U fiublMmi, petek. 26. novembra 1937
Zaradi zbliževanja med Anglijo in Nemčijo
Francoski strah za oblast v Srednji Evropi
Pariz, 26. nov. o. V francoskih glasovih
o	potovanju angleškega odposlanca Halifaxa k Hitlerju st vseholj kaže strah, da se ni morda Anglija z Nemčijo na skrivaj sporazumela o vprašanjih, ki zadevajo življenjske koristi Francije. Tak ločeni sporazum med Anglijo in Nemčijo bi šel na stroške Francije in francosko-anglešlcega prijateljstva. Če Nemčija zahteva od Anglije popuščanje glede Avstrije, Srednje Evrope in Balkana, to ne more biti Franciji vseeno. Zanjo je ohranitev sedanjega stanja v Srednji Evropi in na Balkanu, kjer ima Francija toliko zaveznikov in toliko opore zn, svojo politiko, zvezana z vprašanjem kolonij. Kolonije in Srednja Evropa pa sla tvorili jedro Halifaxovih razgovorov s Hitlerjem. An-
glija ne more na račun Francije ali njenih srednjeevropskih zaveznikov dajati Nemčiji nič obljub, pa naj Nemčija opira svoje zahteve na narodnostne, gospodarske ali politične razloge. Vsa ta vprašanja so v zvezi z vprašanjem francoske varnosti. Zanjo pomenijo ČSR, Avstrija, Poljska, Jugoslavija in Romunija prav toliko ali pa še več kakor za Nemčijo.
Kljub včerajšnjim pomirljivim izjavam, ki jih je v londonski poslanski zbornici dal predsednik angleške vlade Chamberlain, da Anglija ne misli prenehati s svojo dosedanjo politiko v Srednji Evropi, vendar trdijo v Franciji, da je treba Halifaxovo potovanje v Nemčijo označevali kot zmago tistih krogov v Angliji, ki so Nemčiji naklonjeni in ki se
zavzemajo za to, naj bi Anglija sklenila z Nemčijo sporazum brez ozira na Francijo. Če bi za trajno zmagala ta skupina angleških politikov in bi res prišlo do ločenega sporazuma med Anglijo in Nemčijo, bi to po francoskem mišljenju pomenilo drugo nevarnost za evropski mir.
Francoski ministrski predsednik in zunanji minister, ki potujeta v London v ponedeljek, bosta skušala dobiti od angleške vlade pojasnila o tej vazni zadevi in s« bosta prizadevala, da ohranita angleško-francosko politično skupnost tako, kakršna je bila vsa leta po vojni. Vprašanje je le, če se morda Anglija vendarle ni v resnici prekrenila tako, kakor Franciji ni všeč.
Izfava nacionalističnega zastopnika pri angleški vladi:
Gospodarsko življenje
v nacionalistični Španiji
London, 26. nov. o. Angleška vlada je potrdila vojvodo Alba kot konzularnega in trgovskega zastopnika nacionalistične Španije v Londonu. Ob tej priliki je novi zastopnik generala Franca dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je uvedba rednih odnošajev med njegovo državo in Anglijo samo posledica stvarnih potreb. Trgovina med obema državama iz dneva v dan narašča. V nacionalistični Španiji vlada popoln red in mir in ljudstvo nemoteno živi in izvršuje svojj delo. Gospodarsko življenje se razvija z vsemi silami; Pod nacionalistično oblastjo je danes dve tretjini Španskega ozemlja, na katerem leže najvažnejši rudniški, industrijski in trgovski predeli. Anglijo predvsem zanima španska železna in bakrena ruda ter živo srebro. Nacionalistična .Španija pa bo od Anglije jemala v zameno premog in tekstilne izdelke.
Francove zahteve za priznanje vo ntl) pravic
London, 26. nov. o. Spomenica, ki jo je o umiku prostovoljcev poslal v London gen. Franco, zahteva, naj priznajo španskima vojskujočima se strankama vojne pravice takoj, ko se bo z ene in druge strani umaknilo po 3000 tujih prostovoljcev. Ta zahteva je precej nepričakovana in bo zatrdno privedla do novih sporov v odboru za nevmeša-vanje, ker bodo proti tej zahtevi nastopili Sovjeti in Francozi. Pri razgovorih v Bruselju je sovjetski zastopnik dejal, da bi Rusija priznala bojne pravice Francu tedaj, ko bi bilo odpoklicanih 75% tujih prostovoljcev. Francova spomenica zahteva tudi pojasnila, kakšne pravice naj bi imele komisije, ki bi prišle v obe Španiji, ali naj bi samo ugotovile, koliko je tujih prostovoljcev, ali pa tudi organizirale njihov umik. Rdeča vlada še ni poslala svojega predloga londonskemu odboru.
Glasovi o premiru
Berlin, 25. nov. AA. Stefani: »Berliner Tage-blatt« piše, da se širijo vesti, da bi Anglija bila pripravila predlog za premirje med obema taboroma v Španiji. Ta vest je najbrž posledica miru na vseh španskih frontah.
Toda prve vesti iz Salamance pravijo, da tuje vojne ladje spremljajo razne parnike, ki dovažajo orožje in živež v Valenci jo in Barcelono. Včeraj so republikanska letala bombardirala več odprtih mest v nacionalistični Španiji. Zato je malo ver-
Aljehin - Euwe 12 : 9
Kocka te padla?
Kakor, da se je Aljehin namenil, da bo po prvi zmagoviti tretjini letošnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo malo počival, tako prepričevalno govori njegova nepričakovana zmaga takoj v začetku zadnje tretjine igranja. Tretjič se je že zgodilo, da je stopil Aljehin za tri korake naprej, in sicer prvič v deseti igri, drugič v štirinajsti in v tretje še mnogo bolj grozeče v enaindvajseti, ki jo je sinoči brez prekinitve dobil v Amsterdamu. Da vesti o njegovih zrahljanih živcih niso tako resnične, dokazuje povrhu še dejstvo, da je včerajšnjo igro dobil celo s črnimi figurami. Morda se je s to igro spet končala serija remisov v drugi tretjini igranja za svetovno prvenstvo. Ce naj Euwe še upa na kaj uspeha, ne bo smel pobirati skromnih polovičk. Ima namreč sedaj res izredno neugoden položaj: Prvič niina se sedaj ne onih predpisanih šestih dobljenih partij, drugič je zadaj za cele tri točke, tretjič pa še to, da bo pri prihodnji igri — jutri v Delftu — imel Aljehin spet bele figure. In morda še četrtič: Igranje gre počasi že h kraju. Ce bo Sel Eu\ve preko vseh teh neugodnosti in dosegel lepši rezultat kot Aljehin, potem res nihče ne bo smel trditi, da je tudi letos imel več sreče kot znanja.
¥
Tiskarski škrat se je včeraj tudi spravil nad šah. Kakor vsak začetnik, tako je tudi ta napravil nekaj napak, ki mu jih menda tudi nihče ni štel tako v zlo. Iz naših Čitateljev, ki zasledujejo šahovska poročila, se je skoro hotel malo ponorče-vati. Res jih je malo prenizko cenil, ko je napisal, da >je bilo od 9. do 10. igre nič manj kot 8 remisov in sta poleg tega oba velemojstra še vsak po dve igri dobila. Pravilno bi moral napisati >od 9. do 20. igre«. Ce je škratu vseeno, 10 ali 20, nam ni! Zaenkrat naj bo, ne? Drugič uaj se pa dobro drži, -
jetno, da bi general Franco hotel opustiti svoj namen, da bi zmagal brez vseh kompromisov ali kakih pogajanj s sovražnikom.
Barcelona, 26. nov. Poročevalski odsek za tisk pri katalonskem generalidadu sporoča, da so informacije, ki jih je danes objavil neki angleški list, da se je predsednik Companys pogajal z zastopnikom generala Franca v Bruslju za sklenitev premirja, popolnoma netočne.
Na vprašanje, kaj misli o mednarodnem po-
ložaju in o glasovih, ki se širijo o raznih pogajanjih za mir, je general Miaja izjavil, da se popolnoma strinja z odgovorom predsednika vlade, ki je zavrnil te glasove. General Miaja je še dodal: >Za nas velja edino geslo: Španija Špancem in izgon osvajalcev iz naše dežele.«
Holendifa bo priznala Franca
Ilaag, 26. nov. AA. Havas: V zunanjepolitični razpravi je zunanji minister izjavil, da se je ZN v resnici oslabila, vendar bi Nizozemska sebi škodovala, če bi jo zapustila. Rekel je še, da je položaj v Španiji še zmeraj nejasen, vendar si nizozemska vlada še ne more postaviti vprašanja pravnega priznanja generala Franca. Vendar proučuje vlada vprašanje trgovinskih zvez z nacionalističnim delom Španije.
Konec napovedanih senzacij v Parizu:
Voditelja francoske zarote so prijeli
Pariz, 26. nov. o. Po dolgih raziskavanjih in obljubah o senzacijah je pariška policija včeraj izdala uradno poročilo, ki pravi, da 60 prijeli vrhovnega voditelja zarotniške organizacije. Ta vrhovni voditelj »CSAR«-a (Comite 6ecrete de I’Ac-tion revolutionaire), ki so ga sinoči aretirali in takoj prepeljali z zvezanimi rokami na policijo, kjer je prebil vso noč v pisarni neKega komisarja, je inženjer Aeloncle. Njegovo zasliševanje se je začelo ob 9 in je trajalo do 12.30. Aretiranec je brat Henryja Aeloncla, ki je tudi zaprt. Eugen Aeloncle se je rodil leta 1890 in ima dva otroka. Po končani politehnični šoli je postal inženjer v vojni mornarici. Odlikovan je z redom legije ča6ti. Priznal je, da je zapustil stanovanje, ko 60 odkrili zaroto, in se skril pri svojih političnih prijateljih, vendar njihovih imen ni hotel izdati. Prav tako so v zaporu pridržali generala Dusseighera, ki je organizira! obrambne odbore za primer komunističnega državnega udara. Ne eden, ne drugi voditelj te taine organizacije nista v političnem oziru predstavljala ničesar, zato tudi njuna aretacija ne pomeni senzacije, kakršno je obljirbovalo levičar-
sko časopisje, češ, da bodo zaprti vsi ugledni opo-zicionalci, med drugimi Tardieu, polkovnik de la Rocque. več poslancev itd., itd.
Včerajšnji »Matin« poroča: Sinoči so krožili glasovi, da so izvršili hišno preiskavo tudi na posestvu, ki ga ima v Bretaniji general Weygand, bivši vrhovni poveljnik francoske vojske. Dopisniku »Matina« je general izjavil glede na to:
»Takšna sumničenja so veleSmešna; njih raz-širjevalci bi bili že ta trenutek mrtvi, če bi veljalo pravilo, da smešnost ubija. Preiskava v moji vili! Meni ni o tem nič znanega. Ce bi bilo to res, bi menda vsaj jaz nekaj o tem vedel. Razen tega zdaj v tej hiši nihče ne stanuje in. je zaklenjena.*
Izvršili 60 hišno preiskavo v stanovanju arhitekta Pierrea Paranta. V kleti njegove hiše so našli puške, strojnice in 13.000 nabojev in 250 bomb. Zvečer 60 ga aretirali v okolici Rouena. Prepeljali 60 ga takoj v Pariz.
Število članov organizacije cagoulardov-kapu-carjev je znašalo v V6ej Franciji 6000, v Parizu pa jih je bilo 1500.
Ruska (etafa za pomoč Kitajcem
Sovjeti posegajo v spor na Vzhodu
London, 26. nov. o. Dopisnik »Daily Heraldac v Šanghaju sporoča, da je prejel zanesljive vesti iz Censija, v katerih se potrjuje, da je prispelo v Sian-Fu že pred desetimi dnevi veliko število vojnih letal, med njimi lovska letala in bombar-derji najmodernejšega tipa. Ta letala je sprejelo kitajsko vrhovno poveljstvo od rdeče vojske preko Sinkianga. Tudi posadka teh letal je izključno samo ruska.
