m
552?
Največji slov« arnld daernik^
v Zdbružetuh državah
Veti* za vse leto ...	16.00	A
Za pol leta - ....	S3.00	|
Z* New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00	i
i
. > r, , . *i!.' • *
List.slovenskihidelavcevrAmeriki
I- The largest Slovenes
tike United States.
Issued every day except
and legal Holidays. 75,000 Readers.
ON: COBTUUfDT 2876
WO. 152. — STEV. 152.
Entered m Second Claw Matter. September 21, 1908, at the Port Office at Hew York, lTj^mider Act of Congress of	im _NEW YORK, THX7R8DAY, JUKE 30, 1927. — ČETRTEK, 30. JUNIJA 1927.
TELEFON: 00ETLANDT 2876,
VOLUME XXXV. — LETNIK
akoplov "America" nad Atlantikom
BYRD S TREMI SPREMLJEVALCI
NA POLETU PROTI PARIZU
Aeroplan "America" z letalcem Byrdom in tremi spremljevalci je odletel proti Parizu. — Byrd v ved nem stikiu z ostalim cvetom. — Polet bo v vseh ozirih znanstvenega značaja. — Nadaljevanje Lindbergkovega dela.
STRASNA DRUŽINSKA TRAGEDIJA
Vdova, otožna izza smrti moža, je prišla ob vse premoženje. — Izdala je denar, ko je zaman iskala nov dom na Zapadu. — Bala se je ločitve od otrok.
POLOŽAJ NA KITAJSKEM
Severne kitajske čete izjavljajo, da so zmagale. Boji so se vršili v Su-čuvfu.—Amerikanci so ustanovili pri Tiensinu
letalski glavni stan.	MOSKVA, Rusija, 29. junija. - Čuden para-
LOXDOX, Anglija, 29: junija.	najdemo v tem, da predstavlja komunistično
Iz Šangftaja se poroča, da prizna-1 časopisje Kitajsko kot pozorišče "delne nesreče" in vajo nacijonalisti, da so doživeli!'Vevolucijonarnega nazadovanja'*, čeprav je Kitaj-
RUSI PRIZNAVAJO SVOJE I NEUSPEHE NA KITAJSKEM
Sovjeti vidijo "delno nesrečo" v tem, da se je Kaj-Sek obrnil od rdečkarjev in da je Feng istega mnenja. — Dejanski uspeh pa je vendar velik, pravijo sovjeti.
Včeraj zjutraj ob polšestih je odletel poročnik Byrd v spremstvu treH tovarišev s Fokker
V letalu se nahajajo razen poročnika Byrda tudi pilot Bert Acosta, letalni inžinir Noville in mehanik Norvežan Balchen.
Aeroplan, ki tehta 15,000 funtov, se je lahko dvignil v zrak, krožil še enkrat nad letalnim poljem ter izginil kmalu, v spremstvu par nadaljnih aeroplanov.
Poročnik Byrd je izjavil malo pred poletom.
—	Dočim vprizarjam ta polet iz različnih razlogov, upam vendar, da bodo moji rojaki priznali dejstvo, da gredo moji tovariši, Acosta, Noville in Balchen z menoj le v interesu zračne tehnike, kateri so posvetili svoje življenje. Le malo slave bo • do deležni, ko bo dokončan polet in nikaka denarna nagrada jih ne čaka.
—	Ne smemo pozabiti Floyd Bennetta, kateremu se moremo dosti zahvaliti za naše priprave in ki nas vsled poškodbe ne more spremljati.
Istotako tudi ne smemo pozabiti Kinkeada, ki je delal na strojih Lindbergha in Chamberlina. Eks-pedicije kot je naša je mogoče uspešno dovršiti le potom popolnih priprav.
—	Naš polet je pionirsko delo. Lindbergh je prvi dosegel Pariz ter je storil več za mednarodni sporazum kot bi mogli mi kedaj storiti. Mi bomo le nadaljevali veliko delo Lindbergha in Chamberlina.
TJI^LTL i^zrzif solr- nakater?,sta biH ™ska p°Ht*a in
anjrvu.	ska diplomacija najbolj uspešni.
Pod napadi šang-tunskih čet, katerim je poveljeval general Sun uangfanjr. so izpraznili naeijona-
To se seveda ne tiče napada sovraštva napram maršala Can«* TsoHna n:i sovjet-iševiako
Vngliji in bolj-spoznanje. da je Ahilova
Otožna vsled pretečega izjalovljenja vseh na-črto v, da ohrani družino skupaj, je Mrs. Ruth Freeman, ki je bila vdova dvanajst mesecev, upihnila s plinom življenja svojih petih otrok in svoje lastno trimotornim j v svojem stanovanju v Whitestone, Queens. Ce bi C monoplanom iz New Yorka proti Parizu, bila počakala še par dni, bi najbrž dobila penzijo. j,isti I,losro P® štiri dni trajajočih |*ko poslaništvo v Pekingu pred'peta angleškega imperija njegove se nahaiaio razen Doročnika Bvrda tudi ki bi ii nnmaoala	.bojih, v katerih so izgubili 30,000 j par/edni- ki sieer »adležen za | azijske poseti.
j mož ter se umaknili 30 milj proti SOVJet-ske državnike. ki pa jih ne	---
Pengfn.	.vznemirja resno, ker so prepriča-	117
TIEXSIX, Kitajska. 2H. junija. ni- iliL Jt* nadeva kratkega .'hm«.' ilVKLtlN Jt Oddelek 500 ameriških mornari- ko bo	nacijonalistična via-
ških vojakov s petimi aeroplanr da na TOest<> Can g Tsolina.
Pod "nazadovanjem "razumejo
X	--g--—--——T	V* >
ki bi ji pomagala iz najhujših zadreg.
Mrs. Freeman je živela v ugod-'la na Mrs. Dawson, drugo pa na mh okoliščinah, ko se je njen mož Miss Freeman. Nato je zložila o-' ponesrečil z avtomobilom ter bleko otrok v pet čednih kupov'
ter dala na vsak kup listek z ime-'
umrl pet tednov pozneje. Bolezen _ „„	lwCJlt x imr. .
moža je bila draga, kajti ko je nam otroka, za katerega je bila I JP	^^ med Tien"
umri. je bila vdova brez sredstev, določena obleka. Nato je zapr'a' ^"J?™ m, ,	, , , ,
Naprosila je za penzijo, a njene1 okna —	-•- ' ^ naslednj.h par dneh bo do
......... ter odprla plin, nakar ie le-' , ,	.. -	.v.
zaderege so bile navidez končane,Igla sama. spat v paste I jo. kjer je'*1^ na<laIj",h	romanskih
J .:vojakov iz Sangliaja.
HAXKOV. Kitajska. 29. junija.
Ameriški zvezni senator Bingham
ko ji je sporočila sestra pokojne- žežal njen najstarejši sin, 11-letni ga moža, Miss Ruth Freeman, iz Theodore Vilmette, 111., da je našla dom za-
WASF1INGTOX. D. C., 20. jun. Največja in najmočnejša zračna bojna ladja na svetil se obeta ame riški mornariei. ko je mornariški tajnik Wilbur odobril poročilo tekmovalnega sveta za zračne ladje, ki je podelil prvo nagrado fioodyear Tire and Rubber Co. v Akronu za nov vodljivi zrakoplov, ki bo vseboval 6.500,000 kubičnih čevljev plina.
Odbor, kateremu načelnje pod admiral Moffett, je priporočil, naj se »ki »»ne k on t rak t z Goodyear kom penijo za zgraditev take zračne ladje in Wilbur je oboril priporočilo.
Predlagani vodljivi zrakoplov ne le največji na .-vetu, pač pa bo nje^a konstrukcija tudi zrcalila v«e izkušnje, katere se je pridobilo >otom križarenja z Los Angeles n Shenandoah ter se domneva, da :> predstavljala nova zračna ladja zadnjo be.«»edo pri zgraditvi zrač-taih laidij. lažjih kot zrak.
Nova zrsena Tcrižarka bo večja in močnejša kot obe angleški, ka-eri gradi sedaj ter *koro dvakrat ako velika kot križarka, katero ade sedaj Nemci. Nova ameriška zračna ladja bo ožna nositi na svojem krovu t aeroplanov, katere se bo spu-ilo, ko se bo nahajala v zraku.
Mogoče najbolj presenetljiva očka nove zračne ladje pa bo njen Ini radij, ki bo obsegal pol krog sveta. Ko bo zračna !a-napolnjena z negorljivim heli-»n ter posadko 45 mož, bo lah-prevozila 12.500 milj z naglico "eaetih voiljev na uro. To bi ~ vec kot zadostno za polet iz ew Torka v Honolulu in nazaj '•;,«a dve potovanji v Evropo in
J" bi bilo treba nadome-»
dja bo dva orna kot
Los Angeles, a njena dolžina bo le 1.", odstotkov večja, dočim bo premer 50 odsto kov večji.
Popa j a uja za konstrukcijo bo pričel v približno šestih tednih mornariški department z Goodyear kompanijo. Kongres je pred vet" leti avtoriziral dve taki zračni ladji, a ni določH nobenega denarja. V preteklem letu pa je dovolil $200,000,za konstrukcijo prve teh dveh zračnih ladij ter določil m»'jo stroškov na $4.500,000. Določil je tudi tekmovalni natečaj, v katerem je zmagala Oood-vear kompanija.
njo in družino, in pohištvom je odpotovala v Wil met te.
^	Z^<KlaJ Vt'eraj J> r*ntil nekdo'	Conn, je odpotoval včeraj proti
S svojimi otroci (stanuje llafl stanovanjem Mrs'-. ■ - - ^ -	- -
Približno pred enim tednom pa nomo- na - hiH * i "r i> (	Z "neiJ°»aIlstlt'n'mi vodlt(
je vrnila ter obvestila pri L y ~ " b.la zaman, ker so b,- ]ji< <In (lohi informacije iz prveg JL u a	P'iJ'1 h vsi člani družine že mrtvi.
Mornariški Rojaki bodo ostali v Nicaragui.
WASHINGTON. D. C.. 29. jun. Peti polk mornariških vojakov bo ostal za nedoločen eas v Nicaragui. kot je objavil mornariški department. Ostala polovica ekspedicije tri mož se bo vrnila v bližnji bodočnosti v San Diego, Quantico in na Haiti.
Čete, ki bodo ostale v Nicaragui, se bodo mudile tam še najmanj eno leto. Nadzorovale bodo predsedniške volitve leta 1928.
tisoč
se
teljice, da je bilo njeno življenje s svakinjo neznosno, ker jo jesled-na pozivala, naj spravi otroke v kak zavod, dočim naj sama prične; boarding1 house. Mati pa je ni hotela ničesar vedeti o kakem predlogu, ki bi pomenjal ločitev od" otrok.
Prijateljica Mrs. Dawson je posodila Mrs. Freeman denar, s katerim je najela stanovanje v Whitestone. Mrs. Freeman se je preselila tja v pondeljek in se v pondeljek zvečer jo je obiskala Mrs. Dawson, ki jo je našla pri pisanju nekega pisma, katero pa je nedovršeno potisnila v predal.
Po odhodu prijateljice je Mrs. Freeman skopala otroke, jih o-blekla v čiste nočne srajce ter jih dala spat. Otroci so bili v starosti od dveh do enajstih let.
Kot je naslednjega dne polcija dognala, je Mrs. Freeman nato za-vršila pisma, ko jih eno je naslovi-'
Zdravniški preglednik je odprl obe pismi, katera je pustila Mrs. Freeman, a ju nato zapečatil (ter odposlal. Ni hotel objaviti vsebine. pač pa rekel, da se je v pismu na Miss Freeman samomorilka trpko pritoževala nad Miss Freeman, ki ji je obljubila pomoč, a ni držala svoje obljube.
