjava ln zahteva, naj se ta Člen rezervira ter primerno izpopolni v smislu predloga dr. Žerjava. Tei zahtevi se je pridružil tudi Svetozar Pribičevič nakar je pristala na njo tudi vladna večina in je bil člen 60. rezerviran. Členi 6>1 do 67 so bili spreleti brez sprememb. Daljša debata se je razvila zopet pri čl. 68. ki govori o prevedbi sodnikov po novem zakonu. V debati je stavil posl. dr. Žerjav sledeči predlog: Minister pravde raj prevede sodnike in njihove pomočnike na položajne plače in sodniške dodatke po tem zakonu s 1. aprilom 1929 po stanju tega dne. Kot čas sodniške službe se računa ona doba. kj jim je do tega dne priznana za položajmo plačo po odbitku treh let. Če je kdo že pred tem triletnim rokom dosegel sodniški položaj, se mu odbije samo oni krajši rok. Po daljši debati je bila končno sprejeta sledeča stilizacija: Minister pravde izvrši prevedbo sodnikov in njihovih pomočnikov na plače in ostale prejemke no tem zakonu na dan 1. aprila 1929 po letih službe. ki jih bodo imeli do tega dne. Kot čas sodniške položajne službe se računa ona doba, ki jim je priznana za oolo-žajno plačo po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, odnosno po čl. L uredbe o razvrstitvi in razporedu v resoru ministrstva pravde in to po odbitku treh let pripravniške shržbe. Če so pred tem triletnim rokom dosegli sodniški noložaj, se Jim odbiie krajši rok. Sodniki nižjih in tajniki višjih sodišč, ki bi 1. aprila 1929 morali biti prevedeni na nižjo skupino, ob-drže sk-trolno, ki Jo imajo dne 1. aprila 1929, vendar na morajo za nadaljnje napredovanje izpolniti vse v zakonu predvidene roke.« Pri 81. <59., ki govori o pristavili je Mla »preieta sledeča končna stiUzacija: »Sodniškim pristavrmi ln tajnikom, ki so po sedanjem zakonu brez naiziva »sodnik« kot sodniki s položenim izpitom stalno vršili sodniško službo, se računajo ta lefta kot leta sodniške shržbe jn se prevedejo s 1. anrilom 1929 na sodniški položaj po odredbah čl. 68. tega zakona.« čl. 70. je bfl sprejet brez sforeanembe, pri Cl. 71. pa se ie vršila obširna debata, v kateri se je (fr. Žerlav odločno zavzel za to, da obdrže sodniki pred uveljavllenlem tega zakona pridnbliene pravice Naglašal pa je, da ne more nikdo nostati sodnik, ki nima za to popolne kvalifikacije. Člen je bil končno snreiet v nasledrnjj stiHzaciji: »Polaganje sodniškega izpita so oproščeni vsi oni. ki so sodniki in talniki višjih sodišč v času. ko stooj +a zakon v veljavo, ako so kot redni slušatelji končali pravne fakultete. Do Izenačenja zakona o sodnem postooku za vso državo mora ministrstvo pravde sestaviti v smislu dosed^nilh predpisov komisije za polaganje sodniških izpitov za vsako ooedino pravno področje posebej. Sodniški izpit ie istočasno odvetniški izurit in obratno Do izenačenja zakonodaje se polagajo sodniški Izpiti na podlagi takonodaje, ki Je v veljavi v posameznih področjih, r katerih pripravniki služijo ta se lahko izprašani kandidati postavljajo za sodnike samo v onem področju, iz čigar zakonodaje so položili izpit.« Seja je bila nato zaključena In skMcana prihodnja za v petek popoldne ob 4. Zakon o odvetnikih Beograd, 16. maja. p. Sekcija zakonodaj^ nega odbora je na svoji današnji seji definitivno sprejela načrt zakona o odvetnikih. Med spremembami, ki jih je osvojila vladna večina, je najvažnejša ooa, ki določa, da se zniža pripravni staž od prvotno predlaganih 6 na 4 leta.. Odvetniški kandidat mora biti eno leto v sodniški, tri leta pa v odvetniški pripravni službi. Med drugimi važnejšimi določbami, ki so bile sprejete v sekciji, je določba, da lahko postanejo odvetniki oni Slovani, ki doslej niso naši državljani, že po enoletni praksi, če pridobijo naše državljanstvo in položijo odvetniški izpit. Odvetniki z ozemlja bivše Avstro-Ogrske, ki so jugoslovenske narodnosti, lahke do leta 1935. postanejo pri nas odvetniki brez pripravne dobe in izpita, če postanejo naši državljani. Odvetniškim pri-pravdnikom jugosloven. narodnosti z bivšega avstro-ogrskega ozemlja, ki postanejo naši državljani, se vračuna pripravniška doba, ki so jo prebili v kaki drugi državi. Z novim zakonom je ukinjena institucija političnih agentov v smislu dvornega dekreta iz 1. 1883. Prehodne naredbe predvidevajo tudi spremembo dosedanjih odvetniških zbornic po določilih novega zakona. Napad na našega konzula v Zadru Interpelacija Joče Jovanoviča Beograd, 16. maja p. Narodni poslanec g. Jota Jovanovič je stavil zunanjemu ministru sledeče vprašanje: O priliki razprave v Narodni skupščini o interpelaciji glede politike Italije na Balkanu ste, g. minister v svojem govoru omenili stvari, iz katerih se da sklepati, da Je stališče Italije do nas prijateljsko. Te vaše izjave so dale rim. uradnim agencijam povod da so začele dajati lekcije naši iavnosd, da mora slediti vašemu vzgledu. V ravno istem času pa le bil Izvršen napad na našega konzula v Zadru. O tem napadu so razširjene najrazličnejše verzije, ki razburjajo vso našo javnost ter sploh vsakogar, ki opazuje sistematično italijansko akcijo proti nam Zunanje ministrstvo o tem napadu ni izdalo nobenega službenega obvestila. Zato vas prosim, da mi odgovorite na sledeča vprašanja: 1.) Kako in zakaj Je bil napaden naš konzul v Zadru? 2.) Ali ste podvzell potrebne korake, da dobi napadeni konzul in naša država za ta napad primerno zadoščenje? 3.) Kaj nameravate podvzetl, da se to ne ponovi in to tembolj, ker Je smatrati fašistične organe, ki so ta na-pad izvršili, za uradne predstavnike Italije? Finančni minister v Parizu Beograd, 16. maja. p. Finančno ministr« stvo je prejelo iz Pariza obvestilo, da je finančni minister dr. Bogdan Markovič na povratku iz Londona, dospel danes v Pa« riz, kjer bo stopil v stike s tamošnjimi vladnimi krogi v svrho regulacije vpraša« nja srbskih predvojnih dolgov. Kralj v Kragujevcu Beograd. 16. maja p. Kralj se J« danes Iz Topole v spremstvu dvornega maršala odpeljal % avtomobilom v Kragujevac, kjer sa ie ogledal ta-mošnjo tovarno mimicije, nakar se je opoldne vrnil v Toipolo. Dr. Beneš na potu v Berlin Pariz, 16. maja. g. Češkoslovaški zunanji minister je iz Londona danes prispel v Bruselj. Dasi je potovanje strogo privat« nega značaja, je imel vendar dr. Beneš daljši razgovor z zunanjim ministrom Hy» mansom. Kakor se izve iz poučenih kro» gov, bo dr. Beneš kljub nasprotnim vestem na povratku v Prago vendar obiskal Ber« lin, kamor bo prispel v soboto 18. t. m. Z ozirom na parlamentarne volitve bo ostal v soboto in nedeljo ineognito v me« stu ter šele v ponedeljek dopoldne obiskal zunanji urad, kjer ga bo sprejel državni tajnik Schubert. Dt. Beneša bo pozneje sprejel tudi državni predsednik. Bolgarija bi se rada znebila reparacij Pariz, 16. maja. g. Bolgarski finančni minister Molov je sedaj v Parizu vložil r©» paracijski komisiji pismeno prošnjo, da bi dovolila Bolgariji 61etni moratorij. V pari« ških političnih krogih spravljajo to prošnjo v zvezo z Mussolinijevo intervencijo, ki je dal italijanskemu zastopniku v repara« cijski komisiji nalog, naj deluje, da bo Bolgarija oproščena reparacijskih plačiL Bodrero odhaja? Beograd, 16. maja, p. V tukajšnjih dobro poučenih diplomatskih krogih se zatrjuje, da bo italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrero v najkrajšem času odpoklican. General Bodrero je nedavno odpotoval v Rim, od koder se vrne prihodnje dni v Beograd. Domneva se, da bo že pri tej priliki izroči! svoje odpoklicne listine. Rimski krogi so baje nezadovoljni z njegovim delovanjem v Beogradu, ki ni rodilo onega uspeha, ki so ga v Rimu pričakovali. Predvsem zamerjajo generalu Bodreru, da še do danes ni dosegel ratifikacije nettunskih konvencij in da tudi obnova pijateljskega pakta med Italijo in Jugoslavijo visi še v zraku. Italijanska železnica na Balkanu Rim, 16. maja. o. Tukajšnja agencija «La Correspondenza» naznanja, da »o pri« zadete balkanske države odobrile italijan« ski načrt glede transbalkanske železnice, ki bi vezala mesta Drač, Tirano, Elbasan, Do« morik, Skorica, Solun in Carigrad. Zvezo z italijanskimi pristanišči bodo vzdrževale posebne ladje. Italija hoče s tem vzposta« viti preko svojega ozemlja hitrejšo zvezo v zapadnem delu Evrope in bližnjim vzho« dom. Proga ne bo šla preko jugoslovenske« ga ozemlja. Program nove Mussolini-jeve vlade v Albaniji Tirana, 16. maja, o. Novi viadi, ki se je včeraj predstavila parlamentu, je bila soglasno izglasovana zaupnica. Vlada je izjavila, da bo uravnala svoje delo po smernicah prejšnjih Kabinetov. V notranji politiki hoče skrbeti predvsem za blagostanje prebivalstva, s svojo zunanjo politiko pa se bo naslanjala na spoštovanje pogodb, predvsem pa na obrambno zvezo z Italijo. Po vladni deklaraciji hoče Albanija delati v duhu Društva narodov, na Balkaru pa skrbeti za ojačenje odnošajev med sosednjimi državami. Obvarovati hoče svojo nacijonalno čast in neodvisnost ter ostali še nadalje element ravnotežja in miru. Kar se tiče raznih spornih točk z Grčijo, predvsem vprašanja narodnih manišin in odškodnine, upa nova vlada, da |i]j bo mogoče rešiti v doslednem času s pomočjo Društva narodov. Italijansko pristanišče v Draču Rim, 16. maja s. V kraškem »e bodo v Draču pričela pristaniška dela, ki jih bodo izvrševali italijanski inženirji in delavci. Za ta dela je preračunanih 50 milijonov zlatih fj-aakoiv. Sava se vedno narašča Beograd, 16. maja. p. Glasom poročila hitrotehničnega oddelka Sava še vedno stal« no narašča. Pri Šabcu znaša vodostaj 550 cm. Nevarnost poplav ni več tako velika, ker je začela Sava v svojem gornjem to» ku že padati. „Italia" v polarnih conah Rim, 16. maja. s. Brezžična brzojavka generala Nobila ob 12. uri pravi: Nebo jas« r*o. Razgled je mogoč v krogu 50 milj. Zra« koplov plove dalje nad neraziskanim ozem« Ijem proti severnemu delu Ljeninove zem« lje. Na krovu je vse zdravo. Rim, 16. maja. s. Brezžična brzojavka generala Nobila, ki jo je poslal agenciji «Stefani», pravi: Ob 10.30 zvečer sem skle« nil obrniti smer proti severu, da bi prodrl bolj globoko v neraziskane kraje; dosegel sem točko na 82 stopinjah severne širine in 28.30 stopinjah vzhodne dolžine. Od tam kaj sem se obrnil proti otoku Alfreda Harmswortha; ta otok, ki leži blizu Franc Jožefove dežele, smo zagledali ob 2.30. Na poti so pihali zmerni protivetrovi. Razgled se je znatno izboljšal. Dosedaj nismo na« sli nikakih znakov kake kopnine. Kingsbay, 16. maja. g. Nobile bo v pri« hodnjem poletu letel na Brockerjevo de« želo, katero so baje odkrili Peary in drugi polarni raziskovalci, vendar pa še ni goto« vo ali sploh obstoja. Obetajo se novi veliki potresi London, 16. maja g. Po dosedaj sn&nlh vesteh so potresi, Id so Jih sinoči naznanjal« številu« potresne opazovalnice, v glavnem zadela Japonsko, Ekvador, Georgijo, Batavio in razne druge kraje na tej črti. Posebno veliko škodo je povzročil potres v Ekvadorju; ramo tako J« prizadeto mesto Tiflis. Kraka tao }e pričel v zadnjih 43 urah zopet močnejše delovati. Po mnenju strokovnjakov je pričakovati novih potresov in sicer na ozemlju ob Sredozemskem morju, v Španiji in Mali Aziji, dalje v Ameriških Andih, Mehiki in aa Kitajskem. Glavne sunke le pričakovati prihodnjo nedeljo. Uma (Peru), 16. maja (V>.) Ta Je bit sabele-icn silen potres, ki j* trajal ene uro. Tukajšnji krogi se boje, da Je zahteval ta katastrofalni potres mnogo žrtev. Mesto Chachapoya» Je popolnoma porušeno tn tudi mesto CaO&marca je težko prizadeto. Prebivalstvo obeh mest j* zbežalo na griče. Tihotapska afera na Susaku Sušak, 16. maja n. Tukajšnja obmejna policija se Je že dalj časa bavila s tihotapsko afero pri neki tukajšnji tovarni nogavic. V minuli noči je policija organizirala spretno zasedo. Posrečilo se Ji je ujetJ nekega aslužbenca tovarne v trenutku, ko je* pretihotapi) preko meje 20 ducatov svilenih nogavic. Pri zaslišanju je priznal, da je dnevno tihotapil 10 do 20 ducatov in da je za to tihotapstvo vedelo vodstvo tovarne. Na podlagi teh izpovedi Je policija takoj odredila obsežno preiskavo, ki je potrdila sum in dovedla do senzacijonalnih razkritij. Tekom današnjega dne je bil aretiran sin ravnatelja in več vodilnih uradnikov podjetja. Aretacijsko povelje ie bilo izdano tudi proti ravnatelju in lastniku tovarne, ki pa sta pobegnila. Nesrečni romarji Berlin, 16. maja (be.) V Perzijskem zalivu se je potopila jadrnica s 72 romarji Rešene so bile k 4 osebe. Kako uničuje vlada prečanske trafikante Nov primer zgrešene gospodarske in socijalne politike. Privilegiji srbijanskh trafikantov. - Intervencija trafi-kantskih organizacij v Beogradu Beograd, 16. maja. Kolikšna }e brezvestnost sedanjega režima pri upravljanju javnih interesov in kako usodni so ukrepi sedanje vlade v socijalnem oziru, dokazuje najbolje skrajno kritičen položaj, v katerega so prišli tobačni trafikantje. Kakor znano, je v naši državi okoli 40.000 trafikantov, med katerimi je 75 odst invalidov. Država je lansko leto zaslužila na tobaku l$4l milijonov dinarjev, kljub temu pa je sedanja vlada v začetku leta znižala prodajne provizije od 5 odst. na 4 odst. S tem je spravila večino trafikantov, predvsem pa trafikante v prečanskih krajih v naravnost obupen položaj. Kakor znano, trafikantje v srbi-janskih kraiih ne plačujejo nobenih državnih niti samoupravnih davkov, dočim so trafikantje v prečanskih krajih podvrženi vsem državnim in samoupravnim davščinam. To veliko davčno obremenitev je stara Avstrija upoštevala na ta način, da je trafikantom dovoljevala 10 odst. in 9 odst. provizije. Na enak način so provizije trafikantom urejene tudi skoro v vseh ostalih evropskih državah. Dvojna mera za trafikante v SrblS in prečanskih krajih, ko so eni oproščeni davščin, drugi pa morajo nositi vsa davčna bremena, je bila upeljana pred leti, ko je vlada razširila stari srbski monopolski zakon na prečanske kraje. V Srbiji že od nekdaj prodajalci mono-polskih predmetov ne plačujejo davščin in so oproščeni vseh davkov. Zato je bila tudi provizija v srbskih krajih nizka. Pred leti je znašala 6 odst. in pri razširitvi srbskega monopolskega zakona na vso državo je bila vpeljana tudi ta nizka provizijska mera za vso državo. Na ta način je vlada vzela pre-čanskim trafikantom prejšnjo provizijo, ne da bi jih istočasno glede plačevanja davkov izenačila s srbskimi trafikanti. Ko pa je v začetku leta finančni minister reduciral provizije od 5 odst. na 4 odst., je bilo naravno, da je ta ukrep izzval med trafikanti, zlasti pa med prečanskrmi strašne posledice. Iz vseh krajev prejema Zveza trafikantov naravnost obupna poročila in so že mnogi trafikantje vrnili koncesije, ker ne morejo izhajati z dohodki. To stanje je bilo znano tudi Narodni skupščini, v kateri je tekom februarja v finančnem odboru zlasti posl. doktor Dva zbora KDK v Prekmurju Murska Sobota, sredi maja Minula nedelja je pomembna za nadaljnji politični razvoj v Prekmurju. Prvič sta javno nastopili obe stranki KDK na shodih v Beltincih in Dcbrovndiku. Klerikalci so začutili, da se pričenja majati zaupanje naroda v g. Klekla in SLS. zato so napeli vse sile. da onemogočijo shod v Beltincih, ki so poleg Črenševcev glavna trdnjava klerikalne politike v Prekmurju. Celi teden so organizirali orotiakci.io, g. Klekl sam je prevozil v avtomobilu velik del Prekmur-ja in pripravljal napad. Poslanca KDK dr. Pivko ln Pucelj sta prispela v Bcltince že v soboto zvečer. V nedeljo se je že pred 9. uro zbrala na zborovališču pri Gonterju velika množica, nad 1000 ljudi Takoj ob začetku pa se je videlo, da je navzoča tudi precejšnja skupina klerikalne mladine iz vsega srednjega Prekmurja. BiH so večinoma pod 21. leti stari in »oboroženi« z raznimi piščalkami in drugimi »muzikalnimi« instrumenti. Takoj po otvoritvi shoda so začeli delati velik krava!. Le treznosti naprednih zborovalcev in intervenciji žandarmerije gre zahvala, da ni prišlo do spopada, v katerem bi Kle-klovi fantiči prejeli zasluženo plačilo. Napredni kmetje in delavci so zato odkorakali v hotel Krona in se zbrali v dvorani v prvem nadstropju, kjer pa je. žal, bilo prostora komaj za nekaj nad 300 ljudi. DrugI so morali od*ti. nekaj iih ie odšlo že poprej, ozlovoljeni nad početjem klerikalnih nahujskancev. Zborovanje se je vršilo potem od pol 11. do pol 13. ure v najlepšem redu in ob velikem zanimanju in navdušenju zborovalcev. Poslanec g. Pucelj je podal poročilo o političnem položaju, poslanec g. dr. Pivko pa o gospodarskem programu KDK. Govorili so tudi še gg. dr. Ra-potec. bivši poslanec Kirbiš in drugi. Poskus onemogočenja shoda bo klerikalcem zelo škodoval in ga bodo še obžalovali. Tudi resni klerikalni možje so se škandaliziral! nad neumnim divjanjem na-hujskanih mladičev ln nad početjem njihovih kolovodij, ki se bodo itak imeli zagovarjati pred sodiščem, zlasti še, ker so že pred začetkom zborovanja razglašali, da ne bodo pustili nikogar govoriti. Popoldne ob 2. se je vršil veHk shod z okrog 400 zborovalci v Dobrovniku pri z. Toplaku Močno so bile zastopane slovenske vasi iz okolice, korporativno Kobilje. Strehovci. slovenski živelj iz Žitkovcev. iz novih kolonij itd. Poslanca dr. Pivko ln Pucell sta Tudi tu ob splošnem zanimanju zborovalcev podala svoja poročila ter utrdila v zborovalcih voljo za vztrajanje v pravični borbi KDK. V teh krajih nima SLS skoro nobene zaslombe. Shoda v Beltincih in Dobrovniku kažeta, kako naglo se širi misel KDK v Prekmurju in s kakim veseljem sledi ljudstvo tej ideji. Razumljivo Je torej, da so postali klerikalci, pa tudi radikali nervozni, da se jih loteva strah, saj vidijo, da bo ljudstvo sledilo hrvatskemu zgledu in položilo svojo usodo v roke onih. ki se pošteno trudijo za njegov dobrobit in ki vsled tega tudi zaslužijo njihovo polno zaupanje. Občni zbor sreske organizacije SDS ▼ DoL Lendavi se J« vršil v nedeljo 13. t m od 9. do 13. v prostorih g. Horvata. Udeležilo se ga je okrog 50 delegatov krajevnih organizacij in zaupnikov iz lendavskega okrožja, dočim 2erjav energično nastopa r obrambo maiih trafikantov ter zahteval zvišanj« provizije na 8 odst. 2e tedaj je opozoril, da bo prihtanek 15 milijonov dinarjev, ki si ga je obetala tnonopoiska uprava od znižane provizije od 5 na 4 odst. na drugi strani radi zmanjšanja prodaje prinesel državi mnogo večjo škodo. In res je sedaj monopoiska uprava sama ugotovila, da nazaduje prodaja tobaka. Tekom aprila sta tako udruženje v Zagrebu, kakor Zveza trafikantov v Beogradu podvzela razne korake pri vladi in pri posameznih ministrih ne da bi kaj dosegla za zboljšanje gmotnega položaja trafikantov. Zato so se morali trafikantov v Beogradu g. Aleks. Ra-danes se je oglasila v klubu KDK depu-taciia obstoječa iz predsednika saveza trafikant v Beogradu g. Aleksandra Ra-jiča in predsednika zagrebškega udru-ženja g. Dušana Milkoviča ter tajnika g. Aleksandra Baloga. Deputaciio je sprejel posl. dr. Žerjav, ki je pojasnil težavni položaj celega vprašanja, katero je sedaj več ali manj v rokah vlade ter je odvisno ie od finančnega ministra, oziroma ministrskega sveta. Ce bi se vlada zavedala svoje dolžnosti, bi lahko provizije z enostavnim sklepom ministrskega sveta zvišala na primerno višino. Posl. dr. Žerjav je obljubil de-putaciji, da bo ukrenil vse potrebne korake in da bo predvsem opozoril finančnega ministra, da že z ozirom na fiskalne interese, kakor tudi iz socijainih ozi-rov napram invalidom pristopi k rešitvi tega vprašanja. Udruženje tobačnih trafikantov iz Slovenije se je izjavilo solidarno z nastopom in z zahtevami zagrebške in beograjske organizacije. Združeni trafikanti zahtevajo 1.) da se provizija malih prodajalcev tobaka zviša na 8 odst.; 2.) da se natančno določi, na koliko prebivalcev odpade ena trafika; 3.) da več kakor ene glavne zaloge tobaka ne sme nihče imeti in da mora zakupnik glavne zaloge bivati v dotični oblasti; 4.) da se naj omogoči tudi ljudem iz siromašnejših slojev zakup glavnih zalog; 5.) da se naj glavne zaloge razpisujejo le vsakih šest let; 6.) da se nai vse listine izdajajo v cirilici in latinici; 7.) da se nai trafikanti v prečanskih kraiih glede davščin izena* čiio s trafikanti v predvojni Srbiji. so zaupniki fn delegati beltlnskega oJcrožia. po večini bili zadržani zaradi zborov KDK v Beltincih in Dobrovniku. O političnem položaju, o organizatornem delu. o izpopolnitvi organizacije ter o smernicah borbe KDK v Narodtii skupščini in med narodom sta podaia poročila delegata oblastne organizacije dr. Reisman in Spindler. sreski tajnik g. Izidor Horvat pa je podal izčrpno in zanimivo poročilo o političnem položaju v Prekmurju ter o gospodarskih in kulturnih potrebah Slovenske Krajine. Določile so se smernice bodočega dela. Politična šola se je odložila na poznejšo dobo. Med zborovalci je vladalo izredno živahno razpoloženje in borbenosit. Predsednikom sreskega odbora ie bil soglasno izvoljen g. Janez Preininger iz Dobrovnika. Ljubljanska gledališka Včerajšnji dan ni v razvoju gledaTišk krize prinesel nikakih novih momentov, še predvčerajšnjim je g. inšpektor Čeklč v razgovoru z našim sotrudnikom izjavil, da bo snoči zapustil Ljubljano in da se vrne v Beograd. G. Čeklč pa ie včeraj ostal še v Ljubljani in odide v Beograd šele danes. Včeraj zjutraj se je podal na Bled, odkoder se je vrnil popoldne, zvečer je prisostvoval najprej operni, potem pa .še dramski predstavi. V Ljubljani so se včeraj ves dan razširjale razne vesti in pričakovati je bilo. da pride zvečer v gledališču do novih demonstracij. Toda obe gledališki predstavi srca potekli popolnoma mirna Po končanih predstavah je inšpektor Čekič v družbi gledaliških igralcev in predstavnikov uprave dramskega in opernega gledališča prisostvoval intimnemu sestanku v hotelu Union, ki so se ga v velikem številu udeležili igralci obeh gledališč, la intimna zabava je v najboljšem razpoloženju trajala pozno v noč. Igralci so to priliko ponovno porabili. da so naglasili svoje stališčče. ki ga zavzemajo napram g. intendantu Kregsrju, Jn da iznesejo svoje mnenje o načinu, Jd se jim zdi najboljši za saniranje razmer v našem gledališču. Kakor doznavajrno, se Je včeraj i na eni I na drugi strani vrš'ilo več zaupnih konferenc ,a brez definitivnega rezultata. Pričakuje se. da bo vprašanje intendanta definitivno rešeno v petek po povratku g. Če« kiča v Beograd. Nepristransko nameščanje uradništva V dnevniku cJutro» z dne 13. mak 19.S., št. 112, je natisnjeno na drugi strani v petem stolpcu pod naslovom •■Nepristransko nameščanje uradništva« Neutemeljeni in hinavski očitki klerikalcev napredniakom in zlasti posl. dr. Zeijavu «— med drug,m: «in tudi g glavar Šiška se izkazuje hvaležnega, da ga je SLS proti načelom dobre uprave spravila v Krško». Na podlagi čl. 26. in 27. zak. o tisku prosi n. da priobčite naslednji popravek: Ni res. da se g. glavar Šiška izkazuje hvalo 5 reg a. da ga ie SLS proti načelom dobre uprave spra vila v Krško, temveč je res. da vrši svo.io službo nepristransko po zakonu — Krško, 15. maja 1928. — Dr. Janko Šiška L r., sreski poglavar. Pozdravni večer francoskemu konzulu v Ljubljani Francoski institut v Ljubljani prir&ja ob torkih zvečer redne sestanke. Zadnji se je nadomestil s čajanko na čast novemu kon-»ulu in njegovi soprogi. Poleg mnogih dru-jlih povabljencev sta se je udeležila gg. veliki župan dr. Vodopivec in diviz. general Nedič. Dobrodošlico je izrekel g. prof. Mar-tel; slavlienec g. Neuville pa se je zahvalil v izbranih besedah. Nato je gospa prof. Jerasova, ki nam prevaja Cankarja na francosko in angleško, razpravljala o jnžnofranooskih narečjih in njih slovstvih. Keltščina se je umaknila kul-turnejši latinščini vse do Bretanje. na gal-skih tleh se je razvila romanščina. Z 10. stol. prevladujeta dve skupini, na severu dialekt oil, na jugu oc. Odkraja so razna razrečja enakopravna in se enakomerno rabijo v slovstvu. Tamkaj prevladuje junaška epika, tukaj lirično trubadurstvo. Toda (politična vpliv francoskih kraljev posadi ■njih govorico (Ile de France) na prvo mesto ter potisne ostala narečja v skromno vrsto »patois«. Tu pa tam zadobi patois še nekoliko sijaja, n. pr. z Gaskonjcem Henrikom IV. A parnasovski zakonodajci kakor Malherbe si mnogo prizadevajo, kako bi »razgaskonjščili« dvor. Njih trud uspe tako, da je v klasični dobi južnjaščina nemogoča v književnosti ter služi včasi le v hu-moristične namene. V romantiki se potem malo spremeni naziranle: Daudet na priliko često vplete kako provencalsko drobii-:no v svoje povesti zaradi krajevne barvitosti. Pravi prerod pa nastane sredi preteklega stoletja s »felibri«: Jasmin, Rou-imanille, Mistral podelijo s svojimi umotvori nov blesk južni govorici. Poslednji je celo odlikovan z Noblovo nagrado. Dočim je na severu zmaga knjižne francoščine danes Izvršena, se južni seljaki še čvrsto oklepajo dednega jezika, bogatega s pomanjše-valnicami in glasovi, ki Provensalcu olajšujejo učenje tujih jezikov . . . Po prijetnem kramljanju predavateljice se je razvila prosita zabava, med katero si la-Ihko preizkušal kulinarsko spretnost priznane strokovnjakinje ge. Jerice Zemljanove in njenih gojenk. (K.) Navodila za letalski miting na Teznu Aero-klub v Mariboru priredi 27. tega meseca na Teznu velik letalski dan s sodelovanjem 10 vojnih in civilnih aeroplanov in avijona «Ljubljana». Dopoldne bo izložba in ogled letal na letališču Tezno ter vožnja s pasažirji. Popoldne od 15. dalje bodo razne vežbe, akrobacije in tekme aeroplanov ter skok s padalom. Pasažirji za letenje se bodo izžrebali po numeriranih vstopnicah, predvsem iz onih, ki bodo prodane v predprodaji. Izžrebane vstopnice se objavijo 26. t. m. v časopisju in na letališču. Imejitelj izžrebane vstopnice dobi na letališču pri vodstvu mitinga nakaznico za brezplačno vožnjo. Posebna točka programa bo zračna Senzacija! Odkritje! Senzacija! Kako Je lepa, mlada -lama Iz najvišjih krogov vodila za nos vso pariško policijo! V glavnih vlogah M. Paudler in W. Rilla Tajinstvent vlomilec Skrivnostna pisma Brezuspešen trud policije. Športnik — detektiv Krasna ogrlica. Izgubljena stava. Rešitev zagonetke Zmaga ljubezni Predstave ob 3., %5., 6., in 9. ari. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1 in cd 2 naprej. Tel. 2124. ELITNI KINO MATICA pošta z balončki. Taki balončki z dopis- ' nico naslovljeno na Aeroklub v Mariboru se bodo dobili na letališču. Imejitelj napiše na dopisnico svoj naslov. Pri določeni točki programa se bodo balončki spustili z dopisnico vred^ v zrak. Na dopisnici bo najditelj naprošen, da se podpiše in dopisnico takoj odda na najbližjo ppšto. Onih 30, katerih dopisnice pridejo na ta način tekom 3 dni iz najbolj oddaljenih krajev, dobe nagrade od 500 do 10 Din, kar se bo objavilo v novinah. Obiskovalci izven Maribora imajo na železnicah od 26. do 29. t. m. polovično vožnjo. Potniki kupijo pri odhodu celo karto do Maribora, ki velia za brezplačno vožnjo nazaj, ako se potnik izkaže s potrdilom Aero-kluba v Mariboru, da se je udeležil letalskega mitinga. Potrdila se bodo dobila pri blagajnah na letališču. Iz Maribora bo vozil na Tezno poseben vlak ob 13.40 in nazaj ob 19.11. Ptujski vlak, ki prihaja v Maribor ob 14.40, se bo na Teznu ustavil. V primeru neugodnega vremena se bo miting vršil 28. maja. Jubilej zaslužnega Primorca Zakonca Ivan in Jožefa Rustia Iz Uršnib sel pri Novem mestu sta te dni praznovala srebrno poroko. G. Rustja, železničar v pokoju ln trgovec, zaslužen nacijonalni borec, agilen in zvest pristaš SDS, je obenem praznoval 25-Ietnico Javnega delovanja. Jubilant, rojen v Škriljah na Goriškem, Je bil soustanovitelj podržnice ZJŽ v Kanalu in na Hrušicl pri Jesenicah. Ustanovil Je nadalie društvo »Soča« na Jesenicah ln v Novem mestu, krajevno organizacijo SDS v Uršnih selih, tamburaško društvo v Dobindolu in isto-tam tudi knjižnico. Jubilantu želimo še mnogo tako plodnih let! Za nase ceste Kot mejaš in dolgoletni opazovalec razmer pri vzdrževanju državnih cest imam dovoij vpogleda v pr?.kso, ki se vrši pri naši cestni politiki. Od prevrata dalje posebno pa zadnje leto opažamo rapidno propadanje naših cestnih prog, posebno še tistih, ki prometno mnogo trpijo. Ceste, ki so bile nekoč lepo gladke in vzbočene, so danes v splošnem za 20 do 30 cm nižje kakor pred leti. Za krivca slabih cest se večinoma smatra nižje cestno osobje, čemer pa ni tako. Zaradi nezadostnega kredita se ne morejo nabaviti dovoljne količine gramoza in cestar ne more razpolagati z njim, kakor to zahtevajo razmere. Zato se mi vidi napačno, kakor domneva člankar v »Slovencu« dne 22. apria, pogosto nadzorovanje, če ni niti tol'ko gramoza na razpolago, da bi se sproti zadelovale jame po vsakem deževju. Dokler oblasti ne bodo uvidele, da je treba upravni sistem temeljito izbiljš iti, ni misliti na izboljšanje cestnih prog. Avtomobilisti in vsi drugi imamo pri visokih davkih in dajatvah pravico zahtevati, da se naš denar uporabi za domače državne ceste, da ne bodo zaostajale za avstrijskimi in italijanskimi ces^nitm programi. Stanje naših cest pa je že dandanes takšno, da zavira promet in škoduje našemu ugledu pred tujci, posebnr zdaj ob nastopu tujsko-prometne sezone. Nabava parnih va-ljariev je nujna potreba, da se vsaj malenkostni materija! s pridom uporabi. Tako pa ga avtomobili razpišijo in nato vozovi zdrobijo, ne da bi to bilo v prid popravljanju cest. Ako se temu ne odpomore, so zaman cestarji in vse višje nadzorstvo. — V. J. Kulturni Ljubljanska drama Začetek ob 20. Četrtek, 17. maja. Nedeljski oidih. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Tzv Petek, 18. maja. Agonija. Gostovanje zagrebške drame. Izven. Sobota. 19 maja. Velika noč. Gostovanje zagrebške drame. Izven Nedelja, 20. maja ob 15. Herman Celjski. Izven. Ponedeljek, 21. maja. Zupan Stilmondski. A. Ljubljanska ooera Začetek ob 19 30. Četrtek. 17. maja. Tosca. Gostuje Marij Šimenc. Izven. • Petek. 18 maja Zaprto. Sobota. 19. maja. Mignon. Ljudska predstava po znižanih renah. Izven. Nedelja. 20. maja. Zaljubljen v tri oranže. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Mariborsko £leHal!sče Četrtek, 17. mnja ob 20. »Gir.fira Marica«. Kuponi Znižnne cene Zadujikrat. Petek, IS. maja. Zaprto. Sobota, 19 maja ob 20. »Svete. C. Kuponi. Nedelja, 20. maja ob 20. »Dobri vojak Švejk«. Znižane cene. Zadnjikrat. [ Iz ljubljanske gledališke pisarne. Pa-' nes, v četrtek ob 20. gostuje g. Marij Šimenc v operi. Poje vlogo slikaruja Cava-radossija v »Tosci«. — V drami je zvečer ob 20. burleska »Nedeljski oddih«. — V petek zvečer gostuje zagrebška drama. Vpri-zori se dvodejanka pisatelja Miroslava Krleže »V agoniji«. Glavno žensko vlogo igra ob tej priliki slovenska rojakinja ga. Vika Podgorska. — V soboto bo v dramskem gledališču repriza Roetandove komedije »Cyrano de Bergerac« z gosp. Levarjem v naslovni vlogi. Vnebohod r mariborskem gledališču. Vpoštevajoč željo občinstva, se vprizori v četrtek, na Vnebohod zvečer opereta »Grofica Marica«, menda zadnjikrat in pri znižanih cenah. »Jugoslovenska lira« t Mariboruc Zaključek letošnje koncertne sfizone bo v Mariboru tvoril koncert odličnega umetniškega društva »Jugoslovenska lira« iz Beograda, ki nastopi po Mariboru v soboto, dne 19 t. m Lira potuje na enoletno turnejo po Evropi in v Ameriko Na sporedu ima skladbe vodilnih naših domačih skladateljev ter nastopi z zborom, solisti in svojevrstnim umetniškim tamburaškim orkestrom. Pevski in tamburaški koncert se vrši v petek 18. t. m. ob 20. uri zvečer v Union-ski dvorani. Nastopi pevski in tamburaški Lepa skupna prireditev pevskih zborov v Dravogradu Dravograd, 15. maja V nedeljo smo poslušali v dravograjski kino-dvorani tri pevske zbore v razFčni sestavi: dva nastopa skupnih moških zborov, tri posamezne moške zbore in dva posamezna mešana zbora. Prirejati koncerte v tako pestri sestavi je prav posrečena misel, ki ima mnogo dobrih strani. Goji se smisel za skupno delovanje in omogoča lažje zmagovanje zaprek. Nadalje vzbuja več združenih izborov mnogo več zanimanja pri publiki in Ima torej mnogo več gmotne in moralne podpore. Končno pa nastaja iz tega tudi nekakšna rivaliteta, ki nikakor ne sme biti pretirana in neplemenita, temveč naj služi le medsebojnemu opazovanju in izpopolnjevanju. Vse to je že vnaprej pravilno ocenil in pretehtal g. šolski nadzornik Močnik, kajti baš on je dal povod temu koncertu in je položil s tem temelj bujnejšemu razvoju tukajšnjih zborov, ki ne bo le v prid glasbi, temveč je tudi v nacijonalno-vzgojnem pomenu velike važnosti. Nastopili so naslednji zbori: moški zbor sokolskega društva v Dravogradu pod vodstvom g. upravitelja Kuraša; moški in mešani zbor iz Pod-Velke, zborovodja g. Za-, pečnik, postajenačelnik v Breznu, ter moški in mešani zbor godbenega društva »Gu-štanj« pod vodstvom g. nadzornika Močnika. Nastop zborov je pokazal, da se goji petje z veliko ljubeznijo in posebno požrtvovalnostjo, saj so bile na sporedu skladbe, ki so za stopnjo teh ziborov prav težke (Dan slovanski, Ciganska posmehulja, Na trgu, Čolničku L dr.) in so zahtevale obilo truda, preden so bile zrele za lep in siguren nastop. Vsak zbor je napravil prav ugoden vtis tako glede svoje pravilne sestave kakor tudi zaradi dobrega izvaianja. Za dosego čim lepšega efekta bi bilo morda priporočljivo, da bi se pevci polagoma osvobodili gledanja v note in posvetili več pozornosti zborovodji, nadalje, da bi se ne vršilo vdihavanje med zlogi posamcenih besed ter da bi se povečali dinamični kontrasti. Priznati pa se mora, da je bila izgovarjava povsod prav jasna in razločna. Publika, ki je docela napolnila dvorano, je sledila z zanimanjem vsemu izvajanju ter vsak zbor nagradila z navdušenim ploskanjem. Posebne pohvale sta bila deležna zborova solista ga. Mcčnkova in g. Na-bergoj. Želeli bi, da bi se temu lepemu uspehu pridružili še drugi zbori v bližini Dravograda in upamo, da se bo to v prihodnje tudi zgodilo, kajti gotovo je, da bo skupno delovanje zborov vsem le v veliko korist. H—t. Potreba planinskega zavetišča pod Kepo Dovje, 15. maja Glede na veliko pozornost, ki se kaže s strani tu in inozemskih turistov za naše divne planine, Alpe in Karavanke, bi bilo nujno potrebno, da se tudi v okolišu Kepe, ki se odlikuje posebno s svojim krasnim razgledom na Julijske Alpe in Korotan, postavi primerno planinsko zavetišče, da bo turistom omogočen lažji poset našega zahodnega dela Karavank. Odkar je požar uničil kočo avstrijskega »Alpenvorcina«, manjka v tem okolišu planinskega zatočišča in tudi poset teh vrhov se je zelo omejil. Potreba zgraditve zavetišča postaja z vsakim dnem aktualnejša in kakor čujemo, se v Dovjem-Mojstrani, ki je tako rekoč pravo središče in najpripravnejša izhudna točka naše Gorenjske, s tem vprašanjem resno bavi podružnica SPD. Velika pozornost, ki jo v tem pogledu kaže podružnica, nas navdaja z upanjem, da se bo tudi to končno izvedlo in s tem daio novih sekov našemu planinstvu. Omogočene bi hib kombinacije raznih tur, kakor: Golica, Kepa, Jepca itd., obenem pa bi to bilo primerno zatočišče domačim letoviščarjem, ki bi se podali iz Dovjega ali Mojstrane na krajše izlete v Karavanke. Najpripravnejše mesto za zgraditev bi bilo menda sedlo Mlinca, kjer so dani vsi pogoji za tehnično stran zgraditve — studenčnica v neposredni bližini, les za zgradbo na mestu. Ker izhaja pobuda za to turistično vprašanje iz »Triglavske podružnice« SPD v Dovjem, smo prepričani, da bo ona to tudi izvedla in nedvomno mnogo pripomogla k razvoju turizma in zadovoljila javn^ ki že dokaj časa pogreša primerne koče v okolišu Kepe. Lahko računamo, da bo poset precej velik, ker jo bodo gotovo v velikem številu posečali tudi avstrijski turisti, katerim je Kepa tudi zelo priljubljena izletna točka. Istočasno pa apeliramo na podružnico SPD na Dovjem-Mojstrani, da izvrši prvo delo takoj, to je, da že sedaj točno in vidno markira in z napisnimi tablami epremi poti v okolišu Kepe, da ne bo nepotrebnega beganja po živinskih potih. Albin Košak mladi pustolovec, ki ]e na Dolenjskem, pa tudi na Hrvatskem sleparil ljudi kot pekovski vajenec in »fotografe ter oskubil več kmetov za znatne vsote. Zdaj se nahaja v zaporih novomeškega sodšča, ki vodi preiskavo o njegovih pustolovščinah. Raiael Uršič, ld so ga prl]ell orožniki v Šmartnem pri Litiji kot bogokletnika. Osumljen Je sodelovanja s Pri' pičevo tolpo In se nahaja v preiskovalnem zaporu v LJubljani. Beg mladega ženina v Avstrijo Zagorje, 16. mala Ni še dolgo tega, ko se je v okolišu Zagorja primeril naslednji tragikomični dogodek: Mlad ženin je na dan poroke pustil svojo poročno obleko in prstan na postelji, sam pa se je na veliko žalost neveste in zbranih svatov jadrno odpravil preko velike luže v Ameriko. Komaj so se polegle govorice o tem dogodku, že je podoben primer vzbudil med prebivalstvom novo senzacijo. Zgodba je naslednja: Mlad rudniški nameščenec v precej dobri poziciji je imel že par let ljubavno razmerje s hčerko uglednega posestnika. Redno je zahaja! tjakaj in njegovi odnošaji do te ugledne hiše so popolnoma upravičevali domnevo, da bosta ženin in nevesta lepega dne stopila pred oltar. Posebno zadnje čase se je pričakovalo, da bosta mlada zaročenca v kratkem sklenila zakonsko zvezo. In res je bilo nedavno tudi v družini sklenjeno in točno dogovorjeno, da se mlada dva poročita. Določili so dan in zadnjo nedeljo sta bila kar trikrat oklicana, poroka pa naj bi se vršila v ponedeljek. Za svatbo so se vršile velike priprave. Povabljenih je bilo od obeh strani več oseb v svate in obetalo se ie prav lepo svatov-sko slavje! Ko pa je bilo v soboto že vse pripravlieno za poroko, je nenadoma prišlo do popolnega preokreta. Iz Avstrije je prispela brzojavka na fantov naslov. Brzojavke že same na sebi ner- Danes ob HlU 3., 6., to 9. Premijera! Popolnoma novol Prvo In edino predvajanje v Ljubljani! FRED N1BLO mojstrski režiser velefilma »Ben H ur« prinaša svoj drugI velefilm: Dama s kameli jami Velefilm po nesmrtnem Iiubavnem romanu slavnega ALEKSANDRA DliMASA ml. z življenje prekipevajočimi slikami današnjega Pariza. Povest življenja polnega sijaja in lepote, ljubezni in požrtvovalnosti. Najboljši Igralci! — Telefon 2730. — Sijajna režija! KINO »DVOR«. vozno vplivajo na razburjene ljudi, a učinek te brzojavke je bil naravnost presenetljiv. Kratko sporočilo je tako vplivalo na farna, da se je praznično oblekel, pospravil svojo prtljago ter v soboto ponoči krenil preko hriba na trboveljsko postajo in se odpeljal proti Mariboru. Srečno je prešel mejo in se zdaj nahaja v. Avstriji, in sicer ravno v tistem kraju, odkoder je prišla brzojavka. Lahko si predstavljamo bridko razočaranje povabljenih svatov, ki so v ponedeljek z veselim srcem prihajali na svatbo, pa so se morali z gnjevom zopet vračati domov. Z njimi vred obsoja vsa javnost pustolovščino pobeglega ženina, o katerem je sedaj dognano, da je zadnje čase vzdrževal zveze z mlado vdovo, ki je prišla iz Avstrije in nekaj časa bivala v Zagorju. Pred tednom se je vrnila zopet nazaj v Avstrijo. Gotovo sta se dogovorila, da fant navidezno pristane na poroko, da ga ne bi ovirali, medtem pa se je pripravil za pobeg k svoji drugi izvoljenki. Žrebanje državne razredna loterije B e o g t a d, 16. ma ja. Danes so bile izžrebane naslednje sreoke * Po 40.000 Din dobita srečki 10.897 lir 24.922. 30.000 Din dobi srečka 7888. Po 20.000 Din dobijo srečke 16.943, 31.691, 66.832, 69.613 Ln 114.385. Po 10.000 Din dobijo srečke 65 602, 78.071, 95.500. 96.861, 114.249 in 124.365 Po 3500 Din dobijo srečke 3537, 26.593, 28.144, 49.411, 91.123, 96.020, 114.482 in 120.193. .....-P^ lSflO Din dobilo srečke 38, 65, 1453, 2514, 2761. 2804. 3697. 3853, 4053, 4526, 5088, 6015, 6173, 6554, 8601, 8711, 9365. 10.270. 13.470, I5.5S2, 15.974, 16.075, 17.644, 18.278, 19.148, 19.663, 19.678, 20.901, 22.814, 23.341, 23.542, 24.525, 25.518, 25.721, 25.790. 25,829, 26.188, 26.775, 28.116, 30.280, 30.942, 34.094, 34.582, 35.519. 36.898, 37.541, 37.940, 3S.700, 40.018, 40.249. 40.366, 40.605, 48.771, 41.866, 42.030. 42.850, 43.272, 43.347, 43.564. 43.7S9. 44.409, 44.339, 44.501, 44.823. 44.911, 45.465, 45.798, 47.298, 47.565, 50 114. 50.431, 52.381, 52.586, 52.600, 52.872. 52.850, 53.392, 55.328, 55.552, 55.873. 58.291, 59.771, 60.380, 60.390, 60 697, 60.897, 62.813. 62.977, 64.288, 64.511. 66.431, 68.413, 68.734. 69.130. 69.395, 70.202, 71.134, 71.735, 71.760. 74.142. 74 545, 75.363, 76.887, 77.296. 77.440. 78.683, 79.005, 82.821. 85.647, 85.776. 89 294, 89.587, 89.919, 90.210, 80.857. 90.742, 90.869, 91.120, 91 621. 92.398. 93.327, 93.855, 94.613, 94.729. 94.810. 94.958, 95.670. 95.827, 95.793, 96 566. 96 849, 96.893. 99.337. 100.056. 100.561. 103 588, 103.599 104.092 104.654 108.668 109.530 109.631 110.270 110.378 110 832 111.111 111.968 112.466 114 667 115.214 118.135 119.722 128.617 121.256 124.317 in 52.874 Slui ali dr?p ta — Krekov trg. 6292 zbor društva »Jugoslovanska lira« iz Novega Sada pod vodstvom dirigentov Coba-niča in Tumbasa. Zbor je na potu skozi srednjo Evropo v Ameriko, kjer hoče propagirati jugdslovensko glasbo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Dunajska državna opera v Parizu. Gostovanje dunajske Državne opere v Parizu gre h koncu. V nedeljo 13. maja je ansambel izvajal Puccinijevo »Tosco« z Marijo Jeritzo, Kiepuro in Jerzerjem. Uspeh je bil velik. Višek gostovanja pa je bil »Tristan in Izolda« z Wildbrunnovo in Graarudom. Ta izvedba je bila za Pariz pravcati doživljaj, ki se je tako močno dojmil občinstva, da se poslušalci kar niso hoteli umakniti s sedežev. Dirigent Schalk je bil s filharmoniki vred deležen viharnih ovacij. Nič glasbene polemike *' (G. Srečku Kumar ju na «Nekaj glasbene polemike» v žavnem konzervatoriju v Pragi in po Vašem zastopnik in propaga> tor atonalne, politonalne in četrt* ionske glasbe. Stilmondski župan v ljubljanski drami Avtor «Pe!easa in Mehsande*. «Monne Wanne», «Modre ptice« in drugih dram* skih del, pesnik in filozof Maurice Mae« terlinck je spisal «Stilinondskega župana* sredi viharja svetovne vojne, ko so velik del njegove Belgije poplavile nemške čete. Danes so domala že pozabljene strahote tistih dni: ves žilav odpor podjarmljene« ga belgijskega prebivalstva z neštetimi konflikti, pokolji, justifikacijami in pre* ganjanji se zdi kakor povest, ki je čita* telju vzbujala grozo in ne mara več od* preti s krvjo poškropljene knjige... Tako stran smo odprli snoči v dram* skem gledališču. Maeterlinckovega «Stil« mondskega župana® so Nemci razkričali kot literarno propagando za francosko« belgijsko tezo v svetovni vojni. Dasi je bilo delo spisano v dneh groze in obupa, je vendar po svojem jedru globoko člo» veško in mnogo bolj objektivno nego se vidi na prvi videz. Ciril van Beile je župan tihega Stilmon« da nekie na belgiisko-nemški meji kjeT so se v mirnem času družno stikali Nemci in Belgijci. Zupanov zet je nemški častnik. Ali v hipu, ko vkorakajo v me«to nemške čete in pride ž njo tudi zet Oton Hilmer, vzkipi v županu ves belgijski patriotizem in ponos. Zraste pred nami kot pooseblje* nje naroda, ki se mu srce in pamet upi* rata zoper krivico in nasilja Postane talec. V mestu ustrele nemškega častnika. Pruski poveljnik obdolži župa* novega vrtnarja Klausa, nedolžnega, pre* krotkega starca. V županu vzkipi kri. Ta starec — morilec? A če ne gre Klaus, poj* de on — župan stilmondski. Starec bi se rad žrtvoval za župana. Kako bi poštenjak sprejel to žrtev?! Dan mineva, večerna ura se bliža. Zet — nemški poročnik drhti od groze, hči Izabela joka. Komandant zahte* va, da naj poročnik poveljuje četi, ki bo streljala njegovega tasta. Strahovit trenu* tek v hiši župana stilmondskega. Po blaz* ni napetosti nastopi olajšanje, sedma ura odbije, strel poči in poveljnik naznani, da je sam poveljeval. Ali Izabela in brat se jokaje stisneta Osamljen stoji poveljnik, prezrt je mož — nemški oficir. V bratu in sestri plaka Belgija. Poteptana, nesrečna Flandrija. In častnika odideta težkih ko« rakov. Človek čuti, da gresta za večno. Maeterlinckova drama je grozna, vendar pa močna. Delo priznanega mojstra, najsi so jo sicer spočele nenormalne razmere. Župan Ciril van Beile se ti zarije v spo* min, kakor Tii Ulenspiegel iz Costierjeve «Flamske biblije® In ne pozabimo: Vzlic nacionalnemu značaju drame je karakteri* zacija oseb človeška. Tudi Prusi, ki go* spodujejo z ubijstvi, so ljudje. Guerre comme la guerre! Kriva je vojna. Ljudje so le njene lutke. In naj gledalec ne pozabi, da je takih dogodkov kot je usoda stilmondskega žu» pana bilo sto, tisoče. V Flandriji, v Srbiji, X vseh zasedenih pokrajinah. Ni napak, Sledeče srečke V. razreda driavn« ruredn« loterije, ki Jtt j« prtdiki Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, to bili Izireban* dne 14. ma}a, in sicer bo zadelat ... Din 10.000 je zadela štev. 20.084 Po Din 1.500 št. 91.713, 72.111, 95.477, 109.830, 10.956, 34.783, 95.967. Po 500 Dta »o zadela ltevtfke: 100.739, 100.713, 5.735, 15.429, 15.419, 15.470, 30.952, 30.961, 40.568, 40.565, 66.651, 66.618, 66.655, 7.673, 7.684, 20.189, 22.534, 22511, 22.549, 22.577, 22.579, 46.122, 58.282. 58.260, 58.224, 70.207, 82.856, 82.805, 99.710, 99.893, 109.783, 109.737, 109.719, 109.852, 109.874, 120.269, 78.790, 78.760, 78.764, 78.794, 103.175, 10.824, 10.869, 10.803, 34.610, 36.612, 47339, 47.311, 47.347, 47.381, 47.302, 84.519, 84.591, 84611, 84.674, 97.365, 97.326, 108.175, 108.137, 108.248, 108.233, 108.219, 108.211, 123.922, 35.802/4, 35.817/4, 72.035/4, 95.985/4, 95.996/4, 111.480/4, 111.442/4, 121.087/4 Kdor želi nadalje igrati na visoke dobitke, naj nam to takoj javi, da mu prihranimo ne izžreba no srečko. Izžrebane srečke nai se pošiljajo obenem na naslov: Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 Nad dvajset tisočakov •o že nabrali naši čitatelji Ln prijatelji za nesrečne žrtve potresne katastrofe v Bolgariji. Skromna >e ta vsota v primeri z ogromno škodo, ki jo je povzročil potres, a za naše male razmere in posebno še za današnje težke čase gospodarske in socijalne krize vendarle lepa in častna. O našem dobrem, slovanskem srcu priča in z iskrenimi bratskimi čustvi je zbrana in pokionjena Bolgarom. Včeraj smo prejeli le naslednje prispevke: I. B. Zalog 30 Din, Milan Pre-šern, Ljubljana, 20 Din, Edo Glušič, Ljubljana, 20 Din, dr. Ivan Sajovic, odvetnik, Kočevje, 100 Din, Josip in Eli Taroš, Cerklje ob Krki, 20 Din, Gostilničarja zadruga v Ljubljani 2000 Din, Jugosl.