NO. 160 Ameriška Domovi iv a /l-11/1E RI O/ft IH-HHOjWtE AM6MCAN IN SPIRIT R€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New: York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis; Florida, Phoenix, Ey, Pueblo, EockSpring* iGT CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 27, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Hubert H. Humphrye v Senatu prisrčno sprejel Ko se je na raku bolni sen. H. H. Humphrey vrnil v Senat, so ga tam vsi prisrčno sprejeli. WASHINGTON, D.C. — Sen. Hubert H. Humphrey je neozdravljivo bolan, zdravniki to izjavili, da njegovega raka ni mogoče operirati, da ga bodo zdravili le s kemičnimi sredstvi in obsevanji. Svetovali so mu, naj se vrne v Senat, ker bo svojo bolezen najlažje prenašal pri svojem delu med prijatelji. Senatorja je pripeljal s svojim letalom v glavno mesto predsednik Carter, ki se je preteklo nedeljo nalašč za to s poti v Kalifornijo ustavil v Minne-apolisu. Pretekli torek je sen. Novi grof oi Mary Znidai Po dolgi bolezni Euclid General bolnišn.ci 81 let stara Mary Žnidaršič, roj. Jerse v Clevelandu, dolga leta živeča z družino na 6617 Schaeffer Avenue, zadnji čas pa pri hčerki na 6507 St. Clair Avenue, vdova po leta 1960 umrlem možu Johnu, mati pok. Dorothy Lokar in Svita gradi zaklonišča Svs,faliia 1,0 znova ______ ! izvažala uranovo rudo mrla v' Začela jih je graditi po znani kubanski krizi I. 1962 in jih vztrajno gradi, dokler ne bo v njih prostora za vse prebivalstvo. ZUERICH, Šv. — V predmestju Berna zunaj novega šolskega poslopja vodi pot do Eleanor Prijatel, 3-krat stara' skrivnostnih dveh velikih rde-mati, sestra pok. Anne Prince in j čih vrat, ki vodijo v veliko pod-pok; Josephine Kushlan. Pokoj- zemno utrdbo, glavni stan za na je bila članica ADZ št. 2 in! 130 reševalcev z vso opremo, od SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Želeto-1 oblek do lopat in motornih ga-vega zavoda na 6502 St. Clair silk za požare. Za drugim pa-Avenue jutri, v petek, ob 10.15,|rom enakih rdečih vrat je zaklo-V cerkev sv. Vida ob 11., nato palnišče za 150 oseb, poleg tega pa na Kalvarijo. Frank J. Palcie Na svojem domu je umrl pretekli torek 66 let stari Frank J. Pelcie (Palčič) z 8013 Bellevue Ave., rojen v Clevelandu, mož bolnišnica z 276 posteljami, vso opremo in bivališčem za medi- cinske sestre. Slična podzemna zakonišča z vsemi potrebnimi napravami in H. H. Humphrey prišel v Senat, j Estelle> rQj otlowski, oče Rich- oskrbo so po drugih delih Švice, Tam so ga pričakali skoraj vsi senatorji in polni balkoni poročevalcev in prijateljev. Pojava senatorja, ki je bil v hoji nekaj negotov, je prevzela vse navzoče, da so mu na vse načine skušali pokazati svoje prijateljstvo, naklonjenost in razumevanje. V tem pogledu tu- arda, Janiče Pavlinsy in Mi- nevtralne države, ki že blizu 200 | chaela, 2-krat stari oče, brat pok. let ni bila vmešana v nobeno Helen Bernard in pok. Tonyja, ^ojno. zaposlen skozi 24 let pri White Motor Corp. do upokojitve leta Švica hoče biti pripravljena SYDNEY, Avstral. — Vlada Avstralije se je odločila dovoliti obnovo kopanja in izvažanja u-ranove rude. Tc je privedlo ponekod do obsežnih demonstracij nasprotnikov jedrske energije, zlasti v naj večjih mestih Syd-neyju, Melbournu in Brisbanu. V Brisbanu, kjer je vlada prepovedala demonstracije na cestah, so demonstranti, — bilo jih naj bi skupno do 10,000 — skušali prebiti policijski kordon. Policija je prijela 371 demonstrantov, med njimi tudi enega poslanca opozicionalne delavske vlade. Avstralija ima obsežna ležišča urana, poleg Južne Afrike naj-večja v svobodnem svetu. Skupine vnetežev za varovanje okolja, nasprotnikov rabe jedrske energije. Iz zveznih sredstev $809 za izolacijo domov revnim WASHINGTON, D.C. — Kon- ZDA ZA PREPOVED DOBAV OROŽJA JUŽNI AFRIKI Ko Varnostni svet Združenih narodov razpravlja o položaju v Južni Afriki in o ukrepih, ki naj to prisilijo k opustitvi njene politike ločitve ras in zapostavljanja črncev, so ZDA za prepoved dobav orožja Južni Afriki, sicer na za omejene ukrepe. WASHINGTON, D.C. — Trd --— " 1 -..--- ■ nastop vlade Južne Afrike proti kj ga podpirala vsa črna Afrika, posameznikom in skupinam, ki pa seveda tudi ves komunistični se borijo proti vladni rasni poli- svetj ki vidi v tem priložnost za tiki in za priznanje enakoprav- svojo novo ‘osvobodilno vojno’, nosti ras, je sprožil močno in o- I vlada ZDA se prizadeva za stro kritiko v zahodnem svetu, omejjtev ukrepov proti Južni A-prav posebno pa v sami Afriki, ifriki v Varnostnem svetu ZN, Afriške države so zahtevale po- |ker ne mara Južne Afrike čisto odbiti. Zaveda se, da jo potrebuje pri reševanju položaja v Rodeziji. Tam se je bela manjšina pripravljena pogoditi s črno večino o prenosu vlade v roke črne večine v okviru načrta, ki sta ga predložila Velika Britanija in Amerika, odklanja le sprejem predloga, da bi bile črne gverilske sile vključene v nove varnostne sile Rodezije. lan sebno razpravo o položaju v Južni Afriki v Varnostnem svetu Združenih narodov. Tekom te so stavile vrsto ostrih ukrepov, zlasti gospodarskih, ki bi naj Južno Afriko privedli do o-pustitve njenih zadnjih ukrepov, pa tudi do končanja njene sedanje rasne politike. Zastopnik ZDA v ZN Andrew Young je izjavil, da je o- 1970, veteran druge svetovne 111 vidi Prav v svoji pripravlje-vojne. Pokojni je bil član SNPJ nostl na vse naibol.ise varstvo št. 5, The Maccabees Tent 1288 za svoj° nevtralnost in varnost. in Upokojenskega kluba White! ce bi sedaj izbruhnila jedr-!ferenca Senata in Doma je skle' di nekdanji politični nasprotni-| Motor Corp. Pogreb bo iz Že]e-'ska vojna, bi imelo polovico svi-'nila dati revnim lastnikom do- ZDA končno k temu zavzele, mov $800 na družino z izbolj- pri predsedniku ZDA Carterju pri vladi'južne *A sanje izolacije in s tem za var- jn pn državnem tajniku Van-čevanje energije. ceu. Predsednik Carter je dan ki “srečnega bojevnika”, kot jejtovega pogrebnega zavoda na carskega prebivalstva prostor v bil sen. Humphrey na splošno 16502 St. Clair Avenue v petek ob modemih, dobro opremljenih znan skozi leta, niso bili nobena I 9., v cerkev sv. Kazimirja ob 10., zaki0niščih, en‘a četrtina pa v izjema. nato na pokopališče. Na mrtva- slarejgih. Ce do take vojne ne Sen. H. H. Humphrey je bil I škem odru bo danes popoldne sebno za oredložene ukrene afri- Smith je t0 Povedal odločno in sebno za predložene ukrepe atn ^ toda y Londonu in v Wa_ ?k‘h *,av, pa dodal da ,e odlo- shi j da bodo nje. ° tem, kako stahsce bodo govo staliHe vsaj deIno spreme. nili, če bodo pri tem dobili do- ob vsem tem vesel in dobro razpoložen, očividno močno prevzet od toplega sprejema. Napravil je celo nekaj šal, ko se je za izkazano prijateljstvo zahvaljeval. “Največji dar v življenju je prijateljstvo in jaz sem ga dobil; naj večje 'zdravljenje je prijateljstvo in jaz ga čutim preko vse te dežele. Brez vere v sebe, božjo previdnost ter vere in plemenitosti prijateljev ni o-zdravljenja,” je dejal sen. H, H. Humphrey. O predsedniku Carterju je Humphrey rekel, da ga ima rad in da mu hoče pomagati. Napovedal je, da bo do 70% Carterjevega energetskega programa uzakonjenega. Senator bo sodeloval pri reševanju Social Security iz sedanjih finančnih težav, pri naporu za odobritev sporazuma s Panamo o novi ureditvi Položaja prekopa, pa tudi pri reševanju gospodarskih težav v domači deželi. od 3. do 5. in zvečer od 7. do 9. Robert L. Sword Jr. Robert Lee Sword Jr. s 1188 E. 74 St., star 20 let se je vračal s službe v Cincinnatiju, kjer je delal preko poletja, ko je bil napaden, oropan in ustreljen. Pokojni je bil samski sin Roberta Sr. in Aneiie, roj. Radwanska, brat Janette Dezelan, Rose-Mary in Richarda, rojen v Ak-ronu, Ohio. P&greb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9., v cerkev sv. Frančiška na E. 71 St. in Superior Ave. ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Elsie Zaborovvski Pretekli torek zvečer je nenadoma umrla Elsie Zaborowski, roj. Drobnich, z Maple Heights, žena Daniela P., hčerka Josepha in pok. Angel Drobnich, mati Marka‘in Brucea, sestra Gabriela in pok. Franka Drobnicha. Pogreb bo iz Perko pogrebnega zavoda na 16222 Broadway na Maple Heights. bo prišlo do leta 2000, bo imelo prostor v moddrnih zakloniščih vse prebivalstvo Švice, je dejal direktor švicarske civilne obrambe Hans Mumenthaler. Program civilne obrambe je bil uzakonjen leta 1962 po kubanski krizi in bo končan leta 2000. Stroški so bili predvideni na 3 bilijone dolarjev. V gradnjo zaklonišč ne gre le davčni denar, ampak tudi privatni, ker mora vsaka nova stavba imeti zaklonišče za svoje prebivalstvo. Vlada nosi polovico stroškov za ta zaklonišča, ki morajo biti zgrajena v skladu s predpisi, o-stalo polovico pa nosi lastnik. Švica ima organizirano tudi za civilno obrambo potrebno osebje — skupno 420,000 mož v starosti od 20 do 50 let, ki niso sposobni za aktivno vojaško službo. Vežbanje za civilno o-brambo je obvezno za vse prebivalstvo, člani organiziranih skupin pa imajo še posebno redno vežbanje. frike. . i,, , , . , . .. v., i Predsednik Carter ne sme naje zedinila oi- nat0 povedal, da se je odločil v! . , , v . AJ, . .WW1* cmn mi- ;......^ st°Patl Pretrdo Protl Juzm Afrl- ki tudi zaradi podpore, ki jo ta Konferenca se di za ustanovitev sklada 900 mi- tem vprašanju, ni pa povedal, lijonov dolarjev za financiranje j^kšna je njegova odločitev. izboljšav v javnih šolah in bolnišnicah, ki naj bi zmanjšale porabo energije. Dosežen je bil tudi načelen sporazum o učinkoviti rabi e-nergije pri gospodinjskih strojih, klimatskih napravah in vsem drugem, kar rabi energijo v domovih. Zvezno tajništvo za energijo bo imelo dve leti časa za določitev stopnje učinkovitosti vseh teh strojev in naprav, tovarne pa bodo morale nato te uvesti najkasnejše v 180 dneh. uživa v Poskus upora v Hondurasu se je ponesrečil TEGUCIGALPA, Hond. — Pretekli teden je prišlo do poskusa upora proti sedanji, vojaški vladi, ko je bil njen vodnik Juan Alberto Melgar Castro ra obisku pri predsedniku Nikaragve Anastasiu Somozi. Iz vladnih krogov prihajajo K č b t vesti, da so se ZDA odločile *onSresa- Ce bo teSa podpirati v Varnostnem svetu ZN prepoved vsake prodaje in vsake dobave orožja Južni Afriki. Same so začele to izvajati že pred leti, od leta 1963 niso prodale Južni Afriki nobenega o-rožja več. V glavnm je bilo to stališče v soglasju s stališčem konservativnem delu s trdimi ukrepi proti Južni Afriki odbil, skoraj ne more upati ne na uzakonitev svojega energetskega in ne na potrditev svojega sporazuma s Panamo. Mednarodna in domača politika se včasih močno prepletata in s tem morajo v Beli hiši ra- , ,, .čunkti, ko se odločajo za posa- drzav britanske Skupnosti naro-lmezna stal_a y mednarodnl dov, katera se je odmaknila od Južne Afrike zaradi njene politike ločevanja ras. ZDA so se s podporo predlogu za prepoved prodaje orožja Južni Afriki postavile na stališče, da je to nevarno svetovnemu miru, kajti na ta člen listine ZN se pri svojem predlogu afriške države sklicujejo. Položaj v politiki ZDA. Važnejše cilje je treba podrediti manj važnim, če hočemo doseči važne. Ustavitev letalskih zvez z zavetniki ugrabiteljev WASHINGTON, D.C. — Sen. I Abraham Ribicoff je stavil v Senatu zakonski predlog, ki daje predsedniku ZDA pravico, da ustavi in prepove letalske zveze 2 vsako državo, ki bi nudila za-1 foči.šče ugrabiteljem letal. Zakonski predlog zahteva tu-| di objavo imen držav, kjer so Varnostni ukrepi na letališčih in v letalskem prometu nasploh preohlapni in nezadostni. Podobno zahtevo je postavila tudi Mednarodna zveza letalskih pi- ] lotov. Wada ZDA je med državami, I ki so predložile nove varnostne ukrepe in ostrejše nastope proti ugrabiteljem letal in njihovim zaščitnikom v Združenih narodih. Nujna razprava o tem se je začela v političnem odboru glav-1 skupščine.________ Vremenski prerok Delno oblačno, milo z naj višjo] temperaturo okoli 68 F (20 C). KONGRES BO PO VSEM SODEČ LE ŠE LETOS ODOBRIL ENERGETSKI PROGRAM Kitajec v Albaniji TIRANA, Alb. — Koncem preteklega tedna je prišel sem namestnik ministra za lahko industrijo LR Kitajske Tou Tzou-Južni Afriki se je stvarno takol^ouang na uradni obisk, kar bi zategnil, ko se črnci tam ob mo- maj bil znak, da so se odnosi ralni podpori vsega sveta borijo |med Albanijo in LR Kitajsko za svojo enakost, da ne moremo začeli popravljati. !izključiti oboroženega boja, kil Od lani, ko je vlada Hua Kuo- _ fenga začela odprt boj proti WASHINGTON, D.C. - Senat je predsednikov energetski program tako zdelal in o-krnil, da od njega ni več dosti ostalo. Ker je Predstavniški dom večino Carterjevega programa sprejel in izglasoval, sestavljata sedaj skupni program zastopstvi Doma in Senata. Senat je bil pri razpravi o programu razdeljen skoraj na dve enaki polovici, četudi so končno prevladali nasprotniki programa. V Predstavniškem domu je Carterjev energetski program dobil trdno večino. Tako ima Domova delegacija na konferenci močnejše stališče. Splošna sodba v Kongresu in v vladi je, da bo konferenca sestavila energetski program, ki bo Carterju sprejemljiv v taki meri, da ga bo podpisal, četudi ne bo v njem vsega, kar bi on rad. Prihodnje leto bo imel možnost, da stavi Kongresu dopolnila k temu, kar mu bo ta odobril letos. Glavni napor bo pri iskanju k o m p r omisov z zagovorniki oljnih družb v Senatu, katerih glavni je načelnik Se-natovega finančnega odbora Russel Long iz Louisiane. Na njegovo prizadevanje je Senat izglasoval ukinitev nadzora nad cenami prirodnega plina in odklonil uvedbo davka na domače olje, ki bi naj ceno tega izenačila s ceno olja na mednarodnem trgu in s tem omejila njegovo potrošnjo. Sen. Long ni načelno proti uvedbi davka (trošarine) na domače olje, je le proti Carterjevemu predlogu, da bi naj bil dohodek te trošarine vrnjen potrošnikom v obliki ‘povratka” davka. Senator hoče ta denar porabiti za pobudo oljnimi družbam pri iskanju in črpanju novega olja, za razvoj novih energetskih virov in za izboljšanje in izgradnjo javnih množičnih prometnih sredstev, ki bi naj zmanjšala potrebo po osebni uporabi osebnih avtomobilov in drugih motornih vozil, ki trošijo gasolin. Na tem področju računajo, da se bosta predsednik Carter in sen. Long morala sporazumeti za kompromis, ki bo sprejemljiv obema stranema v tolikšni meri, da ga bo Kongres izglasoval. Na drugih področjih bodo težave manjše. Tako je že prišlo do sporazuma o odškodnini za izolacijo domov in javnih zgradb, ki naj zmanjša potrošnjo goriva tako za gretje pozimi in hlajenje poleti. Težav ne pričakujejo pri odobritvi določil o učinkovitejših avtomobilih ter o nači-su omejevanja “goltačev” ga-solina. Položaj oskrbe z gorivi o-ziroma viri energije, je tako kočljiv, da si Kongres ne more privoščiti odložitev uzakonitve energetskega progra- ma, ^a naj mu je delo na njem še tako zoprno, še tako sporno. Predsednik je na nujnost tega programa opozoril spomladi in Kongres je imel dovolj časa za razpravo o njem. Ko je predsednik videl, da je ta program v nevarnosti, ga je proglasil za osrednji in glavni del svojega programa v Kongresu letos in ne more dopustiti, da bi ga Kongres, v katerem imajo demokrati v obeh zbornicah trdno večino, pustil na cedilu. Tako moremo pričakovati nekak energetski program, mogoče ga je celo predvideti v glavnih potezah, njegove podrobnosti pa zavise od tega, kdo se bo pokazal močnejši in spretnejši: predsednik Carter ali sen. Russell Long s svojimi zavezniki, zagovorniki in podporniki koristi oljnih družb, ki jih je predsed-nih javno označil za “vojne dobičkarje”, izkoriščevalce sedanje narodne stiske. “tolpi štirih”, se je Albanija začela odmikati od LR Kitajske in Peking kritizirati. —-------o------- Zlato v nohtih Če smemo verjeti znanstveni' Kom čikaške univerze, imajo zlato v nogah tudi navadni smrt niki, ne le plesalke in nogometaši. Predstojnik kemičnega oddelka na univerzi Carl Moore pravi, da so našli sledove