Mrs. Freeman je pisala, da je izdala .$450. da je prišla s svojo družino v Wilmette in ist.o svoto, da se je vrnila v New York, vsled česar je ostala skoro brez sredstev. '
V pismu 'na Mrs. Dawson se je zahvalila za pomoč, katero ji je nudila ter rekla, da ji noče biti še nadalje v breme. Prosila je. naj se obleče otroke za pogreb v pripravljeno obleko, naj se njih trupla in njeno sežge ter raztrese pepel z onim njenega moža na vse vetrove.
i ......*»«««»-Kanphaju. Dva tetina se ie mudil
Freeman, plin ter udri z nekim po xankingn in tukaj se je posve-hcistom v stanovanje. Poklicana J t0val z nacionalističnimi vodite-
. :cga
vira.
Bingham je izjavil, da je prak-jtično zaključil svoje potovanje po Kitajskem. Ustvaril si je jasno sliko o razmerah ter je sedaj v stanu sklepati na svoj lastni način glede kitajskga položaja.
Senator je uvedel temeljite preiskave. Bil je pogosto v kitajskem mestnem delu ter se je posvetoval z zunanjim ministrom Čenom. ruskim svetovalcem Bodorinom in z gospo Sun .Tan Sen. V Nankingu se je posvetoval z generalom Kaj-Sekom.
VESEL0ST V FRANCOSKI ZBORNICI
V francoski poslanski zbornici je vladala velika vesllost vsprico bega Daudeta in neuspeha vlade, da se ga zopet polasti.' •— Vladi pa je bila dana zaupnica.
proti-komunistični preokret gen»*-variša Fenga. katerega se je v splošnem smatralo za agenta Moskve.
S stališča ruske politike na Daljnem iztoku ne pomenja la preokret vmešavanja v glavni ruski cilj. ki je zmanjšanje tujega upliva na Kitajskem v splošnem in angleškega upliva na posebnem.
Ce zremo na sile in motive so vjetske kitajske politike, postane takoj očividno, da je ta politika vse prej kot neuspešna. Motivi so štirje.
V prvi vrsti obstaja dejstvo, da je obrn
iztoku, potem Ko so »;e izj na zapadu njeni napori.
Druga točka je izrememba v ravnotežju sil«» v komunistični i stranki.
VOJAŠKE SLUŽBE
Franc, poslanska zbornica je skrčila službeno dobo v armadi na eno leto — Glasovanje pa je bilo pogojno. ,
PARIZ. Franeija. 2f>. junija. — Poslanska zbornica je glasovala včeraj za skrčenje vojaške službe na ene leto, a le pod pogojem, da se sprejme vse ostale točko predloge za reorganiziranje armade. Xekaj obotavljanja je bilo opa-ila Rusija svoje oči proti zi,i na obe!l	zbornice gle-
potem ko so izjalovili "Prejema te klavzule. Xacijo-
nallsti so se bali. da jih bo to do-vedlo do sprejema enoletne vojaške službe, ne glede na to. kaj se bo zgodilo z ostalimi točkami skrbno pripravljenega načrta glede re-kmtiranja in reorganizacije.
Tretje je obnovljenje starega
JEKLARSKI MAGNAT
Fašistovsko delavsko
1IV v
sodisce.
PARIZ, Francija, 29. junija. — Leon Daudet in M. Delest, poslovodja L' Action Francaise, sta Še vedno na prostih nogah ter ju išče policija. Njuno bivališče je znano le par intimnim prijateljem, vendar pa se domneva, da se nahajata v mali razdalji od Pariza, če ne v mestu samem.
Delavska stranka otvori-la napad na reformo zbornice lordov.
LONDON, Anglija, 29. junija. Predlog Baldwinove vlade za reformo višje zbornice je ustvaril akutno politično vprašanje. Delavska stranka in liberalci so v o-stri opoziciji proti tem predlogom in tudi številni konservativci so odkrito proti tem predlogom.
Ne ve se še. kakšno stališče bosta zavzela vsprico sklepa vlade, da ju zopet aretira. Njih prijatelji ugibajo kakšne dobičke bodo lahko črpali ter ugotavljajo, da se Daudet ne bo udal. kajti če bi storil to, bi se pokazal skrajno nehvaležnim napram prijateljem, katerim se mora zahvaliti za sedanjo prostost.
Neuspešno iskanje v uradih nacionalističnega lista ter kratka debata v poslanski zbornici, tekom katere se je vse smejalo vladi, ki pa je dobila zaupnico, sta bila edinaHrazvoja včerajšnjega dne.
V poslanski zbornici sta se po-služila dva aocijalista prilike, da se ponore ujeta iz vlade. Naprosila
sta za debato glede vseh okoliščin aretacije in oproščen ja roja listov, dasiravno sta dobro vedela, da jima bo to zanikano. Dobila sta po pet minut časa. da zbijata šale na račun vlade. Eden teh, M. Uhrv, je zahteval od vlade pojasnila glede njene "zatiralne politike" ter vzbudil veselost zbornice, ko je rekel:
— V nekaterih slučajih izvajate postave na brutalen način, v drugih pa pošljete policijskega načelnika, da zapoje serenado spa vaj oči lepotici na balkonu.
Celo nekateri člani vlade so se smehljali temn opisu, kako je pozval Mr. Chappe Daudeta, naj se uda.
RIM. Italija. 29. junija. — Delavsko sodišče, katero je ustanovil v Rimu diktator Mussolini in ki naj bi uravnalo spore med delom in kapitalom brez stavk ali izprtij je dobilo včeraj svoj prvi slučaj.
Sindikat proizvajalcev riža se je obrnil v svojem sporu s sindikatom rižnih delavcev na sodišče. Pri tem gre za skrčenje mezd. ki je bilo naloženo delavcem in ka-terekga niso hoteli delavci sprejeti.
Po zaslišanju obeh strank bo sodišče podalo definitivno razsodbo, katero morata sprejeti obe strani. V industrijskih krogih so zelo radovedni na razsodbo.
Elbert H. Gary je dal pred kratkim iz svojega urada znamenje za otvoritev velike nove jeklarn." v bližini Pittsburgha. Z roko se je približal stekleni krogli, nakar je bilo njegovo povelje za otvoritev brezžičnim potom sporočeno v urad nove tovarne.
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameri&ega ali kanadskega denarja nam je treba poalati, da poskrbimo y stari domovini »plačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali liraL Podatki so veljavni do preklica, ki m po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
Dinarji
500 ....	$ 9.40 .... 1,000 ....	$ 18.00 .... 2,500 ....	$ 46.25 .... 5,000 ....	$ 92.00 ____ 10,000 ....	9182.00
Za poBUatv«, ki doToUnJow poseben
9»
Lire
Lir...... 100...... $ 6.20
Lir...... 200 ......$12.10
Lir...... 300 ......917.85
Lir...... 500 ......$29.25
Lir...... 1000 ...... 957.50
Dssettisoe Dinarjev ali pa Dratlsoi lir popust.
FRANK
82 Čortlapdt Street,
PoseKni podatki.
bOKTUMDT
"fl■■ .v t t t - r *-
BANK
Ne«« YorK, N« K.
GLAS NARODA, 30. JUN. 1927
_ i • t-.-.-.T: - : -ir:•

NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakaer, president.__Lotim Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officer«; 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS* NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto vetja list za Ameriko
in Kanado ..........................$6.()0
Za pol leta ..............................$3.00
Za četrt leta ............................%1£0
Za New York ta celo let o. ...$7.00
Za pol leta................................%3M
Za inozemstvo ta celo leto ..$7.00 Za vol leta .........——........$3.50
Subscription Yearly $6.00^
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Strret, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
OPORA DRŽAVE
Vso kaže, da ko mlada jugoslovanska država opira v nrvi vrsti na močno admado in na vse, kar je v zvezi ž njo.
Armada je dobra državna opora — ne sme pa biti edina državna opora.
Organski del jugoslovanske armade je tudi jugoslo van* k a žandarmerija, ki je namenjena za preprečen je zločinov in za preganjanje zločincev.
Žandar je v Jugoslaviji velik gospod.
' Dosti večji kot učitelj, ki bi moral biti v vsaki drža-\i — tudi v Jugoslaviji — največji gospod.
V	bližini Skopija je vas Zelenikovo.
Vaščani so zgradili lepo šolo, zavedajoč se dejstva --da v današnjih časih tudi izobrazba nekaj zaleže.
Poslopje je bilo pa prelepo, promoderno in nekoliko preveliko za narodno šolo.
Vsledtega je oblast namestila v šoli tudi žandarme-vijsko postajo.
V	šoli je danes deset orožnikov, ki imajo na razpolago tri sobe*, dva hodnika in eno kuhinjo.
Sto učencev se mora dren jati v dveh sobah.
IV-itelji imajo na razpolago kuhinjo in eno sobo.
Vaščani so se proti temu že parkrat pritožili, pa jim je bilo od marodajne strani prijazno toda resno namigneno, naj kar lepo potrpe, da ne zabredejo v kake sitnosti, kakršnih je v naši lepi domovini dovolj na razpolago.
Oni. ki izraža svoje nezadovoljstvo nad žandarmeri-i<». postane sumljiv.
In brez posebnih eerimonij ga smatrajo za proti-dr* za ven element.
POLICIST NI BIL KAZNOVAN
Začetkom tedna je poročalo, newyorsko časopisje o jako zanimivem slučaju.
Posebno neki dnevnik se je bil proslavil s svojimi komentarjem.
Kot znano, ima v New Yorku skoro vsaki deset človek avtomobil. In skoro vsak drugi človek ima priliko, da se lahko v soboto ali nedeljo odpelje drugam kot v delavnico.
Umevno je, da so ob nedeljah ceste polne avtomobilov, in da se ob nedeljah izvrši največ nesreč.
Do sti je kriva pijača, dosti nepazljivost šoferjev in deloma tudi druge okoliščine, ki se jim niti v normalnih lazmerah ni mogoče izogniti.
Ziwred skrbe policisti.
Njihova služba je težavna in naporna.
Y nedeljo je mlad policist ustavil v Jamaici na Long Lslandu človeka, ki je vozil nerodno in je sploh omalovaževal vse prometne predpise.
Najprej ga je opozoril. Ker ga pa ni hotel ubogati, ga je aretiral.
Na policijski stražnici je pri policistu sapa zastala.
Izkazalo se je namreč, da ni bil aretirani nihče dru-ii kot sodnik — vrhovni paša tistega sodišča, kamor ga vesten policist privedel.
Sodniku se je seveda policijski komisar do tal priklonil in ga prosil odpuščanja.
Policist je bil pa deležen izredne milosti.
Kot je poročalo časopisje, ni biLi proti njemu uvedena disciplinama preiskava in ga ne bo zadela nobena ka-
Vbodoče bo najbrž vedel, koga se sme aretirati in
ne. . .
--------s-
(AROCAJTE SE NA "GLAS NARODA"!
pj!'


Rili;"
11. VSES0K0LSK1 ZLET
JUGOSLOVANSKE SOKOLSKE 2UPE v CHICAGO, ILL.
2-3-4 JULIJA 1927,
v QUINGLEY PARK
na 22. cesti in Kostner Avenue.
Novice iz Slovenije
D o p i s.
Chicago, 1L
Kakor povsod, po drugih našel jbiriah, tako tudi tukaj niso delavske razmere povsem povoljrie. Te I koči mesee je precej slabši. Po raz-■ nih tovarnah so delavce odpustili, 'ogromno število jih je brez dela. I Tudi stavbinska dela ne napredujejo. kakor bi imeli krivdo zvra-^ranja na slabo vreme, ker skoraj (vsaki dan dežuje. Prizadeti smo i vsi. V letošnji sezoni je tudi nrav j malo gibanja med Slovenci, da bi I trgoval i s posestvi. Cene posestev so priliT-no enake, kljub temu. da se mezde po tovarnah nižajo.