-češkosl.. liga v Ljubljani 500 Din, Hanuš in Minka Krofta, Ljubljana, 200 Din. Skupno smo torej včeraj prejeli 2890 Din; do včeraj je znašala zbirka 18.953 (v «Jutru» je bila tiskovna napaka), tako da je dosedaj nabrano 21.843 dinarjev. Iskreno se zahvaljujemo vsem plemenitim darovalcem in zlasti z zadoščenjem beležimo lepo darilo Gostil-ničarske zadruge v Ljubljani, ki je s tem pokazala, da jo vodijo možje, ki imajo srce na pravem mestu. Le še danes in jutri lahk0 odpošijete po pošti ali v soboto osebno oddate v naši upravi svoj prispevek k oblažitvi bede nesrečnih bolgarskih bratov. V soboto bomo zbirko zaključili in v nedeljski številki objavili zadnje izkaze. cjutro«. Ali * že ves, da je pravkar izšla 20. številka tednika •Življenje in svet» s prezanimivo vsebino: Pierre Benoit: Čudna pustolovščina barona de Pradeylesa, — kjer opisuje sloviti avtor okultne vplive na parlamentarca, po katerega krivdi je postala Francija iz monarhije republika. Prof. Šebesta: Kače, škorpijoni in sršeni. Znani potopisec slika svoje doživljaje v džungli med golaznijo najrazličnejših vrst. Tretji sestavek nas vodi na Nizozemsko, v deželo mlinov na veter, katero poznamo samo na zunaj — po ookljicah in avbah, nikakoT pa ne po njenem tehničnem napredku in bogastvu. Kult golega telesa pri starih Grkih je vsebina nadaljnjega sestavka. Številne ilustracije! Spričo začetka Olimpijskih iger v Amsterdamu dne 17. t. m. bo vlekel članek, ki opisuje olimpijske igre v dav-ni preteklosti. «Tudi dojenček naj telovadi« bodo z velikim pridom brali v vsaki družini. Nazorne slike! Pozor matere! Nadaljnjo vsebino tvori spis o Ameriki, kjer imamo Slove lei vse polno rojakov, mojstrsko pisana novela »Gospod Tomaž» i. dfr. Na naslovni strani prinaša revija karakteristično sliko nizozemske pokrajine s tulipani in mlinom na veter. Umetniška priloga je reprodukcija krasne slike prof. Janka Ravnika «Umi-vanje oken v Bohinju*. Vse to vkup dobiš za bora 2 dinarja če se jih ob desetletnici poslednjo vojne faze potihoma spomnimo ... G. A. Gspan je Maeterlinckovo dramo gladko ponašil. Izrežiral jo je vešče in zmi* •eino g. Ciril Debevec. Vsak posamen pri« lor je bil izdelan; drama je učinkovala kot močna celota. Zupana je kreiral g. Levar. Dejal bi, da topot ni bil najboljše nastro« jen. Se bolj intenzivno vživetje bi dalo nje* govi »icer skrbno naštudirani vlogi večjo popolnost in silnejši efekt. V poročniku Otonu Hilmerju je podal g. Rogoz učin* kovito figuro človeka, ki koleba med dolž* n ost j o in rodbinskimi oziri. Zelo dobro je izdelal gospod Kralj svojega Klausa. Ta figura je učinkovala naravno, živo, prepri« čevalno. Igralec je dokaj izčrpal globino Klausove srčne dobrote. Takisto izboren je bil g. SkrbinSek kot komandant baron von Rocnow. Simpatično Izabelo je podala gdč. Mira Danilova. V nji je zaživel hero» jizem v svetovni vojni trpečih žena. Go* spod Jan je bil dober v vlogi mladeniča Florisa. G. Gregorin je igral invalida Gil« »ona, g. Jerman obč. tajnika, g. Kosič slu* go. Vsi so uspeli. Toplota je prevevala vso igro. V gledališču je za hipe zavladala smrt* na tišina. Redko kdaj publika tako pritaji dih. Po pavzah je pričeval burni aplavz o priznanju. Obisk pa je bil dokaj slab. B. t J. za toliko, kolikor izdaš v restavraciji za napitnino. Ne Štedi tega malenkostnega izdatka pri reviji, ki jo bereš z zanimanjem nekaj ur. Še bolje seveda, če se na tednik naročiš; potem dobiš v štirih tednih eno številko povrhu, kajti list stane mesečno 6 Din. Piši torej takoj na upravo tednika v Ljubljano, Prešernova ulica 54 in postani abonent ter priloži zaradi lažje administrativne evidence vsaj četrtletno naročnino v znesku 15 Din._ ♦ Irpremembe v državni shtžbL Pavte Miklavc, inženjer pri gradbeni direkciji v Ljubljani, je po potrebi službe premeščen k gradbeni sekciji v Krantu. Ida Skalar računska pripravnica pri računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Je imenovana za računsko uradnico v 4. skupini II. kategorije. * Sprejem v našo državljansko zvezo. V državljansko zvezo naše kraljevine je sprejet dosedanji ruski državljan Kuzma V. Mot gulj, dnevničar finančne kontrole v Planini pri Rakeku. • Tečaji za učitelje ln učItelSce. Glavni odbor podmladka Rdečega križa ie glede na doslej dosežene uspehe tečajev za ročna dela sklenil, da priredi tudi letos take tečaje za učitelje, ki žele v svoiih šolah ustanoviti šolske delavnice. Taki tečaji za učitelje se ustanove v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Mostariu, Skop!ju in v Osjeku. Razen tega se ustanove tečaji za gospodinjstvo in šolsko hi gl j eno za učiteljice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani. Skopliu in v SaTajevu. * Pravilnik o pogodbenih poŠtah. S finančnim zakonom za leto 1927-28. Je bilo ustanavljanje pogodbenih pošt razširjeno na ves teritorij naše države. Da se ta namera oživotvori, se v ministrstvu pošte in brzo-java pripravlja pravilnik o teh poštah, ki se bo prilagodil razmeram v naši kraljevini. Razen tega se sestavlja kratka in korcizna učna knjiga v upravljanju teh pošt. ki so se v praksi pokazale kot prav dobret Očarljiv® novosti damskih oblek in plaščev — najnovejši modeli dospeli. Vabimo cenj. dame na ogled. F. Lukič, Stritarjeva ulica. 61-4 • Proslava 75 letnice oslješke Trgovske ln obrtne zbornice. Prihodnji ponedeljek 21. t. m. proslavi Trgovska in obrtniška zbornica v Osijeku 75 letnico svojega obstoja. Na proslavi bodo sodelovali gospodarski kiogi iz vse naše države ter minister za trgovino in industrijo dT. Snaho. ♦ Zveza Jugoslovensklh mest Kakor do-znava »Jutamji list« ie glavna skupščina Zveze jugoslovenskih mest. ki bi se imela vršiti o binkoštnih praznikih, preložena na 6. junija. Razen ostalih vprašani bo skupščina razpravljala o upravi in samoupravi mest, o kongresu slovanskih mest in event. o ustanovitvi zveze slovanskih mest. * jubilej škofa dr. Jegliča. Dne 22. maja bo minilo 30 let, odkar je bil e. dr. Anton Bonaventura Jeglič intronlziran za škofa ljubljanskega. V širšem obsegu se bo ta Jubilej proslavil danes, na praznik Vnebohoda Ob pol 10. dopoldne bo slovesen vhod g. Jubilanta v stolno ceTkev sv. Nikolaja, nakar bo sledila slavnostna pridiga ln pontifi-kalna maša z zahvalnico. Po opravilu bo jubilant sprejemal v svoji palači. Zvečer ob 20. se bo v Unionu vršila slavnostna akademija Prosvetne zveze z naeovori, dekla maciiami, petjem In godbo. Proslavi jubileja dr. Jegliča so dali v zvezi s cerkvenimi ceremonijami Izrazito strankarsko obeležje. To potrjuje tudi včerajšnji »Domoljub« kot oficijelno glasilo SLS in pod uredništvom škofijskega eksponenta g. Zabreta povdaria, da Je ena izmed osnovnih 5rt v delu jubilanta, da je »posegel tudi v svetne zadeve« ter »vedno In povsod oodpiral In priporočal SLS«... ♦ Tudi uspeh klerikalne stranke. PISeJo nam: Odkar so klerikalci na vladi in odkar Je dr. Korošec minister policije, ie postala naša država Indija Koromandija, kier se cedita med tn mleko. Celo višfi davek drž. nameščencev je velika pridobitev in uspeh klerikalne stranke. Čudimo se samo, da »Slovenec«, ki tako točno zabeležule vse te uspehe, ne prinaša poročil o velikem »zadovoljstvu«, ki vlada zadnji Cas med uslužbenci naše učne uprave. Zlasti ie položaj naših srednješolskih profesorjev tako »sijajen«. da zahtevajo ogorčeno izredni občni zbor glavne uprave, na katerem se bo odločno zahtevala odpomoč naravnost obup- »motneta položaja naSeoa vednjefol-skega očltdjstva. Z aniandmanom k novemu finanč. zakonu m J« zvišala učna obveznost, ter % tem vzela vsaka nadaljna možnost, da bi si profesor zaslužil vsaj nekaj z že Itak sramotno slabo plačanimi nadurami. Po neki najnovejši naredbi ministrstva prosvete se bodo vsi privatni Izpiti vršili odslej samo na enem zavodu v oblasti, ki ga bo določila učna uprava. Komisiji pri teh privatnih izpitih pa bo predsedoval posebni ministrski odposlanec. Da bo Srbi-janec in po možnosti Beograjčan, se razume po sebi; pride vsaj do udobneza letovišča. Starši naj drago plačajo te izpite, ne da bi imeli pravico si izbrati po svoji volji zavod, kjer bi polagali njih otroci Izpite. Profesorjem ostalih zavodov pa bodo snlavali po vodi še zadnji denarji postranskega zaslužka, ki so Jim bili dobro došli za počitnice. • Smrtna kosa. V Zagrebu ie po kratki bolezni umrl g. Fran Rulič, knjigotiskar in posestnik. Rulič, rodom Slovenec, je pred deceniji prišel v Zagreb ter ;e z marljivostjo in varčnostjo uredil lastno tiskarno. BD Je v Zagrebu znana osermst. priljubljen v vseh meščanski krogih in vedno Iskren Jugosloven, ki ie zn.il svoie prepričanje brez strahu tudi braniti. — V West Newstonu v Severni Ameriki Je dne 27. aprila umrla v čestiti starosti 81 let gospa Marija Frilhendorfer, prej Zulovec, doma v Dev. Mariji v Polju. Ravno 3. maja je poteklo 28 let, odkar se Je bila odpravila v Ameriko. Bila je odločna in podjetna žena in jo bodo njeni rojaki gotovo ohranili v prijaznem spominu. Pokolnica zajnišča dve hčerki, katerih prva je poročena v Cle-velandu; druga, ga Fani Kramerieva pa je ekspeditorica pri »Jutru«. Bodi blagi po-kojnici lahek počitek v daljnji tunini, žalujočim naše iskreno sožalie! PflfE^ANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka LJubliana. Aleksandrova C. 12. ♦ Rektorat univerze v LJubljani razpisuje mesto inšpektorata kemijskega instituta s pravicami II. kategorije. Prednost imajo kandidati z znanjem tujih jezikov, ki morajo biti sposobni za vsa prisaraiška in računska dela, ki se opravljajo na tem institutu. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v »Uradnem listu«. ♦ Pri Higijenskem zavodu v Ljubljani ie razpisano mesto računovodie-namestnika ekonoma v II. kategoriji. Upoštevajo se samo prosilci, ki imajo strokovni izpit iz državnega računovodstva ter že dalje Časa opravljajo državno račanovodsrveno službo. ♦ Jngoslovensko zdravniško društvo. V Beogradu se je predvčerajšnjim vršila plenarna seja uprave Jugoslovenskega zdravniškega društva. Razpravljalo se ie o dnevnem redu za kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva, ki se bo meseca septembra vršil v Skoplju. Storien je bil sklep, da se po kongresu priredi velika ekskurzija preko Tetova, Gostivara, Kičeva Ohrida, Prilepa in Velesa. Povsod se bodo vršila popularna in strokovna predavanja. Tudi se Je sklenilo, da se pošlje posebna deputacija na vseslovanski zdravniški kongres, ki se bo v dneh od 25. do 30. t m. vršil v Pragi. ♦ Prvi direktni vlak Dunai-Sušak. Predvčerajšnjim je prvič prispel na Sušak direktni vlak Dunaj-Sušak, ki ga je avstrijska vlada stavila v promet. S tem vlakom je prispelo mnogo potnikov, ki so večinoma nadaljevali pot v Dalmacijo, največ na Rab in v Dubrovnik. Vlak ima na razpolago spalne in jedilne vagone ter ima direktne zvezo z Dalmacijo. ♦ Železniška vožnja v Split skrajšana Z2 dve url. Z novim voznim redom, ki je 15. t. m. stopil v veljavo, je vožnia iz Ljubljane do Splita skrajšana za okroglo dve uri, in sicer zaradi poprave tračnic od Knina do Splita in zavolio skrajšanja proge pr! Ogulinu, kjer se vlak ogne velikemu trianglu. iFliii Mm bivši volonter. asistent graškega uni» verzitetnega profesorja za notranje bolezni dr. A. Kossierja ter bivši se* kundarij državn bolnice v Ljubljani ordinira od 19. maja t. I. — Ljubljana, Kongresni trg 15, dnev« no od 14. do 16, ure. 6214—a • Slovenski otroci z Vestfalskega pridejo v Slovenijo na počitnice. Iz Vestfalskega je došlo obvestilo, da bo prišlo 250 slovenskih otrok tamkajšnjih rudarjev koncem julija v Slovenijo, ne samo da si iščejo zdravja, ampak se hočejo tudi naučiti pravilne slovenščine ta pridobiti si jugoslovensko zavednost. Okoli 100 otrok bo šlo k sorodnikom, 50 v kak zavod, 100 Jih bo iskalo zavetja pri družinah, ki bi bile voljne iih za 6 do 8 tednov sprejeti brezplačno. Apeliramo na občinstvo, katero to zmore, da katerega otroka sprejme v oskrbo. Za prijazne prijave tekom enega tedna prosi župni urad v Zagorju. ♦ Moderen akvarij v Splita. V SpHtu se bo v kratkem otvoril moderen morski akvarij, v katerem bo razstavljena skoro vsa morska flora in favna. Akvarij bo napolnjen z morsko vodo, katere ne bo treba menjati, marveč le pazljivo čistiti. Temperatura se bo regulirala z električnim ogrevanjem. Sredstva za to Je dala na razpolago mestna občina. * Dar Narodni galeriji. Gospod Ing. A. Dukič v Ljubljani je daroval narodni galeriji tri risbe z motivi iz Trbovelj, dela Frana Tratnika. Narodna galeriia se iskreno zahvaljuje za izredno naklonjenost * Samomor 14 Mm mladenk«, b Ojar- Jeva pri Novem Sad« poročajo o tragični smrti 14 letne hčerk« pravoslavnega prote, Žarka SokoMce. V podstrešju domače hiše so našli mladenko obešeno. Vzrok samomora Je neznan, domneva p« se, da je Danica najbrže zaradi tega napravila konec svojemu mlademu življenju, ker Jo Je oče resno posvaril, da Je dan poprej predolgo ostala pri neki svoji prijateljici. ♦ Aretiran vojaški referent sarajevske občine. V Sarajevu je predvčerajšnjim povzročila veliko senzacijo v^aclia vojaškega referenta pri tamkajšnjem magistratu Petra Kuste. Aretiranec se nahafa že več dni v vojaških zaporih, vendar ob^stva ne dado nikakih informacij o vzrokih aretacije. Kakor se govori, gre za oprostitev nekih oseb od vojaške službe. • Proces zaradi atentata na vlak. V Skop-ftu se je včeraj pričela sodna obravnava proti 23 članom in skrivačem Makedonske revoludjonarne organizacije, ki so obtoženi da so med 19. in 20. novembrom lanskega leta postavili dva peklenska stroja blizu železniške postaje Aleksandrovo v nameri, da Izvršijo atentat na brzovlak. Ker atentatorjem ni bilo dobro znano, kdaj prihaja brzovlak. sta peklenska stroja predčasno eksplo dirala. Policija Je aretirala železniškega čuvaja, ker je bilo sumljivo, da nI ničesar opazil. Pozneje je paznik priznal, da so komunisti postavili peklenska strota, ter je tudi izdal osebe, proti katerim se sedal vodi obravnava. Obravnava bo trajala več dni. ITO — zobna pasta najboljša. ♦ Artiflerljska podoilclrska šola v čuprijl bo sprejela letos 150 gojencev, mladeničev iz meščanstva in vojske. Prošnie za vstop v šolo se sprejemajo do 20. septembra t. 1. v štabu artiljerijske podoficirske šole v Ču-priji. Kandidati, ki želijo vstopiti v to šolo, ne smejo biti mlajši od 17 tn ne starejši od 21 let. Oni, ki imajo pet razredov gimnazije, imajo po enoletnem šolanju pravico stopiti v vojno akademijo. Ostali pogoji se lahko dobe pri sreskih poglavarstvih, vseh vojnih komandah in gimnazijah, kamor so oglasi od strani šole poslani. 937 * Vaša prebava bo boljša, če boste dali po vsaki jedi žličko praška »Magne« v pol kozarca vode. Ta mala opreznost bo odstranila vse nepravilnosti prebave. Prašek »Magne« odstranjuje bolečine, ureiuje prebavo, ker uničuje odvišno kislino, ki je ved no vzrok bolečin. Ce boste vzeli prašek »Magna«, ne boste več občutili gorečice. Prašek »Magna« priporočajo zdravniki in se ga poslužujejo v bolnicah. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah, 1 omot s točnim navodilom 4 Din. Kjer ga nimajo, naročite ga po pošti: Laboratorij Alga, Sušak. Za 2 omota »Magne« priložite pismu 10 Din. Iz Ljubljane L E K E letine in spomladanske, plašče v veliki izbiri, najnovejši modeli, kupite najugodneje P. MAGDIČ, LJUBLJANA. Oglejte si izložbe. 123 ♦ Individualnost In množica Ze od nekdaj sta si bili dve flaziranji v močnem protislovju. »Močni je najmočnejši, če je sam«, pravi stranka individualistov. »Edinost oja-čuje«, to je samo skupno delo je plodonosno, pravi množica in menda imaio zadnji prav. Pa tudi individualnost se ne moro odtegniti množici, četudi je posameznik samo poslušalec kakega govornika ali pa glasbene prireditve. Naj ima o problemu množica kakršnokoli naziranje, eno ie gotovo, da ima eno slabo stran: Zbiranje velike množine ljudi na malem prostoru Je najlepša prilika za prenašanje nalezljivih bolezni, bodisi razmeroma nedolžnega prehlajenja ali pa opasne difterije. In niti ni potrebno, da je množica velika. Ze na železnici, v gledališču, na plesu itd. ie dovolj prilike za infekcijo Vsakdo, ki si hoče prihraniti infekcijo, bo gledal na to, da se ustna duplina razkuži. V to svrho so zelo uspešne pastile, panflavin, ki se polagoma raztope v ustih Uničijo vse bacile in so tako dragoceno sredstvo pri pobijanju kužnih bolezni. 32-a 4 Rogaška Slatina, najbolj renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, želodčnih kamnov, srca. ledvic in jeter. Izven glavne sezone Izredno nizke ce ne. Zahtevajte prospekte! • Pri želodčnih ln črevesnih boleznih pripomore uporaba prirodne »Franz-Josefove« grenčice k dobri prebavi, prebavni organi postanejo zopet sveži, ter na ta način lahko dovajajo hranilne snovi v kri. Zdravniki priporočajo grenčico »Franz-Josef« posebno onim ljudem, ki nimajo prilike se gibati. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26 * Najnovejše klobuke te sezije nudi bogato založena specijalna trgovina Jos. Pok, nasl. M. Bogataj, LJubljana, Stari trg 14. • Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške obleke©. KristoHč - Bučar, Stari trg. ♦ Tovarna Jos. Relch sprejem« mehko ta škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Birmanske obJekce svilene, etamin, popelin v veliki izberi ter vseh velikostih že od Din 90 naprej kupite edino le pri tvrdki BELIHAR & VELEPIC Ljubljana, Mestni trg 13. -r Oglejte si izložbe! — 87 NAJBOLJŠO OBRAMBO proti prenosu nalezljivih bolezni potom dupline v ustih in grlu tvorijo okusne 256 ^ hrnoesS o— Oglasni oddelek »Jutra« Je danes za stranke odprt od 9. do 11. ure dopoldne, a— Strelska družina ▼ Ljubljani sporoča, da se bo vršilo v nedeljo 20. t m. ob vsakem vremenu na vojaškem strelišču streljanje in sestanek članstva. Zbor točno ob 9. uri. V soboto 19. t. m. zaključuie V. vod na Bellevue sezijsko streljanje. Ob tej priliki bo strelsko tekmovanje ln se bodo dobri strelci nagradili z lepimi darili. Pričetek cb 20. uri. Ljubitelji streljanja dobro došli. — Odbor. u— Ljudski kino ZKD (Ideal) Ima na sporedu danes izredno lep film »Triie tedni ljuba vi«, ki bo žel zaradi lepe vsebine med našim občinstvom vsesplošno priznanje. Predstave se vrše danes ob 3. pol 5., 6., pol 8. in 9. Zaradi skrajno znižanih cen 3 in 5 Din za sedež jf omogočen vsakomur ogled tega lepega sporeda. o— Vitez z železno roko! Se danes ob 11. dopoldne predvaja ZKD v prostorih kina Matice prekrasni film po Goethejev! veliki drami »GCtz von Berlichingen« s predavanjem in poučno razlago g■ prof. R. Pavliča. Krasna historična drama bo vzbudila med občinstvom nedvomno veliko zanimanje, obenem pa je v pouk zlasti srednješolski mladini. Zato poset te prireditve najtopleje priporočamo. u— Sokol Sišk« bo predvajal v kinematografski dvorani g. Kregarja film »Dete milijonarja in sirota«, drama v petih dejanjih. Predstave v četrtek 17. hi v soboto 19. ob pol 9. ter v nedeljo dopoldne ob 11. in zvečer ob pol 9. Čisti dobiček za ponesrečence v Bolgariji. 955 u— Kupite tablice! Društvo n zgradbo društvenih domov v Ljubljani ima 3. junija t. 1. javno tombolo na Kongresnem trgu. Za 2 Din je mogoče zadeti sobno opravo, koto, šivalni stroj, stensko uro, blago za obleko, čevlje itd. Ne zamudite te tombole! Tablice prodajajo vse ljubljanske trafike. n_ Jugoslovensko češkoslovaška Sga v LJubljani ima v torek 22. t. m. cb pol 21. svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v restavraciji »Zvezdi«, a_ češki gostje v LJubljani V nedeljo 20. t m. se pripeljejo v Ljubljano na po-vratku v domovino češkoslovaški cariniki, ki so zadnjih 14 dni prepotovali skoraj vso našo državo. Bili so povsodi prav presrčno spiejeti. Tudi v Ljubljani pripravlja poseben odbor prav lep sprejem. Češkoslovaški gostje ostanejo v Ljubljani do ponedeljka opoldne, potem pa se odpeljejo na Bled. Domov odpotujejo v torek dopoldne. u_ RapaHo. V petek 18. t. m. ob 20. sestanek na običajnem mestu. — Tainik. 951 u— EsperantistL Redni klubov sestanek bo jutri, v petek. n— Akad podružnica Jug. Matice. Odbo-rova seja se bo vršila drevi ob 20. o_ Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kokoši, 1 telesna poškodba, 1 pretep, 1 prestopek obrtnega reda, 1 nezgoda, 1 prestopek prekoračenia policijske ure in 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2, in sicer: 1 zaradi pijanosti m 1 zaradi beračenja. u_ Kokošji tatovi n» delu. Kokošji tatovi so postali zadnji čas posebno drzni v neposredni mestni okolici in v predmestjih. Na policijo prihajajo skoro vsak dan pritožbe glede nočnih obiskov na tuiih dvori* ščih. Predsnočnjim se Je utihotaoil tak kokošji tat tudi na dvorišče hiše št. 21 na Celovški cesti ter odnesel 4 kokoši, last vdove Josipine Cvimove. Tat ie vdrl skozi okno v hlev in bržkone kokoši podavil kasna licu mesta. n— Ker ga Je nagnal z mulcem... Lo}*o in Jože, o5a z Gline, sta se preteklo nedeljo srečala v gostilni, kjer sta bila nekaj časa prijatelja. Razpoloženje pa se >e tekom večera obrnilo in je prišlo med obema do malega nastopa. Med prerekanjem ie uporabil Jože tudi besedo »mule«, ki jo ie nepremišljeno naslovil na Lojzeta. Lojze je odšed iz lokala ves razžaljen ln sklenil potihem, maščevati se kar najgrozoviteiše. Predsnoč njim sta se oba zopet našla na cesti na Glincah ln kot bi trenil je bil Lota« v Jožetu. Vrgel ga je na tla, ga pošteno osuvai na nekaterih mestih telesa tudi ranil in ga končno pustil ležati povaljanega v prahu. Za napad pa so zvedeli tudi stražniki, ki so fanta dvignilix. Lojze se bo moral zagovarjati pred strogimi sodniki. u— Nesreča zaradi splašenlh konj. Hlapec na mestni pristavi Ivan Zupane je vozil predvčerajšnjim dopoldne z parom vpreže-n:"h konj po Ižanski cesti. Konja sta se mu pa pred hišo št. 31. iz nepoznanega vzroka nenadoma splašila in zavoziia na dvorišče omenjene hiše. V diru sta zadela v ogel hiše kjer se je voz vje! in zadržal dočim sta konja skakala kakor besna drug na drugega. Hlapec Zupane, ki je hotel konja pomiriti, je skočil z voza in skušal enega konja prijed za uzdo, pri tem pa ga je konj sunil v telo. Zupanca so morali zaradi poškodb prepeljati v bolnico. • Težka telesna poškodba. Na cesti v St. Petru na Medvedovem selu v Imarskem okraiu je napadel v nedeljo ponoči neki Ferdinand Drofenik 42 letnega mizarskega mojstra Franca Rupnika. Z nožem mu je prizadejal več težkih ran in so morali Rupnika prepeljati v cefljsko bolnico. Drofenlka so orožniki že prijeli in oddali v preiskovalni zapor, u— Ure za birmo pri tvrdkl Slavko Rus, Dunajska cesta. 949 Radioemanacijsko termalno kopališče 36* do 88° C DOLENJSKE TOPLICE (Toplice pri Novem mestu), postaja Straža—Toplice dolenjske železnice, ozdravijo sigurno revma-tizem, nevralgije, (ishias). ženske bolezni, ostarelost itd. Vsaka tukajšnja kura čvrsti ir pomlajuje Uspehe tega že stoletja starega zdravljenja ne doseže nobena druga terapija. — V predsezoni znatno znižane cene — 20 dni z vsem pavšalno 1200 Din Sezona od maja do oktobra. Železnični popusti. Fina restavracija- Zahtevajte prospekt* •JUTRO, Jt. 113 CetrteE 17. P. 192« \ SVILENE NOGAVICE IN NEPOTREBNE DLAKE Ste 11 že opazili, kako je spačena tudi najlepša noga, ako s« vidijo skozi svilene nogavice grde, nepotrebne kocine? Ako ste bili tako nespretni, da * \ ;it si otsriii nogo potem ie stvar še slabša, ker dlake '' u } anovo porastejo, a posihmal so trde in ostre in štrle ' -.kozi neg vične petlje. A' o nasprotno uporabljate običajna sredstva za odstranitev dlak, ki so kompi d-rana in neprijetnega vonja potem se pojavi na vaši koži rdečica, ki se vidi s^ozi nogavico. Z odkritjem parfumirane kreme ,TAKY*, ki se uporablja taka kot pride ii tube, je dana vsaki elegantni žen> možnost, da v vsaki dobi in na vsakem mestu v petih minutah odpravi v e nepot ehne dlake in puh in dobi tako lepe in gladKe roke in noge TAKY* uniči dlake do ko'ena, da potem rasto le počasi aH pa sploh iz^lnijo. .TAKI" * varstveno znamko S. O. D. G. l?h«o kupite povsod, a ga dobite franko in diskretno, ako se obrnete naravnost na nas. Glavni depot: HENRI N. NEUMAN, Zagreb Boskovičeva ul. 41 Doni se v vseh lekarnah, droger jah iti parfumarijah. 122 Iz Maribora t— Gibanje mariborskih podjetij. Znana mariborska tvrdka »Ruda« Domiceii 6t Kou-toc le izdelala lično statueto, predstavljajoče Sokola v telovadni obleki, ko trsa suženjsko verigo. Statueta je visoka kakih 25 cm ln io odlikuje xek> čist odlitek, ki vzbuja splošno priznanje. — Pod Piramido se namerava zgraditi sanatortj. ki le za naje priiike nujno potreben. Kakor se čuje, je sedaj spor med mariborsko in krčevlnsko oblino zaradi kanalizacije, zaradi česa* z zgradbo le rA mogoče priče d a_ Ljudska univerza v Mariboru. Jutri ob 20. bo predaval ravnatelj drž. osred. zavoda za žensko domačo obrt Račič o ženski domači obrti in o ženskih ročnih delih- V soboto hi v nedeljo bo od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne v veliki kaztoski dvorani razstava ženskih ročnih del (čipke ln vezenine). Razstavljeni bodo izdelki ljubi-}, drž. zavoda in mariborskega ženskega društva. — V nedelio izlet v Celje pod vodstvom f. dr. Orožna ogled celjskih znamenitosti, celjskega gradu, ob 4. popoldne izlet v kopališče Laško. Odhod iz Maribora z jutranjim vlakom. Prijave sprejema in daje Informacije tajnik g. prof. Kos, Koroščeva 2 (dvorišče). a— Mariborska Glasbena Matica bo v nedeljo 20. maja s švicarskim programom nastopila v društvenem domu. Zaradi okolice »e prične koncert ie ob 3. oopokfrie. Pred koncertom kratko predavanje. a_ Dijaška stanovanja. Odbor »Udruže-trta mariborskega učiteljskega naraščaja« prosi oddajalce dijaških stanovanj. ki želijo ▼ prihodnjem Šolskem letu sprejet! dijake, da prijavijo točen naslov, koliko lih sprejmejo event. samo na stanovanje s hrano ali pa brez hrane ter ceno v roku do 5. junija. Odbor namreč želi sestaviti seznam vseh prijavljenih dijaških stanovanj, ki N bii potem dijakom za počitnice na razpolago. a— Zagrebški akademski pevci v Mariboru. Gredoč na koncertno turnejo v Nemčijo se Je včeral popoldne pripeljalo v Maribor akademsko pevsko društvo »Mladost« iz Zagreba ter priredilo zvečer v unionskl dvorani koncert. Na kolodvoru ie pozdravilo hrvatske pevce, enega najboljših moških zborov države, lepo število občinstva in zastopniki civilnih državnih, avtonomnih ki vojaških oblasti ter pevskih in glasbenih društev našega mesta. V imenu Maribora je pozdravil goste predsednik Glasbene Matice ravnatelj dr. Tominšek, za sorejem pa se je zahvalil predsednik »Mladosti.