Nadalje poroča isti dopisnik, da se Rusija mrzlično pripravlja na vzhodu, kjer se vršijo dan
za dnem velike vojaške priprave ob rusko-man-džurski meji. Ze nad 1500 letal je zbranih na različnih letališčih ob meji. V Vladivostok pa pošiljajo razstavljene podmornice, katere v tamkajšnjih ladjedelnicah sestavljajo. Ob sami meji Mongolije in Mandžukuoa se zbira ogromno vojaštva, od katerega je največji del zbran pred pokrajino Suijuanom. Računa se, da je do sedaj nad 500 tisoč vojakov zbranih ob meji. Rusi zbirajo svoje čete ob meji samo zaradi tega, ker smatrajo, da je japonsko vrhovno poveljstvo pripravljeno, da odobri preventivno vojno proti Rusiji.
Petindvajsetletnica albanske neodvisnosti
Tirana, 26. novembra, o. Včeraj so se začele svečanosti za proslavo 25 letnice albanske neodvisnosti. Na te svečanosti je albanska vlada povabila odposlanstva raznih prijateljskih držav, med njimi Italije in Jugoslavije. Italijo zastopa finančni minister admiral Thaon di Revel. Na svečanosti je prišel tudi knez Franc Castriota-Skenderbeg, potomec velikega albanskega katoliškega junaka in voditelja v boju proti Turkom Jurija Castriota-Skenderbega.
Za 25 letnico albanske neodvisnosti je imel kralj Zogu včeraj na kratkovalovni radijski postaji v Tirani govor, ki je obenem tudi prva emisija te postaje Govor so oddajali najprej v albanščini, nato pa v italijanščini, francoščini, angleščini in nemščini. Kralj je med drugim dejal, da bo se-
danji praznik pomagal utrditi albansko narodno zavest. Izrekel je upanje, da bodo preosnove na gospodarskem, finančnem, socialnem in vojaškem področju dale novc-ga poleta albanskemu napredku in dvignile albanski narod na stopnjo drugih kulturnih narodov. Kralj je dalje poudarjal, da polaga največje upanje na mladino, ki jo je treba organizirati na nov način in v novem duhu, da bo pripravila noro dobo slave albanske driave. Ne pozabite, je končal kralj, da so potomci Ilircev viteškega plemena, ki je zapustilo vidne sledove v zgodovini. Potomci smo junakov in velikih domoljubov od Skender-bega do Ismail-kemala, ki je 28. novembra 1912 proglasil neodvisnost Albanije. Najiskreneje vam želim, je končal kralj, da radostno proslavite 25 letnico albanske neodvisnosti.
Francoski politični obisk v Varšavi
Varšava, 26. novembra. Listi priobčujejo spored Delbosovega obiska na Poljskem, ki bo naslednji:
Franroski zunanji minister Delbos se bo pripeljal v Varšavo z ekspresnim vlakom 3. decembra. Na postaji ga bo pozdravil poljski zunanji minister Beck Drugi dan, to je 4. decembra bo Delbos izvršil protokolarne obiske in ga bo sprejel v avdienci predsednik republike. Delbos bo ostal pri predsedniku tudi ua kosilu. Popoldne se začno po-
litični razgovori med Delbosom in Beckom. Zvečer bo slavnostna večerja, ki jo priredi polkovnik Beck Delbosu na čast. Po večerji slavnostni sprejem. 5. decembra bo slavnostna večerja in sprejem na francoskem poslaništvu.
Iz Varšave se odpelje Delbos 6. decembra.
Razgovori bodo služili ojačenju poljsko-franco-skega prijateljstva in tesnejšim političnim zvezam.
Belgrad, 26. novembra, m. Z jutranjim brzo-
vlakom se je pripeljal v Belgrad bolgarski kralj
Boris. S topčiderske postaje se je takoj odpeljal
v dvorec na Dedinje.
Vesti 26. novembra
Vse guvernerje brazilskih zveznih držav je odstavil predsednik republike Vargas s posebnim ukazom. Namesto guvernerjev bodo odslej vodili upravo zvezinih držav neki vladni zastopniki, ki se bodo imenovali interventorji.
Hitler je odlikoval več uglednih Japoncev, ki
so sodelovali pri sklenitvi protikomunistične zveze. Japonski cesar pa je odlikoval več Nemcev.
...	vlada	bi rada dobila v USA poso-
ijlo 100 milijonov dolarjev za ureditev zunanje tr-gone, toda temu se upirajo predvsem ameriški trgovski krogi.
... Ameriški škofje so poslali nemškim in špau-"i sko'om skupno pismo, v katerem obsojajo novo poganstvo in fašizem v Nemčiji ter protiversko gonjo m boljševizem v Španiji.
Vse avstrijske študente, ki stavkajo in vse hit-učiKSč ag orje bodo izključili iz vseh vse-
Nemški poslanik na Dunaju von Papen je nenadno odpotoval v eBrlin, baje samo na kosilo, ki ga je neniska vlada priredila na čast predsedniku madžarske vlade in zunanjemu ministru.
Truplo pokojnega MacDonalda, ki so ga včeraj pripeljali v London, bodo po žalnih obredih v >\estmins terski opatiji sežgali v zasebnem krematoriju v Goldensgreenu. Anglikanska cerkev namreč ne prepoveduje sežiganje mrličev kakor ka-tonska.
Eksplozija je porušila obmorski svetilnik blizu francoskega atlantskega pristanišča Nantesa. Eksplodiral je plinski rezervoar v svetilniku, tako, da jo vrb svetilnika odneslo kakih 100 m daleč v morje.
»05 milijonov funtov šterlingov vojnega dolga mora P1.30«** Anglija Združenim državam, to ie
milijard 250 milijonov dinarjev našega denarja. 'rff°v’6ki pogodbi bodo vprašanje dolgov uredili tako, da bo Anglija plačevala letno 10 milijonov funtov.
n	s španskimi nacionalističnimi
prisUnisci bodo obnovile holandske plovne družbe prihodnji teden.
Guvernerji balkanskih držav jn bank so končali svoje seje v Ankari. Sporazumeli so se o \ vaznih vprašanjih glede balkanskega denar-naValkanu 6t;llne"a r»zmerja med valutami
1=., ,^?vfolke. oblast« so do zdaj izgnale 44 ilali-mejo‘domov °V’	°	P05'1^!0 *ez romunsko
Omejitve glede uvoza in prodaje tujih listov v
1' f® odpravili s posebnim ukazom.
•	, , ?. uf. "»Hi0" Kilogramov umetne vojne so izdelali v Italiji v 10 mesecih letošnjega lota To £ vazen korak na ,>oti do končne gos,'>odarske osa-mosvojitve.
\ehke demostracije so ltile včeraj v Beiruthu zaradi razpusta sirskih mladinskih avtonomističnih organizacij.
-tol,,? Dubllnsk*n' pristanišču stavka 13.000 luških delavcev, zaradi Česar veliko parnikov ne more odpluti po voznem redu.
ItalijanskoMieinško-japonska zveza je najtrdnejše jamstvo za svetovni mir, tako piše ob prvi obletnici protikomunistične zveze brazilski list »uazeta Naticiasc. To mnenje je zanimivo, ker prihaja iz Brazilije.
Avstrijski proračun za leto 1938 je zvezni svet po dvodnevnem posvetovanju v celoti odobril.
Boja Cerkve proti komunizmu ne sme nihče istovetiti s političnimi zvezami proti boljSeviški Kusiji in katoličani ne smejo tega boja vzeti politično. kar se danes marsikje pogosto dogaja. Ohraniti morajo svoje samostojno stališče, kakršno jim narekuje katoliška občestvena misel in se ne smejo udati moderni skušnjavi: ali komunizem ali fašizem. Tako je stališče Vatikana in Svete Stolice do protikomunistične zveze med Italijo, Nemčijo in Japonsko.
»Stavkati bodo začeli nameščenci pariških plinarn in elektrarn in to v kratkem. Tako so skle-mle njihove strokovne organizacije včeraj.
Japonski admiral Jamamoto, ji je katoličan, potuje v Evropo kot posebni odposlanec japonske vlade za evropske katoličane. Admiral bo obiskal Vatikan in vse evropske države, kjer so katoličani v večini, ter jim skušal razlagati upravičenost japonskih teženj na Kitajskem. Vprašanje je, če bo evropske katoličane tudi prepričal.
Primanjkljaj v občinskem gospodarstvu mesta Pariza znaša 394 milijonov frankov, ki jih bodo seveda morali plačati občani.
1562 ladij vseh vrst so je potopilo jx> turških vodah v zadnjih 60 letih. Tako je ugotovila turška uradna statistika.
Splošna stavka rudarjev grozi Češkoslovaški. Med rudarji so začeli veliko agitacijo za stavko komunisti. Stavka bi zajela okrog 800.000 rudarjev.
Celo skladišče orožja je turška policija našla v neki kaznilnici pri Carigradu.
A\strijski izdatki za oboroževanje in državno obrambo so narasli od lani, ko so znašali 104 milijone šilingov, na 220 milijonov šilingov letno.
Splošno ljudsko glasovanje o prepovedih fra-masonskih lož v Švici bodo izvedli v nedeljo. Kaj bo s švicarskim framasonstvom, povzroča hude skrbi ljubljanskemu inšpektorju Katoliške akcije in generalnemu varuhu božje hčerke resnice »Jutru«, ki sicer zastopa stališče, da je framasonetvo bavbav klerikalcev.
Vso ruske železniške proge, ki drže v Sibirijo, bodo po odredbi železniškega komisarijata v Moskvi smele od zdaj prevažati samo vojaštvo in vojni material in bo ves civilni promet ustavljen.
Belgrad, 26 novembra, m. V začetku ali sredi decembra bo v Belgradu drugi sestanek jugoslo-vansko-italijanskega gospodarskega odbora. Odbor bo razpravljal o raznih vprašanjih, ki izvirajo iz naše trgovinske pogodbe z Italijo, kakor tudi o vprašanjih, ki se nanašajo na sporazum o plačilnem prometu.
Kazen kot sredstvo vzgoje
Predavanje dr. Gogale v okviru Splošnega ženskega društva
Ljubljana, 27. nov.
V	okviru Splošnega ženskega društva je s nori na šentjakobski šoli predaval vseuČiliski docent dr. Stanko Gogala o kazni kot sredstvu vzgoje. Predavanje je bilo prav dobro obiskano. Splošno žensko društvo je že v lanski sezoni priredilo več predavanj, ki so prav tehtno posegala v področje vzgoje doma in v šoli Zmerom pa se povrača vprašanje, kako jc s kaznovanjem otrok doma in kakšna naj bodo pota pravega vzgajanja.	.	....
Or. Gogala je že v uvodnih izvajanjih izrekel nekaj pomislekov o potrebi kaznovanja otrok. Kajti kazen je tisto prisilno sredstvo pri vzgoji, ko že-vsa druga sredstva odpovedo faradi kaznovanja trpi mladina, zavest neke krivde pa občutijo tudi starši. Zato se upravičeno uveljavlja težnja, naj bi starši omilili zeljo po kaznovanju. Moderni starši gredo celo tako daleč, da dovoljujejo svojim otrokom vso svobodo, češ da se bodo troci ze vnesli, ko pridejo v leta. Njihova napaka je, da so vzgojno preveč popustljivi. Mnogo pa prigovarja k opustitvi kaznovanja moderna pedagogika in moderna psihologija.
Otrok hoče biti zaposlen
Pri vprašanju vzgoje je nujno, da jc takšna, da otroka vzgajamo, vodimo in usmerjamo, j Seveda ima pri vzgajanju svoje mesto tudi kazen. S kaznijo hočemo povedati, kaj m bilo nrav, v resnici pa se moramo zavedati, da moramo otroku že zgodaj vcepiti osnovna vodila življenja, ki so poštenost, pravičnost, dobrota in ljubezen. Če sc otrok ne poboljša, mu najprej grozimo, ko pa grožnje nič ne pomagajo, tedaj pride do kaznovanja.