Med društvi je pa navzlic temu precej življenja. Društva prirejajo vrtne zabave tako da imamo priliko dovolj videti svoje prijatelje in znance.
Prvega julija bo izdalo 35. sprijo t delnic Jugoslovansko Rtavbinsko j Posojilno Društvo. Rojake, v Ohi-, oagi in okolici se vabi. da se pridružijo tej organizaeji. Delnice so po 2."ic vplaeljive v šestih letih in treh meseeili. Prinesejo nad 6</n obresti.
Za natančnejša pojasnila se o-brnite na tajnika Jos. Steblaj. 2036 So. Ridgewav Ave. ali na kakega nadzornika «Tng. Stavhin-skega Posojilnega Društva. Reje sp vrše vsak petek zvečer točno ob 8. uri "V* dvorani S. X. P. -T. na Lawndale in 27. cesti. Vsi. kateri si hočete sami sebi pomagat, pristopite v Jugoslovansko Stavbin-,sko in Posojilno Društvo, ker to .bo vaša lastna korist.
John Zvezic, ravnatelj.
Saš ■ -■■: g

Peter Zgaga
Pismo iz domovine.
V bližini živi zapeljivka, stara , , „ . V1 , . . ... . , .« . , *	daleč, na je na škodo eraria izvr
kri je začela vreti, in to je |>ovzro- v., „	, , . ,
... . i ^ . . sil sest ponpverb. ki gredo v prp-cilo prepire med očetom in sinom.' ... * „ . __ .	vi - , .
„	, . . , .	. cejsnje tisočake, \ ojno sodisee jo niacan — in iti na veselico je ta-
Beerom, ki je baje. junija je ta družinski prepir	,	,	..	. . , . „	, „	*'	. ^ . _ .	^ _
^ »	, v ,	.za vsako malverzacno posebej iz- korekoc narodna dolžnost, odkar,ki Frank Sakser State Bank za
žalostno končal. Oee je v prere- . , .	„	. , , I	, , ■ .	. . . _ - I .	4	,
reklo kazen, s čemer se je nabralo smo svobodni m neodvisni. Doh z njeno postrežbo. T sluzbenec nas
Lov za tihotapcem po mariborskih ulicah.
A'sako soboto se na mariborskem trgu in v bližnjih gostilnah shajajo tihotapci saharina in drugih predmetov in finančni organi opazili znanega tihoptaca Va-biča. Sprehajal se je dalje časa po trgu, končno pa je morda radi žeje, najbrže pa radi kupčije s saharinom stopil v neko bližnjo gostilno na trgu. Finančni organ, ki ga je vzel na piko, je šel za njim v gostilno in našel Vabiea v razgovoru z njegovim poslovnim kolego Antonom potnik raznih uglednih trgovcev v Mariboru.
Pri sebi je imel Vabič paket saharina. Beer se je čez nekaj časa odstranil, pri tem pa je pristopil k Vabiču finančni organ in ga povabil v pisarno oddelka. Vabiču pa to povabilo bržča-s ni ugajalo in je hotel pobegniti. Toda finančni organ pa je prijel za roko in skušal zadržati. V medsebojnem ruvanju je Vabič sunil finančnega paznika od sebe, da je finančnik padel in zadel pri tem v veliko okno, ki se je takoj razbilo. Finančni" stražnik si je pri tem močno razrezal levo roko, a Vabiču se je pri tej priliki posrečilo zbe-žati.
Z glavnega trga se je "V
ca, da sc je v Savi pri Tomače vem potopil lfMetni dijak III. raz reda učiteljišča Vladimir Tome.
80-letni oče s treljal na svojega sina.
Iz Jugoslavije.
Častnik ob roj en na 37 let jece.
Pred vojnim sodiščem v Beo-| gradu se je zagovarjal administra-n . c, T ..	. , .tivni podporočnik Maksim Gjuro-
1 ri bv. Juriju v Slov. goricah	, . , . . „	' ..
, ... v	ivic. bivši blagajnik 21, artilern-
sta živela dalje časa v napetem ,	„ JT. .„ . ,
,i j • . L skega polka. Gjurcvic je bil v sve-razmerju 4f-Ietni posestnik Franc ^ . . . ' . , .
t r • • o« i • - i • • tovni vojni vrl junak in je	prejel
Lorber in njegov 80-leni oee, ki je _ ..	. ,	L
....	številna odlikovanja za hrabrost,
sicer posestvo ze izročil sinu, sam „ n . ,	. .
.	.	, Zadnja leta pa so ga pritisnile tez-
pa ima se vedno svoj vinograd. ,	. . .	, i ,
ke razmere m se je izpozabil tako«cam denar.
pre^.sedtuk^|u tebe soglasne izTOlirL ftauriti. X^iaj te bo koi
stalo, če boš sprejet to častno me-Vi sto. toda denar navsezadnje ni vse V — čast je le čast. Člani so predla- \ gali, naj častni predsednik plača petindvajset dolarjev, jaz sem se l»a zavzel zate, ki si moj stari ko-tem nočem nikogar žaliti. ni-!ltlerad. in sem dosegel po veliki
komur oporekati in nikoprar pri-j debati, da ho tudi petnajst dolar-
zadeti	I •
*	I je v zadsfrevalo. S tem sem ti zni-
Toda, vp mi verjamet^ ali ne — žal stroške častnega predsedstva prečita I 4em že neštefo pisem iz'Zfl d^set dolarjev, katere mi pa stare domovine. Nekatera so bila;kljub temu blagovoli poslati — žalostna, da me je v srce zapeklo, bom pa dal v kake dobrodelne rta-- nekat era predrzna in nesramna, mene "
da mi je šinila kri v glavo. — ne-j Dobrodelnih namenov ne manj-katera mila in proseča, da bi dal,,ka. Rokoll „riu]e svoj dom m 0rU
<*e bi imel.	'grade svoj dom. Ker nt» vem.če si
Pisma so torej vsakovrstna. Injliberalec ali klerikalec, kar meni nemalo je tudi takih, kot ga tukaj!pošlji, bora že jaz obrnil v dober objavljam :
— Moj preljubi, predragi prijatelj !
namen. Pa rekoinadirt ^praš poslati.
S rti a j te pa lepo pozdravim, Ltoj dragi prijatelj, in z menoj vred te Nikar mi ne zameri, da sem se. pozdravljajo vsi moji komeradi. šele zdaj spomnil nate.	j Težko čakamo tistetr« trenutka, ko
Saj veš, časi slabi in draginja!ga bomo lahko izpili par kozarcev je velika. Moka je po sedemosem-jna tvoje zdravje, na čast Ame-deset kron in tudi pijača je dra- riki in naši žeji v tolažbo. Prepri-
jčan sem, da boš mojesra pisma ja-Gotovo se me več ne spominjaš.• ko vesel, in če hočeš, ti bom se dragi prijatelj. ,Taz sem bil enkrat;kdaj kaj takega pisal, pri vas, ko si bil še tukaj, in sem; Saj vem. da je človeku dolgčas t.e videl in sem si koj mislil, da bo! tam v daljni Ameriki, nekaj iz tebe.	j Torej te še enkrat pozdravim in.
Saj bi si bila lahko še žlalita. <V te prosim, da nemudoma pošlješ bi bil moj stric tvojo teto vzel. j in da nikomur nič ne poveš. Xq-) In zato te prosim, da mi prav j čem. da bi me imeli za kakega nujno pomagaš. To je pravzaprav stradelna. Pa ne pozabi poslati narodna dolžnost.	j rekoma nd i rt.
In mi smo tukaj vsi jako na-j Te pozdravlja tvoj stari krtme-rodni in napredni. — Vse za na- rad	Tine.
rod! Vse za domovino! Živio!
Nazdar! Doli s Srbi!
Moj prijatelj, ki pri Srbih sol-j date služi, ve, kaj so Srbi. Pravi, da jim bo že pokazal, ko bo prišel enkrat v civil. In tudi moj prijatelj te prosi, čo mu moreš kaj poslati. Pa kar name pošlji, mu
(V se me ne spomniš, piši Podloga rjeveinu Tončetu v Cleveland, on me pozna, sva bila enkrat na vafenibungah skupaj. Živio!
PDZDRAV.
Ivo se poslavljamo od Združe-
bom jaz poslal, ker so atresi vsi nih držav, še enkrat prav iskre-v cirilici. Vi v Ameriki pa še ne pozdravljamo vse naše prijate-veste. kakšen vrag je ta cirilicai" znance v La Salle, Tnd., ka-Pa kar rekomandirt pošlji, je bolj kor tudi v Clevelandu. Ohio. Za-gvišno. ker na pošti radi kaj po-' hvalju jemo so tudi našim prija-kradejo če ni rekomandirt.	Iteljem, kateri so nas spremili na
St var je pa taka, zakaj jaz nu- kolodvor. Posebno zahvalo izreka-
jmo Mrs. Matildi Smalc ter njeni
TV	1 • T j	* X	____________!1!
Zadolžil sem se — saj veš — na hčerki, kateri sla nas premili prav veselico ne mnreš iti v strganih,rlo New Torka.
Prav lepo se zahvaljujemo tvrd--
grabil samokres in ustrelil na sina ter ga sjiirtno nevarno ranil. Tjorberja so 8. junija pripeljali v mariborsko bolnico, očeta pa v sodne zapore. Sinovo stanje je zelo opasno.
Samomor.
Dne 16. junija se je obesil v keramični tovarni v Gotovljah 57. letni kurjač tovarne Grabner, Dejanje je najbrže izvršil v hipni zmedenosti.
37 let ječe, od katerih pa bo Gju- Avstrijo! Dolgo časa nas je zati-rovič seveda prestal samo zakon-' rala. zdaj smo se iznebili verig in ki minimum 20 let. Ko je po kon- zatoraj mi pošlji, čani razpravi njegova žena ugle-J Najboljše je, če pošlješ reko-dala moža bledega in vsega pobi- mandirt.
tega, ga je vprašala: "Kako so te obsodili?" "Na 37 let", je jedko odgovoril obupanec.
Žena se je onesvestila, izjjnblje-^ preeej vina dobi. Ga bomo pa naj nega častnika pa so odpeljali v tvoje zdravje malo ruknili. kaznilnico.	| V Ameriki je vino prepoveda-l
I	| no. ga bomo pa mi tukaj malo na
Obup treh učitel ev	Bolnik, ki je ozdravel na nena- tvoje zdravje, ker ga ti ne moreš.
T v, .v 01 J. '	t	vaden način.	Saj je nazadnje vseglih. Pa bodi
Iz Krškega piaejo: Ni dolgo te-. Tz ^ Bef.kereka ^ v duhu pri nas pričujoč.
ga, ko je tragično končal svoje	_	...	r . ,	,
v. .	7. r, . „ .v , O nenavadnem načinu, kako te se- T stanovih smo tudi društvo, da
življenje učitelj Spenko. Prišel ga .. , ^	. _	. : ; *u	, . . , . ..
......	1 .. x . ljak Brener iz Lazareva izdravilibomo P0.!*1* zabavo in si delali
nbič o- inspicirat nadzornik, a Spenko, ,	,	i -	• Si i i
aDU ° . . 1 . , . . .	1	kilo, na kateri je bolehal ž^iveč;kratek »as v vročim. Skoda, da so
hrnil nroti Drivi in zbežal v ne- KI je mOCUO bolehal na nevraste- . A ' v	- , :;	-»1	*	1
ornu proii i.*ra\i in zoezai \ ne-( j	]et Nesrečnemu Brenerju so bila vsa odborniska mesta za zasede-
ko gostilno v Dravski ulici. Seve- je segel po samokresu.	™
je pričakal že nn kolodvoru ter smo bili v vseh ozirih prav dobro postreženi. Preskrbeli so nam prav dobre kabine, tako smo zelo zadovoljni. Zato priporočamo tvrdko vsem našim rojakom sirom Amerike.