«. a— Uprava Oficirskega doma v Mariboru priredi v četrtek 17. maja t 1. ob 21. v prostorih hoteia »Meran« poslovilni večer na čast polkovniku Petkoviču, majorju Pejiču in por. Kostiču, ki odhajajo iz Maribora. Vabljeni so prijatelji, da se udeležilo poslovilnega večeia. 954 a— Udruženje rezervnih oficir* I ratnika pododbor Maribor, vabi svoje člane na občni zbor Streljačke družine, ki se bo vršil v soboto 19. t. m. pri »Zamorcu«. Članstvo se jx>ziva, da pristopi k tej organizaciji, kjer mu je dana prilika, izuriti se v ostrem streljanju, ki se je pričelo baš ta teden. — Uprava pododbora. 950 a— Kolo Jahačev v Maribora. V novoustanovljeni jahalriici kola jahačev v Cvetlični ulici se je pričelo Jahaine. Prijave se sprejemajo vsak dan od 6. do pol 8. ure zjutraj v jahalnid. Plača se za uro 10 Din in za deset ur naprei. 954 a— Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznence ima v soboto ob 17.45 v konferenčni sobi moške kaznilnice svoj redni letni občni zbor. Spored običajen. Vabljeni so vsi člani društva, ki te postalo popularno po svojih vsakoletnih koncertih kaznencev, namenjenih društvenim članom in prijateljem. a— Poiieijski glasnik ima v svoji zadnji Številki več imen, k! so Mariborčanom znana. Predvsem prinaša tiralico za Francom Švikaršičem, bivšim upraviteljem velepose-stva groia Thurna v Guštanju in državnim komisarjem v Vitanju, ki je do lanskega leta stanoval kot zasebnik v Krčevini Dri Mariboru. Pred leti je skušal igrati veliko politično vlogo v Prekmurju ln v Konjicah. Zasleduje ga mariborsko okrožno sodišče. — Dober znanec mariborskega sodišča je J-ožet Srečko Bregant, odvetniški solicitator iz Št. Andraža pri Gorici. Izdala] se je za »doktorja« delal vloge na razne oblasti ter zahteval velike zneske za koleke. kar je seveda vse sam kasiral in pri tem dobro živel Poznajo ga kmečki ljudje iz mariborske In prujske okolice, kjer mu je nasedlo naiveč žrtev. Izgnan je za vedno iz naše države. — Od vseh spodnještajerskih, pa tudi hrvaških sodišč zaradi vlomov obsojen Je Rudolf Cernevšek, ključavničar iz Judendorfa, pristojen v Novo Štifto Pri Gornjem gradu. Star gost mariborske ln lepoglavske kaznilnice^ Policijski komisarijat ga Je Izgnal za dobo 10 let iz Maribora. a_ Vandallzem na pokopališču. V poslednjem času je bilo 2e več primerov tatvin na mestnem pokopališču. Tatovi si izbirajo zlasti lepe cvetlične vaze. Dobro bi bilo, da se pokopališče bolj© zastraži In tatovi občutno kaznujejo. a— Poslednja žrtev tragedije pri Felber-levem otoku najdena. Pri Središču ob Dravi je vrgla Drava na kopno sedal še zadnjo pogrešano žrtev velike tragedije pri Fel-berjevem otoku, namreč truplo nesrečnega mladega brodarja Franceta Lesiaka, ki so Je pokooali na pokopališču v Središču. Tako je Drava po 35 dneh izročila svojo poslednjo žrtev. a— SeT,'a vlomov, ki se vrst! v zadnjem času v mariborski Okolici, Je zadela tudi Ruše. V noči od torka na sredo Je bil izvTšen že tretji vlom v kratkem času. Tokrat so neznani vlomilci posetili stanovanie naiem-nlce kantine v tovarni za dušik, ter fl odnesli okrog 9000 Din Vlom le bil Izvršen še precej zgodaj zvečer, ko se Je kantinerka še mudila v kantini. Storilci so morali dobro poznati krajevne razmere, ker kantina ne stoli na samoti, temveč sredi tovarniških poslopij. Iz Celja •— Vajeniška razstava ▼ Ceflu. Slovensko obrtno društvo ▼ Celju priredi za bin* koštne praznike veliko vajeniško razstavo, na kateri bodo razstav® »voje lastne iz« delke vajenci in vajemke iz vse Slovenije ic vseh strok. Razstava bo t vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Otvoritev raz* stave bo v nedeljo ob 9. dopoldne. Obrtno nadaljevalne šole bodo priredile za praz* nike poučne izlete ▼ Celje, da bodo za« mogli razstavo ogledati tudi vajenci in va< jenke z dežele. Vodstvo obrtno nadaljevalne šole t Celju gre pri prireditvi hvale* ▼redno n« roko odboru obrtnega društva. Namen razstave je pokazati javnosti na« predovanje učencev od vstopa ▼ uk do konca učne dobe, vajencem samim napra« viti veselje, da bodo z ljubeznijo in vne« mo posvetili svoje aile za stroko, katero »o si izbrali Soliden, marljiv in stTokov« no naobražen obrtni naraščaj vzgojiti, mo« ra biti deviza vseh obrtnih organizacij. Po« leg dobrih obrtnih nadaljevalnih šol in raznih predavanj so vajeniške razstave važen faktor za dosego tega cilja. Zato je želeti, da bo občinstvo razumelo namen razstave in jo s »vojim obiskom moralno in gmotno podprlo. OirTaii!»irtlaya ? Mo I oedelja 27. la psrtijeK 21 rai|ffl •— Zahvala. Za vajeniško razstavo v Celju so darovali: Zbornica TOI v Ljubljani 1500 Din, Celjska posojilnica 300 Din, Kreditna banka, podružnica Celje 100 Din ln pivovarna Union v Ljubljani 300 Din. Vsem darovateljem se odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju iskreno zahvaljuje. e— Sanatorij v Cel hi. Ministrstvo za narodno zdravje ie Izdalo koncesijo za ustanovitev sanatorija v Celju za lečenje raka. kostne tuberkuloze ta kožnih bolezni na podlagi iznajdb in dolgoletnih izkušenj g. Alojzija Poljšaka, strokovnega učitelja na deški meščanski šoti v Celju. SaiiatorfJ se bo nahajal v- vili »Regina« pod vodstvom g. dr. Vllineka, okrožnega zdravnika na Bi-zeljskem, e— V obupa zaradi žtvčne bolezni se Je ustrelil na Dunaju g. Gustav VVambrecht-samer. Bil Je po poklicu trgovec ter rodom iz stare celjske rodbine. e— Umrli so v celjski Javni bolnld v ponedeljek Marija Budna, 11 letna hčerka po-sestnice na Teharjih in v sredo z. Re-zl Vi-denšek, 33 letna blagajničarka Dri tvrdkl Wogg v Celju. Iz Tržiča 6— Turlstovski vlak bo vozil ob nede« ljah in praznikih po prizadevanju krajev« nih činiteljev in osrednjega odbora S>PD do Tržiča, . Iz Kranja bo odhajaj ob 6.30 in bo vozil v Tržič brez postajanja že ob 7.14; odhajal bo iz Tržiča ob 19. uri kot navaden vlak, ki ima priključek na vse strani. S tem turistovskim vlakom bodo tržiške gore mnogo pridobile, ker bo imel izletnik polni dve uri več časa in bo do večera lahko opravil ture, kakor Storžič, Košuto, Begunjščico, Zelenico, Babo, Lju* belj, Javornik, Jezersko sedlo itd. Še to moramo pripomniti, da so na Košuto mimo planinskega doma na Kovcah že vsa pota nanovo markirana. Ker bo vozil turistov« ski vlak prvikrat danes, pričakujemo z njim prav veliko tujcev. č— Odkritje spomenika padlim voja» kom v Krizah se je vršilo preteklo nede« Ijo. Spomenik je krasno umetniško delo, ki dela Križanom vso čast. Imen padlih vojakov je nad 50 Med njimi najdemo tudi ime idealnega Sokola Egona Jezerška. Pripravljalni odbor se je potrudil, da je pritegnil k sodelovanju vsa mogoča dru« štva; ne vemo ali je pomotoma ali nalašč prezrl pevski zbor Slov. bralnega društva v Tržiču in Sokolsko društvo v Tržiču, ki spadata gotovo tudi zraven. Pa naj že bo, kakor hoče: slavnost je bila lepa! Poseb* no lepo je povedal svoje misli upravitelj oblastnega -zdravilišča na Golniku g Čep= ljak. Zdravilišče Golnik je poklonilo kra« sen spominski venec in tudi mnogi zaseb* niki so okrasili in ovili spomenik z venci in šopki, da so ga skoro pokrili. Pri od* kritju spomenika je bila navzoča ogromna množica ljudstva od blizu in daleč. Med slovesnostjo je svirala izbrane žalostinke žeiezničarska godba Sloge iz Ljubljane. Popoldne se je vršila nt vrtu g. Zaplotni* ka veselica s koncertom železničarske god* be, ki je uspela prav lepo. č— Vpisovanje otrok, ki so dosegli šolo« obvezno starost do 31. avgusta t. 1. se bo vršilo v pisarni osnovne šole jutri 18. t. m. od 8. — 10. ure. Starši naj prinesejo s se* boj rojstni list, potrdilo o cepljenih ko* zah in dekret o varuštvu, če je otrok siro* ta. Kdor bi otroka prikril ali sicer kaj na* pačnega povedal o njem, bo po obstoječih predpisih strogo kaznovan Zato opozarja« mo vse starše šoloobveznih otrok, naj za« pisovanja ne zamude. č— Za koncert pevskega društva «Gra« fikem iz Ljubljane vlada v Tržiču in oko« lici veliko zanimanje. Prav posebno se za« rima občinstvo za solo nastop g. Marjana Rusa, sina okrajnega šolskega nadzornika iz Kranja, odličnega pevca in pevovodje. Opozarjamo vse, da si pravočasno naba» vijo vstopnice, ki jih prodaja g. Globok nik. Pevci »Grafike* bodo v Tržiču preno« čili, drugi dan zjutraj pa napravili izlet v okolico, kamor jih pospremijo tržiški pev« d. Tako upamo, da bo sobota prav lep dan slovenske pesmi in da bodo gostje de« fežni kar najlepših vtisov. č— Proslava materinskega dne. Minulo nedeljo so Kolašice in mladina tržiških šol ves dan neumorno prodajale okusno narejene cvetke in odkupne znake. Ob II. uri se je napolnila telovadnica meščanske šole do zadnjega kotička. Mladinska zbo« ra osnovne in meščanske šole sta prav ljubko zapela vsak po eno pesmico; sli« šali smo štiri prav lepe deklamacije in po« slušali krasen Cankarjev spis o materi, ki ga je z resnično globokim umevanjem či» tal 'ičenec meščanske šole. Ga. Polakova je govorila o zaslugah mater in njihovem čaščenju po vsem sretu in njihovih nalo* gah v naši državi. Dvorana meščanske šo» le je bila prav okusno okrašena s primer* nimi napisi, ki so jih izvršili učenci meščan ske šole. Proslava materinskega dne je pri« nesla Kolu za podporo revnih mater in de« ce 1850 Din. —_ ■ B — Iz Kranja i>_ Rekrutovanje v kranjskem »rezu. Re« krutovanje za občine kranjskega sreza se bo vršilo: za Predoslje, Šenčur in Smled* nik 25. junija; za Naklo, Križe, Sv. Ana 26.; za Stražišče. Hrastje, Tržič 27.; za Kranj, Sv. Jošt, Kovor, Jezersko 28.; za Cerklje, Mavčiče, Vogije 29.; za Preddvor, Velesovo in Sv. Katarino 30. junija. Za« prisega nezapriseženih obveznikov in hra« nilcev teh občin se bo vršila 26. junija. r_ Gibanje gasilske organizacije. Pre« teklo nedeljo se je vršila v Lužah pri Ve« lesov cm blagoslovitev novega Gasilskega doma ob navzočnosti številnih delegatov sosednjih gasilskih društev in župe. Go« vorila sta g. Piber, bivši deželni poslanec in župnik iz Šenčurja, ter starosta kranj« ske gasilske župe g. Janko Sajovic iz Kra« nja. V Bitnjem pri Kranju se je vršila pr» va javna prireditev tamošnjega društva. r— Važno za lastnike p$ov. Mestno žu» panstvo naznanja, da se dobijo pasje znamke za leto 1928. v občinski pisarni. r_ Pasji tatovi. V zadnjem času je bilo ukradenih 6 psov boljše pasme. Gdč. Ur« bančičeva, učiteljica na tukajšnji osnovni šoli, ki ji ie bil ukraden pes dobermanske pasme, obljublja onemu, ki bi ji mogel o psu kaj sporočiti 200 Din nagrade. r— Zborovanje za železniško zvezo KamniktKranj. Na vzpodbudo župana go« sfcoda Pirca se bo vršilo 3. junija dopol« dne v Narodnem domu javno zborovanje za podaljšanje železniške zveze Kamnik« Kranj in za pristop k že delujočemu akcij« skemu odboru za gradnio železniške pro« ge Savinjska dolina*Kamnik. Na zborova* nje so vabljeni zastopniki vseh korporacij, državnih in samoupravnih oblastev. r— Otvoritev Prešernove koče na Stolu. V nedeljo 20. t. m. bodo otvorili Prešer« novo kočo na Stolu (2193 m). Oskrbništvo je tudi letos prevzel g Anderle, gostilni« čar iz Lesc. Slavnostna otvoritev novozgra« jenih prostorov ae bo vršila 6. julija. r— znanem, sedai radikalskem prekmurskem advokatu A. Arminu StrasseTiu. vložila vsak po eno tiskovno tožbo zoper naš list, oziroma takratnega urednika z. dr. Josipa Birso in pozneje zoper avtoria teh člankov g. Josiipa Grčo, posestnika v Lendavi, odličnega našega somišljenika in jolitične-ga delavca v Prekmurlu. Toženec Je seveda nastopil dokaz tcs-nice. V torek se je pri ljubljanskem deželnem kot tiskovnem sodišču vršila gla\na razprava o obeh teh tožbah (senat: gg. predsednik nadsv. A. Mladič, oris. sv. dr. Kralj, sv. Avsec, s. dr. Juvanc: obtožiielj Elemer Szabo osebno in njegov zastopnik g. dr. Ravnihar; za obtoženca gosp. dr. Knaflič), izjave zaslišanih prič so se pre-čitale, istotako drugi preiskovalni ln volilni spisi, in je po izvajanjih obeh zastopnikov in daljšem posvetovanju senata bila Izrečena sodba, da se obtoženi z. Grča oprosti, ker se je glede vseh člankov in trditev dokaz resnice posrečil in Je bilo Dostop inje obeh obtožiteljev res takšno, da se jima je po praviri v teh člankih očitala enemu z>loraba uradne oblasti, lažniive navedbe v okrožnici in obema nezakonito volilno postopanje in nagovarjanje vo!ilcev v volilnem lokalu samem. Zastopnik radikalske obtožbe Je zoper onrostilno sodbo prijavil pritožbo ničnosti, tako da bo tudi o tel stvari zadnjo besedo izreklo še vrhovno sodišče. Giede enega članka so pa nrekmurski radikali Ie imeli srečo, namreč elede onega, kjer se dokaz resnice formalno ni nastopil. Kakor Je glede treh člankov, kier se ie dokaz nastopil in doprinesel, stvar zanimiva politično, tako je glede enega članka zanimiva juridično. Razkriti avtor namreč glede tega članka kot priča ni potrdil svojega avtorstva,, zato se te glede tega članka stavil pred sodišče urednik. Ta oa. ki je v zakonitem roku domnevnega avtoria razkril, Dozneje dokaza resnice nasrtoDiti ni več mogel, ker tega zakon ne dovoliuje. Zato se je moral omejiti na dokazni oredlog, da se priča še enkrat zasliši, sodišče ie pa bilo mnenja, da Je tudi s tem oredlogom pre-khidiTan, t J. tudi ta predlog nedopusten. Zato Je bil urednik glede tega članka obsojen, — dasi ie vsebinsko ta članek prav tako dokazan, kakor drugi. Vendar se radi tiskovnega zakona na to sodišče ni rroglo ozirati. Tudi to vprašanje preide kot zgolj pravno vprašanje še ored vrhovno sodišče, o sodbi bo pa svoiečasno poročal »Slov. Pravnik«, ker gre tu le za specifično tiskovino - procesualno vprašanje, teoretično morda eno nartežiih. kar iih je prinesel tiskovni rakon. Početie prekmurskih radikalov ie svoje-časno vzbudilo soglasno obsodbo vseh drugih strank, ne le naše. marveč tudi SHS, socialistov in celo SLS. Da se Je dokaz resnice v cdotl donrinesel in zato izrekla oprostilna sodba, bo v Prekmurjn dokaz, da so madžarske metode pri nas mirile vkljub temu. da iih hoče radikalni režim posnemati. Gospod Nemania Pavlo-vič pri nas najbrže ne bo več kandidiral, vkljub korteški pomoči gospode, kakor Szabo. Bačič in Strasser. Praški maj pred desetimi leti Spomin na lepo pomlad slovanskih narodov bivše avstro-ogrske monarhije 2e 1. maj L 1908 v Pragi je bil nekaj po- | sebnega. Odkar je bila vojna ni smelo delavstvo javno obhajati svojega praznika dela — sedaj so prvič zopet smele delavske mase na ulico in proslava dela se je izpre- [■ menila v pravo narodno maaifestacijo. Za velikim napisom »Socialistični narod« se je valilo 150.000 ljudi, ki so na miren in dostojen način manifestirali za svojo narodno državo. Na taborih so govorili poslanci med njimi posl. Klofač, ki mu narodno delavstvo prisega, da se bo borilo za svojo državo v smislu prisege z dne 13. aprila in da bo vstrajalo do konca v boju za samostojno nar. državo. Tudi druge stranke so priredile shode in prireditve, na katerih se je prisegalo n-. skupen boj z delavstvom za zmago češke narodne ideje. Nemci so se bali, da izbruhne revolucija in so prosili za stražo pred nemško kazino. Vlada sama je bila brez moči in je morala molče gledati, kako manifestira vsa Praga za ideje, o katerih ni nihče več mogel dvomiti, da pomenijo konec Avstrije. Kazino so zastražili s policijo, a nad tako malenkostjo se Čehi niso več razburjali, pač pa so zvečer delavske mase priredile ogromne manifestacije pred sla 1 novanjem pisatelja Jiraska, ki je bil 10. aprila čital narodno prisego. Tako je Praga nemoteno slavila svoj 1. maj, dasi je bilo vojaštvo pripravljeno po vojašnicah, in je vse kazalo, da imajo v Avstriji besedo samo še narodi in da država pravzaprav le še čaka njihove sodbe in obsodbe. S svojo »naklonjenostjo« je skušala doseči vsaj še »mi-lostljiv konec«. Tudi Slovaki so ta dan prvič manifestirali v velikem sprevodu v Liptav-skem Sv. Miklavžu, peli so češko in slovaško himno, zahtevali združitev s Cehi, samoodločbo in mir. Torej celo ošabni gospodje Madžari so že obupali in dovolili kaj takega ! Tako se je začel praški maj 1. 1918. Na Petrinu se je zacvetela lepa pomlad. Doli ob Vltavi je ležala Praga, zamegljena v večernih mrakovih, tiho sanjajoča svoje majske sanje. Počasi so lezli tramvaji po nabrežjih, slabotno so brlele luči iz mraka. A v tem polmraku so se snovali načrti za velike dni, ki so se bližali. Tam na nabrežju je bil sedež »Češkega narodnega sveta«, tam so se vršile seje za pripravo gledaliških g] a vnos ti, ki so imele privabiti sredi maja v Prago zastopnike slovanskih narodov, da javno in odločno povedo vsemu svetu svojo narodno voljo. Jaroslav Kvapfl CeiU pisatelj ln vod]a drame aa vlnohradskem gledališču v Pragi. Prvo misel za te slavnosti je dal Jaroslav Kvapil, intendant Nar. divadla. Ko so bile meseca marca v Zagrebu prepovedane slavnosti za stoletnico Preradovičevega rojstva, ker bi bile izzvenele preveč politično, je bilo jasno, da je treba najti kak »manj političen« vzrok, da bi vlada ne imela vzroka za prepoved narodnih slavnosti v Pragi. Tako je prišel J. Kvapil na misel, naj se izbere v ta namen petdesetletnica, odkar je češki narod polagal temelje svojemu Nar. divadlu. Časopisi so začeli obujati spomine iz 1. 1868., in dnevni dogodki, vojna in lakota, so stopili skoraj v ozadje. Celo nameravana razdelitev političnih okrajev po nemških načrtih je budila v širši javnosti le malo zanimanja, ker bi tudi ta izpremem-ba trajala samo do konca — Avstrije, ki se je bolj in bolj bližal z vsakim dnevom. Saj so peli povsod znano poulično popevko, da »avstrijska krona nima tega cvenka, da bi zvabila žižkovskega »pepika«. Zato se je vsa Praga na tihem pripravljala na slavnostne dni. Slovanski gostje s severa in juga Kljub temu, da potovanje v tistih časih ni bilo posebno prijetno, so se odzvali gostje od vseh strani. Ne le iz čeških krajev in mest, prišlo so tudi Slovaki s svojim pesnikom Hviezdoslavom, Poljaki, Rusini in Jugoslovani s svojimi politiki in kulturnimi delavci. Praga že dolgo ni v sebi gostila toliko odličnih slovanskih gostov. Med Poljaki so bili vodilni možje: Witos, Glombinski, dr. Sliwinski, Moraczewski in pesnik Kasprowicz, med Srbi in Hrvati: dr. Budi-savljevič, dr. Smodlaka, Valerijan Pribičevič, dr. Pavelič, dr. Skrulj, dr. Sunarič, Tre-sič-Pavičid, Radič, dr. Prochaska, Ivo Voj-novič i. dr., med Slovenci: dr. Tavčar, Ivan Hribar, dr Kramer, Ribnikar, O. Zupančič, Jakopič in še cela vrsta gospodov in dam, izraznih mest in stanov — morebiti kakih 40 po številu. Vsi gotovo še danes radi spominjajo teh soinčnih, majskih praških dni. Proti dohodu Stjepana Radiča je protestirala jugoslovenska praška mladina— ko pa se je po velikem zborovanju v panteonu pri-valila mn<>Ži<« pn*i »Zlato huso<, je bil on prvi. ki je stal na balkonu pred hotelom in govori) navdušeni masi tako revolucijo nar-no, da so se nekateri zbali, da bo vlada zaradi tapih izjav slavnosti prepovedala. »Doli Habsburg, doli Viljem!« je grmel Radič in naravno trenutno zase pridobil praško ulico, ki je še in še zahtevala njegovih govorov. Drugi govorniki so bili v svojih izjavah previdnejši, saj je bil glavni namen slavnosti: sestanek političnih in kulturnih voditeljev in načrt za nadaljni boj. Prišlo je tu- Poljski odposlanec Glombinski di 8 Italijanov pod vodstvom posl. Concija, ker se je imel vršiti kongres zatiranih narodov, kakor se je vršil mesec pred tem v Rimu. Tako je Praga — kakor 1. 1848 — prevzela vodstvo v reševanju slov. narodnih manjšin. Zborovanje v Narodnem divadlu Ob Vltavi je stalo Nar. divadlo, okrašeno z vsemi slovanskimi zastavami, tam so se vršile predstave in manifestacije. Onim, ki so jim prisostvovali, bodo ostali ne|>ozabni ti trenutki entuziazma, vere in bratstva Najveličastnejši trenutek je bil v pant«onu ko so predstavitelji narodov podajali svoie izjave. Duševni vodja slavnosti je bil dr Kramar, ki je rekel v svojem govoru: »Našo današnjo savnost slavi ves aaš narod, vse njegove vrste, in z njo slavi svoje aade in svojo vero, da se izpolnijo želie nas vseh Mi verujemo, da ni sile na svetu, ki bi nas mogla na tej poti zadržati Spominjamo se svoje slavne preteklosti z nezmagljivo vero v našo veliko bodočnost Srca vseh, ki po naši domovini slave današ nji zgodovinski dan, so polna radostnega za upanja, da dočakamo veliki trenutek, ko bo v našem Nar. gledališču zazvenelo zmagoslavje nad našo svobodo, nad končno zmago pravice, pravičnosti in svobnine samoodločbe narodov. Ne! Cežki narod ne umre! Naša zlata slovanska Praga se bo zopet za-lesketala v kraljevskem blesku in naš dragi narod bo zopet svoboden. in slaven«. V imenu Slovencev je govoril dr. Ivaa Tavčar. — Pozdravil je tri sodobne češke može, ki so pokazali v politiki vedno svojo veliko ljubezen do naroda: dr Kramara. pisatelja Jiraska in Masaryka. Tega slednjega ni imenoval, pač pa napravil v svojem govoru daljši presledek in poslušalstvo je dobro razumelo, kdo je ta tretji mož. V nadaljnjem je dr. Tavčar poudarjal zvesto zavezništvo obeh narodov v borbi proti oholemu Germanstvu. ki se pripravlja, da zgradi preko naših trupel svoj most k Adriji, da nam ugrabi naše morje. Izrazil trdno prepričanje, da bosta zaveznika zmagala in uničila vse naklepe sovražnika. Zborovalci so ognjevit govor prvega jugoslovenskega govornika sprejeli z neizmernim navdušenjem in vskliki »Živela Juoslavija« se dolgo niso polegli. Shajališče gostov je bila »Zlata husa«, kjer so bili banketi in sestanki. Vršilo se je več zaupnih dogovorov, najvažnejši je bil v vili dr. Kramara, kjer so imeli češki, poljski, in jugoslovenski člani Maffije važna posvetovanja. V kleti pod »Zlato huso-r so se sestajali novinarji, pa tudi po privatnih sobah so se vršili skrivni sestanki. Na videz se je zdelo, da policija skrbi le za javni red in da se sicer ne zanima za slovanske goste. Zaupni sestanek odposlancev zatiranih narodov. — Veleiz-dajalska resolucija Dne 17. maja se je ob 10. uri dopoldne vršil v Gregrovi dvorani Obecnega doma t. zv. zaupni politični sestanek slovanskih in romanskih narodov. K tej konferenci so imeli pristop samo delegati in zaupne osebe proti izkaznicam, ki so se strogo pregledovale. V vrsti govorov na tem sestanku je bil revolucijonaren, veleizdajalski in antidi-nastičen govor zastopnika bosanskih Hrvatov dr. Sunariča, ki ga je urednik g. Hajš-man razmnožil in razširal med javnost v tajnem časopisu »Hlasatelju«. Dr. Sunarič je orisal stanje Srbohrvatov v Bosni, kjer je svoboda bolj potlačena kakor v starovečnih perzijskih satrapijah. Go- vornik Je odrekal v imenu naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev Dunaju in Budimpešti vsako pravico odločevati o usodi Bosne. O tem bo odločal v bodoče edino jugoslovenski narod. Naj vedo habsburški nasilniki. da Avstrija in nje moč sloni samo na Slovanih, ki so siti tega jarma in vekovne nepravičnosti. Ako Nemci na svojih shodih proglašajo resolucije: Avstrija bo nemška, ali je pa ne bo, jim mi na tem historičnem kongresu odgovarjamo; Naj bo Avstrija nemška, toda brez Cehov, Srbov, Hrvatov in Slovencev! Na tej konferenci so s češke strani govorili: dr. Kramaf, Svehla, Klofač, dr. Sou-kup, Stanek in Habrman; od Jugoslovanov poleg Sunariča še: dr. Pavelič, Ivan Hribar, Šola in Tresič-Pavičič; za Poljake: Wi-tov, Glombinski in dr. Sliwinski, za tirolske Italijane pa poslanec Conci. Debata je trajala nekoliko ur in zborovalce je najbolj razvnel temperamenten govor Sunaričev, ki ga je še dopolnil Tresič-Pavičič s poročilom o grozodejstvih, izvršenih s strani avstrij-sko-madžarskih oblasti nad narodom v Bosni Dalmaciji. Zborovanje politikov je sprejelo sledečo resolucijo, ki jo je cenzura na Češkem zaplenila, v Ljubljani in Zagrebu oa dopustila v celoti: Predstavitelji kulturnih institucij slovanskih narodov, zbrani povodom proslave 50-letnice češkega Narodnega divadla v Pragi, so se sestali na posvetovanje ob prazničnih dnevih dne 17. maja L 1918. ter so se ze-dinili na to manifestacijo tu zastopanih narodov, ki trpe že stoletja radi podjamljenja pod tujim gospodarstvom: Enotna je naša volja, da storimo vse, kar je v naši moči, da dosežejo naši narodi v tej strašni vojni osvoboditev na podlagi samoodločbe in da se dvignejo k novemu svo-bonemu življenju v lastnih samostojnih državah. Vsi smo enodušno prepričani, da bo prišel čas boljše bodočnosti za naše narode in da se b<> trajno zagotovila na trdnem temelju svetovne demokracije prava suverenost ljudske vlade med narodi in v splošni zvezi narodov, ki naj dobi avtoriteto odločitve. Kar najodločneje odklanjamo vse državne pogodbe, ki jih ne potrdi suverena volja narodov. Izrekamo prepričanje, da bo čuval mir. od katerega pričakujemo vsi demokratični narodi in vse demokratične države sveta, da bo trajen, ta svojstva, da bo rešil svet neznosnega današnjega gospodstva enega naroda nad drugimi narodi in da bo omogočil pod grozotami imperijalizma trpečim narodom skupno življenje na podlagi enakopravnosti in svobodnega odločanja od naroda do naroda. Vsi smo odločeni solidarično storiti vse za ta svoj cilj. da se uresniči io delo ne samo v interesu našega naroda, marveč ker se to zgodi tudi v interesu vsega človeštva, in da podpiramo stremljenja celotne civilizacije, da pride po strašnih preizkušnjah v tej brezprimerni vojni za trajno in vedno iz stranja sto in stoletnega mednarodnega nasilja in ljudskega klanja v novo veliko razdobje vladanja ljudske pravice in pobratim-stva enakopravnih narodov, državljanske enakosti in prave humanitete. Skrbi policije s »slovansko lipo« Pred »Zlato huso« je rastla »slovanska lipa« v prvem mladem cvetju, praški dečki so plezali nanjo in jo krasili s papirnatimi zastavicami. Okoli te lipe je bil kakor da bi rojile čebele. Dva stražnika sta odganjala njene mlade oboževalce, ki so vkljub temu izrabili vsak trenutek, da so spravili na lipo kak sloan-ski trak. Ko je bila lipa že vsa preprežena, sta policija razpodila mladino in očistila lipo... Cez pol ure je bila lipa zopet vsa okrašena. Oton Zupančič je dolgo giedal Slovanska lipa pred hotelom »Zlata husa« na Vaclavtkem trgu v Pragi. ta prizor tn končno rekel: »Zaman m trudijo, mladine ne bodo ugnali«. In prav je ImeL Res je bila lipa vsako jutro iznova ovenčana. Vreme Je bilo ves čas solnčno-Jasno, k*r je mnogo pripomoglo k radostnemu razpoloženju.. Vso Prago so preplavile narodne noše, kar ji je dajalo nekak mladosten naroden sijaj. Kdor je videl tisto množico pred panteonom, ko so prihajali in odhajali slovanski zastopniki, žive barve narodnih noš, tisoče rok in belih robcev mu je ostala ta slika nepozabno v spominu. Tri dni je plavala Praga v tem radostnem razpoloženju. Časopisi so pisali svobodno in skoraj čudili smo se cenzorjevi popustljivosti. Saj je bila to manifestacija revolucije — ki je bila samo še prikrita z obleko slavnosti. Krasen je bil izlet na ladji po Vltavi v Zbraslav, kjer smo si ogledali grobove čeških kraljev in druge zgodovinske spomine. Ko smo se vračali, nas je opajala krasota majskega večera in začeli smo peti... Par-nik je plul počasi, Višegrad se je svetil v zlatih žarkih, na mostu poleg krmarja sta stala pisatelj Jirasek in Jaroslav Kvapil; ožarjena od večerne zarje — gledala sta proti Hradčanom in se zadovoljno smehljala. 