Kazen iz nervoznosti in sitnosti
Mnogokrat je vzrok kaznovanju naša nervoznost, nevolja, jeza in sitnost, kar vse dokazuje samo sebičnost staršev. Mislimo, da je otrok zaradi nas, ne pa mi zaradi otroka. Otrok sc v svoji otroški ljubeznivosti plazi jw
i	 fonnHtmn	in tild! !
močnejši sili. Zato je prav glede takega kaznovanja potrebna previdnost. Otrok naj občuti, da ni prav storil, ne pa da tega ali ouega ne bi smel storiti, ker bodo po njega prišli : žan-darji«. Najboljša vzgoja je tista, kjer se otrok pri svojem padcu zave in spet vstane. Vzgojna kazen nikakor ni telesna kazen. Otrok pri telesnem kaznovanju začudeno obstane, ker se mu zdi to način nečuvene brutalnosti. Med otrokom in starši mora biti vez medsebojnega intimnega sožitja. Pri takšnem odnosu otrok pri najmanjši hladnosti staršev občuti svojo napako. I oda ta hladnost mora biti kot kazen izrečena iz obojestranskega občutka ljubezni. Otrok mora čutiti, da nam je zgol j žal, da ga kaznujemo, kot pa njemu, ker v drugačnem primeru nas bo zasovražil. Pri vprašanju kaznovanja se moramo torej zavedati: veliko manj kazni! Starši pa morajo biti tudi dosledni, da vedo, česa otrok v resnici ne sme! Pri vzgajanju je poglavitna stvar, dajati otroku pot za življenje, ki ni pot nasilja, ampak iskanje otroka in njegove duše.
Filmi
f Župnik Anton Tkavc
Maribor, 26. novembra. Danes zvečer ob četrt na sedem je v sanatoriju dr. čeniiča na posledicah operacije, h kateri je prišel prepozno, umrl župnik v Št. Petru pri Mariboru in duhovni svetnik vlč. g. Anton Tkavc.
Pokojni gospod župnik se je rodil 6. I. 1881 v župniji Laporje. Po končani ljudski šoli v domači šoli je vstopil na mariborsko gimnazijo, po maturi pa v mariborsko bogoslovje V mašnika je bil posvečen 25. jul. 1<X)5. Prvo 6v. mašo je pel v cerkvi 6v. Filipa in Jakoba v Laporju. Najprej je služboval kot kaplan v Ljutomeru, v Št. Janžu na Drav. polju in potem kot korni vikar in katehet, kot stolni kaplan in stolni vikar v Mariboru, odkoder je 1. 1929 šel za župnika k Sv. Petru pri Mariboru, kjer je 1. 1930 obhajal 25-lefnico mašništva.
Povsod, kjer je pokojni gospod župnik služboval, se je z apostolsko gorečnostjo poprijel du-šnopastirskega dela, poleg fega pa našel vedno do-umm i<_ .	—r.--~	j-	-•	j	volj časa. da je svojim vernikom mogel lajšati
nas, toda	mi	ga	v	svoji	sitnosti	zapodimo	in	tu , njj(love telesne boli. Za časa svojega službovanja
sicer	nc	kažemo	pripravljenosti,	da	bi	se	z	njim	v Mariboru je slovel kot vzorni dušni pastir, pri-
poigrali. Pri tem je potrebno, da se skušamo vživeti v otroka, k.i ima svoje pravice, s^o.i<> voljo: zato bi bilo nepravilno, če bi mu to voljo strli, ker jo bo v življenju še zelo potrebovat.
Tretji razlog kaznovanja pa nastane takrat, kadar otrok že občuti krivdo zaradi napravljene napake. Če v takem primeru otroka kaznujemo, sc nam zdrkne in zanj nc bo imela kazen drugič večjega pomena kakor za konja, ki ga neprestano tepemo brez uspeha. 1 u se javlja potreba po tenkočutnosti vživetja v mlado dušo. To tenkočutnost pa si morajo starši pridobiti s čitanjem dobrih kujig, z obiski koncertov itd. Pogosto se zgodi, da pride otrok skesan do nas in se zaveda, da je storil nekaj hudega. K nam je prišel, ker se svoje krivde ze tako zelo za-veda, da bi bila kazen zanj samo povečanje njegove krivde. Drugič ne bo več prišel k nam, temveč bo skušal svojo krivdo prikriti. V otroku, ki bi bil zaradi svoje odkrite skesanosti kaznovan, se- bo razvila neznačajnost. v njeni se bo porodila zavest, naj ne dela po svojem prepričanju, temveč samo tako, da se izogne kazni.
,(Upravičena" kazen |e redka
Pride pa včasih do primerov, ko bi kazen utegnila biti upravičena, 'lo se dogaja takrat, kadar smo otroka že mnogokrat opozorili, pa še vedno nc posluša. V tem primeru je kazen res zadnje, sredstvo, h kateremu se zatečemo. Vendar pa jc tudi v takih primerih vprašanje, ali je kazen upravičena, kajti v otroku se cesto zbudi zavest, kakor da njegovo dejanje ni pravilno samo zaradi tega in da je bil tepen samo /ato, ker jc slabotnejši in se je moral ukloniti
digar in spovednik, h kateremu 60 Mariborčani hodili tudi v Št. Peter, ko je tja odšel za župnika.
V	šempeterski fari je slovel ne le kot vzorni dušni pastir, marveč tudi kot izboren gospodar, saj je cerkveno posestvo krasno uredil ter se udejstvoval v raznih gospodarskih organizacijah, zlasti v sadjarski podružnici in pri posojilnici. Njegova ljubeznivost in vedna pripravljenost svojemu bližnjemu pomagati, mu je dala mnogo iskreno udanih
I	prijateljev iz duhovniških in laiških vret, ki so radi zahajali k njemu po razvedrilo in pomoč.
Že prejšnji teden je pokojni gospod začutil, j da se ga je prijela bolezen. V nedeljo zvečer so se tnu bolečine toilko povečale, da se je ponoči podal v sanatorij dr. Černiča, kjer je bil takoj operiran, vendar je bilo že prepozno. Po težkem trpljenju je danes zvečer izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb pokojnika bo v nedeljo dopoldne ob devetih pri Sv. Petru pri Mariboru. Pogrebne svečanosti bo opravil prevzv. g. škof dr. I. J. Tomažič. Bog bodi vzornemu duhovniku dober plačnik!
Kraljica ostrig. (Kiuo Sloga.) Opereta, ki ni tako vodena in prismojena kakor bi utegnili misliti ob naslovu. Glasba je prikupna (Stoltz), režija prav v stilu, libreto ves čas na prav solidni višini, marsikdaj pa celo duhovit. Operetne nemožnosti in obrati so obravnavani lahkotno, tu pa tam celo nalašč ironično podčrtani v grotesko — tudi tam, kjer bi jih običajni avstrijsko-nemški film brez predsodkov rabil le kot neizogibna, sladkobna »poživila« pri vzdrževanju in pospeševanju tempa. Glavno žensko vlogo rešuje Gusti Wolf (novo ime, ki je — vsaj po igri — še v »delu«), sicer pa naletimo na stare znance, Thimija, Lingena, Sfangerja in druge. Ljubitelj glasbe bo vesel orkestra Berlinske državne opere. Tudi balet je posodila ta opera. Filma bodo veseli tisti ljudje, ki presede radi poldrugo uro v kinu, de se nasmejejo in zabavajo; čmernini pa operete itak ne morejo ustreči — niti francoske ne.
»Sedem zaušnic< (Kino Matica). Fabula te dunajsko berlinske komedije je prav za prav skonstruirana popolnoma v stilu »amerikanaric«, seveda tako, da gddi takim obiskovalcem kinematografa, ki jih zadovolji že smeh na obrazu igralcev in nekaj komičnih situacij. Dejanje se začenja z napovedjo nekega korajžnega mladeniča, ki se javno obveže, da bo v sedmih dneh prisolil ^kralju jekla; sedem zaušnic; konča se pa tako, da mladenič zaide	v zakonski	jarem s hčerko	oklofutanega
>kralja«. Koliko je v tej nasilno zgrajeni okolici neprisiljenih domislic, je težko reči. Morda dve, tri... več pa skoraj ne. Takole bi dejali: do tretje zaušnice še nekam gre (do tega števila se oba »junaka.; še lovita in »preganjata«, preizkušata vse moderne detektivske trike in zvijače itd.), za nadaljnje tri	se že	lepo prijateljsko	sporazumeta
(o ti moderna reklama!), za sedmo pa prosi mladenič	sam	ter jo	prejme od svoje	novopečene
žene.	Res,	sedem	zaušnic, od teh pa kar štiri
gledalcu, ki do polovice še nekako uživa, v drugi polovici pa lovi sapo in se dolgočasi polil občudovanja, da se je Nemcem spet posrečila dobra kupčija z lahkovernostjo publike, ali z drugimi besedami -- da se je posrečilo grmado najbolj bedastih šal prodati za drag denar. Mestoma zelo duhovit dialog med Lilian Harvey in W. Fritschem se proti sredi razlije v posiljeno limonado.
Celjske novice
Celje 25. novembra.
Ljubljanska opera bo priredila danes ob 8 zvečer v Mestnem gledališču Rossinijevo komično opero »Seviljski brivect. Ker so nam zmožnosti Ljubljanske opere že znane, pričakujemo, da bo velika dvorana Mestnega gledtlišča tudi takrat napolnjena. Predstava je izven abonma. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in pri blagajni od pol 8 dalje.
Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi za praznik zedinjenja v dvorani ^Ljudske posojilnice« akademijo s sodelovanjem Fantovskega odseka, Dekliškega krožka, Celjskega zvona, Celjskega okteta in salonskega orkestra v ponedeljek, 29. nov. ob pol 9 zvečer. Akademija se otvori z državno himno, katero zaigra salonski orkester, nato sledi deklamacija Osvobojenje. Mladci fantovskega odseka izvajajo vajo Pred šotorom. Celjski oktet bo zapel rusko narodno Ej uhnjetn, slovensko narodno r^Sedem si rož povezala mk in zdravico. Sledi govor akademika g. Emila Klinca: Naš narodni praznik, nato nam bo salonski orkester zaigral ^Jugoslovanske bisere«. Člani Fantovskegt odseka bodo izvajali nekaj točk lahke atletike, članice Dekliškega krožka pa simbolično vajo: Vera, upanje, ljubezen. Sledi kolo. Za zaključek bo Celjski zvon zapel Vilherjevo »V mraku« in dr. A. Schvvabovo: »Še ena«. Poselniki prosvetnih večerov imajo vstopnice že rezervirane, drugi pa jih lahko dobo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
Zopet tatvina železja. Pred dnevi je zginilo v Tremerjih, kjer regulirajo Savinjo, 10 tračnic za ozko železnico. V torek so zasačili delavci 3 brezposelne, ki so ravnokar nesli tračnice. Tekli so za njimi, ujeli pa so le 31-lelnega brezposelnega delavca Franca B. iz Rifengozda, druga dva sta ušla. Storilca so izročili okrožnemu sodišču.
Belgrad, 26. novembra, m. Odbor za proučevanje zakonskega osnutka o ustanovitvi novih okrajnih in okrožnih sodišč, ki je imel včeraj popoldne svojo prvo sejo, bo danes nadaljeval svojo delo.
Motoklub Hermes! Nocoj ob pol 9 v bifeju •vNa-n as setanek vseh članov, ki so za to, da se dirka na ljubljanski grad letos brezpogojno izvede.
—	Načelnik.
Vojvodina slavi 19 letnico
vstopa v Jugoslavijo
Novi Sad, 26. nov. Včeraj je Novi Sad kar naj-svečaneje proslavil spomin na zgodovinski sklep vojvodinske velike narodne skupščine pred 19 leti od odcepa Vojvodine od Avstro-Ogrske in združitvi s Srbijo v jugoslovansko državo. Pri tej priliki sta novosadsko županstvo in zveza nacionalnih društev izdali proglas na prebivalstvo in objavili program svečanosti, trajajočih ves dan.
Prebivalstvo je že na vse zgodaj slavnostno okrasila svoja stanovanja z državnimi zastavami in zelenjem. Ob 9 se je pripeljala iz Belgrada posebna delegacija narodnega predstavništva s predsednikom skupščine Stevanom Čiričem na čelu. Ugledne goste so sprejeli namestnik bana Svetislav Rajič, podžupan in mnogi zastopniki društev in korporacij. Ob 11 je bila v veliki dvorani banske uprave slavnostna seja mestnega sveta, ki so ji prisvostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja div.
Vlomilca iz Žalca prijeta v Mariboru
Od 12 jurjev so našli pri nffma samo še 4000 Din
Maribor, 26. novembra.