zlata v nohtih na nogah. Spočetka so mislili, da je zlato morda prišlo v nohte iz zlatih plomb in kron, nadaljnje raziskave pa so pokazale, da, imajo zlato v nohtih že tudi novorojenčki. Z namenom, da bi prišli na sled nadaljnjim mikroelementom so raziskovalci pozvali ljudi, naj pošljejo koščke nohtov. Odmev na poziv je bil le del Iz Clevelanda in okolice Cepljenje otrok | proti boleznim— Direktor mestnega zdravstva R. F. Swanger je obdolžil šolsko upravo, da se premalo briga zai to, da bi bili vsi šolarji cepljeni proti peterim otroškim boleznim, kot' to zahteva zakon. Šolska uprava je odgovorila na te očitke, da mestni zdravstveni odde-ek ne kaže dovolj volje za sodelovanje s šolsko upravo pri tej obveznosti, da je zato vsaj dober del krivde za pomanjkli-vosti pri njem. Zelo vljuden mlad fant — morilec? Policija v Brungwicku je prijela 18 let starega Michaela Swi-rarta, slušatelja univerze Miami Oxfordu, Ohio, in ga obtožila umora njegovih staršev in aratov. Mladi Michael Swihart je bil povsod znan kot “zelo vljuden mladenič” in njegovi znanci se sprašujejo, kako se bi moglo kaj takega zgoditi. Mila kazen— Cory C. Moore, 26 let stari vietnamski veteran, ki je bil spoznan od porote krivim ugra-aitve, izsiljevanja in ropa 28. septembra za ugrabitev in zadrževanje polic, kapetana L. M. Keglovica in 17 let stare Shelly Ann Kiggan 7. marca letos v podporo črnskim zahtevam, je ril obsojen na 5 do 25 let, kar je po izjavi odvetnika zelo mila cazen. Moore bo po treh letih in 4 mesecih zapora že upravičen do pomilostitve. V kazen so mu všteli 7.5 mesecev v preiskovalnem zaporu. Za dobitke izbrani— Včeraj so bili izbrani za dobitke pri St. Clair Business Association: glavnega $350 je dobila Jean Turk s 1208 E. 61 St., po $25 Pat Mihalus s 123 E. 156 St. in Stan Mezic iz Euclida, po $15 Alice Kuhar z 19400 Arrowhead in John D. Sexton s 27165 Cameron, po $10 dr. V. Opaskar s 6402 St. Clair Avenue, Mollie Hannon z 5811 Bonna Avenue, Rosemary Parker s 6616 St. Clair Avenue, Marge Svete z 6127 St. Clair Avenue in Whitey Vidmar s 6715 Bonna Avenue. Posebni nagradi za prodajalce sta dobila Min Kader s 6430 St. Clair Ave. $25, Jimmie Howard s 1390 E. 49 St. pa $15. ------o----- Sinoda katoliških škofov v Rimu obdržala nadškofa Bernardina v tajništvu VATIKAN. — Sinoda katoliških škofov, ki zaseda tu, je ponovno izvolila v svoje stalno tajništvo nadškofa iz Cincinnatija v ZDA Josepha L. Bernardina, točasnega predsednika katoliške škofovske konference v ZDA. Zbliževanje Egipta in Sudana KAIRO, Egipt. — Parlamenta Egipta in Sudana sta začela ta teden skupno zasedanje, ki bi naj vodilo k morebitni združitvi obeh držav ali pa vsaj k njuni no uspešen: ljudje so pošiljali tesnejši povezavi, koščke odrezanih nohtov na na- i Predsednik Egipta Anvar Sa-pačne univerze, ki z njimi niso dat je pozval h končanju so-vedele kaj početi. jvražnosti do Sovjetske zveze in 0______ - k vzpostavi rednih stikov z njo. Žrtvujmo se za svoj tisk, Pred leti sta vzdrževala oba, ohranjujmo Egipt in Sudan, prijateljske zve- AMERIŠKO DOMOVINO! ze z njo. “Koncert za raka” z najgrše, kako zagovarja in opravičuje barbarsko par-1 i ORK f-Y- “ v fad' tizansko pobijanje rojakov in uničevanje ljudskega^6"1 svojem femo-srenjskem «<- > %~«Ho \i | - M17 St €lair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily expept Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNIN Ai Zdruiene države: ?28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00. za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 lor 6 months; $8.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO No. 160 Thursday, Oct. 27, 1977 Vojni čas’ O knjigi črnogorskega komunističnega prvaka Milovana Djilasa, katere naslov bi se v slovenščini glasil “Vojni čas”, ;-mo na kratko že^spregovorili, ko je izšla v New Yorku v angleškem jeziku z naslovom ‘Wartime’. V nji Djilas opisu je zelo podrobno dogodke, ki so se odigravali na. celotnem jugoslovanskem ozemlju s komunistično partizansko vstajo, revolucijo in bojevanjem v času 1941 do 1945 V knjigi pisatelj obravnava med drobnimi n več ali mapj zanimivimi partizanskimi po premoženja kot nekaj v revoluciji samo po sebi umevnega. V istem razgovoru z zastopniki UPI je Djilas izjavil, kako “je knjiga v mnogih ozirih naklonjena Titu”, kar zmanjšuje njeno objektivno vrednost in verodostojnost. Tita naravnost obožuje. Vendar sc ^ knjigi odkritja in navedbe, ki so za iskanje resnice velikega pomena. To je razlog, da se bomo k njeni vsebini še ponovno vrnili. P. Z. Proslava slovenskega narodnega praznika CLEVELAND, O. — Vsak narod ima v svoji zgodovini nek pomemben dogodek, ki je odločilno vplival na poznejši razvoj narodne ali državne skupnosti. Za Združene države Amerike je najbolj pomemben zgodovinski dan 4. julij — Dan neodvisnosti, ko po vsej Ameriki proslavljajo stojne države Združenih držav Amerike. Za Amerikance torej ni najvažnejši datum odkritje Mičnimi ir. zlasti vojaškimi akcijam! tudi taka *gaja- n,a, ki jih partita skrbno prikriva m zamolčuje. Kavno julija ^ ln nastK)ek samo. te vrste dogodki sc pa sami po sem zeio vazni m potrebni omembe za iskanje resnice o tem, kaj se je v vojnem Času dogajalo, da se po vseh zavijanjih, netočnostih (da ne rečemo lažeh) in prikrivanjih komunističnih 300 , . “zgodovinarje." pokaže resnična slika tistih tragiemli :torf[Veij o],1(c ne„dvlsnosti lr' sa. , moslojnosti. Seveda ostane nerešeno vprašanje, ali je tudi Mi- j slovenci proslavIjarao svoj lovan ppl.s povedal vse, kar bi se pioralo povedati od narocfnl ik 29 oktobra. stram človeka ki je vsaj toliko kot kateri koli,drugi Lstos je 59, obletnica od 29. ok. partizaos.;. veljak vedel o razvoju m poteku komuni- tobra 1918 k0 je sIovenska stične revolucije med vojno, od katere izv,ra vsa neiz- 'via ki še pomnijo stotisočev po nedolžno umorjenih rojakov. Gre pa tudi Prvo svetovno vojno> se morda f za pravilen in na resnici osnovan odgovor, ali je bila- bilo,izdajanje propagandne literature in 29. oktober jim je ostala v spominu Majska deklaracija in nastanek Jugoslavije. Mlajši slovenski rod, ki je bil rojen tukaj v Ameriki, pa si težko razlaga pomen slovenskega narodnega praznika 29. oktobra. V Ameriki smo že proslavljali 1200-let-nico pokristjanjenja Slovencev, kako naj torej izpolnijo več kot v Slovenski dom na Holmes Ave. Bili smo resnično presenečeni nad tolikim odzivom na naša vabila. Naša največja zahvala gre prav gotovo gospej Stanovnikovi za tako lepo pripravljeno večerjo. Hvala Vam, gospa Stanovnikova! Prosimo, da 'nam oprostite, ako je bil kateri kaj prikrajšan g . te piu^aganune literature ,j;'edmStvo'Partijskega lista “Borba”, kadar ga i-m°PČe 'Jskati- Razvidno je torej, da je bil med ‘M’o.; mono poučenimi-vodniki partizanstva in je kot 1000-letno praznino v zgodovini ipj.; serviranju večerje. Naša Slovencev, če smo Slovenci šele j krivda je) da nismo Sporočiii 29. oktobra 1918 dosegli svojo 'kuharici) da se bo servirala ve- neodvisnost. In še takrat nismo ustvarili svoje venske države. samostojne slo- čerja tudi za otroke. Bili smo malo v zadregi proti koncu, toda z, iznajdljivostjo kuharice in Razglabljanje o tem spada v njenih pomočnic se je izteklo obširnejšo zgodovinsko razpra- j vse v najlepšem redu. Še enkrat, vo, za kar v vabilu na proslavo.ako je bil kdo prikrajšan, naj narodnega praznika ni mesta. Inam oprosti! Sedaj imamo več različnih j Globoka zahvala ženam za vso tolmačenj o dogodkih okrog 29. 