16. maj 1918 v Pragi: Moravski fantje v narodnih bo šah neso na ramah dr. Kramafa. Z manifestacij 1918: Alojzij Jirasek ln Ivo Vojnovič zapuščata muzejsko poslopje na Vaclavaku Med ogledovanjem mesta in njegovih znamenitosti so gostje in domačini porabili vsako priliko za nove manifestacije, ki so opetovano potrdile za vekomaj sklenjeno bratstvo in zavezništvo v boju zoper avstro-madžarsko tiranijo. Jugosloveni se klanjajo Husu Na binkoštno soboto popoldne so poslali jugoslovenski gostje posebno odposlanstvo z velikim vencem k Husovemu spominiku na Staromestskem trgu. V odposlanstvu so bili dr. Tavčar, pesnik Župančič, slikar Jakopič, poslanca Ribnikar in dr. Budisavlje-vič. urednik Bartulovič in tedanji glavni urednik »Slovenskega Naroda« dr. Albert Kramer. Ob polaganju venca ie mojster naše besede Zupančič izpregovoril zanosen pozdrav jugoslovenskega naroda Husovemu narodu, temu čvrstemu češkemu narodu, ki ni nikoli omahoval, kadar je bilo treba voliti svobodo ali smrt. Pozival ie Jugoslove-ne, da se navzemo od Cehov dela, vstrajno-sti in krepke volje, da bodo tudi oni enako odločni in trdi in neizprosni in v ljubezni do svobode. Od plamenov iz Kostnice naj jugoslovenski bratje poneso domov iskre, da razvnamejo doma vse duše z isto ljubeznijo, kakor je kostniški ogenj prevzel Cehe in jim globoko v srce vcepil ljubav do domovine. »Enotna municija za enotno če-škojugoslovensko fronto« Naši gostje so obiskali tudi tiskarno »Narodne Politike«, ki je eden največjih in najmodernejših zavodov na evropski celini. Posetnike sta pozdravila upravna svetnika dr. FaČek in dr. Vanek in v cvetje odeta tiskarna je bila torišče nove bratske manifestacije. Za goste se je zahvalil za slovesen sprejem poslanca Ribnikar, ki je poudarjal, da so tiskarska podjetja narodov, ki imajo lastne države, arsenali, kjer se izdeluje municija za boj proti zatiralcem. Jugoslovani so posetili Prago, da se nauče od vrlih Cehov izdelovati za enotna češko-jugo-slovensko fronto enotno municijo. Ta pozdrav so gostitelji sprejeli z velikanskim navdušenjem in borbenost se je stopnjevala do neverjetne višine. Zvečer je bil sestanek na Letni v Hanav-skem paviljonu. Bil je topel večer in lepo je bilo gledati na večerno Prago, ki se je svetlikala pod nami. Njeni brezštevilni stolpi so se nekako samozavestno dvigali v zvezdnato noč. Bili smo najboljše volje, ko je nekdo prišel v poročilom, da so »Narodni listy« ustavljeni in da bodo jutri slovanski gostje izgnani iz Prage. Nismo ee preveč vznemirjali nad tem, Slavnosti so bile končane in so dosegle svoj namen. Odhajali smo počasi v mesto, kjer smo izvedeli, da je vest resnična (bili smo že tako samozavestni, da se nam je zdela iz početka ta vladna odredba skoraj nemogoča). Drugo jutro so slovanski gostje zapuščali Prago, med njimi se je dal pesnik Ivo Vojnovič zA zabavo nasilno odpeljati na kolodvor. Torej istotako kakor pred 60 leti, ko je bil razgnan slov. kongres 1. 1848. Samo, da zdaj ni bilo več Windischgr§tzovih kanonov, da bi bombardirali Prago, pa tudi na Jela-čičevih graničarjev, da bi šli reševat Dunaj... in tudi ne Palackega, da bi se v svoji dobri veri zavzemal za Avstrijo češ: če bi je ne bilo, bi jo morali narediti. V 60 letih smo se Slovani od nje mnogo naučili in sedaj je prihajal čas obračun«-. Praga se je pomirila v ravesti, da Je Izvršila veliko delo. Pomen majskih slavnosti Je bil v tem, d* so slovanski narodi v avstrijski državi na ostentativen način manifestirali za svoje samostojne države in b tem zaključili prvo leto svojega propagandnega dela po majski deklaraciji. Naš notranji boj je bil izbojevan — vse drugo se je imelo odločiti na fronti. Po praških majskih dneh so sledila v juniju posvetovanja v Ljubljani in Št Janžu, ki so gotovo še vsem v dobrem spominu. Pod vtisom praških slavnosti se je tudi pri nas pospešilo delo za narodno gledališče in pri telošnji krizi bi se skoraj izpla- valo poklic*tl v spomin požrtvovalnost vseh slojev pred 10 leti. Praga letos radostno slavi spomin na ta lepe dni in oni, ki so se jih udeležili, bodo vsaj v mislih pozdravili Prago in draga znance, ki se bodo spominjali nas. Kongres zatiranih narodov Avstro-Ogrske v Pragi V spomin na prvi revoluciiski čin in prvo vseobčo javno demonstracijo avstro - ogrskih Slovanov proti habsburški monarhiji, ki jo je slišal in zabeležil ves svet, je izda! praški sotrudnik z. Jan Haišman pod gornjim naslovom v Legiionarski knjižnici brošuro, kjer kot udeleženec vseh majskih prireditev podrobno opisuje tedanje praške slavnostne dni. Majske manifestacije avstro - ogrskih narodov so imele velik zgodovinski pomen in jih je smatrati kot začetek razkroa stoletne temnice narodov — trhle Avstrije. Tako Cehoslovaškom. kakor nam Jugoslovanom so znatno povečale borbenega duha. ker se je videlo, da ie večina avstro-ogrskega prebivalstva trdno odločena obračunati s podonavsko monarhijo in se otresti nemško-madžarskega iarma. Pomembna je bila ta prireditev in marsikako podrobnost, ki bi se bila morda izgubila, je otel pozabnosti g. Haišman s svojim novim delom. Pisatelj nam je s tem poklical v spomin zlasti za mlajše generacije zanimivo sliko življenja avstrij. Slovanov ob koncu svetovne vojne, ko je habsburška monarhija vsled nesposobnosti in brutalnosti svojih hlapcev drvela nevzdržno v oroDad. V teh znamenitih majskih dnevih se ie z močno zrahljane stavbe odtrgal prvi vogelni kamen, nakar ie šlo s staro tvorbo, ki je bila po svojem ustroju le še nekak nazadnjaški anahronizem v novi demokratični dobi, vse bolj in bolj do zlu. Gospod Hajšman nam ie v zgoščenih besedah podal podroben oois tedaniih dogodkov, ki so odmevali po vsei Evropi teT jo uverili o trdni volji avstrijskih narodov, otresti se sramotnega iga. Pis-relj je kot vesten poročevalec zabeležil vr> pomembnejše dogodke, ki so se odigraft v okvirju na videz nedolžne proslave SOletnice praškega Narodnega divadla. Kniižica g. Hajš-mana je prav dober donesek k zgodovini našega osvoboienia in bodoči zgodopisec bo lahko obilno zaiemal iz tega vira. Gospodu Hajšmanu moramo biti za njegovo marljivost hvaležni, kajti gotovo ni mala stvar podati podrobno sliko tedanjih dogodkov, ko ie avstrijska cenzura še vihtela svoj rdeči svinčnik in skušala zatreti vsako razširjenje pomembnejših dogodkov in izjav. Delo ima resen in trezen značaj ter priča o znani publicistični sposobnosti g. Hajšmana, zato ga vsakomur, ki se zanima za prvi pojave iz dobe našega osvoboienja, toplo priporočamo. Naroča se v uredništvu »Legie«, Praha II.. Pofič 24. Dobi se pa tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v Liub-Ijani, Prešernova ulica 57. Laponski pisatelj Laponci, edini pastirski narod v Evropi. pasejo svoje jelene severno od Švedske ter imajo svojega pisatelja Ju-hana Tuurija, ki je spisal do zdaj edinstvene »Laponske povesti«. Imele so uspeh in so bile že pred vojno prevedene v tuje jezike. Sicer ne bi bilo te knjige brez švedskega inženjerja Lund-bloema, ki je odkril bogata železna ležišča na Laponskem. Mož je prigovarjal Tuuriju naj izda zbirko in je tudi založil knjigo. Preproste laponske povesti so polne rahle poezije te dežele ob severnem tečaju in jih do zdaj čitajo vsi raziskovalci življenja tako zvanih naravnih narodov. Nedavno je priobčil neki nemški list pisma dr. Lote Sternbachove. ki je potovala iz Stockholma na Laponsko v prestolnico Kiruno ter se je odtod peljala na smučeh in v čolnu po lepih gorskih jezerih. Iskala je Tuurija. Vasica Bahtilahti, pisateljev rojstni kraj, šteje par napol podzemskih koč iz ilovice. Bivališča so podobna velikim mravljiščem. Sredi naselbine stoji kakor prava palača lesena koča in na vratih je z debelimi otroškimi črkami napisano: Ju-han Tuuri, pisatelj. Toda pisatelj je bil nekje pri svojih' jelenih ob severnem tečajnem krogu. Treba je bilo odriniti naprej, kajti v smrdljivem zraku podzemeljske koje ne vzdrži nihče drugi kakor Laponec. Po dolgem iskanju po zledeneli pokrajini je Sternbachova dobila Tuurija. starega Laponca. Govoril je dobro švedski in se je razgovarjal z njo, ko se je vračal z lova na divje peteline. Vrgel je na sneg svoj plen. štiri velike ptice, in vprašal: »Od kod pa si ti?« Sternbachova mu je povedala, čemur se je on zelo začudil. Pisatelj je peljal goste v lovsko kočo ia se je vneto pogovarjal o zankah in pasteh. Vse ostalo pa so morali vleči iz njega s silo. Tuuriju se niti nI sanjalo, kdaj je izšla njegova knjiga. Dolgo je iskal izvoda, ki mu je ostal, da ga pokaže gostu. Končno je privlekel tiskanico iz kleti, kjer je ležala med zamrznjenimi jelenovim! Strokami. »Narisal sem zraven Jatoo lepe zflke,« je rekel, a jih nimam več. Odnesel Jih }e neki Američan, miljonar. 2 ajefovfrn denarjem sem si postavil ta dom,« )e pokazal mož na svojo kočo. Tuorl bi rad povedal kaj zanimivega iz svoj*ta »v-ljenja. a ni mogel ničesar povedal raco« tega, da se je rodil »nekako pr*d TQ ti«. Pisatelj živi zelo enolično življen?*, Kadar mu zmanjka živil, gre zoi>et n* lov. Dolgo življenje ie povedalo TtiuHJn samo eno stvar: slabo ie naredil da }• ostal samec. Sedaj hoče sipi sati novo knjigo. Obravnavalo bo smešno snubljenje. Moral pa bo paziti, da mu ne zmanjka besed, kajti Japonska čuvstvm so zelo omejena in tudi besed je Kako se bodo oddajala sodniška mesta Spor za čL 13 sodniškega zakona t zakonodajnem odbora Beograd, 16. maja. Kakor mano, se je vodilo v sekciji liakonodajnega odbora, ki je razpravljala o vladnem projektu zakona o sodnikih, glavna borba okoli vprašanja materialnega stanja uradnikov in vprašanja garancij za njihovo neodvisnost Borba za nove sodniške plače je po raznih peripetijah imela uspeh, da je vlada tik, preden je prišel zakon v ple-num zakonodajnega odbora, pristala na »odniške plače, kakor jih je določila sekcija. Vprašanje sodniške neodvisnosti pa še ni povsem razčiščeno in vse kaže, da bo tu prišlo — vsaj glede položaja najvišjega sodnika, predsednika kasacije — še do hudih konfliktov. Bistvena garancija za neodvisnost sodnika je, da postane njegovo imenovanje neodvisno od političnih in strankarskih vplivov, t j. da se ustvarijo garancije, da se vsako sodniško mesto zasede zgoij po stvarnih, strokovnih vidikih in ne po partizanskih interesih. Vu-kičevičeva vlada se je tudi tu držala »vojih nesrečnih načeL Predvsem naj bi se po njenem predlogu ob uveljav-tjenju novega sodniškega zakona postavili vsi sodniki na razpoloženje, da bi jih lahko po svobodni volji premetavali po državi, za normalno dobo P8 je projekt predvidel za vsa nižja sodniška mesta (predvsem za sreske in okrožne sodnike, t. j. za večino vseh sodnikov) Imenovanje po svobodni volji ministrstva pravde. Kaj to pri naših partizansko do skrajnosti poostrenih razmerah jcnači, ni teba še posebej razpravljati. Proti tej nameri vlade je posl. doktor Kramer postavil načelni predlog, da se mora vsako sodniško nesto oddati na podlagi javnega razpisa (kon-Iturza) in posebnega predloga kompe-temnega višjega sodišča, ki ima iz števila prijavljenih kandidatov izbrati naj-Iboij kvalificirane. V sekciji zakonodajnega odbora se je rršila okrog tega predloga dolgotrajna borba. Takratni minister pravde doktor Subotič je prvotno celo idejo striktno odklanjal, ker pa so se tudi v vrstah vladnih poslancev pojavili razni pomisleki proti vladnemu predloga, je prišel sam z novo idejo: mesto da se 'azpiše ta izpraznjeno sodniško službo kon-ktrrz, naj se da kasacijskemu sodišču pravica, da te spiska vseh sodnikov izbere dvojico ali trojico in jih predloži ministru. Ta predlog je večina sekcije v nekoliko modificirani obliki sprejela, ako ravno je tehnično skrajno pogrešen Konec ustavnosti talili lz zgodovinske seje rimskega senata Rim, 14. maja. Sobotna seja senata, v kateri je faši- rem definitivno pokopal italijansko svobodomiselno ustavo, tako imenovani aibertinskj statut iz leta 1848., je znamenita zlasti zato, ker se je pokazalo v tej seji popolnoma jasno, da fašizem nikakor ni tisti neomejeni gospodar Italue, kakor se predstavlja sam svetu v vseh svojih izjavah, dejanjih in ne-fcanjih. Slo je za izglasovanje novega volilnega reda, slonečega na korporativni uredbi države, katera ruši temelje dosedanjega ustavnega življenja v Italiji. Poslanska zbornica je že sprejela ta novi volilni red tako rekoč brez razprave. V senatu pa stvar ni šla tako gladko. Pred razpravo je 41 senatorjev predložilo resolucijo, ki se glasi: «Senat, smatrajoč, da bi predlagani ta kon odvzel italijanskemu narodu najbistvenejšo vseh pravic, ki mu jih ca.-jamčuje temeljna ustava kraljevine, namreč pravico, da si svobodno voli svoje zastopnike; smatrajoč, da bi se s tem načinom radikalno izpremenila ona oblika reprezentativne vlade, ki jo določa ustava sama in je bila v veljavi ne- f>retrgoma nad 80 let ter je spremljala talijanski narod v njegovem slavnem podvigu od Novare do Vittorija Veneta, prehaja na dnevni red.» Podpirali so to resolucijo med drugimi možje, katerih odličnega :avnega delovanja je polna vsaka stran italijanske zgodovine zadnjega četrtstoletja, kakor Ruffini, Bergamini, Croce, Nava, Paternč, Lanza di Scalea, Credaro, Lo-ria, Berenmi, deli a Torre, Einaudi, Govorili pa so v razpravi senatorji Cic-cotti, Ruffini in bivši ravnatelj milanskega »Corriera della Sera*. Albertinl. Režimski listi — drugih danes v Italiji itak ni — napadajo srdito te govornike, češ da ti politični mrtveci ici so se izločili iz nacijonalnega življenja sodobne Italije, nimajo pravice, da bi govorili o pravicah naroda, toda njihovi govori, izgovorjeni z globokim prepričanjem, da sedanji režim vodi italijanski narod v pogubo, so napravili v vsej italijanski javnosti silen vtis, tak, da ga ne more zabrisati niti najbesnejši krik režimskega tiska. Kakor udarci težkega fužinskega kladiva so padali njihovi udarci po fašističnem režimu in zaman se je trudil gospod Mussolini, da bi s svojim govorom, s katerim je pokopaval ustavo — »statuta ni več!» ublažil, kaj šele odpravil učinek teh udarcev. Govoreč o novem volflnem redn, je dejal sen. Ciccotti, da novi parlament ne bo imel odporne sile. ker bo stvor-jen na podlagi pokorščine, ker se bo v slučaju potrebe delal slepega, da bi ne bil nepokoren ter bo tako dejanski (kasacija naj izbira izmed stotin sodnikov, ne da bi vedela ali so cizbrani* pripravljeni prevzeti v poštev prihajajoče mesto) in načelno nemogoč, ker se ne da spraviti v sklad z določbo, da nobeden sodnik brez svojega pristanka ne more biti premeščen, Koalicija je •kompromis* odklonila in dr. Kramer je najavil svoj prvotni predlog za plenum zakonodajnega odbora. Posl. dr. Žerjav je v plenumu ponovno utemeljeval potrebo razpisa in novi minister pravde je končno to načelo sprejel ter čl. 13 zakona o sodnikih na novo predložil v sledeči stilizaciji: ►Za ru tnpramten* »odnlJka roeita »reških, trgovskih in okrožnih sodišč ter itarejšin sresklh »odiSč razpisuje minister pravde natečaj v tSluž-be-mh novicah«. Podrobnejše določbe o tem natečaju bo predpisal minister pravd« s uredbo. Iztntd prijavljenih kandidatov tberejo pristojna okrožna In »relacijska sodišča na svoji sp4ošmi »ftjt po dva kandidata, od katerih prediasa minister eoe» kralju v potrditev. V »hičadu, da se m poedrna sodmiks mesta ne prllavl več kakor pet kandidatov, iivrJe iibvro okrožna in apela-rifcka sodišča po shtžbem dolžnosti iz spiska ministrstva pravd«. Minister pravde predb.es kratjo predsednike okrožnih is trgovskih sodišč, predsednike, podpredsednike te* sodnike apeiacij&kib sodišč in sodnikov kasacijskesa sodišč« na podla® volitve sodišč pristojnih po tem zakonu. Minister pravde bo vodil spisek oseb, ki morejo bki postavljene ca sodnike sreskih, okrožnih ia trgovskih sodišč, kakor tudi xa predsednike, podpredsednike ln sodnike ap&lacijskih sodišč m kasači.jskeza sodišča. Ta spisek se spo-poJnJnje po predlogu sodišč, pri katerih dotičrT kandidati služijo aH na zahtevo kandidata samega, v katerem slučadn se imajo predložiti potrebni dokumenti. Minister pravde ima v početim vsakega let« dostaviti prepis tega »piska okrožnim i« afpelacHskrm sodiščem ter kasacijskemu sodišču ki tekom leta objaviti vse izpre-membe in dopolnila, ld se irvrše. Z* rsa Izpraznjena mesu predsednikov okrožnih m trgovskih sodišč ter predsednikov k sodnikov apeJacijskih sodišč predlaga kasacijsko sodišče r svoji redni splošni seji ali pristojno sodišče oa svoji splošni seji po dva kandidata iz spiska ministrstva pravde, od katerih predlaga minister pravde enega kralju v potrditev. Za vsako tepraznjeoo mesto sodnikov kasacij-»kega sodišča izbere sodišče na svoji redni splošni seji ta spiska kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, po štiri kandidate, od katerih predlaga minister pravde eaeia kralju r potrditev.« Kakor smo že telefonično poročali, je bil zlasti zaradi nasprotujočih si na-ziranj glede imenovanj kasacijskih sodnikov in predsednika kasaciie ves 13. člen rezerviran, tako da se bo na koncu debate vršila o njem ponovna razprava in bo odločitev padla Sele takrat. škodljiv. Vlada se Je dala zavesti v to tako negotovo sTvoritev zaradi .napačnega pojmovanja treh temeljnih načel: diktature, države in revolucije. Diktatura je sicer koristna, ali trajati sme le kratek čas, ker drugače neizogibna degenerira. Fašistična revolucija pa je v bistvu despotizem; fašizem ni revolucija, temveč involucija, je fevda.en plašč, ki skuša zadušiti vsako individualno svobodo. Sen. Ruffini je povdarjal, da novi volilni red ne pomeni napredovanja, temveč nazadovanje, ker jemije italijanskemu narodu pravico, da bi s isvobodno in neposredno izbiral svoje predstavnike, in s tem ruši temelje državne ustave, ki je nad 80 let zajamčevala državi mo-narhično reprezentativno vladavino, katero so tisti, ki so s svojimi plebisciti otvorili državo, vsi najavtoritativ-nejši pisci in državniki in sploh ves italijanski narod vedno in tudi še danes videli ravno v pravici naroda, da si svobodno in neposredno voli svoje predstavništvo. Italija si je po težkih borbah priborila svojo politično, gospodarsko in kulturno ujedinjenje; predlagalci resolucije proti novemu volilnemu redu zato nikakor nočejo, da bi se država oropala enega najučinkovitejših sredstev njenega političnega odrešenja, njenega ujedinjenja in nacijonalne podvige. Sen. Albertini je z bridko ironijo tožil, da je razsežna razprava o tej tako važni stvari nemogoča v razmerah, v katerih je mogla poslanska zbornica sprejeti ta zakonski načrt v par minutah, ne da bi bil kak član vlade in vladne večine tudi le odprl usta. ko je odvzeta vsa svoboda parlamentu in imata zbornici edinole nalogo, da su-marično odobravata vladne predloge. Logično bi bilo, da se v takih razmerah parlament sploh odpravi, dasirav-no pravi vladno poročilo, da odpravitev parlamenta in absolutizem ne odgovarjata fašističnim nazorom. Novi volilni red pomeni neusmiljeno kršenje državne ustave in obenem tudi težko ogroža nekatere zelo delikatne pravice krone, a namen mu je le ta, da vzdrži fašizem in njegovo vlado na vlasti. pri čemer pa jemlje kroni in narodu pravico in sredstva, da ju nadomestita z drugo vladavino. Novo r>oslansko zbornico bo imenoval fašistični veliki svet. O svobodnih volitvah po sindikatih ne more biti niti govora in se s temi volitvami hoče le zbrisati oči ljudstvu, da bi ne videlo, kako se s tem novim volilnim zakonom krši državna ustava, kako se ruši svobodomiselna vladavina, ki je vladala v Italiji nad 80 let in vlada skoraj ves civilizirani svet. Ko je prišlo do i>oimenskega glasovanja po splošni razpravi, je bil sprejet predlog na prehod v podrobno razpravo s 161 glasovi proti 46. Imelo ie torej 46 senatorjev pogum, da so javno glasovali proti vladnemu zakonskemu načrtu. Toda pri končnem, tajnem glasovanju je doživela vlada gospoda Mus-solinija še večje presenečenje. Dočim je pri poimenskem glasovanju glasovalo 207 senatorjev, Jih Je pri tajnem glasovalo samo še 187, in sicer za vlado 138, proti njej pa 49. Nič manj ko 20 senatorjev se je odtegnilo glasovanju in prvotnim 46 odkritim nasprotnikom fašističnega režima so se priključili še trije, ki prej niso imeli poguma, da bi odkrito glasovali proti njemu. Ce prištejemo tem dejanskim Mussolinijevim nasprotnikom še onih 20, ki so se odtegnili končnemu, definitivnemu glasovanju, so si torej pristaši in nasprotniki fašističnega režima v senatu stali nasproti v razmerju 138 : 69, kar pomeni, da je dobra tretjina senata nasp:ctna gospodu Mussoliniju in njegovi vladavini, ne glede na vse one senatorje, ki se iz razumljivih razlogov vobče niso udeležili te tako važne seje. Trditev, da je vsa Italija v taboru fašizma, se tako pač jasno Izpreminja v — bajko! Uničevanje rib s karbidom Šmartno, 16. maja Nekako pred štirimi tedni je naš Hst poročal o drznem pokončavanju rib z dina-mitnimj patronami, ko so Štirje delavci Iz šmartenske okolice loviH ribe v ribiškem revirju g. Inž. Koblerja. Oblasti so takoj ostro nastopile proti opasnim ribičem, ki se bode v kratkem morali zagovarjati pred ljubljanskim senatom. Tukajšnje varnostne oblasti pa so dognale zopet podobno zlo-činstvo, v katerem Je zopet udeležen eden izmed prej omenjenih 4 ribičev. Od potoka Reke so čuli domačini nedavno pri travnikih Jeze ostre detonacije. Ljudje so takoj domnevali, da so kradli ivi ribiči zopet na poslu, zato so javili dogodek litijskim orožnikom, ki so po vestnih poizvedovanjih le fetaknili nevarne dolgo-prstneže. Osumljeni Pavel Berlot, 30!etni delavec l>z šmartenske okolice, je priznal, da Je lovil ln pobijal ribe podlestl. Ovrgel pa je domnevo, da b1 jih uničeval z dina-mltniml patronami. Fant je imel ra svoj ribolovni šport orožje povsem lastnega izuma. Ribe je uničeval s karbidnimi patronami. Izpoveduje, da mu Je pri izdelovanju karbidnih patron pomagal Juvanov France iz Šmartna V steklenice sta natlačila karbida. Pri Marinčkovem tolmunu, kjer se družijo ribe v večjem številu, sta nalila na barbid vode. Zmešana vsebina Je začela nato vreti; da n' uhajal plin iz steklenice, sta Jo trdo zamašila. Takoj nato pa sta spustila steklenico med ribe. Par trenutkov nato je razneslo steklenico in je plin, ki se je pri tem razširil, pomoril ribe. Z novim strelivom sta si cba nalovila rnn^sgo rib, največjo škodo pa trpi lastnik ribolova z. graščak Strze?ba iz Grbina s tem, ker so mu nepridipravi uničil! s strupenimi plini mnogo zaroda, Id ga Je bilo ravno okrog Marinčkovih tolmunov zelo veliko. Juvanov France, ki Je bil član pred mesecem nastopajoče »Petrove« družbe, pa zanika vsako krivdo In izpodbija celo vsa priznanja Berlotova. Je oče štirih mladoletnih otrok, ima bolehno ženo in trdi o sebi, da je na vsej zadevi popolnoma nedolžen. Vodil je svojega najmlajšega na sprehod po travniku Jeze in se je vračal domov v Šmartno. Od potoka Reke je slišal strel, radoveden je skočil tja, da vidi, kaj je. V tolmunu je opazil mnogo mrtvih in omamljenih rib, ki so se mu tako zasmilile, da jih je začel reševati in spravljati v vrečo . . . Prvotm) se Je domnevalo,, da sta pri pobijanju ribjega zaroda udeležena še dva, a se čujejo govorice, da sta res- prišla poleg le iz radovednosti. Navedeni dogodek, ki pri nas, žal, ni osamljen, je izzval nad brezvestnimi ribiči odkrito ogorčenje. Posebna jeza je zavladala med lastniki ribiških revirjev, ki Jim s karbidnimi in dinamitnimi patronami pobijajo ribjo zalego in jim s tem onemogočajo lov za več let. Zaradi malenkostnega dobička in nebrzdanih lovskih sitrastl se spuščajo nepremišljeni ribiči v nasprotje z zakonom, ki sodi lovske tatove zaradi hudodelstva tatvine. Pomagale bodo le kaz>nj. saj jo pa tudi zasluži, kdor naredi za kg podlestl, ki stanejo tu 22 Din, na stotine dinarjev škode na ribji zalegi. Poslano Izobčenje lz rimsko-katoliške cerkve Besede: »Pismo Vam vračam. Nobenega več od Vas ne sprejmem in nobenega več ne boste od mene dobili. V Ljubljani 22. III. 1928. Jeglič.