Pred nekaj tedni je bil izvršen v Žalcu v stanovanje gostilničarja Senice drzen vlom, pri katerem so storilci napravili dober plen. Odnesli so jekleno ročno blagajno, v kateri se je nahajalo 12.000 din našega denarja, precejšnja količina av; strijskih srebrnih kron, poleg tega pa eo poba6ali
Cesta Ljubljana - Kranj
Modernizirana in betonirana cesta bo odprta 29. novembra
Ljubljana, 26. nov.
Davna želja avtomobilistov in voznikov, ki so morali tako dolgo dobo voziti po stranskih cestah i/, Ljubljane na Gorenjsko, se uresničuje. Modernizirana cesta od Ljubljano do Japerce bo 29. novembra odprta za promet. S tem bo iiročena prometu naša doslej najlepša modernizirana cesta.
Gradbena dela pri modernizaciji so se deloma zavlekla zato, ker jo bilo treba varovati betonsko cestišče pred prezgodnjimi prometnimi obremenitvami. Sicer je bila cesta v nekaterih že preje^dograjenih odsekih za krajevni promet že dalj časa odprla. Zadnji betonirani odsek od Mednega do Medvod pa je moral še čakati, da se je beton popolnoma utrdil. Ako se to ne bi zgodilo, bi beton dobil skoraj nevidne razpoke, ki bi v teku let povzročile razpadanje betonske površine. Tega pa j>odjetje ing. Dedeka, ki je gradilo ta odsek._ ni smelo dovoliti, ker garantira za cesto polnih šest let, in je za to dol>o tudi dolžno iz svojih 6redslcv ]K>praviti vse poškodbe in napake, ki bi se na cesti pokazale. Od Ljubljane do Št. Vida je cesta že prav tako tlakovana in izročena prometu. V št. Vidu
so morali odkopati nad 40.000 kub. metrov kamenja in prwti, je v zemeljskih delih tudi že opravljena ter so dokončani velikanski oporni zidovi. Promet se bo čez zimo še vil po stari cesti, za pešce pa bo že tudi možen prehod po preloženem klancu.
Ker je popolnoma verjetno, da bo zlasti na tako lei>o betonirani cesti od št. Vida do Ljubljane motorni promet razvijal večje brane, kakor smo jih bili doslej pri nas navajeni, je prav, če si pokličejo vsi. ki bodo kakorkoli vozili po cesti, v spomin dejstvo, da ni cesta samo za eneRa. ampak za vse. Upravičeno se bojimo, da lw modernizirana cesta radi znane neprevidnosti naših pešcev in voznikov vseli vrst v kratke mdohila res nepotrebni krvavi krst. Posebno naj pazijo na cesti kolesarji in vozniki s konjskimi .vpregami, ki naj se točno drže desne strani.
Tako lepo modernizirana cesta je dovolj široka, ker tudi drugod, v še bolj naprednih državah ceste niso širše, kakor 6 m. Izjeme od tega so le l>osebne, izredno obremenjene prometne žile, ki služijo nepremirno večjemu prometu, kakor si ga pri nas sploh moremo misliti. Zato cesta nikakor ne bo kriva, če se bodo dogajale nesreče.
Z modernizacijo tega d.-la rroronjsek cesto pa je dobil prvo vidno priznanje za svoje delo tudi
tehnični oddelek banske uprave, po čigar načrtih je bila modernizacija izpeljana. Vsak, kdor pozna moderne ceste v inozemstvu, bo rad priznal, da z našo modernizacijo v ničemer ne zaostajamo za tujino. Da je bilo vse delo mogoče opraviti v razmeroma kratkem času, gre pa zahvala tudi vsem številnim činiteljem, ki so na v poštev prihajajočih mestih vedno založili svojo tehtno besedo in tako odvračali nestvarne ovire, ki eo se marsikdaj grmadile v prav nepričakovanem številu proti tej modernizaciji, zaradi česar bi se delo še mnog bolj zavleklo.
še nekaj namiznih prtov. Za vlomilci je izginila v6aka 6led. Dne 2. nov. pa je mariborska policija aretirala v neki tukajšnji gostilni dva moška. Detektivi so postali na oba moška pozorni zaradi tega, ker 6ta razsipavala z denarjem ter pijančevala, da je vse teklo z mize. Bila sta to delavca Franc Železnik iz Šmarja pri Jelšah in Ludvih Ozimic iz Peker. Pri preiskavi so našli pri Železniku še 4000 din gotovine in nekaj srebrnikov. Železnik je zatrjeval, da je pravkar prispel na tihotapskem poslu iz Avstrije ter 6i je navedeni denar zaslužil 6 tihotapstvom. Kljub temu pa 60 ga na policiji pridržali, pozneje pa so oba dali v zapore okrožnega sodišča, obenem pa 60 razposlali okrog tiralico, da se ugotovi, na kak način sta oba prišla do denarja. Kmalu pa je prispelo iz orožniške postaje iz Žalca sporočilo o vlomu pri Senici. Nekateri momenti so govorili zato-, da sta navedeni vlom izvršila Ozimic in Železnik. Res sta sedaj po daljšem obotavljanju oba priznala, da 6ta omenjeni vlom v Žalcu izvršila. Železnik se je vtikotapil v stanovanje gostilničarja Senice tedaj ko se je mudila gospa Senica v kuhinji. Ozimic je bil pri tatvini toliko soudeležen, da je stražil pred gostilno, ko je Železnik kradel, potem pa je pomagal svojemu tovarišu pognati dve tretjini ukradene vsote po grlu. Sedaj čakata oba, da prejmeta zasluženo plačilo.
Slaboumnega brata ubila
Maribor, 26. novembra.
Pred okrožnim sodiščem se zagovarja danes
E red malim senatom 37-letna posestnica Elizabeta ►revenšek zaradi uboja. Razprava proti njej je zopet obudila spomine na tragičen dogodek, ki se je odigral letos 11. julija v Račah, v »hiši norcev«, kakor so nazivali domačini pozorišče zločina. Žalostno dejanje domačinov sploh ni presenetilo, ker 60 nekaj takega že zdavnaj pričakovali. Rodbino, iz katere izvira Drevenškova, je že od nekdaj zasledovala zla usoda. Brat in sestra Dre-venškove sta se narodila slaboumna, zdravila sta se v raznih zavodih, pa je bilo vse zastonj. Potem sta roditelja umrla in 6krb za posestvo ter za slaboumnega brata in sestro je ostala na ramenih Elizabete. Da bi si olajšala usodo, se je poročila s F. Drevenškom, pa je tudi v teni oziru imela slabo srečo. Moža so ji kmalu obsodili na večletno ječo, sedaj pa živi pri svojih starših. Življenje bi bilo na domu Drevenškove še znosno, če ne bi bil slaboumni brat Henrik Lipnik tako nasilne narave. Bil je kljub slaboumnosti še toliko zaveden, da je razločil, da ga ne morejo zaradi njegovih dejanj preganjati z zakonom, pa je to 6vojo svobodo krepko izkoriščal. Delal ni nič, samo rad bi popival. Kadar mu je zmanjkalo denarja, ga je izsilil od sestre z grožnjami in nasiljem. Večkrat ji je grozil, da bo vse v hiši pobil in sestra se je v resnici bala za svoje življenje. Dne 11. julija je Lipnik zopet zbesnel ter je nagnal obe sestri od hiše, doma pa je razbil vse pohištvo s sekiro. Sestri sta prenočili pri sosedih, zjutraj pa se je Elizabeta Drevenškova vrnila domov, kjer je našla svojega brata v postelji, poleg katere je stala sekira. Zgra-
bila je sekiro ter ga je udarila po glavi. Zadala mu je 6inrtnonevarno poškodbo. Lipnika 60 prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je na posledicah udarca umrl. Pred sodiščem se obtoženka zagovarja, da ni hotela brata ubiti, temveč samo poškodovati in sicer iz strahu, da bi je on ne napadel.
Razprava ob času poročila še traja.
general Milan Plesničar, predsednik narod, skupščine Stevan Čirič, kmetijski minister Stankovič, prosvetni minister Magaraševič, minister za telesno vzgojo Miletič, namestnik bana Rajič, armadni poveljnik general Peter Kosič, podpredsednik narodne skupščine dr. Tomič in mnogo poslancev. Na slavnostni seji so bili tudi zastopniki vseh slojev novosadskega prebivalstva. Sejo je otvoril žu-pan_ z govorom, v katerem je med drugim dejal, da želi novosadski mest. svet na današnji slavnostni seji obnoviti spomin na veliki in najpomembnejši zgodovinski dan 6lare srbske Vojvodine, na dan 29. novembra pred 19. leti, ko se je velika narodna skupščina v Novem Sadu na podlagi sa-moodločitve narodov soglasno izrekla za odcepitev Vojvodine od Avstro-Ogrske in njeno pridružitev h kraljevini Srbiji. Žnpan je nato pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralaja (vsi prisotni 60 vstali in navdušeno vzklikali Nj. Vel. kralju) in druge odlične goste, ministre in zastopnike narodne skupščine ter delegate kulturnih, nacionalnih in gospodarskih društev, ki so s svojo navzočnostjo poveličali to jugoslovansko svečanost.
Med enodušnim odobravanjem so nato vsi prisotni sprejeli predlog podpredsednika Petroviča, da se pošljejo tele pozdravne brzojavke: Nj. Vel. kralju Petru II. v Belgrad, kraljevskemu namestništvu in predsedniku vlade.
Neumestna konkurenca na mariborskem trgu
26. novembra 1937.
Na mariborski trg že več let vozijo iz Medmurja različno zelenjavo, kakor zeljne glave ter jajca, ter s tem kvarijo cene domačim štajerskim pridelkom. Domači kmet pa, ki prodaja v Mariboru in Ptuju le svoje, na lastnem posestvu zrasle pridelke, pa teh niti prodati ne more, kaj šele da bi jih prodal za pošteno ceno. Vrh tega so n. pr. medmurska jajca, ki so vložena navadno v apnen prah, zaradi starosti več mesecev proti domačim, vedno svežim, tudi mnogo mauj vredna!
Okoliški kmetje pričakujejo, kdaj bo te nelojalne konkurence konec. Saj so sami prekupčevalci oni Hrvatje, ki prodajajo te stvari po naših mestih in bi jih bilo treba pač prijeti za oblastna dovoljenja, za nerednosti jih pa v polni meri kaznovati.
Čemu ima naš okoliški kmet toliko neprijetnosti ter stroškov, ko ima vendar blago, ki ga pa zaradi opisane podle konkurence ne more vnovčiti. Razumljiva je bila ona samopomoč pred leti, ko so domačini prevrnili tem tujcem vse tržne stojnice!
Mariborske trgovine na drobno vzdržujejo poleg meščanstva in uradništva z dežele pač v veliki meri tudi okoliški trgovci, in kaj bi rekli, če bi naš kmet hodil v Zagreb po svoje potrebščine?!
V	tem smislu pričakuje ubogi kmet tudi v tem oziru zaščite od mestne občine ter banske uprave. Najprej je troba poskrbeti za domačega človeka, potem šele nuditi tudi drugemu ugodnost.
w
Resnica o šolskih zadevah v Šmarju
V	»Slovenskem narodu« z dne 19. XI. se neznani pisec zaletava v šolske zadeve v Šmarju. Ker je med drugim v tem dopisu tudi precej neresnice, čujmo še drugo stran. Trditev, da se šole branijo štnarci, nc drži, ker ravno Šmarci si jo žele. Ne žele si jo pa okoličani, najbolj pa seveda škofeljska stran, ki uporablja vsa dovoljena in nedovoljena sredstva v ta namen, da bi preprečila graditev šole v Šmarju, a na Škofljici gradnjo iste omogočila. Da so Škofeljčani preprečili šmarskim mešetarjem, da niso prišli na svoj račun pri prodaji svojih ilovnatih njiv, je pa bajka. Mar misli dopisnik, da so ostali občani tako omejeni, da bi šli molče, mimo tega, če ne bi bilo škofeljskih kričačev. Glede trditve, da so bile nekoč Šmarje znana vas, a da je zdaj nepoznana, naj se dopisnik potrka na lastna prsa, saj se očividno on najbolj trudi, da se Šmarje popolnoma prepuste pozabi in postanejo navadna hribovska vas. Namesto da bi se občani trudili, da bi sloves Šmarja dvignili, se vsa škofeljska stran trudi, da ji vzame še to, kar
ima. Ako ni bilo v Šmarju moža, da bi bil župan, je pač prav prišlo ravno škofeljski strani, ki jo tako povzdiguje dopisnik. Mislim pa, da stoji in je stalo Šmarje na bolj trdnih temeljih kot Škofljica in je vsaka debata o tem odveč. Ob vsakem času se je in se bo, kakor upamo, dobil mož, ki bo in je bil kos škofeljskim mogotcem. Trditev, da bi morala biti šola v sredini med Šmarjem in Škofiji* co, je naravnost smešna. To more trditi samo ta, ki pozna našo občino samo po zemljevidu. Zato ta trditev izvira bolj iz zlobnosti kot iz prepričanja. Da bi pa zidalj sedaj naenkrat dve šoli, ko do sedaj zaradi težkih časov še ene ni bilo mogočo, je pa več kot smešno. Želimo si še več takih dopisov, da si bomo na jasnem, kje so tisti »prijateljic občine Šmarje. To pa vedite, da je omenjeni dopis škofeljski strani več škodoval kot koristil. Bodočnost pa bo tudi pokazala, da so bile vse trditve dopisnika -Slov. narodac iz trte izvite in da imamo mi prav.