'pomoč, ki ste jo nudili v kuhinji oktobra 1918, nekatere tudi zelo v času priprave večerje in nato kritične. Tudi v to se v tem spi- pri njenem serviranju. Prisrčna su ne moremo spuščati. Opaža- zahvala vsem ženam za darova-mo pa, da se mnogi — ne samo no pecivo! Prav lepo se zahva-mladi rod — premalo zavedajo limo vsem dekletom pri servi- daljnosežne p o m e m bnosti 29. oktobra 1918 za nadaljnji narod- ni, kulturni in gospodarski raz- ta dekleta. Posebna zahvala tu- ranju večerje. Posebna zahvala gdč. Jarem, ki je preskrbela za voj slovenskega naroda od takrat vse do sedanjega časa. Ni bilo vse tako, kot smo si želeli in pričakovali, a slovenski na- j jem svojem zapisu sem govoril o prvookto-berski nedelji in sem ob koncu začel s poročanjem o razgovor-ni temi na sestanku članov Naj sv. Imena v dvorani nrvi maši ob osmih. Hvala Bog no dolgih pasjih mesecih pri venskem Sv. Cirilu se je sp brala slovensko. Tako smo imei na to nedeljo spet dve slovenski maši in s tem pravo slovensko nedeljo na Osmi, čeprav pri o-beh udeležba ni bila bogvekaj velika. R ker bi rad povedal mlademu r°' du, da je bolj za sočloveka uve' Ijavljanje naj lepšega ideala, kaf je ljubezen naj večje bogastvo. Tudi apostol Pavel pravi-“Ljubezen pa je nadvse, .v ker tudi Kristus želi, da z lju' ibeznijo zmaga nad svetom.•• Ta drobna knjižica osebnega izpovedovanja je na Sloveli’ skem doživela silen odmev in vsestranski sprejem. V poznano literarno revij0' SODOBNOST, ki jo je spočela republiška konferenca Sociali stične zveze delavnega ljudstva !Slovenije, je za junijsko štev* pravi ; ko napisal Marjan Zlobec o njeJ tole: “Koncert za raka” je najPreJ skrivnostno delo za profesofj6 ve študente in kolege, ki se s P° močjo intimne izpovedi pri0 žujejo spoznanju svojega zn311 stvenega in povsem nove, nepr čakovane plati. Kaj to pom61^ za mogočen korpus slovensk ekonomistov, ki jih je avt0. vzgajal v ekonomski vedi, si težko predstavljati. Med nji10 bo najbolj brana leposloU1 knjiga leta ... Drugo °PaZ1\ dejstvo je Černetovo zdrušev^ nje tako nasprotujočih si ^ stvarjalnih področij, kot sta timna izpoved (proza, poezij in ekonomska veda... Literarni kroni čar “Sodobn°^ sli” Marjan Zlobec je očit° malce zaskrbljen, kakšne b° odmevne posledice, ko izpo^0 ne odreka izpovedne preprF j vosti, vendar ji hoče odvzeti ^ terarho vrednost, ko pravi: ^ , knjigi ni dajati te vrednosti) cesl ki dvomi v možnost popolnega da “sme bralec v knjigi razb1^ spoznanja stvarnega sveta.) Jaz‘n e 1 i t erarno dimenzijo-ge^ bi dejal, da je dri/Frarice Černe konkretnega umiranja od PrV* s svojo intimno izpovedjo “Kon- i ugotovitev rakastih obolenj .............................. 1 gradnl3 nJedicinskih diagramov’’ in k ^. mea mu pribija, da cinske teme na cert za raka” že nekako prešel !smrtj. je neke vrste nagra' bolj na stran prvega mistika, ki išče Režiserja, Krmilar j a — Programerja, ki ga v svojem občutju doznava; to je tistega, ki ga verni imenujem Bqga-Stvar-nika, za katerega apostol Janez pravi: “Da Ga še nihče ni videl ... In Černe pravi v svojem razmišljanju, da “mora biti sam (režiser, krmilar, programer) neskončen. Torej nikoli spoznan ...” Černe in njegova umirajoča 'žena po zapiskih, ki jih je v knjižni obliki izdal, izpričujeta, da je na Slovenskem še veliko tankočutne vernosti v naših ljudeh, fudi pri izobražencih. Morda do te vrnjene vernosti pridejo le pod težo življenjske tragike kot sta bolezen in umiranje. Na tor j a UR. bi e/ dvoma najbolj primeren in poklican, da popiše c,.ecu -'”e č°£<-'dke v Jugoslaviji v zvezi s nartizan-? seda-i storiI v knjig« “Vojni čas”, ki je, v an-t 1 f • 1sd‘;9 nami. Doma so pod “svobodoljubnim” prepoved inf'm0m VSe D^aSove knjige in spisi strogo ni Rsana objektivno in nepristransko. Sam ko tak?i v prvem stavku pravi, da je ________ ________ ^ T ^ktevnejša naloga opisovati zgodovin-1primorski Slovenci j r0t Pa ie bil0 ^delovanje v nji. V svojem 'ohraniti v trdem r serviranju. , Lepa hvala našim točajem, ki rod je od takrat do sedanjega so tako lepo skrbeli, da je časa začutil enotno narodno skupnost od Koroške, Južne štajerske, Prekmurja dol na jug do Jadranskega morja, da smo vsi Šlnovi in hčere slovenske matere. Oklic slovenske vlade je dal uiadno obliko Zedinjene Slovenije. Po vsej Sloveniji je zavel slovenski duh. Poprej je bil v večjih mestih, kot Ljubljana, Kranj, Maribor, Ptuj in Celje meščanski občevalni jezik nemški, od takrat so ta mesta hitro postala slovenska kulturna in gospodarska središča. Na slovenskem ozemlju so pred 29. oktobrom 1918 bile samo nemške višje šole, najbližja univerza je bila v Gradcu, torej samo nem- di ge. Lojzki, ki je tako lepo po-domače navduševala dekleta pri sedo na oddelek za rakasta obolenja, ter do pozne jeseni 1973 ko je boroo zgubjla. vse potekalo v najlepšem redu, kjer se je pretakala tista žlahtna kapljica. Prisrčna zahvala dr. Milanu Pavlovčiču za oznanjanje po radio valovih. Naša gio-boka zahvala Ameriški Domovini in njenemu uredniku proi.' Vinku Lipovcu za objavo naših člankov. Lepa hvala vsem, ki ste kakorkoli že pomagali pri pripravah tega večera. Vaš odziv na ta družabni večer nam je dal novega pogona za še večje napore v podpiranju naših onemoglih in invalidov. Ob stisku roke in pozdravih smo videli na vaših obrazih, da naše delo in naši trudi niso zaman.-Tako lepega in razveseljivega di^revol^ Jp izjavil (la je žara-, boju, ker je njihova narodna za- la! '■ka jč takrat vladal, “močno vest stalno mogla črpati nove ška vjsoka izobrazba tudi za j večera, kot je bil ta, že dolgo ni slovenske študente. Koroški in bilo. so se mogli I Dragi rojak, rojakinja, še en-narodnostnem krat vam vsem prisrčna zahva-[zvonil. Nisi bila verna. Toda tvoje življenje je bilo versko [sprotju z Oba sta se ves ta čas zavedala, kakšen bo konec. In ta na-sluteni konec ju je naganjal v razmišljanja, ki odkrivajo smisel in nesmisel življenja ter globino prave in iskrene ljubezni med možem in ženo. Zdaj telesnost ne rnjče več,, srečuje se samo duša z dušo. In le tako lahko zaskrbljen mož šepeta- na smrt bolni ženi: “Kako te ljubim! Dpvoli, da znova te. zasnubim, da naju onstran groba poroče...” Kolikšen premik v miselnosti, v verovanju bi dejal, izražajo te stihne besede življenjske stiske človeka, ki zadobe še večjo pomembnost, če jih podčrtam z besedami na drugem mestu, ko mož pravi: “Iz daljave slišim zvon iz ka-šeljske cerkve. Tebi ne bo nihče “so bile Slovens^0 vedno priljubljeno branje • Po Zlobčevi ocenjevalni di knjige bi sodil, da je n^0 nevernimi na Slovenskem, ^ ni naslutil v njej “božjega ha”, ki veje vsepovsod. .• Avgustova številka . šča” pa poroča o tej Čern® knjigi v rubriki: Priporočaj berite, kjer piše ob koncu P j čevalec S. Čuk: To je veLj(iji vprašanje mislečega čloV Znanost ne ve odgovora. ^ j mu razumu in našemu sren govarja Jezus: “Kdor PoS besedo in veruje njel itiP’ ITIOJO UCOCUU J.1X v ^ ki me je poslal, ima večno ^ Ijenje in ne pride v sodbo, pak je iz smrti prestopil v .. to namigujejo besede av- Ijenje.” Verovati njemu po^6 Koncerta za raka”, ‘ko plemenito živeti. caklju bra lei11 pravi: “To leto življenja je bilb in svoje poročilo zame najbolj naporno in najlep- takele: ši del mojega življenja. Rak mi i Knjiga je bila pri v>- ^ je dal globlje spoznanje o živ- sprejeta tako, kot je bila 111 1 j en, ju ... 'Spoznal sem, da ka- .nje poslana — z ljubezni j °' dm izgubljaš sočloveka, se konc- klada je že vsa pošla. nost spreminja zagotovo v ne- N3' te skončnost, torej ljubezen v svoje nasprotje in dopolnitev — smrt In tako nam v to Ipijigo avtor zapisuje besede v agoniji govoreče žene, ko se srečuje v tem stanju s svojo — pred 19 leti u-topljeno hčerko: / Da, dragica, prinašam ti ' ljubezni, ne tiste iz dqvnega otroštva, ne tiste, porojene iz strasti, prinašam ti ljubezni, ki za človeka govori, ljubezni, brez katere človek človek ni. ati- si jo sposoditi in jo prebra Pa recimo potem, da ni ta Černetova knjiga “K°n^, za raka” neko izredno brani ^ naše ljudi na Slovenskem lfl ^ vsakogar, kdor jo je ali J ° ctobil v roko. ., 'Tone Osovn1 !’ r0' Debelost in srce Človek sodobnega sveta ^ več je in se preveč redi, s pa ogroža svoje srce ib sp11’11 ■neC 1* ;zdravje, je izjavil finski Jnik in Nobelov nagraje mir Arturi Virtanen. ^ pt | “Človek je čedalje vecj1^ se ^i dobro, kajti njegovo srC^ tr sorazmerja DSPB Tabor Cleveland vzorno. Živela si “Koncert za raka” je navidez ne povečuje v soraziriei.m čisto osebna izpoved, katero je lešno težo, to pa pomeni, avtor dr. France Černe izrekel1 ra pošiljati kri na vedno ^ slovenskemu svetu v objavljeni razdalje." ,Temu pripisuje knjižni obliki z namenom, ker tanen velik pomen. ^ smatra, da “morda tudi ta druž- j Poskusi s podganami so P ^ ba potrebuje nekaj več sporočil zali: življenjska doba tis-1 jjj, o intimnosti človeške bolečine, vali, ki so lahko jedle p° ^ človekovi stiski in bedi, v na- je bila za 20-40 odstotkov obiljem snovnih do- ša kot onih, ki so bile po pravilih brin in besedi... 12 tega 'si*> k zmerni dieti. risil.^ Maks Simončič: Boštjan in verne dufe “Boštjan, Boštjan... je spet nabran,” tulijo vaški pobalini za njim, kadar ga le preveč zanaša z ena strani kolovozne poti na drugo. To ni lepo, da veste, saj so mu rojenice odbrenkale že , šest-desetkrat rojstno uro, pa še celo za prvega hlapca je pri Žebre-tovih, največji in najbogatešji kmetiji daleč naokoli. Starši so mu bili bajtarji. V družini pa je bilo poleg njega še osem bratov in sestra. Oče mu je večkrat dejal: “Poglej malo po svetu, pa za kako delo zagrabi!” Štirinajst let mu je bilo, ko je moral poslušati tožbo, češ preveč nas je pod to slamnato streho, pa premalo prostora,- Mladostno življenje in njega pričel s štorijami in izmišljotinami, katere je privlekel na dan iz vseh mogočih kotov, temnih gozdov in gradov. “Strahovi so imeli to pot izredno pozornost.” Pijače se ni manjkalo, pa tudi zadovoljstva je bilo več kot preveč. Ura je tekla, Boštjan se ga je pošteno nalezel. Pozno je že bilo, ko jih je gostinski skoraj izbrcal iz pivnice v hladno, temno noč, pa bilo je prepozno, da bi šel izmolit oče-naš v cerkev. Hlapec je zadnji zapuščal to vražje pivsko gnezdo. Držal se je pokoncU, čeravno ga je majalo v hladnem vetru, da mu je celo leščerbo moral prižgati debeli birtaš. Kje je pozabil svojo gorjačo, pa sploh ni radost sta šli mimo njega. Še ni j vedel, najbrže je ležala v kakem dopolnil 16 let, ko so mu očeta ikotu pivske sol?e. in mater skoraj hkrati zagrebli Veter mu je, lizal nabrekla li-v črno zemljo. Bajto so prodali, ca, Itščerba se je majala v roki Boštjana je vzel stari Žebre za kot klenkavček, kadar joka iz kravjega pastirja, za brate in 'cerkvenego stolpa, ko je koračil sestre pa so poskrbeli pri žu- v temno noč. panstvu s pomočjo župnišča. | Dobro kupčijo je napravil go-Kadar je Boštjanov gospodar stinski, pa se ima res zahvaliti pri volji, rad poudarja, češ: Boštjanu in njegovim štorijam. “Brez njega si svoje kmetije Veter je potiskal pijanega sploh zamisliti ne morem.” [hlapca, on pa se je režal, saj Upoštevan je, radi ga imajo, mu je strah lezel v kosti. Brihten možak s pravo besedo j Kar odtrgalo se je z neba: na mestu. Kakor on reče, pona- |“Skovik, skovik.” Boštjana je vadi tako ostane, še celo stari streslo. Skovik je završalo in Žebre ne ugovarja. ^krohotajoči glas je bežal mimo Je pa tudi edini od služinča- njega. Postrani je neslo roko, ko di, da ima svojo izbo v gospo- se je križal, krvenčilo ga je in darjevi hiši. lezel je v dve gubi. -------------------— | Sova se je pripodila mimo Jesen je. S svojo hladno ko- njegove glave in čudna temna ščeno roko razmetava mokro meglo po Žbirski vasi. Dim se je spustil in se plazi po stezah s svojo smrdljivo malho. Še pes noče tuliti. Morda prav zato, ker je nocoj Vseh vernih duš dan. Ko se je naveličal posedati o-kro^ okna, je vstal in glasno godrnjal sam v sebe: “Kdo bi samo doma sedel in sitne babe prenašal in poslušal. “V kapla-nijo bo treba po kak očenaš ... pa tudi v birtijo bo treba glavo pomolit. Šilce pekočega ne škoduje, če pomislite, koliko prahu se nabere v pljučih preko dneva od težkega dela, to je potreba zvečer oprati radi zdravja... Hitro se je oštimal in zagmaš-no oblekel. Privihal je krajca svojemu žamestamu klobuku in za trak je zataknil ščepec dišečega roženkravta. Pogladil je po vinskordečem telovniku z dlanjo in z rokavom je podrsal in izbrisal medli sij s pozlačenih gumbov. Okoli vratu si je navil in zavezal barvasto ruto, čizme pa si je ob-drgnil ob jerhaste hlačnice in se pognal čez prag vežnih vrat. Pred hišo je stala bahata lipa. Bila je mogočna, vsaj za Boštjana, če že za nobenega drugega. Gledal jo je, meril, koliko je zrastla, odkar služi pri hiši, pa senca mu je bila spremljevalec. Mahal je levo in desno z rokama, pa vse nič ni pomagalo. Preveč je bil okajen, da bi prepodil svojo lastno senco, katera je bila odlesk odseva svetle !"-ne. Po čudnih kozjih stezah se je plašuril in končno se znašel pod hrastovim drevesom pred pokopališkimi vhodnimi vrati. Zopet je bila senca za njim — strah —i verna duša v bolni pijani glavi. Spotaknil se je, nekaj se mu jfe ovilo okrog nog ... Pojemalo mu je sapo, rotil je, molil, toda klešče niso izpustile. Skovik, skovik... se je drla sova — ha, ha ha... so se režale hrastove osušene, skriviče-ne veje. Drsel je mož v globino, mrzel pot mu je hladil žareče čelo, prikazni so mu bile spremljevalci. Zaspal je. Ceremonije so se začele. Mimo njega se je pomikala molčeča procesija temnih senc, okostnjaki z vdobljenimi, votlimi, tresočimi členki brez mesa. Krohot, podoben mlinskim odmevom, piskanje čudnih glasov in — on sam v sprevodu s prižgano svečo ... Vrsta se je razdvojila. Pred Boštjanom se ustavi izmaličeno čudo. “Sodnik sem, hlapec Bošt- Meslni odbornik John Milakovich, prijatelj v naši naselbini CLEVELAND, O. — John Mi lakovich je klen in delaven mož, njegove roke pokrivajo žulji, ki pričajo, da je svoje življenje posvetil trdnemu delu.. Svoji ameriški domovini je služil v mornariških oddelkih v severni Afriki, na Filipinih, Japonski in na Koreji. Na St. Clair ju in šentviški naselbini se je rodil, preživel mlada leta in sploh vse življenje. Je faran Sv. Vida in član njenega Društva Naj sv. Imena. Svoji naselbini je vdan z vsem srcem. Rojaki so njegovi vnemi in požrtvovalnosti dali priznanje z izvolitvijo za direktorja v upravni odbor Slovenskega na-’ rodnega doma na St. Clairju. Pripada Organizaciji Združenih Slovencev, Radijskemu klubu Tonyja Petkovška, veteranskim organizacijam in seveda tudi demokratskemu klubu 23. varde. Nejvečje zasluge za ohranitev ndše naselbine si je mestni odbornik John Milakovich pridobil z ustanovitvijo pomožne policije, katero je sam ustanovil 1. 1969 in jo sam vodil vsa leta. Vsako nedeljsko jutro je skozi dolga leta vstajal ob 5. uri, nadzoroval ulice naše naselbine in varoval rojake, ki so hiteli k zgodnji maši. Ob velikih požarih in naravnih nesrečah, ko so v naši naselbini ugasnile luči, je s svojimi sodelavci varoval naše domove pred ropanjem in vandalizmom. Naj omenimo le nekaj velikih požarov, ki so uničili Litvanski narodni dom in cerkev sv. Frančiška, kjer so John Milakovich in njegovi sodelavci tri dni zaporedoma varovali našo naselbino pred roparji in vandali. Posebno hvaležnost so dolžni Johnu Milakovichu starši, ker že vsa leta varuje našo mladino pred uživalci in razpečevalci mamil. Neke noči je na eni izmed ulic naše naselbine našel mladega fanta. Ležal je v nezavesti, ob njegovi roki pa je ležala igla, s katero si je mladi fant vbrizgal mamila. John Milakovich je hitro poklical rešilni avto, fanta je dal prepeljati v bolnico, kjer so mu rešili življenje. John Milakovich je s svojimi sodelavci očistil Grdinovo igrišče uživalcev mamil, in s tem zavaroval dobre otroke, da bi jim kdo ne podtaknil mamila in iz dobrih in nič hudega slutečih otrok' naredil uživalce mamil. Starši in vsi prebivalci naše naselbine dolgujejo odborniku Johnu Milakoviču Veliko hvaležnost. Naj bi naši ljudje pokazali svojo hvaležnost na volitvah 8. novembra in Johna Milakovi-cha izvolili v mestni svet. Prijatelji Japonski ofrod skrbijo za svoje starše Zaradi izboljšanja življenjske (nih. da se poslovijo pri 55 letih. ravni se je na Jap or. nočno podaljšala povprečna življenjska doba, saj je vsak deseti prebivalec te otoške dežele starejši kot 65 let. Po statistiki lahko povprečni Japonec pričakuje, da