Vsem skupaj kličemo: na vese-Tnkaj se pa za en dolar že lo svidenje!
^Irs. Prank Pirnat in hčerka.
Vse ti bom vrnil z obrestmi vred, kakorhitro bo priložnost nanesla.
Kaj se ti pa pozna par dolarjev
Kakor da se je razširila samo-
izstopila čreva tako, da se je bi!ofna-	čast. smo po sklenili
bati za njegovo življenje. Sosedjeimelo društvo tudi častnega
da so radovedneži takoj pohiteli j
za beguncem in pa akabli njeti.jmorska manija. je na praznik fi.	peljal,;«
Ko je Vabič uvide!, da se v gostil- J»"U» enako koneal nadne.telj v y	Beik„A k opcraeiji Av.'S
skem. C eme. \ .____:1___, _ l___L___| J|
v prvo nadstropje. Finačni organ spremstvu prijatelja se je odprav
DOMAČA ZDRAVILA
V	ealorf Imam J«dltn« d 1 tava, Knajpovo Ječmenovo kavo In Im-portlrana domaČa zdravila, ka|«tm priporoča mgr. Knajp v knjigi '—
DOMAČI ZDRAVNIK
PISIte po brezplm.Cnl cenik, t katerem je nakratko popisana vsaka rastlina sa kaj se rabi.
V	ceniku _ bode te naflll I* mnogo drugih koristnih nvari.
Math. Pezdlr
Box 772, City Hall N«w York, N. Y.
ho mo<*el skriti ie nobe^nil L«skovcn pri Ivrskem, -----. t . .. . , . .
DO mo^ei sKriTi, je pooe^nn	•• ,	■ ,	to je vozil s polno brzino: ob pre
spremstvu prijatelja se je odprav- ,	.
- .	i , hodu eez zelezniski tir pa je šofer
ie bil tako i 7a njim Vabič ie v Ual k tamosnjemu pevskemu kon- ...
je on laKoj za njim. \ auic jt- > -	. . . .	. opazil, da se rampa že spušča, ker, S
<kraini *np>jiti hotel skočiti 7 bal- eertu, na stopnicah pa je nenado- .	.« .	a
skrajni žagan noret swot m z odi	„	, •	. je prihajal vlak. Ustavil je avto. a B
kona. Kritični položaj begunca. >»a potepml samokres m se smrt-	&	o Ram	J 3
ki so ga opazovali številni gledal- no pogod.l v glavo.	, tako ^
ei z ulice, je ljudem kar zapiral Tretja žrtev nenadnega obupa ^^ -ko(,ovan na sre-0 s0 sapo. Vabič je že visel pri balko-Ue Pavlove. u«te.j v U<ln,n pr,	. ^ „ skodovani Brp_
nu in hotel skočiti na nlico, ko je Krake™, k. je te dm rad, tezk.h Iier	konstatiral, tla ^ nje.
finančni organ priskočil in ga sku- ob.teljsk.l, razmer v h,Pn, zmede-	vsW m(). sunka
Sal zadržati zaroko. Očividno pa nost, obeutno poškodoval svojo	y	avni ^
je bil Vabič pretežak in je teleb- zeno m hotel stor.f harakm. Pav- ^ ^ noben|h ho]J-n pJko. nil na tla. Proti pričakovanju palica m zeno so prepeljal, v kr- ^^ ^ ^ ^ ^^ ^

se mil pri padcu, ki bi lahko vsa kogar drugega stal glavo, ni ničesar zgodilo:
Hitro se je Vabič pobral in hotel bežati dalje. V tem trenutku pa
ško bolnico, njuno stanje je resno.
Nesreča v rudniku.
V celjsko javno bolnico so pre-
ner pa se je veselo vrnil domov. Strahovit samomor žene.
V Subotici je žena veleposestni-
peljali 54-1 etnega rudarja Toma- ^ ^^ TiJaSi?a na ?rozen.na-
---------Drolea Mal ^ Hud.	Pin izvršila samomor. Polila se je
je prihitel pobcijski stražnik, ki	J s petrolejem ter si potem z vži-
ga je takoj prijel in ga s pomočjo finančnega paznika eskortiral na policijsko stražnico, kjer so ga zaslišali in nato oddali v sodne zapore.
Žrtev 8ave pri Tomaževem.
i HRANITE DENAR IN PRIHRANITE
j	NA OBRESTIH!	s
|	Ker je pritok novih vlog začetkom vsake-
I	ga pol leta večji kot v drugih mesecih, nudi-
|	mo našim vlagateljem dvakrat v letu poseb-
^	ne ugodnosti.
|	Naša pravila- tozadevno določajo, da obre-
I	stujemo vloge katere prejemamo do desetega
|	poslovnega dneva v januarju in Juliju tako,
|	kakor če bi jih prejeli že prvega dne v mesecu.
|	: * 13. JULI J "
Pri delu se je. vdrla zemlja, ga
podsula ter mu zlomila obe no-i. palico za^alila oWeko- Na Poškodbe so jako težke.	jkrik ** P"hitel Matija Peršič in
[vrgel nanjo svojo suknjo. Prepe-. k
Zopet nesreča pri mestnih stavbah 1jali 80 jo v ^^ kJer ie ^ Pri mestnih stavbah v Smeta- kmalu nato P°d,ePIa strašnim o- 9
novi ulici se je pripetila zopet tež- T**15™™- K<* vzrok ka nesreča. 20-letni delavec Jože na * navaja
S^ je deseti poslovni^ dan v mesecu, vsled česar
1	J • ji	m "1	1 J	J '	1	_
Komaj se je v zadnjih solnčnihj Vigali z Bahovcev v Prek m urju -----
dneh prav razvila kopalna sezona, je padel s precej visokega odra j ŠOJAH. NAROČAJTE SB HA že se pričenjajo množiti žrtve Iter si zlomil levo nogo in težko "GLA8 NAXODA", NAJVEČJI deročih in globokih voda. ,18. ju-1 ranil na glavi. Prepeljali so ga v SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. nija je Ljubljano presunila novi- I bolnico.	IDKŽAVAH.
I lahko do takrat vložite denar, da ga obrestu-|	'jemo od 1. julija naprej;. / ~
Obrestna mera je A°fo
Sigurnost Vašega denarja v naši banki je zajamčena po pravilih državne banke.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : ; : New ^rj^ff.Jf
i
GLAS NARODA, 30. -TUX. 1927
-----T i'
V BLIŽINI PREDSEDNIKOVEGA LETOVIŠČA '

» *
-it V|
; ; - :
* ALPnOXSE ALL Al S:
PRECUTA noc rdečega huzarja
Povedati vam moram, da sem .se!
da bi j>otegnil sabljo in tako j»ri
nekega lepega zimskega dne zaljubil. Ni*em bil sicer baš blazno zateleban, vendar mi stvar kar ni hotela iz glave.
Bila je majhna, zelo ljubka blond'nka. Vselej, kadar sem tal mimo liiae ,je stala |»ri oknu. Ker sem pa dostikrat hodil mirno, sem mislil, da me bo naposled le opazila, in sem se ji začel sladko smehljati. Domišljal sem si — saj veste, kaj si človek laliko vse domišlja — da se smehlja tudi ona me-n*.
To je bila pomota, danes imam dokaz za to, na žalost pre|>ozno.
Dejal sem si: Vseka ko moram enkrat stopiti pogledat."
Spretno sem se jel zanimati zanjo in kmalu sem zvedel, da je poročena z ob'astitn dedom, ravna-' tel jem neke tovarne. Možak je odhajal ob "delavnikih redno ob osmih zjutraj in se je vračal šele pozno v noč.
"Lepo," sem si dejal, "to je zame kakor nalašč."	•
Prišel je pust rii sem bil nekega dne povabljen na maškarado. Moji tovariši vedo, da sem zelo domiseln človek in zato so mi rekli: "Glej. da se smešno kast umiraš'."
Oblekel sem se tedaj za rdečega huzarja.
Ko sem .stal v svoji lepi častniški uniformi doma pred zrcalno o-maro in sem se ogledoval z vseli strani, sem dejal sam pri sebi, da hI bila seilaj najlei>ša prilika, da .se grem predstavit svoji mali blondin-ki. Tako lepen\u rdečemu huzarju gotovo ne bo odrekla ničesar.
Sem namreč lep, stasit dečko in uniforma se mi je podajala uprav imenitno.
Večerjal sem zgodaj ; pošteno sem f i privezal dušo, izpil sem pa tudi nekaj kozarcev rujnega vina, da si podžgem pogum. Xato sem opasal -sabljo in sem se tako pripravil za napad. Ko sem se bližal hiši moje eboževanke, sem zapazil njenega soproga, ki je^ bas odhajal.
Kakor nalašč.... Počakal sem, da je bil daleč, potem pa sem stopil v hišo in sem jel stopati po stopnicah
„ ^ ^ . . . ...	f vsega. Divje poskočim. Rdeea hu-
Za irenutek mi je prišlo na um,	, . .
zarska kri mi zavre; jadrno pri-
«Vikoval soproga.
"iilaznost!" sem si dejal, "to bi bila največja neumnost."
Dedec pa je prihajal po stopni call navzgor, vedno bližje.
Tedajei uzrem v stopnišču vratca. ki jih prej nisem videl, zakaj bila .so enako p<ibarvana kakor zid. Brž jih odprem in izginem, ne da bi vedel kam. Bil je skrajno čas: možak je bil že na vrhu stopnic.
Začujem, kako škrtne ključ v ključavnici, kako se vrata odpro in spet zapro.... tedaj se šele oddahnem.
Jamem se ozirati, kam sem za-j šel. Nedvomno ste že uganili, da je bil to prostorček, ki je navadno zaznamovan Z 00.
Prav počasi in oprezno pritisnem na kljuko ter porinem vrata....'toda odpreti se ne dado. Pritisnem še malo bolj.... zaman. Pritisnem z uprav nadčloveško silo.... a vrag si ga vedi iz kakega vzroka se vrft-ta ne odpro.
"Pa ne da bi se bil les napel od vlage?" Tako misleč se naslonim
inem za sabljo, obešeno na kljuko, da jo pripašem....
Ne upam se vam povedati konca!
O jaz bedak! dvojni bedak! trojni bedak, stoterni bedak! tisočerm bedak! Vso noč sem skušal odriniti vrata....
Odpirala so se pa navznoter:....
(Prevel P. V. B.)
SMRTNONOSNI RADIO
• HIMY KILL*«, WASH. O. t.
STAROKRAJSKA POROTA
je mesto Rapid City, South Dakota. Tukaj je t rid i železniška postaja. Od mesta pa do poletne hiše Black Hills, kjer stanuje predsednik Coolidge. je 3*2 milj.
USODA XEZAKOXSKE MATERE
Pri Sv. Duhu na Ost živela pri svojem očetu lot na delavka Antonija 1'Ha je pridna, pobožna in vestna. »Stanovala sta v prodani koči, v kateri je oč*» imel izgovorjeno dosmrtno stanovanje, preživljala pa sta se s poljskim delom pri kmetih; oče je bil tudi čevljar.
Nesreča je hotela, da je Anto-
Francoski publicist o Albaniji.
it rem vrhu je V beograjski "Politiki" je ob-|niški čin. Njegovi vojn ik i'so u vdovcu. 2f» jav^ urednik pariškega "QuotL-Jii omaje in so bili razvrščeni ija Srnkova. diena'\ Pierre Lebrun zanimivIdcbrovljci. Toda ali ostajajo
z ramo na vrata in se uprem z vso nija Srnkova lani v maju obiska-silo. Ves moj trud je zaman.	1	omoženi sestri v Minzen-
V beograjski "Politiki" je ob-|niški čin. Njegovi vojnikiso dobi-
kot ajo oni.