Občan.
Vremensko poročilo
»Slov^rteirse-a doma«
Po stanja danes ob 7 zjutraj
Kra	<- .a ® c © 2 S v 2 « :£ r	tempe- ratura <r 1'		- S £ ''	1"	Veter (smer, mkost >	Pada- vine	
		■J. 5'c	5>w - <£ ■>				S S	U >
Ljubljana	7f>8'3	t-o	7-0	76	0	0	2-6	dež
Mari boi	766-6	o-o	6-0	80	2	N,	30	dež
Zagreb	761-1	5-0	5-0	9''	10	NE,	o-i	dež
Belgrao	760-8	2-0	8-0	90	7	SE,	—	—
Sarajevo	762-4	‘2-0	7-0	90	rr gl. lft	0 *	—	~
Skoplje	7P2-3	20	5-0	t)8	4	0	—	—
Split	758-r	9-0	u-o	80	10	NEa	—	—
Kumbor	—	—	—	—	—	—	—	—
Rab	758-5	8-0	—	90	10	SSE*	6-0	dež
Pripomba. Vremenska poročila od Bel-grada naprej se nanašajo aa prejšnji dan.
Vremenska napoved: Hladneje, večinoma jasno in stalno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od vieraj do danes: Najnižja temperatura na aerodromu — 3.6" C. Popolnoma oblačno, deževalo je do 10.35, ob 12.50 se je pričelo polagoma jasniti. Do 15 je bilo lepo in sončno. Ob 15.10 se je naglo pooblačilo, ob 16.10 je pričelo deževati do 17.40. Zvečer ob 18 se je zopet pričelo jasniti, ob 18.40 je bilo povsem jasno.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 26. novembra: Leonard.
Sobote, 27. novembra: Virgilij.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
TEI.
27-30.
SLOGA
Krasen muzikaličen šlager!
Princesa ostric?
(Austernlillti
V	glav. vlogab: Herman TMmlg, Tbe Lingen, Osaar Sima. Gueti Wolt, Herald Faulsen
Najnovetše odkritje ljubavne dvojice LUlan Harvey — Willy FriUch v datiovHl in zabavni komediji
7 zaušnic
TEL.
22-21
UNION
D a n e e poolodnjtfi!
Izredno napeti tlim
Troj Ra
V krasni zimski naravi bo odigra borba
dveh trojk.
V s>a.vnl vlogi Jean Murat Charl Vanel
Q\^dUiauoe. 0&: 1S£19.,S*«
Prirodoslovno društvo opozarja na predavanje g. univ. prof. dr. Borisa Zarnika »o določevanju spola«. Predavanje, ki ga spremlja precejšnje število diapozitivov, bo v petek, 26. t. m., ob 20 v mali filharmonični dvorani (kino Matica).
Borba za ohranitev slovenščine kot književnega jezika je naslov predavanju, ki ga bo imel g. prof. dr. Ivan Grafenauer na nocojšnjem prosvetnem večeru, ki bo ob 8 v beli dvorani hotela Union. Zasluga naše univerze je, da se je študij slovenskega jezika tako poglobil in raziskal do potankosti. Tudi zgodovinski razvoj in razne dobe, ki jih je morala preživeti tudi slovenščina kot književni jezik, so zapustile v naši povestnici stvari, ki so splošno zanimive in služijo tudi kot dokaz naše samobitnosti. Zato bo predavanje priznanega strokovnjaka gosp. prof. dr. Grafenauerja gotovo obrodilo obilo uspeha. Na to predavanje opozarjamo cenj. občinstvo, da tse ','a v obilnem številu udeleži.
Polovična voznina v Ljubljano iz cele države je dovoljena v času 26. nov. do vključno 7. dec. 1937. v zvezi z obiskom razstave bratov Šubicev; zadevno legitimacijo, obrazec K 13, prejeto pri postajni blagajni je treba dati žigosati v Nar. galeriji.
Prihodnja vodstva v razstavi Šubicev: v soboto, 27. nov. ob 15 vodi g. prof. Mirko Šubic, v nedeljo, 28. nov. ob 11 vodi g. Stane Mikuž.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Petek, 26. novembra: Zaprto.
Sobota, 27. novembra: -»Firma«. Red A.
Nedelja, 28. nov., ob 15: »Princeska in pastirček.« Izven. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol.
‘ Ob 20: >Šimkovi«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol.
Drevi se igra za red Četrtek Schurkova ^Pesem s ceste« v običajni zasedbi. Delo predstavlja življenjsko komedijo,'v kateri se vrste resni in komični prizori, podčrtani s šlagerji.
Otroci. V uedebo popoldne nas bosta obiskala v drami »■Princeska u. pastirček« v spremstvu pojočih in plešočih eraačinskih veteranov, z veselim in nagajivim kuharčkom, ki zna prelepo pesemco o princeski, katero se boste tudi vi naučili in pomagali peti, vid:Ii pa boste tudi sitno guvernanto, zajčke, medvede in še marsikaj zanimivega. Pričetek predstave ob 15. Da ne boste ostali brez vstopnic, kot se je zgodilo marsikomu preteklo siedeljo, si jih kupite v predprodaji v operni blagajni.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Petek, 26. novembra: Zaprto. (Gostovanje opere v Celju.)
Sobota, 27. novembra: Ob 15. »Cavalleria rustica-na«. Glumači. Dijaška predstava po cenah od 16 din navzdol — Ob 20. Gostovanje ruskega gledališče vedre umetnosti Sinje ptice. Izven. Ceno od 60 din navzdol.
Nedelja, 28. nov. ob 15: »Evangeljnik«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol Ob 20: >Ančkac. Izven.
V	četrtek se vrši krstna predstava domačo operete v treh dejanjih z naslovom sAnčka«, z go Ribičevo v naslovni partiji. Nadalje nastopijo v de.u dame: Poličeva, Avgusta Danica, Smeruo-lj’va in Jajiljeva ter_ gg.: Gorski, Peček, Zupan, K:is Frelih in Simončič. Dejanje slika na satiričen način ljudi z našega podeželja, sprejem dveh pro-
Za zavarovalne sleparije 2 leti
Nova pomožna blagatna
Ljubljana, 26. novembra.
Velik je bil včeraj naval v veliko sodno dvorano št. 79. Mnogi so hoteli prisostvovati sodbi v procesu velikopoteznega zavarovalnega »politika« Avgusta škofa. Poprej so bile obravnave, ki jih je vodil kazenski sodnik-poedinec g. Fran Gore-čan, ki je med drugimi obsodil nekega mladeniča na tri mesece strogega zapora, ker je po ljubljanskih trafikah kradel kolke in znamke in je bil v tem poslu prav izvežban in vzoren kriminalen praktik.
Sentni predsednik g. Rajko Lederhas je kmalu po 12 vstopil v dvorano in začel čitati sodbo. Zaradi zločinstva obrtoma izvrševane prevare ter zločinstva in prestopka napravljanja lažnih listin je bil Avgust Škof, ki je z dovoljenjem senatnega predsednika sodbo poslušal sedeč, obsojen na dve leti robije in 1680 din denarne kazni odnosno še nadaljnjih 28 dni zapora, v izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta, v plačilo 2000 din povprečnine, kakor tudi v plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. V petih primerih je bil Avgust Škof oproščen. Popolnoma oproščeni vsake krivde in kazni sta bili Škofova žena Ivanka in pastorka Olga Kimovčeva.
Občinstvo je v splošnem sodbo sprejelo z zadoščenjem. Branilec dr. Janko Žirovnik je takoj prijavil revizijo in priziv. Drž. tožilec dr. Julij Fellacher pa priziv zaradi prenizke kazni. Glede obeh oproščenk pa si je pridržal pravico, da se izjavi o reviziji. Čitanje sodbe je trajalo dobro uro. Na Škofa je sodba vplivala porazno. Sodba sama ugotavlja, da je Škof svoje nečedne špekulacije izvrševal v prevarnem namenu in da so bile vse več let trajajoče prevare izvršene obrtoma, ker je imel od tega skoraj trajne dohodke.
Izza naših meja
V	Idriji bodo zgradili novo pokopališče, ker
leži staro v sredi mesta in ne ustreza več higienskim predpisom brez ozira na to, da je že prenapolnjeno. Novo pokopališče so že pričeli graditi daleč ven iz mesta na položni trati, pod tako imenovanim Jeličnim vrliom tik nad cesto, ki pelje iz Idrije v Godovič. Ne bo dolgo, ko bodo končali zid, ki bo obdajal pokopališče, dočim je impozanten vhod že zgrajen. Sredi novega pokopališča nameravajo zgraditi tudi lepo novo cerkvico. Na mestu starega pokopališča bodo uredili lep park. Še ničesar pa ni urejenega zu prenos posmrtnih ostankov iz starega pokopališča na novo in to je, kar dela svojcem največ skrbi. — Idrija s tako številnimi spremembami in novimi zgradbami, zlasti so številne vojaške, zgublja počasi svoje staro in domače lice.
Na dražbo je šlo v Trovem pri Ilirski Bistrici veliko posestvo R. Valenčiča. Posestvo je obsegalo velik kompleks gozda, njiv, travnikov in dve veliki hiši ter je bilo prodano za komaj 87.000. Kupila sta vsak nekaj Tomšič Viktor, znani industrijec iz Ilirske Bistrice, in pa Kovačič Jože iz Smrij.
Postavitev spominskega kamna p. Giulianiju v Lokvi na Krasu. Minulo nedeljo so imeli v Lokvi na Krasu veliko fašistično svečanost, katere se je moralo udeležiti vse domače ljudstvo iz bližnje in daljne okolice, zlasti vsi oni, ki so člatii fašističnih organizacij. Tega dne so namreč postavili sredi vasi velik spominski kamen p. Giulianiju, ki je bil ubit kot vojaški kurat v abesinski vojni. Na svečanosti je govoril tudi domači duhovnik, ki je poudarjal važnost in pomen duhovnika v vojni. Na plošči, ki je vdelana v kamen, je poleg imena in datuma smrti padlega, vsekan tudi spominski stavek: »Mussolini je ustanovil imperij.« V kamnu je poleg tega vdelan drog z zastavo.
Ogromen požar je popolnoma uničil novo in veliko lesno industrijsko podjetje v Ilirski Bistrici, ki je last znanega podjetnika Tomšiča, Nesreča je tem večja, ker je bilo podjetje urejeno in je jiričelo obratovati šele pred nekaj tedni ter je komaj četrtina škode krite z zavarovalnino. Vsa škoda, ki jo trpi lastnik, znaša preko milijona lir ter je uničeno popolnoma vse s hišo vred, kjer se je najbrže požar tudi vnel. Gašenje je bilo zlasti potem, ko se je vnela zaloga lesa, popolnoma nemogoče ter so se gasilci morali omejiti le na lokaliziranje požara. Toda tudi pri tem delu so naleteli na novo težkočo, ker je primanjkovalo vode. Pri nesreči se je zgodilo tudi nekaj nesreč med gasilci, ki so prihiteli izvseh krajev na pomoč. Najtežje poškodbe pa je odnesel Stanislav Martinčič, ki si je zlomil nogo in se močno opekel.