« — tolmačim in razumem podpisani Rado Miglič, stud. mus., Wien IV., Fleischmangasse 6/6, bivši župni upras vitelj na Vrhu pri Sv. Treh kraljih in bi v« ši pomožni učitelj glasbe na konservato« riju Glasbene Matice v Ljubljani, v zve* zi z vsem ostalim ravnanjem in postopa« njem g. Jegliča, višjega rimskokatoliškega duhovnika, cerkvenega kneza in ljubljan* skega škofa z menoj kot via facti izobče* nje iz r. kat. cerkve, kar sprejmem na zna« nje in na kar pristanem, tako da se ne smatram več članom edino zveličavne ma« tere svete katoliške cerkve; razen seveda, če bi mi rimski škof sveti oče papež dru» gače misliti, čutiti in pisati zapovedaL Na Dunaju, dne 23. marca 1928. RADO MIGLIC. Gospodarstvo Popoin užitek imate v gledališču pri le tedaj, če popreje prečitate njegovo dramo v knjigi, ki io je Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge t Ljubljani Broširana velja Din 40.—, v platno vezan? Hip 48.—. Produkcija slovenskih premogovnikov v marcu Sezijsko nazadovanje produkcije. Močno naraščanje zalog zaradi slabe oddaje železnicam. Znatnejše redukcije delavcev. Produkcija slovenskih premogovnikov Je v marcu ponovno nekoliko nazadovala, kar pa je pripisati rednim seziiskim spremembam. V rudnikih Slovenije se ie v tem mesecu nakopalo 155.453 ton premoga napram 169.649 tonam v februarju in 190.166 tonam v januarju. NatJram produkciji v marcu preteklega leta opažamo povečanje produkcije za 7899 ton ali 5.3%. napram produkciji v marcu 1926 Da za 21.383 ton aH 16%. Kakor Je iz gornjega razvidno, se Je produkcija glede na letni čas razmeroma ugodno razvijala. Manj ugodno pa se razvija oddaja premoga, kar smo opažali že v zadnjih dveh mesecih. Skupna oddaja Je znašala v marcu le 144.005 ton. torej za 11.448 ton manj kakor produkciia. Zaradi tega so se zaloge ponovno dvignile in sicer od 115.020 ton koncem februaria na 126.478 ton koncem marca. Zaloge so torei dosegle rekordno višino, kakršne še nismo beležili v zadnjih letih. Premogovniki so v marcu oddali železnicam 67.946 ton (v februarju 84.975). brodarstvu 690 ton (500). industriji 48.038 ton (47.145). raznim strankam 14.060 ton (13.973) sami so porabili 10.435 ton (10.828). izvozili pa so 2837 ton (2947) Naj-občutnejše ie nazadovala oddaia železnicam, kar je gotovo v zvezi z neprestanimi spori med železniško upravo in premogovniki zaradi dobave premoza. Povprečno število zaposlenih delavcev je napram februarju občutno nazadovalo in sicer za 804 na 8310. V marcu je bilo povprečno zaposlenih 261 uradnikov (v februarju 259), 248 paznikov (248) in 8310 delavcev (9114). V prvem četrtletju t. 1. ie znašala skupna produkcija slovenskih premogovnikov 515.268 ton napram 488.638 tonam v prvem četrtletju 1927 In 461.776 tonam v prvem četrletju 1926. = Pred velikimi transakcijami t naši državni železniški industriji. Ministrstvo za šume in rudnike že več let dela na tem, da se naša železarska Industrija, ki je večinoma v državnih rokah, dvigne in reorganizira, tako da bi postala rentabilnejša ln da bi mogla zadovoljiti potrebe naše narodne odbrane Leta 1924. je znan«- angleška tvrdka Armstrong & Vickers izdelala že tozadeven projekt, ki pa ni bil oevojen. Lani je tudi tvrdka Skoda (Plzen) predložila naši vladi ponudbo, po kateri naj bi se ustanovila delniška družba z 400 milijoni Din glavnice, vendar je zahtevala, da naša država garantira 7-odstotno dividendo. Tudi to ponudbo vlada ni mogla sprejeti, zato je pozvala neke nemške veletvrdke, naj ji do konca leta 1927. predložijo svoje ponudbe. Ker je bila od 4 došlih ponudb najugodnejša ponudba tvrdke Krupp (Essen), je ministrstvo sa šume in rudnike poslalo v svrho pogajanj v Essen posebno komisijo, ki se je te dni vrnila v Beograd.. Istočasno pa so v Beo-srrad prispeli tudi predstavniki tvrdke Krupp, da nadaljujejo pogajanja za razširjenje železarne v Zenici. Kakor se zatrjuje, so doseženi že dobri rezultati in bo, če bodo pogajanja ugodno zaključena, v kratkem razpisana licitacija za izvedbo tega razširjenja, ki se bo financiralo na račun reparacij,- Načrti za gradbo plavžev ter va-Ijarne železa v Zenici bo že gotovi. Investicijski stroški bi znašali 60 milijonov mark. Med pogajanji s tvrdko Krupp pa se je v zvezi z našim zunanjim posojilom zopet javila tvrdka Armstrong & Vickers, pri kateri ima Rotschild večino delniške glavnice, z novim projektom, po katerem bi prevzela ne samo železarno v Zenici, temveč tudi rudarsko ter železarsko industrijo v Vare-šu in Ljubiji. Koncentracija naj bi omogočila popolno rentabilnost produkcije. Naši merodajni faktorji sedaj proučujejo predložene ponudbe. = Pogajanja za direktno železniško tarifo s Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Prage se bo 5. in 6. junija vršila v Beogradu konferenca z zastopnki češkoslovaške železniške uprave, na kateri se im& določiti direktna češkoslovaško - jugoslovenska železniška tarifa. = Trgovinska pogajanja g Češkoslovaško. Ker so priprave za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško že v glavnem končana, je naša vlada sporočila češkoslovaški vladi, da je pripravljena v juniju pričeti pogajanja za trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Naša vlada predlaga, naj se pogajanja vršijo v Karlovih varih. — Not upravitelj konkurzne mase Bla-venske banke. Na mesto pokojnega dr. Aleksandra Horvata je Imenovan za konkura-nega upravitelja Slavenske banke njegov namestnik g. Iviea Kovačevič. r= Podpis sodne konvencije i Avstrijo. Te dni je bila v Beogradu s strani avstrijskega poslanika Hofingerja in zunanjega ministra dr. Marinkoviča podpisana sodna konvencija z Avstrijo, ki je gotovo ena najvažnejših konvencij, ki smo jih sedaj sklenili z Avstrijo. Po odredbah te konvencije bodo v bodoče naša in avstrijska sodišča med seboj neposredno občevala, kar predstavlja važen napredek v mednarodni sodni praksi. Konvencija bo ▼ kratkem predložena Narodni skupščini v ratifikacijo. = Tihotapstvo špirita med posameznimi oblastmi Uvedba oblastne doklade na trošarino od špirita je prinesla našemu trgov-slvu veliko škodo. Med posameznimi oblastmi se v zadnjem času vedno v večjem obsegu razvija tihotapstvo s špiritom, lri gre za tem, da se ogne plačilu oblastne doklade v znesku 17 Din za eno hektolitersko stopnjo. Doklada je tako visoka, da postaja tihotapstvo rentabilno na škodo naše trgovine, ki mora prekrižanih rok gledati, kako delajo na njen račun dobre kupčije tihotapci. Oblasti bi morale temu pojavu posvetiti več pozornosti, če pa tihotapstva ne morejo odpraviti, potem naj ukinejo doklado, da ne bodo imeli od doklade škodo polteni trgovci = Iz Postne hranilnice. Od 1. mata t t dalje se lahko pošilja denar (do 3000 Din mesečno) v inozemstvo notom Poštne hranilnice direktno in brez vsakih formalnosti. Lastniki čekovnih računov vri Poštni hranilnici naročata virmanska nakazila ln izplačila v gotovim' z »naloei za izplačilo* (obrazec št. 110 Š) za Madžarsko. Avstrijo. Češkoslovaško, Švico in Italiio (za Madžarsko so za enkrat dovoljena samo virmanska nakazila). Za ostale države v Evj ropi se bodo nalogi Izvrševat nreko Italije ali Švice. Na isti način se denar lahko nakazuje potepn Poštne hranilnice tudi v Ze-dinjene države Severne Amerike ki Kanado. Za take naloge (za virmane hi izplačila v inozemstvo) do 3006 Din mesečno nI treba nobenega specialnega dovoljenja od generalnega inšpektorata ministrstva financ. Čekovni račun pri Poštni hranilnici si lahko otvori vsaka fizična ln pravna oseba ali ustanova. Navodila in pojasnila dajejo brezplačno generalna direkcija Poštne hranilnice ▼ Beogradu in niene podružnice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skopliu. = Konferenca gospodarskih zbornic. Letošnja konferenca gospodarskih zbornic s« bo vršila 19. t. m. ▼ Zagrebu. Razpravljalo se bo o važnih in aktualnih gospodarskih vprašanjih, zlasti o vprašanju gospodarske propagand®. Po konferenci bodo delegati odpotovali v Osijek na proslavo 75-letnice ta mošnje trgovske in obrtniške zbornice, ki bo pričela 20. t m. in bo trajala 8 dnL Borze 16. maja. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet zelo velik, zlasti v de\izah na Prago ln Curih. Tečaji deviz so ostali ▼ glavnem nespremenjeni, edino deviza na Prago je za malenkost popustila. Potrebo v devizah na Trst in Newvork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Na zagrebSkem efektnem tržišču j« Vojna škoda ponovno dvignila ia 4 točke. Pri živahnem prometu se je promptna trgovala po 455 (včeraj 451), kasa po 455—456, za maj po 455—456, za junij po 457.5— 4o9.5 in za december po 479—480. Tudi investicijsko se je ponovno okrepilo ter se je trgovalo po 93; agrarne obveznice pa so se pri neenotni tendenci trgovale po 57.5, 58 in 56.5. V bančnih vrednotah je bil običajen promet. Zaključki so bili v Kreditni po 85, v Jugobanki po 86.5—87, v Praštedioni po 825 in v Narodni po 6740—6750. Med Industrijskimi papirji so bile zaključene le delnic® Gutmann po 220 in delnice Slavonija po 12. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.935, Berlin 13.5825—13.6125 (13.5975), Bruselj 0—7.9355, Budimpešta 0—9.925, Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.98—8.01 (7.995), London 0— 277.41, Newyork 56.71—56.91 (56.81), Pari« 0-223.7, Praga 167.95-168.75 (168.35), Trst 298.3—300.3 (299.3). Zagreb. Dunaj 7.98—8.01, Berlin 13.5825— 13.6125, London 277.01—277.81, Bruselj 7.9205 —7.9505 Budimpešta 9.91—9.94, Newvork 56.678-56.878, Pariz 222.7—224.7, Praga 167.95_168.75, Curih 1093—1096.5. Trst Beograd 33.3—33.6, Dunaj 264.25— 270.25, Praga 56.15—56:45, Pariz 74.545— 74.845, London 92.6—92.8, Nevryork 18.93 —18.99, Curih 365—367, dinarji 33.25—33.75. Dunaj. Beograd 12.48875—12.52875, Berlin 169.81—170.31, London 34.65—34.75, New-york 709.40—711.90, Milan 37.37—37.47, Pariz 27.9275—28.0275, Praga 21.02—21.10, Curih 136.74—137.24. Curih. Beoarrad 9.1325, Berlin 12415, Newyork 518.775, London 25.32875, Pariz 20.425, Milan 27.325, Praga 15.37, Budimpešta 90.625, Bukarešta 3.205, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73. Efektu Ljubljana. Investicijsko 91—0, Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Pra-štediona 825—0, Kreditni zavod 157—175, Vevče 105—0, Ruše 265—280, Stavbna 56— 0, šešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 455.457, kasa 455—457, za junij 459—460, za december 477—479, investicijsko 92.5— 93, agrarna 56.5—57.5; bančne vrednote: Hipo 58—58.5, Kreditna 85—86, Jugo 86.5 —87, Praštediona 825—830, Ljubljanska kreditna 128—130. Srpska 137—138.5, Narodna 6750—6780, Poljo 16.5—0, Zemaljska Sarajevo 160—0; industrijske vrednote: Gutmann 215—220, Slaveks 10S—O, Slavonija 12—13, Narodna šumska 25—35, Drava 375 —385, Vevče 106—110, Dubrovačka 460— 475, Trboveljska 530—534, Tvornica vagonov 90—95, Sečerana Osijek 510—525, Union Osijek 240—280, Narodna mlinska 18.5—0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (16. t. m.) Les: Tendenca živahna. Zakliučena sta bila 2 vagona in sicer 1 vazon brstovih plohov, neobrobljenih. od 2.5 m naprej, 60— 120 mm, fco vagon meja po 1020 in 1 vag. bukovih metlišč, 27-27. 1—1.10 m, dolž., fco. vagon meja pa 50. — D e ž e 1 n i p r i-delki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78-79 kg. 2%, slov. nost., mlevska tarifa, olač. 30 dni): baška promntna no 345—347.5. za maj po 3o0—352.5, činkvantin promptni tk> 350— 355; oves: baSki, zdrav, rešetan promptni po 555—320; moka: »0g« fco, Ljubljana, plač. po prejemu po 555—565. Novosadska blagovna borza. (16. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 9 vagonov pšenice, 39 vagonov turšcice, 2 vagona ovsa in 2 vagona moke. Cen® so ostal® nespremenjen®. Pšenica : baška, 77 /78 kg 357.5—360; baška, 78/79 kg 360—362.5; gornje banaška 78/79 kg 352.5—355. Oves: baški 262.5—265; sremski 262.5-267-5. — T u r š 5 i c a : baška 292.5—295; za junij 300—302.5; banaška 290—292.5. Moka: banaška >Osr< in »Ogg< 485—495; >2< 465— 475: >5< 445—455; >6< 420—430; >7« 347.5 —357.5; »8< 240—245. Otrobi: baški ▼ jutastih vrečah 232.5—237.5. Dunajska borza ia kmetijske proizvode. (15. t. m.) Tendenca na dunajskem tržišču je pod vtisom popuščajočih notacij na inozemskih borzah. Tako na ameriških kakor tndi na budimpeštanskem tržišču so bili zabeleženi nižji tečaji. Na dunajski borzi skoro ni bilo prometa. Do zaključkov so prišle 1® minimalne količin® po nespremenjenih cenah. Tudi za turščico je izredno malo zanimanja. Cene so ostale nespremenjene. Uradno notirajo vključno prometni davek brez carine: pšenica: domaČa 44—45, madžarska Tisa 48—48.5; r ž : marchfeldska 43.5—44; tur 8 Žica: 36.75 —37.5; oves : domači 88.5—38.75, madžarski 40.25-41.25. Dunajski svinjski sejem. (15. t. m.) Do-gon 15.248 komadov, od tega 1324 iz Jugoslavije. Pri precej živahnem prometu so se prvovrstne pitane svinj® pocenil® za 5 grošev, vse ostale vrste notirajo nespremenjeno, izvzemši mesne svinje, ki so s® podražile za 10—15 grošev.Za kg žive tež® notirajo: pitane svinje I. 2.15—2.20, angleške križane 1.90—2.15, kmečke 1.90—2.20, stare 1.90—1.95, mesne 1.75—2.15. / življenja i K otvoritvi no vinske razstave v Kolnu Kakor smo že poročali, so otvorili te dni v Kolnu velikansko mednarodno novinsko razstavo («Pressa»), za katero so se pripravljali celi dve leti in r:a kateri je zastopanih 43 držav. Od srednjeevropskih držav se je niso udeležile samo 3 in med neudeleženimi je (seveda!) tudi Jugoslavija, ker vlada ni vo-tirala v ta namen borih 25.000 Din! Najbolj oddaljene azijske in ameriške dežele, so znale bolje ceniti važnost te prireditve, ki je sploh največja svoje vrste. Slika nam kaže razstavno palačo, v kateri ima vsaka država svoj oddelek. t Magnus Hirschfeld šestdesetletnik Po vsem civiliziranem svetu je znano Jme nemškega seksualnega raziskovalca, berlinskega sanitetskega svetnika dr. Magnusa Hirschfelda. Dne 14. tega meseca se je obnovil njegov šestdeseti rojstni dan. Rodil se je kot sin uglednega zdravnika in človekoljuba v Kolbergu ob Baltskem morju. Študiral je vse mogoče stvari, jezikoslovje in filozofijo, medicino in naravoslovne vede. Velika potovanja so ga povela v Ameriko, v Afriko, v Orient in skoro v vse evropske dežele. L. 1910. se je ustalil kot specija'ni zdravnik v Berlinu. Že 1. 1908. je začel izdajati prvi Ker je zdaj taka politika, ki ne dopušča. da bi Trebnje kaj napredovalo. Stvar je namreč ta, na primer: Trebnjičani so momentano najbolj interesi-rani na dveh zadevščinah, ki sta velikega pomena za kraj. To je nova sodni ja in pa elektrika. Ne morejo pa dobiti ne ene ne druge, ker vlada zdaj politika božjega premirja med strankami, ki jo je oznanjal gospod minister Korošec po volilnih shodih. Ta politika božjega premirja pa uči. da občine, ki niso v klerikalnih rokah, ne smejo dobiti nič. No, in ker je občina Trebnje danes v rokah kmečke dem., je potem takem jasno, da ne dobi ne nove sodnije ne elektrike. Tako je. In je pri tem edino tolažljivo to, da tudi klerikalne občine ne dobijo nič. Od sedanje vlade sploh nobeden ne dobi nič. Vsekakor sem se v Trebnjem vsaj lahko prepričal, kako politika božjega premirja v praksi izgleda. In to je tudi nekaj vredno. Zraven sem pa še nekaj drugega izvedel, kar v današnjih okoliščinah tudi ni brez politične pikantno-sti. Namreč, da je trebnjiško grajščino kupil mož z juga, pravcati musliman ali, kakor mi pravimo, Turek. In se je tam že tudi naselil, z ženo in otroki. Dobrih Trebnjičanov ta stvar baš ni preveč začudila, samo so zelo radovedni, kako bo novi in za naše kraje malce nenavadni kolonist kai gospodaril. Jaz, ki id stičem za političnimi vzroki in učinki, bi pa rekel: Kaj pa, če je vse to-le že nekako blagodejno znamenje prijateljskega zavezništva gosooda Antona Korošca z gospodom Mehmedom Spa-hom, ki sedita danes skupaj na vladi? Da ni morda s tem na novo poživlje-no muslimansko zanimanje za našo deželo, ki je bilo že pred stoletji jako živahno? Ali pa, da ni morda to svoje sorte agrarna reforma, na katero je naš kmet doslej zastonj čakal, agrarna reforma, ki pojde tako-le: Janez v Ameriko, Mu-stafa pa v Slovenijo —? Take in enake neumne misli so mi zahajale v glavo, ko sem sedel tam v Trebnjem na klopi pred gostilno, poslušal pripovedovanje ljudi tfi gledal zvonik farne cerkve. Na zvoniku zdaj ni križa, menda ga popravljajo. In — glej jo čarobije: naj sem še tako mencal oči, vedno zopet sem videl tam vrh zvonika mesto križa bleščati v solncu polumesec... No, da — zakaj pa ne? Čudna so pota politike gospoda Korošca, in morda še doživimo. da se bo tudi na Slovenskem kakor v Bosni poleg zvonika dvigal mi-naret in da bo poleg večernega zvona zapel z visokim glasom še muezin: »Allah il allah...« In da bomo. če že ne moremo priti do božjega premirja med strankami, imeli vsaj božje premirje med verami. Sai danes imamo žal itak samo premirje praznih žepov .,. Josip Fr. Knaflič. Ljubezen v vrtu najboljše, najtrajnejše. zato naieeneišef 13 NA OBROKE, krajše aH daljše dajem vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje. Fran Šuštar, lesna industrija Ljubljana, Dolenjska cesta. 6298 Po dolgem času spet velik dogodek na slovenskem književnem trgu. Ob stoletnici pisateljevega rojstva. NOVOl NOVO! L. N. TOLSTOJ Ana Karenina ROMAN PreveZ VLADIMIR LEVSTIK Dva zvezka s malone ensjststo stranmi! Tiskano na najboljšem papirju, vezano v črno aH vftnjevo platno z bogato pozlačenim, moderno stiliziranim hrbtom po Izvirnem urrjetniškem načrtu, v želati* nastem omotu in kartonasti kaseti. Cena za oba delt skupaj Din 250.— (po pošti Din 10.— več). Plačljivo tudi v obrokih. Roman nudi izredno bogastvo filozofskih in moralnih idej, mojstrsko osvet* ljene z naravnost fanatično resnicoljubnostjo obdelane najgloblje in najintimnejše probleme ljubezni in zakona ter pomeni za vsakogar nepozaben in pretresljiv no« tranji doživljaj. Izdaja predstavlja eno naj silnejših del svetovnega slovstva, višek si oven* ske prevajalske umetnosti in obenem vrhunec dosedanje slovenske knjižne opreme. Vaš dom in vaša knjižnica ne smeta ostati brez nje !!!!!!!!!! Naročila sprejema Zvezna Knjigarna, Ljubljana, Marijin trg Stev. 8. 