članek o razmeralu v Albaniji, ki ga je napisal ha povratku s potovanja po tej deželi. Med drugim-
pravi:
Razmišljajoč o vsem. kar sem videl, o razgovorih, ki sem jih imel s šolanimi Albanci in z ljudmi i/, naroda, moram reči. da .se iz vsega tega očrtu je mračna in brezizhodna drama. Xarod, ki je simpati-
NAJMOČNEJŠI MOZ V JUGOSLAVIJI
Hrvatski in srbski listi pišejo: J'V BeogVadu je nastopil pred par dnevi znani hrvatski atlet in
pki so prejeli orožje, verni rezim.a? , , ,r ..	.. .
•p f -	.:. ..	.i rokoborec Marijan Matijevič, ime-
Tega n:hee ne more reci. \ pra&t- - • :'u: , . s., ., „ . ,.	4,v	,-	- ] novan ''Junak iz Like . Njegovo
Ii ,smo Albanca, ki zavzema visok, -j-	. , ,
lmM lil' Uitnn ivfi n<io	-.......
Vspkako j, los najboljša vrste. f'*rgu pri Loohnu v Avstriji. Na ™	*
Porodi » mi »strašna mM: Kaj l-vrartu jo je spremil svak Gre-H- P™;	obdarjen s
,„e je mož videl «1 ,po,laj, i^P* Gril ter ostal pri obdolženki »tvarn.au vrlimi ,n spa-oben. da
ce me je	— ------ . .	w	^
ganil moje naklep in me je za- njenemu očetu na Velikem Bo-
ču tri dni in tri noči. Obdolženka
pahnil z vnanje strani?
Kakšen položaj za rdečega hu
zarja
Antonija Srnkova in Gregor Gril
sta spala sama v eni sobi in Srn-
, -	. • * i i	• kova }e zanosila. Poprej veselo de-
In to na piLstni torek, ko me pri-	J	'	. ,
. . ,......... v . .__kle ie pastalo zamišljeno, grizle so
jatelji in prijateljice čakajo na ma- , .' . , , , , ' ,. ,
.. ,	110 skrbi, kaj bo, ko bodo ljudje do-
skaradi!	• J ,.
^ • v i t i v	' znali njeno sramoto. Najbolj pa jo
Ne, to ni mogoče! Izkusam so o-	J - T
... . ,.	bilo strah pred očetom. Skušala
tepsti te črne misli.	J , 1 . . . , , . .
1 je zato odpraviti svoj plod in je
iipraševala svojo sosedo za na-
Vrata pa ostanejo nepremična kakor skala.
Utrujen od napora sedem — še sreča, da človek laliko sede na takih krajih — in čakam. Bo že kdo prišel, da me reši!
Dolgo čakam. Pričakam pa le nikogar ne.
Kaj hudiča jedo v tej hiši?
Menda ne samo čokolade in kuhanih suhih hrušek ?
Z ulice prihaja šum veselega pustnega vrvenja in z^oki muzi-
s\et. Soseda jo je svarila in ji celo siiina obljubila, da ji bo otroka re-oiia. če sama ne bo mogla.
Ko pa je Srnkova dne 20. februarja t. 1. dobila porodne bolečine se niti vlegla ni. Porodila je
se razvija, prisostvuje brez moči in z vezanimi rokami pripravam, iz katerih ne more iziti drugo. kakor njegova propast in njegovo iztrebljenje.
Ni dvoma, da fašistična vlada v Rimu pod pretvezo "gospodarskega razvoja" Albanije in ekspanzije (gospodarske!) Italije, mrzlično pripravlja strahovito vojne, ne da bi pri tem upoštevala interesov, prav. i-c in celo življenja naseljeni ii prebivalcev.
Čeprav je bilo težko obvestiti se o položaju pod terorističnim režimom. ki ga je vpeljal Ahmed Zogu. se lahko s primerno pozor-
otroka. ženskega spola, ki je bil n0fitj°	mnoge stvari.
navzgor, počasi, zastran ostrog, ki	ke.... na bližnjem stolpu počasi bi-
jih nisem preveč vajen in ki so pri	je četrt, pol ure. ura.... rdeč."h huzarjih dokaj dolge. Osvoboditelja pa ni in ni. Ali
Na vratih pozvonim. Začujem	so danes vsi ljudje v hiši požrli
lahno stopicanje za vrati, ki se od-	zapiralna sredstva?
pro ....Ona je.... moja blondinka.... Rečem ji: —
'JMj sem ji prav za prav mogel reči?
Saj veste, da v takih trenutkih človek zine, kar mu pride na misel; pet minut pozneje bi se pa sam o-klofutal zaradi neumnosti, ki jo je bleknil.
Pomnim Samo, tla se je divje zadri a narpe:
*?Kaj se vam blede?.... In moj soprog pride takoj nazaj!.... Sli-abn -fa' z^r"	k
To rekši mi je pred nosom zaloputnila vrata.
V Istini so se začiili spodaj s opnie težki koraki. Priznati morn, da sem se kljub svoji častni-nniformi in ogromni huzarski sablji začel tresti od strahu.
Vi porečefe, da bi se bil prav enostavno rešil iz kočljivega položaja, če bi bil hladno odšel po stopnicah. Toda, Jot je zelo dobro povedal «neki angleški filozof, naj-enostavne mUH obidejo Člove zadnje. '
l sem na vse, samo na to bi odšel.
Kadar pridem v ta brlog, prinesem vsakemu stanovanjskemu najemniku melono. Zdaj pa zdaj se vzdignem in se z vso svojo energijo obupno trpiram v vrata.... pritiskam, prtlskam....
Prekleto! Vsa čast mizarju, ki je .stesal ta vrata.!
Utrujen naiposled opustim na-daljni boj. Sablja me teži. Odpa-šem si jo in jo obesim na kljuko vrat. Sedem nazaj in zaspim. Svinčen spanec.... mora me tlači....
In mahoma se prebudim!.... Dani se. Manem si oči in se spomnim
IMPORTIRANEKOSE
in DRUGO CpROOJE Is nnnttranfffa Jeklo, a rinAkam, 84, U, » in 94 P«:-
dolge .....................$*.—
.............................SO
orodj«, teike vrst« ____1.76
kamen "Beifuno" .....M
...........................JO
aa r*po a t no>«ma .... 1.36
<br*s oxprraa) .........2 00
poOtnlne prosto. (7t. City Hall »ta-,
NEW YORK, N. V.
rinili Mfc^ra^a-'n
POZOR ROJAKI?
VODNIKOVA DRUŽBA nam j* poslala ie 25 ibirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.50 zbirka. To so štiri knjige -— dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda*, 82 Cortland t St.. New York City.
krepak in živahnih oči, je obtožena zavila v cunje. Okrog glave je o-troka tako trdo zavila, da ni mopel dihati in mu še stiskala glavo, da bi ga čim prej zadušila. Ko je bil otrok mrtev, je položilo truplo v vrečo, vrečo v skrinjo in naslednje, ga dne skrinjo s truplom zanesla v hlev ter ga tam zakopala v gnoju. Svojemu očetu o vsem tem ni ničesar povedala, ampak mu še na dan poroda, kakor običajno, sktv hala večerjo.
Naslednji mesec je prišel ljudski glas o Tončkini nosečnosti do ršes orožništva v Selnici %ob Dravi. Doznali so,1 da je bila obdolžen I d ntiseča. da pa ni nikjer otroka. Ves čas po porodu se je Srnkova sumljivo izogibala ljudi. Ko no jo orožniki zaslišali, je najprej tfijila porod in trdila, da sploh ni l :la noseča. Ko pa so ji rekli, da jo bo prelskal zdravnik, Srnkova ni n.-.gla več zdržati, bruhnila je v jek in priznala dejanje. Orožnikom }e pokazala, kje je otroka zakopala.
Čeprav je obtoženka sama priznala dejanje tudi pred porotniki, se je vendar porotnikom tako smi-
• da so glavno vprašanje glede dttomora zanikali z 10 glasovi in je bila nato oproščena vsake krivde.
4=
JUGOSLOVANSKA KATOUSKA JEDNOTA
Ely, Minnesota
EdUm nepristranska stovenaka
v Ameriki. Noben« vmeSavaaje v ali politična vpratenja. Sto procentov BRATSKA organizacija > en« blagajno in coin geslom: VSI ZA ENEGA* EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna, !■» približno devet sto tiso« dolarjev pinileji to sedemnajst tisoč članov v obeh sdiMhni Za* varajo za bolniško podpora, psifcoiftij to po-smrtnino. Citajto njeno gtosOo o»o Dobo", Širite prars bratsvo to prirtspajlu k pravi bratrid
Osem članov Pišite po pojasnila na gto r, Ely, Mton.
■J ',':. t|U	-i -;-

Prepotoval .sem Albanijo v družbi tovariša Angležii. 1'grled. ki ga uživa britansko carstvo in moje znanje italijanskega jezika, nam je pri tem mnogo pomagalo. U.spelo nam je celo, da dobimo od nekih vplivnih osebnosti izjave in priznanja, ki so dragoceno in avtentično potrdilo naših osebnih vtisov.
Citat el j i "Politike" ne bodo iz-nenadeni. ako jim povem, da je Tirana podobna obleganem mestu. V rnem mestu Evrope se ne vidi tako številna vojaška sila, upoštevajoč pri tem naravno število prebivalstva. Od jutra do mraka vidite, kako se^ premikajo povorke vojnikov pred nemimi in - iznena-denimi meščani.
Nisem videl še nobenega državnega poglavarja, ki bi ga bolje čuvali kakor Alimeda Zogu. Njegova podoba je povsod, policijo jo prodaja trgovcem. Njega pa nihče ne vidi. Boji se svojih državljanov. Zdi se pa, da se boji tudi inzem-skih novinarjev, zlasti odkar je prispel poročevalec nekega londonskega lista.
, . - .. i-ii-,, « 1'ne niJ*aihio |>ri nas dobro znano, položaj v tiranski vladi, kako so . „ A	.	„
,. 4« - - . i	-r 1 j temveč tudi v inozemstvu. Povso-
mogh Albanci pristati, da se odre- ...	.	.
, .	. - di. kamor je prišel, je vzbujal mož
eejo svoji neodvLsnasti ter dovoli-
ti. da Italijani zasedejo Albanijo.
Najprvo je zanikal. Potem pa je priznal, da obstoja italijanska na-oblast. Poskušal bom. da verno ponovim njegove besede:
"Mi ne moremo sprejeti načela,
s svojo naravnost bajno močjo veliko pozornost. Pet centimetrov debele verige, ki so mu jih ovil i okoli prsi, je raztrgal samo s tem, da je enkrat zadihal; polu sod piva. na katerem je pritrjenih še par uteži, dvigne z zobmi; dva konja.
Zgodovina radiotelegrafije zaznamuje prvi primer smrti. Neka 40-letna vdova, gospa Reinfordo-va. stanujoča v Redfordn, na o-zemlju Middelfexa, je naravnala svoj radioaparat na London. Poslušala je koncert. Ko je pozno zvečer prišla njena hči v sobo, je našla mater mrtvo v postelji. Kaj se je zgodilo ? Reinfordova je imela na nočni omarici električno svetilko iz med i. Že večkrat se je pokazala na svetilki napaka.' Pri-pryemanju medenih delov je že |iarkrat stresel domače ljudi električni tok. Seveda ni nihče mislil, da utegne nastati v zvezi z nedolžno svetilko celo smrtni primer. In to se je zgodilo.