Šest let bo preteklo v nedeljo, 28. t. m., odkar je preminul goriški vladika dr. Borgija Sedej, ki počiva na Sv. Gori. Tega dne bo slovensko ljudstvo iz Goriške poromalo na Sv. Goro, da se pokloni vsojemu priljubljenemu pastirju.
Ko je sekal v gozdu Ivan Nabergoj iz Velikega Polja pri Št. Vidu nad Vipavo, ga je drevo, ki ga je podrl, tako nevarno oplazilo, da mu je zlomilo hrbtenico. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa najbrže ne bo mogel prenesti težkih poškodb.
Med Prvačino in Gradiškuto nameravajo zgraditi nov most čez Sočo. Ker ni bilo mogoče dobiti z javnih ustanov nikakih sredstev in je most zelo potreben, so pričeli ljudje zbirati potrebno vsoto s prostovoljnimi prispevki, pri čemer so jim šle na roko zlasti vojaške oblasti. Ko je zvedel za to Mussolini, je poslal svoj prispevek v znesku 5.000 lir.
Na dosmrtno ječo sta bila obsojena pred goriškim sodiščem Marija Lebanova in njen ljubimec Nikolaj Orlandi, ker sta zastrupila moža Lebanove Josipa Komelja iz Podbrda, da bi se potem onadva vzela. Strup za ta zločin je preskrbel Orlandi, dočim ga je žena primešala možu v jedila. Skoro bi jim uspela zločinska nakana, če nc bi ljudje pričeli šušljati, da je smrt Kornelija nekoliko nenavadna. Oblasti so nato izvedle preiskavo in ugotovile vse žalostne podrobnosti.
resorjev, ki pristaneta s strat<\sfori'Sm balonom v Zabukovju, težave inšpektoija Smoie, domačo veselico z žalostnim koncem itd. Libretist: Samec, komponist klavirskega parta: Dobeic, instrumen-tator: Branič, inscenator: ing. Saša Sedlar, režiser: prof. Šest, koreograf: ing. Golovin, dirigent: Zebre. Predstava je za premierski abonma.
Gostovanje ruskega gledališča vedre umetnosti »Sinja ptica« bo v soboto, 27. t. m. zvečer. Skupino igralcev, pevcev in plesalcev vodi ravnatelj Jakob Južni. Njihov pestri spored nudi umetniške točke kabaretnega programa, ki jih velja videti. Izvajali so jih z največjim uspehom v vseh svetovnih mestih.
Mnogi oškodovanci že danes poudarjajo, da je Avgust Skof zaslužil še hujšo kazen, ker je ljudi mamil in peharil leta in leta s socialno tako sko-ristnim zavarovanjem sorodnikov«. 2e se javljajo novi primeri Škofovih sleparij. Vsi nekdanji zavarovanci >Vzajemne pomoči« so skoraj nasedli trikom tega premetenega »čevljarčka«. Državnemu tožilstvu so že sedaj znani novi primeri Škofovih sleparij. Mnogi oškodovanci pa se sramujejo, da bi javili sodišču, kako jih je Škof opeharil. Prav danes moramo opozarjati, da dobivajo člani nekdanje »Vzajemne pomoči« odnosno mariborske »Naprednosti« obvestila iz Dubrovnika, da naj nadaljujejo svoja zavarovanja pri novi »socialni ustanovi«, nazvani »Dubrovnik«.
Malenkost sprož la škandal
Mnogi čitatelji se vprašujejo, kako je prav za prav nastal ta škofov škandal. Avgust Skof, ki je bil, kakor je državni tožilec v svojem govoru poudarjal, velik vojni verižnik z usnjem, ki je opustil svojo skromno čevljarsko obrt, se je držal načela: s-Kaj boš delal! Kupčuj s policami!« Bilo je nedavno. Posla je imel tudi z neko Marijo A. Ta ga je, ko je sprevidela njegove mahinacije s policami, silno nadrla in opsovala. Škof, kot »pošten in soliden pridobitnik«, je Marijo A. tožil pri okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi prestopka žaljenja časti. V znamenitem »špetircimru« je Marija A. navedla razna dejstva, ki so dala nato državnemu tožilstvu povod, da se je začelo podrobneje zanimati za Škofove posle. O njegovem poslovanju je bila obveščena tudi banska uprava, ki je dredila revizijo poslovanja : Naprednosti i.
Cerkveni koncert „Celjskega zvona"
Nad vse agilen pevski zbor »Celjski zvon« je na svojem koncertu v nedeljo popoldne pod vodstvom novega, v glasbenem življenju poznanega pevovodje g. Avgusta Cerarja ponovno dokazal, da sledi pravi smeri reproduktivne umetnosti nasproti.
Spored koncerta je bil dokaj pester; oživljala sta ga g. prof. Matija Tomc, ki je tehnično odlično podal M. Regerjevo »Gloria in excelsis Deo«, dve svoji »Uvod in fugo« na temo »Ite missa est: in kromatično popolno »Preludij in fugo v E duru<■, z J S. Bachovo »Tokato in fugo v D molu« pa je s svojo virtuoznostjo pričaral dosedaj še nepoznane zvoke farnih orgel, — in g. prof. Mirko Močan, bivši pevovodja '»•Celjskega zvona«, ki je s sočnim baritonom prav dobro odpel dve Premrlovi: »Pastirčkovo pesem« in »Sveti večer«, ter F. Bazelov Marijin« solospev.
Zbor pa je izvajal Železnikovo »Naši Materi«, mogočno Mihelčičevo »Darovanje Mariji«, nežno Mihelčičevo »O Gospa moja«, Foersterjev »Večerni avec, Hochreiterjevo »Marija Mati«, dve Sattner-javi sSveta noč« in ' Zima je proč« (lahko bi brez vsake škode izostala), Dolinarjevo »Prošnjo«, Bun-covo »Spomni se«, Šantlovo »Aganče Božji« in kot zaključek močno učinkovito in lepo stopnjevano Sattnerjevo .Marija, kako si ti lepa<\
Pri izvedbi omenjenih pesmi je zbor pokazal marsikake sposobnosti, ki so k izpopolnitvi vedno bliže in bliže. Polno doneč bas je zboru prava opora in trdna podlaga tej homogeni masi, v višinah in ff stavkih čisto zveneč sopran pa vreden vsega občudovanja. Vmesni glasovi se tema dvema pridružujejo in tvorijo skupno izenačen, glasovno popoln, tehnično izvežban, dinamično precizen, discipliniran in zvočen zbor.
Zbor je bil skrbno pripravljen; le prevelika sigurnost ali pa morda vmesna nesigurnost je motila, da nekatere pesmi niso izzvenele povsem točno, kakor bi pač kdo pričakoval. Kot dobra podlaga nekaterim skladbam naj bi služila prav taka orgelska spremljava; ta pa je bila tu in tam
— hote diskretna — vendar preglasna, kar je bilo izvedbi le v kvai
V	splošnem podajanju je bila izvedba pesmi dobra in je ves spored v celoti prav dobro izzvenel.
Občinstvo je z vnemo sledilo vsaki točki; s svojim mnogoštevilnim posetom pa je dokazalo, da še ni zamrl smisel za lepo petje.	S.	M.
Razpsani službi zdravnika
Razpisujem službi zdravnikov združenih zdravstvenih občin Velenje in Fara pri Kostelu.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih, zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnišnične pranse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. decembra 1937.
— Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Banovinska cesta Črnuče-Smartno zaprta
Okrajni cestni odbor Ljubljana naznanja, da bo banovinska cesta Črnuče—Šmartno zaradi preureditve ceste na »Straži« za avtomobilski in vozni promet zaprta od 29. novembra do 4. decembra. V tem času se bo promet vršil po banovinski cesti Ježica—Vižmarje—Tacen—Šmartno in obratno.
Zagorje ob Savi
Zagorje, dne 25. novembra 1937.
Prosvetno društvo priredi v soboto ob treh popoldne za mladino igro »Grudica« in jo ponovi v nedeljo zvečer ob 7 za odrasle. Vabljeni.
Z občinske uradne deske je posneti, da je rok za vlaganje zgradarinskih prijav le še do konca t. m. informirani smo, da manjka prijav še več kot polovico! Opozarjamo na to, da ne bi bilo nepotrebnih kazni. V bodoče bo plačevati poslovni davek od živali, ki smo jih kupili za zakol, vsem ne glede na to, ali bomo porabili meso izključno zase ali ga kaj odprodali. Tega davka pa so vnaprej oproščeni le izraziti kmetje, ki so žival odredili sami ter jo zaklali le za lastno potrebo!
S tujim koSesom je jamčila
V	Gornji Radgoni se je dogodila svojevrstna potegavščina pri trgovcu Francu Korošcu.
Prišla je neznana ženska k omenjenemu trgovcu sprošnjo, da ji posodijo za trenutek 200 dinarjev, češ da jih nujno potrebuje. Istočasno pa je ženska zastavila v jamstvo boljše žensko kolo, i. denar jem pa je odšla. Zenska se pa dolgo ni vrnila več Med tem časom pa je že prišla prijava o tatvini omenjenega kolesa. Za nezuano žensko pa ni sledu.
Od tu in tam
Nad italijanskimi pevci, ki so v torek in sredo peli v Zagrebu v dveh operah, so se Zagrebčani močno razočarali. Razen enega pevca (baritonista Neve) so vsi ostali povprečni pevci, pa so gledalci dobili vtis, da imajo doma veliko boljših pevcev in močnejših igralcev, ki jih morejo poslušati in gledati za mnogo manjše denarje. Tudi strokovna kritika se huduje nad Italijani, češ da so Zagrebčane opeharili in poslali rezervno skupino milanske »Scale«, ne pa najboljše pevce, kakor je bi' > pogodbeno dogovorjeno. Italijanski pevci so od| > tovali v Belgrad, da bodo še tam odpeli dve oper . Tamkaj bo zanje še nekoliko slabše, ker jih že spremlja slaba reklama ... Glasbeni kritik zagrebškega »Jutarnjega lista« Lujo Šafranek-Kavič piše
o	uprizoritvi »Aide«^med drugim tudi to, da se je naš rojak Josip Križaj med gosti sijajno uveljavil in zatemnil s svojim glasom in s svojo igro vse razen baritonista Neve.
Poljsko potniško letalo, ki obratuje na progi Solun—Sofija—Bukarešta—Varšava, je predvčerajšnjim nenadoma izginilo ter že dva dni nimajo za njim nobene sledi. Letalo se je še javilo med letom nad dolino Dolnje Strumice, pozneje pa je iz-gnilo. Ker letala v Sofiji ni bilo, mislijo splošno, da se mu je kaj hujšega pripetilo. Morebiti je moralo letalo zasilno pristati, pa se je spustilo v tako oddaljenem kraju, da pilot ni mogel v kratkem casu priti do prve pošte, odkoder bi se javil v Sofijo. Še bolj verjetno pa je, da je letalo 'treščilo in se razbilo ter so pod ruševinami poginili tudi vsi potniki s posadko vred.
Za dediče bogatega Prekmurca Seljana, ki je
nedavno umrl v Ameriki, se je priglasilo že jia stotine reflektantov. Prijavili so se sorodniki iz nase države, pa tudi iz Avstrije in Madžarske. Zdi se, da se bo zapuščinska pravda vlekla zelo dolgo.
Nekatere vrste rib so začele izumirati v Ba-karskem zalivu in Boki Kotorski. Ravnateljstvo pomorskega prometa je zaradi tega izdalo odlok, da se ribe vsako leto skozi vso zimo ne bodo smele loviti z mrežami. Obenem bodo posebne komisijo preiskovale, odkod izginjanje nekaterih vrst rib.
Tihotapstvo tobaka je letos nekoliko pojenjalo.
L prava državnih monopolov ima zabeleženih v \sej državi 7780 prestopkov zaradi tihotapstva s tobakom. Najbolj podjetni so bili tihotapci na področju savske banovine, kjer so organi finančne kontrole ugotovili nič manj kakor 1273 pregreškov. /.ril:linivo je, da se tobak največ tihotapi v januarju, ko se tobak že precej posuši in ga je lahko prodajati Letos januarja je bilo prijetih lil4 tibo-!=?CP;?- ,MonoP»lska uprava je razdelila letos za 158 tisoč dinarjev nagrad tistim, ki so se v preganjanju tihotapstva najbolj izkazali.
V	okolici Banjaluke so v zadnjem mesecu predrzni cigani v več krajih {»skušali ukrasti otroke.
red dobrim tednom so cigani sredi mesta pobrali ucenca 4. razreda ljudske šole, mu zamašili usta, ga zvezah in nato na vozu odpeljali. Ko so starši naznanili oblastem izginotje otroka, se je orožnikom slučajno posrečilo najti prave cigane in otroka rešiti. Tudi predvčerajšnjim so poskušali cigani ukrasti otroka. Vendar so jim ljudje nakano se pravočasno preprečili in so nato hoteli cigane linčati. Zaradi teh dogodkov se je ljudi polastilo veliko razburjenje ter se ponekod pripravljajo ljudje, da bodo cigane, čim se v vasi pokažejo, enostavno pobili, kakor se je to lani nekajkrat zgodilo v Šumadiji.
. Pred kratkim je izšla v Akademski založbi ya-mmiva knjiga: Pridige Janeza Svetokriškega, imenovane Sacrmn promptuarium ali Sveti priročnik, katero je priredil in ji uvod napisal dr. Mirko Rupel. Janez Svetokriški spada v skupino katoliških pridigarjev ob koncu 17. stoletja, kot so bili še o. Rogerij in Basar. Pomemben je Janez Sveto-k riški zato, ker je izdal svoje pridige, ki so bile nekaj svojevrstnega in jih lahko še danes občudujemo kot izraz tedanje dobe, kot prvi slovenski katoliški homiletični pisatelj in pridigar v tisku. Sveti priročnik, ki je izšel v petih knjgah od leta 1691. do 1707., jK>meni v dobi katoliške obnove j>o-doben vrh, kakor stoletje preje Dalmatinova biblija. Iz pridig Janeza Svetokriškega moremo razločno razčleniti duh ob koncu 17. stoletja, ki jo živel*v naših pridigarjih, obenem pa tudi težnje tedanjega casa. Dr. Mirko Rupel je v uvodu odlično označil delo Janeza Svetokriškega in njegov pomen. Iz dela Janeza Svetokriškega moremo razbrati stopnjo slovenske zavesti v 17. stoletju, vidimo pa tudi podobo socialnega in kulturnega življenja tistega časa, kd je bilo usmerjeno v barok. Izdaja pridig Janeza Svetokriškega nam je tega starega baročnega katoliškega pridigarja v mnogo-čem približala in ga nam spet oživila.
Včeraj se je pred belgrajskim sodiščem začela razprava proti skupini učiteljeT, ki jih toži glavna uprava učiteljskega Združenja, kateremu načelujra bivši ljubljanski učitelj Ivan Dimnik. Toženi uči. telji so tvorili ostro opozicijo proti sedanjemu odboru centrale ter so v svojem listu »Učiteljski glasnikv objavili članek, v katerem ostro kritizirajo delo Ivana Dimnika in ostalega odbora. Nekateri so poskušali med obema sprtima skupinama doseči poravnavo, vendar so bili opozicionalci toliko odločni, da so za poravnavo postavili precej težke pogoje. Ker bo treba zaslišati precejšnje število prič, bo razprava trajala nekaj dni.
•	?°1 ",i,ii°na Primanjkljaja je ugotovila v blagajni občine v Kragujevcu posebna komisija. Oblasti so takoj odstavile blagajnika Zivojina Marko-viča, občina pa se je vknjižila na njegovo imetje. Blagajnik neodjenljivo zatrjuje, da on ni poneveril denarja, ter trdi, da se je preiskovalna komisija zmotila. Zaradi nadaljnje preiskave je občina po~ klicala posebno komisijo iz Belgrada, da bo ugoto-vila kanale, po katerih se je ta denar odtekal iz občinske blagajne.
»Vampirja« imajo že nekaj dni na programu meščani v Kraljevu. 2e tri dni se dogaja, da ponoči nekdo meče kamenje v hiše najbogatejših meščanov, ne da bi mu mogli kakorkoli priti na sled, nazadnje so postavili zasedo in bili prepričani da se bo nočni »strah« ujel v past. Trud pa j« bil brezuspešen, kajti »vampir*: se je pojavil na drugem koncu mesta in tam spet obsipaval okna s kamenjem.
Zaradi dvoženstva ali »dvomožtva« je bilo v letih od 1926 do 1935 v naši državi obsojenih nič manj kakor 128 oseb. Od teh je bilo 99 mož, ki so si poleg svoje žene zaželeli še druge in 29 žena, ki so metale svoje oči še na druge moške. V teh pregrehah so se najbolj izkazali Srbi, za njimi pridejo Slovenci, potem Južna Srbija, četrta je Bosna s Hercegovino, peta pa Dalmacija, ki pozna 6amo dva taka grešnika. Statistika pa niče6ar ne pove o dvoženetvu v črni gori ia Sloveniji.
(xpwr«R
M. Jacoby - R. Lcigh:
Poročnik indijske brigade
Okoli štirih popoldne je polkovnik Campbell naročil Vickersu, da mora biti ves polk indijske brigade pripravljen za odhod in to v popolni vojni opravi. Vsi — razen Vickersovega oddelka.
Vickers je takoj dal nadaljna povelja.
Od vseh strani so donela znamenja trobentačev, ki so klicali konjenike k orožju.
Med ženskami je zavladala zmeda, ker se je bilo že precej razvedelo, da se Surat kan pripravlja za napad na trdnjavo. Toda častniki so njihovo razburjenje kmalu pomirili.
Cez pol ure je Vickers prišel k polkovniku Campbellu sporočit, da je polk pripravljen na odhod in da čaka.
Campbelli se je nemirno sprehajal po svoji sobi.
Ko je Vickers vstopil, se je polkovnik obrnil, pogledal mlademu majorju naravnost v oči in mu dejal:
»lz generalnega štaba v Kalkuti sem dobil danes zjutraj zapoved, da naj ves konjeniški polk indijske brigade takoj pošljem v Loharo, da bo tam sodeloval pri velikih vojaških vajah, ki se bodo začele danes. Polk odide čez pol ure! To je vse, kar vam imam povedati!«
Geoffrey ga je samo nepremično in srepo gledal. Prvi trenutek potem, ko je polkovnik nehal govoriti, ni mogel spraviti iz sebe niti ene same besede.
Cez nekaj časa se je vendarle zbral in spregovoril:
»Sire. saj to vendar ni mogoče!«
»Major Vickers, to je zapoved!«
»Sire, Surat kan vendar lahko vsak trenutek naskoči Chu-koti. Ce odide konjeniški polk iz trdnjave, bo ostala tu samo stotnija pehote za vso brambo. Vrh tega pa, kje vzamemo potrebno vojaštvo, da ga bomo dali za spremstvo ženskam in otrokom, ki bodo morali oditi v Kalkuto?«
»Major Vickers, ponavljam vam še enkrat, da se tako glasi zapoved. Jaz sem dobil povelje od generalnega štaba, vi pa od mene! Major Jovett bo prevzel poveljstvo nad polkom, ki odhaja v Loharo. Vi boste s svojim oddelkom ostali tu v Chu-kotiju. To je vse, kar sera vam moral reči!«
Vickers je onemel.
Campbell je razumel, kaj se godi v njem in kaj čuti mladi major ob tej nerazumljivi zapovedi, saj je sam čutil prav tako.^' Zato je stopil k njemu in mu s prijateljskim glasom dejal: »Minuto prej sem vam govoril kot poveljnik svojemu častniku, zdaj pa govorim z vami kot prijatelj... Tudi jaz ne razumem tega povelja .., Toda zapoved je zapoved! Morda generalni štab položaj bolje pozna kakor ga poznamo mi... Mi nimamo pravice, da bi presojali odredbe! Imamo samo eno dolžnost: zapoved poslušati in jo izpolniti!«
Vickers je razumel. Vedel je, da misli Campbell prav tako! kakor on, toda držati se mora pač navodil, ki mu jih pošiljajo j iz Kalkute.
Campbellov obraz je sijal v nekem nenaravnem miru, ko je spet spregovoril z Vickersom:
»Najbrž hočejo oni v Kalkuti pokazati Indijcem vso našo moč in silo in pa, da smo pripravljeni na vojno.«
Vickers mu je stisnil roko:
»Hvala vam, da ste mene pustili v Chukotiju!«
Poveljnik se je naredil, kakor da ne mara nič slišati in mu je na kratko odgovoril:
»Pojdiva zdaj!«
Na velikem dvorišču v trdnjavi, kjer so se ponavadi urile čete, je stal in čakal ves konjeniški polk. Na čelu oddelkov je stal major Jovett s svojim pribočnikom.
Polkovnik Campbell je zbranim častnikom prebral povelje
o odhodu. Pozdravili so na kratko in se vrnili na svoja mesta.
Zatem so se zaslišala povelja, ki so letela od oddelka do oddelka.
Trobentači so zatrobili koračnico. Konjeniki so se zvrščali po štirje in štirje.
Medtem ko so se čete urejevale za odhod, so se velika vrata v trdnjavo odprla.
Polk je med glasnim trobentanjem krenil na pot.
Vsi častniki in vojaki, ki niso pripadali konjeniškemu polku in ki so se zbrali na dvorišču, prav za prav niso vedeli, kaj se godi. Konjeniki odhajajo v Loharo? Zdaj, ko preti Chukotiju napad? —
Gledali so vprašujoče polkovnika Campbella, kakor da pričakujejo od njega pojasnila.
Polkovnik pa je ostal čisto mimo na svojem mestu, zraven njega pa major Vickers. Oba sta čutila, da je ta odhod morda začetek velike žalostne igre ..,
Cez pol ure je že stal ves polk pripravljen za odhod na dvorišču.
Po 20 letih od izbruha svetovne vojne so meje še vedno zaprte
Prvi kos kruha domačinom
Ljudje eo se šele takrat dobro zavedli, kaj pomeni zanje svobodno potovanje iz enega kraja v drugega, iz ene države v drugo, ko so se te meje zaprle. Popolne svobode naseljevanja povsod, kjerkoli bi se človeku zahotelo, prav za prav nikoli ni bilo. Vendar je bila v prvi polovici prejšnjega stoletja vsaj v Evropi ta svoboda še tako velika, da je postala že čisto samo ob sebi umevna stvar. Do svetovne vojne je mogel vsakdo brez razlike svobodno potovati skoraj preko vseh meja evropskih držav. Potem pa je bilo tudi te svobode konec in sicer iz vojaških ozirov. Kljub temu, da je preteklo že skoraj dvajset let, odkar je svetovna vojna minula, so ostale meje še vedno zaprte, vsaj v veliki večini. Delavci in uradniki se niso smeli več preseljevati svobodno preko meje in si iskati zaslužka izven svoje domovine, ker so stopili v veljavo zakoni, ki so imeli namen zaščititi domači delovni trg. Če se je od tedaj hotel kdo naseljevati kje na tujem, je moral prej zadostiti gotovim pogojem.
Z omejitvijo priseljevanja so
s>rve začele Združene severoameriške države
takoj za njimi so sledile nekatere angleške koloni-jalne dežele. Prvi zakoni, ki so takšno priseljevanje omejevali, so se predvsem nanašali na ljudi, ki so 6e hoteli preseliti iz svoje domovine zaradi kakšnih kaznivih dejanj, da bi se na ta način izognili kazni, poleg teh pa tudi za takšne ljudi, ki so bili telesno in duševno zaostali in so kot takšni veljali za slabe delavce. Združene ameriške države so 1. 1885 prepovedale priseljevanje tudi onim osebam, ki so že pred svojo priselitvijo sklenile pogodbo s posameznimi ameriškimi podjetji. Toda vse te omejitve niso imele pravega uspeha, prav tako pa tudi ne nadaljni poskusi ameriških oblasti, da bi priseljevanje Evropejcev zmanjšali.