1299 Naši onstran šranic p— Brat ustregli brata. V goriški bolnici Je umrl 15-letni Anton Lisjak iz Plaisine pri Vipavi. Njegov 18letni brat je vzel v roko nabito puško, ki se H sprožila in Antona zad-ek v trebuh. p— Vlom v banko. V podružnico zavoda »Banca Cooperativa GiuMana« v Gorici v uiici MoreUi so vlomiH v nedeljo opoldne tatovi in odnesli okoli 60.000 lir denarja. p— Podeželski fašijl. V gori&kean dkektoriju so raspravljaM o razmerah po posameznih podeželskih fašijih, ki niso baš sijajne. StroSkj naraščajo, občine »o že preveč obremenjene. Potrjen je trii znova za člana komenskega fašijt Ferdinand Keoda ta imenovani so Stanislav Ko-drič ter Josip Kerševan za člana rihemberlkega fašija, za člane čeDo! s Italijo, dol i Mussolinijemc. Poročali smo o razpravi proti obtožencem iz Viška v Furlaniji, ki so nabili nabornike iz Trevinjana in pri tem kričali >Hur&, dol z Italijo, dol i Mussolinijemlc Razprava se je nadaljevala 80. pr. m. Vsi obtoženci so bili oproščeni prve obtožbe (da so kričali >Dol z Italijo, dol z Mussolinijeml«) radi pomanjkanja dokazov, obsojeni pa so bili radi poškodb trije vsak na lmesec in 15 dni zapora, pet vsak na 1 mesec in 7 dni zapora, trije so bili oproščeni. Vislco je kraj ob prejšnji meji proti Italiji. Meja je padla ali staro furlansko sovraštvo do Italijanov je ostalo in še narašča. p— Italijaniz&cija priimkov. V novem seznamu v Trstu poitalijančenih priimkov Žitamo nastopne znaČilnejše: Burger Cittadi-ni, Črešnar Cresinari, Jazbec Tasso. Jazbec Tassini, Jug Ughi, Konjedic Cavallini, I.iščak Lissiani, Lovišček Loviselli, Marin-šek Marinesi, Mlinar Molinari, Okoren Co-relli, Peric Pieri, Pisek Pizzecehi, Pogačnik Fogazzaro, Rajčič Raggi, RSssler Rosselli, Strasser Stracciari, Verdeljak Verdelago. p— O jugoslovenski konkurenci italijanski trgovski mornariei znova razpravlja >Piccolo<.Leta 1921. je štela jugoslovenska mornarica 114.388 ton, lani 270.000, letos jih bo v kratkem 300.000. Otvori se brza črta med Sušakom in Rotorjem, snujejo se zveze z južno Ameriko. Seveda je vse to nič proti impozantni italijanski mornarici, ali vendar je vredno, da se vzame v pretres! Tako modruje »Piccoloc, ki ob tej priliki zopet zahteva vspostavitev nekdanjih črt med Dalmacijo in Trstom ter Reko, dostavljajoč, da tiste famozne transverzalne črte ne koristijo Italiji nič ne v gospodarskem in ne v političnem pogledu. >Piccolo< je zadovoljen, da so beležili porast jueoslo-venske trgovske mornarice tudi v Rimu. Pred tremi leti, ko so v Trstu vpili radi odprave brzih črt med Trstom in Dalmacijo, so smatrali to v Rimu za neopravičeno manifestacijo lokalne nezadovoljnosti. p_ Iz imen je izvedenih v našem narodu polno priimkov. S tem dejstvom se bavi »Piccolo« in izvaja: »Poprava priimkov, odgovarjajočih imenom svetnikov in mučeni-kov cerkve, poslovanjenih, je naravna posledica vzbujenega italijanska. Razvidna je absurdnost, da se v italijanski deželi, kjer so krstna imena italijanskih državljanov vsa italijanska po obliki in glasu, izgovarjajo ta imena, rabljena kot priimki po fonetičnih zakonih slovanskih jezikov«. Samo tepa ne ve dobro »Piccoloc, ali je bil izvirno latinski izraz predrugačen ali preveden potem, ko je služil kot priimek ali je bil slednji sprejet z že poslovanjenim izrazom ... ve pa naša javnost dobro to, da derejo »Piccolovk hiperfašisti v idiio*stvo. p— Italijanski slepar. V Primorje se za* tekajo radi razni italijanski sleparji in na* vadno se jim posreči, da živijo dolgo časa dobro ter padejo pravici v roke šele po prav očitnih slepariiah. Seveda regnikolo je lahko velik gospod v zavojevani Julijski Krajini, vse se mu mora klanjati in ustre* zati v vsem, kar želi in hoče! 271etni Ra» fael Ippolito iz Sicilije je regnikolski tiček, ki je priletel na Goriško in tam sleparil na debelo. Izdaial se je za grofa, doktorja, inženjerja, visokošolca. Premotril je učite* ljico Lavro Cantazzo, da ga je poročila. Vpisan je bil tudi v goriški fašistični vse* učiliški oddelek «Guido Resen®. Pred krat« kiin je hotel imet: vseučiliško izkaznico. Pri knjigarnarju Pertotu jih je naročil kar deset po vzorcu ene prave. Ko so bile na* rej ene, jih ni hotel sprejeti, češ da niso do« bre. Pertot je šel na policijo in sleparja so zaprli. Pri preiskavi so našli polno ponare* jenih dokumentov, šolskih in drugih. Ippo« lito je bil nekaj časa v nekem semenišču. Izdajal se je včasih za duhovnika in bil je nekje celo nameščen kot duhovnik par me* secev! p— Prepočasi. Na sestanku goriškega fa» šističnega vodstva se je tajnik Caccese hu* doval, da se vrši italijanizacija priimkov tako neznatno, da je to v sramoto mestu in deželi. Mnogi pravijo, da nočejo žrtvo* vati svoje starodavne družinske tradicije. Fašisti v javnih službah so dobih zaradi tega nalog, da gredo takoj na delo in po* spešijo proces izpreminjevanja priimkov v italijansko obliko. p— Komodni podeštati. Goriški fašistič* ni direktorij zahteva od podeštatov. da mo* . rajo bivati stalno na svojih službenih me* stih. Doslej so bili mnogi v krajih izven prideljenih jim občin in so prihajali v urad le poredkoma, tako da so vodili občinske posle le tajniki. To mora nehati 1 Tajnik Caccese obsoja nered in počasno uTadova* nje po občinah. Ali da bo odslej boljše, tega ne verjame nihče. p— V Grgarju se je nekaj časa postav* ljal kot fašistični politični tajnik Jožef Pav* šič, ki je preobličil svoj priimek v «Pau* sich». Njegove fašistične glorije je bilo pa kmalu konec. Pokrajinski tajnik Caccese je Pausicha odstavil in grgarski fašisti spada* jo sedaj v območje solkanskega fašistične* ga komisarja, učitelja Ballabena. Slovence rabijo nekaj časa, tako da jim pripravijo prvi teren, potem jih pa odbrcnejo in po« stavijo Laha za fašističnega voditelja. p— Ali je miličar javni organ? Fran Cu* der iz Loga pri Bovcu se je zoperstavil mi« ličarju, ki je zahteval od njega na cesti dokumente. Pred sodnikom v Bovcu je bil oproščen obtožbe. Sodnik je mnenja, da miličar ni javni organ. Državni pravdnik v Gorici pa je trdil, da je Čuder razžalil jav« nega organa. Pri prizivni razpravi je bil Čuder oproSčen zaradi pomanjkanja doka* zov. Sodniki so se tako izognili odgovoru na vprašanje ali je miličar javni or^an? p— Trgovsko prodiranje z Reke v Jugo* slavijo. Laški kreditni zadružni zavod za obnovo Benečij daje trgovcem, ki se bavi* jo s prodiranjem na jugoslovenski terito* rij, kredit proti nizkim obrestim. Reški tr* govci se poslužujejo svobodne cone. La» ška oblast jim gre na roko v najvišji meri. Laška tvrdka ima sedež na Reki in od tam trži z jugosiovenskim teritorijem. Nobene davščine ji ni treba plačati. Ves denar, pri* dobljen v jugoslovenski zemlji, gre lepo na Reko. Povrh tega te tvrdke blago na naši granici same carinijo in fakturirajo, njiho* vi agenti se svobodno gibljejo med jugo* slovenskim ljudstvom, čeprav so tuji dr* žavljani in živijo v inozemstvu. Te tvrd« ke so tudi skrajno nesolidne in se ne dr* žijo trgovskih uzanc in predpisov, zanaša« joč se na reško trgovsko borzo po stari resnici, da vrana vran) ne izkljuje oči. Ta« ko trpijo številni jugoslovenski trgovci za« radi konkurence, ki nam kaže, kaj snujejo Lahi z nettunskimi konvencijami! Cujemo, da se pripravljajo energični koraki proti italijanskemu trgovskemu prodiranju opi* sane vrste na jugoslovensko zemljo. p— Inozemska ofenziva na italijansko pivo. Milanski «Popolo d' Italia» in za njim drugi listi so zarohneli proti konkurenci ki jo dela inozemsko pivo italijanskemu. Domači produkt je proti uvozu tujega piva dobro zaščiten in izključena je vsaka olaj* šava za uvoz, toda vendar prenese tuje pi* vo vsa uvozna plačila in se širi po vseh mestih, tako da so pritožbe italijanskih pi* vovarnarjev vedno silnejše. Fašistični listi trdijo, da domači produkt ni nič slabši od tujega in pridušajo Italijane, da je dolž« nost vsakega Italijana, da pije samo itali« jansko piva «Piccolo» kriči, da morajo Tr« žačani piti samo tržaško, to je Dreherjevo pivo... Resnica je ta, da je italijansko pi* vo zanič. Posebno tujci se bodo lepo za* hvalili za italijansko pivno brozgo! Faši* stično kričanje proti tujemu pivu bo od* jeknilo posebno na Češkem, ker je naperje* no v glavnem proti češkemu pivu! Tako pospešuje «Piccolo» odtujevanje Čehov Trstu! k— S Koroškega. V Smarjeti v Rožu je bila volilna borba pri občinskih volitvah izredno ostra. Slovenska stranka je obdr« žalft prejšnje število mandatov. Landbund je rohnel in teroriziral naše ljudi z vsemi sredstvi. Nekaterim je bilo naravnost za* hranjeno priti na volišče in tako je ostalo doma najmanj 50 slovenskih volilcev. Pre* moteni so bili tudi neodvisni Slovenci, da so se družili z našimi narodnimi nasprot« niki. Žalostno! Ali so pozabili, kako so jih leta 1919. volksverovci gonili po celovških ječah? — Izobraževalno društvo »Planina* v Selah šteje 62 članov. Knjižnica ima 834 kniig. Na občnem zboru se je ugotovilo dobro delovanje društva, ki bo v bodoče še uspešnejše. Podružnica LJUBLJANA, Mestni trg St. 5 Afiljacija Banke Čehoslovaških legij, Praga Obavlja vse bančne Dosle najkuiaotneje, sprejema vloge na tekoči račun h na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Prodaja in nakup deviz in valut Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. Pošt hran. rač. štev. 13.320. m Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw). FRANKI" URI (428 m 4 ki). LANCiENBERG (468 m 26 kw). STUTTGART (379 m 4 kw) PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1(504 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw) STOCKHOLM 'MOTAJ A 1320 m 30 kw) Četrtek, 17. V. BERLIN 20.30: Koncert orkestra ki tenorja. TRANKFURT 20.15: Poeziji y športu. (Recitacije.) 21.15: Po roxdovih in Mvadai. (Orkester ln solisti.) LANGENBERO 19.30: Orkestralen koncert. — 1. Weber: »Oberoo»; uvertura. — 2. R. StrauB: Smrt in rveSčanJe; jiml. pesnitev. 3. Čajkovski]: SLmfotua it. 6. (Patetična.) 4. Wagn&r: »Tannhauser«; uvertura. PRAGA 19.30: Prenos simfoničnega koncerta ii • Smetanove dvorane v Pragi. LONDON 19.15: Brahmsove violinske ki klavirske sonate. 19.45: Koncert vojaške«* orkestra. — 1. Meyerbeer: Balet iz opere »Robert vraž« 2. StrauB: Pomladna glasovi — 3- Rahma-ninov: Vse Je ljubko. - 4. Ailber: »Lecocq«; uvertura. — 5. Tri pesmi. — 6. Handel: Larzo. — 7. Godard: Valček. — 8. Ganne: Norveška mazurka. 21.35: Zabaven večer. ZAGREB 19.30: Prenos simfoničnega koncerta k Prage. BRNO 19: Vtisi iz Španije. (Godba in recitacije.) 21: Operetna glasba. Koncert vojaške godbe RIM 21.15: Suppčjeva opereta »Boccaccio«. DUNAJ 19.30: Prenos Puccinijeve opere »Madame Butterfly« iz dunajske Drž. opere. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke glasbe. STOCKHOLM 19.45: Koncert. — 1. Goldmark: Italijanska uvertura. — 2. Urbin-Rosettl: Vihar. — 3. Debussy: Fantazija za klavir in orkester. — 4. Gluck-Orunield: Melodija za čelo. — 5. Gliick: Balet iz opere »Armida«. 6. Meyerbeer: Dinorah. — 7. Berg: Scher-zo. — 8. Atterberg: Baletna silita. Petek, 18. V. BERLIN 20.30: Spevi za zbor. — 1. WagneT: Iz opere »Tannhauserc. — 2. Bizet: Iz opere »Carmen«. — 3. Oounod: Iz opere »Faust«. 4. Verdi: Iz opere »Moč usode«. — 5. Schu-kert: Tri pesmi. — 6. Frischen: Atenska pomlad. — 7. Thuille: Žalostna poletna noč. 8. Gade: Pomladni sli. — 9. Auber: »Nema portičamka«. — 10. Berger: Dve pesmi. — 11. Haydn: Zgovornost. FRANKFURT 20.15: Mešan večer. Nato koncert Mozartovih skladb. LANGENBERO 18: Komorna glasba. — Brahmsove skladbe. 22: Schiller: »Kovarstvo ln ljubezen«. STUTTGART 20: čajkovskjj: »Evgenij Onjegin«; opera v 3 dejanjih-PRAGA 19.15: Koncert godbe na pihala. Nato zabaven večer. LONDON 19 15: Brahmsove klavirske in violin-»ke sonate. 21.15: Koncert. — Fletcherjeve skladbe. — 1. Farnous Beauties; sudta. — 2. Trije sipevi ta ženski zbor. — 3. Spev in arabeska za violino. — 4. Trije spevi za ženski zbor. — 5 Intermezzo. — 6. Koračnica. ZAGREB 20.35: Klavirski koncert. Lahka glasba. BRNO 19: Večerni koncert za orkester. RIM 21.15: Vokalen in instrumentalen koncert. DUNAJ 19.30: Slavnosten koncert. — 1. Produkcija dunajskih Sangerknaben. — 2. Kreutzer: Madrigal. — 3. Schubert: Bog v naravi. Iz maše v As-dnru. — 4. Mozart: »Čarobna piščal«; uvertura. — 5. Frank: Simfonija v D-molu. — 6. Beethoven: Čast Bogu. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. ■TTOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert — 1. Handel: Concerto grosso. — 2. Svend-*en: Oktet, ov- 5. Sobota, 19. V. BERLIN 20.30: Sluhodrama. Nato večerni koncert lahke glasbe. PRANKFURT 20.15: Večerni koncert Brahmso-vih skladb. LANGENBERO 18: Koncert vojašikega orkestra. 20.25: Zabaven večer. STUTTGART 20.15: Večerni koncert komorne glasbe. (Trio.) PRAGA 19.15: Prenos koncerta h tnelodramske- ga gledališča na Vino-bradih. '•GNDON 21-35: Orkestralen koncert. — 1. Liszt: Madžarska rapsodija št. 2. — 2. Tri pesmi *a zbor. — 3. Mozart: Menuet v Es-duru. 4. Dve pesmi za zbor. — 5. Mendelssohn: »Sen kresne noči.« — 6. Howells: Pucks menuet. — 7. Tri pesmi za zbor. ZAGREB 20-35: Koncert klavirskih in violinskih skladb. BRNO 20.20: Večerni koncert orkestra in »oJd-stov. RIM 21.15: Prvo hi drugo dejanje BellinlJeve opere »Norma«. DUNAJ 20.15: KAtmžnova opereta »G4av*r ciganov«. VARŠAVA 20.30: Planqoettova opereta »Korne- vrBska zvonovi«. STOCKHOLM 18.20: PevsH koocert. Stara narodna glasba. Ingelen itadio Popularni Ultradyne. s katerim ramo rete med krajevno pošiljatvžjo tudi ino zemstvo poslušati 1 U - 7 Zahtevajte prospekte — Radlo-tvornlca Ingelen, Wlen. XVII. Bergstelggasse 36 Reform steklenice Bo za konzerviranje sadja ln povrtnin najboljše in naiceneiše. Glavna zaloga za celo Jugoslavijo pri tvrdki LOVRO PETOVAH, Ivanfkovcl. Istotam se dobi Zupanc-eva knjiga: Konserviranje sadja im vsakovrstnih -»ovrtnim za domačo uporabo Ceniki na zahtevo. 119 Sokol Mladinska akademija Sokola IL je zaradi nepredvidenih tehničnih zaprek preložena na 26. maj ob 8. zvečer. Prireditev se bo vršila v društveni telovadnici na realki z že objavljenim sporedom t. J. izvajajo se pokrajinske proste vaje, posebne točke, orodna telovadba in igre. Vabimo vse prijatelje sokolske mladine, posebno pa starše naše dece m naraščaja, da posetijo akademijo, račun, to' ga polagata deca io naraščaj o svojem celoletnem delu. Vstop prost. Iz Sokola D. Društvo obhaja letos pomemben jubilej, 20-ietnico društvenega obstoja. Oficijelno proslavimo ta važni dogodek 17. junija z razvitjem društvenega prapora in javnim nastopom, ki se bo vršil v okviru delnega žuipnega z leta in večerno akademijo. Celotna proslava se bo vršila na našem letnem tek)vadišču na P rutah. Natančnejši program bomo še objavila v časopisju. Zdravo 1 Tombola Sokola I. preložena. Sokol I Javlja tvojemu članstvu in prijateljem, da je preložil za 20. t. m. določeno Javno tombolo na 9. september t. 1. Vse že dosedaj kupljene tombolske karte veljajo za Jesensko tombolo. Zdravol »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja na svojo jubilejno javno telovadbo, kii bo v nedeljo 20. t. m. ob pol 4. popoldne na letnem telovadi-šču v Tivoliju Predprodaja vstopnic bo v petek in soboto v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami od 6. do 8. zvečer. Sokoisko društvo v Štepanjl vasi vabi članstvo na izredni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek 24. t. m. ob pol 20. v društveni soba. Na dnevnem redu je nakup odnosno prodaja stav-bišča. ŠT. VID-GROBEl NO. Veselim dogodkom prijazne naše vasice sledijo vedno tudi žalostni Vse ie pač spremenljivo, kakor letošnje majskj vreme Nedeljska prireditev na tukajšnjem šolskem odru ie bila kljub deževnemu vremenu zelo d .hro obiskana Fantje in dekleta so pod vodstvom šolskega upravitelja Frana Pogačnika rešili svoje naloge prav dobro. Kmečka drama »Ma-riša« je bila všeč vsem gledalcem. Veselo petje rekrutov. slovo od doma in deklet, godba, vmes razburljivi orlznri v krčmi in mlinu, vse to je naredilo na gledalce nai-. globlji vtis. Vloge so bile dobro razdeljene, Primerne maske in okusna sceneriia. to poživi igro. Tako ie bil uspeh moralno ln gmotno prav ugoden. Zato smo nameravali igro ponoviti ttidj na Draznik Vnebohoda A nesreča nikoli ne cočiva V pon^deHek se je ponesreči! mladenič Jazbec ki je igra! vlogo Franceta in io tudi ;zvrstno posodil. »Dve krogli mu včeraj nista upihnili življenja. a smreka v eozdu mu 'e zdrobila nogo« — so govorili ljudje ko smo ga naložili na voz. ki ga ie jdnelial v bolnico V nekaj tednih, upamo br ikreval In zopet pogumno zavrisk'il na r>dru. — O grozni nesreči, ki se ie zeodfa v noči na nedeljo 13 t m., je »Jutro« že poročalo Pod tovornim avtom St.jurske »JajčJe zadruge« ki se je prevrni' na cest' ie Izdihni! 19-letni Gosak Smrt ga je doletela naibrž v spanju ker ie ime' roke v žepu še ziutral. ko so ga potegnili izpod prevrnienega avtomobila. Avto je star in ie imel šofer že parkrat ovire pri vožnji, vendar ie bilo tudi ta dan natovorjenih 18 »totov lajc škoda vrlega fanta Gosaka ki je b?l edina opora svoji materi! - Slana tudi pri nas ne prizanaša Koncem zadniega tedna Je uničila gorice in večinoma tud' sadonosni-ke. S krompirjem in fižolom se nam Jsto-tako obeta slaba. Ljudje tarnajo in obupujejo. Pridelka malo ali nič. davčni pritisk pa vedno huiši . . . BRASLOVČE. Pevski krožek bo priredil v nedeljo 20. t. m. svoj prvi pevski koncert Na sporedu so različne pevske točke m ša-loigra: »Pogodba« Začetek ob IS url popoldne na Legantu. K obilni udeležbi se vabijo vsi ljubitelji petja 052 SENO ŽETI OB SAVI Ker bo letos 20 maj na nedeljo, se bo vršil tukajšnji živinski Jn kramarski sejem v PonedeMek 21. maja. Kupci in prodajalci živine bodo Imeli to pot že priliko uporabiti novo mostno tehtnico, ki se ravnokar postavlja ŠENČUR PRI KRANJU. V nedello se le v Lučah vršila lepa gasilska slavnost, pri kateri smo blagoslovili nov' Gasilni dom brizgalno in kip sv. Floriiana Prisostvovalo ie do 300 gasilcev v kroju in mnogo ostalega prebivalstva Po popoldanskih ve-černicah. pri katerih le iako lepo pel pevski moški zbor iz Šenčurja, se ie vršila blagoslovitev. Župnik g. Piber ie imel nato zelo lep govor o požrtvovalnost' prostovoljnih gasilcev. Govoril ie še župnl načelnik Sa-jovic. nakar se ie domači načelnik z lepimi besedami zahvalil vsem prisotnim Vodstvo prireditve ie bilo v rokah cerkljanskega načelnika Jerneja Vombergarja. ki Je v prav lepem redu vodil vso akcijo posebno še pri defilaciji in pri sprejemu kumice gospe Andrašičeve Iz Kranja Po blagoslovitvi se ie vršila liudska veselica, kier nas je zabavala godba Iz Cerkelj Imeli smo ugodno vreme in vse ie poteklo v tako lepem redu. da ie prireditev lahko gasilcem v čast. gostje pa jo bomo ohranili v trajnem spominu. VI POTREBUJETE naš novi ilustrovam katalog za gospodinje z nekoliko tisoč slikami in predmeti iz manufakture, moderne konfekcije, perila, klobukov, čevljev prt prog, zastorov moške mode, galanterije, kuhinjskih ln hišnih potrebščin i. t. d. KIo cfana uaC ni? ker vam po^J«"® na zahtevo HfiC Slane VaS nit, povsem breiplaino in frankol brez vsane obveze. Zato nam plilte Se danes 1 Največja trgovska in izvozna tvrdka v SHS KASTNER I OHLER, ZAGREB 371 Originalne za Oesietner cyic«ostti ipeciiai* ni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri barve Lud* Ban,ga> Ljubljana, Selenburgova ulica 6.1. matrice 'ko£e\ vodeni papir relefor, ^ im 'UUUUULJULJULJUUULJUUUULJUULJUULJUUUI H □ □ □ Slini 1 Hm □ GRAZ, Korb'ergasseNf.42 □ telefon St 23—52. 3 Edini privatni zavod za vse opera- f tivne. interne porodniške slučaje ln P za ženske bolezni. Moderno ureieno. — Višinsko solnce, _ roentgen diatermija — Zdravniki po ^ lastni vodji. — Zmerne cene. — Pro- □ spekti na zahtevo. 101 □ jaaDnnaDDDaaaDDannaDaaaDDaaaDt Turistovsho soloma lastnega izdelka edino v delikatesi K. JARC, „Pri turistu" DUNAJSKA CESTA 7. 6280 ■■■■BHMHaMaMBaaaMBauai a I Zastopnika O) to a a a 9 S za Slovenijo pod ugodnimi pogoji za poset privatnikov Išče za takoj zagrebška trgovina manu-fakturnega blaga na odplačilo. Ponudbe pod »Za 16235« na PU-BLICITAS d. d. Zagreb, Gundu-ličeva 11. « * n n tm * m m n n w m *««»n «t m« n •OS)-*** Ali ste se že naročili na „PonedeIiek"? bremensko poročalo Metporoln?kl «a»od » Ljuhiinoi 16. maja 1928. ViSins barometra 308.8 m Kraj Cas Barom. & o E o Ol f» v ► "jmer vetra in brzina v met rib U opazovanja Ljubljana 53 i 11-9 86 SW 2 K Manboi . . . 51 7 15 60 SE 4 5 Zagreb .... Beograd « • . 8. 7S5.1 14 2 SSE 4 0 Sara levo . . . 757-1 12 63 WNW 2 1C Skopi ie ... -5 5 17 64 mirno 10 Dubrovnik . 54 9 17 74 E 1 9 Split ... 1 4 4 6 7 > SE 6 7 Padavine Vr«st8 t mm to i arf ----------------• J " VU - --------- — ----J "" tUUUjU ---- ' ' Danes ie bila v Liuhliam remperatura 16.8 C najvišja, 9.8 C najnižja. Dnnajska vremenska napoved za četrtek; V južnih Alpah oblačno, deževno in hladno. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, deloma oblačno z dežjem. Temperatura od 12 do 17 stopinj. Morje mirno. POTNIKA dobro uvedenega v špe-ceriji in deželnih pridel-k h za Štajersko s takojšnim nastopom potrebuje veletrgovina v Ljubljani Ponudbe pod .PROVIZIJA" na oglasni oddelek »Jutra* 6 72« Čevlje! Pred nakupom si oglejte »Doko čevlje««. Videli boste, da so najelegantnejši, najtrpežnejši a tudi najcenejši ročni izdelek. 1000 priznanj in pohval. »Doko«, Prešernova ulica št. 9, dvorišče. 61 Opozorilo. V nedeljskih ljubljanskih dnevnikih je priobčil g Hinko Rebolj otvoritev trgovine v Sp. Šiški. V tem naznanilu poroča, da je 1'REVZEL in na novo preuredil že dolgo znano trgovino z mešanim blagoin v hiši g. Seidl preje L Simončič, Celovška cesta št 63. To naznanilo g. Rebolja ne odgovarja ▼ toliko resnici, ker imenovani ni prevzel od podpisanega trgovine, temveč samo kal v hiši g. Seidl, katerega sem jaz opustil, ker sem se preselil s trgovino v lastno hišo na CELOVŠKI CESTI ST 62, kjer vodim §e naprej znano trgovino z me« šanim blagom, ki sem jo spopolnil z DELIKATESNO TRGOVINO in toče. njem alkoholnih pijač. Toliko ▼ blagohotno vednost vsem ce» njenim odjemalcem, katerim se še nadalje priporočam, zagotavljajoč jih vsikdar so» lidne in cenene postrežbe, z odličnim spoštovanjem IVAN SIMONČIČ, 6291 a trgovec, Spodnja Šiška, Celovška cesta 62. MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo kg 4 Din v« v« večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Prostovoljna 6277 javna dražba. Dne 19. t. m. dopoldne ob 9. url se bo vršila na Bcu mesta v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 43, prostovoljca Javna dražba zaloge dobro sortiranega špecerijskega blaga. Dražbeni in plačilni pogoji se izvedo v petek dne 18. t. m. na mestnem magistratu v ekspediciji soba 48 ali na dam dražbe na Hcu mesta, Kupci se vabijo. 500 komadov moderno in solidno izdelanih koiregostih aparatov oddatfamo po reklamni ceni. Kovčeeasti aparat Jt BI 1 z močnim kolesjem, iin-o zvočmoo, premer 30% X 24 Vt X 14 cm, z lOtirm poipo-ki. novimi dvostranskimi 25 csm premer ploščami 200 ti-ttih Herold iglama pako-vanjem in poštnino samo Din 840.—. Kovčegasti aparat štev. B/2 močnejši, premer 34 X 2SH X 14% om z vsem kakor zgorej samo Din. 1040.—. Naročite dokler Je zalosa Specijakia trgovina in največja zaloga Gramofonov In plošč A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva 5. 6801-» za trgovske la privatne informacije, osobito okr. Kranj, Radovljici, Jesenice, Grosuplje, Črnomelj in Metlika iščemo. Ponudbe nasloviti na poštna pre-dal 224 Ldub-ljana. 6296-a Ta stroj cTriumph* nadkriijuje radi rroje eka&ktnortl, Cr petnosti, prožnosti, gladkem ta figura«m teko. gaj priprarnejfie rarvratitve črk n« dosedanje »troje. — Poltna direkcij* t Berlinu Je kupila 600 »trojer fmodel 10) — Glav qo taatopetTo la Slovenijo: Ladovik Žitnik meh. delavnic« , Ljubljani Kolodvorska uL 26. Sprejema v Ipecljalso popravljanje pisalne »troje - V talogi oarvni trakovi; ogl j eni papir, papir. »vitki 'td. 79 P M jgi.jte »alogt n craaaili brsoilvalnUi " »Uoitfv. najnovejt*. »najdbe moderni-tehnike. Na ta »troj UvaU popolnoma enoUavno vta kovratno blaga naiitk« b> Sipke e eikcak Hrom ve U*e mtenine, gumbe tu znmbnire Pouk » vecenju brftplaien - Prodaja tn-ijani — u gorenjskim ko. :odvoro(B M OOlhOVB hOŽB ta m drage od divjačina fcupuje ln laneeljivo dobra jlafia D Zdravifi, Ljubljana. Flori lanska ulica »t 8 (I OOSFOUlNje poskusite u brnim reastvt u podih Sani »trokl. oso-bito t manuf&kturi, dobi takoj sne^to ReflekUnti, ki •o vešči tudi že!i»znin« imajo prednost Ponudbe na ©glasni oddelek »Jutra« pod •Samostojna moč«. 18590 Pečar, pomočnike (a »talen notrunji no*el llSecio Ponudbe n» oglasni #dd»Jek »Jutra« pod Šifro •Sombor«. 1S061 Sodarja M M upravljal ot*n«B tudi EeUmta dela, takoj «prej- ■1* veletrgovina * vinom tn Ipirituozami t Ljub'Jani — Hiaiov r oglasnem oddelku »J 18626 Vajenca H »taarsko obrt sprejmem takoj 1 t»o oskrbo r hUi. Maalov v ogifcfjnem oddelku •Jutra«. 18602 Učenko »Orsve in poAtene, »prej-tirtu T trgovino 1 meianim bijeta na deželi. s veo oskrbo r MM Ponudbe ni Oglasni oddelek »Jutra« ood •PoStena 97«. 1SŠ97 Umlrovljen BalesnUHU aradnik ali pod-»ra.laik, k! obvladuje nem-Itiao. s« akceptira kot paznik medenega morskega kopališča ter inkasanta. — Eondicij«: Stanovanje, hrana in 600 Din mesečno. — Pala^e-HoteJ Praha, Hotel BristoL Ka.b, Dalmacija. 18659 Siužba monterja Od-ia «e statvo mesto rodo-▼odoega monterja ia oW Lutki vodovod Bled - Gorje. Nastop takoj Oferte 1 na-Tedbo zahtevkov naj fe do-pošlle na županstvo občine Bied, pošta Bled I. 18592 Kuharico perfektno — & dolgoletno prak.-o ia dobrimi spričevali. »prejme dvočlanska obltelj v trgu ob železnici. Nastop takoj ali najkesneje 1. junija Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Parfektna kuharica«. 1S508 Vajenca ■Ara-vep*. poit-nega. *P"»J-m* takoj iedelovaiije fWmikov A B e r n i k v kofji Loki 84. 18S38 Gospodična bntfetjerka — ki obvtada nomiko dobi meeto v pr-▼orairedDfm morskem ko-pallMu. Sunovanje in hrana v hiši. Zasluiek 10 %. Siulba lahka Ponudbe » »ilko na Palaoe-Hotol Praha — Bab. 18705 Urarskf pomočnik I »rod jem, dobro isurjea, dob! dužbo. Fr P Zajec, Ljubljana, 8tari trg it. 9 17975 Prodajalko •»•»»ejfto. po*teno, r.ar.i*ljl-v« in »amoetojno, ki ima I« »Aa.l dohodkov. ii?em »«jno«tojiio vod.-tTO trafik« Potreba« kavcija. — Naelor v oglasnem oildelku »Jutra«. 18697 Učenko ■prvine trgovina * Serij? t Llnbljan*. — Ponudbe pod »L P.» ca oglasni oddelek •Jutra«. 18690 VisokoSolec k1 gov orl perfektno fho plavalec, tenis-ip-alec ta dober pleealec — vstopi lahko preko počitnic kot «maitr« de plalsir« Hrana tn stanovanje v hiSl. Po-BBdV t »ahte-vami ln sliko g »lati na dir^^jo P^lace-otela Praha. Hotel Brktol — R»b, Dalmacija. 18566 Praktik antfnjo s snan)«n itenografij« la stroJopUja ter »lov. in nem-Skega Jerika, sprejmem. — Ponudbe' na ogla«, oddelek »Jutra« pod mačko »Ljubljančanki«, 18760 Učenko prt da« fe poiveco, 1 maj-manj 4 ran oanovn« tole, sprejmem takoj u trgovino 1 meianim blagom. Ostrite-n« ne pridejo t poštev. — Jo«ip Gruden, trgovec — Šmartno pri Litiji. 18769 Natakarico ta kuharico nprejscM« u gostilno v Ljubljani. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra«. 18750 Mizarskega vajenci ■eprejm« J a u 2 a r A>bia, »pioino miiarfctvo, Smlednik pri MedvodaK 18740 Natakarico prwrr»tno, sprejmem takoj t re«tavTacljo ad kolodvora t Kranj«. Ponudbe na Restavracijo pri kolodvoru, Kranj, kj«r m je tudi osebno predstaviti. 18761 Violinistko aH violinista u Dalm«ol)o — u »etono U&em. Ponudbe sa ogla&nl oddelek »Jutra« pod iifro »Violina«. 18726 Kontoristinjo za lalja DisarniAka dela — iščemo. Pogoji: Zmožnost pUan.ii na stroj, cemMine Ln wbohrvažiine. Nemške fionudbe pod »Inteligentna« na oglasni oddelek »Jutra« 18717 Za veliko posestvo ua detaii UHSem t gospodinjskih poelih vajeno in pošteno o^bo, srednjih let. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod siiro »Gospodinja 78«. 18676 Plačlin. natakarja laseeljlvega in kaTelje zmožnega sprejme »Velika kavarna« v Mariboru, 187S5 Urar. pomočnika (event. dobrega mehanik*) mlajšega vojaMine prostega, sprejme takoj r »talno službo A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. 18758 Dekle zdravo, požteno. pridno tn čeiluo, x lepim vedenjem, staro 14—16 let, sprejmem takoj k otroku. Prednost ima, ki J« le bila pri otrocih in ki zna šivati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 1928«. 18678 Delavce nauSene na čevljaj-aike ob- rezovalue stroje (frezmaii-ne) in čistilne stroje, sprejme Volka, Ljubljana, Krekov trg. 18716 Praktlkantlnjo vežčo sloveneke tn nemSke -t-nogre.fiJe ter strojepisja, »prejmemo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »StenogTalmja». 18713 Frizerko dobro trurjeno, sprejmem s 1. Julijem ta sezono Bled. Istotaiko sprejmem perfekt-neg« »bubiktuc«rji«. — Ponudbe na naslov: Stanko Kelšin. frizer, LjubljaJia — Kopitarjeva 1. 18686 Brivskega pomočnika mladega ia dobrega delavca »prejme takoj ali po dogovoru Gustav Paid&sch — briveo v Brežicah. 18684 Mesar, pomočnika 18—24 let starega, sprejme takoj Sfiligoj, gostilničar in mesar, St. Hj v Slov. goricah. 18584 Starefša gospa 1 o^pravniikrm Ijciitom, ®5e B>o«to poštne pomočnice — lamo proti hrani ln stanovanju Cenjene d;»n«jr» po Slovenji "prejmemo takoj. Ponudbe na oela*nI oddelek »Jutra« pod šifro »AgiVn«. 18790 Snretno fr1zerkn rhne tako} ali oomeje PodVraJSek, friz* xa <«ae in go«T»de v Ljub'innI 1872S Sivnio U M Mla tudi dobro fror-t&na sobarica iprejmem. — Ponudbe < prepisi j-pričoval. elfto in zahtevo plače pod »Sobarica« Da oglasni oddelek »Jutra«. 18682 Za cerkveno dekorativno slikarstvo »prejme l pomočnika P^-ter tele*nfk. L-ubljana, Cesta M Loko 23. 18703 šivilja iobro Izurjena, gre takoj i vat na dom. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 18093 Zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev proti visoki proviziji sprejme Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. 18745 Šivilja roča za del« priporoča za . Naslov v oglasnem se dom, oddelku »Jutra«. 18687 100 Din m dan in tudi več. lahko zaeluH vsak zastopnik ali zastopnica s prodajo posebnega nredmeta. kateri »e rabi v vsaki hiši Ponudbe je nasloviti na poštni predal ?."4 Ljubljana. 18722 Poziv na vsakega ki hoče meiseino Igraje zaslužiti «000 Din — Iščemo zastopnike za vso Jugosla vijo, za prodajo predmetov na odplačila Kaveija nepotrebna Znmbulovič, Ljubljana, Aleksandrova c 12 18718 K trem otrokom ifčem stareJSG žensko, vsaj za popoldanske ure. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažna«. 18798 Gospodinjska šola v Zgornji Šiški Na dr. Krekovi meščansko- »ospodinjski šoli t Zgornji siški pri LJubljani se prične novo iolsko leto 1. septembra 1928. — Pouk traja 10 mesecev Sprejemajo »e »a-mo redne uienke. Pouk je teoretičen in praktičen in se nanaša na gospodinjstvo in splošno izobrazbo. — Poučuje »e tudi glasba ln tuil jeziti. Priglasi za »prejem naj s« pošiljajo na vodstvo dr. Krti o ve mežčansko-go-spodinjske šole v Zgornji Siški, pošta Ljubljan« VII. r'ri vodstvu iole. ki daje vsa zažeijena pojasnila, so na rai;io!ago tudi prospekti šole. Zavod vodijo šolske -eitr« iz Maribora. 18756 izid •/» »on oMlraa Katalog modernega pohištva ttaspoiiljava ga proti prefl ilačiln fchn 80 r gotovin: lil , inamk&h Erman oi \rhar mizarstvo. 8t Vli nad Ljubljano 17865 Stare knjige in drugo starino najbolj« prodacte ali kupite lo potom malega oglasa v Jutru. 13226 1000—2000 Din nagrade dotlflnemu, kateri preskrbi inteligentnemu, resnemu in treznemu gospodu pisarniško službo, odnoeno skladiščnika v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Vsestransko naobražen«. 18551 MHnaiiil Ve? dobrih mlinarskih pomočnikov ieH službe. Kdor rabi istega, naj ga išče le potom malega oglasa v »Jutru«. 13219 Elektromonter pomožni. fžJe »lužbe, errent sprejme tudi službo sluge, skladiščnika ali kakršnokoli drngo delo — Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra« pod »Elektromonter«. 18632 Trg. pomočnik mlajša mo5. ieli premeniti službo kje v Ljubljani Prv; mesec gre brezplačno Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18598 Kovači dobe dobre pomočnike 1« potom malega oglasa v »Jutru«. 13220 Knilsovodklnja in slovensko-nemška kore- ipondentka. t dolgoletno prakso, išče primerne službe Dopise pod »Dobra moi« na podružnico »Jutra« v Celju 18596 Udova t i otrokoma, t skromno >enzino, požtena tn d p lav oa išče T skrbi za ivoje otro^fee kakršnekoli zapo-■litre ki bi ji olaiSala nad v«e bedno stanje Ponudbe na offla^nl oddelek »Jutra« •od »Rvaležn« 96». 17996 Brivci si najlažje izberejo dobrega pomočnika le potom malega oglasa v »Jutru«. 13221 Dobra kuharica išče mesto gospodinje — pvent. gre tudi k orožnikom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18759 Sobarica iš8e takoj kjerkoli službo. — Naslov pove og^ni oddelek »Jutra«. 18677 Pletilja slooro izurjena, išče službo — tudi izven Ljubljane. — Dopise na oglasni oddelek »Jutfa« pod »Pletilja 1». 18720 Kočijaž samski, zanesljiv in po?ten, vsestransko vajen boljše hi-Se, želi premeniti službo. Sprejme tudi službo lovca. Ponudbe na oelas oddelek »Jutra« pod »Vesten 74«. 18674 Za Bšnlka irresta zakone* brez otrok. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 18738 Trt*r?*šan kurjač l?če službo; event. sprejme tudi kako drugo delo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Kurjač«. 18728 Mladenič voJa*£tne prost, B?e »lužbo 'uge. Večletna spriSpvala. Nastop Julija. Ponudbe na nodruinico »Jutra« v Mariboru pod »Pošten looo«. 18786 Žagar z dobrimi spričevali, zmožen dela na žagi. skladišču, prevzemanjn lesa tec računstva. Kfle primerno stalno s'nžbo v LJubljani ali okolici. Naslov pove »glasni oddelek »Jutra«. 18683 šofer zmožen knjigovo«1*tva, korespondence, italijanščine ln srbohrvaščine, dober mehanik, zadovoljen 1 vaakim delom, išče m fes to na deželi r Sloveniji, Hrvaškem ali Banatu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožnost 92». 18762 Volonter ot pomoi oskrbniku «pr»J-mem mesto na gražčlni. — Zmožen knjigovodstva, Italijanske korespondenc« — vešč nekoliko kmetijstva tn jozd&rstva. Gre kamorkoli. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod Siiro »Zmožnost 91». 18791 Piačiln. natakarica . kavcijo, ii&e mesti, ali revzame tudi na račun. — Naslov: Marija Krepela — Maribor, Smetajiova ul. 59. 18784 Fant t« fe« star, pošten in priden, išče mosta za trgovskega vajenca ali kako drugo obrt. Naslov: Alojzij Luržak, Pragersko. 18709 Šofer - ključavničar trezen ln pošten, išče mesta k osebnemu aH tovornemu avtomobilu Naslov: Maks Mlakar, Prihova, p Slov. Konjice. 18707 Ne prezrite Ljubeznjiv fant 1 ljudsko-šolsko (5razr.) in precejšnjo zasebno izobrazbo (moderni jeziki — angleško), gre kamorkoli. kjer bi imel priliko privatnega učenja, tudi v tujino. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ne za-bi me, it. 28». 18671 Fiat auto 501. r najboljšem stanju, * kompletno Boscb napravo, skorai novo pnevmatiko, je radi nastalih razmer po izredno nizki ceni naprodaj ▼ Auto-delavnici, d z o. (., Celje. 18593 Prevozni avto znamke »Mercedes«, t dobrem stanju, z dobrim ob-ročjem ln pnevmatiko, za 10—16 oseb. prodam poceni in skrajno ugodnimi pogoj: Avto lahko vozi tudi že na eni koncesijonirani črti, v območju tukajšnjega sres-kega ooglavarstva Naslov in vsa nadaljna pojasnila daje Anton Blažek. Ptui. Prešernova ulica 14 18513 Tovorni avto -itonski, znamke »Saurer». v poginoma dobrem stanju Pripravljen sa vožnjo, po 'eni naprodaj. — Eiportna iružba Mathels, Suppanz in Irug Maribor, Cvetlična ulica St. 18. 17881 Motorno kolo Kakršnekoli znamke — najboljše kupite ali prodaste, če objavite med malimi ogl. v »Jutru«. 13214 Motorno kolo znamke »Stuccki». 2 cilindra, 8 HP, 8 prestave in prosti tek, poceni naprodaj Kolo na ogled v mehanični delavnici R. Perdan, Celje. 18588 Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »D. 16» 18651 Vrhniško opeko zidake, zarezano strešno opeko In bobrovee od op* karne Jelovšek ima vedno v zalogi Jakob Goli. Tt novska ulica L 18078 Žage-jarmenlce in vodne žage tvTdke 1 Cloutb Remscbeid zastopstvo in zalogo :ma Rudolf Deržaj v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28. 125 Vrvarske izdelke 'lajhuljSt Kvalitete tai»i-lajoeneje » največji tovarn JaeosUviie — Mehaničn-?rvarna 9 t n k o » s • »rosuplj*. 461 Žarnice naprodaj znatno pod dnevnimi oenami pri tvrdki »Transformator«, elektrotehnična tovarna, družba 1 o. z., Ljubljana, Dunajska c. št. 75. 18703 Raket skoraj nov — prvovrstne znamke, prodam z« 250 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18666 Kose railttnih velikost! po Din 10 komad prodaja Gospodarska zveza r Ljubljani. 18657 Kosilnice ln vse druge poljedelske stroje najbolje prod as t? ali tudi kupite le potom malega oglasa v »Jutru». 13211 Nov pod odprta šupa. 9 X 12 m. radi postavitve večje, po lastni ceni proda Fran Šuštar, lesna industrija, Ljubljana — Dolenjska cesta 12. 18627 Najlepša drva Oebtn. VVoLfova aliea l/11 U Leseni zaboji naprodaj po ugodnih cenah pri Splošni elektro - družbi z o. z., Mastni trg štev. 25 18607 Moderno krožno žago (Amerik. Latten ■ Kreissl-ge) prodamo ali zamenjamo za stroj za Izdelavo lesne voine. Ponudbe na Lesno industrijsko družbo Razbor-šek 4 Zuraj, Slov Bistrila 18557 Akumulator, baterijo sistem «Tudor». 60 elementov, po ugodni ceni proda Jo« J. Rus in drug Domžale. 18334 Gospodinje Irl imajo stvari, ki so Jim odveč in v napotje, lahko debro prodajo iste potom malega oglasa v »Jutru«. 18223 2 jedilnic! proda Franc Goljar, mizarstvo, Dravlje, po*ta Bt. Vid nad Ljubljano. 18714 Žimnice poceni prodam. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra«. 18795 10 panjev A. Z. proda po dogovoru Ivan Furlan, Vrhnika. 16621 Jugovlčevo Salvato' »irišJe da ▼ petih minuta! sladek »tr, 6 Din Barva za • irovo maslo In u sil Din 5 Prašek t« prlpremo sir o vega masla 5 Din 8prej tn»mo preprodajalce — Le-karna Jugovid. Novlsad — Zahtevajte vzorce m pošljite t pismu 10 Din 17824 Vinsko sesalko dobro ohranjeno, poceni proda Mihael Kavčič, Zg Šiška. 18668 Nogavice -aznib fT«t najceneje pri .oroS« 0»vald D o b e ' 9 Ljubljana. Pred »kofllc Binkoštna odprodaja klobukov svoje zaloctov, če to oglasiS med nalimi oglasi »Jutra«. 18218 Lepo, zračno sobo s parketi in elektriko odlom za mesec junij 2 gospodoma na Poljanski cesti 13/n, levo. 18715 Opremljeno sobo lepo, oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. — Poizve se ▼ Florijanski uL 16, pritličje. 187G7 Gospod išče »obo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prost vhod*. 18732 Sobo z 2 posteljema event. s souporabo kuhinje iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Allera«. 18799 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 18796 Sostanovalca starejiega — sprejmem na Cankarjevem nabrežju 7/TI, levo. 18776 Sobico oddam gospodični ali gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18701 Lepo sobo v Mariboru - epa ri rano, z elektr. razsvetljavo takoj oddam na Aleksandrovi ceeti St. 18/1. 18706 Sostanovalca solidnega gospoda, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18711 Sobo z 2 posteljama poceni oddam 2 stalnima gospodoma z zajtrkom ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18700 Gospodično sprejmem takoj ali s 1. Junijem v vso oskrbo. Juvan Ivana, Turjaški trg št. 5. 18695 Opremljeno sobico z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 18691 Prazno sobo s posebnim vhodom ki elektriko takoj oddam v Novem Vodmatu Stev. 62. 18736 Opremljeno sobo s separiranhn vhodom išče gospodična v bližini Tržaške ceste. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soinčna*. 18731 Prijazno sobico oddam mirni tn solidni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18672 Sostanovalko sprejmem v lepo »obo s hrano, v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18622 Domačo hrano po zmerni ceni želi več delavcev. Ponudite potom malega oglasa v »Jutru«. 13224 Dobro hrano event. tudi opremljeno sobo s posebnim vhodom Išče gospod. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »1. junij«. 18749 Trgovec ki hoč« svojim odjemalcem postreči z zdravo in poceni kavo, nai naroči »Kaven«, ki daje brez vsakega dru-crega dodatka najboljšo, na živce ln srce blagodejno rplvsjočo kavo. — Glavna raloga: H Starč, Ljubiiana. Moste. 17983 Katero blago mo*ko srce M posodilo mladi ln lepi Tospodični nnjno 1000 Din. V'rnitev po dogovoru. Cenj. Ponudbe na upravo »Jutra* r Mariboru pod »Hvaležna« 18787 Dražestna devojka inteligentna, žarkega temperamenta, Ml spoznati dobrosrčnega. premožnega gospoda. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »čari Orijem talke«. 187S7 Akademično naobražen Pripnite pismo t oglasnem oddelku »Jutra*. 18757 Z gdč. aH damo želi znanja eleganten tujec, bivajoč v Ljubljani. Ponudbe v nemškem aH francoskem Jeziku pod značko »Diskretnost 1069* na o42—8 v Gledališki ul. St. 7/1, VTata 5. 18747 Kozo najsigurneje in najbolj« prodaš, ako jo ponudiš potom malega oglasa v Jutru 13218 Konja jahalnega ali za vprego bi kupil marsikdo, če ga ponudite potom malega oglasa v »Jutru«. 13216 Uhan je našel pri Sv. Katarini Franc Sušteršič, Medvode. 18739 Dežnikar Lovro Planine t Radovljici priporoča svojo zalogo dežnikov. Popravila točno in solidno. Za/časno sprejemam dežnike v popravilo v briv. niči Mrak. 18629 Soboslikarji ki prevzamejo tudi dela na deželi — naj to objavijo med malimi oglasi »Jutra«. 13218 Akumulatorje polni ia popravlja strokovno konc. akumulatorska delavnica ▼ Ljubljani. Go-sposvetska eeeta 14. 18404 Zapravljiv čke kdor jih Izdeluje, naj objavi med malimi oglasi ▼ »Jutru«, da jih bo najhitreje prodal. 13212 Preselitev , Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem M preselil s kleparsko delavnico U Dunajske ceste 88 na Sv. Petra cesto St. 55 — vhod te Vldovdanske e. 1. Obenem »e priporočam za naklonjenost cenj. občinstvu. Alojzij Lenček naaL sin, stavbno kleparetvo. 18696 Urarska in zlatarska popravila lzvrluje najceneje ln na>-precizneje Frapc W01flng, urar, Gosposvetska cesta 18 1876« Uniforme vseh ▼rst izdeluje tudi m obroke Simon Klimanek — Ljubljana, Selenburgova uL št. 6. 18781 Sodarji po malih sodih je mnog« povpraševanj. Mnogo naročil boste prejeli, če jih ponudite r malih oglMSh »Jutm*. J2783 Stanley Weyman: 21 Itdeča kokarda Roman. »Amen,« )e dejal abbč Benoit. Viisa, ki so ga bile novice napravite na župnika, sem se docela osvestil šele potlej, ko sva že sedela v lešnikastem salonu, ki ga je služinčad imenovala angleško dvorano, in sva pri desertu gledala drug drugega izza gorečih sveč. Šele tedaj sem opazil, kako razburjeno je otepaj z dolgim, mršavimi rokami in kako mu je drgetal bledi obraz, ko je govoril z menoj in poslušal moje besede. »To je konec,« mi je dejal. »Znajte, gospod vinkot: to je konec. Vaš oče mi je velikokrat rekel, da je denar jedro oblasti. Z denarjem, je delaj, plačujejo vojsko in na vojski sloni vse. In res: nedavno je pošel denar. Posledice se že kažejo. Vojska je odrekla pokorščino. Vse gre po zlu.« »A kralj?« sem rekel, ponevedoma oponašale gospo marki z o. »Bog ohrani njegovo Veličanstvo!« je rekel župnik iz srca. »Njegovi nameni so čisti in zdaj jih bo lahko uresničil, zakaj narod je z njim. Toda brez naroda, brez denarja in brez vojske je kralj samo beseda. Ni čudo, da ta beseda ni mogla rešiti Bastilje.« Nato sem mu povedal vse, kar se je bilo zgodilo pri gospe de Saint-Alais in na skupščinski seji; zamolčal nisem ničesar, niti tega ne, kako me je bila markiza javno odslovila. Moja pripovest mu je šra tako do živega, da sem bil kar presenečen. Ko sem opisoval prizor v skupščini, ni več strpel na mestu; jel je hoditi po sobami sem ter -tja in govoriti sam s seboj. In ko sem povedal, kako je množica klicala: »Živel Saux!« je tehtno ponovil te besede in mi zadivljeno pogledal v oči. Z rdečico na obrazu ln igraje st s koščkom kruha, da bi skril svojo zadrego, sem mu nazadnje priznal, kake misli so me obhajale spotoma in kakšmo izbero vidim pred seboj. A tedaj se je vrnil na svoj prostor in jel molče drobiti svoj kruhek, kakor sem delal jaz. PETO POGLAVJE. Odposlanstvo. Toliko časa Je molčal in nepremično strmel v mizo, da sem naposled prestal govoriti, vprašujoč se, kakšna muha ga je neki pičila in zakaj mi ne reče tistega, česar sem se nadejaj od njega. Tega, kakšen bo njegov svet, sem bil tolikanj gotov, da sem dal svoji pri-■povesti že od začetka temu primerno barvo. Pokazal sem mu svojo užaljenost, ponovil mu vse zanioljive besede in ga tako poučil o vsem, kar je moral vedeti, da izreče nasvet, M sem mu ga bil v duhu že naprej položil na jezik. Toda župnik še vedno ni izpregovoril. Stokrat sem ga bil čul, kako je zatrjeval svojo simpatijo do ljudstva in svoje sovraštvo do podkupljivosti, sebičnosti in vseh zlorab uradne oblasti; ura še ni bila minila, kar je z iskrečimi se očmi govoril o padcu Bastilje. Po njegovem nasvetu sem bil dal sežgati sramotni stteber; na njegovo prigovarjanje sem bil lani daroval v času lakote veiiko vsoto za prehrano vaščanov. In zdaj, ko sem čakal, da vstane in mi jame prigovarjati, naj zaigram svojo vlogo, je molčal! Nazadnje se nisem mogel več premagovati. »Nu?« sem rekel vznemirjeno. »Ali mi nimate ničesar povedati, gospod župnik?« Tako govoreč se mprestavM eno izmed sveč, da bi mu bolje vtidel v lice. Toda on je še vedno pobešal oči in se ogibal mojega pogleda; njegov obraz je bil zamišljen in msjegovi prsti so se igrali z drobtinicami. »Gospod vikomft,« je dejal naposled t resnim glasom, »po rvoj babici sem tudi jaz plemič.« Bilo mi je, kakor da sem pal z neba, ne zato, ker je bdla ta podrobnost nova zame, ampak zato, ker sem videl, kam meri »In zaradi tega,« sem dejal, »zaradi tega bi radi . . .« Ustavil me je z mahlijajem roke. »Ne,« je rekel nahk). »Nič ne bd rad. Zakaj vzide vsemu sem rojen iz ljudstva in s poklicem siromak. Toda . . .« »Toda kaj?« sem pomovli zbvoljno. Namestu odgovora je vstal, vzel enega izmed svečnikov bi stopil k steni, ki jo je krasila slika mojega očeta, obrobljena z vencem umetno izrezljanega listja, in prečital ime, ki je bilo zapisano pod njo: »Antoine du Pont, viootrt de Sa-ok.o;ei». aort modeli 1926. motorji, otroikl a Ijfrafm rozitku aajnovejSi iivalnl »troji Is onevmati k* Micbelin fosetn-D cKllait-k u popolno popravo »majliranje tn oomklaaj* dvokole« In otroSkib »o liftkoT. iiTslnih itrojeT Itd Prodaja a« obroke -llwtro»anl eenlkJ franke 11 »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov L i u b I ia n a. Karlovska cesta Stev 4 2 leti kredita I Vseh vrst mizarski ln dolarski strolf posamezni in univerzalni i vgrajenim motorjen ali brez njega 49 PolnolnremnlR! We2kes* Všerke I. Wachstein, Wien X., Luxenburgersir8sse 12. N&ivetjkotpr. Ivpdka-gUutgnihin/lPumenlov Jklldi/te Meinel & Herold Tovarna clazbil, gramofonov in harmonik M&PibOF:rt ,!!i"A Ra/pobilja, prvovr/tnekvalitetne. iZtielke poJzredno ni/lah cenah lOO.COC glazbil /roo prodali v preteklem leta kjjdokA2u]e /oUdnart nart tvnfce fir> T}i/fcs žene f flS^JZahiev&ite naj-veliki brezplačni katalog PV* Av itL-tcH ---——■ VSEOSS&33331g£3E:SSBBBBBBBBBSBBBBBBI Sprejne se idarjev na Poljanskem nasipa pr! podjetja inž. Dukič in drog, I Ljubljana. 6293 klFBffS BfBB B 8 azpis Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo mizarskega in vodovodno - instalacijskega dela ter dobavo plinskih aparatov za kopalnice pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Poljanah. Ofertalni pripomočki se dobe od dne 19. maja dalje pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2-II med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 31. maja 1928 do 11 ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. maja 1928. 630 n TRAŽITE U SVIM TRGOVINAMA SAMO: bsi&ŠTier JER ČETE BITI TEK ONDA VAŠIM PECIVOM ZADOVOLJNl! S Halo! Tu R A D I O Halo! „BLAUPUNKT" Berlin. AMATERAPARAT (»Baukasten«) našega trocevnega aparata na zvoč» nik je skoro zgotovljen in montiran, a cena je kompleten s škatljo in žico za baterije ter 3 komade Philip* sove cevi samo dinarjev 703.— Vsakdo si lahko zgradi jedno oso» bito dobro sprejemno stanico. Tvorniška zaloga celokupnih »Blau« punkt« in »Philips« fabrikatov. Dobiva se: IDEALWERKE BERLIN SO 33, Coepenlckerstrasse 10/a BEOGRAD SUBOTICA Balkanska ul. 36 Pašičeva ul. 1 <-9 EBBBBBBBBBBBBBB Primo flor nogavice par del] kakor več Darov drugih Pazite na znamko in zahtevajte oovsod ie /a flot nogavice znamke Mravlja /H Javna zahvala. Podpisani sem imel svoj fotograf» ski atelje zavarovan pri jugoslovan* ski zavarovalni BANKI »SLAVIJI«. Ko mi je letos fotografski atelje z mojim inventarjem vred pogorel, mi je že imenovana zavarovalnica izpla> čala vso na njo odpadajočo vsoto brez odbitka, dasi »Slaviji« ni bilo javljeno nadzavarovanje, sklenjeno pri drugi zavarovalnici. Za to nadvse kulantno postopanje se ji javno zahvaljujem ter jo kot tako in kot domač zavarovalni za* vod vsakomur najtopleje priporom čam. 62y < V Ljubljani, dne 15. maja 1928. ROVSEK DAVORIN. urovo maslo kupuje na celoletni sklep prvovrstno, centrifugalne; čajno maslo. — Dopisi pod E. Vaj da, Cakovec Medjimurje. Telefon 59, 60, 3. 6264 EnBros Spedialna Endital1 trnovlna vozičkov In koles V zalogi kolesne opreme ia Igrali« za otroke Renovlranja koles, vozičkov In Slvaldh stroje* ZEHELROK OTON Lastna tovarna t Tržaika cesta • Gline«. Prodajala« i L]abl]ana. Marlfta trg it 8. 6entve . malto Is na deteu. -trokovno in najceneje potom Slotenis transpor Ljubljana. ilikioSičeva cesta St r«l»for « «718 S> IBBB Flobert puške 236 lovske puške, brown-inge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloge lovskih, ribiških potrebščin ter ume talni ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Krasoto lepe ženske zainorete naj- bolj občudovati x našim Stereo-skopom v žepni obliki. Presenetljivo krasni prizori. Nekaj popolnoma novega za ljubitelje lepih prizorov 2enske in moške aktu« študije Skupine v prosti naravi Originalne krajevne slike raznih krasnih mest. Razpošilja \ovin«ki bfro Ljubljana. ŠeIeubur?ova 7-II. Gena aparatu z 10 dvojnimi slikami 90 Din. Nadaljne serije slik po 35 Din. Poštnine pro«to. 112 Pozor zastopniki sreeft na obroke^- Povsem novi največji odstotki I Pišite v lastnem interesu takoj pod šifro .Beskon-kurenčna zaradi P 975* na iNTERREKLAM d. d., Zagrtb Marovska 2ti 6233a Zakaj so kolesa A I G L O N najprilfubljenejša? Ker so izdelana v prvovrstni francoski tovarni, imajo krasno obliko, so iz najboljšega materijala, imajo priznano najlažji tek, ter so v primeri k izvrstni kvaliteti po j ako nizkih cenah. Cene od Din 1480.— naprej. Elegantni katalogi in ceniki na zahtevo pri Viktor Bohinee, Ljubljana Dunajska cesta štev. 21, f>307 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 lastnem poslopju) C o Obrestovanja vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiriev de-vlz Ia valut, borzna naročila oreduiml in krediti vsake vrste, eskomn« In inkaso menic ter nakazila v tu- In Ino-zemstvo safe • itd Itd. Brzojavke: Kredit LJnhljana — Telefon 5t 2040 2457 interurban 270fi 280« 1 Jreiuie Davonb Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra* A doli Ribniku. Za Narodno tiskarno a, d. lat askaraarja frant J ezertek. Z> mseratm det }«odgovore® Alojzij Novak. Vsi • Ljuhljaca.