Ko je imela vdova slušala na u-šesih. je pozabila na opasnost, ki ji preti od električne žarnice. Prijela je svetilko in skozi njene prste je udarila kakih 240 voltov močna električna struja. Skozi slušala je prešla elektrika Reinforclo-vi v glavo. Na roki. na čelu in na senceh je imela vdova krvave rane. Tn poleg vsega je imela še to nesrečo, da je nosila jeklena očala. kar je še bolj povečalo nevarnost in nedvomno pospešilo smrt. Vešča ki. ki so slučaj natančno preštudirali. pravijo, da se slušateljem radija ni bati nobenih nevarnosti. če je aparat v redu. To ka-katastrofo so povzročile različne okolnosti. ki so se znašle izjemoma v tako neposredni bližini.
ki je bilo proglašeno v Beogradu; i *	„/i:..:„*: „ *
in	f '.ki hočeta zdirjati. ustavi z eno ro-
Balkan balkanskim narodom. P-rak- i.„	i„ * :	•»•
i ko. Pravijo, da je najmočnejši moz
tično bi to pomenilo, naj ostane} J1{J SVejM<
Albanija vedno slaba in nazadnja- \>?0va "slava pa je vznemirila ška. Nam so potrebni tuji	najmočnejšega Srba Savo Penga-
čeviča, "Srbskega leva**, tako da ni mogel več spati. Pengačevič je doma v južnosrbski vasi Vladičin han. Od leta 1012 do leta 101S j«-
in podpora industrijskih držav:'" Ali vam Italija nudi te kapita-le.... ceneno * Kaj pravite o italijanskem posojilu?"
"Soglašiim. da smo sklenili sialrbil dobrovoljee. Kot tak se ni od posel. Italijani se niso pokazali ve-j likovaJ samo po čudoviti hrabro-likodušrie. Vendar zaenkrat ttaliji sti. temveč je doprinesel tudi do-še ni uspelo, da nas obvlada, če-Jkaze naravnost nadčloveške fizič-prav vrši v n<*ki meri kontrolo nad!ne moči.
državo."	| Ko je izvedel, da pride Matije-
jvič v Beograd, kjer bo razkazo val svojo moč. je poslal "Srbski lev" redakciji beograjske "Politi
"Dobijam vtis, da postajate italijanska kolonija?"
"Morda gre Mussolini ju res za dosego tega cilja. Ako poskuša, da se s ilo polasti Albanije, bo trčil
ke" odprto pismo, v katerem trdi da Matijevič ni najmočnejši mož v Jugoslaviji, kaj še na vsem sve-
na enak odpor, kakor 1. 1020., ko tu. Po njegovem, Pengačevičevem
Albanci pognal italijanske čete v morje. Kajti, zagotavljam vas, go!
skromnem mnenju je najmočnejši mož v Jugoslaviji dr. Dragoljub
nov.
spod, naš narod ne ljubi Italija-:jMihajlovič (?)• Da to dokaže, pravi Pengačevič, da je vsak čas pripravljen se je pomeriti z Matije-vičem v rokoborbi in v dviganju
Jamčim za točnost teh besedi, ki ki so prišle od te visoke osebe in ki so bile izrečene povsem resno*
Kar se tiče velikodušnosti gosp Mussolinija, nam je Anglež, ki za vzema v tiranski vladi visok poio-žaj, izpričal, seveda popolnoma privatno in neodvisno od londpn ske vlade: "Albaniji bo težko morda celo nemogoče, da plača obresti italijanskega posojila, ki ga je najel Ahmed Zogu. čeprav j londonska finančna skupina Mid-landske banke bila ponudila rano go ugodnejše pogoje."
Ta angleška osebnost, ki je poskušala opravičevati notranjo in vojaško politiko Ahmeda Zogu in ki je kritizirala j ugaslo vensko poli tiko. ni zanikala, da je predsednik pri najetju posojila zaslužil zlato
Albanec, musliman, ki zavzema . . visok položaj, mi je dejal: Ako'P™v,MJO- Ital,J«ni P* *e me pre-izvzamemo neke politike, ki stoje prjeevah- da v Albaniji ne do na strani Italije, je vse prebival-	^ bakšiša in da j?
ilradnistvo pokvarjeno. Ta Anglež
je nadalje priznal, da obstoja

stvo, trgovci, obrtniki, seljaki, pro-, ti Ah medu Zogu. Predsednik je *' preveč ekst^avaga nten *Sebi j e odredil mesečn9 plačo 800 funtov. Ljubi pretirano razkošje in razmetavanje. To odvrača celo muslimanske poglavarje. Zatem dovoljuje Italiji, da povsod prodira. Italijani ukazujejo v vseh "ministrstvih".
Ne more se zanikati, da je Ahmed Zogm nedavno pokazal neko politično spretnost napram plemenskim poglavarjem. V Tirano je poklical 150 ali 200 barjakter-jev, podelil jim vojaške čine ter odredil mesečno plačo kot odsluženim oficirjem. Xa ta način je mi-riditski poglavar dobil podpukov-
Albaniji nejirestana nevarnost rc volueije in prevrata. Obenem jelb;I mnenja, da -bo vlada s svojo regularno vojsko obvladala vsako tež-kočo. Dodal je, da bo treba vendarle potrositi -precej denarja, da se pol kupijo plemenski poglavarji in da so razen tega mogoče še druge komplikacije.	v-
V ostalem je prav lahko izzvati komplikacije, ako se želi najti povod za intervencijo in uporabo zloglasne klavzule v tiranskem paktu. Posebno ker je gospodarski po^ loža j države nepobitno zelo1 resen in je beda v aevertaih plaxrinaft' d-grotntta. 1	»
TERENTE USTRELJEN
Nevarnega romunskega roparja glasovitega Terente-a je dohitela končno njegova usoda. Te dni so ga njegovi preganjalci izsledili. Pobegnil je bil z malo barko v močvirje; mogoče je nameraval ravno izvršiti nov roparski napad, ker so mu pošla živila.
Ko so ga orožniki zagledali, so takoj sklenili, da ga obkolijo, zakaj v ea raca luškem močivrju jim je že večkrat ušel.
Jeli so od vseh strani nanj streljati, obenem so se njegovi barki bolj in bolj približevali. Terente je odgovarjal prav tako s streli, uspeha pa ni imel dosti, ker je moral obenem veslati. Končno Sta ga zadeli dve krogli, ena v levo roko. druga sta v levi bok.
Kljub temu ni takoj obupal, umikal orožnikom še celih 2:1 kilo-metrov daleč. OČividno jih je hotel zadržati, da bi se stemnilo, nakar bi jim bil v temi, kot že tolikokrat zopet ušel.
Toda orožniki so bili hitrejši od njega. Dohiteli so barko ter Te-rente-a. potem ko je bil izstrelil
ročk. Pripominja, da upa. da se vso municijo, aretirali.
bo Matijevič temu izzivu odzval.
Da si bi vsakdo lahko predstavljal fenomenalno moč "Srbskega
Na orožniški postaji v Marinu je bil zaslišan. Nahajal se je v strašnem stanju. Na gornjem delu
l£va'\ haj' navedemo samo par, telesa je imel samo srajco, polno točk.iz njegovega 12 točk obsega- strjene krvi. Pri njem so našli us-
jqeeg/i programa :
Na glavi razbije 50 kg težak kamen z 8 kg težkim kladivom; vrže 50 kg težko breme v zrak ter jih vjame na prsi: z golo pestjo razbije velik kamen, z ostro sab-lo se pusti sekati po levi strani telesa itd.
Zdi se, da je — če ustreza vse to resnici. "Srbski lev" resen konkurent "Junaka iz Like".
Ni treba poudarjati, da vlada predstoječo tekmo, ne samo v športnih krogih, temveč tudi v javnosti največje, zanimanje.
Strela ubila dve ženi.
V celi valjevski oblasti je div-
njato torbico, z nekoliko obleke, ki jo je odvzel pred par dnevi inženirju Tieanu in okoli 60,000 le-jev.
Terente je bil napol pijan.
Povedal je, da se mu je bila nenadoma vlila kri. da bi se okrep-eal. je izpil na dušek steklenico žganja. Na to je za trenutek vstal ter šel na prosto. Tam je zagledal orožnike. V sami srajci je zbežal v barko.
Orožništvo ga je strogo straži-lo. da bi preprečilo, da ne bi, kot toliko njegovih tovarišev, pred njim. zopet pobegnil. V pogovorih z orožniki je vedno obžaloval, da
(se mu sedaj ne bo mogoče vec majala silna nevihta. Bliskalo je in ščevati nad raznimi ljudmi, ki mu grmelo..Seljakinji Petronjeva in v zadnjem času niso hoteli več
Jsajlova sta s triletnem otrokom iskali zavetja v bližnji kolibi. Strela je udarila v kolibo ter ubila o-be ženi, otrok pa je ostal nepoškodovan.
prinašati hrane in obleke.
Kljub ostrin^ varnostnim odredbam je skušal Terente pobegniti. Toda straža ga je na begu ustrelila.
UDOBNO SPANJE
Edinole zdrav človek udobno spi. Če ste nervozni, razdražlji-vi, izdelani, ne morete spati, če imate zjutraj občutek nespočito-sti, ni z vami nekaj prav. To več- .	^ krat pomenja kako iWARLgM oil. organično
ki
pomoči za odpravo atrupo^ povzročajo vaše stanje.
Pijte dosti vode in poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne) najslavnejši odvajalni mirile«
Xf~	*******Metal »a na svet n. V m-
Morda potrebuje- višnjevi in ziati ikatiji. zavrnit« peČatenfh Škatlo ImIm** i*» nutinii nadomestila. V prvovrstnih fokar- r .	, jo leaice m menur nah ^ 9tMm Ijsh. rJJL

GLAS NARODA, 30. JTX. 2927
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIG PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y.
(Nadaljevanje.)
—	No, in vi ne vprašate, vi izurjeni plavat-, kaj je vzro-k tako čudnega nastopa... o<l strani ženske, ki ni revna... in neumna... in tudi ne grda Vas to ne zanima, a je vseeno. Vzroka vam ne povem sedaj, par pa potem, ko bo odmor končan. Vedno se bojim, da bi lahko kdo stopi! sem noter...
Komaj j.- izgovorila Marja Nikolajevna te zadnje besede, ko -so se za res odprla zunanja vrata napol ter je pokukala skozi nje glava, še mlada, a brez zob, z dolgim nosom, gladko, poT-esanimi lasmi ter zlatimi naočniki. Ta glavo se je ozrla v krogu naokrog, zapazila M a rjo Xikniajevno. s,, naši roko nasmehnila ter prikimala.
Marja je zamahnila s svojim robcem.
—• Me ni doma, me ni doma. gospod P.. . Kš. kš kš!
Glava je dobila presenečen izraz, se nasmehlnila, rekla: — Že dobro! — ter izginila.
—	Kdo pa je ta človek ' — je vprašal Sanin,
BAZNE POVESTI IN BOMANI:
Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .....................35
Angelj sužnjev, brazil j ska povest Jt& Anderscnove pripovedke, tit]o ves. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez.....1._
Andrej Hofer ...................50
Beneška vedcževalka .............35
Belgrajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano ........1.00
Bisernice, 'J knjijrf ...............80
Brez zarje, trdo vez.	.90
Bele noči (Dostojevski) trdo vez.
Balkansko-Turška vojska ........
Balkanska vojska, s slikami ....
Božja pot na Šmarno goro.......
Božja pot na Bledu ............
Burska vojska ..................
Bilke (Marija Kmetova) ........
Berač in Elizabeta, angleška
kraljica ....................
Beat in dnevnik ...............
• Božja kazen ....................