Ometeno število
Še bolj zanimivi pa so ti poskusi po svetovni vojni. L. 1921 so stopili v Ameriki v veljavo zakoni, ki 60 določevali, koliko se sme iz vsake evropske države naseliti v ameriški novi domovini. Na podlagi teh zakonov je sedaj priseljevanje v Združene ameriške države že prav neznatno. Od 1. 1928 naprej se sme tam naseliti vsega skupaj
154.000	tujcev iz vseh krajev sveta. Pri tem niso vštete samo svobodne ameriške države in Kanada. Koliko od te vsote 154.000 tujcev odpade na vsako državo, je določeno po posebnem ključu. Angležev se sme vsako leto naseliti v Združenih ameriških državah 66.000, Nemcev n. pr. 26.000, Ircev 18.000, na vse ostale dežele pa odpade samo 35.000 ljudi. Od 1. 1920 do 1930 se je vsega skupaj preselilo v Združene ameriške države povprečno vsako leto še vedno okoli 411.000 ljudi, od 1930 do 1936 pa povprečno vsako leto samo še okoli 46.000. Od 1. 1932 naprej je število ljudi, ki so se izselili iz Združenih ameriških držav, že večje, kakor pa število priseljencev. Deloma je bila temu kriva gospodarska kriza, deloma pa 60 bili pri dajanju dovoljenj za naseljevanje bolj skopi, poleg tega pa je bilo izgnanih od tam veliko število tistih, ki so 6e prej priselili tja brez potrebnega dovoljenja.
Z omejevanjem dotoka tujcev so v veliki in strogi meri začeli tudi po vseh angleških domi-nionih.
Narodi, ki ivnaio prednost
V Kanadi so 1.1910 tudi izdali zakon, po katerem se je precej omejilo priseljevanje tujcev. Ta zakon je predvsem določeval, kateri narodi imajo pri priseljevanju prednost, in odkod se tujci sploh ne smejo sprejemati. Med narodi, ki so imeli največjo protekcijo, so bili tedaj predvsem Belgijci, Nizozemci, Švicarji, Francozi, Danci, Švedi in Norvežani. Pripadnike teh narodnosti so v Kanadi sprejemali pod istimi pogoji kot Angleže. V prvi polovici letošnjega leta se je priselilo v Kanado (1827 ljudi, od teh 1129 z britanskih otokov, 2600 iz Združenih ameriških držav, 619 iz Severne Evrope in 2479 iz ostalih krajev. Temu kanadskemu zakonu je čisto podoben oni, ki velja za Avstralijo.
V Južni Afriki imajo tovrsten zakon iz 1. 1930. Ta določa, da se smejo priseljevati tja Norvežani, Švedi, Danci, Belgijci, Nizozemci, Nemci, Francozi,
Italijani, Švicarji, Španci, Portugalci ter prebivalci Združenih severnoameriških držav v neomejenem številu, dočim jih 6mejo sprejeti iz vseh drugih držav vsako leto le 50.
V	ameriških tako imenovanih latinskih državah ni nikakih zakonov, ki bi omejevali priseljevanje tujcev. Nova braziljska ustava pa določa tudi to, da na leto ne sme pritok znašati 2 odstotka pripadnikov onih držav, ki so pričele pošiljati 6voje pripadnike v Brazilijo. Tudi v Argentini so stopile z letošnjim 1. januarjem v veljavo nekatere poostritve glede priseljevanja.
Tuiina tudi nič več ne miče
Priseljevanje tujcev v prekomorske države pa se ni toliko omejilo zaradi teh poostrenih zakonov, pač pa mnogo bolj zaradi tega, ker te dežele nič več tako ne privlačijo tujcev, kakor so jih nekoč.
V	Evropi sta delavska zaščita in socialno zavarovanje že na takšni stopnji, da se več ne da primerjati z razmerami prekomorskih držav. Tudi Rooseveltova socialna politika ni prinesla ameriškim delavcem toliko zaščite, kakor jo uživajo delavci v večini evropskih držav.
Evropa vrača z enakim
Z enakim orožjem pa so odgovorili Evropejci. Tudi ti 60 prepovedali ali vsaj omejili priseljevanje tujcev in njihovo zaposlitev v domačih obratih. Na Angleškem so se že 1, 1917 začeli potegovati za to, da je treba prepovedati vsako zaposlitev tujcev v evropskih državah. In to se je zgodilo v deželi, kjer je prej vladala največja strpnost nasproti tujcem in kjer je bila trgovina najbolj svobodna. — Francija in Nemčija sta število tujcev omejili šele po izbruhu zadnje gospodarske krize. Število v
Abesinski podkralj Graziani, ki je zaradi slabega zdravja to mesto odložil. Njegov naslednik je vojvoda od Aosta. Graziani ima kot poveljnik južne
vojske pomembne zasluge za italijanske uspehe v Abesiniji. Pozneje so v Addis Abebi napravili nanj atentat, in od takrat se v Abesiniji ne počuti dobro.
Vdova Napoleonovega vojaka
Dasi je že več kot sto let, odkar je bil Napoleon premagan v bitki pri Waterloou blizu Bruslja, je te dni dobila neka ženska v Angliji pokojnine za svojim možem, ki se je udeležil one znamenite bitke. Tedaj je bil namreč star šele 16 let. Pri 80 letih pa se je oženil s 16 letnim dekletom, živel še tri leta in umrl. Njegova mlada žena je kot vdova angleškega vojaščaka imela pravico do pokojnine in jo tudi zahtevala. Izpolnila je vse pogoje, ki jih zahteva zakon za zaščito vdov, starcev in sirot, ter kljub nenavadnosti svo-
Franciji zaposlenih tujih delavcev se je znižalo od
2	milijonov na pol milijona. Italija ne pride v poštev za tujce, ker tam tujih delavcev ne rabijo. Seveda jih ne rabijo še marsikje drugod, n. pr. pri nas že ne toliko, kolikor jih imamo, pa se vendar še najde vsepovsod prostor zanje. Odkar so v Rusiji zagospodovali boljševiki, tam tujcev tudi ne sprejemajo več oziroma tujci tja sploh ne gredo, ker si ne upajo.
Brezposelnost, čeprav tujce poženemo preko me e?
Na prvi mah bi se zdelo, da se bo e takšnimi zakoni, ki onemogočajo priseljevanje tujcev, brezposelnost doma zelo znižala, če ne naravnost odstranila. Toda temu ni tako, kajti v domovino so se vrnili tudi številni domačini, ki so bili izgnani iz raznih držav, ali lepše rečeno, zaradi pomanjkanja dela bili prisiljeni iti domov. Tako se je število domačih delavcev tudi zelo povečalo in zato tudi o popolni odpravi brezposelnosti dosedaj še ni bilo mogoče govoriti. Brezposelnosti je bilo vedno vsaj nekaj, toda v prejšnjih časih jo je bilo tako malo, da o njej sploh ni nihče govoril. V Franciji, ki ima 42 milijonov ljudi, od teh 7 milijonov delavcev, je bilo septembra meseca letos le 200.000 brezposelnih. Češka s 15 milijoni ljudi pa je istočasno imela
40.000	brezposelnih več kot Francija. Od 4.2 milijona Švicarjev jih išče dela 50.000. V Avstriji, ki ima 6.6 milijona prebivalcev, je brezposelnih približno četrt milijona, torej še več kot na Češkem ali v Franciji. Razlike pa prav lahko postanejo še večje. Največ brezposelnih je na Angleškem, in sicer 13 milijonov. To so po večini rudarski delavci in oni, ki so bili prej zaposleni v tekstilnih tovarnah.
Svobodno preseljevanje iz ene države v drugo pa je v zvezi z nezdravimi pojavi, kar se dogaja pri vsaki svobodi, če je je preveč. Svobodna pot preko meje se ne sme odpreti povsod naenkrat in do kraja, pač pa postopoma, ker bi bilo le na ta način možno odstraniti mnogo drugih težav, ki so s tem v zvezi.
Novi abesinski podkralj vojvoda od Aosta, ki je že odšel v Abesinijo.
Naročajte Slovenski dom!
jega slučaja, morda prav zaradi njega, pošteno prišla do »zasluživa«. Tako so moški še vedno v najrazličnejših oblikah za ženske vir vseh dohodkov.
Vrtnar: »Ta roža tu je tobak v polnem cvetu.«
Dama: »In kdaj dozori v cigare?«
*
Učitelj: »No, Janezek, opiši osla!«
Janezek (ne ve in vprašujoče gleda učitelja).
Učitelj: »Kaj me tako gledaš? Ali nisi še nikdar videl osla?«
Krste s trupli pokojnih članov družine vojvode Hessenskega v veliki knežji dvorani darmstadt-skega glavnega kolodvora.
Družba Ljubljančanov se je nekega delav-nega dne odpravila v gore, med potom pa naletela na kmeta, ki je vozil dolge smrekove hlode, tako da je je na ovinku le z največjo spretnostjo mogel voz zaokreniti. Eden izmed izletnikov, ki se je zdel najbolj »kunšten« in ki
i	mora povsod imeti svojo besedo, je dejal: »Očka, ] prihodnjič boste morali pa hlode čez sredo pre-! žagati.« »Ne, tega ne bom naredil, ker imam na-j ročeno, da pripeljem tako dolge Štoke kakršni j so.« »Zakaj pa jih bodo rabili.« »Za orglice Ljubljančanom, ki imajo tako velika usta.«
Programi Radio Ljubljana
Petek, 26. novembra: 11 šolska ura: Vremeuski preroki v rastlinstvu in živalstvu (g. prof. Rafael Bačar) — 12 Domači napevi (plošče) — 12.45 Vreme, po-, ročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Operni od-i lomki (plošče) — 14^ Vreme .borza — 18 Ženska ura: Zena v literaturi. III. predavanje (gdč. Anica Lebar-; jeva) — 18.20 Ciganski orkestri (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Čas, vreme, porot Čila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: I. narodna država in vse večji napredek srednje šole (dr. M. Po-, tanjek, Zagreb) — 19.50 Zanimivosti (g. M. Javornik) — 20 Prenos koncerta Umetniškega društva iz Mari-t bora. Sodelujejo: g. dr. Roman Klasinc, Ljubljanski kvartet, Nar. žel. glasb. dr. cDrava«. dirigent Albin Horvat, mešani zbor Glasbene Matice, dirigent Marjan Kožina, moški zbor društva «Jadran«, dirigent Ubald Vrabec in mešani zbor ^Maribora«, dirigent Janez Ev, Gasparič — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 26. novembra: Bclgrad: 20 Narodne pesmi, 20.30 Zagreb, 21.20 Orkestralni koncert — Zagreb: 20 Klavir, 20.30 Radijska revija — Dunaj: 20.15 Zorrillova drama «Don Juan Teuorio«, 22.20Sehumannov koncert za violino in orkester, 23.10 K 150-letniei rojstva Fr. Grubeja, skladatelja «Švete noči« — Budimpešta: 19.30 Opera, 22.30 Plošče, 23.05 Plesna glasba — Italijanske postaje: /. skupina (421,301 in 283 m): 16 Prenos iz akademije sv Cecilije, 21 Audranova opereta «Mas-cotte« — II skupina (560, 369 in 263 m): 17.15 Plesna gl.t 21 Simfonični koncert — III. skup. (492, 272 in 221 m); 21 Zbor in harmonika, 21.30 Barska glasba, 22 Plesna glasba — Praga: 19.50 Orkestralni koncert, 20.10 Glasbena scena, 20.55 Orkestralni koncert — Vatšava: 20 Simfonični koncert — Berlin: 19.10 Priljubljene melodije, 20.15 Kvartet, 21 Operni koncert — Konigsberg: 20 Beethovnova opera «Fidelio« — Hamburg: 19.10 Operna in operetna glasba, 21 Plesna glasba — IJpsko-K Sin: 19 10 Operni koncert — Frankfurt: 19.10 Serenade in barkarole — Monakovo• 19.10 Novejši nemški skladatelji — Strasbourg: 21.30 Koncert iz Nantesa — Bm-karešta: 19.35 Opera.
»SloveuafcJ dolu« mlaji vsak deiHvnih >4 13 M^eAna naročnina 13 Din za inozamatvo M Din Uredništvo Kopitarjeva alica Vlil. 1'eleton 2*»* ta 2996. Uprava; Kopitarjeva k
Telefon Za Jugoslovansko (iakarno « Ljubljani:	Ce&	Izdajatelj;	Ivan	tiskoven	Urednik:	Jože	Košiček.