bo dočakal starost 72, Japonka pa 77 let. To je v svetovnem merilu druga najdaljša življenjska doba, višjo starost dočakajo le na Švedskem. Po drugi strani pa je na Japonskem bolj malo materialnih možnosti za vedno daljše življenje. Kljub napredku, doseženem v minulih letih, lahko le vsak drugi Japonec, starejši kot 65 let, računa z brezplačnim ali sicer ugodnim z d r a v s tvenim varstvom. Za tako dolgo življenje so “kratke” zlasti pokojnine. Potem ko Japonec zapusti delo v podjetju prejema zase in za ženo povprečno okoli 90,000 jenov, 360 dolarjev mesečno. Če je zavarovan po tako imenovanem nacionalnem pokojninskem sistemu, je njegova pokojnina znatno nižja, giblje se okoli 20,000 jenov, 80 dolarjev mesečno. Pokojnine niti niso tako niz-Ke, če pa upoštevamo japonske cene, ki so najvišje na svetu, in povprečni mesečni zaslužek zaposlenih je na dlani ugotovitev, da je življenjska raven u-Dokojenih Japoncev precej niz-sa. Druga nadloga, ki tare japonske upokojence, je tako imenovani sistem obvezne upokojitve. Industrijske družbe in podjetja po navadi zahtevajo od zaposle- si basal svojo rožasto porcelana- jan' Poklekni, prosi, moli, govo-sto fajfo. Puhnil je v prvo, po- ri.. .” tem v drugo, zagrabil'leščerbo | Boštjan se celo v spanju trejo se. Prav tako se dogaja z njim, [kot nocojšnjo noč v pivnici on in lepo izrezano gorjačo in mahnil v dolino. Tema se je hitro spuščala in zato je hlapec prestavljal hitreje svoje noge. Na križišču je zavil na levo kar na gozdno stezo. Naj prvo se misli ustaviti pri krčmarju, saj je za večerne molitve še dovolj časa ... Sam ni vedel, kdaj se je znašel pred oštarijo. Vzravnal se je, kot se zna samo on, in se ponosno potisnil skozi hrastova vrata v smrdeči dim. Glasno vriščanje je kar naenkrat utihnilo. Gostje so drug drugega odrivali in pripravljali mesto Boštjanu. Tiho je prisedel in segel po nalitem Šilcu, katerega mu je ponudil birtaš. Udaril je s pestjo po mizi in v mirnem tonu vprašal: “Možje, ali veste, kak večer je n^coj?” Ni dobil glasnega odgovori, pač pa so mu tiho prikimavali. Že v drugo ga je zvrnil in sam s svojimi strahovi... Začel je s spovedjo: “V cerkev nisem redno zahajal, klel sem in ob petkih sem jedel meso.” In .. .? se je oglasil sodnik. “Lagal sem, za frakeljčke žganja sem lagal.” Takrat je butnilo v njega. Zagrabili so ga, zvezali ga in potem potisnili na železno okovano posteljo. Pod njo so zakurili ogenj in potem je dvanajstkrat udarilo v »zvoniku. To so bili bolni možgani pijane glave. Precej je bila boleča glava drugo jutro, ko se je odpravljal k živini v hlev. Pred hišo je našel rogovilo. Brcnil jo je. da se je y loku razklala na dvoje. Klešče, je pomilsil. Prokleta suha veja! je še dodal in jo odcvrl za hišo. To je sicer obdobje, ko.,ima človek naj višje prejemke, vendar njegova pokojnina ne more biti višja od 60 odstotkov plače. Japonska še nima razvitega, boljšega pokojninskega sistema, zato se je uveljavil običaj, da dobi delavec ob odhodu v pokoj visoko odpravnino, vendar Japonci pravijo, da si z njo na stare dni ne morejo kupiti niti primernega stanovanja. Ker je pokojnina nizka, upokojenec po navadi vloži ta denar v kako obrtno delavnico ali v majhno prodajalno. Zato celo v najbolj zakotnih ulicah japonskih mest naletite na številne obrtne delavnice in servisne službe, katerih zunanjost ne priča o kakem posebnem zaslužku lastnikov. Ti obrtniki in mali trgovci so veseli, če kaj prodajo, da z izkupičkom povečajo dohodek gospodinjstev, ki so po navadi sestavni del “poslovnih prostorov”. Na ta način se marljivost Japoncev nadaljuje tudi še potem, ko odidejo v pokoj. Po uradnih podatkih je zaposlen vsak tretji Japonec nad 65 let ne glede na to, da je odšel iz tovarne ali industrijskega podjetja. Za primer: v ZDA je zaposlenih upokojencev 13.1, v ZR Nemčiji pa 6.9 odstotka. Ker še ni boljšega pokojninskega sistema, poskušajo vrzel zamašiti z izjemno skrbjo mladih rodov, ki svoje ostarele starše obvezno sprejemajo v svoje gospodinjstvo. Ta japonska tradicija se je obdržala tudi v modernih naseljih. ---------- Lemontske drobtinice Razkošna ledja France bo spremenjena v hotel PARIZ, Fr. — Razkošna potniška ladja France, ki je le nekaj let prevažala potnike in izletnike med Evropo in Ameriko, je bila, ko je nekaj let prinašala vladi veliko izgubo, prodana nekemu bogatemu Arabcu, ki jo bo spremenil v hotel. Za 66,348 ton obsegajočo ladjo, katere gradnja je stala blizu 90 milijonov dolarjev, je kupec plačal 16 milijonov dolarjev. Kje bodo France zasidrali, še ni določeno, trdijo pa, da bo to verjetno nekje ob obali — Floride. Popravek: Ko sem pisala, da je Marija darovala Jezusa v templju, sem opazila napako, ko je bilo že tiskano — “da se je sv. Družina napotila proti Nazaretu. To je napačnol Vračali so se v BETLEHEM^ saj jih morajo tam dobiti Trije Modri in po-tem bodo bežali v Egipt in šele od tam se bodo vrnili v Nazaret. — Oprostitel SLOMSEK IN VINO Čuden naslov, kaj? Boste videli — zakaj? Malo potrpite, prosim. Kc je Slomšek nastopil svojo prvo kaplansko službo v Brežicah, so se vsi njegovi tovariši oddahnili. Vsak se je bil bal tega kraja, ker je bil v škofijskem uradu na slabem glasu. Pravili so, da je župnik grdo ravnal s kaplani in da so bili ljudje pijanci. Slomšek je vse to občutil na lastni koži, zato je takoj v začetku zastavil vse svoje moči, da očisti božjo njivo tega strupenega plevela. Ker se je njihovo versko mišljenje poglobilo, so se lažje ustavljali pijančevanju in Slomšek je ob odhodu imel sladko zavest, da so se župljani precej odvadili pijan- ščavnica ostuden kanal kri, največ uspeha pa so imeli Pod tem naslovom se v ljub- kovinarji, zaposleni v Vozilih. Ijanskem “Delu” pritožuje neki S. Novak iz Ljutomera nad u-mazanostjo nekoč čiste rečice Ščavnice. Korito in bregove rečice so na več krajih uredili, toda voda v njej je taka, da je v pravo sramoto vsej okolici. Prizadeti so posebno prebivalci krajev nižje Ljutomera, saj u-mazanija pronica v vodnjake, tako da jo pijejo ljudje in živina ... Najdišče bronaste dobe v Dolnjem Lakošu Priletni kmet je pred tremi leti pri oranju njive v globini 40 do 60 cm vedno znova naletel na črepinje glinastih posod, raznih keramičnih fragmentov in Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 F M vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. ---------------o------ Ameriško-slovenski radijski spored na novi postaji CLEVELAND, O. — Slovensko javnost obveščamo, da bo s opeke. Njegov sin, ki se zanima ' koncem tega meseca naš am^ri-za starine, je vse skupaj zavil ško-slovenski radijski spored v papir in za strokovno mnenje jprenehal prihajati s postaje povprašal arheologinjo Ireno iWZAK-FM in začel svoje red-Šavcl v Pokrajinskem muzeju !ne oddaje preko nove postaje v Murski Soboti. jN.B.N.