• 40
M .25 .20 .20 .10 .25
Ta.' Wiebadenski kritik. Literat ali pa služabnik, kot hoče- K°j ln zmaga, povest
1 fankiir!«' 'ihornilr ♦
......... .50
.........60
..........35
.........
Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 Cvetke ......................
te. Najet je od nekega tukajšnjega gledališkega najemnika ter mo
ra vsled t. a v s »* hvaliti ter biti očaran od vsega. Pri tem pa je poln j Cesar Jožef II.....
£olča. (vatrrega pa ne sme izbrizgati, liojini s«» le ene stvari: Strašna I Cigaoova osveta ... I I« ]«etulja j... Kedaj bo šel ,mv>od ter pripovedoval, da sem v	cv^ina'^o-VaVska
dišču. \o. pa je vseeno.	Četrtek, t. v.
Orkester je pričel igrati valček in zastor se je zopet dvignil
Na odru s(- j,- pričelo ^taro stokanje.	... ... , ..
v	.	'	IJrubiz, s!abi car in razne povesti
-N,'< —	zoprt Marja Xikojavna. ki je vnovič sedi;, spisal Mileinski .............
na zofo. ker ste ujet1 ter morate sedeti poleg mene mesto da ],j! Darovana. zgodovinska povest .... uživali bližino svoje mvste . .. Xa zavijajte oči in ne'je/Jte ^ |	FJ^a
vas razumem ter s».,ii vam že obljubila, da vas bom pustila oditi na Doli z orožjem .....!.."."!..'..'.*.*.*] \ se stil i vetrove. — a sedaj morate poslušati mojo izpoved. Ali ve- j Dve s,!ki — Njiva, Starka —
ste. kaj ljubim nad vso(Mesko) ......................
,,	. ,	Devica Orleanska ..............
—	I rostost. _ je suyeriral Sanin.	Duhovni boj ....................
Marja Xikolajevna je pob žila svojo roko na njegovo.	Dedek je pravil; Marinka in škra-
—	Da. Dimitri Pavlovič. — je rekla in njen glas je zvenel po-' . teU*ki ......................
vsem posebno, resnično ir	*	.Elizabeta.....
Čebelice, 4 zv. skupaj ......
j Črtice iz življenja na kmetih
.25 .30 .35 .30 .50 .90 .90 .35
.60
.50 .35 .60 .50
.60 .50
.50
.35
.le rekla m njen glas je zvenel po-> T*"** .......................40
11	-	,	'	Elizabeta.........................35
n., » - .	f ,	odkritoserno nt slovesno. - prostost, Fabljola ali cerkev v Katakombah .45
n an vse m nad vsem! I11 ne mislite, da se hočem bahati s tem, — saj Fran Baron Trenk ...
ni nič hvalevrednega na tem. a vendar je stvar taka ter bo vedno FiIoiofska zS0<1,»a ----
r stala r„k„ zame, <1, moje smrti. Kot otrok sem mogoče videla pre- gSflJS^ ve,, su/eiijstva in pre ve«' trpela radi njega. I11 nato mi je tudi Mon-1 Godčevski katekizem . vieur <I;i-t(;n. moj učitelj odprl oči. Sedaj mogoče razumete, zakaj Gruda ,umira, trda vez.
Na Preriji ......................-30
Naseljenci ......................
Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1-50
Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
Ogenj, trdo vezano.............. 1.30
Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25
Pariški zlatar ..................-35
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in druge povesti ................<0
Prihajal, povest .................60
Pod krivo jelko. Povest iz časov roko vn j a če v na Kranjskem .......50
Poslednji Mehikanec .............30
Povest o sedmih obešenih .......TO
Pravljice H. Majat ...............30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv.
Roku .........................35
Po strani klobnk, rrdo vez. ...... .90
Požigalee ........................25
Prapreeanore zgodbe .............25
atria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern In drugi svet.
nikj v gramofonu ..............25
Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..1.00
Ptice selivke, trda vez ...........75 Kubična računica, — po meterski
meri
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .....................35
Pravljice in pripovedke (Košutnik)
1.	zvezek ....................40
2.	zvezek ...................40
Podobe iz sanj, (Cankar) broS. . .1.—
.30 .30 .30
Zvesti sin, povest ................ .25
Zlatokopi ....................... 30
Ženini naše Koprnele.............35
Zmote in konec gospodične Pavle. -35
Zgodovinsko anekdote, ........30
Zločin v Orcivalu, 240 str........1,—
POUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90
Abecednik ......................Jt$
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim .........75
Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano
narisauo ..................
Cerkniško jezero ............
Domači vrt, trdo vez.........
Domači zdravnik po Knaipu
trdo vezano ................1.60
Domači ž Fv i no/d ravni k ..........1.25
Domači zdravnik po Knaipu
broširano ...................1.25
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50
2. zvezek. 1—2 snopič ......1.80
Arfttanie parmko* Shipping Ht**»
in
... .35 ...1.40 ...L—
Poznava Boga...................
Pirhi ...........................
Povodeuj ........................
Praški judek ....................
Prisega Huronskega glavarja
Prvič med Indijanci ............
Preganjanje indijanskih misjonar
. .<3
. .50 . .30
Katekizem, vezan ...........
Kratka srbska gramatika ... Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .13 Knjiga o dostojnem vedenju .... .50
Ljubavna in snubilna pisma......50
Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75
.'Zo Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
.30 Največji spisovnik Ijubavnih pisem .80
30 ' Nauk pomagati živini .... /......60
Najboljša slov. Kuharica. GOS str. 5.— f
2. julija:
LevlaUuw, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Breman; lie de Franc*' Havre (Skupni Izleti; Homeric. Cherbourg; Rotterdam. BouIogne-aur-Mer Rotterdam. S. julija:
• Mauretanla. Cherbourg; Columbu* Cherbourg. Bremen; Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg. 7. julija:
Martha Washington. Trat. 9. julija:
Aquitanla. Cherbourg; France. Havre; Olympic. Cherbourg.
12 Julija;
Berlin, Cherbourg. Er«-men: Tbu-ringia. Hamburg.
13.	julija:
George Washington, Cherbourg. Bremen.
14.	Julija:
New York, Cherbourg. Hamburg. 16. Julija:
Pres. Harding. Cherbourg. Bremen: Paris, Havre; Majf-stlc. Cherbourg.
20.	JuiiJa: Berengarla. Cherbourg.
21.	julija:
Muench'-n, Cherbourg. Bremen: Deutachland, Cherbourg Hamburg. 23. Julija:
Homeric, Cherbourg.
27.	julija:
Mauretanla, Cherbourg: Tr,*««. Hoo-sevelt, Cherbourg. Bremen.
28.	Junija:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1. avgusta:
Aquitanla, Cherbourg: Leviathan. Cherbourg: lie de France, Havre: Olympic. Cherbourg. 1. avgusta:
lie rle France, Havre: l.e via thru, Cherbouis; Olympic, Cherbouig: — Aquitanla, Oh«-rlw>urg
4.	avgusta:
Hamburg, Cherbourg in Ilanibur?
5.	avgusta:
Pres. Wilson. Trst.
6. avgusta:
Paris, I la »re; Majestjc. Cheri^-.-w Republic, Cherbourg, Bremen; Rotterdam. Boulogne in Rotterdam. 9. avgusta:
Columbus, Cherbourg,
Brenien. Pres. Hard-
Hamburg;
10.	avgusta:
lierengaria. Cherb-.urc: inp. Cherbourg, Bremen.
11.	avgusta: WestphaUa, Hamburg
16.	avgusta: Rriiuno, Cher»^»urg.
FVrJin, Cherbourg. Bremen.
17.	avgusta:
Mauretanla. Cherbourg; Oeo. Washington. Cherbourg, Bremen.
18.	avgusta:
Albert Ballln. Cherbourg, Hamburg. 20. avgusta:
He ti« Fran,,-. Havre. leviathan,
C"h-rlw>urg; Homeric, Cherbourg; — I>r.-sf)en. Bremen.
23.
avgusta:
Thurlngla. Hamburg.
.urtr. Premen. ■ U'X Hamburg.
24.	avgusta:
Mtienchen, C herb
25.	avgusta : .New York. Cherl
26.	avgusta: Olympic, Cherboi.
27.	avgusta: Fran'e Havre; Veenilam, Bou-
k>RTie. Rotter-dam; ITes. Kooflevelt, Cherbourg, Bremen.
30.	avgusta:
Martha Washington Trst: Resolute, Cherbourg, Hamburg.
31.	avgusta: Berengaria, Cherbourg.
1. septembra:
D«ut*chland, Cherbourg, Hamburg. 3 septembra:
I'aris. Havre; M.«j.-»tif. Cherbourg;
New Amstertlatm, l^>ulogne, l:<»tter-<liUli; Sierra Ventina. iSremen.
jev ............................30 I Naše gobe, s slikami. Navodila za
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. L— | spoznavanje užitnih in strui^enib
Kablji, trda vez ...............
Robinzon.......................
Revolucija na Portugalskem ....
Rinaldo Ki na I din i ..............
Romantične duše (Cankar) .....
Razkrinkani Habsburžani .......
•• Roman zadnjega cesarja Habsbur .. .50 ..1.20 .. .25
.75 I	...........................1-40
.60 j Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— 1
.30 j broširano ....................73 1
.50 . Nemška slovnica	.60
JO .40
vas ne
fam z naprej sklonjenim telesom. Dviprnil
je
s"iu se pomeila z Ipnlitom Siilornvirem. Kot njepova žena sem prosta. popolnoma prosta, kot zrak. kot veter... In to sem vedela pred poroko.
Marja Xikolajevna j«- umolknila ter vrjrla pror svojo pahljačo.
—	Horem vam reri še nekaj; jaz rada tuhtam... 1o je veselo, in kone.'no n«m je bil vendar dan razum za to... Glede posledic topa. kar storim sama. pa nikdar ne tuhtam in če pride do tejra. nimam nohene-ra sesutja s sehoj . . . ne izplača so... Imam pesi o: To je hrez posledie! In zares: — kaj pa ima pravzaprav posledice? Tukaj, — na tem svetu. — ne bodo zahtevali od mene nikakejr« <>-bračuna; in tam. — j>ri tem je dvignila prst v višino. — da. tam.
lahko razpolagajo 7. menoj krt se jim zljubi. Ko bodo izrekli sodbo nad menoj, ne bo lamošnji Jaz več moj Jaz! Ali čujete? Ali dolgočasim ?
Sanin je sedel glavo.
—	Vi me prav ni«v- ne dolgočasite. Marja Nikolajevna. in jaz vas z zanimanjem poslušam. Xe.. . priznati moram... le vprašujem
se... zakaj pripovedujete vse to meni?
Marja Xikolajevna se je nekoliko odmaknila na stran.
—	Vi se vprašujete? Ali tako težko pojmujete? Ali pa ste skromen ?
Sanin je dvignil glavo še višje.
—	Vse to vam pripovedujem. — je nadaljevala Marja Xikolajevna z mirnim glasom, — ker mi zelo ugajate; da. ni se vary 11^-ba čuditi .jaz se ne šalim; ker bi mi bilo po sreeanju z. vami neprijetno misliti, da bi mogli obraniti name kak slab spomin... a če že no nikakega slabega, pa vsaj nepravilen spomin . ..
—	Ravno rad i tega sem vas zvabila semkaj ter ostanem z vami sama ter govorim z vami tako odkritosrčno., da, da. odkritosrčno. Jaz nikdar ne la/.em. In zapomnite si dobro. Dimitri Pavlovič: vem. da ste zaljubljeni v neko drugo, da hočete vzeti to drugo ... Vsled tega bodite pravični z mojo nesebičnostjo. Sploh pa. tukaj imate priliko reei s svoje strani: To je brez posledic!