-radio SCA 106 — Madi- Mlada strokovnakinja, ki se 'gon Avenue, Cleveland (Lake- zanima za Pomurje, se je lotila raizskavanja na samem mestu. Po tem, kar je sedaj dognala, wood), Ohio, tel. 221-0330. Slovenski spored bo na tej postaji vsak večer od 9. d polno- izgleda, da je v Dolnjem Lako- ^ skozi veg te(jen, od ponedelj-su stvarno najdišče iz bronaste ^ do nedelje Nova postaja je tako močna, da jo bo mogoče slišati po vsem vel in kake napake je imel, če jih je kaj imel. “Hudičev advokat” bo vse prebrskal, da bi našel kaj takega, kar bi mu moglo onemogočiti čast oltarja. A da je Slomšek rad gledal v kozarec tega gotovo ne bo našel nikjer zapisanega. Na Štajerskem so vinogradi in pri obedu ljudje pijejo vino, a zmerno, navadno. Ce je bilo na škofovi mizi vino, to še ne pomeni, da ga je rad srkal. Imel ga je največ radi gostov, ki so radi prihajali k njemu. Največ duhovniki. Sicer pa tudi najbolj zavržen pijanec — življenjska razvalina, lahko postane svetnik, ako mu Bog pomaga. Že pred nekaj leti so začeli v Rimu proces, da bi bil proglašen k blaženim Matt Talbot, Irec. Irci so sploh znani, da radi praznijo kozarce. Matt je bil tak pijanec, da je vse, kar je zaslužil, pognal po grlu. Večkrat je pred duhovnikom sveto obljubil, da bo postal abstinent, a je bilo vse zastonj. Nenadoma pa je postal ves drug človek. Delal je težko, bil je navaden delavec; zaslužek je porabil za ubožce. Živel je preprosto, se postil, delal pokoro, zvesto vrši dobe, poleg onega v Brinjevi gori na Štajerskem edino v Sloveniji. Tam naj bi bilo v bronasti dobi manjše naselje v obsegu 2000 x 300 metrov, obdano z jarki za obrambo. Od kdaj do kdaj je bi) kraj naseljen, bo treba po--drobno šele dognati z novimi izkopavanji. Zastrupitev z rožički Pretekli mesec so opazili pri govedu na nekaterih mlečnih farmah na Gorenjskem neobičajno slabitev, preiskava je dognala, da so se živali zastrupile z uporabo krmil iz škofjeloške tovarne krmil, ki je kupila rž za ta v tovarni Lek v Ljubljani. V rži je bilo preveč rožičkov. Zaplentili so 500 ton te rži, u-ničili preko 2000 litrov mleka, preko 76,000 pa ga prepovedali prodati, ker bi bilo nevarno ljudem in živini. Skupno je zbolelo 317 goved. Trdijo, da gre pri tem očitno za malomarnost, ki oi lahko bila usodnejša, da ni veterinarski nadzor takoj tako odločno postopal. Brezmesno leto? V živinoreji Slovenije je nastopilo toliko težav, da resno o-virajo rejo živine in ljubljansko Delo je zadnjič vprašalo: “Se nam obeta brezmesno leto?” Pravi, da so to prav lahko zgodi, če ne bodo odgovorni naglo u- Oelašnite v “Amer. Dem o vin F* Nekaj pa je resnice, da se gospod župnik vedno zasmejejo, kadar srečajo Boštjana. Hlapec ni siguren, zakaj, vendar se mu zdi, da oni vedo za čevanja. Proti tej rak-rani naše- svoje dolžnosti do Boga in bliž-ga naroda se je moral Slomšek boriti celo življenje. Kot škof je mogel še bolj strogo nastopiti. Sam je bil vsem duhovnikom najlepši zgled, kar se tiče pijače. Kjerkoli je bil v gosteh, ni nikoli pustil, da bi mu natočili še drugi kozarec. Še prvega je počasi srebal. Ko je birmoval po deželi, je povsod spodbujal duhovnike, naj s prižnice in z osebnim življenjem pridigajo svojim ovčicam o lepoti in koristi zdržnosti. Ako je župnik ali kaplan na kaki fari bil vdan pijači, ga je strogo prijel in ga poslal na kak kraj, kjer ni bilo slabe priložnosti za popivanje ne doma ne v gostilnah. In te dni sem izvedela tole: Slomšek ne bo nikoli prištet k svetnikom, ker je rad pil vino. njega. Veliko prostega časa je preklečal pred tabernakljem. Umrl je na potu zjutraj, ko je šel k sv. maši. Ko bo na oltarju, to postal zavetnik pijancev, seveda, če ga bodo posnemali v odpovedi vinske kapljice drugih alkoholnih pijač. Bog je ustvaril grozdje v dobro človeka. Vino, če ga pijejo po pameti, je mnogim v zdravje — a če ga zlorabljaj d, postane lahko strup za telo in dušo. Spomnimo se evangelija. V Kani na “ohceti“ je Jezus stori prvi čudež: spremenil je vodo v vino — “voda je videla svojega Stvarnika in zardela”. Ker je tisto skrivnostno noč na Vernih duš večer, pa vendar ne. kako., Taka pravijo v Sloveniji... Boštjan še služi pri Žebreto- Boštjan ne razume, na večer j Slomšek ne potrebuje mojega vih, pa pije manj kot kdajkoli Vernih duš pa vedno sedi v cer- zagovarjanja. V arhivih iz teda- popreje. Verne duše so mu po- kvi in se kesa za zamujeni oče- nje dobe je gotovo vse natanč- niagale. naš... no zapisano, kako je Slomšek ži- Ohiu, toda za njeno sprejemanje so na radio sprejemnikih posebni priključki. Kdor želi torej slovenski program na tej postaji poslušati, naj jo pokliče in se dogovori za namestitev tega priključka. Na postaji je tudi več drugih narodnostnih sporedov in je zanimanje za njo zato precejšnje. Javite se čim preje, da boste vključeni med poslušalce sporeda. Postaja je blizu Rapid postaje na West 117 St. v Lake-woodu, njen tel. je 221-0330. Mario Kavčič MAU OGLASI Commercial Property For Sale Business Building, very good income, location, Waterloo Road -East 156 St. area. First Floor presently leased by a Tavern, Second Floor, Rooming House, 13 Bed Rooms and 2 Baths, Small Warehouse in rear. Peter W. Moizuk Realty. 943-0189 krepali. Poklicno tekmovanje v Novi (ioi’ici Okrog 60 kovinar j ev-varilcev ter strugarjev in orodjarjev iz Gostola, Vozil in Iskre se je pomerilo v svojih delovnih veščinah. Trem prvouvrščenim v vsaki panogi so podelili tudi praktične nagrade. V celoti so bili rezultati, ki so jih dosegli tekmovalci, zelo do- mogel spremeniti, vino v svojo Kri. Kjer je Jezus, tam je lahko tudi Njegov zvesti služabnik Slomšek. Če je Jezus lahko pil vino brez pohujšanja, je smel to storiti tudi Slomšek. Seveda sq farizeji pozneje oporekali Kri-stsu, da je in pije z grešniki, tako se je tudi zdaj našlo nekaj slovenskih farizejev, ki več ne verujejo ne*v Boga, še manj pa v svetnike in bi radi onemogo- Apartment for Rent E. 70th and St. Clair, one bedroom up, Utilities paid, $100 a month. 431-7014 eves. (162) St. Margaret Mary Open eves.: 6:30 - 8:30 p.m. 182 So. Green Rd. 4 bedrms., attached garage, over 200 sq. ft. living space; ready to move in. 1 owner — upper 40’s. Hot water heat. (161) / V najem Tri sobe s kopalnico in garažo oddajo na 19810 Shawnee Avenue. Kličite 481-3576 ali 881-1172. -(161) 1975 Ckev. Caraero 16,000 miles. Call after 7:00 p.m. — 331-1318. (x) Help Wanted v ut iiArvci in . xxv-i jv* . v o V C ll iirvc: ill Ul i civil v/i m 11 bil Kristus tudi Bog in ne samo čili Slomškovo beatifikacijo. Na-človek, je vedel, da svatje ne mesto, da bi nam to vzelo pohode zlorabljali tega božjega da-j gum, dajmo še vec gorečnosti' ru, se jim je rad pridružil. V > vliti v naše prošnje, naj Bog po-tej družbi ni bilo nobenega^ pi- 'veliča svojega služabnika s ču-janca. Da ne bi žalil gostov, je deži gotovo tudi Jezus srknil nekaj ; čudeži! Da, to je glavno. Iz- kapljic vina. In gotovo je tudi prosimo jih! že tedaj želel, da bi še kmalu s. M. Lavoslava, osi'. Help Wanted Woman or Couple to take care of semi-invalid lady. Modern living quarters provided and salary. Robert A. Novak, 6013 Glass Ave. —- 391-3333. (x) Help Wanted Office girl wanted, top grade A, for clefical stock work, full time and good sdiary for conscientious worker. Ohio Furniture, 6321 St. Clair Avenue, see Mr. Lewis. ___ l s Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST “Kako gre Pečan, tisti, ki pravi ‘hudnič’, da ne zakolne, pa Francelj je tudi šel k maši. Kam, kam tako hitro Melanova? Ti presneti fant! Da, Lahov je. Pa dolgo sabljo ima. Kaj je že oficir? Onega drugega pa ne poznam., ki govori s Sirkovo. Tam je pa naša Marjanice.. Pa kdo gre neki ž njo? Prav nič ga ne poznam!” Fant je opazoval odslej venomer siamo Marjanico in njenega spremljevalca. Videč, da je tudi tujec zavil z Marjanico na Peč, je postal še pozornejši. Hipoma pa mu je šinila rdečica v obraz, skočil je Jkvišku in se ozrl po čredi. “Mogoče pa le ni!” je dejal za čas. Ali ni mu dalo miru in kmalu je odgnal živino proti domu. Po poti, ki se mu je 2sdela danes silno dolga, si je preganjal dolgčas s tem, da je štel gumbe pri suknjiču: je, ni, je, ni, je! “Je!” je zaključil in mislil: “Če je, zakaj je neki prišel? Ali se je kaj zgodilo?” In zopet je začel Anže dvomiti in je štel gumbe narobe. Pa so zopet rekli: je. Tedaj je Anže premagal sam ček žganja sebe in svojo radovednost, re- dobro.” koč: “Če je, ne uide, saj ni tič, in tudi ne uteče, saj ni voda.” In prišlec res ni ne zletel ne utekel, temveč Anže ga je našel v izbi na Peči pri hlebu kruha; zdaj je videl, da je res njegov oče, nekam izpremenjen in nekam zanemarjen, sicer pa ves in pravi njegov oče. Pozdravila sta se in umolknila. “No, ali si nimata ničesar povedati,” je vprašala Marjanica. “Moški je postal!” je dejal oče. Tedaj se je oglasil Anže. “Ali ste prišli zdoma?” “Zdoma!” “Kaj pa Peter?” “Služi!” t “Pa Frače?” “Uči se za krojača!” “Pa vi?” “Tako! Saj vidiš, slab sem, za delo nisem več, pa nikogar nimam.” oče skoraj jokajoče! “Doma je hiša. Tam jo imate, pa delajte po moji smrti, kakor hočete.” “Kako pa, da ste prišli?” je vprašal sedaj Anže. Z