Zasmejala se je, a njen smeh jo bi naenkrat prekinjen. — Obsedela je nepremično, kot da so jo presenetile njene lastne besede in v njenih očeh. ki so zrle drugače tako veselo in pogumon. jo bilo o-paziti kot plahost in kot otožnost.
—	Kač a, ah, ta ka"a! — si je mislil Sanin, — a kakšna čedna kača!
—	Daj to mi lornjeto, — je rekla naenkrat Marja Nikolajavna.
—	Rada bi videla, če je ona prva igralka v resnici tako grda. Zares, človek bi skoro mislil, da jo jo imenovala vlada iz moralienih razlogov za igralko, da bi 110 mogla zavesti tolike, mladih ljudi.
Sanin ji jo podal lornjeto, in ko jo jo Marja Nikolajevna vze-hi. je prijela hitro, a komaj opazno, njegovo roko s svojima ob era 6 rokama.
—	Xe delajt* vendar tak prokleto resen obraz. — je zašepetala smehljaje. — Veste kaj ? Ni me mogoče vkovati v verige, a tudi jaz ne nakladam nikomur verig. Jaz ljubim prostost ter ne pustim veljati nikakih dolžnosti, — ne le pri sebi sami. In sedaj napravite nekoliko prostora. Hoče v a si ogledati igro.
Marja Nikolajevna je namerila svojo lornjeto na oder — in tudi Sanin se je ozrl tjakaj. Sedel je poleg nje v poltemi lože ter vse-saval nehote gorkoto in vonj razkošnega telesa. Prav +ako nehote pa se je podilo pa njegovi glavi vse, kar mu je rekla istega večera.
—	posebno proti koncu pogovora.
- XL.
Predstava je trajala že več kot eno uro, a Sanin in Marja Nikolajevna nista kmalu več zrla na oder. Spustila sta se zopet v pogovor. in ta pogovor se je gibal v isto smer kot poprej. Razlika je ob-, stajala le v tem, da je sedaj Sanin manj molčal.
V svojem srcu se je jezij tako nase samega kot na Marjo Niko-Sajevno. Prizadeval si je dokazati ji vso nevzdržljivost njene teo-kot da bi se ona kaj brigala za teorije! Sel se je prepirati ž njo, Česar se je na tihem zelo veselila.
(Dalje prihodki.)
-Vlžftar 1 * v 'Afc-LSSia.'isiitaii*- ''4
Gusarji ...............
Grška Mitologija......
Hči papeža ...........
Hadži Mu rat, trda vez.
Hedvika ..............
Helena (Kmetova)
..1.20 .. .90 ..1.00
. 1.— .. .80 .. .35
Ar,
Nemščina brez učitelja —
1. d^l ..............
del ..............
za na .........................1.50 \ Prva čitanka, vez. ..........
Rdeča in bela vrtnica, povest.....30 1 !'™vAla za oliko •"•'•"V
Slovenski šaljive« ................40«Ps»hlcne motnJ« na alhoholbki
.30
.75 .65
"' 1
Humoreske, Groteske in Satire,
veza no .......................80
broširano ....................60
Iz dobe punta in bojev ..........">(>
z modernega sveta, trdo vez.......1.40
Igračke, trdo vez............... 1.00
broširano ....................80
Jagnje ..........................30
Jernac Zmagovač, Med plazovi____JH)
Jutri (Siru;:) trd. v. .............75
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvt.ikov,
lopo vezanih .................10.—
Sosedov sin. broS. ...............40
0. zvezek: I)r. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan Miserja, povesti iz španskega
življenja ....................60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Ja i tonskega ..............30
Korejska brata, povest Iz misijo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez. .............. .40
broširano ...................30
Kralj zlate reke in črna brata.. .45
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna osveta ...................35
Lisjakova hči ...................30
Lucifer ........................ 1.50
Levstikovi zbrani spisi ...........90
t. z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pu.šioe — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje. Natakarca, Duhovnik, itd.....................60
Mali lord, trdo rezan ...........80
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti — Trdo vezano ...............1.00
Malo življenje ...................65
Marijna otroka, povest iz KavkaŠ-
kih pora .......................25
Maron .krščanski deček iz Libanona, ...........................JZ5
Mlada mornarja ...............30
Mimo življenja, trda vez. ......1.00
broširano ...................80
Mladih zanikernežov lastni živo-
topis .........................75
Moje obzorje, (Gangl) ..........1.25
Mrtvi Gosta* ...................35
Materina žrtev ..................60
Musolino.........................40
Mali Klatež......................70
Mesija ...............................................J39
Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............25
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid .................35
Skozi širno Indijo ...............50
Sanjska knjiga, mala.............60
Sanjska knjiga, nova velika.......90
Sanjska knjiga Arabska .........1.50
Spake, humoreske, trda vez........90
Strahote vojne ..................J»0
Strup iz Judeje............".......75
Spomin znanega potovalca........1.50
Stritarjeva Anthologija, trda vez .. .90
Sisto Šesto, povest iz Abrucev.....30
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80
Sv. Genovefa.....................35
Sveta Notburga.................. .35
Sredozimci, trd. vez..............60
broš.........................40
Spisje, male povsetl .............35
Sveti večer.......................35
Tisoč ena trdo vez........90
Tik /.* i. rta ...................70
Tatič, Bevk. trd. vez..............75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pred Dunajem .............60
Trenutki oddiba .................40
Tri indijanske povesti............30
.35 .40 .90 .90 .70 .80 .60
Notarjev nos, humoreska .
Narod Id izmira..........
Naša vas. 1. del. 14 povesti Naša vas, II. del 9 povesti Nova Erotika, trd. ves. ... Naša leta, trd. vez. .......
broSIrano ..........
Na Indijskih otokih...............50
Napoleon prvi ................... .75
Nekaj is ruske zgodovine........JS
Nihilist .................................40
Narodne pripovedke U mladino.. .40 No v Ameriko, po resničnih do-ffodklh. (AleSovec) ...

Treskova Urška..................35
V	gorskem zakotju ...............35
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90
2. del .......................90
Veliki inkvizitor ................1.—
Vera (Waldova), broš............35
Višnjeva repatica (Levstik), vez. 1.— Vrtnar, (Rabindrath Tagore),
trdo vezano ..................75
broširano ................... .60
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokomik in druge povesti. 1.—
Valetin Vodnika izbrani spisi.....30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zmisel smrti ...................i .60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .60
Z ognjem in mečem ............3.—
Za kruhom, povest ...............35
Zadnja kmečka vojska ........,. .75
Zadnja pravda, trdo vez..........65
Zadnja pravda, broS..............50
Zmaj iz Bosne ...................70
Zlatarjevo zlato ................ .90
Za mil j oni ..................... .65
Življenje slov. trpina. Izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........L50
.75«
.00 .40 .30 .90
podlagi ......................75
Praktični računar ................75
Parni kotel, pouk za rabo part ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ...................35
Računar v kronski in dinarski veljavi ......................
Ročni slov.-nemški in nemško slov.
slovar ......................
Srbska začetnica ...... ......
Sadno vino ........-...........
Slike iz živalstva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina,
obsega 4,"2 strani ..........1.50
Slov. italijanski in Italjansko s!ov.
slovar ..................... .90
Spolna nevarnost .................25
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
broširana ................... 1.20
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ............3,00
Umni čebelar..................."L—
Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšali
polje .......................-30
Varčna kuharica, trdo vez.......1.50
Veliki vsevedež ..................80
Zbirka domačih zdravil...........»3
Voščilna knjižica .................50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S„ Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek, 1. In 2. snopič .....70
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez.......... 1.30
PESMI IN POEZUE:
Akropoli s in Piramido ...........80
broširano ....................80
Azazel, trdo vez ................1.—
Balade in romance, trda vez. 1.25
mehka vez.................1.—
Bob za mla4i zob, trda vez........40
Godec; Pored narodnih pravliiv o , Vrbkem jezeru. (A. Funtek) —
Trdo vezano .................75
Kettejeve poezije, trda vez.......1.10
Kraguljčki (Utva) ..............65
Ko so cvele rože, trda vez.......60
Narcis (Gruden), broš. ...........30
Primorske pesmi, (Gruden) vez... .35
Slutne (Albreht), broš............30
Pohorske poti (Glaser), broš. .... .30
IJhenelv

«(OM COVfcRl
COViRlD
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parniklh:
FRANCE — 9. julija; 27. avgusta P A R I S — 16. julija; 6, avgusta
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cen«,
Zajamčite si prostor za prvo vožnjo novfga velikana
ILE DE FRANCE
1. avgusta
Vprašajte katen-gukoii pnobIa&enega agenta aH:
FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske j>esml in prevodi znanih slovenskih i>esnil
v angleščini ..................1,25 (
Slovenska narodna lirika. Poezija. .">{) ;
Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vez .................50
Sto ugank .......................50
V zarje Vidove, trd. vez..........90
Vijolica. Pesmi za mladost.......60 !
Zvončki. Zbirka pf*snij za slovensko mlailino. Trdo vezano......90 .
Zlatorog, pravljice, trda vez...... »60
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar ....................7j
Slike iz pravljic ............... ."51
DIREKTNA POT v i ^ JUGOSLAVIJO T ffjT3^
COSULICH
LINE
Hitro In certo želez. potovanje v domajp m«-.sto. Vozni listki
za driski, meilrazrednl drugi in tretji
razred se	<io Sufiaka preko Tr-
sta brez nudaljnlh alraikov, do Slovenije pa «1 fj0 ve<\ Prevoz preko
tnr.rja vedno rciten.
MARTHA WASHINGTON
7. Julija — 30. avgusta PRESIDENTE WILSON 5. avgusta — 20. septembra Znliane eene za tja In nazaj. KplO' Sni podatki v vseh lokalnih potnifiklh uradih all pri: PHELPS BROS. A. Co. 2 WEST STREET.	NEW YORK
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z bat vami In navoddw.:
Mladi umetnik .................1.20
Otroški %rtec .................l-'-9
Zaklad za otroka ................1/-M
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM
PRENOVLJEN PISALNI STEOJ "OLIVER" Model 9.
$25.—
S strešico za slovenski črke č, š, i
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"6 L A S NARODA"
82 Cortlandt St., New York
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregl! vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
vsakdo-
kdor lcaj iiče: kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glaa Naroda".
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v atari kraj, je potrebno, da je poo* ten o potnih llatlb, prtljagi ln dro-gib stvareh. Vsled nafie dclgoletns Izkušnje Vam ml aamoremo dati najboljša pojasnita ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzopamlka.
Tndl nedrSavljsni samc/ejo po-tovatl v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje aH permit la WiBblngtona. bodla! n eno leto ali i mesecev in se mora delati pro-injo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. O. na generaleca T«a»*fn|-Bkega komisarja.
Glasom odredbe. Iti Je stopila V veljavo SL Julija. lfM se nlk< več ne ponj« permit po po&tl, pak ga mora iti Iskati vsak posli se osebno, bodisi v najbllinjl naselnl* Bkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kodo ▼ profinjl zaprosi. Kdor potuje vsa bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
dobiti svojce Is starega kraja«
Kdor Ml dobiti, sorodniki aH svojce Is starega kraja, naj nam prej plSe sa pojasnila. Is Jugoala-vije bo pripufičenlb v tem letu 070 priseljencev, toda polovica t« kvote je določena za amerlSko držav* Utone, ki šele dobiti sem šarite In otroke od 18. do 21. leta ln pa a poljedelske delavce.
Ameriški dSavIJanl pa aamorejo dobiti sem Sene in otroke do 18. I* ta bras da bi Mil itetl v kvoto, potrebno pa Je delati proinjo v Vub>
Predoo podvauMts kaki toraS.
FRANK SAKSEK STATE BAHE
NSW IOIK


..»a., ....■	ht...