nekako nemirnostjo je gledal očetu v obraz. Tako čudno se je bil iz-premenil. Anžetu se je vzbujalo rahlo sočutje do njega. “Ali ste bolni?” je pristavi hitro za prvim vprašanjem. “Tisto ne, Anže,” je odvrni! oče. “Pa ne bom dolgo, ne; sem pa rekel, da te morda ne bom niti videl več. Pa sem prišel, Anže, vidiš, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!” Marjanica je dejala: “Razkaži malo očetu Peč, da bo videl, kje služiš!” “Saj res, oče! Ali greste?” je vprašal Anže. Mož je vstal, šele sedaj je videl Anže popolnoma, kako silno se je bil postaral oče, in zaman je iskal vzroka. Peljal ga je v hlev, razkazal mu živino, potem pa dejal, ko je oče samo vzdi ho val: “Kaj bi radi, oče?” Oče se mu je približal in zašepetal: “Ti! Tako sem slab. En kozar-bi mi naredil prav j Nato ga je fant odvedel nazaj v hišo in izmoledoval od Marjanice ono že znano steklenico. Z vidnim veseljem je gledal, kako tekne očetu. Toda ko je bil oče nalil že v tretje in so se mu začele nekako oči svetiti, je rekel Anže: “Pa kruha niste niti prigriznili!” “Ne gre!” je dejal oče in z enim očesom gledal temnozeleno steklenico, .katero je k sreči Marjanica zdaj odnesla. “Ali ne pijete preveč, oče?” je vprašal Anže. “Saj nimam,” je odvrnil mož in pogledal fanta skoraj užaljeno. Tedaj je vstopila Katra. “Ta je!” je zašepetal Anže, oče pa je začel preponižno pozdravljati in zahvaljevati Katro, češ da ji ne bo nikoli pozabil tega, kar je storila dobrega njegovemu sinu. Anže sicer do zdaj ni | vedel o nikakih dobrotah. Med- “Prej ste nas podili, oče,” je1 tem pa je začel oče nekako meti, dejal Anže, “zdaj pa tožite, da'da gotovo Katra skrbi, da ne ste sami!” : pojde Anže s praznimi rokdmi “Kdo vas je podil?” je dejal! s Peči. “Tisto naj gleda pa sam. Pri nas ne zadržujemo plačila hlap cem!” je odvrnila Katra in pristavila: “Kaj vam ne da nič? Ne daš nič očetu?” ! r^edaj je oblil Anžeta sram in skoraj hud je bil na očeta, češ da govori prvič tako prilizljivo, ko ni treba; drugič, ker vsemu pritrdi. Gledal je, kako bi se izmuznil iz sobe. In to se mu je ^ posrečilo, ko je Katra, zadovoljna z možem, ki ji je laskal, odšla in mu prinesla novo steklenico žganja. In govorila je prijazno ž njim. Zunaj ob hlevu pa je čakal na očeta Anže in si grizel prste. In sram ga je bilo, sram. Pa sam ni skoraj vedel zakaj. Tako se je zgodilo, da se je Anžetu spremenilo veselje v žalost. Z nekako nestrpnostjo je čakal, da odide oče. Nekaj čudnega in novega mu je .šlo skozi misli. Do sedaj ni vedel, da se more sin sramovati očeta. In vendar se mu je to zgodile danes; Anže je bil zaradi tega dvakratno žalosten. Ležalo je očitanje na njem, da ga je sram očeta. Nekaj skrivnih solz je obrisal in šel v hlev, poiskal za desko prihranjeni denar in razvil iz robca cekin. Dvajset kraj carjev je bil dal Tomažu, da ga je zamenjal ža papir. Sedaj pa je vzel ta cekin in s^ vrnil iz hleva. Prav tedaj je prišel oče iz hiše. , “Zdaj pa grem, Anže, ko sem te videl. Pa priden bodi, dobro in skrbno gospodinjo imaš,” je rekel in za nekaj hipov pristavil: “Lej, Anže, in ni treba, da bi vse zapravil. Če nimaš kam deti, saj imaš mene!” Tedaj je izvlekel Anže cekin in ga izpustil očetu v roko. “Kaj>” je rekel oče, “toliko imaš? Vidiš, zdaj vem, da si priden fant!” Hotel je objeti fanta, ali ta se je umaknil. Izza mokrih očetovih oči je gledalo nekaj grdega. Anžetu se je zdelo, da mu ne more pogledati v obraz. Segla sta si v roko in se poslovila. Četrt ure pozneje je Anže hitel gledat na vrt, bi li še videl očeta. In videl ga je še ob koncu ovinka. In tedaj se mu je izvilo ko prošnja: “Oče, ali se vidiva še kdaj?” Anže se je nato vrnil in žal mu je bilo, da ni dal očdtu vsega denarja. In vendar se je oglasil tudi glas v njem, da je dal dovolj. Sklenil je, da poprosi Jerico za svet. In Anže je tudi izvedel svoj sklep, toda to se je zgodilo dolgo zatem; za zdaj mu je zdela deklica še preotro- soncem in ptičjim petjem. Mi v • cja. * Prvi mrak lega v doline, zadnji dan gasne v gorah. Hladno zaveje po dolini in prinese čudovitih glasov od vasi. Zasveti se v oknih, zasveti se cerkev v lučeh in lestencih in ni je sveče, ki ne bi gorela nocoj, žar in vonj slovesnosti je vsepovsod. Tiho je vse, tako tiho. In sedaj hipoma trepetajoč glas sredi ljudi, ki kleče. Aleluja! / /' In zopet glasneje: .. Aleluja! In zopet: Aleluja! Šum mogočne pesmi, topičev, zvonov, dvigajočega se ljudstva, vrstečih se množic v spored, fr-fotanje svilenih zastav v vetru. Pa, ki smo ga izdali, zatajili, kri žali in morili, ga li smemo slaviti dostojno obenem z nedolžno naravo, mi, njegovo odrešeno ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo v mraku, ko narava spi.! Tedaj, ko je narava bedela ob njegovi, smrti, smo spali mi. In še več. Dolga doba noči je minila in nismo mislili nanj. Nič več tako. Ne moremo, ne smemo čakati do jutra: “Mrači se, Gospod, pridi in ostani pri nas!” (Dalje prihodnjič) Lični napisi Na pobudo Mozirskega turističnega društva so iz svoje prelepe doline izrinili skoraj vse kričeče reklamne table, namesto ,.v , njih pa so postavili lične lesene Neslišno pnhaja noč in prižiga kozolce, s katerimi nevsiljivo o-zvez e na nebu. Mir je v naravi, pozarjajo na svoje dejavnosti, neskončen, zadivljen, mir božične noči. Pa ga zmoti hvalna pesem ljudi, slovesen šum procesije in sveče in luči. Ne praznujejo povsod vstajenja zvečer in vendar se mi zdi— kdo ve, da ni li to ljubezen do rodne vasi? —, da je praznovanje vstajenja na veliko soboto zvečer pomembnejše. Saj narava ni križala Boga in ga izdala, pač pa je zakrila ob njegovi smrti svoje obličje. Slavi naj| njegovo vstajenje z jutrom in • Potovanja skupinska In poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov xa obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli In prevodi • Davčne prijave M. A. Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Oblo 44103 Phone 431-3500 5 mm.. ■ rsvm tmua gm SEsawBgMBMwflBBHSEiBBiB §£3SS3&&SS&&SSSS£L poaia vztmrnm oocietjr ONE FAtHLANš DRIVE JOUETi !L 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. | For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protectic n at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts fhe Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: L Schola'ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 5. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba bi morala biti sv. Družine Officers President ............. First Vice-President .... Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary .. First Trustee)......... Second Trustee ........ Third Trustee.......'.. First Judicial ........ Second Judicial ....... Third Judicial..... Social Director .... Spiritual Director Medical Advisor ... • ••••■■••••.••»a ••••••••••••••»•••M*« Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, « ČE IŠČETE aii oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine _ dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION JBUt1"*: ................................. $5.00 Sustaining ............................. $10.00 Life (individual or family) .........!..... $50.00 Life (institutional) ................. $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this bumble Missionary Bishop from -Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed is $ tar my Name Street Qty-------- membership. *•••!•••• a«*«*«« «« aw»>'« •••••••••••••#»» .aaa*aa,aaaa#,,CT###rt^-Vfc-v-M State ,f00 ^ ** and actadw. n0t entitle the dQnor to the “Baraga Bullet £ir.s=;^,-1ss3:- ^ Postulator- NOVICE- i vsega svela ---;------------------------ NOVICE- U jih potrebujete NO VICE- ki jih dobite fe sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hlio Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tei. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vae tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice \ ) % Najlepia izdelava - Prvovrsten papir • Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE