Davorin Križmančič, človek in fotoreporter Na Opčinah razstava Kraška simfonija Protestniki ohromili tržiško ladjedelnico Primorski št. 291 (20.919) leto LXIX. sledi nam na ♦i > M . PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Sredi ozkega grla Martin Brecelj Vlada Enrica Lette je včeraj prejela zaupnico v parlamentu na osnovi programa, ki naj bi jo zaposloval vsaj še leto dni. Vladna ekipa je slej ko prej ista, v parlamentu pa jo zdaj podpira drugačna večina, kot jo je v njenih prvih devetih mesecih življenja. Koalicijo je pač zapustila na novo oživljena stranka Forza Italia, potem ko je senat pred dvema tednoma iz svoje srede izključil pravnomočno obsojenega Silvia Berlusconija. Premier Letta je prepričan, da je sedanja koalicija kljub količinskemu osiromašenju močnejša, ker je politično bolj homogena. Prav zato naj bi po njegovem lažje dokončno izvlekla Italijo iz gospodarske krize ter izpeljala že večkrat napovedane institucionalne reforme. Še več, s predsedovanjem Evropski uniji v drugi polovici prihodnjega leta naj bi dala bistven doprinos k novemu zagonu evropskih integracijskih procesov. A premier gotovo ni spregledal, da bo imel opraviti tudi z ostrejšo opozicijo, ki mestoma dobiva zaskrbljujoče protisistemske poteze. Iz senata izključeni Berlusconi se vse bolj vdaja logiki »za menoj potop«, vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo pa poziva k prevratu celo organe javne varnosti. Vse to v času, ko so socialne posledice dolgotrajne gospodarske in politične krize najbolj boleče. Bo pozicija kos tem izzivom? Poleg premiera Lette bosta odločilna akterja v koaliciji novi voditelj Demokratske stranke Matteo Renzi in prvak Nove desne sredine Angelino Alfano. Šlo bo ne nazadnje za ognjen krst treh politikov mlajše generacije. dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu ČETRTEK, 12. DECEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Potem ko jo je zapustila Berlusconijeva stranka Forza Italia Vlada prejela zaupnico Letta: To je nov začetek Vlado podprlo 379 poslancev proti 212 ter 173 senatorjev proti 127 ŠTIVAN - Papirnica Damoklejev meč visi nad delavci ŠTIVAN - Delavci štivanske papirnice skupine Burgo se vsak dan odpravljajo v službo z neprijetnim občutkom, da jim nad glavo visi Damoklejev meč. Danes jih samo še enajst dni ločuje od 23. decembra, predbožičnega datuma, ki letos najbrž ne bo radosten. Tistega dne bo namreč potekel zakonski rok, po katerem naj bi podjetje odpustilo pomemben del zaposlenih. Ali bo to napovedanih 68 (16 odstotkov vseh v tovarni), je še vprašanje, saj so pogajanja s sindikati v polnem teku. »Mi nič ne vemo, edine novice prihajajo iz časopisov. S svojimi družinami pa živimo v popolni negotovosti. Vsako leto pred božičem smo v podobnem položaju,« je povedal eden od delavcev, ko je odhajal domov. Na 5. strani SLOVENIJA Preiskovan obrambni minister LJUBLJANA - Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je na območju ljubljanske policijske uprave včeraj izvedel sedem hišnih preiskav na naslovih fizičnih in pravnih oseb, v katerih so iskali dokaze kaznivih dejanj na škodo ljubljanske gospodarske družbe pri sklenitvi pogodb glede najema prostorov v Stožicah. Pridržani sta bili dve osebi, med preiskovanimi pa je tudi obrambni minister Roman Jakič. Na 2. strani GORICA Goriška ni več »raj« za tatove GORICA - V zadnjih treh mesecih se je število tatvin v goriški pokrajini glede na enako obdobje lanskega leta precej znižalo, kar potrjujeta tako poveljnik goriških karabinjer-jev Lorenzo Pella kot vodja mobilnega oddelka goriške kvesture Claudio Culot. Po njunih besedah je za znižanje števila tatvin zelo pomembno sodelovanje ljudi, ki morajo takoj obvestiti sile javnega reda, ko opazijo sumljive osebe in avtomobile. Na 12. strani ü Urnik: od torka do sobote: 9.00 -15.30 POSEBNI BOŽIČNI POPUSTI NA VSEH ARTIKLIH BoCjtuteo - na, Ttyu/ tel. 040 228092 RIM - Parlament je včeraj izglasoval zaupnico vladi Enrica Lette. Parlamentarno preverjanje je bilo potrebno, potem ko je vladno koalicijo zapustila stranka Forza Italia Silvia Berlusconija. Od 591 poslancev, ki so glasovali, jih je zaupnico vladi izrazilo 379, 212 poslancev pa je glasovalo proti. V zgornjem domu parlamenta je vlado podprlo 173 senatorjev, medtem ko jih je 127 glasovalo proti. Letta je ob predstavitvi vladnega programa dejal, da gre za nov začetek. Premier je prepričan, da bo vlada zdaj lažje delovala, ker je izraz enotnejše koalicije. Posvetila se bo predvsem reševanju gospodarske in socialne krize ter izpeljavi že večkrat napovedanih institucionalnih reform. Med razpravo so vlado posebno ostro napadali Berlusconijevi privrženci in predstavniki Gibanja petih zvezd. Sicer jim premier ni ostal dolžan. Na 11. strani Ingrid Sergaš nova generalna konzulka Na 3. strani V deželnem svetu tudi o slovenski manjšini Na 3. strani Devin-Nabrežina: manj novih gradenj Na 4. strani Na Jazbinah že odprto nedokončano krožišče Na 12. strani Radio Zastava z novo zgoščenko Na 15. strani MARINI GH GANT canadien^ woolrich J'fjHH Kl-J H JI. FfaAfl-A Trg Cavour, 25 34074 ■ Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnem parkirišču 9771124666007 2 Četrtek, 12. decembra 2013 ALPE-JADRAN / PROBLEM BEGUNCEV - Ladja Triglav danes na humanitarno akcijo v Italijo Slovenski kontingent pripravljen na operacijo ANKARAN - S sodelovanjem kontingenta Slovenske vojske (SV) v vojaški humanitarni operaciji v Sredozemlju se bodo naše vezi z EU še poglobile, ugled SV pa se bo dvignil na višji nivo, je pred odhodom kontingenta ocenil poveljnik združenega operativnega centra Milan Obreza. Čeprav gre za prvo tovrstno misijo, so pripadniki kontingenta nanjo dobro pripravljeni. Brigadir Obreza je na včerajšnji slovesnosti v Ankaranu izpostavil, da problematike beguncev nobena država ne more rešiti sama, zato je potrebno mednarodno povezovanje. Kot je spomnil, je po tragediji, ko je v morju pred Lampeduso umrlo 360 beguncev, Slovenija kot prva v Evropi naredila korak naprej in ponudila svojo pomoč z napotitvijo ladje Triglav. Triglav bo s posadko krenil na pot danes zvečer in bo v Augusto priplul predvidoma v nedeljo. Tam bo slovenski kontingent do konca januarja v sklopu oprracije Mare nostrum - Lam-pedusa izvajala naloge opazovanja in morebitnega reševanja iz vode. Člani posadke so sposobni in motivirani, zdaj pa jih čaka najtežji del naloge, je ocenil Obreza in dodal: »Z uspešno končano misijo se bodo še bolj poglobile naše vezi v Evropski uniji in z našimi sosedi. Ugled Slovenske vojske boste dvignili na višji nivo.« Čeprav je SV v preteklosti s posamezniki že sodelovala v pomorski operaciji, pa tokrat prvič sodeluje v takšnem obsegu in s takšno zmogljivostjo, je poudaril kapitan bojne ladje Boris Geršak. »S tem dejanjem se uvrščamo na zemljevid tistih pomorskih držav, ki s svojimi zmogljivostmi prispevajo k zagotavljanju varnosti in stabilnosti na morju. Postajamo kre-dibilen partner v regiji in širše, ki razume potrebo po učinkoviti mednarodni povezljivosti in sodelovanju,« je dodal Geršak. Ker gre za prvo nalogo te vrste, so občutki mešani, je priznal poveljnik kontingenta Andrej Pečar. Naloga predstavlja izziv, vendar posadki zaupa, saj se je v tem mesecu intenzivno pripravljala. Slovenski kontingent šteje 39 ljudi, od tega so trije predstavniki podporne enote že v Italiji, na sa- mem krovu pa je 36 ljudi, vključno s predstavniki vojaške policije in medicinskih služb. V posadki so tudi štiri ženske. Triglav bo predvidoma po 72 ur na morju in nato po 60 ur v pristanišču, kar pa se lahko spremeni glede na vreme in na morebitne intervencije. »Če si na morju že 60 ur, pa začneš z reševanjem, je normalno, da ne boš prekinil, ampak boš nadaljeval, dokler ne končaš,« je pojasnil Pečar. Tudi občutki pripadnikov kontingenta so večinoma pozitivni. Medicinska sestra Edita Špan je tako zadovoljna, da so dobra in uigrana ekipa. Pripadnica vojaške policije Meta Kocijančič je ocenila, da so primerno izurjeni in pripravljeni na izzive, ki jih čakajo. Da so v kontingentu med urjenjem pokazali veliko mero volje in motivacije, pa je poudaril poročnik korvete Grega Tušar. (STA) Triglav bo danes zvečer odplul proti Augusti arhiv KOPER - Po še neuradnih vesteh Višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo za bivšega direktorja Luke Koper Časarja KOPER - Višje sodišče v Kopru je po neuradnih informacijah Radia Slovenija potrdilo januarja izrečeno obsodilno sodbo nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Robertu Časarju, ki bo moral v zapor na prestajanje kazni. Potrdili naj bi tudi del sodbe, v kateri sta bila na zaporne kazni obsojena poslovnež Marjan Mikuž in nekdanji poslanec Srečko Prijatelj. Prvostopenjsko sodišče je Ča-sarja obsodilo na šest let zaporne kazni, ki so jo višji sodniki po poročanju radia znižali za tri mesece. Po poročanju spletnega portala MMC RTV Slovenija je višje sodišče Prijatelju, ki so ga na prvi stopnji zaradi napeljevanja k zlorabi položaja obsodili na tri leta zapora, izreklo enotno kazen šestih let zapora. Mikužu, ki je bil prav tako že obsojen v drugih postopkih, so prisodili enotno kazen treh let za- arhiv pora. Časarjev odvetnik Danijel Pla-ninšec je za portal dejal, da sodbe še ni prejel, v primeru, da informacije držijo, pa je napovedal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Okrožno sodišče je v začetku leta nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper Časarju prisodilo šestletno zaporno kazen in petletno prepo- ved opravljanja vodstvenih funkcij v gospodarskih družbah, nekdanjemu poslancu Prijatelju so prisodili tri leta zaporne kazni, poslovnežu Mikužu pa štiri leta in en mesec zapora, njegovemu podjetju Premik net pa še odvzem nekaj več kot 2,2 milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi. Prijatelj naj bi Časarja in Miku-ža nagovoril k dogovoru za sklenitev kupoprodajnih pogodb med Luko Koper in Premik netom kot posrednikom za zemljišča načrtovanega zalednega terminala Luke pri Sežani. Prav tako naj bi Prijatelj Časarja nagovoril, da od Mikuža zahteva in sprejme nagrado zase ter za Prijatelja. Mikuž naj bi na Prijateljevo nagovarjanje Časarju izročil 86.000 evrov, Prijatelju pa 245.000 evrov od zneska, ki naj bi ga Luka Koper plačala Premik netu. Slovenija: vladna koalicija bo danes razpravljala o rezultatih stresnih testov LJUBLJANA - Predstavniki koalicije naj bi na sestanku - kje, zaenkrat ni znano - razpravljali o rezultatih stresnih testov bank. Slovenska vlada naj bi o rezultatih razpravljala v četrtek, ko naj bi jih najprej predstavili opoziciji, nato pa javnosti. Z rezultati stresnih testov se je v torek že seznanil svet Banke Slovenije. Prepričani so, da bodo banke po objavi stresnih testov delovale normalno. Sprejeta je tudi ustrezna pravna podlaga za do-kapitalizacijo bank, država pa ima pripravljena prosta sredstva, tako da bo dokapitalizacija lahko izvedena izredno hitro. Rezultati pregledov aktive in stresnih testov osmih bank ter ukrepi za sanacijo razmer v bančnem sistemu bodo javno objavljeni predvidoma danes. Najprej naj bi se z rezultati seznanila vlada, nato opozicija, za tem pa naj bi jih na novinarski konferenci javnosti predstavila guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer. »Radioaktivni« divji prašiči ne ogrožajo našega zdravja RIM - Na pobudo tržaškega poslanca Gibanja petih zvezd Arisa Prodanija, ki je maja letos na to temo vložil parlamentarno vprašanje, je italijansko ministrstvo za zdravje spodbudilo podrobnejše pregledovanje divjadi v Furlaniji-Julijski krajini, da bi ugotovilo, ali je tudi na tem območju (kakor v Piemontu, Avstriji in na Bavarskem) še zaznavna povečana prisotnost cezija 137, povezana z radioaktivnim sevanjem po jedrski nesreči v ukrajinskem Černobilu iz leta 1986. Agencija Arpa je pri dveh divjih prašičih zabeležila višjo stopnjo od 600 bequerelov na kilogram, to je praga, nad katerim meso ne sme v prodajo. Ministrstvo je obenem poudarilo, da pojav ne vzbuja skrbi, saj za ljudi ni večje nevarnosti. Človek bi presegel nevarno stopnjo 5000 be-querelov na kilogram, ko bi v enem letu zaužil od 10 do 15 kilogramov mesa tovrstnih divjih prašičev, »torej od 50 do 70 por-cij, kar je zelo malo verjetno«. Prodani redno opozarja tudi na tehnične in druge težave v Nuklearni elektrarni Krško. GOSPODARSKI KRIMINAL - Hišne preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti pri najemanju prostorov v Stožicah Preiskovan tudi obrambni minister LJUBLJANA - Slovenski Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je na območju ljubljanske policijske uprave včeraj opravil več hišnih preiskav, v katerih so iskali dokaze kaznivih dejanj na škodo ljubljanske gospodarske družbe pri sklenitvi pogodb glede najema prostorov v Stožicah. Pridržani sta bili dve osebi, med preiskovanimi pa je tudi obrambni minister Roman Jakič. NPU je v okviru predkazenskega postopka na podlagi odredb sodišča izvedel sedem hišnih preiskav na naslovih fizičnih in pravnih oseb. Aktivnosti so bile usmerjene v iskanje dokazov za utemeljitev suma zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti in preslepitve pri pridobitvi posojila, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor NPU Branko Majhenič. Kar zadeva sum zlorabe položaja, je preiskava usmerjena zoper odgovorno osebo javnega podjetja iz Ljubljane, ki se ukvarja z energetiko, ki je leta 2010 podpisal pogodbo o najemu prostorov hladilnice v športnem parku Stožice, kasneje pa še aneks, skupaj v vrednosti skoraj tri milijone evrov. S tem je, kot je dejal Maj-henič, gospodarski družbi pridobil protipravno premoženjsko korist. »Pri tem je vedel, da sklenitev teh pogodb ni potrebna, saj je bilo predhodno dogovorjeno, da bo javno podjetje te prostore dobilo brezplačno v uporabo,« je poudaril direktor NPU. Prostor v trenutku sklenitve pogodbe še ni bil urejen, prav tako pa od zasebnega partnerja iz Ljubljane in Mestne občine Ljubljana še ni imel zagotovila, da bo ta prostor prišel v last zasebnega partnerja. V zvezi s preslepitvijo pri pridobitvi ugodnosti pa je osumljenih več oseb. Osumljeni osebi iz družb sta, kot ugotavljajo kriminalisti, pogodbo o najemu posojila z banko sklenili, čeprav sta vedeli, da družba ne izpolnjuje vseh pogojev. »Kljub temu so predstavnikom bank predložili lažni dogovor o upravljanju in najemu parkirnih mest, čeprav so vedeli, da je dogovor namenjen le za izpolnitev pogojev črpanja posojila. Pri tem so jim pomagale tri osebe,« je pojasnil Majhenič. Podlaga za včerajšnje aktivnosti so izsledki, do katerih so kriminalisti prišli na podlagi ugotovitev iz lanskega septembra, ko so preiskovalci NPU opravili več hišnih preiskav. Preiskava je včeraj potekala tudi pri Ja-kiču, vendar v njegovi odsotnosti, saj je imelo letalo slovenske delegacije okvaro in se je iz Moskve vrnilo z enodnevno zamudo. Po neuradnih informacijah so v zadevo vpleteni Mestna občina Ljubljana, podjetje Javno podjetje ljubljanska parkirišča in tržnice, Zavod Tivoli ter podjetje Grep. Grep oziroma Uroš Ogrin naj bi nagovorila občino, Zavod Tivoli in Javno podjetje ljubljanska parkirišča in tržnice, da so z njimi sklenili pogodbo za najem parkirišč in poslovnih prostorov Stožice, letna najemnina pa je znašala 1,8 milijona evrov. Po sklenitvi te pogodbe je Grep lahko prejel posojilo od NLB v višini 115 milijonov evrov oziroma njen prvi del, 50 milijonov evrov, saj je bila garancija za vračilo posojila prav pogodba, vredna 1,8 milijona evrov. Posojilo naj bi Grep dobil pri NLB. Med pridržanimi naj bi bili po poročanju medijev odgovorni osebi Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, nekdanji direktor Samo Lozej in sedanja direktorica Mateja Duhovnik, ki je prej vodila Dars, vendar so v družbi zagotovili, da Duhovnikova ni pridržana. Lozej je okrog 12.30 zapustil prostore NPU, njegov odvetnik Gorazd Fišer pa je dejal, da je preiskava potekala korektno. Po poročanju Financ pa naj bi bil pridržan direktor Energetike Ljubljana Hrvoje Draškovič. Preiskave glede Stožic v Mestni občini Ljubljana in pri županu tečejo dolgo časa, sumi ostajajo nepotrjeni, posledično pa je ogroženo zaupanje, je preiskave komentiral namestnik predsednika KPK v odstopu Rok Praprotnik. Želi si, da ti postopki vedno potekali zakonito, ampak čim hitreje, da je čim manj prostora za špekulacije. Minister za zunanje zadeve in prvak DeSUS Karl Erjavec je izrazil pričakovanje, da bodo organi pregona korektno opravili svoje delo in da bo minister Roman Jakič ministrskim kolegom pojasnil, za kaj gre pri vsej zadevi. Prvak SD Igor Lukšič pa je dejal, da je najbolj zaskrbljujoče v državi to, da je stopnja nezaupanja tako zelo velika. »To je najhuje, kar se nam je lahko zgodilo. Vlada je ravnokar dobila zaupnico. Na ravni, ko se preiskuje posamezne ministre, pa so posamezni ministri pred odstopom ali pa so odstopili... Tu imamo velik problem,« je poudaril Lukšič. Za zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu kazenskega zakonika je zagrožena kazen zapora do osem let, za kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 230. členu kazenskega zakonika pa do tri leta zapora. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 12. decembra 2013 3 PRORAČUN 2014 - V debati posegla tudi Gabrovec in Ukmar Dežela potrdila seznam slovenskih primarnih ustanov SLOVENIJA Ingrid Sergaš nova generalna konzulka v Trstu jo slediti dejanja. Gabrovec in Ukmar sta tudi priporočila deželni upravi učinkovitejše ukrepe za divje prašiče, ki povzročajo vse večjo škodo tržaškemu in goriškemu kmetijstvu. Debora Serracchiani tarča kritik opozicije Tudi včeraj so številni zastopniki desne sredine glasno očitali predsednici Dežele, da jo bolj zanima državni politični stolček kot usoda naše dežele. Renzo Tondo in somišljeniki se sprašujejo, kako bo lahko Serracchia-nijeva vodila Deželo in istočasno delovala v ožjem državnem vodstvu Demokratske stranke novega tajnika Mat-tea Renzija. V DS so nasprotno prepričani, da bo predsednica še naprej dobra predsednica in hkrati tudi dobra Renzijeva sodelavka. Stefano Ukmar in Igor Gabrovec v arhivskem posnetku TRST - Deželni svet bo danes ali najpozneje jutri odobril finančni proračun za prihodnje leto. Osrednji razvojni dokument vlade Debore Ser-racchiani bodo podprli svetniki leve sredine, vsi ostali pa bodo najbrž glasovali proti, čeprav so se v pristojni komisiji vzdržali. Proračun potrjuje seznam tako imenovanih primarnih organizacij in ustanov slovenske manjšine (skupno jih je 21) ter vsebuje državne prispevke slovenski manjšini za prihodnje leto. Za Slovence ni drugih posebnih proračunskih postavk (morda z izjemo prispevka za Stadion 1. maj, o katerem poročamo na športni strani), brez finančnega kritja je ostal tudi deželni sklad za Slovence, ki ga je ustanovila Illyjeva deželna vlada. Ukmar in Gabrovec računata na rebalans Deželni proračun je v glavnem ~ ~ ' ' ~ 3 \ \ 3 \ \ namenjen tekočim stroškom, ne pa in- CELOVEC - Pri Mohorjevi družbi izšel politični zbornik Koroške 2013 vesticijam (pričakujejo 150 milijonov evrov), za katere bo prišel čas v t.i. rebalansu (dopolnjeni bilanci), ki ga bo deželni svet obravnaval spomladi leta 2014. Takrat je pričakovati denar tudi za deželni sklad za slovensko manjšino, sta v razpravi poudarila Igor Ga-brovec in Stefano Ukmar. Oba sta izpostavila pomen deželnih prispevkov za furlansko skupnost ter za Italijane v Sloveniji in Hrvaški, v rebalansu pa naj bi prišli na vrsto Slovenci, ki sicer skoraj vse javne prispevke prejemajo iz Rima (in iz Ljubljane). Skupni napori za Prosecco in za divje prašiče Slovenska deželna svetnika sta skupaj zahtevala od deželne vlade izpolnjevanje znanega protokola o zaščiti vina Prosecco DOC. Dogovor, ki so ga podpisali Dežela, kmetijsko ministrstvo in kmetijske organizacije, je mrtva črka na papirju. Podpredsednik Dežele Sergio Bolzonello, ki odgovarja tudi za kmetijstvo, se je nekajkrat obvezal, da bo spoštoval ta dogovor, njegovim političnim obljubam pa mora- LJUBLJANA - Ingrid Sergaš (na sliki) je sedaj tudi uradno generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu. Imenovala jo je vlada Alenke Bratušek na predlog zunanjega ministra Karla Erjavca. Nova generalna konzulka, ki je poklicna diplo-matka (svoj čas je službovala tudi na slovenskem veleposlaništvu v Rimu), je prevzela mesto Dimitrija Rupla, ki je letos poleti odšel v pokoj (prisilno, pravi nekdanji zunanji minister). Sergaševa je doma iz Istre. Volitve in Slovenci v deželni ustavi Poudarek na političnem preobratu v deželi - Ob dvajsetletnici zbornika prvič naslovnica in predgovor izdajateljev tudi v slovenščini AVSTRIJA - Financiranje narodnih skupnosti Sturm (ZSO): Zaradi nižjih podpor iz Avstrije in Slovenije nujen dogovor o prioritetah ZSO se je očitno že sprijaznil z nižjimi sredstvi, NSKS pa zahteva njihovo podvojitev CELOVEC - Kot kaže, bo za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem v letu 2014 na razpolago še manj finančnih sredstev iz Slovenije in tudi Avstrije kot v iztekajočem se letu 2013. S tem se je očitno že sprijaznil predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem Marjan Sturm, ki meni, da se mora slovenska narodna skupnost na Koroškem dogovoriti o prioritetnih področjih, ki jih hočejo koroški Slovenci obdržati. Narodnostne organizacije koroških Slovencev in tudi ostalih manjšin že leta opozarjajo Dunaj, da je finančna podpora že več kot 15 let nespremenjena, kar pomeni, da se je realno zmanjšala za približno 30 odstotkov. Koroškim in štajerskim Slovencem pa Republika Avstrija kot ena najbogatejših držav v Evropi namenja komaj tretjino vsote, ki jih prejema slovenska manjšina od Republike Slovenije oz. iz Ljubljane. Ker so Marjan Sturm arhiv vsa prizadevanja predstavnikov manjšin po ustreznem zvišanju finančnih podpor ostala neuslišana, je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) pred nedavnim vnovič pozval vlado k podvojitvi podpor - ne le Slovencem na Koroškem in na Štajerskem, temveč tudi za vse ostale manjšine v državi. Za Zvezo slovenskih organizacij je več ali manj že jasno, da tudi v avstrijskem državnem proračunu za 2014 ne bo prišlo do povišanja sredstev za manjšine, še posebej, ker se je pri pogajanjih o novi vladni koaliciji med socialdemokrati in ljudsko stranko zdaj odprla več milijard velika luknja pri planiranju proračunov v naslednjih petih letih. »Sredstev bo manj, to je kot pribito,« je poudaril predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm v pogovoru za medije. Zato bodo morale slovenske organizacije in ustanove na Koroškem izdelati koncept, kako z razpoložljivimi (reduciranimi) sredstvi z Dunaja in Ljubljane financirati svoje dejavnosti in se dogovoriti za prioritete. Pri tem je Sturm, ki sicer že nekaj let napoveduje »evaluacijo« financiranja manjšinskih ustanov, dejal, da bo treba preveriti, »kaj služi celotni narodni skupnosti, in kaj ne«. Pri tem tudi ni izvzel političnih organizacij koroških Slovencev, ki so kar tri ... (il) Izdajateljska trojka Koroškega političnega zbornika 2013 (z leve): politologi Peter Filzmaier, Karl Anderwald in koroški Slovenec Karl Hren CELOVEC - Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je izšel že 20. »Koroški zbornik za politiko 2013«. Glavna tema letošnjega zbornika, ki ga je včeraj v Celovcu predstavila izdajateljska trojka politologov (Karl Anderwald, Peter Filzmaier in Karl Hren), je analiza deželnozborskih volitev marca letos in z njim povezani politični preobrat v deželi, v zborniku pa je tudi letos upoštevana manjšinska problematiki, in sicer s prispevkom pravnika Rudija Vouka s predlogom o upoštevanju koroških Slovencev v deželni ustavi. Prvič v 20-letni zgodovini te za Avstrijo edinstvene publikacije se pojavi slovenščina tudi na naslovni strani zbornika, v slovenščini pa je napisan tudi predgovor izdajateljev. Skupno v letošnjem zborniku osvetljuje dogodke in teme 30 avtorjev in avtoric z najrazličnejših področij. Prispevek Rudija Vouka, da se koroški Slovenci končno upoštevajo tudi v deželni ustavi (v trenutno veljavni niso omenjeni niti z besedo), je tudi na tiskovni konferenci naletel na interes medijev, izdajateljska trojka pa je pobudo izrecno podprla. Karel Hren je mdr. menil, da bi bila vključitev koroških Slovencev prav ob 600. obletnici ustoličenja zadnjega karantanskega kneza (Ernsta Železnega) v slovenskem jeziku prihodnje leto vsekakor na mestu, opozoril pa je tudi, da je bila deželna ustava iz leta 1848 v celoti napisana in tiskana tudi v slovenščini in je v svojem 3. členu izrecno omenjala tudi koroške Slovence. Hrenova sogovornika na tiskovni konferenci, Karl Anderwald in Peter Filzmaier sta še dodala, da bi vključitev koroških Slovencev v novo deželno ustavo, o kateri se prav v teh tednih pričenja razprava tudi o drugih poglavjih, bila tudi simbolno dejanje in signal, da se zadeve na Koroškem dejansko spreminjajo in da politika postaja manjšini bolj naklonjena. Tudi prisotni visoki uradnik koroške deželne vlade in bivši vodja oddelka za ustavna vprašanja Franz Sturm je menil, da je manjšinsko vprašanje sicer v zvezni pristojnosti, nikakor pa ne preprečuje vključitve koroških Slovencev v deželno ustavo, ker gre za vprašanja deželne avtonomije. Pravnik Rudi Vouk v svojem prispevku mdr. predlaga, naj dežela Koroška v razširjenem 5. členu nove deželne ustave slovensko narodno skupnost prizna kot sestavni del dežele, slovenščino kot drugi deželni jezik, zaščiti pa naj tudi obstoj slovenske narodne skupnosti in pospeši njen razvoj. Nadalje Vouk predlaga, naj nova ustava koroškim Slovencem odpre tudi vrata do samostojnega javno-pravnega zastopstva slovenske manjšine (npr. tudi v deželnem zboru). V novo deželno ustavo pa bi lahko tudi zapisali, da dežela lahko bolj širokogrudno izvaja (restriktivni) zakon o narodnih skupinah npr. na področju dvojezične topografije, slovenščine kot uradnega jezika, itd. V poglavju o marčnih deželnih volitvah, ki so dokončno zaključile obdobje vladavine desničarskega populizma ter povzročile markanten politični preobrat v deželi, avtorji opozarjajo predvsem na edinstvenost tega političnega dogodka - npr. da neka vladajoča stranka na volitvah izgubi kar 27 odstotkov oz. več kot polovico glasov v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Edinstveno je tudi, da je v koroškem deželnem zboru zastopanih kar šest strank ter zgodovinsko visok delež nevolivcev. Glavni razlog tistih, ki niso šli na volišča, pa je bil, da so odklonili kar vse stranke, ki so se potegovale za glasove, je poudaril Filzmaier. Hren pa je v zvezi s političnim preobratom v deželi menil, da so se dogodile res tektonske zadeve. Posebno poglavje v zborniku je namenjeno tudi krepitvi občinske avtonomije. Vsebino zbornika tudi letos zaokroža kronološki pregled političnih in družbenih dogodkov na Koroškem. Zbornik stane pa 25 evrov. (il) 4 Četrtek, 12. decembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Občina Devin-Nabrežina: odslej manj novih gradenj Devinsko-nabrežinska občina je z včerajšnjo odobritvijo variante prostorskega načrta, ki omejuje gradnje na krajevnem ozemlju, dokončno obrnila pomembno stran svoje zgodovine. Tisto, ki jo je za skoraj poldrugo desetletje, pisala prejšnja desnosredinska uprava župana Giorgia Reta. Varianto je ob izteku svojega mandata pripravila takrat večinska desnosredinska koalicija. Predvidevala je uvedbo vrste novih zazidljivih območij. Njenemu sprejemu je sledil plaz ugovorov in pripomb in tudi deželna vlada je predložila 18 obvezujočih priporočil, ki jih je nova levosredinska uprava izkoristila za bistveno kleste- II nje novih zazidljivih površin. Varianto bi morali prvotno odobriti že na zadnji novembrski seji, zaradi nekaterih tehničnih zapletov pa je bila razprava predložena na decembrski termin. Levosredinska večina je soglasno podprla omejitev gradenj na novih območjih; desna sredina ni mogla glasovati proti sklepu, saj je bila varianto sama predstavila, a ga ni mogla niti podpreti, ker se dokončno besedilo vsebinsko precej razlikuje od prvotnega. Tudi vzdržati se ni mogla, zato se je odločila, da se ob tako pomembnem sklepu, ki zadeva urbanistično ureditev občine, ne udeleži glasovanja. Sklep je predstavil odbornik za urbanistiko in podžupan Massimo Veronese. Njegov poseg je v bistvu izpostavil propad dosedanje prostorske politike prejšnje desnosredinske koalicije in program levosredinske uprave na prostorskem področju. V štirinajstih letih je desna sredina s svojimi prostorskimi posegi uvedla kar 40 zazidljivih področij, od katerih je bilo aktiviranih le pet, uresničeni pa sta bili le dve. Skratka: taka prostorska politika s poskusom pozidave večjega dela občinskega ozemlja je doživela popoln poraz. Leva sredina bo odslej ravnala drugače. Omejila bo zazidljiva območja, obenem pa bo z novimi prostorskimi normami omogočila obnovo in preporod sedaj zapuščenih zgodovinskih jeder vasi in naselij. Omogočila bo - v skladu z zakonskimi predpisi - obnovo zapuščenih poslopij in preosnovo zgradb, ki so bile namenjene kmetijskim dejavnostim (na primer hlevi ...), da bi zadostili potrebam domačih družin. V bistvu: namesto odjedanja kmetijskih površin za gradbene posege bo dana pozornost obnovi obstoječih poslopij. Za svetnika Slovenske skupnosti Edvina Forčiča je bila odobritev najnovejše variante prostorskega načrta »pomemben mejnik«. Z njo je konec »zazidalne evforije, ki je v preteklem več kot desetletju iznakazila naše vasi«, je poudaril. Bolj kot nov cement, mora občinska uprava poskrbeti za storitve in strukture. Številne vasi v občini nimajo kanalizacije in plinskega omrežja. To je tisto, kar ljudje potrebujejo, ne pa nove, od vaških jeder odrezane stavbe, ki so postale nekakšna mestna periferija, je opozoril For-čič. Svetnik Slovenske skupnosti je vsekakor menil, da je nova uprava storila prav, ko je iz načrta prejšnje uprave prevzela to, kar je bilo dobro, sedaj pa bo treba nadaljevati po novi poti. M.K. Nabrežina: levosredinska občinska uprava bo posvetila pozornost ureditvi vaških jeder arhiv DEVIN-NABREŽINA - Smernice za določitev davka na nepremičnine »Prestižna« območja Območja v devinsko-nabrežinski občini se po vrednosti kar precej razlikujejo. Tako je na primer obalni pas zaradi geografske danosti več vreden od območja nad železniško progo. Te različne vrednosti bi morale priti do izraza tudi pri cenitvi nezazidanih stavbnih zemljišč, kar bi se moralo nato odsevati pri določitvi občinskega davka na nepremičnine Imu. To je predvidel že zakon iz leta 2007, ki pa ga takratna Retova občinska uprava ni primerno upoštevala, kot je na včerajšnji občinski seji omenil občinski odbornik za proračun Lorenzo Corigliano. Nova levosredinska uprava je ugriznila v to davčno jabolko in včeraj dalo v razpravo sklep o »določitvi vrednosti in opredelitvi kriterijev za preverjanje ustreznosti davčnih osnov, navedenih v davčnih napovedih, za nezazidana stavbna zemljišča,« kot je izrecno napisano v predloženem dokumentu. V bistvu: uprava je razdelila občinsko ozemlje v štiri cone in določila za vsako cono najnižje vrednosti nepremičnin. To je storila zato, da se bi izognila nekaterim »nepravilnostim« pri določanju davčnih osnov za plačilo občinskega davka na nepremičnine Imu. Zgodilo se je namreč, da so lastniki nekaterih nepremičnin v vaseh čez železniško progo plačevali večji davek na nepremičnine kot lastniki mnogo bolj ZKB IN MLADI - Gost Boris Pahor Jutri slavnostna podelitev štipendij Zadružna kraška banka posveča posebno pozornost mladim, kar je pomembno ne samo za individualno rast mladine, ampak tudi za celotno našo skupnost. Te cilje čuti banka kot del svojega socialnega poslanstva. Med pobudami, ki jih Zadružna kraška banka namenja mladim, je vsakoletna podelitev štipendij svojim mladim članom in otrokom svojih članov, ki so se izkazali pri študiju. Letošnja razglasitev dobitnikov s slovesnostjo bo jutri, 13. decembra, ob 18. uri v razstavni dvorani ZKB. Ugledni gost večera bo pisatelj Boris Pahor, ki je med drugim tudi častni član banke. Članstvo so mu podelili leta 2008 ob stoletnici bančne zadruge. Z njim se bo v prvem delu večera pogovarjala prof. Tatjana Rojc, avtorica monografije Tako sem živel - stoletje Borisa Pahorja, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, katero bo na večeru zastopal urednik Zdravko Duša. Ob tej priložnosti bo premierna predstavitev italijanskega prevoda monografije »Cosi ho vissuto - biografia di un secolo«, ki jo je izdala založba Bompiani v Milanu. Obe knjigi bosta na voljo obiskovalcem in ju bo prof. Pahor rade volje tudi podpisal. Drugi del večera bo namenjen podelitvi štipendij maturantom višjih srednjih šol, študentom z univerzitetno diplomo prve stopnje in študentom z univerzitetno diplomo. S štipendijami želi banka primerno nagraditi mladino za prizadevnost, obenem pa jo želi spodbuditi, da se bo še dalje izpopolnjevala in se primerno pripravila za vstop na tržišče dela. STANOVANJSKA POLITIKA - Nov projekt Občine Trst lastnike, najemnike Spodbuda za ugodnosti za Občina Trst želi na trg spraviti stanovanja, ki so prazna, neustrezno vzdrževana ali celo propadajo. Včeraj so z različnimi subjekti podpisali sporazum za vzpostavitev Agencije za solidarnostne najemnine (Agenzia Solidarieta per l'affitto), ki je nekakšna nadgradnja projekta izpred petih let, v sklopu katerega je Agencija za najem skrbela za »prazna« stanovanja. Župan Roberto Cosolini, odbornici Laura Fa-mulari in Elena Marchigiani so sporazum ocenili kot pomemben prispevek in premik k vzdržni stanovanjski politiki. Ekonomske razmere so se v zadnjem času zelo spremenile in marsikdo se je znašel v socialni stiski, ki je morda le prehodnega značaja. Občina se je zato povezala s privatnimi in javnimi ustanovami, s katerimi želijo stimulirati lastnike, da oddajo v najem svoja prazna stanovanja. Pobuda je namenjena družinam, ki spadajo v srednji dohodkovni cenzus (zaslužijo več od tistega, kar je predvideno za pridobitev neprofitnih stanovanj, toda premalo, da bi si lahko privoščili najemnine po tržnih cenah), z nudenjem določenih ugodnosti pa želijo spodbuditi lastnike k oddajanju stanovanj. Občina bo stanovanjski problem reševala v sodelovanju s fundacijami CRTrieste, Casali in Caccia-Burlo, pri projektu pa bodo sodelovali tudi pokrajinski ATER, različne sindikalne in gradbene organizacije ter nepremičninske agencije. Lastniki bodo za prenovitev stanovanj, ki ne ustrezajo vsem »najemniškim« pogojem, lahko s posredovanjem občine zaprosili banke za manjše posojilo po ugodni obrestni meri (od 5 do 30 tisoč evrov za dobo največ 6 let), nakar bodo morali stanovanje prenoviti in ga dati na razpolago stanovanjskega programa Agencije za solidarnostne najemnine. Ob spodbujanju oddajanja praznih stanovanj želijo s tem doseči tudi stabilnejše razmere na najemniškem trgu. Protokol bo zagotavljal tudi pomoč najemnikom v socialni stiski, saj bo Agencija jamčila za plačilo najemnin. To bo mogoče doseči s prispevki fundacij CRTrieste in Casali, ki bosta v jamstveni sklad vložili 50 tisoč evrov (40 tisoč evrov CRTrieste in 10 tisoč evrov Casali). S tem denarjem bodo pomagali tudi tistim najemnikom, ki zamujajo s plačevanjem najemnine. Akcijski program je oblikovan za 3 letno obdobje, v njem pa bodo konkretizirali cilje glede na razpoložljiva sredstva in hkrati po izteku posameznega akcijskega programa preverili izvajanje zastavljenih ciljev. (sč) »vrednih« nepremičnin na območju Devina in Sesljana. Odslej teh nedoslednosti ne bo več. Po novem bodo največje davčne osnove »deležne« nepremičnine na območju Devinskega gradu, Črničja, novega naselja Portopiccolo in območja okrog nekdanjega hotela Europa. Vrednost nepremičnin v tej coni znaša najmanj 180 evrov na kvadratni meter. Drugo območje obsega pas od Devina, Rilkejeve pešpoti, Sesljana do državne ceste (140 evrov na kvadratni meter). Tretje območje obsega Ribiško naselje in pas med državno cesto in železnico ter zgodovinska jedra vasi (120 evrov na kvadratni meter), tretje območje pa zadeva področje nad železnico, v bistvu vse zelene površine in pridelovalne površine na tem območju (90 evrov na kvadratni meter). Sklep je bil odobren z glasovi le-vosredinske večine, opozicija je glasovala proti. Obenem je občinska skupščina včeraj soglasno odobrila občinski pravilnik o dejavnosti čistilnic in pralnic, ki ga je predstavil odbornik Andrej Cunja, še prej pa je sledila poročilu o tako imenovanem »proračunu po spolu«, ki se je nanašal na delovanje v letu 2011. M.K. Obisk svetovno znanega »iskalca« dinozavrov Danes bo arheološko najdišče pri Ribiškem naselju obiskal svetovno znani »»iskalec« sledov dinozavrov prof. Giuseppe Leonardi. Ogledal si bo območje, kjer so pred leti odkrili odlično ohranjen fosil dinozavra Antonia ter se srečal z lastnikom območja, de-vinsko-nabrežinskimi občinskimi upravitelji in krajevnimi izvedenci. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. decembra 2013 5 ŠTIVAN - Zaskrbljenost delavcev papirnice skupine Burgo »Živimo v negotovosti, koga bodo žrtvovali?« Ob 13.45 se na parkirišču pred šti-vansko papirnico skupine Burgo pojavijo delavci popoldanske izmene. Vsi so prijazni, a za novinarjeva vprašanja nimajo časa, z nahrbtnikom na rami morajo odhite-ti v tovarno. Smo v družbi avstrijskih in poljskih tovornjakarjev, ki s svojimi tovornimi vozili in prikolicami, naloženimi s hlodi, čakajo na vstop na območje papirnice. Lažje je pokramljati z delavci, ki ob 14. uri odhajajo domov. Med njimi prevladujeta malodušje in zaskrbljenost. Vodstvo podjetja in sindikati se že dolgo pogajajo o napovedanem 16-odstotnem zmanjšanju delovne sile ob izteku solidarnostne pogodbe: od sedanjih 426 zaposlenih naj bi jih pred božičem odpustili 68. Nihče ne ve, koga naj bi žrtvovali. Zaenkrat še ni padla zadnja beseda. Na ponedeljkovem sedemurnem soočenju med vodstvom podjetja in sindikalisti na sedežu tržaške zveze industrialcev Con-findustria ni bilo odločilnih premikov, danes pa bo v Vicenzi srečanje o položaju celotne skupine Burgo, ki je nekatere tovarne po Italiji že zaprla. Morda se bodo vsaj na kratko pogovarjali tudi o štivanski papirnici. Ključno srečanje bo vsekakor 18. decembra v Trstu: če takrat ne bo dogovora o morebitnih alternativnih rešitvah, ki bi omilile posledice delodajalčevega načrta, bo 68 zaposlenih 23. decembra ob službo. Vključili jih bodo v t. i. program mobilnosti, ki ob izgubi delovnega mesta zagotavlja mesečno denarno nadomestilo, navadno za obdobje enega leta. Na parkirišču srečamo Italijane in Slovence, ki so doma v tržaški in goriški pokrajini, pretežno s Krasa in iz Laškega. »Tu delam od leta 1994, tedaj nas je bilo okrog 600. V letih se je naše število zmanjšalo, zdaj se bo menda spet. O trenutnem stanju in perspektivah vsekakor ne vemo ničesar, navadno vse izvemo iz časopisov,« pravi Tržačan. Ker so vsi po vrsti v kočljivem položaju, delavci nočejo, da bi se njihova imena objavljala v občilih. Ni znano, v katerih oddelkih tovarne naj bi odpuščali, verjetno v vseh. Po njegovih informacijah naj bi se podjetje pogovarjalo s starejšimi zaposlenimi, ki bi se lahko predčasno upokojili. Goričan ob njem dvomi, da bo to rešilo problem: »V preteklih letih se je že upokojilo več kolegov, starejših ni več toliko. Zdaj živimo v negotovosti: sprva se je govorilo, da bo papirnica med božičnimi počitnicami zaprta, češ da bomo ustavili obe proizvodni liniji, zdaj se spet ne ve... Nič ni jasno.« Mimo gre delavka zunanjega podjetja, ki prav tako dela v papirnici. »Ali smo v težavah? Seveda, kakor vsi« in steče naprej. Delavec iz Laškega pove, da se je položaj poslabšal že pred časom in pred štirimi leti so vse zaposlene vključili v solidarnostno pogodbo, ki se je zdaj iztekla. Nadure niso več plačane, nadoknadijo jih s počitki. »Odpuščajo v vseh papirnicah, sektor je že dolgo v krizi in trend je žal negativen. Pri nas se pred božičem vsakič ponovi podobna zgodba: podjetje skuša nekaj iztisniti in se začne borba. Mi in naše družine pa živimo v večni negotovosti.« Delavec iz okolice Nabrežine pravi, da bi Burgo lahko ohranil 10 do 15 delovnih mest na račun zunanjih podjetij, in sicer s ponovnim prevzetjem dejavnosti, ki jih je svoj čas zaupal tem podjetjem. »Zunanji delavci so slabše plačani in tudi delajo slabše. Oni sami niso krivi, so pač manj usposobljeni.« Drugih 15 ljudi bi se lahko upokojilo, »za preostale pa bi morali najti neko rešitev,« razmišlja slovenski sogovornik. Del delavcev pa ni kritičen samo do podjetja. »Z nami ne komunicirajo niti sindikati, zato nič ne vemo. Njim ne zaupam več, vtis imam, da so se nas odkrižali. Nekajkrat smo stavkali, a nismo nikoli zares protestirali in zaustavili proizvodnjo,« pravi Tržičan. Z njim se strinja tudi sodelavec s Krasa: »Kakšno je ozračje? Občutek imamo, da smo sami. Dva tedna pred božičem pa ne vemo, ali bomo jedli paneton.« Vse muči isto vprašanje: koga bodo žrtvovali? Aljoša Fonda V papirnici ob Timavi je trenutno zaposlenih več kot 400 ljudi arhiv kroma INDUSTRIJA - Skupina Burgo in kriza papirja Eno papirnico zaprli, druge bi lahko prodali Val digitalizacije, cena surovin, splošna kriza, porast reciklaže starega papirja in še bi lahko naštevali dejavnike, ki vplivajo na negativni trend v sektorju papirja. Med žrtvami so papirnice, saj se je s povpraševanjem zmanjšala tudi proizvodnja. Ločujemo pa več razredov proizvodov, ki imajo različne tržne značilnosti in uspehe. Imamo časopisni, pisarniški, embalažni papir, karton, papir za zdravstvo, za industrijsko rabo idr. V Štivanu (papirnico so odprli leta 1958) proizvajajo danes na dveh linijah lesovinski premazani papir za tisk in rotacijski globoki tisk vrst MWC in LWC. Do večjega zasuka je prišlo leta 1991, ko je skupina Burgo pognala tretjo linijo ob Timavi - stroj, ki je bil celih 10 let največji in najhitrejši v Italiji ter eden prvih v Evropi. Danes je še vedno v ponos celi skupini in proizvaja poseben papir za razred katalogov. V teh letih so posodobili tudi drugo linijo, prvo pa so zaustavili leta 2010. Piemontska skupina Burgo se sooča s kriznimi žarišči na raznih koncih Italije, letos je zaprla papirnico v Mantovi in odpustila vseh 169 zaposlenih. Po pisanju piemont-skega dnevnika La Gazzetta di Saluzzo naj bi v Burgu razmišljali o prodaji dela tovarn, morda tudi štivanske. Skupina naj bi se med drugim odpovedala proizvodnji časopisnega papirja. O teh novicah bo morda govor na današnjem srečanju s sindikati v Vicenzi. Lansko leto se je za skupino ob 2,6 milijarde evrov iztržka končalo z izgubo. (af) SKLAD FAI - Prispevek v okviru pobude Kraji srca Trideset tisoč evrov za ureditev parka Miramarskega gradu Italijanski sklad za okolje FAI in denarni zavod Intesa San Paolo sta sklenila nameniti 30.000 evrov za projekt ureditve spodnjega dela parka Miramarskega gradu, ki bo po prepričanju pobudnikov odločilno vplival na podobo tamkajšnjih zelenih površin. Vest je včeraj sporočila predsednica deželne sekcije FAI za Furla-nijo Julijsko krajino Tiziana Sandrinelli, ki izraža veliko zadovoljstvo nad odločitvijo, na katero je po njenih besedah odločilno vplival tudi krajevni tisk, ki je že dalj časa opozarjal na propadanje parka. Prispevek je miramarski park prejel v okviru šeste pobude Kraji srca (I Luoghi del Cuore): gre za neke vrste popis krajev z umetniško in kulturno vrednostjo v Italiji, ki si zaslužijo, da se jih reši propada oz. da se jim preko obnovitvenih posegov vrne nekdanji blišč. Od leta 2003 do leta 2012 so pobudniki prejeli kar milijon in osemsto tisoč priporočil in omogočili doslej 25 posegov. Samo lani so ob zadnjem popisu zabeležili milijon priporočil, pri čemer so jih največ prejeli trije kraji - trdnjava v mestu Alessandria ter dva kraja v pokrajini Foggia: cerkev sv. Nikolaja v kraju San Paolo di Civitate in opatija sv. Trojice na hribu Monte Sacro pri kraju Mattinata. A to ne bodo edini kraji, ki bodo deležni prispevka: na podlagi smernic za določitev posegov v korist lani priporočenih krajev so Miramarski park pred sedanjim propadom: mu bodo vrnili nekdanji čar? arhiv namreč vse lastnike oz. nosilce interesov 128 krajev, ki so dobili več kot tisoč priporočil, pozvali, naj zaprosijo za prispevek. Tako so prejeli sedemdeset prošenj iz sedemnajstih dežel, ki jih je preverjala posebna komisija, ki je pri tem upoštevala število priporočil, kakovost predlaganega projekta, možnost izvedbe pomenljivega in trajnega posega, zgodovinsko, umetniško in naravoslovno vrednost kraja ter pomen za teritorij in nujnost posega. Komisija je na koncu izbrala šest krajev, ki bodo deležni prispevka in med katerimi je tudi park Miramarskega gradu, ki se na lestvici popisanih krajev nahaja na sedmem mestu s 25.771 priporočili, poseg, za katerega bo namenjenih 30.000 evrov, pa gre šteti med dejavnosti, ki jih predvideva programski dogovor, ki sta ga lani sklenila italijansko ministrstvo za kulturne dobrine in Dežela FJK in katerega cilj je popolna prenova celotnega parka. ČRNA KRONIKA Roparska tatvina v miljski trgovini, prijetje v Kopru Italijanski varnostni organi so prejšnji četrtek obvestili koprsko policijsko upravo, da sta dva neznana moška izvedla roparsko tatvino v neki miljski prodajalni. Ukradla sta več steklenic z alkoholnimi pijačami ter nato fizično obračunala z varnostnikom prodajalne. S kraja sta se odpeljala z avtomobilom s koprsko registrsko tablico. Še isti dan so koprski policisti prišli na sled domnevnima storilcema, in sicer Koprčanoma, ki sta stara 38 in 36 let. Zoper njiju so zaradi utemeljenega suma roparske tatvine odredili 48-urno pridržanje. Med zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je imel glavno vlogo pri kaznivem dejanju 36-letni Koprčan, za 38-letnika pa so naposled ugotovili, da pri kaznivem dejanju ni sodeloval, zato so ga izpustili na prostost. 36-letnega moškega so policisti v nadaljevanju postopka osumili, da je v zadnjih dveh mesecih v koprskih prodajalnah storil še štiri tatvine. Na koncu so ga privedli na zaslišanje h koprskemu preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Na Proseku nocoj • V« I V • V • I | VI prižig božičnih lučk Na Proseku bodo nocoj ob 18.30 prižgali božične lučke na drevesu blizu Soščeve hiše. Pobudo že leta prireja za-hodnokraški rajonski svet v sodelovanju s krajevnimi društvi. Prižig prazničnih lučk bodo pozdravili Godbeno društvo Prosek s koračnicami ter pevski zbor proseške osnovne šole Avgusta Černigoja in otroški zbor iz Naselja S. Nazario s pesmijo. Migranti na Opčinah Na Opčinah je patrulja mejne policije v torek popoldne opazila in ustavila sedem mladih pribežnikov, in sicer dva Palestinca ter pet Pakistancev. Stari so od 19 do 31 let. Sledil je običajni upravni postopek. Migrante je nekaj ur pred srečanjem s policijo pripeljal do bližine meje kombi, nakar so se proti Trstu odpravili peš. Pred tem so v ločenih skupinicah potovali po Balkanu, organizatorjem so odšteli več tisoč evrov, je sporočila kvestura. Odprtje prenovljene torklje Tržaška kmetijska zadruga je letos pridobila novo napravo za stiskanje oljk in pridobivanje oljčnega olja. Nova naložba bo omogočala večjo količino predelave in modernejši pristop pri zelo pomembni fazi za pridobivanje viso-kokakovostnega proizvoda. Kmečka zveza v sodelovanju s Tržaško kmetijsko zadrugo vabi oljkarje in vse interesente na odprtje in prikaz delovanja nove naprave v soboto, 14. decembra, ob 11.00 uri v prostorih zadruge v dolinski industrijski coni, Ul. Travnik 10. Sledila bo degustacija letošnjega oljčnega olja Tržaške kmetijske zadruge ter bogat srečelov za oljkarje. Prva nagrada je obiralec oljk Light znamke Martino. Srečanje bo tudi priložnost za izmenjavo voščil. V Dolini film o Avsenikih Nocoj ob 20. uri bo v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini predstavitev dokumentarnega filma Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah v produkciji slovenskega TV programa RAI. S tem poklonom ustvarjalnosti bratov Avsenik je Aleksi Jercog nadgradil svoja raziskovanja na tem področju, potem ko sta v letih 2005 in 2008 izšli dve njegovi knjižni monografiji o zgodovini Avsenikove glasbe. V središču pozornosti je predvsem vpliv, ki ga je Avsenikova glasba imela na zamejske glasbenike, so navdušujoči nastopi, ki jih je Avsenikov ansambel imel na Tržaškem in Goriškem, je čutenje naših glasbenikov, kulturnikov, spremljevalcev ansambla. Jercog je k sodelovanju povabil člane družine Avsenik, nekdanje člane ansambla, skladatelje, muzikologe, kulturnike in glasbenike. Na večeru, ki ga bo uvedla odgovorna urednica slovenskega programa RAI Martina Repinc, bo sodelovala vokalno-instrumentalna skupina Kresnice, častna gostja pa bo Jožica Svete, dolgoletna pevka ansambla bratov Avsenik. Večera se bo udeležila tudi vrsta glasbenikov iz Slovenije. Komunikacija z bolnikom Združenje Hospice Adria vabi danes ob 17.30 v kavarno sv. Marka, ul. Bat-tisti 18 v Trstu, na predavanje Vedeti moramo, kaj lahko bolniku povemo ali ne povemo. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice Pineta del Carso v Nabrežini. Težki bolnik je vedno zelo ranljiva oseba, zato je zanj prava komunikacija zelo pomembna. Ob tem pa se pojavijo nekateri dvomi: se je treba z bolnikom pogovoriti o njegovi bolezni ali mu prikrivati resnico? Kako naj se tako težek problem predstavi družini in pacientu? Kakšna naj bo komunikacija med družinskimi člani in bolnikom oz. med pacientom in zdravnikom, bodo pojasnili na predavanju. 6 Četrtek, 12. decembra 2013 TRST / SPOMIN NA NAŠEGA FOTOGRAFA Davorin je poslikal vojno in smrt, nato si je zelo mirno prižgal cigareto Z Davorinom sva se pozdravljala na poseben način. On mene »s spoštovanjem doktor Tance«, ker se ni mogel sprijazniti, da smo v Križu Tenceti, v Nabrežini pa Tanceti, jaz pa njega z božičnim in novoletnim voščilom, tudi če smo bili spomladi ali poleti. Takšen je bil najin odnos še od časov, ko je bil on zelo kratko obdobje črkostavec v naši tiskarni, jaz pa novinarski vajenec v zelo strogi šoli tedanjega šefa kronike Marjana Dolgana. Davorin ni bil ustvarjen za tiskarja, bil je rojen fotograf, kot je med prvimi razumel Mario Magajna. Z Mariotom ni bilo lahko delati, Davorin Nabrežini. Ko je jugoslovanska vojska po proglasitvi samostojne Slovenije skušala zasesti meje z Italijo me je uredništvo poslalo na Škofije (zadolžen sem bil tudi za dogajanja v Lazaretu), Marjanu pa so poverili poročanje iz Sežane, Lipice, Repna in Gorjanskega, Davorin pa je skakal z ene meje na drugo. Bila sva tam, ko so slovenski teri-torialci na Škofijah streljali in ubili tri jugoslovanske vojake, ki so prevažali kruh (teritorialci tega niso vedeli, mislili so da gre za orožje), in ko je jugoslovanska vojska nato iz maščevanja hotela raketirati Koper. Mene je bilo zelo strah, Davorina najbrž tudi, brez vznemirjenja je vse poslikal in si nato pred raketnim transporterjem mirno prižgal cigareto. Njegove črnobele fotografije o vojni za Slovenijo so med najlepšimi, če že ne najlepše iz tistih dogajanj, Drugi dogodek, ki razkriva tudi Davorinovo človeško plat, se je zgodil v Nabrežini. Goriški odvetnik Livio Ber-not je neki petek zvečer ( če se ne motim pozimi leta 1992) klical na Primorski pa se je od njega marsikaj naučil in kmalu postal, kot mi je enkrat priznal Sergio Ferrari, najbolj perspektivni fotograf na lokalnem »tržišču«. Davorin se je po eni strani poklicno razvijal z Magajno, po drugi pa že kot vajenec oblikoval svoj osebni fotoreporterski slog. Kot je bil Mario glasen in komunikativen, je bil Davorin tih in zadržan, a z velikim smislom za novico; vedno je v pravem trenutku pritisnil na gumb ter se odlično znašel v nelahkem prehodu iz tradicionalne v digitalno fotografijo. Vedno, ko se je nekaj zgodilo, je bil Davorin tam pred novinarjem, tudi na prireditvah naših društev ga niso nikoli čakali. Prihajal je vedno prvi in delal družbo odbornikom, ki so pripravljali dvorane in nameščali zadnje stole. Najraje je komuniciral s tistimi, ki delajo za kulisami, brez katerih ne bi imeli Slovenci v Italiji tako bogatega kulturnega in športnega življenja. Z Davorinom sva »pokrivala« številna dogajanja, od politike do črne kronike. V spominu hranim predvsem dva dogodka: vojna za Slovenijo poleti leta 1991 in iskanje skrivnega skladišča orožja tajne organizacije Gladio pri Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. decembra 2013 ALJOŠA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 13.28 in zatone ob 3.34. Jutri, PETEK, 13. decembra 2013 LUCIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1034,7 mb raste, vlaga 64-odstotna, veter 4 km na uro ju-govzhodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7 stopinj C. [I] Lekarne Davorin Križmančič med delom in dve njegovi fotografiji, ki ju je posnel na mejnih prehodih med vojno za Slovenijo konec junija 1991 dnevnik in nas obvestil, da bo v nedeljo ekipa TV RAI oddaje Samarcanda (vodil jo je Michele Santoro) prišla v Na-brežino. Tam bo skušala poiskati in in-tervjuvati Nabrežinca, ki je kot deček dvajset let prej na skalnatem pobočju pri postaji Bivio odkrili skladišče orožja Gladio. O tem je obvestil domače kara-binjerje, ki so na zahtevo tajnih služb potem vso zadevo skrili in prekrili. Treba je bilo najti in intervjuva-ti tega Nabrežinca preden to naredi Santoro, a kako, če nismo vedeli sploh kdo je. Davorin je tiho spremljal našo novinarsko zbeganost, čez nekaj časa se je pojavil z listkom, na katerem je bila telefonska številka. Ni rekel nič, bil je telefon človeka, ki je s svojim odkritjem razkril rovarjenje Gladia v naših krajih. Ne vem, kako je Davorin staknil to številko, ga nisem nikoli vprašal kako mu je uspelo. Primorski dnevnik je po njegovi zaslugi prehitel Santora. Žal mi je, da se mu nisem nikoli zahvalil. Sandor Tence U Kino Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. decembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. B Deželni sedež za Furlanijo Julijsko krajino Slovenski TV program SKD Valentin Vodnik vljudno vabita na predstavitev in premierni ogled dokumentarnega filma SPOMIN Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah scenarij in režija Aleksi Jercog DANES, 12. decembra 2013, ob 20. uri, v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini Sodelovala bo vokalno-instrumentalna skupina KRESNICE Častna gostja večera bo JOŽICA SVETE, dolgoletna pevka Ansambla bratov Avsenik l_J Godbena šola ''VIKTOR PARMA'' Trebče vabi na NASTOP GOJENCEV DANES, 12. decembra, ob 17.30 v Ljudskem domu v Trebčah AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Aqui y alla - Qui e la'«; 18.30 »Blan-canieves«. FELLINI - 16.45 »Free birds - Tacchi-ni in fuga«; 18.30 »Venere in pellic-cia«; 20.15, 22.15 »Don Jon«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Blue Jasmine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Dietro i candelabri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 18.50, 20.20 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 18.50, 20.45 »Hobit: Smaugova pušča«; 16.40, 20.00 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 20.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 15.30, 17.10 »Jelenček Niko 2«; 18.40 »Konec je tu«; 16.30 »Ledeno kraljestvo«; 15.45, 18.00 »Ledeno kraljestvo 3D«; 18.00 »Legende v Vegasu«; 20.45 »Odvisnik od seksa«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.20 »Thor - The dark world«; 16.20, 18.40, 21.00 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«; Dvorana 2: 16.20, 18.10, 20.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; 16.20, 22.15 »Checco Zalone - Sole a cati-nelle«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 16.45 »Il segreto di Babbo Natale«; 18.00, 20.45 »Lo Hobbit - La de-solazione di Smaug«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.15, 18.10 »Checco Zalone - Sole a catinelle«; 22.00 »Thor - The dark world«; 20.10, 22.10 »Blue Jasmine«; 16.00, 18.50 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«; 15.40, 17.00, 18.45, 21.50 »Lo Hobbit -La desolazione di Smaug«; 15.30, 18.35, 21.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; 20.15 »Lo Schiaccianoci«; 16.00, 18.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Un fantastico via vai«; 16.30, 18.20 »Il segreto di Babbo Natale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.40 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug«; Dvorana 2: 17.40, 19.50 »Blue Jasmine«; 18.00, 21.30 »Lo Hobbit - La desolazione di Smaug 3D«; Dvorana 3: 17.15, 20.10, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«; Dvorana 5: 16.30 »Il segreto di Babbo Natale«; 21.45 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju F. Prešerna bo v petek, 13. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih, na Vrdelski cesti 13/1, v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. M Izleti SNOW DAY MTK prireja enodnevni izlet na Zoncolan za ljubitelje zimskih športov. Odhodi iz Trebč, Opčin, Proseka in Devina. V primeru zadostnega števila vpisov je možen tudi odhod iz Gorice in Jamelj. Info in vpisovanje na tel.: +39 348-3288130 (tajništvo) ali mtk.trebce@gmail.com. H Osmice IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel.: 040-291498. OSMICO NA KOLONKOVCU je odprla družina Debelis, Ul. G. Ventura 31/1. Tel.: 347-3648603. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Poleg vina, nudi domač prigrizek. Tel.: 0481-419956. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. decembra 2013 7 □ Obvestila JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja »Brščic«, ki bo ob sobotah od 8.30 dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Zbirališče »Za Vodico«. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, se lahko prijavi na tel.: 349-5289593 (Milivoj) ali 382-825523 (Niko). ZUMBA SKD DRAGO BOJAN obvešča, da poteka tečaj ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v domu Briščiki. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. Info na tel.: 348-0633569 (Katja). OŠ ALOJZA GRADNIKA, v sodelovanju z Občino Repentabor, bo zbirala danes, 12. decembra, pred Občino, v prostorih civilne zaščite, od 13. do 16. ure obleke, obutev in hrano, ki bodo namenjeni Rdečemu križu v Logatcu. PODROČNI SVET slovenskih vernikov iz Trsta in Milj ter Vincencijeva Konferenca, vabita danes, 12. decembra, na obisk gostov doma za starejše ITIS v Ul. Pascoli 31; ob 16.10 molitev rožnega venca, sledi sv. maša s petjem Marijinih pesmi, nato pa veselo druženje. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal na svojem sedežu na Pro-seku, danes, 12. decembra, ob 20. uri. UTŽO KRAS organizira danes, 12. decembra, od 9.00 do 11.30 delavnico novoletnih okraskov iz ržene slame v pritličju Doma upokojencev (Sežana). VodKiloalbeodaertn2ologinja Marjeta Male-šič. Prijave in info na tel.: 041-267597. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Vedeti moramo kaj lahko bolniku povemo ali ne povemo« danes, 12. decembra, ob 17.30 v kavarno Sv. Marka, Ul. C. Battisti 18a. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, odgovorni za Hospice »Pineta del Carso« v Nabrežini. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure. Tel.: 340-5814566 (Valentina). OLEPŠAJTE SI BOŽIČ, pridite v društvene prostore SKD Grad od Banov na ogled izdelkov, ki so pripravile pridne in spretne roke naših žena. Čakamo vas od 13. do 15. decembra, od 16. do 19. ure. PILATES skupina 35-55 in vaditeljica Sandra obveščata, da vadba v petek, 13. decembra, odpade. RASTI S PRAVLJICAMI - ŠC Melanie Klein prireja letno dobrodelno pobudo, ki bo letos potekala v soboto, 14. decembra, v prostorih nakupovalnega središča Torri d' Europa (3. nadstropje). Dedek Mraz in junaki pravljic pričakujejo otroke od 15. do 19. ure. Pravljica bo na sporedu vsakih 30 minut. Vstop prost! Toplo vabljeni! TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo vse člane, starše in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju v Dijaškem domu »Srečko Kosovel« v Trstu. Pred tem prirejamo za vse člane kulinarično srečanje »Kdo se boji ekonoma«, ki bo ob 15. uri. Za podrobnejše info obrnite se do vodnikov družin. Taborniški srečno! TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA vabi vse cenjene oljkarje in odjemalce na otvoritev nove torklje, ki se bo vršila v soboto, 14. decembra, ob 11. uri v Ul. Travnik 10. Sledi degustacija našega novega oljčnega olja ter srečolov, za katerega najsrečnejši si bo pridobil obiralec oljk. SOMPD VESELA POMLAD vabi bivše pevce k pevskemu sodelovanju pri sveti maši ob 35-letnici zborovskega društva, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 10.30 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. decembra, ob 20.00 tovariško srečanje ob zaključku leta. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnih in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v sredo, 18. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20/II. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. decembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, v prenovljeni študijski sobi NŠK v Trstu. Dnevni red: delovanje NŠK; volitve: upravni in nadzorni odbor. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU vabi člane in prijatelje, da se v petek, 20. decembra, z avtobusom skupaj odpeljejo do Ljubljane na popoldanski ogled praznično razsvetljene slovenske prestolnice in božičnih stojnic. Dodatne info in prijave na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, II. nadstropje. Tel.: 040360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor) sporoča, da bo urad socialne službe, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, v petek, 27. decembra, zaprt za stranke. V ponedeljek, 23. decembra, bo deloval od 8.30 do 10.30. Info na tel.: 0402017398/390. 0 Prireditve SKUPINA 35-55 - SKD France Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar N'G'rici na ogled fotografske razstave »Skozi objektiv Igorja Žerjala«. BOŽIČNI SEJEM pri SKD I. Gruden do 14. decembra, od 16. do 20. ure v prostorih KD I. Gruden. Program: danes, 12. decembra, ob 17. uri predstavitev knjige »Po sledeh služkinj in aleksandrink na Krasu in Vipavskem«, nastopa Študijska skupina Slovensko ljudsko izročilo Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Sežane (mentor N. M. Božič); ob 18.30 otroška predstava »Podkovana žaba« v izvedbi Lutkovne skupine Ladjica iz Devina (režija I. Cvetko); v petek, 13. decembra, ob 17. uri gojenci violine C. Verita in klavirja G. Linussio glasbenih šol Piano Suzuki iz Trsta, Arcadia iz Škocjana ob Soči ter Noimusica iz Tolmeča; ob 18.30 DPZ Kraški slavček (vodi P. Grassi) in MlPZ I. Gruden (vodi M. Ferlan); v soboto, 14. decembra, ob 17. uri baletni nastop skupine Releve (vodi M. Kosovač); ob 18.30 božični motivi s solopevko T. Tuta. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FJK- slovenski tv program in SKD V. Vodnik vljudno vabita na predstavitev in pre-mierni ogled dokumentarnega filma »Spomin - naših 60 let« ob Avseni-kovih melodijah, scenarij in režija Aleksi Jercog, ki bo danes, 12. decembra, ob 20. uri v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini. Sodelovala bo vokalno - inštrumentalna skupina Kresnice. Častna gostja večera bo Jožica Svete, dolgoletna pevka Ansambla bratov Avsenik. GODBENA ŠOLA »V. PARMA« vabi na nastop gojencev v Ljudski dom v Trebče danes, 12. decembra, ob 17.30. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja danes, 12. decembra, ob 18.30 prižig luči božičnega drevesa na Proseku. Nastopajo učenci OŠ A. Černigoja, otroški zbor naselja Sv. Nazarija in Godbeno društvo Prosek. Vabljeni! REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba«, v organizaciji ZSKD in DSMO Kiljan Ferluga, bo danes, 12. decembra, ob 19.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja Občina Milje. Toplo vabljeni! SKD VIGRED - Veseli december v Šem-polaju: sejem ročnih del in knjig ter razstava slik V. Benedetič, izdelkov članov Krut-a, božičnih obeskov T. Sedmaka na ogled do 15. decembra (ob delavnikih 15.30-18.30; nedelja 9.30-11.00 in 15.00-18.00). Na sejmu sodeluje krajevno Združenje staršev; danes, 12. decembra, ob 18. uri nastop gojencev Glasbene matice in dua T. Tuta (solopevka) in J. Grbec (pianist); v petek, 13. decembra, ob 18. uri na Placu Božičnica (OV, COŠ S. Gruden, OPS, mladinska glasb. in plesna skupina Vigred, pevski zbor Združenje staršev, mladinski orkester GD Na-brežina, Božiček, Dedek Mraz in duo Egon in Norman); v petek, 20. decembra, ob 20. uri koncert Srečno. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja danes, 12. decembra, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča predavanje »Pan-durji, ti neznanci«. S sliko in besedo nas bo, v italijanščini, o njih in o njihovem pomenu, seznanil novinar Bernardino de Hassek. Vabljeni! J.K. ČUPA IN KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega primorja vabita v petek, 13. decembra, ob 19. uri na predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka »Lo zoppolo - čupa del Golfo di Trieste e le piroghe« v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE vabi v petek, 13. decembra, v Trebče na odprtje božičnega sejma. Ob 20. uri bosta v trebenski cerkvi nastopala Otroški zbor Krasje in Dekliški zbor Kraški slavček - Krasje pod vodstvom Petre Grassi. Po koncertu bo otvoritev sejma v Hiški u'd Ljenčkice. Sejem bo odprt tudi v soboto, od 17. do 20. ure in v nedeljo, od 10. do 13. ure. UTŽO KRAS organizira v petek, 13. decembra, ob 17. uri ogled filma »Kamnita dediščina Krasa: vklesano v kamen«. Gost bo Boris Čok. Prireditev bo v vaškem domu Gorjansko. V MARJANIŠČU NA OPČINAH bo v petek, 13. decembra, ob 20. uri tretje predavanje iz cikla sedmih predavanj o veri »V šoli vere«, ki ga bo vodil dr. Jože Bajzek. Vabljeni! ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi na slovesnost v petek, 13. decembra, ob 18. uri v razstavni dvorani na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Na sporedu bo predstavitev monografije »Tako sem živel - stoletje Borisa Pahorja« ob prisotnosti avtorice prof. Tatjane Rojc in slovesna podelitev štipendij 2013. Častni gost večera bo prof. Boris Pahor. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, v sodelovanju s SSG, vabi na predstavitev nove izdaje velike uspešnice Marjuče Offizia »Iz morja v ponev«. Srečanje z avtorico bo v petek, 13. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA vabi v soboto, 14. decembra, ob 20. uri v Avditorij v Devinu na Božični koncert ansambla »Girotondo d'arpe« in so-pranistke Alessandre Schettino. Koncert prireja Občina Devin Nabrežina s sodelovanjem SCGV Emil Komel in s finančno podporo Pokrajine Trst. SKD PRIMOREC vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI« v soboto, 14. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - PROSVETNI DOM - OP-ČINE vabi v soboto, 14. decembra, ob 20.30 na predstavitev filma o Prvi svetovni vojni »L'albero tra le trincee«. Sledila bo okrogla miza: po sledovih Prve svetovne vojne v Galiciji. Prisotni bodo Paolo Rumiz, Marina Rossi in režiser Alessandro Scillitani. SKD VESNA prireja v soboto, 14. decembra, ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu, v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni Kras in skladom Matej Lah - Lachi »Sladko božično voščilo«. Sodelujejo Glasbeni ustvarjalci pod vodstvom Ivane Sullini, glasbena skupina Gross - upi z Grosupljega ter tekmovalci v izdelavi slaščic. (Pecivo lahko prinesete že od 15.30 dalje). BOŽIČ V TERSKI DOLINI: Koncert v sklopu deželne revije Nativitas, v organizaciji Barškega okteta, Gorske skupnosti Ter, Nediža, Brda, ZSKD in USCI FVG, bo v nedeljo, 15. decembra, ob 15.30 v Cerkvi Sv. Jurija v Bar-du. Nastopajo OPZ Mali Lujerji-Bar-do (dir. David Klodič), MePZ Naše Va-si-Tipana (dir. David Klodič), MePZ Rečan-Grmek (dir. Stefania Rupli), Združena zbora MePZ Sv. Anton-Kobarid in MoPZ Justin Kogoj-Dole-nja Trebuša (dir. Matej Kavčič) in ŽePS Stu ledi (dir. Katja Lavrenčič). DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na prireditev »V pričakovanju Božiča«, ki bo v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopajo učenci večstopenjske šole Vladimirja Bartola ter dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. KONCERT - POKLON G. VERDIJU v nedeljo, 15. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. Oblikujejo ga: tržaški pihalni orkester »Arcoba-leno« (vodi Erik Žerjal), združeni pevski zbor SKD Lipa iz Bazovice (vodi Tamara Ražem Locatelli) in solisti. Vstop prost. OBČINA DOLINA - ODBORNIŠTVO ZA KULTURO, vabi v nedeljo, 15. decembra, ob 18.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu na koncert »In mir na zemlji«, v sodelovanju s pihalnim orkestrom Breg in kulturno ustanovo »J. Pangerc« iz Doline. POTOVANJE MED BOŽIČNIMI TRADICIJAMI: Koncert v sklopu deželne revije Nativitas, v organizaciji zbora Tre valli - Tri doline, ZSKD in USCI FVG, bo v nedeljo, 15. decembra, ob 20.30 v Cerkvi Santa Maria della Neve v Vidmu. Nastopajo Zbor Tre val-li - Tri doline - Cravao, San Leonardo (dir. Maria Francesca Gussetti), Zbor Lis vos dal Natison - San Giovanni al Natisone (dir. Maria Fran-cesca Gussetti) in Zbor Corale Faisi Dongje - Racchiuso di Attimis (dir. Alessandro Rizzi). PREDBOŽIČNA IDILA v nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku bo Nelida Ukmar predstavila pesniško zbirko »Phoenix - dal calcare del Carso«, z glasbeno spremljavo harfistke in pevke Ester Pavlic. Sodelujejo Arianna Salvador, Elena Husu ter Loredana Umek. VZPI-ANPI ANED ANPPIA prireja v nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri na Openskem strelišču spominsko svečanost ob 72-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vad-nala. Govorila bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in predsednik društva TIGR Marjan Bevk, predsedoval bo Erik Piccini, pel pa bo MoPZ Tabor. Ob 16. uri bo v Prosvetnem domu ob sodelovanju Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši nastop Marjetke Popovski in recitatorjev ter podelitev priznanj društva TIGR. Sledilo bo odprtje fotografske razstave in prikaz filma »Utrinki primorske himne«, ki ju bo predstavila Jožica Zafred. KRU.T vabi na predavanje »Camino de Santiago de Norte«, ki bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 18. uri v društvenih prostorih. Prof. Loredana Kralj bo pripovedovala o prehojeni romarski poti po čudoviti severni atlantski Španiji. Info na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na Božičnico v ponedeljek, 16. decembra, ob 19. uri v Ljudski dom v Križ. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled razstave »Woman front back« Miloša Zidariča in Marka Civardija v agriturizmu v Praprotu, ki bo odprta do torka, 17. decembra, od 17. ure dalje. UČENCI IN UČENKE COŠ F. VENTU-RINIJA bodo v torek, 17. decembra, obiskali družine za Tepežnico v Bor-štu in Zabrežcu v jutranjih urah in za Živitore v Boljuncu v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah. Ob zaključku koledovanja, ob 15.45 bo šolski zbor s kratkim programom podal božična in novoletna voščila staršem in vaščanom sredi Gorice v Boljuncu (ob slabem vremenu na dvorišču bara SKD »F. Prešeren«). V Gročani bo koledovanje konec decembra po ustaljeni navadi. ŠTUDENTSKA ZALOŽBA, Slovenski klub, Center za slovenščino ter jezikovna in prevajalska sekcija oddelka za pravne, jezikoslovne in prevajalske študije Univerze v Trstu vabijo na literarno srečanje s tržaškim besednim umetnikom Markom Sosičem, ki bo v sredo, 18. decembra, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. Pogovor bosta vodili Darja Betocchi in Karin Marc Bratina. BILA JE LUČ, BILA JE PESEM: koncert v sklopu deželne revije Nativi-tas v organizaciji MePZ Barkovlje, ZSKD in USCI FVG bo v četrtek, 19. decembra, ob 20. uri v Cerkvi Sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo MePZ Barkovlje in Glasbena Kambrca (dir. Aleksandra Pertot) ter zbor Coro Ta-cer non posso - Trst (dir. Francesco Calandra). OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami v četrtek, 19. decembra, ob 18. uri v ŠKC v Zgoniku Božičnico. Med 17.30 in 19.30 bosta potekala tudi knjižni in božični sejem. Vabljeni! 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869. BMW 118D, 2000 kubikov, prodajam za 4.800 evrov. Tel.: 347-1510928. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje s kopalnico na Lonjerski cesti, približno 500,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116. IŠČEM HIŠO v najem v Križu. Dve sobi in mali vrt. Tel.: 329-4068919. POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290. PRODAM diatonično harmoniko Zen-tilin, uglašeno C-F-B; tel. 3356945789. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM garažo v Ul. Miramare, v bližini železniške postaje. Tel. 3294128363. V ZAMENO ZA DRVA brezplačno čistim vozne parcele na Krasu. Tel.: 3355340169. Prispevki V spomin na Marinota Puntarja daruje Ljudmila Danieli - Tavcar z družino 50,00 evrov za Godbo Prosek. Ob 13. obletnici smrti drage mame in v spomin na vse pokojne sorodnike darujeta Nada in Viljem 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 50,00 evrov za Sklad Bubnič - Magajna. V spomin na Desi Prašelj darujeta Nadja in Srečko 30,00 evrov za FC Pri-morje. V spomin na Desi Prašelj darujejo so-letniki s Proseka, Kontovela in Ga-brovca 90,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kontovel. V spomin na Desi Prašelj darujeta Anna in Nikolaj Bukavec 20,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Desi Veronese darujeta Učo in Marija Bratos 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Vesolje zate nima več skrivnosti, obdajata te mir in tišina. t Draga naša mama, nona, nonabis Tea Berger Vsi tvoji otroci: Odila, Alenka in Tomo, Milko in Ksenja, Nastja in Peter, Matija, Juri, Ajda, Jernej, Ilja, Alija, Jaran Tvoj zadnji križec bomo prejeli pri maši v Prebenegu jutri ob 17. uri. Trst, 12. decembra 2013 Žalovanju se pridružujejo Karla, Riko in družina Bandi 8 Četrtek, 12. decembra 2013 TRST OPČINE - V Bambičevi galeriji odprli skupinsko razstavo Kraška simfonija Skupaj v znamenju Krasa Razstavljajo M. Lupinc, A. Podobnik, J. Bortolato, R. Goruppi in S. Ferluga - Spomin na Davorina Križmančiča - Na ogled do 20. decembra Za razstavo je vladalo veliko zanimanje foto damjan KAVA S KNJIGO - Kaplan Dušan Jakomin o adventu in božiču V« V • V • I v * Božični cas naj bo priložnost da se ustavimo in zamislimo Pravo prisrčno adventno vzdušje: tako bi lahko v enem stavku strnili potek predsinočnjega dogajanja v Bambičevi galeriji Sklada Mitja Čuk na Opči-nah, ki jo je do zadnjega kotička napolnila množica ljubiteljev lepega in domačega ob odprtju skupinske razstave petih avtorjev z naslovom Kraška simfonija (po istoimenskem literarnem delu Rafka Dolharja). Bila je to prva razstava, ki jo je Sklad Mitja Čuk priredil v Bambičevi galeriji po daljšem obdobju, v katerem so zaradi zamujanja s prispevki bolj razredčili tovrstne pobude, ki pa bodo, tako nam zagotavljajo organizatorji, v prihodnje pogostejše. Razstava je nastala na pobudo Marka Lupinca, ki je s svojimi grafikami in »fotografikami« kraških noš tudi med sodelujočimi umetniki. Vsi so domačini razen Jerneja Bortolata iz Pliskovice, znanega kamnoseka, ki se predstavlja s svojimi umetniškimi izdelki, kot so npr. miniaturne kraške štirne, krožniki, posode idr.. Ostali so čebelar Aleksander Podobnik, ki ga na odprtju sicer ni bilo, razstavlja pa svoj openski med, dalje Robi Goruppi, ki se razstave udeležuje s kozarci iz graviranega stekla, ter nazadnje Saško Ferluga, ki razstavlja svoj kraški nakit iz kamna, izdelovanju katerega se posveča že kakih deset let (sprva je izdeloval nakit iz kosti). Umetnike, katerih skupni imenovalec je Kras s svojo sporočilnostjo, je na kratko predstavila Magda Jevnikar, ki se je z njimi tudi pogovorila o začetkih njihovega ustvarjanja, spomnila pa se je tudi nedavno preminulega fotografa našega dnevnika Davorina Križmančiča. Spominu na Davorina so tudi posvetili pred-sinočnji večer, ki ga je ob pozdravu predsednice Sklada Mitja Čuk Stanke Čuk zaokrožil nastop skupine Ano urco al' pej dvej, ki se je predstavila z nekaterimi primorskimi ljudskimi, ob avtorjevi prisotnosti (in sodelovanju) pa je tudi izvedla Opensko himno Armanda Škerlavaja. Naj še omenimo, da bo razstava odprta do 20. decembra: dopoldne bo odprta v delovnem času uradov Sklada Mitja Čuk, popoldne pa med 17. in 19. uro, pri čemer je treba povedati, da gre za prodajno razstavo: obiskovalci bodo tako morda našli navdih za darilo dragi osebi ob bližajočih se praznikih. Čas duhovne priprave na božič je bil osrednja tema včerajšnjega srečanja Na kavi s knjigo, na katerem se je z zvestimi obiskovalci pogovarjal škedenjski kaplan Dušan Jakomin. Gost tokratne matineje v Tržaški knjigarni je spregovoril o mesecu decembru, ki si vsekakor zasluži naziv najbolj posebnega meseca, saj se takrat pripravljamo tudi na praznik, v okviru katerega imajo ljudje priložnost, da poglobijo svojo vero. Po oceni gospoda Jakomina je adventni čas predvsem čas radosti in veselja. Kot simbol zunanje priprave na božič je adventni venec, ki ga je imel včerajšnji gost na mizi, za katero je sedel. Tradicionalno se pri nas pripravljajo ad-ventni venci s štirimi svečami, je razlagal duhovnik in dodal, da štiri sveče ponazarjajo štiri adventne nedelje. Slišali smo, da so ljudje že od nekdaj vsako nedeljo vse do četrte adventne nedelje prižigali po eno svečo. Potem ko je včerajšnji gost predstavil vsebino adventnih venčkov, je oka-ral tudi vsesplošno komercializacijo, ki skuša unovčiti ta letni čas. Po prepriča- nju gospoda Jakomina ima današnja generacija vsega preveč, brezglavemu nakupovanju pa ni videti konca, meni včerajšnji govornik, ki je v nadaljevanju spomnil, kako so ljudje božič pričakovali nekoč. Slišali smo, da so naši predniki decembrski čas preživljali v sproščenem vzdušju, saj so denimo kmetje bili takrat bolj prosti. Ker nekoč ni bilo televizije, računalnikov in drugih naprav, so ljudje hodili zgodaj spat, je povedal Dušan Jakomin in se spomnil "zornic"; jutranjih maš, ki so se začele ob peti ali šesti uri zjutraj. V nadaljevanju je spregovoril tudi o šegah in navadah v adventnem času. V naših krajih so ob tem prazniku pripravljali flancate, zanimivo pa je, da se navade razlikujejo od kraja do kraja. Govornik se je spomnil tudi kolin in se čudil, kako včasih niso niti malo sočustvovali z živaljo, ki so jo zaklali. »Tudi meni kot otroku se je zdelo klanje prašičev nekaj povsem samoumevnega«, je razmišljal Dušan Jakomin, ki je pozval ljudi, naj se vsaj v predbožičnem času nekoliko ustavijo in manj hitijo. Z božično mašo želimo vernike spomniti, kaj je pomen božiča, slovenski duhovniki na Tržaškem pa polnočnico oz. slovesno mašo na sveti večer obhajamo ob 22. uri ravno za to, da bi se pri "polnočnici" zbrali izključno Slovenci, ki bi celotni maši prisluhnili v maternem jeziku, je pojasnil duhovnik. Maše ob polnoči bi se udeleževali tudi italijanski verniki, zaradi katerih bi morali moliti dvojezično, je pojasnil včerajšnji gost, ki je še enkrat spomnil, kaj je bistvo božiča in povabil vernike, naj s svojo preprostostjo, milino in zaupanjem v Boga spominjajo, da je Božič trenutek Jezusovega rojstva in da bistvo božiča ni v stvareh. (sč) -/ Pokrajina v spomin na Bogdana Groma Tudi Pokrajina Trst želi dostojno počastiti spomin na nedavno umrlega umetnika Bogdana Groma. V ta namen prireja jutri v avditoriju Skladišča Idej na Korzu Cavour ob 17. uri pobudo z naslovom Bogdan Grom, mojster (1918-2013). Govorili bodo predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Cosolini, odbornica za kulturo Občine Zgonik Monica Hro-vatin, umetnostni kritik Giulio Mon-tenero, predsednica društva Kons Jasna Merku in sekretar Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Zvone Žigon. Predstavitev knjige Iz morja v ponev Trideset let po prvi izdaji se med nas vrača knjiga Iz morja v ponev Mar-juče Offizia, v novi obliki, obogatena z novimi, za spremenjene okuse bolj dodelanimi recepti. Še vedno pa se predstavlja z istimi ribami našega morja, tudi s tistimi, na katere smo zaradi modnih trendov že skorajda pozabili. Knjiga pa ni le enostaven kuharski priročnik, saj bralcem, bolj in manj izkušenim kuharjem, ponuja veliko več: avtorica je vsaki ribi dodala opis, slovenska, italijanska, hrvaška, predvsem pa narečna imena, s katerimi jih poznamo v našem primorju, saj ni dovolj, da znamo ribo primerno pripraviti - ribo moramo najprej prepoznati. Gre za malo enciklopedijo severnoja-dranskih rib in sočasno za odlično ribjo kuharico - dobro darilo za božične praznike. Knjigo bodo predstavili jutri ob 20.30 v klubskem prostoru Slovenskega stalnega gledališča. Z avtorico se bo pogovorila Martina Kafol. AcegasAps: jutri predčasno zaprtje okenc Podjetje AcegasAps sporoča, da bodo jutri zaradi usposabljanja osebja ob 11. uri predčasno zaprli okenca za stranke podjetij AcegasAps, EstE-nergy in AcegasAps Service v Ul. Rettori 1 v Trstu ter okence za uporabnike ljudskih stanovanj Ater in okence na dolinskem županstvu. Deset let Petrarkovega in Piccolominijevega muzeja Petrarkov in Piccolominijev muzej obhaja letos svojo desetletnico, saj je bil ustanovljen leta 2003. V ta namen bo danes v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic v Ul. Rossini 4 ob 17. uri proslava, na kateri bo ob tržaškem občinskem odborniku za kulturo Francu Miraccu in ravnateljici občinske knižnjičarske službe Bian-ci Cuderi govoril Claudio Griggio z Univerze v Vidmu, predstavili pa bodo tudi dvd zgoščenko Alessandre Sirugo o poročnih skrinjah iz 15. stoletja, ki jih je bil v Firencah kupil Domenico Rossetti. Dopolnilo k članku o proslavi 65-letnice smrti Virgila Ščeka Iz članka o sobotni lokavski proslavi ob 65-letnici smrti Virgila Ščeka, ki je bil objavljen v torkovi številki na 5. strani, je izpadlo ime glavne duše prireditve Aleksandre Čehovin, ki je lani napisala diplomsko nalogo o Ščeku in je avtorica niza petnajstih oddaj o tem velikem primorskem duhovniku, ki ga predvajajo na valovih Radia Trst A z naslovom Trdno verujem, kar me je mati učila. Aleksandra Čehovih je napisala tudi celoten scenarij sobotne proslave, ki jo je tudi režirala. Prizadeti se opravičujemo. DRUŠTVO ŠKAMPERLE - Pester program dejavnosti za otroke Igrica in obisk Miklavža Danes nova pravljična urica: Gleb Verč bo pripovedoval o muci Tinki, njenih potovanjih in prijateljih Na Stadionu 1. maja poteka tudi v društvu Škamperle vse brezhibno, dvoranica je vseskozi zasedena, zelo pestro je, od joge, plesnih skupin, pingpongašev, nadebudnih odrskih igralcev in še in še. Med drugim sta bili že dve pravljični urici, na katerih so ta mali iz vrtca najprej izvedeli o malih piščetih, ki so šla iskat sonce, da bi rešila očetovo čast, ker so po kokošje mislila: Častna kokošja, nekdo je sunil sonce! To je bilo enkrat v oktobru, novembra pa jim je novi pravljičar Gleb Verč pripovedoval pravljico Svetlane Makarovič Mali parkelj Malič. To avtorico morajo otroci čim prej spoznati, da se zavedo svoje nagajivosti in jo obvladajo. Zgodbica o Maliču in njegovih prijateljih parkeljčkih, ki prinesejo okoli sv. Miklavža in se do onemoglosti najejo piškotov, je navdušila in zresnila poslušalce, posebej še, ker so otroci ravno v tistih dneh pošiljali Miklavžu pi- Miklavž je obdaril otroke, potem pa se z njimi postavil tudi za spominsko sliko z letošnjega obiska semca za darila. Pa je Miklavž prišel tudi v naše društvo. Cel otroški vrtec Oblak Niko in prvi razred osnovne šole Oton Župančič, vseh 34 otrok in vzgojiteljice ter učiteljice so ga pričakali in komaj je vstopil, so ga takoj vprašali, od kod je prišel, da bi preverili, če je ta pravi! Pa je on začel navajati šibke točke prisotnih otrok in jih takoj zresnil. Ni kaj, Miklavž ima dobre poročevalce in ve za vsako neumnost, ki jo nakuhamo! Toda vseeno je vsakemu dal knjigo in bonbone! Danes bo ob 16.30, vedno v društveni dvoranici, še ena pravljica. Gleb Verč bo pripovedoval o muci Tinki, o njenih potovanjih in prijateljih. Bogve kaj bodo otroci tokrat izvedeli in kako se bodo predpraznično zabavali! In koliko nas bo skupaj z Glebom in njegovima zvestima spremljevalkama Nadjo ali Patrizio? Pridite, pa boste izvedeli! / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. decembra 2013 9 GLOSA Na koncu mora biti vsaka ocena večplastna Jo2e Pirjevec Te dni sem prebral dve besedili o pravkar umrlih osebnostih, ki so predmet mojega zanimanja, pa bi ju rad komentiral. Naj začnem z brošuro, ki jo je v Beogradu izdal novinar Žarko Jokanovic pod naslovom »Moj život, moja istina« ob smrti Jovanke Budisavljevic Broz. Gre za zbirko intervjujev, ki jih je Jovanka dala za revijo »Blic« in so po njeni smrti izšli kot samostojna publikacija. Na naslovni strani piše, da gre za »drugo izdanje,« kar pomeni, da je imel tekst v Srbiji velik odmev, saj je izšel v 40.000 izvodih. Ali pa si tak uspeh tudi zasluži? Mislim, da ne, kajti Jovanka v njem o tistem delu svojega življenja, ki ga je preživela s Titom, ne pove skoraj ničesar, medtem ko večino svoje pripovedi posveča revam in težavam, ki jih je morala prestati, odkar je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja padla v nemilost. Brošura je bogato opremljena s fotografijami, ki v glavnem predstavljajo Jovanko v času njenega sijaja v petdesetih in šestdesetih letih, in ki so v čudni kontradikciji z njenim pričevanjem. Na fotografijah, posnetih predvsem na slavnostnih sprejemih, je videti očarljivo mlado damo, ki se srečuje z najpomembnejšemi osebnostmi časa: državnimi in vladnimi predsedniki, kralji in kraljicami, da o cesarju Haile Selasiju ne govorimo. Sporočilo je jasno: glejte, kako dostojanstveno je Jovanka pred svetom predstavljala Jugoslavijo. Mislim, da tudi ni lažno, kajti v svojih večernih oblekah izgleda Jovanka nadve šarmantna in povsem sproščena v družbi visokih gostov, s katerimi se je srečevala. Za predstavnico socialistične države celo preveč mondena. V intervjujih, zbranih v brošuri, pa se kaže v povsem drugačni luči. Kot dekle iz zaostale Like, zaprto v provincialno miselnost Vojne krajine in v zadrt nacionalizem stare Srbije. Nadvse je ponosna na svoj rod, ki naj bi se izselil s Kosova še pred znamenito bitko leta 1389, in ki naj bi štel na desetine vojakov in pravoslavnih duhovnikov. Kar pri njej najbolj moti, je navezanost na »blago«, na materialne dobrine, kakor tudi sovražen odnos do skoraj vseh, kar jih je bilo pomembnih in nepomembnih na Titovem dvoru. Iz njene pripovedi je videti, kot da je bila ona sama velika žrtev zahrbtne zarote, vsi ostali, začenši s Slovencem Stanetom Dolancem, pa njeni sovražniki. Vtis, ki ga človek odnese ob branje omenjene brošure, je, da je šlo za psihično obremenjeno osebnost, ki v nasprotju s tem, kar govore fotografije, ni bila primerna za prvo damo Jugoslavije. Drugo besedilo, ki ga želim omeniti, je posvečeno smrti Mitje Ribičiča - Cirila, partizana, oznov-ca in udbaša, republiškega in zveznega politika v času Titovega režima, glavnega obtoženca za stalinistično nasilje v Sloveniji v obdobju »lustracijskih« teženj po osamosvojitvi. Ribičiča sem samo enkrat srečal na njegovem domu v Ljubljani. Name je napravil vtis uglajenega upokojenca, čeprav moram reči, da bi nerad imel opravka z njim takrat, ko je bil po letu 1945 pri nas bog in batina. V listu »Časnik« mu je Luka G. Lisjak posvetil dolgo »poslovilno gloso«, v kateri mu očita, da proti koncu življenja ni našel poguma, »da bi se pokesal, da bi se javno opravičil, sprejel odgovornost do svojih dejanj, tako da bi sprejel edino možnost sprave - kazen. Za to se ni odločil. Ne smemo se čuditi, da možnosti, ki mu jo je dala Previdnost, ni izkoristil: Bil je pač bedni možicelj, človeček«. S to težko obsodbo bi se lahko tudi strinjal, saj sem tudi sam prepričan, da bi Ribičič naredil veliko moralno dejanje, če bi se javno pokesal za grehe svoje mladosti. Z druge strani pa vendarle menim, da je treba ob koncu nekega življenja ocenjevati njegovo dediščino v vsej njeni večplastnosti. Kajti tudi človek, ki je storil marsikaj hudega, se lahko v času preoblikuje in spremeni. Ribičič je v letih, ko se je socializem v Jugoslaviji lomil, nastopil proti vsaki policijski represiji in z znamenitim stavkom, da se je treba boriti proti knjigi samo s knjigo, ne pa z aretacijami, mučenjem in obsodbami, dokazal, da ni več fanatik iz svojih dvajsetih let. Ali ne bi bilo pošteno, da mu to priznamo? Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon bo še vztrajal Darko Bradassi Nad nami se zadržuje zelo soliden anticiklon s toplim in suhim zrakom v višinah, ki v kratkem ne namerava popuščati in bo po vsej verjetnosti vztrajal tudi v večjem delu prihodnjega tedna. Vreme bo še naprej stanovitno, ponekod, kjer bo prehodno pihala šibka burja, bo precej jasno, drugod pa povečini zlasti v najhladnejših urah megleno. Toda naši kraji se bodo v prihodnjih dneh postopno znašli na njegovem zahodnem robu, kjer bo zlasti v prihodnjem tednu pritekal bolj vlažen jugozahodni zrak. Velika stanovitnost bo torej postopno prinesla povsod bolj vlažno in megleno ali vsaj zamegljeno vreme. Taka slika se bo, če ne bo nenadnih preobratov, ki pa so za zdaj zelo malo verjetni, nadaljevala do božičnih praznikov. Tedaj je možno, da bo anticiklon začel popuščati, na obzorju je možnost okrepitve zahodnih atlantskih tokov, kar bi lahko privedlo do postopnega poslabšanja s padavinami, v drugi fazi pa ob poglobitvi severnoatlant-skega zraka verjetno tudi do ohladitve. Če se bo ta slika res uresničila, bo za božič prevladovalo vlažno in deževno atlantsko vreme, zadnje dni v letu pa bi prišlo tudi do ohladitve. O tem pa bomo lahko z večjo zanesljivostjo lahko pisali v bližnji prihodnosti. Zaenkrat pa se nad nami zadržuje zlasti v višjih slojih za ta čas zelo topel zrak. Ozračje je v povprečju spet za 5 do 8 stopinj Celzija toplejše od normalnosti. Odklon je največji v najvišjih slojih in manjši v nižjih. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je na višini 1500 metrov v prostem ozračju včeraj opolnoči namerila +4,2 stopinje Celzija (normalnost bi bila -1 stopinja Celzija), na višini 3000 metrov -2,9 stopinje Celzija (normalnost -9 stopinj Celzija), na višini 5500 metrov pa -16,7 stopinje Celzija (normalnost -25 stopinj Celzija). Ničta izoterma pa je bila ob isti uri na višini 2613 metrov, kar je za več kot 1000 metrov nad dolgoletnim povprečjem. Temperature v gorah so visoke, razen izjem, ker je nastal temperaturni obrat. Na Kredarici se tako ponoči živo srebro ni spustilo pod 0 stopinj Celzija, prav tako je deželna meteorološka opazovalnica FJK namerila najnižjo nočno temperaturo +1,7 stopinje Celzija bodisi na Višarjah kot na Zoncolanu, medtem ko se je, denimo, živo srebro spustilo rahlo pod ničlo v občutno nižje ležečem kraju Forni di Sopra. V nižjih gorskih predelih je bilo namreč povečini nekoliko hladneje. Na Primorskem in v Furlaniji Julijski krajini bo prehodno pihala šibka burja, ki je zadostno prečistila prizemno vlago in pri nas prebila temperaturni obrat, zato je v naših krajih vreme sončno in občutno toplejše kot drugod, kot v mnogih predelih Slovenije, kjer se zadržuje bolj vlažen zrak. Podobna vremenska slika se bo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, za razliko, da bo burja postopno oslabela in da bo pritekal nekoliko bolj vlažen zrak. Megla in zamegljeno ozračje bosta zato nekoliko pogostejša in vztrajnejša, popolni sončni utrinki pa postopno manj verjetnejši. Največ sonca bo v gorah, kjer bo za ta čas tudi razmeroma toplo in sprva tudi na Primorskem in v Furlaniji Julijski krajini. Od sobote ali nedelje pa bo povečini že nekaj več vlage. Na sliki: nad našimi kraji se zadržuje soliden anticiklon PISMA UREDNIŠTVU Veselje z grenkim priokusom V sredo sem z veseljem prebral naslov na prvi strani Primorskega dnevnika o ponovni vzpostavitvi železniške povezave med Opčinami in Ljubljano, kar bi pomenilo, da mi ni treba sesti v avto in se peljati do slovenske prestolnice, kot to delam ponavadi. A veselje me je kmalu minilo, ko sem na notranji strani prebral urnike nove povezave. Slednja je zelo koristna za tiste, ki se iz Ljubljane peljejo do Opčin, saj je odhod predviden ob 08.10, povratek pa ob 17.24. Povsem nekoristna pa je nova povezava za tiste, ex quibus ego, ki bi hoteli preživeti dan v Ljubljani. Naj mi kdo pove, zakaj naj se odpeljem v Ljubljano ob 10.29 (urnik prihoda ni naveden, vendar domnevam, da bo vlak vozil do Ljubljane približno 2 uri), ko imam zadnjo možnost za povratek na Op-čine ob 14.33, kar pomeni, da bi v Ljubljani preživel dobre 2 uri, samo toliko, da pač popijem kavo ali sok v bifeju na postaji, seveda... Druga možnost je, da se odpravim v Ljubljano ob 17.24, prespim tam in se drugo jutro z vlakom ob 08.10 vrnem na Opčine. Za nas Tržačane je nova povezava torej vse prej kot koristna. Ivan Fischer Udejstvujte se Če ste se (še posebno) v zadnjih časih pogovarjali s katerokoli osebo o politiki, ste baje večkrat slišali stavek: »Politika je en velik drek«. Morda se bo tako izrazit začetek nekomu zdel vulgaren, vendar, če pomislimo na raznorazne škandale, katerim smo bili priča, bomo po vsej verjetnosti prišli do zaključka, da zgoraj omenjeni stavek ni tako daleč od resnice. Naj nas torej ne preseneča, da so se ljudje začeli izogibati politiki ter da večkrat slišimo frazo »politiki ne sledim, ker se mi gnusi«. Prav tako vedenje je pokazatelj globokega razočaranja, družbene krize in sploh začaranega kroga, od katerega se doslej ne moremo izvleči. Toda, kako lahko sploh prispevamo k izboljšanju družbe, ko prepuščamo odločitve drugim? Kako lahko sploh ciljamo na pravičnejši svet, če se ne zanimamo za dogajanja okoli nas? Menim, da je za izhod iz današnjega stanja potrebno večje informiranje in večje politično udejstvovanje, še posebno mladih. Na kom bo navsezadnje stal svet? Na mladih, in prav oni bodo čez nekaj let imeli vloge, za katere je splošno mnenje, da jih sedaj zasedajo »politične lisice«. Tako posploševanje je zelo škodljivo, ker poštenost, sposobnosti in marljivost ljudi nimajo nikakršne zveze s starostjo. Udeležba mladih je potrebna, da se izurijo in pridobijo dovolj izkušenj, da bodo brez težav nadomestili sedanje kadre. Sedanji kadri pa imajo dolžnost, da svetujejo mlajšim generacijam in da nudijo svojo pomoč tudi ko prenehajo z opravljanjem svojih funkcij. Vsi skupaj se moramo zavedati, da samo z večjo participacijo, imamo večji nadzor nad našo prihodnostjo in lahko ukrepamo v primeru odločitev, s katerimi se ne strinjamo. V obratnem primeru izničimo katerekoli možnost spremembe. Kljub nekaterim izjemam, je danes v politiki zelo malo mladih, kar močno pogrešam. Dvajsetletniki imajo ogromno svežine, niso obremenjeni ne s preteklostjo ne z osebnimi zamerami starejših kolegov, zato je njihov doprinos ključen pri dojemanju sedanjosti. Nujno jih je pritegniti v družbene debate, a sami morajo opustiti nezaupanje, ki ga imajo do starejših generacij, in se vključevati v prostore, kjer lahko predstavijo svoje ideje. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je politika »urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov«, se pravi, da je moč, ki odloča o vseh aspektih človeka v sodobnem času. Odloča tudi o prihodnosti, ki ni samo naša, temveč tudi naših otrok in bodočih rodov. Moje upanje je, da se bo politično začelo zavzemati čim več poštenih ljudi, zato preverite politično sceno, zberite opcijo, ki vam najbolj ustreza in zavzemajte se za prihodnost vašega prostora. Gradnja pravičnejše družbe ne sme biti zgolj utopija! Fabio Vizintin Koga motijo heroji? V času samostojne Slovenije se je gonja desničarskih krogov vedno pojavila kot uvertura v (danes znane) udare na podjetja, javni sektor, zdravstveni sistem, pokojnine, celo na ustavno zagotovljene pravice. Preizkus slovenske demokracije je vseka- kor bil izbris državljanstva več kot dvajset tisočem ljudem v Sloveniji. K vsej tej sistemski ofenzivi so »navadni ljudje« dodajali še posamezna natolcevanja o partizanskih »zločinih«, poslužujejo se druge svetovne vojne in govorijo o grozodejstvih partizanov. O grozodejstvih fašistov, nacistov, črne roke, ustašev, četnikov in podobnih kolaboracionistov pa zelo zelo malo, načrtno malo. V drugi svetovni vojni pač ni bilo agresorjev, si bodo mislili mladi rodovi; Nemci in Italijani so se v Sloveniji samo malo sprehajali!! Brisanje zgodovinske resnice pa je del globalne vladavine, ki mora odstraniti vsak simptom upora. In partizani - tudi angloameriški koaliciji - so bili še kako uporni. In med njimi so bili heroji, ki so lahko vzor obnašanja današnjih in prihodnjih generacij. Moj oče Gruden Albert - Blisk je teden takih. Torej: uničiti uporne vzornike pomeni uničiti semena upora proti kateremkoli nasilju - zgodovinskem, ekonomskem, bančnem, zdravstvenem, itd. Ivo Žajdela je majhen, a viden kolešček tega stroja. Težko je spregledati njegovo vlogo, zato naj polemiko z njimi zaenkrat končam samo z znanim rekom: narod brez herojev je narod hlapcev. Milena Gruden, Sežana GLEDALIŠČE SMG s Frljicevim Izdajalcem v Sao Paulu Slovensko mladinsko gledališče bo s predstavo Oliverja Frljica Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! od danes do nedelje gostovalo v največjem brazilskem mestu Sao Paulu, kjer bodo predstavo štirikrat odigrali na Mednarodnem gledališkem bie-nalu tamkajšnje univerze, ki poteka pod naslovom Vnetljive realnosti.Letošnji festival črpa navdih iz mita o Prometeju, ki je bogovom ukradel ogenj in ga podaril ljudem. Selektorji festivala so izbirali predstave, ki skušajo premostiti razdaljo med umetnostjo in vsakdanjim življenjem ter uprizoritve, ki izzivajo prevladujoče estetske norme in kratke stike v okostenelih načinih gledališkega ustvarjanja. Ob Frljicevi predstavi in najprodor-nejših brazilskih uprizoritvah se bodo predstavila še gledališča iz Libanone, Argentine, Jordanije in Tunizije. Glavni program bodo obogatile številne spremljevalne prireditve in delavnice z gostujočimi režiserji, od katerih bo eno vodil Frljic. Predstavo Preklet naj bo izdajalec svoje domovine!, ki vzbuja pozornost domačega in tujega občinstva kot tudi kritikov, si bo januarja spet mogoče ogledati v Sloveniji, v začetku marca pa se bo podala na novo popotovanje - v Grčijo. V SMG so jo premierno uprizorili marca 2010. Njen okvir je krvav razpad Jugoslavije, te-matizira nacionalizem in ksenofobijo, smrt ter odnos med igralci in gledalci. Igrajo Primož Bezjak, Olga Grad, Uroš Kaurin, Boris Kos, Uroš Maček, Draga Potočnjak, Matej Recer, Romana Šalehar, Dario Varga in Matija Vastl. Besedilo je plod sodelovanja celotne umetniške ekipe. 1 0 Četrtek, 12. decembra 2013 KULTURA / SEŽANA - Zanimivo srečanje v Kosovelovi knjižnici Prevajalska strast Prevajalki Darja Betocchi in Jol-ka Milič sta bili protagonistki torkovega srečanja v sežanski Kosovelovi knjižnici, ki je nosilo naslov Pridobljeno s prevodom. Kot je uvodoma pojasnila predsednica Dušanka Za-bukovec, je večer spadal v niz srečanj, ki jih je Društvo slovenskih književnih prevajalcev priredilo z namenom, da bi širša javnost bolje spoznala prevajalce in njihov poklic. Poklic, ki je resnici na ljubo, dokaj spregledan. Najbrž ima prav Jolka Milič, ko trdi, da prevajalci ne obstajajo in da njihova imena v knjigah običajno preskočimo ... Torkovo srečanje, ki je v sežansko knjižnico privabilo lepo število poslušalcev, med katerimi je bilo kar nekaj »posredovalcev« literature, je potekalo v obliki pogovora. Vodila ga je Prevajalki Darja Betocchi (levo) in Jolka Milič med sežanskim pogovorom foto damjan novinarka Poljanka Dolhar, ki je uvodoma predstavila obe gostji. Tržačan-ko Darjo Betocchi, ki ob poučevanju italijanščine na slovenskem liceju v Trstu prevaja slovenska literarna dela v italijanščino, ter Sežančanko Jol-ko Milič, ki ima za sabo šest desetletji neutrudnega prevajanja v oba jezika. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena: leta 2005 ji je na primer predsednik italijanske republike Carlo Azeglio Ciampi podelil nagrado Grande ufficiale della Stella della Solidarieta Italiana, pred nekaj tedni je prejela nagrado mira, ki jo je slovenski center PEN podelil prvič. Leta 1995 sta si prevajalki delili Kosovelovo nagrado: Darja Be-tocchi za antologijo pesmi Miroslava Košuta, Jolka MIlič pa za prevod zbir- filmi@primorski.eu GREMO V KINO Molière in bicicletta (Molière à bicyclette) Režija: Philippe Le Guay Igrajo: Fabrice Luchini, Lambert Wilson, Maya Sansa, Laurie Bordesoules Francija 2013 Ocena: ★★★★ Serge Tanneur je veliki gledališki igralec, eden najboljših interpretov Molierja. Pred par leti se je, naveličan odrskih desk kot tudi vsega, kar se vrti okrog gledališkega sveta, odmaknil na atlantsko obalo na otok Île de Ré. Tam je namreč podedoval staro tetino hišo in odločil, da bo tudi to njegov novi dom: daleč od vseh in vsega. Nekega dne pa se prav v smeri Île de Ré iz Pariza odpelje drug igralec, eden največjih trenutnih televizijskih miljenčkov, Gauthier Valence. V zadnjem času je zaslovel predvsem zaradi vloge v televizijski nadaljevanki o uspešni zdravniški ekipi, ki jo francosko občinstvo posebej obožuje. Gauthierov cilj je ta, da prepriča Sergeja, da se z njim vrne na gledališki oder in da skupaj nastopita v Molierovem Ljudomrzniku. Serge sprva nasprotuje povabilu, s časom pa se počasi da prepričati. Med dolgimi vajami, sprehodi in izleti s kolesom po otoku, Serge in Gauthier utrdita staro prijateljstvo, kot tudi profesionalno vez in sodelovanje, tako da je njun skupen nastop že skoraj dejstvo. Vse gre v najboljši smeri, dokler nekega dne v restavraciji na plaži srečata temnolaso Francesco, italijansko ločeno žensko, ki jima bistveno zameša karte. V film prenešeno gledališko delo je zgodba o človeku, ki se je zaradi premočrtne moralne drže oddaljil od uspeha, profesionalnih zadoščenj in vsega, kar ga je do takrat obkrožalo, in se pri tem odločil za povsem drugačno življenje. Nekako tako kot že Molierov pravičnik Alcest se je tudi Serge Tanneur izoliral od sveta, dokler ga ni poiskal sam Gauthier. Od starega prijatelja se je pustil spet zapeljati, a ko mu je bilo jasno, da stvari ne bodo šle, kot si jih je on zamislil in želel, se je spet odločil za samoto. Film režiserja Philippeja Le Guaya, ki si ga je v Franciji ogledalo več kot milijon gledalcev, je predvsem poklon gledališkemu svetu in krhkosti, zavistim in ambicijam, ki prepogosto kraljujejo med protagonisti odrskih desk. (Iga) ke Iva Svetine. V javnosti veljata za zastopnici različnih prevajalskih šol, komisijo tržiškega kulturnega konzorcija sta očitno prepričala oba stila. V poldrugi uri dolgem pogovoru sta ob tej, nanizali še marsikatero anekdoto, spregovorili o nekaterih »kiksih«, ne vedno lahkih odnosih z avtorji, ki se v nekaterih njunih prevodih nikakor niso prepoznali. Za 87-letno Jolko je prevajanje »beg« iz vsakodnevnih težav, za 48-letno Darjo pa velika psihična in fizična obremenitev ...tudi zato, ker se večkrat »spopade« z dolgimi in zahtevnimi prevodi; pri založbi Zandonai je na primer pravkar izšel njen prevod Kova-čičevih Prišlekov. Za obe pa je prevajanje neke vrste strast, kateri se najbrž ne bosta zlepa odrekli ... FILM - Nagrada Evropskega parlamenta Nagrada lux za film Alabama Monroe Filmska nagrada Evropskega parlamenta lux je letos pripadla belgijskemu režiserju Felixu van Groeningenu. Ta v filmu Alabama Monroe pripoveduje ljubezensko zgodbo Elise in Didierja, ki izgubita hčerko ter v žalovanju ne najdeta drug drugega. Nagrada lux je dobra, ker si je nominirane filme - poleg Alabame Monroe sta se za lux potegovala še Miele italijanske režiserke Valerie Golino in Sebični velikan Clio Barnard - tako ogledal širši krog ljudi kot sicer. Nagrada izobražuje, se je na včerajšnji podelitvi pošalil nagrajenec. Njegov film je bil nominiran tudi za najboljši evropski film, igralka Veerle Baetens pa je za vlogo Elise prejela nagrado za najboljšo igralko na nedeljski podelitvi evropskih filmskih nagrad. V pogovoru za STA je Van Groeningen na vprašanje o nasprotnih pogledih glavnih junakov na posmrtno življenje dejal, da je zanimivo, kako nasprotna sta si, a vendar v določenih stvareh oba zmedena. »Mislim, da je ta dvojnost v vsakem človeku. Predstaviti ti dve strani v obliki para, ki ga povezuje izjemno močna ljubezen, je res velik izziv. Potrebujeta se, nato pa se začneta zaradi omenjenih nasprotij sovražiti. Ne obstaja rešitev, kaj je prav in narobe, vsakdo se mora sam odločiti o lastnih željah in potrebah,« je dejal. Vsi trije filmi so bili po nominaciji podnaslovljeni v 24 uradnih jezikov Evropske unije in prikazani po vseh državah članicah, pa tudi v nekaterih drugih. Zmagovalni film bodo še dodatno opremili s prilagoditvami za slepe ali slušno prizadete gledalce v več jezikih. Letos je nad nagrado bdela žirija, sestavljena iz producentov, selektorjev filmskih festivalov, kritikov in drugih, zmagovalca so z glasovanjem, ki je potekalo od 25. novembra do 10. decembra, izbrali evropski poslanci. Nagrado lux, namenjeno filmom, ki se posvečajo temam integracije v Evropski uniji ter prikazujejo evropske vrednote, je Evropski parlament ustanovil leta 2007 v podporo evropski filmski industriji. Lani je nagrado prejela italijansko-francoska koprodukcija Ime mi je Li italijanskega režiserja Andrea Segreja. Kusturici zagotovili sredstva za projekt Andricgrad Režiserju Emirju Kusturici sta podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučic in Srbska napredna stranka (SNS), ki ji predseduje Vučic, za projekt Andricgrada namenila 100.000 evrov. Kusturica je dejal, da bodo s sredstvi dokončali študentski dom in izvedli druga zaključna dela projekta. Kot je napovedal, bodo v Andričgradu, kamnitem mestu v Višegradu, poleg spomenika, posvečenega Nobelovemu nagrajencu za književnost Ivu Andricu, postavili še spomenik v čast črnogorskemu vladarju in pesniku Petru Petroviču Njegošu, izumitelju Nikoli Tesli ter Mehmedu Paši Sokoloviču, ki je postavil znamenit most na Drini. Začetek projekta sega v leto 2011, ko so predstavniki vlade Republike srbske, občine Višegrad in Kusturičevo podjetje Lotika ustanovili skupno podjetje za izgradnjo An-dricgrada oz. kamnite vasi na 17.000 kvadratnih metrih, posvečene delu Nobelovega nagrajenca za književnost Iva Andrica Most na Drini. (STA) TRŽAŠKI ROSSETTI - Slovaški ljudski plesi in pesmi Prijeten večer z odličnimi interpreti skupine Lučnica Včasih so nastopali na mednarodnih folklornih festivalih, npr. tudi na Goriškem, danes pa se kot plesni ansambli drugih zvrsti prvenstveno predstavljajo v gledališčih. Med vzhodnoevropskimi državami, ki se nedvomno lahko ponašajo z bogato tradicijo ljudskih pesmi in plesov, je tudi Slovaška. Narodni plesni ansambel Lučnica je v torek zvečer v tržaškem Rosset-tiju predstavil privlačen izbor slovaške plesne ljudske tradicije. Po ustaljenem vzorcu tudi ta skupina izvaja zahtevne in obenem atraktivne koreografije na ljudske motive, vendar se dovolj zvesto drži osnovnih prvin. Seveda po slovaških vaseh niso nikdar tako virtuozno plesali, kot to znajo člani odlične skupine. Vsekakor pa je vodstvo pripravilo lep program, ki je tekoče prehajal iz ene točke v drugo, osnova prikazanega pa je bilo predvsem delo umetniškega vodje skupine, koreografa in raziskovalca narodnega blaga Štefana Nosala. Velika odlika predstave je bila prisotnost glasbenega ansambla, ki je spremljal plesalce in nekajkrat nastopil tudi samostojno. Sestav je bil »panonskega« tipa, se pravi, da je z godali sodeloval cimbalom. To daje skladbam svojstven zvok, ki bi ga večina pripisala kar madžarsko-ciganskemu vplivu. Pa je tipičen tudi za skladbe slovaških dolin in hribovitih predelov. S teh dveh različnih območij, kot so razkrivale sicer precej prirejene noše, so bili tudi izbrani plesi. Opravljeni izbor je bil toliko bolj pester, ker so slovaški odlični plesalci predstavili tako parne kot tudi izključno moške in ženske plese. Polko se pleše v paru in z živahno inačico z območja Šariša je ansambel tudi uvedel tržaški program. Če so v prvem delu moški med drugim odplesali temperamenten ples s palicami, je bil vselej nežno prikazanim ženskam zaupan bolj umirjen in poetičen pozdrav pomladi. Povedati je še treba, da je Prizor s plesnega večera slovaške skupine Lučnica folklorni ansambel v »tradicionalnem« pomenu besede, saj člani ob plesu obvladajo tudi petje. In pri tem - kar tudi sodi v tradicijo - se še najbolj morajo izkazati ženske. Program je obsegal tudi razne oblike vsepovsod priljubljenega nadi-gravanja in pa moške igre s klobuki. Slovaška posebnost, ki so jo člani skupine še p. brenkus posebej dobro izvedli, so bili ženski skoki s partnerjevo pomočjo. Za zaključek spet vesel niz parnih plesov, izbrali so praznični plesni sklop iz vzhodne Slovaške. Tržaški gledalci so navdušeno ploskali, dobili dodatek, nakar so jim mladi izvajalci hvaležno mahali v slovo. Oni so se krepko na-plesali. (bip) / ITALIJA, SVET Četrtek, 12. decembra 2013 1 1 ITALIJA - Potem ko je vladno koalicijo zapustila stranka Forza Italia Parlament izglasoval zaupnico Lettovi vladi RIM - Parlament je včeraj izglasoval zaupnico vladi Enrica Lette. Parlamentarno preverjanje je bilo potrebno, potem ko je vladno koalicijo zapustila stranka Forza Italia Silvia Berlusconija. Od 591 poslancev, ki so glasovali, jih je zaupnico vladi izrazilo 379, 212 poslancev pa je glasovalo proti. V zgornjem domu parlamenta je vlado podprlo 173 senatorjev, medtem ko jih je 127 glasovalo proti. Premier je pred glasovanjem najprej poslancem in potem senatorjem predložil nov program vlade s konkretnimi predlogi gospodarskih in političnih reform za leto 2014, o katerem je v ponedeljek že govoril z novoizvoljenim sekretarjem Demokratske stranke Mat-teom Renzijem. Program bo sicer dokončno dodelan z novo koalicijsko pogodbo, ki naj bi jo sklenili še pred koncem tega leta. Letta je napovedal, da bo Italija, kjer se je gospodarska recesija v tretjem letošnjem četrtletju uradno končala, leta 2014 dosegla 1-odstotno rast, leta 2015 pa 2-odstotno. »Ne bomo dopustili, da Italija znova potone,« je dejal Letta. Napovedal je tudi strukturne reforme, ki naj bi med drugim privabile tuje vlagatelje. Obljubil je ukinitev javnih subvencij političnim strankam, znižanje davčnih obremenitev za družine in podjetja ter boj proti brezposelnosti. Poleg tega je potrdil, da se bo vlada najodločneje zavzela za izpeljavo že večkrat napovedanih institucionalnih reform, od ukinitve pokrajin do uvedbe enodomnega parlamentarnega sistema. Letta je tudi poudaril, da je Italiji zaradi ostrih varčevalnih ukrepov uspelo proračunski primanjkljaj zmanjšati na tri odstotke BDP. »Italijanske finance so urejene. To sporočam tudi nekaterim tehnokratom v Bruslju,« je še dejal italijanski premier, ki je tudi napovedal, da bo Italija v drugi polovici prihodnjega leta izkoristila semester predsedovanja Evropski uniji za preporod povezave. Berlusconi je podporo vladi Lette, ki je na čelu Italije od aprila, odrekel konec novembra pred glasovanjem o njegovi izključitvi iz senata. Vladi prežive- tje omogoča nova stranka Nova desna sredina, ki so jo ustanovili nekdanji Ber-lusconijevi zavezniki z notranjim ministrom Angelinom Alfanom na čelu. Demokratska stranka je najmočnejša stranka vladne koalicije, poleg Al-fanove Nove desne sredine pa v njej sodeluje še sredinska Scelta Civica. Rekonstrukcijo vlade je Letta večkrat odločno zavrnil. Ta je pred komaj dvema tednoma preživela glasovanje o zaupnici v senatu, vezano na proračun za leto 2014. Med včerajšnjo razpravo o zaupnici vladi v parlamentu je kar nekajkrat prišlo do vročih polemik. Vlado so posebno ostro napadali Berlusconijevi privrženci in predstavniki Gibanja petih zvezd. Posebno se je zaiskrilo, ko se je premier Let-ta kritično obregnil ob pristaše Beppa Grilla, ki radi sestavljajo proskripcijske sezname ne le politikov, ampak tudi novinarjev. »To je skregano z demokracijo,« je dejal Letta. ITALIJA Premier Enrico Letta predstavlja vladni program v senatu ansa Premier o protestih Letta: Forconi so • v • v resnici manjšina RIM - Po Italiji so včeraj že tretji dan zapored potekali množični protivladni protesti gibanja Forconi. Protestniki so v Milanu, Turinu, Rimu, Palermu in drugod blokirali ceste in železnice, kar je ponekod močno ohromilo promet. V nekaterih primerih so se protestniki, ki so nezadovoljni z varčevalnimi ukrepi in veliko brezposelnostjo, celo spopadli s policijo. Premier Enrico Letta je včeraj med razpravo o zaupnici vladi v senatu zatrdil, da ne bo dajal potuho temu gibanju. »Sogovorniki vlade so stanovske organizacije, ki predstavljajo 90 odstotkov zadevnih kategorij,« je zatrdil. Medtem je novi tajnik Severne lige Matteo Salvini sprejel predstavnike Forconov, vodja For-za Italia Silvio Berlusconi pa je napovedano srečanje z njimi odložil. ITALIJA - DS Napolitano sprejel Renzija RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj sprejel novega tajnika Demokratske stranke Mattea Renzija. Kot so povedali viri s Kvirina-la, se je pogovor sukal predvsem okrog institucionalnih reform in še posebej okrog volilne reforme. Sicer pa je Renzi včeraj predsedoval prvi seji novega strankinega tajništva. Le-to se je zbralo ob 7.30, kar je neobičajno zgodaj za politike, še zlasti rimske. Novi tajnik je med drugim potrdil svoj že izraženi predlog, da bi novi predsednik stranke postal nekdo izmed somišljenikov Giannija Cuperla ali Pippa Civatija, se pravi njegovih poraženih tekmecev na primarnih volitvah. To naj bi prispevalo k utrditvi enotnosti stranke po delitvah med strankarskimi volitvami. UKRAJINA - Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Ashtonova obsodila uporabo sile proti proevropskim protestnikom v Kijevu BRUSELJ - Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je včeraj obsodila uporabo sile proti proevropskim demonstrantom v Kijevu, potem ko jih je policija čez noč skušala zaman razgnati. Ukrajinske varnostne sile so se včeraj umaknile s Trga neodvisnosti, središča protestnikov, ki zahtevajo podpis pri-družitvenega sporazuma z EU. "Zelo sem zaskrbljena zaradi ravnanja policije. Navdušena pa sem nad miroljubno in pogumno naravo protestov v podporo evropskim aspiracijam," je Ashtono-va zapisala v sporočilu. "Obsojam rabo sile in nasilje, ki ne sme biti odgovor na miroljubne demonstracije, zato pozivam, naj se vse strani vzdržijo nasilja," je dodala visoka predstavnica, ki se je v torek srečala s protestniki na trgu Majdan. Podobno je ocenila tudi pomočnica ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja Victoria Nuland po srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Januko-vičem v Kijevu. Represivni ukrepi proti proevropskim protestnikom so nedopustni, je dejala Nulandova in dodala, da je imela z Janukovičem težke, a realistične pogovore. Ukrajinski predsednik je včeraj zagotovil, da varnostne sile ne bodo uporabile sile proti mirnim protestnikom, opozicijo pa pozval, naj se začne pogovarjati. "Zavoljo doseganja kompromisa pozivam opozicijo, naj ne zavrne pogovorov in naj ne hodi po poti konfrontacije in ultimatov," je zapisal v sporočilu za javnost. Ukrajinske varnostne sile so se sicer včeraj umaknile s kijevskega Trga neodvisnosti, središča množičnih protestov, ki so izbruhnili, potem ko je Ukrajina ustavila priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU. Najnovejša vladna poteza je sledila v času, ko so opozicijski voditelji pozvali k še množičnejšim protestom. "Prišla sem pomagati. V pogovorih mi je Ja-nukovič zagotovil, da je pripravljen sodelovati v dialogu, k čemur ga tudi pozivam. Ponovil je tudi svojo željo po podpisu sporazuma. Z njim sem se pogovarjala še o nujni potrebi po izpustitvi aretiranih protest-nikov ter k takojšnji preiskavi in kaznovanju odgovornih za nasilje," je še dodala Ash-tonova. (STA) Tisoči se v Pretorii še zadnjič poklanjajo Mandeli PRETORIA - V južnoafriški prestolnici na tisoče ljudi čaka v vrsti, da bi se še zadnjič poklonili prejšnji četrtek umrlemu prvemu temnopoltemu predsedniku Južnoafriške republike, borcu proti apartheidu, Nelsonu Mandeli. Krsta z Mande-lovimi posmrtnimi ostanki leži v poslopju, kjer je pred skoraj 20 leti prisegel kot predsednik. Mandela bo do sobote ležal v Pre-torii. V soboto zjutraj pa ga bodo odpeljali v njegovo rojstno vas Qunu, kjer ga bodo v nedeljo pokopali. Pogreb, ki se bo začel ob 9. uri po lokalnem času, bo državniški, na njem pa pričakujejo okoli 5000 ljudi. Republikanci in demokrati dosegli dogovor o proračunu WASHINGTON - Pogajalci ameriške Demokratske in Republikanske stranke so v torek v Washingtonu dosegli dogovor o proračunu, s katerim se bodo ZDA 15. januarja morda izognile ponovni proračunski blokadi, podobni tisti v prvi polovici oktobra, ki je povzročila za okoli 20 milijard dolarjev gospodarske škode. Dogovor morata potrditi oba domova kongresa. Dogovor so sicer nemudoma napadli skrajneži v obeh strankah, predsednik ZDA Barack Obama pa ga je pozdravil in pozval kongres, naj sedaj na podlagi tega sprejme proračun za letošnje in prihodnje leto. ZDA prekinile pomoč opoziciji na severu Sirije ANKARA - ZDA so prekinile vso nesmrtonosno pomoč opoziciji na severu Sirije, kjer so islamistični uporniki zasedli oporišča in skladišča Svobodne sirske vojske, ki jo podpira Zahod. Enako odločitev je sprejela tudi Velika Britanija. "Videli smo poročila, da so sile Islamske fronte zasedle sedež in skladišča v Atmehu, ki pripadajo Vrhovnemu vojaškemu svetu in razumljivo je, da smo zaskrbljeni," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Ankari T.J. Grubisha. Kot je pojasnil, so ZDA zaradi trenutnih razmer prekinile dostavo vse nesmrtonosne pomoči na sever Sirije. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 29.273,82 -114,11 SOD NAFTE (159 litrov) 109,45 $ +0,06 EVRO 1,3767 $ +0,10 Protestniki obkrožajo policijsko vozilo sredi Trga neodvisnosti v Kijevu ansa EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. decembra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 11. 12. 10. 12. ameriški dolar 1,3767 1,3750 japonski jen 141,22 141,35 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,434 27,453 danska krona 7,4606 7,4604 britanski funt 0,84025 0,83645 madžarski forint 302,25 300,79 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7030 0,7030 poljski zlot 4,1831 4,1825 romunski lev 4,4535 4,4525 švedska krona 9,0124 8,9897 švicarski frank 1,2219 1,2214 norveška kron 8,4215 8,4015 hrvaška kuna 7,6415 7,6425 ruski rubel 45,0812 44,9962 turška lira 2,7999 2,7902 avstralski dolar 1,5123 1,5039 braziljski real 3,1997 3,1 759 kanadski dolar 1,4581 1,4604 kitajski juan 8,3565 8,3486 indijska rupija 84,3990 83,9149 južnoafriški rand 14,2878 14,1808 1 2 Četrtek, 12. decembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Število tatvin upadlo tudi zaradi povečane previdnosti ljudi Goriška ni več »raj« za tatinske pohode V zadnjih treh mesecih je število tatvin v goriški pokrajini glede na isto obdobje lani upadlo, čeprav smo ravno v zadnjih dneh pisali o vlomu v bar ob sovodenjskem nogometnem igrišču, o poskusu vloma v hišo v Sovodnjah, o dveh krajah zlata na Vrhu. Tako poveljnik goriških karabinjerjev Lorenzo Pella kot vodja mobilnega oddelka kve-sture Claudio Culot ugotavljata, da je bilo v zadnjem obdobju manj tatvin kot v zadnjih treh letih. »Vaških tatičev skoraj ni več. K nam prihajajo tatovi od drugod, tudi iz tujine; ti večinoma izbirajo kraje ob glavnih prometnicah, izogibajo se območij, kjer je prisotnost sil javnega reda opaznejša. Po zaprtju centra za priseljence CIE v Gradišču se je povečalo število naših izvidnic na teritoriju, ki so jih kriminalci nedvomno opazili, zato pa so njihovi tatinski pohodi v goriški pokrajini manj pogosti,« pravi Culot. Sile javnega reda so v zadnjih časih na Goriškem izsledile kar nekaj tatov iz Vzhodne Evrope. Aretirali so več romunskih državljanov z ukradenimi gradbenimi in kmetijskimi stroji; na Tržaškem so razkrinkali srbsko tolpo, ki je po vsej verjetnosti vlomila v nekaj stanovanj tudi na Goriškem. Culot razlaga, da so prisotnost tatov iz bolj oddaljenih krajev opazili tudi v sosednjih krajih v Sloveniji. Očitno je goriški prostor zanje zanimiv, čeprav začenjajo biti krajani vse bolj pozorni na prisotnost sumljivih oseb, zaradi česar Goriška ni več »raj« za tatinske pohode, kakršna je bila pred leti. Da moramo takoj klicati sile javnega reda, ko opazimo sumljive avtomobile in osebe, so poudarili tudi na torkovem srečanju s karabinjerji, ki je potekalo v Števerja-nu. V tamkajšnjem župnijskem domu je lepo število domačinov nagovoril ravno ka-rabinjerski kapetan Lorenzo Pella, informativno srečanje so priredili števerjanska občina, krajevna postaja karabinjerjev, župnija ter društvi Briški grič in F.B. Sedej. Ob prisotnosti županje France Padovan je Pella pojasnil, kako se lahko zaščitimo pred tatovi in goljufi. Povedal je, da je treba vedno zaklepati vhodna vrata in skrbno zapirati okna. Treba je biti vedno previdni in nezaupljivi do neznancev, ki skušajo vstopiti v stanovanje. Denar in dragocene predmete je treba skrivati v nenavadnih krajih, velikih vsot pa je bolje ne imeti doma. Ključev ni dobro puščati v avtomobilu, pametna poteza pa je namestitev hišnega alarma, neprebojnih vrat in videokamer. Pella je pozval domačine, naj takoj kličejo karabinjerje, ko opazijo sumljive avtomobile ali ljudi. Ravno lani so prejeli klic domačina, ki jih je sredi Šte-verjana opazil sumljiv avtomobil. Karabi-njerji so se takrat takoj lotili njegovega iskanja in ga kmalu zatem tudi našli. V njem se je peljal moški, ki je v preteklosti zakrivil nekaj kaznivih dejanj, zato pa so ga pospremili v karabinjersko kasarno in ga zaslišali; izkazalo se je, da pri sebi ni imel ukradenega blaga, vseeno pa ni pojasnil, kaj je pravzaprav počel v Števerjanu. Ko bi tudi v drugih primerih krajani klicali karabinjerje, bi se izognili marsikateri tatvini. Ravno pred nekaj dnevi so na Vrhu opazili sumljiv avto, vendar si ni nihče zapisal njegove registrske tablice, čeprav so se z njim na Vrh pripeljali tatovi, ki so v nekaj dneh obiskali dve hiši. Karabinjerji so v Števerjanu podobno informativno srečanje izpeljali tudi lani, ko se je ravno tako zbralo kar nekaj domačinov. Tatovi sicer le občasno obiskujejo števerjansko občino, kjer povprečno naštejejo eno - včasih dve tatvini na leto. Z informativnimi srečanji in nadzorom nad teritorijem si karabi-njerji prizadevajo, da bi število tatvin še dodatno znižali. (dr) JAZBINE - Novo krožišče ob cesti za Vipolže Odprto in nedokončano Namestiti morajo nove smerokaze in odstraniti drog javne razsvetljave - Dokončali stensko poslikavo »Krožišče je že odprto, čeprav se gradbena dela dejansko še niso zaključila.« Števerjanska županja Franca Padovan opozarja, da morajo cestarski delavci opraviti še nekaj gradbenih del na novem krožišču ob cesti, ki z Jazbin vodi do nekdanjega mejnega prehoda pri Vipolžah. »Zamenjati morajo smerokaze, saj je na njih nekaj napak, čeprav smo iz štever-janske občine poslali gorski skupnosti za Brda, Nediške in Terske doline seznam s pravilno zapisanimi imeni. Namestiti morajo tudi tablo z napisom Števerjan,« pojasnjuje županja in poudarja, da je celoten postopek za gradnjo krožišča izpeljala gorska skupnost, ki je skupno dala na razpolago 500.000 evrov. Krožišču je bilo sicer namenjenih okrog 350.000 evrov, ostali del denarja pa so uporabili za asfaltiranje ceste, ki z Jazbin pelje v Števerjan. Novo krožišče so začeli graditi septembra. Zaključek gradbenih del je po besedah županje predviden do 25. januarja prihodnjega leta; do takrat bodo morali delavci odstraniti tudi drog javne razsvetljave, ki se je znašel sredi ceste za Vipolže in predstavlja nevarnost za udeležence cestnega prometa. Novo krožišče sicer že služi svojemu namenu; vidljivost je boljša kot na nekdanjem križišču, avtomobiliste, ki premočno pritiskajo na plin, pa prisili, da znižajo hitrost svojih avtomobilov. Ravno te dni pa na Bukovju dokončujejo veliko stensko poslikavo, ki je bila prejšnji mesec v središču pozornosti in predmet polemike zaradi napisa »I love Collio«. »Kot je bilo načrtovano že sep- tembra, bodo na zid napisali še "Dobrodošli v Števerjanu", narisali cerkvico in dodali napis v petih jezikih,« navaja županja Franca Padovan in pojasnjuje, da drugi del poslikave uresničujejo z 2000 evri prispevka Fundacije Goriške hranilnice; 500 evrov je pristavila števerjanska občina, 318 evrov pa je ostalo od prvega dela poslika-ve. »Fundacija je prispevek zagotovila v okviru projekta "Mladi za Brda",« k povedanemu še dodaja županja. (dr) Smerokaze bodo zamenjali bumbaca Drog ob krožišču na Jazbinah (levo), stenska poslikava na Bukovju (zgoraj) bumbaca TRŽIČ - Fincantieri napoveduje ukrepe Protestniki so ohromili ladjedelnico, zaskrbljenost pred današnjo stavko V Tržiču so včeraj že tretji dan zapored protestirali somišljeniki gibanja For-coni (»vile«); medtem ko so se v ponedeljek in torek v sprevodu odpravili izpred ladjedelnice Fincantieri v središče mesta, so včeraj protestniki ostali pred največjim industrijskim obratom iz goriške pokrajine. Glavnino tisočih protestnikov so tudi včeraj sestavljali delavci raznih podizvajalskih podjetij iz ladjedelnice, večina izmed njih je po rodu iz juga Italije. Protestniki so se pred ladjedelnico zbrali ob peti uri zjutraj in preprečevali tovornjakom z blagom, da bi zapeljali v obrat. Po dogovarjanju s silami javnega reda so se protestniki umaknili izpred enega izmed vhodov, tako da so tovornjaki lahko zapeljali v ladjedelnico. »Dovolili smo vstop tovornjakom, ker bi drugače v Pancanu prišlo do prometnega kolapsa, mi pa nismo hoteli povzročiti tolikih težav krajanom. Naš protest se vsekakor nadaljuje, saj smo naveličani stalnega plačevanja in naraščanja davkov, zahtevamo spremembe,« je pojasnil eden izmed protestnikov. Včerajšnji protest je bil v primerjavi z drugimi kraji v Italiji vseskozi miren, je pa povsem ohromil proizvodnjo v ladjedelnici. V obratu naj bi se nadaljevalo le 5 odstotkov proizvodnega procesa, zaradi česar naj bi vodstvo ladjedelnice že napovedalo ukrepe proti podizvajalskim podjetjem, ki so dejansko ostala brez delavcev. V Tržiču medtem vlada velika zaskrbljenost za današnji dan, ko je napovedana osemurna stavka sindikata FIOM proti privatizaciji industrijskega sektorja. »Če nas ne bodo spustili v obrat, bi lahko prišlo do težav. Zakaj bi se morali pridružiti njihovemu protestu, če se oni niso pridružili našemu?« je včeraj povedal eden izmed protestnikov. Mobilizacija gibanja Forconi se nadaljuje tudi v Gorici, kjer pa je protestni-kov veliko manj. Pred županstvom že tri dni deli letake v glavnem ena sama pro-testnica; v večernih urah se ji pridruži nekaj ljudi, tako da jih je skupno med dvajset in štirideset. E. Gherghetta VILES - Tiare »Prihajajo od drugod« Predsednik pokrajine zavrača kritike Na kritike, ki jih je bil deležen zaradi svojega vzhičenega zagovora nakupovalnega centra Tiare Shopping v Vilešu, se je predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghet-ta včeraj odzval na svoji Facebook strani. Vidni predstavniki goriških in tržiških trgovcev mu očitajo, da je z nerazumljivo evfori-jo stopil na stran zasebnega podjetja - mul-tinacionalke, ki utegne zapisati smrti krajevne komercialne dejavnosti in mestna jedra. Gherghetta jim tako odgovarja: »V slabem tednu od odprtja so v centru Tiare našteli preko 160.000 ljudi. Velika večina le-teh pa ne prihaja z ozemlja goriške pokrajine, temveč od drugod - iz krajev, za katere je bil naš teritorij običajno nezanimiv. Morda se motim in center Tiare ni velika priložnost za vso Goriško - v nasprotju s tem, kar jaz trdim -, v tem primeru pa bi se na novo postavljalo vprašanje, kako bomo preusmerili k nam vsaj del nakupovalnih tokov. Na psovke ne bom odgovarjal, ničemur ne služi. Razumem, da je med nami veliko stiske zaradi krize, toda želim obenem povedati, da edina konstruktivna reakcija na takšno stanje so nove podjetniške pobude. Izhajam iz revne družine in ne glede na to, kar nekateri trdijo, sem v svojem življenju vedno delal, v politiki pa sem se vedno izpostavil in stal za svojimi besedami, kar redki počenjajo. Demokratska stranka je moja stranka, Renzi je moj tajnik, Debora moja predsednica dežele, Al-tranova moja županja.« Karitas: »Posvoji račun« Goriška Karitas podpira pobudo pokrajinske zveze ACLI, s katero si prizadevajo za nudenje pomoči družinam v stisku pri plačilu računov za vodo, plin in elektriko. »Če "posvojiš" račun, ne rešiš nikomur življenja, vsekakor pa izkažeš bližino nekomu, kar je v predbožičnem času še toliko bolj pomenljivo,« pravi predsednica pokrajinske zveze ACLI Silvia Paoletti. Direktor nadškofijske Karitas Paolo Zuttion opozarja, da je v težavah vse več goriških družin. »Lani je nadškofijsko središče nudilo denarno pomoč ali posojilo 249 družinam, ki same niso imele dovolj sredstev za svoje preživljanje; skupno pa smo prejeli kar 429 prošenj po pomoči,« pojasnjuje Paolo Zuttion. Za zbiranje pomoči so odprli račun na Zadružni banki iz Ločnika, Fare in Koprivnega, na katerega je mogoče nakazati prispevek. Brezposelni na županstvu Goriški prvi občan Ettore Romoli je včeraj na goriškem županstvu sprejel skupino brezposelnih, ki jih je vodil pokrajinski svetnik Severne lige Franco Zotti. »Spet bom pozval deželo, naj poveča sredstva za socialne zaposlitve, saj pomoč, ki smo jo doslej zagotavljali, očitno ni dovolj,« je med srečanjem zagotovil Romoli, ki bo že v prihodnjih dneh opozoril na rastočo stisko številnih Goričanov deželno vlado; po mnenju župana je treba še zlasti poskrbeti za brezposelne, ki ne uživajo nobenih socialnih blažilcev in ki jih je na žalost vedno več. »Nimamo denarja niti za hrano. Želimo si le dela, s katerim bi lahko sami poskrbeli zase,« je županu zaupal eden izmed brezposelnih. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. decembra 2013 13 TRŽIČ - Načrtuje ga naveza podjetij Mini uplinjevalnik je predmet presoje okoljevarstvenikov Okoljevarstveniki pretresajo možnost gradnje mini uplinjevalnika pri Tržiču, ki ji načelno ne nasprotujejo. Pri trži-ški okoljevarstveni zvezi Legambiente spremljajo z zanimanjem projekt skupine podjetnikov, ki bi v industrijski coni Li-sert zgradili uplinjevalnik, zato pa želijo čim prej razumeti, ali je omenjena zamisel res uresničljiva. Pobudnik gradnje uplinjevalnika, v katerem naj bi na leto iz tekočega v plinsko stanje spremenili 800 milijonov kubičnih metrov plina, je tržiški podjetnik Alessandro Vescovini, lastnik tovarne SBE. Naložba je po njegovih besedah vredna 100 milijonov evrov in ne predvideva deželnih prispevkov. Uplinjevalnik bi bil desetkrat manjši od tistega, ki ga je družba Gas natural načrtovala pri Žavljah, in bi po mnenju okoljevarstvenikov lahko prispeval k obnovi tržiške termoelektrarne v lasti družbe A2A, kjer bi lahko ravno zaradi njegove bližine sežigali plin namesto premoga. Vescovini bi skupaj s svojimi poslovnimi partnerji uplinjeval-nik zgradil na zemljišču industrijske cone, kjer se že nahaja industrijska hala. Investitorji so pripravljeni prodati 100 milijonov kubičnih metrov plina po nizki ce- ni družbi A2A, s čemer jo želijo prepričati, naj opusti svojo zamisel o sežiganju premoga v tržiški termoelektrarni. Ves-covini in ostali podjetniki bi za potrebe svojih proizvodnih procesov letno porabili 600 milijonov kubičnih metrov plina, tako da bi 100 milijonov kubičnih metrov plina ostalo za morebitne nove industrijske dejavnosti v tržiški industrijski coni. Vescovinijev načrt se navezuje tudi na predlog okoljevarstvenikov, ki so se pred nekaj tedni zavzeli za gradnjo fotovoltai-čnega parka in za ureditev območja, kjer bi delovala visoko tehnološka podjetja. »Nedvomno bi z znižanjem cene plina za tovarne prispevali k povečanju njihove konkurenčnosti in k večji privlačnosti celotnega območja, po drugi strani je treba opozoriti na potrebo po čim prejšnji poglobitvi kanala pred pristaniščem, brez katerega bi večje ladje s plinom ne smele pripluti v Tržič,« pravijo iz zveze Legambiente in pričakujejo, da bo Ves-covini januarja predstavil podrobnosti svojega načrta. Doslej je znano, da bi uplinjevalnik zgradili na zemljišču, ki meri med 20 in 30 tisoč kvadratnih metrov. Plin bi v Tržič prihajal na 25 ladjah letno, kar ne bi povzročalo težav v prista- Centrala družbe A2A bonaventura nišču. Mrzlo vodo, ki bi nastajala ob ute-kočinjenju plina, bi premešali z delom tople vode (približno 10 odstotkov), ki se izliva v morje iz termoelektrarne z deset stopinj višjo temperaturo. Na ta način naj bi bil učinek mrzle vode na okolje ničen, zagotavljajo zagovorniki gradnje »mini« uplinjevalnika. BORNJAN - Zunaj »uradnega« dvojezičnega ozemlja Tri leta s slovenščino Gostje waldorfskega vrtca in šole so bili gojenci glasbenega centra Emil Komel iz Gorice m GORICA Dveh licejskih polov zaenkrat še ne bo Pokrajinski odbor je včeraj soglasno odobril načrt za preureditev italijanskih višjih srednjih šol iz goriške pokrajine. Po protestih tako dijakov kot profesorjev in staršev so na pokrajini sklenili, da za obdobje enega leta odložijo preureditev višješolske ponudbe v Gorici. Predlog pokrajine je predvideval ustanovitev dveh licejskih polov - humanističnega in znanstvenega - z razdelitvijo sedanjega licejskega pola in zavoda DAnnunzio. Deželni šolski urad je medtem izdal pozitivno mnenje prvemu osnutku preureditve, ki je predvidel ustanovitev dveh licejskih polov, kar pa je kot rečeno zamrznjeno. Nastopajoči (levo) in waldorfska šola v Bornjanu fotoa.r. V Bornjanu, na robu krminskega občinskega ozemlja, delujejo več kot desetletje vrtec, osnovna in nižja srednja šola, ki sledijo waldorfski metodologiji poučevanja oziroma vzgoje. Obiskuje jih 85 otrok, ki prihajajo celo iz Trsta, Osoppa, Ogleja in Slovenije. V vzgojnem in izobraževalnem postopku je predvidena tudi slovenščina, ki jo poučujejo po dve uri tedensko v prvih treh letih osnovne šole; nato jo nadomesti nemščina, medtem ko traja pouk angleškega jezika pet let. Pred kratkim je šola v Bornjanu priredila nekakšen dan »odprtih vrat«, ki ga je poimenovala »Adventno praznovanje«. Pobudo ponavljajo in obnavljajo vsako leto s spremljajočo razstavo - bolšjim sejmom raznolikih ročnih del in skupinskimi delavnicami, na katerih izdelujejo adventne vence, prikažejo delo v vrtcu, krasijo sveče, izdelujejo volnene predmete, sledijo čarodeju ... Vmes imajo skupno kosilo za učence, starše, vzgojitelje in animatorje. Program, ki je zaobjemal zborovske recitacije, pevske in glasbene točke, so popestrili z gosti - gojenci glasbenega centra Emil Komel iz Gorice. Pravzaprav so člani slovenskega pevskega zbora in glasbenega ansambla - violine, tolkala, trobenta, harfa in boben - nastopili kot prvi. Izkazali so se z začetnimi »Dobrim jutrom«, »Kraljem Matjažem« in »Križ kra-žem«, nadaljevali z ritmično pesmijo »Mojster Jaka«, s »Svetim Miklavžem« in »Svetlečo se zvezdico«, »Abrahamom« in nav-dušujočo »Mi se imamo radi«. V slednjo se je z ritmičnim ploskanjem vključila publika: okrog dvesto petdeset otrok in staršev. Domači otroci so s sporočilom o naravi, ki se umirja, hkrati pa v tleh vse pripravlja, da čez kakšen mesec zopet vzklije, recitirali v polkrogu in v premikanju ter peli adventu primerne pesmi. Škoda, da ni bilo ozvočenja, ki bi omogočilo, da bi sicer zadržano in tiho podajanje bilo bolj razumljivo. Nastopila je tudi skupina staršev s solo pevko. Z njimi se je program prevesil v razposajeno podajanje pesmi z juga Italije ob spremljavi bobnov. Slišati je bilo taran-tello in rimske stornelle, sicer pa neštete pripovedne kitice v slogu goslačev. Zaključni drobec: prijetne, vzgojne, večinsko-manjšinske pobude in spoznavanja se odvijajo tudi zunaj klasičnega kroga slovenskih kulturnih domov in društev ter zunaj uradnega dvojezičnega ozemlja. (ar) ROMJAN - Pod krinko noči Sedež teniškega kluba že spet tarča vandalov Tatovi kradli v avtomobilih - Odnesli avtoradio, GPS naprave in gorivo V noči s torka na včerajšnji dan so vandali razsajali na sedežu teniškega kluba na Trgu Leda Bevilacqua v Romjanu, za cerkvijo sv. Štefana. Pod krinko noči so vlomili skozi vhodna vrata in prostore pošteno premetali. Vdrli so tudi v urad tajništva, brskali po predalih in omarah ter odšli s komaj kupljenim televizorjem. Močno prizadeti predsednik kluba Lucio Baradel je včeraj vložil ovadbo proti neznancem. »Nismo bili prvič tarča tatov, še bolj kot ukradeno blago pa breme predstavlja škoda na strukturi, zlasti na oknih in vratih,« je užaloščeno povedal. Klub ni opremljen z varnostnimi video napravami, teh je sploh v Ronkah malo in kljub pogostim vprašanjem v občinskem svetu ni znano, če obstoječe video kamere delujejo. V minulih dneh pa so se v Romjanu tatovi znesli tudi nad avtomobili. Ugotovljenih je vsaj sedem kraj na območju med Ulico Brigata Macerata in trgom. Običajni plen so avtoradio in GPS na- Sedež teniškega kluba bonaventura Prave>v enem primeru pa tudi gorivo. KROMBERK - Večer z Lojzko Bratuž Poudarek na zaslugah in družinskem albumu Lojzka Bratuž in Vera Tuta Tokratni torkov muzejski večer v gradu Kromberk je bil posvečen častni občanki novogoriške mestne občine Lojzki Bratuž. O njenem delu je podrobno spregovoril literarni zgodovinar Zoltan Jan, ob projekciji družinskih fotografij je rodbino Šorlijevih in Bratuževih občinstvu predstavila Vera Tuta, sestrična Lojzke Bratuž, družinsko zgodbo s poudarkom na materi Ljubki Šorli in očetu Lojzetu Bratužu je osvetlila pisateljica Darinka Kozinc, Melanija Kerševan pa je kot avtorica zelo uspešne razstave o Ljubki Šorli, ki je bila postavljena poleti ob odkritju njenega doprsnega spomenika v Novi Gorici, pripravila izbor omenjenih družinskih fotografij. Lojzka Bratuž je najvišje občinsko priznanje prejela septembra, in sicer za zasluge pri vzpostavljanju in ohranjanju skupnega narodno-kultur-nega prostora obeh Goric in Goriške ter za znanstveno-strokovno delo. »Imenovanje Lojzke Bratuž za častno občanko dokazuje, da živimo v enotnem slovenskem prostoru,« je zapisala napovedana sogovornica omizja, slovenist-ka Marija Mercina, ki pa se je morala zaradi bolezni opravičiti in je zato nekaj njenih misli prebral Zoltan Jan, dober poznavalec raziskovalnega dela Bratuževe. Občinstvu je v svojem posegu podrobno približal njeno delo, ki je nastajalo pol sto- fotok.m. letja in je bilo zabeleženo v 160 objavah, od tega je 64 knjižnih del, katerih je bila bodisi soavtorica bodisi samostojna ustvarjalka. »Dobro sem si zapomnila, da ste mi nekoč povedali za neobjavljeni Gregorčičev verz v njegovi pesmi "Soči". 'In tujce zemlje lačne utopi na dno razpenjenih valov, in naj dobode ni grobov', se pravi, naj ne dobijo niti grobov. Kot duhovnik je napisal 'hud' verz, ki ga je potem črtal. Na to ste me prav vi opozorili kot dobra poznavalka Gregorčiča,« se je z gostjo večera spominjala Darinka Kozinc in nato ob branju svojega eseja, ki je nastal ob obeleženju stoletnice rojstva pesnice Ljubke Šorli na Sveti Gori, podrobneje osvetlila predvsem njeno življenje in delo. »Gre za ženski pogled na drugo žensko,« je povedala Kozinčeva. Dobro obiskani večer je zaokrožila diaprojekcija slik iz družinskega albuma Šorlijevih in Bratuževih, s čimer se je občinstvu odstrlo nekaj novih podrobnosti iz njihovega življenja in dela. Osrednja gostja večera je občinstvo nagovorila le tik pred koncem grajskega dogodka z besedami iskrene zahvale za srečanje, ki ji je veliko pomenilo, saj je, kot je povedala, bila njena družina zelo poglobljeno predstavljena. Katja Munih 14 Četrtek, 12. decembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Umetniki za Karitas v galeriji Ars Pridite in poglejte! S predstavitve v galeriji Ars Tudi letos je bilo odprtje tradicionalne decembrske razstave »Umetniki za Karitas« v galeriji Ars na Travniku praznik z izrazitim solidarnostnim pečatom. V sredo minulega tedna je v imenu društva Ars najprej pozdravil goste in občinstvo Jurij Paljk. Namen potujoče prodajne razstave likovnih del, ki so nastala na 19. mednarodni likovni koloniji »Umetniki za Karitas« sredi avgusta letos na Sinjem Vrhu, je zbrati denar za ljudi v stiski v času, »ko se zdi, da ni več prostora ne za človečnost ne za solidarnost in so vsi polni le besed,« je dejal Paljk. Druženja umetnikov so že zato izrednega pomena; veliko pa pomenijo tudi za naš prostor, »da se kot manjšina bolj čutimo del narodnega telesa«. Kolonije na Sinjem Vrhu se udeležujejo »poljubni umetniki, pa tudi akademski slikarji«; letos je bil častni gost Andrej Jemec, ki se je goriškega odprtja tudi udeležil. Geslo letošnje kolonije je bilo »Pridite in poglejte!«, je dejala Jožica Ličen, dolgoletna sodelavka pri Koprski Karitas, sicer organizatorka umetniškega srečanja in potujočih razstav. »Pridite« je povabilo umetnikom, naj pridejo in ustvarjajo, »pa tudi revnim, naj pridejo k sodelavcem Karitas, da včasih tudi izjočejo svoje stiske in foto l.k. težave«. »Poglejte« je povabilo širši javnosti, pa tudi na splošno družbi, da bi videli ljudi, ki potrebujejo pomoč. Sodelavci Karitas se trudijo, »vendar še zmeraj so sredi nas ljudje, ki bi raje karkoli naredili kot pa prosili«. Sredstva, ki jih bodo zbrali z nakupom del z letošnje kolonije, bodo namenjena Materinskemu domu Karitas, ki ga imajo v Solkanu in na Cesti. Tam sprejemajo v glavnem mame z otroki oz. ostarele s posebnimi težavami. »Vsi morda nimajo priložnosti, da bi te stiske videli.« Pri Karitas pa vidijo tudi svetle točke: »Naš uspeh ni paket, ki ga starši lahko nesejo domov, ampak trenutek, ko nam povedo, da ga ne potrebujejo več.« O nekaterih avtorjih razstavljenih del, zlasti o teh, ki so bili na odprtju prisotni, je nekaj besed povedala likovna kri-tičarka Anamarija Stibilj Šajn. Začela je pri Andreju Jemcu, mednarodno priznanem umetniku, dolgoletnem dekanu in profesorju ljubljanske akademije: »To je avtor, ki razstavlja po najbolj eminentnih galerijah po svetu ... Avtor z energijo in neverjetno ustvarjalno močjo«. Akademska slikarka in grafičarka Milena Gregorčič »s svojo ustvarjalnostjo odpira obzorja in pogled v svojo dušo«. Janez Štros »na sliko- NOVA GORICA - Praznični program Jutri drsališče, od božiča pa »novoletna doživetja« Letošnja novost je goriški tek Goricatlon - Namesto ognjemeta dar za potrebne Uvod v praznično dogajanje v Novi Gorici bo jutri odprtje drsališča, ki bo na voljo en mesec. »Novoletna doživetja«, kot se imenuje letošnji praznični program, pa se bodo pričela za božič in bodo trajala do zadnjega dne v letu. Drsališče na Bevkovem trgu bo odprto vsak dan, med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah pa do 24. ure. Jutrišnje odprtje bo ob 17. uri zaznamoval nastop uspešnih goriških plesalcev Go breakers in Nik Oblak z daljinsko vodenim akrobatskim letalom. Praznični program vsak dan vsebuje dogodek, namenjen otrokom, začenjali se bodo ob 18. uri. Sledil bo glasbeni program, ki vključuje nastope različnih glasbenikov in glasbenih skupin. »Spored je namenjen vsem generacijam. Letošnja novost je goriški tek Goricatlon, ki bo potekal 28. decembra. Izkupiček bo šel v dobrodelne namene,« napoveduje župan Matej Arčon. Tudi letos na silvestrovo ob polnoči ne bo ognjemeta, 5.000 evrov, ki bi jih sicer porabili v ta namen, pa bodo podarili pomoči potrebnim. Najdaljšo noč v letu bo mogoče preživeti na dveh prizoriščih. V ogrevanem šotoru na Kidričevi ulici, kjer se bodo sicer vsak dan odvijale prireditve, bo na predvečer novega leta nastopil narod-nozabavni ansambel Modrijani. Mlajšemu občinstvu bo namenjeno dogajanje na Bevkovem trgu, kjer bo od 21. ure dalje potekal DJ Time. Obisk vseh dogodkov je brezplačen, (km) Drsališče bo na Bevkovem trgu KM t vno površino ujame tok svoje podzavesti; njegove slike predstavljajo pogled v njegove spomine, čutenja in doživljanja«. O goriškem slikarju Andreju Kosiču je likovna kritičarka dejala, da »vselej znova fascini-ra s svojimi poetično-realističnimi akvareli«. Bogdan Soban, ki se ukvarja s t.i. »generative art«, pa je »nekaj posebnega«, nje- govo izražanje »se začenja v matematičnih sferah s programi in algoritmi, ki potem re-zultirajo likovne kreacije«. Jurij Paljk je v imenu gostiteljev sklenil srečanje s pozivom k velikodušnosti in z ugotovitvijo: »Najlepše je, ko nekoga utegneš nagovoriti, naj se v vsakdanjem življenju obkroža z lepimi stvarmi.« Inštitut je treba reformirati Glasbeni inštitut mesta Gorice je treba reformirati. V to je vse bolj prepričan deželni odbornik za kulturo Gianni Tor-renti, ki se je v zadnjih tednih udeležil raznih srečanj, na katerih so spregovorili o prihodnosti goriške glasbene šole, ki si je nabrala 600.000 evrov dolgov in je bila tik pred stečajem. »Potrebujemo povsem nov glasbeni inštitut, saj se je izkazalo, da s sedanjim ustrojem ne uspe shajati,« pravi Torrenti. Šolo je treba reformirati tudi upoštevajoč nižanje javnih prispevkov. V galeriji Spacalovi lesorezi V galeriji Bottega v Ulici Nizza v Gorici bo z današnjim dnem na ogled razstava lesorezov Lojzeta Spacala; galerija je odprta od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19.30, ob nedeljah samo dopoldne. •• • «V • II Depresija in parnem napadi V večnamenskem središču v Ulici Baia-monti v Gorici bo drevi ob 20.30 srečanje o depresiji in paničnih motnjah v organizaciji združenja lekarnarjev. Govorila bosta zdravnika Liliana Bencivenga in Patrick Moretti. Otmar Črnilogar v zborniku V Katoliški knjigarni na goriškem Travniku bo v okviru niza »Na kavi s knjigo« danes z začetkom ob 10. uri srečanje z avtorji zbornika »Otmar Črnilogar - Človek mnogih talentov«. Podaljšali Kosičevo razstavo V galeriji Kulturnega doma v Gorici so razstavo goriškega likovnega umetnika Andreja Kosiča podaljšali do 18. decembra letos; ogled je možen ob delavnikih med 9.30 in 12.30 ter med 15.30 in 18. uro, v večernem času pa med prireditvami. Aspic o podjetniški rasti Na sedežu Videmske univerze v Ulici Santa Chiara v Gorici bo danes ob 11. uri govor o podjetniški rasti z ovrednotenjem sposobnosti zaposlenih; predavali bodo predstavniki zavoda Aspic. Razstavljal bo Flavio Zuliani V goriški državni knjižnici danes ob 17. uri odpirajo razstavo fotografij oblakov, gozdov in hiš, ki jih je posnel Krminčan, rojen na Reki, Flavio Zuliani. GORICA - France Pibernik o Francetu Balantiču NOVA GORICA - Hitovo poslovanje V Vrtojbi nova igralnica, ukrepi se že obrestujejo Do boljšega poslovnega rezultata tudi z rezanjem plač Po vrnitvi iz Gonarsa ni hotel več pisati pesmi - Dejal je, da se ne bo kot vojak izražal z liriko Spor okrog pesnika »Izteka se leto, ki je bilo za nas zelo zahtevno. Se pa napori, ki smo jih izvedli v tem zelo kratkem času, že obrestujejo. Rezultati poslovanja v prvih desetih mesecih letošnjega leta so boljši od načrtovanih,« je včeraj povedal prvi mož Hita Dimitrij Piciga in dodal: »Leto bomo verjetno zaključili z 1,5 milijona evrov pozitivnega rezultata iz poslovanja. Ob vseh drugih obveznostih v drugem delu bilance pa je naše pričakovanje nekaj milijonov minusa: med 3 in 5. Če primerjamo z lanskim letom, ko je bilo skoraj 37 milijonov evrov negativnega rezultata, je to korak naprej, a še daleč od dobrega.« Družba Hit je v obdobju prvih desetih mesecih letošnjega leta dosegla 121,7 milijona evrov bruto realizacije, kar je za 8,7 odstotkov manj kot lani v istem obdobju. Stroški in odhodki so znašali 101,4 milijona evrov in so za 9 odstotkov nižji od načrtovanih. Hitove igralnice in igralne salone je obiskal dober milijon gostov, kar je za 4,7 odstotkov manj kot lani, število nočitev pa se je za 2,3 odstotka povečalo v primerjavi z enakim obdobjem lani in je preseglo številko 117.500. Družba Hit je v tem obdobju plačala 31,6 milijonov evrov skupnih igralniških dajatev in zmanjšala celotno zadolženost za 11,3 milijona evrov v primerjavi z lanskim obdobjem. K boljšemu poslovnemu rezultatu Hita so pripomogli tudi zaposleni: od avgusta so jim rezali del plač. V povprečju je šlo za 10-odstotno zmanjšanje osebnih dohodkov. »Iz tega naslova se je nabralo dobrega pol milijona evrov prihranka. Zaenkrat smo v decembru ta ukrep omilili in verjamem da bomo ob tem milejšem ukrepu tudi nadaljevali,« pravi predsednik Hitove uprave, ki napoveduje, da bo družba v začetku prihodnjega leta zaprosila za novo koncesijo za igralnico, ki jo namerava urediti v nekdanji stavbi Icita v Vrtojbi. Dela naj bi se začela v marcu. »Če bo šlo vse po načrtu, bomo 30. obletnico igralništva na Goriškem konec prihodnjega leta proslavili v novi igralnici. Ta bo po izgledu manjša kot Perla in Park, primerljiva bo s kobariško. Zaenkrat je strošek ureditve ocenjen na 6,5 milijonov evrov. Gre pa za iskanje novih gostov in novih produktov in, če sem povsem iskren, tudi za zapiranje prostora novim konkurentom,« še dodaja Piciga. (km) Literarni zgodovinar France Pibernik, doma iz Kranja, je bil pred tednom dni gost večera Pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Slednji in krožek Anton Gregorčič sta ga povabila zaradi njegovega izrednega poznavanja pesnika Franceta Balantiča, ki je preminil prav novembra pred sedemdesetimi leti. Strokovno ga je seveda poznal veliko prej, podrobno pa se mu je posvetil v zadnjih petnajstih letih. Sicer pa je Pibernik nekaj desetletij nazaj več kot okusil Primorsko, saj je služboval na šolah na Dobrovem in v Kopru. Podatke in podrobnosti o njegovem življenju je iskal po arhivih in pri znancih, obiskal je najmanj tridesetkrat njegovo rojstno mesto Kamnik, kjer se je pogovarjal z osebami, ki so ga poznale. Relativno nepoznavanje Balantiča je bila posledica njegove izbire po izkušnji koncentracijskega taborišča v Gonarsu, ko je po vrnitvi v Ljubljano stopil med pripadnike Vaških straž, nato pa v kvi-zlinško domobransko enoto. Med napadom Tomšičeve brigade na Grahovo je za posledicami topniškega ognja zgorela postojanka skupaj s posadko. Za okolje, ki je sodelovalo s fašisti in nacisti, je postal simbol pesnika mučenika, za uporni del naroda pa pozabe vreden literat. Posledično ni po letu 1944 v Sloveniji izšla no- France Pibernik ob Eriki Jazbar fotol.k. bena njegova zbirka do leta 1984. Naklada iz leta 1966 je bila uničena. So pa njegove pesmi tiskali v Buenos Airesu. Bolj so eni poudarjali njegovo pripadnost, bolj so drugi preprečevali njegovo ovrednotenje in obratno. Iz Pibernikove razlage raznih peripetij je razvidno, kako je Balantič pravzaprav »plačal« na javni sceni za ideološki spor. Je pa veliko ljudi bralo njegove sonete, vključno s preživelimi partizanskimi pesniki. Sicer pa ni nikoli prišlo do ostrega ukrepanja. Še drobec v tem kontekstu: podpisani kronist je leta 1960 »nesel na maturo« Balantiča, ko bi se glede na okolje, v katerem se je oblikoval, lahko mi- mogrede opredelil za Kajuhov »češnjev cvet«, Župančičev »veš poet svoj dolg?« ali Borove »previharjene viharje«. Predavatelj je podrobno razčlenil svoje raziskave in imenoval vrsto slovenskih intelektualcev, ki so kakorkoli vplivali v glavnem na poznavanje in v redkih primerih na zaviranje Balantičeve javne obravnave: Slodnjak, Paternu, Bor, Kmecelj, Debenjak, Beno Župančič, Mitja Mejak, Jurij Kocbek, Kosmač ... Vsekakor je zanimivo, da ni Balantič po vrnitvi iz Gonarsa hotel več pisati pesmi, razen treh vezanih na taboriščno tematiko. De-benjaku je dejal, da se ne bo kot vojak izražal z liriko. Škoda, da ni bilo ničesar povedanega s stališča literarne kritike, kar bi okrog šestdeset poslušalcev gotovo cenilo, a je srečanje bilo namenjeno zamolčanemu pesništvu in dolgim raziskavam, ki so (bile) potrebne za njegovo ovrednotenje. Zato smo slišali tudi krajšo informacijo o jezuitu Vladimirju Tru-hlarju in o Ivanu Hribovšku. Za konec zanimiv drobec: slikar Andrej Kosič je Balantiča upodobil nekaj dni pred prireditvijo v centru Bratuž. Portret je bil razstavljen na odru zraven predavateljske mize, za katero se je z gostom pogovarjala novinarka Erika Jazbar. (ar) / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 12. decembra 2013 1 5 GORICA - Zgoščenka in koncert Silentium, igra Radio Zastava! Silentium. V smislu »obmolkni in poslušaj«. Tako se glasi naslov nove plošče, ki je sad ustvarjalnosti goriške glasbene skupine Radio Zastava. O kakovosti glasbenikov pričajo uspehi, ki so jih Nico Rinaldi (saksofon), Gabriele Cancelli (trobenta), Leo Virgili (pozavna), David Cej (harmonika), Predrag Pijunovic (tapan), Stefano Bragagnolo (tolkala), Marco Kappel (helikon) in Walter Grison (saksofon) v zadnjih časih poželi po Italiji in Evropi, od koncertov v Franciji, Rusiji in Veliki Britaniji do končnega drugega mesta na 53. Saboru trubačev v srbski Gu-či. Po zelo uspešnem letu se je skupina odločila za snemanje plošče. »Že osem let nastopamo po Italiji in Evropi. Verjetno največje uspehe smo poželi prav izven naše dežele, tako da želimo zgoščenko najprej predstaviti v treh gledališčih v goriški, tržaški in videmski pokrajini; s tem se hočemo tudi zahvaliti številnim prijateljem, ki jim je naša glasba všeč,« pojasnjuje Leo Virgili. Radio Zastava bodo niz treh predstavitvenih koncertov začeli v gori- škem Kulturnem domu v sredo, 18. decembra, ob 20.30; dne 20. decembra ob 21. uri bodo nastopili v gledališču Miela v Trstu, dan kasneje ob 21. uri pa v gledališču San Giorgio v Vidmu. V Kulturnem domu pripravljajo poseben večer, na katerem bodo nastopili tudi nekateri gostje; med njimi sta Enrico Toso in Giorgio Pacorig. Ploščo sestavlja dvanajst komadov, od katerih je deset izvirnih. Tipičnim balkanskim ritmom so Radio Zastava dodali nekaj svojega. »Zavedeli smo se, da z golim oponašanjem balkanske glasbe ne bomo nikoli boljši od glasbenikov, ki so se na Balkanu rodili. Zaradi tega v našo glasbo vnašamo elemente iz različnih glasbenih zvrsti, kot so reggae, punk in rock,« pojasnjuje David Cej in poudarja, da so v snemanje zgoščenke vložili veliko truda in napora, s končnim proizvodom pa so zelo zadovoljni. Iz tehničnega vidika je CD zelo kakovosten. Pri oblikovanju zvoka je skupini priskočil na pomoč strokovnjak iz Ljubljane Gregor Zemljič; spoznali so ga po zaslugi predsednika društva Drugamuzika Andreja Petarosa, ki je med najzaslužnejšimi za organizacijo predstavitvene »mini« turneje. Na včerajšnji predstavitvi treh koncertov je predsednik Kulturnega doma Igor Komel izpostavil kakovost skupine Radio Zastava, ki pomeni kulturno sintezo goriškega prostora; to se je kazalo tudi v prepletanju slovenščine, italijanščine in furlanščine na včerajšnjem srečanju, sploh pa je Komel poudaril, da bo predstavitev zgoščenke pomemben kulturni praznik. In praznika se bo, kot kaže, udeležilo kar nekaj ljudi, saj so si mnogi ljubitelji balkanske glasbe že priskrbeli vstopnico. Vključno z zgoščenko stane vstopnica deset evrov, predprodaja je v teku pri blagajni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). »Ciljamo na to, da bo vsaj tisoč lju- di do konca leta poslušalo našo ploščo. Publiko hočemo čim bolj razširiti. Smo na prelomni točki naše glasbene poti. Po zelo uspešnem triletju, ko se je naša prepoznavnost razširila po Evropi, si namreč prizadevamo, da bi na prizorišča velikih tekmovanj vstopali skozi glavna vrata, ne pa skozi stranska,« je ambicije skupine Radio Zastava strnil David Cej. Albert Voncina GORICA - V deželnem svetu »Ziberna zahteva denar za novi jez« »To pa je neverjetno! Deželni svetnik stranke Forza Italia Rodolfo Ziberna je predstavil amandma k deželnemu finančnemu zakonu, v katerem je predviden prispevek enega milijona evrov za gradnjo jezu na Soči. Le pred nekaj meseci je isti Ziberna na seji goriškega občinskega sveta podprl resolucijo proti jezu, ker je njegova gradnja draga, nepotrebna in za reko usodna.« Na to je sinoči opozorila deželna svetnica Gibanja 5 zvezd Ilaria Dal Zovo, ki pravi, da tako resnega vprašanja se ne gre lotevati z amandmajem k finančnemu zakonu: »Deželni odbor mora pozvati Zi-berno, naj se odreče amandmaju. Drugače bomo to storili mi. Debora Serracchiani naj dokaže, da ji varstvo okolja ni deveta briga.« Dal Zovova dodaja, da so se proti novemu jezu poleg Gibanja 5 zvezd izrekla še okoljevarstvena gibanja in mnogi Goričani, ki jim je pri srcu usoda Soče. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino Reka Soča pri Gorici bumbaca Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Blue Jasmine«. Dvorana 3: 16.30 »Il segreto di Babbo Natale«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »In soli-tario«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.40 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Lo Hobbit: La desolazione di Smaug« (digital 3D). šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38, v ponedeljek, 16. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani icgorizia.net. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI vabi starše petošolcev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred nižje srednje šole, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38, v torek 17. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani icgorizia.net. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sklicuje redni občni zbor danes, 12. decembra, ob 19.30 v agriturizmu Dolince v Doberdobu. Sledila bo večerja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na informativno srečanje. Sestanek bo v prostorih ravnateljstva, v Ul. dei Grabizio 38, v sredo, 18. decembra, ob 17. uri; dodatne informacije na spletni strani icgorizia.net. S Izleti Dvorana 3: 17.15 - 20.10 - 22.15 »Un fantastico via vai«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »Blue Jasmine«; 21.45 »Hunger Games - La ragazza di fuoco«. Dvorana 5: 16.30 »Il segreto di Babbo Natale«; 18.00 - 20.15 - 22.00 »La mafia uccide solo d'estate«. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 13. decembra, ob 20.45 koncert Sax4et. Predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51, tel. 0481-30212. GLASBENA MATICA GORICA prireja osrednjo slovesnost ob praznovanju 50-letnice v soboto, 14. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 14. decembra, ob 20.15 bo nastopil 4Love Gospel Quartet iz Atlante v ZDA; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013). 9 Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem SPDG organizira ob 70. obletnici ustanovitve IX. Korpusa pohod od Lokev do Gorenje Trebuše (in nazaj). Odhod iz Gorice na Lokve v petek, 20. decembra, ob 18.30 prenočevanje v Domu na Lazni, v soboto 21. decembra, ob 7. uri odhod z Lazne v G. Trebušo. Zaradi prenočišča je zaželjena predhodna prijava po tel. 339-7047196, na naslov boris@spdg.eu ali na sedežu društva danes, 12. decembra, od 19. do 20. ure. MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK prireja enodnevni izlet na Zoncolan za ljubitelje zimskih športov. Odhodi iz Trebč, z Opčin, iz Proseka in Devina. V primeru zadostnega števila vpisov je možen tudi odhod iz Gorice in Jamelj; informacije in vpisovanje po tel. 348-3288130 (tajništvo) ali mtk.trebce@gmail.com. ¿j Čestitke Štorklja se je iz Sovodenj na Ptuj odselila ter Kaji in Mateju VIDO v naročje spustila. Čestitamo Igor, Vesna, Gaja, Petra in Karen. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja prednovoletno silvestrovanje v soboto, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu v restavraciji Hotel Ai Pini. Informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). Obvezno na račun 20 evrov. SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro. PREFEKTURA V GORICI obvešča, da bodo 13. decembra uradi zaprti zaradi iz-popolnjevalnega tečaja osebja. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL krožek Doberdob vabi člane na vsakoletno zborovanje v petek, 13. decembra, ob 15.30 na turistični kmetiji pri Kovaču v Doberdobu. Sledila bo družabnost z božičnimi in novoletnimi voščili. SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje vabi na praznik včlanjevanja v soboto, 14. decembra, ob 15. uri na sedež sekcije v večnamenskem kulturnem centru v Jam-ljah. Dobrodošli so novi člani. DRUŽBA ROGOS prireja vsakoletno božično tržnico rokodelskih izdelkov in krajevnih pridelkov v nedeljo, 15. decembra, v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu od 10. do 18. ure. 0 Prireditve AŠZ OLYMPIA Gorica vabi na telovadno božičnico v četrtek, 19. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice športne ritmične gimnastike, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. KD STANKO VUK Miren-Orehovlje vabi na potopisno predavanje z naslovom »Življenje gorskega potepuha«. Predaval bo alpinist Peter Podgornik danes, 12. decembra, ob 19. uri v osnovni šoli v Mirnu. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 12. decembra, ob 17. uri delavnica za otroke in dijake z naslovom »Novoletna voščila-poezija-čarovnija sebi in drugim«, ki jo bo vodila pesnica Vida Mokrin-Pauer. V VITEŠKI DVORANI GRADU DOBROVO prirejajo v petek, 13. decembra, ob 19. uri prireditev v spomin na briške aleksandrinke. SCGV EMIL KOMEL vabi na tradicionalni božični nastop, ki bo v cerkvi Sv. Ivana v Gorici v nedeljo, 15. decembra, ob 18. uri. Splet božičnih melodij bodo stkali učenci malega godalnega orkestra, skupina kitar, zbor učencev tečajev nauka o glasbi, ansambel harf in mladinski zbor Emil Komel. Glasbene točke bodo povezovali člani dramske skupine O'Klapa iz Gorice. KD OTON ŽUPANČIČ vabi v ponedeljek, 16. decembra, ob 19. uri v dom S Poslovni oglasi KALORPELLET SMREKOVI PE-LETI po dobri ceni Janja +386 68 143831, ferjancic.j@gmail.com Andrej Budal v Štandrežu na predstavitev knjige Marjuče Offizia »Iz morja v ponev«. Priložnost za spoznanje koristnih nasvetov za pripravo in kuho rib, novi recepti za današnje okuse. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA prodaja Srečko Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481882064, 347-1216398). PRODAJAM otroške smuči 100 cm in pancerje št. 30 za skupno 40 evrov; tel. 320-2161383. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Silvano Ma-nig v kapeli bolnišnice Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 11.30, Adriana Alenka Terčič (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.10) v cerkvi in na pokopališču. DANES V SOVODNJAH: 11.00, Giovanni (Ivo) Peteani (iz bolnišnice v Tržiču) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Rosaria Ma-tarazzo vd. Grimaldi s pokopališča v dvorano Jehovih prič in na pokopališče. 12.12.2008 12.12.2013 Erminia ie Si vedno z nami. Družina 16 Četrtek, 12. decembra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Dragic boljši od Bryanta Slovenski košarkar Goran Dragic je s Phoenix Sunsi na gostovanju v Kaliforniji premagal s 114:108 Los Angeles Lakers. Dragic je bil z 31 točkami prvi strelec večera. Temu dosežku je v 38 minutah dodal še dva skoka, pet podaj in eno ukradeno žogo.Pri jezernikih je bil z 20 točkami v 29 minutah najboljši strelec Kobe Bryant (na fotografiji ANSA), ki se vrača po poškodbi ahilove tetive, zaradi katere je počival skoraj osem mesecev. Maribor pred zadnjo oviro MARIBOR - Nogometaši Maribora se bodo danes v zadnjem kvalifikacijskem krogu evropske lige ob 19. uri na stadionu Ljudski vrt pomerili z angleškim Wiganom. Štajerci bodo za napredovanje v šestnajstino finala morali zmagati, o napredovanju pa ne bodo odločali sami, saj bo na drugi tekmi kroga moral Rubin iz Kazana premagati Zulte-Waregem. Od italijanskih ekip bosta igrala še Fiorentina proti Dnjepru in Lazio proti Trabzonsporju: obe ekipi sta se že uvrsili v šestnajstino finala, današnja tekma bo odločala le o prvem mestu skupine E in J. NOGOMET - Juventus in Napoli izločena iz lige prvakov Naprej samo Milan MILAN - Od italijanskih ekip bo v osmini finala lige prvakov igral samo Milan, Juventus (tekmo so nadaljevali včeraj) in Napoli pa bosta nastope v Evropi nadaljevala v nižje kakovostni evropski ligi. Milan je pred domačimi navijači izenačil. Remi je bil pa dovolj za uvrstitev v naslednji del prestižnega prvenstva. Kar tri četrt tekme je Milan igral v desetih, saj je v 22. minuti igrišče moral zapustiti Montolivo (zaradi prekrška), česar pa Ajax ni znal izkoristiti in je torej odšel domov s sklonjeno glavo. Tekmo Milana pa je zaznamovalo tudi navijaško nasilje pred tekmo, v katerem so jo resno skupili trije nizozemski navijači. Vsi trije so morali v bolnišnico zaradi vbodnih ran, eden je bil kritičnem stanju. Največje razočaranje bodo morali preboleti pri Stari dami, ki je izpadla iz nadaljnjih bojev v ligi prvakov. V Carigradu se je v zgodnjih popoldanskih urah nadaljevala tekma za drugo mesto v skupini B med Galatasarayem in Juventusom, ki so jo v torek zaradi snežnega meteža morali prekiniti. Zmagali so domačini z 1:0 in tako za točko prehiteli italijanske prvake: do zmagovitega zadetka so prišli v 85. minuti, ko je Wesley Sneijder dosegel gol. Juventusu se je sicer takoj zatem ponudila lepa priložnost za izenačenje, a je prosti strel zapravil Carlos Tevez. Na zelo razmočenem in blatnem igrišču je bilo sicer težko igrati, tako da je bila igre vse prej kot dopadljiva. Po tekmi je bil zelo razočaran tudi trener Conte: »Želeli smo, da bi tekmo prestavili. Pogovorili smo se tudi s predstavnikom Ue-fe, a nam niso ugodili. Včeraj so tekmo prekinili, ker je bilo nevarno, kaj pa danes? To ni bil nogomet. Vendar napaka je bila že ta, da smo lovili uvrstitev Skupina B Galatasaray - Juventus 1:0, Kopenhagen - Real Madrid 0:2 Real Madrid 651 0 19:5 16 Galatasaray 6 2 1 3 8:14 7 Juventus 6 1 3 2 9:9 6 Kopenhagen 6 1 1 4 4:13 4 Real Madrid in Galatasaray v osmini finala Skupina E Schakle - Basel 2:0, Chelsea Steaua 1:0 Chelsea 6 4 0 2 12:3 12 Schalke 6 3 1 2 6:6 10 Basel 6 2 2 2 5:6 8 Steaua 6 0 3 3 2:10 3 Chelsea in Schalke v osmino finala Skupina F Marseille - Borussia Dortmund 1:2, Napoli - Arsenal 2:0 Borussia D. 6 Arsenal 6 Napoli 6 Marseille 6 0 0 6 5:14 0 Borussia in Arsenal v osmino finala 4 0 2 11:6 12 4 0 2 8:5 12 4 0 2 10:9 12 Mario Balotelli ob branilcu Ajaxa Daleyu Blindu ansa šele tu v Carigradu.« Juventus bo na igrišču spet v nedeljo ob 18.30 (proti Sassuolu), ne pa v soboto zvečer kot so sprva napovedali. Najbolj izenačeno pa je bilo v skupini F. Kar trije klubi so skupinski del končali s po 12 točkami, kratko pa je potegnil Napoli, ki je kljub zmagi nad Arsenalom z 2:0, zadela sta Higuain v 74. in Callejon v 93., osvojil le tretje mesto in bo tako igral v evropski ligi. Ar- senal je osvojil drugo mesto, prvo pa je pripadlo Borussii, ki je zmagala v Mar-seillu z 2:1. Odločilni gol je v 87. minuti zabil Grosskreutz. 16 udeležencev osmine finala: Manchester United, Bayer Leverkusen, Real Madrid, PSG, Olympiakos, Bayern München, Manchester City, Chelsea, Barcelona, Atletico Madrid, Galatasa-ray, Schalke, Borussia Dortmund, Arsenal, Zenit in Milan. Skupina G Austria - Zenit 4:1, At. Madrid - Porto 2:0 Atletico Madrid 6 5 1 0 15:3 16 Zenit 6 1 3 2 5:9 6 Porto 6 1 2 3 4:7 5 Austria 6 1 2 3 5:10 5 Atletico Madrid in Zenit v osmino finala Milan - Ajax 0:0, Skupina H Barcelona - Celtic 6:1 Barcelona 6 4 1 1 16:5 13 Milan 6 2 3 1 8:5 9 Ajax 6 2 2 2 5:8 8 Celtic 6 1 0 4 3:14 3 Barcelona in Milan v osmino finala ZOI SOČI »Italijansko« zlato vredno 140.000 evrov TRENTO - Nagrade italijanskih športnikov, ki bodo stopili na stopničke v Sočiju, bodo enake tistim, ki so jih prejeli v Vancouvru pred štirimi leti. Zmagovalci bodo prejeli 140.000 evrov, za uvrstitev na 2. mesto bo CONI odšel 75.000 evrov, za 3. mesto pa 50.000. Iz mednarodnega olimpijskega komiteja pa so sporočili, da bo v So-čiju le moč protestirati in izražati svoja mnenja. Avgusta je ruski predsednik Vladimir Putin, ki je odigral ključno vlogo pri boju za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2014, izdal predsedniški dekret, s katerim je prepovedal vse proteste o temah, ki niso neposredno povezane z olimpijskimi igrami. Zdaj je Moku uspelo, da bo v Sočiju posebno območje, protestno zona, kjer bodo ljudje lahko jasno in glasno izražali svoja mnenja. PLAVANJE - Od danes do nedelje bo v Herningu na Danskem potekalo evropsko prvenstvo v kratkih bazenih. PODALJŠAL POGODBO -Nogometaš münchenskega Bayerna in nemške reprezentance Jerome Boa-teng je s klubom podaljšal pogodbo do junija leta 2018. ŠE ENO MESTO - Slovensko žensko izbrano vrsto veseli, da je Mariborčanka Ilka Štuhec slovenski vrsti priborila dodatno startno mesto v veleslalomu. UNIVERZIJADA - S slovesnostjo so danes odprli 26. zimsko Uni-verzijado, ki bo v Trentinu do 21. decembra. Nastopilo bo 3.600 športnikov iz 61 držav. GOLČAR OSTAJA V AVSTRIJI - Slovenski kolesar Jure Golčer bo v prihodnji sezoni nastopal za avstrijsko ekipo Wels Gourmetfein. AMBASADORKA - Slovenska smučarka Urška Hrovat je prevzela vlogo ambasadorke pokala Vitranc. ZAVEC PROTI ITALIJANU -Slovenski boksarski šampion Dejan Zavec se bo v boju za naslov evropskega prvaka aprila najverjetneje pomeril proti Italijanu Leonardu Bundu. KOŠARKA - Evropski pokal: Union Olimpija 74:61. Ratiopharm PLANINSKI SVET Častno listino Planinske zveze Slovenije prejela tudi Lojze Abram (SPDT) in Ivo Berdon (SPDG) V soboto, 7. decembra je v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru, potekala svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije (PZS) za leto 2013. Častno listino iz strani PZS za večletno prostovoljno delo v planinskih društvenih vrstah sta od vseh društvenih delavcev, znotraj slovenske planinske organizacije, prejela tudi Lojze Abram, član Slovenskega planinskega društva Trst (SPDT) in Ivo Berdon, član Slovenskega planinskega društva Gorica (SPDG). »Priznanje ni samo bleščečpapir, ni samo zloščena značka in ni samo iskrena beseda. Priznanje je čustvo, ki drami, ki v hvaležnosti išče roko naveze in ki s tihim nasmehom sporoča, da smo bili skupaj na vrhu,« je bilo med drugim povedano na svečanosti, ki sta se je udeležila tudi predsednik PZS Bojan Rotovnik in podžupan občine Koper Danijel Cep. Prisotna je bila tudi delegacija predstavnikov planinskih organizaciji iz Nepala. Poseben del prireditve je bil posvečen 60. obletnici Slovenske planinske poti in 50. obletnici Komisije za odprave v tuja gorstva PZS. V imenu le-te je spregovoril načelnik in bivši himalajec Tone Škarja. Glasbenim točkam je sledil trenutek izročitve priznanj. Nagrajenec, Lojze Abram, bivši predsednik SPDT, je med svojim društvenim delovanjem skrbel za vsesplošno rast društva: poleg rednih izletov v domače gore je organiziral tudi serijo poletnih pohodov v tuja gorstva in odmevno mednarodno himalajsko odpravo Alpe-Adria Sagarmatha90. Skrbel je tudi za organizacijo mednarodne smučarske FIS tekme. Priznanje je prejel tudi Ivo Ber-don, večletni odbornik SPDG. Vdru-štvenih vrstah je vrsto let skrbel za organizacijo društvenih tečajev alpskega smučanja. Predano se je posvečal tudi planinstvu, dejaven je bil predvsem pri organizacij društvenih izletov v Julijske Alpe. Prehodil je Slovensko planinsko pot. Z vzponom na Grofiglock-ner/Veliki Klek (3800m) je uspešno sklenil tudi prvo mednarodno vezno planinsko pot z imenom Pot prijateljstva. Organizatorji svečanosti so bili: Planinska zveza Slovenije, OPD Koper in Obalno planinsko društvo Koper/Club alpino costiero Capodistria. Pred prireditvijo je bilo v avli Pokrajinskega muzeja Koper odprtje razstave fotografij Cirila Velkovrha s tematiko Slovenske planinske poti. Vanja Sossou Spominski pohod Tudi letos se bodo člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta pridružili udeležencem 35. spominskega nočnega pohoda »Po poti Cankarjevega bataljona« v Dražgoše, ki se bo začel v soboto, 11. januarja 2014 ob 24. uri in se zaključil v nedeljo,12. po proslavi v Draž-došah. SPDT vabi vse, ki bi se želeli udeležiti pohoda, pa tudi tiste, ki se ne čutijo dovolj pripravljene za 10-urni nočni pohod in bi se zato raje podali na nedeljski pohod čez Jelovico, na sestanek, ki bo v ponedeljek, 16. decembra 2013, ob 19.00 uri v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Iz organizacijskih razlogov je vsekakor nujna čimprejšnja prijava na telefonsko štev. 040 220155, odgovarja Livio. Zaključni večer SPDT Člani in prijatelji Slovenskega planinskega društva Trst se bodo zbrali v četrtek, 19. decembra 2013, ob 20.00 uri v dvorani K.R.D. Dom Briščki v Briščikih na tradicionalnem društvenem Zaključnem večeru, na katerem bodo predvajali slikovno gradivo članov in prijateljev. Ob izteku sončnega leta pa nudi večer tudi priložnost za topla voščila za nastopajoče leto. Vabljeni. Četrti (z leve) je L. Abram, sedmi (zadaj) je I. Berdon / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. decembra 2013 17 ZSŠDI - Prvič za mizo ŠZ Bor, športna zveza in krovne organizacije Skupaj za Stadion 1. maj Deželna svetnika si prizadevata za prispevek v višini 50.000 evrov - Konkretnih rešitev še ni, v pogovorih pa tudi o dolgoročnih načrtih » Omet glavne stavbe Stadiona 1. maj, nad barom in uradom, razpada. K sreči še ni poškodoval nobenega avtomobila ali mimoidočega, vendar potrebna so nujna obnovitvena dela, več kot 20 let ni tam nihče posegel. Tudi streha balona je po osemnajstih letih dotrajana: ko močno dežuje, pušča,« je zdravstveno stanje Stadiona 1. maj opisal predsednik upravnega odbora ŠZ Bor Igor Kocijančič. Kočljivo vprašanje bodočnosti Stadiona 1. maj je pred dnevi predstavil na sestanku, ki ga je sklicalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), udeležila pa sta se ga tudi predsednika obeh krovnih organizaciji Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ). Šlo je v bistvu za prvo skupno srečanje v tej sestavi, kar je pomemben korak naprej pri reševanju vprašanja o Stadionu 1. maja. Pred tem je bil ŠZ Bor (večinski lastnik Stadiona, 47 %, KD Škamperle 14 %, Tržaška matica 39 %) edini akter - sam je že dvakrat vložil prošnjo za vpis v seznam primarnih organizaciji (obakrat je bil zavrnjen), od zdaj pa bo drugače, je napovedal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin. Prvič je v pogovore o Stadionu namreč vstopilo ZSŠDI, poudarja Peter-lin, in se hkrati obvezalo, da bo odslej spodbujevalec vseh pogovorov o športnem objektu pri Sv. Ivanu. V bistvu želi ZSŠDI - vprašanje Stadiona je Peterlin vključil že v programske točke ob začetku mandata - s tem tudi pokazati, da center pri Sv. Ivanu ni stvar le enega društva, ampak, kot piše v tiskovnem sporočilu, ki ga je ZSŠDI včeraj posredovalo medijem, »je objekt resnično velikega strateškega pomena za vso našo narodnostno skupnost v tržaški pokrajini«. Športne in kulturne aktivnosti združujejo tam vsak dan različne generacije, hkrati pa je Stadion tudi kraj, ki ga za športno vadbo redno uporabljajo dijaki slovenskih šol. Za podkrepitev ideje, da je Stadion 1. maj »od vseh«, je Kocijančič ZSŠDI-ju predlagal, naj krovna športna zveza vstopila v lastniško osnovo. Tega Peterlin ne izključuje, vendar podrobneje o tem na sestanku niso razpravljali. Na sestanku so si bili vsi štirje akterji enotni. Tako predsedniku ZŠSDI kot predsedniku ŠZ Bora sta na sestanku pozitiven vtis zapustila predsednika krovnih organizacij in njuna trditev, da jima je pri srcu bodočnost športnega centra in obveza, da je potrebno narediti vse, da Stadion ne zapre vrat. »Pri re- Stadion 1. maj ševanju moramo vzeti v pretres dvefazi: v prvi so nujna popravila, predvsem obnova ometa in strehe, istočasno pa morajo steči pogovori o razvojnih smernicah,« je napovedal Peterlin. Obvezal se je, da bodo sestanki pogostejši, na pomoč pa bodo sklicali še druge sogovornike (na primer Deželo), glavni »voz« pa naj bi vodili ravno ti sogovorniki, ki so tokrat sedli za mizo. Konkretnih rešitev Peterlin nam ni nakazal, na vprašanje, ali so vzeli v pretres tudi ideje, da bi morda tam nastal muzej o slovenskem športu v Italiji, menza, bar, prostor za študente (o tem A. Koren v komentarju Iz Ul. Montecchi, PD, 19. 11.), pa je odgovoril pritrdilno. Na sestanku je bil tudi čas za dolgoročna razmišljanja. Mednje je Peterlin omenil možnost, da bi za finančno pomoč prosili olimpijski komite CONI, ki daje posojila za večje športne objekte, njegove obrestne mere pa so zelo nizke. »Ko bi nastala tam nova, večja telovadnica, bi v njej lahko igrala tudi Jadran in Sloga Tabor,« je še nakazal želje Pe-terlin. »Skratka, pomoč moramo zdaj iskati tudi na državni ravni, ne več samo na lokalni,« poudarja predsednik ZSŠDI. Sestanek s CONI-jem naj bi bil januarja. arhiv Nevarnost, da bi Stadion 1. maj res zaprl vrata, pa je resnična. Nadzorniki ŠZ Bor so namreč konec novembra upravni odbor seznanili, da nima smisla vztrajati, saj bi se do konca športne sezone dolgovi le še povečali in da bi bilo najbolje, ko bi Stadion že pred koncem leta zaprl vrata. Skratka, zazvonil je alarmni zvonec. Kot kaže, pa bo Stadion 1. maj le zadihal. Oba deželna svetnika, Igor Ga-brovec in Stefano Ukmar, sta si zavihala rokave. »Prizadevava si, da bi prišlo do enkratne finančne postavke 50.000 evrov, kar bi omogočilo poravnanje zaostalih dolgov Stadiona 1. maja,« nam je potrdil Gabrovec. Ali bo do tega res prišlo, bo znano že v naslednjih dneh, saj bo deželni svet danes ali najpozneje jutri odobril finančni proračun za prihodnje leto. ŠZ Bor, upravitelj Stadiona, bi s temi sredstvi gotovo zadihalo. Živi stroški (voda, elektrika in plin) znašajo mesečno 3.500 evrov (15 % dražji kot leta 2011), vsak mesec pa morajo odšteti še 2.600 evrov hipotekarnega posojila. Skratka, vsak mesec morajo v blagajni imeti nekaj več kot 6.000 evrov. Veronika Sossa DZP doo-PRAE srl 2013 ©Vse pravice pridržane NOGOMET - 2. AL Zarja odnesla samo točko Zarja - San Canzian 1:1 (0:1) Strelec: 81. Cermelj Izključen: Diviccaro Zarja: Scrignar, Markovic (Degrassi), Franco, Diviccaro, Ferro, Carrese, Bolognani (Ruggero), Romich, Borelli (Aiello), Roviglio, Cermelj. Trener: Pocecco. Zarja je spet izgubila priložnost za zmago. V zaostali tekmi 13. kroga je v bistvu boljše zaigrala šele v drugem polčasu, kar pa je bilo premalo za boljši izkupiček. Začetek je bil nezanimiv, saj se je celih 20 minut igra razvijala le na sredini igrišča. Led so prebili gostje, ki so v bistvu povedli po zaslugi napake Zarje. Nogometaši iz Bazovice so zaradi napake v obrambi omogočili nasprotnikom strel v gol, ki ga je Franco nehote preusmeril v mrežo, tako da je San Canzian povedel. Vse do zadnjih deset minut tekme pa si Zarja pravih priložnosti ni priigrala. Edini gol je dosegla ravno devet minut pred koncem rednega dela: po dobrem posegu obrambe je v 81. minuti prestregla žogo nasprotnikom, po dolgi podaji pa je žogo Cermelj dobro usmeril v gol. Tik za tem si je lepo priložnost priigral tudi Ruggero, a je streljal mimo vratnice. Izid je na koncu ostal izenačen po zaslugi vratarja Scri-gnarja, ki je pred sodnikovim žvižgom ubranil strel z desne strani. Zarja bo spet igrala že v nedeljo ob 14.30. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva se bo pomerila s Centro Sedio. 1. AMATERSKA LIGA - Co-stalunga - Domio 3:3 (zaostala tekma). NAMIZNI TENIS Kras v C2-ligi vse bližji obstanku Po dvotedenskem premoru so bili krasovci in krasovke spet zaposleni v deželnih ligah. C2- ligaši so proti dobrim mladim nasprotnikom ekipe Udi-ne 2000 dosegli zasluženo, a težko zmago (5:3). Z dvema točkama več na lestvici so predstavniki zgoniškega društva na dobri poti do obstanka. Med krasovci je bil najboljši Dušan Michalka, ki je bil tudi tokrat za stopničko boljši od nasprotnikov. Dosegel je vse tri točke in znatno pripomogel k uspehu ekipe. Piko na i pa sta dala Tom Fabiani in Edi Bole, vsaka z eno osvojeno točko. Fabiani je pokazal dobro igro, za las izgubil s Savonittojem, premagal pa Rossija. Obratno pa je doletelo Boleja, ki je z Rossijem izgubil, Savonittoja pa po maratonski tekmi (v 5.setu 15:13!) premagal. V moški D1-ligi beležimo zmago in poraz. V skupini A je Kras »A« v 4-urni tekmi dosegel nadvse pomembno in lepo zmago proti trdoživi Polispor-tivi San Giorgio (5:4) iz Pordenona. Ekipi sta si bili enakovredni; Sonja Do-ljak, Irena Rustja in Simone Giorgi pa so se borili za vsako točko ter se nikoli vdali. Rustjeva in Doljakova sta dosegli vsaka po dve točki, eno pa Giorgi. Po tem krogu je lestvica skupine nenavadna, saj zasedata prvo mesto z desetimi točki dve ekipi, ostale štiri (med njimi Kras) pa drugo mesto s štirimi točki. V B skupini pa je Kras proti drugouvrščenemu Isontinu doživel gladek poraz s 5:1. Edino točko je prispevala Claudia Micolaucich proti Francescu Loda (3:1). Sami krasovci so po tekmi priznali, da so igrali slabše in da bi v normalnih pogojih dosegli kaj več. Trenutno zasedajo četrto mesto na lestvici, kar pomeni nevarnost izpada iz lige. Že naslednji teden pa imajo možnost izboljšati položaj z zmago proti pepelki prvenstva. V moški D2-ligi pa je Kras open (Mosetti, Trampus, Torrenti, Fabris) izgubil z videmskim Cus Udine z rezultatom 5:1. Tudi tokrat je točko prispevala Mosettijeva. Po zaključenem prvem delu prvenstva se ekipa nahaja na predzadnjem mestu na lestvici. (R) ALPSKO SMUČANJE - Predstavitev delovanja ŠD Mladina V ospredju mladinska dejavnost Če sledimo geografski delitvi klubov deluje na zahodnem Krasu ob SK Devin še kriška ŠD Mladina. Zimsko delovanje kriškega kluba je povečini osredotočeno na smučarsko dejavnost, ki jo razvija na dveh ravneh: tekmovalno dejavnost dopolnjujejo s ponudbo sobotnih tečajev. Letos so pri Mladini sestavili tri vadbene skupine: predtekmovalno vodi Goran Kerpan, sestavljajo pa jo štirje superbabyji (letniki 2006 in 2007), osem babyjev in miškov vodi Matej Crismancich, štiri dečke in naraščaj-nike pa Ivan Kerpan, mentor vseh trenerjev pa bo Tomi Omejec. Obe tekmovalni skupini - babyji in miški ter dečki in naraščajniki - skladno sodelujeta: od maja dalje trenirata na istih smučiščih, z začetkom natrpanega tekmovalnega programa pa bo program ločen. Starejša skupina je vključno s prejšnjim tednom preživela na snegu že 31 dni, mlajša pa nekoliko manj, 25 dni. »Zaradi pogojev na avstrijskih ledenikih smo povečini na postavitvah trenirali samo slalom, manj pa veleslalom, saj ta disciplina zahteva več prostora na progah. Smučali smo torej tudi prosto,« je pojasnil Kerpan, ki je do novembra sodeloval z Veronico Tence, zdaj pa s Crisman- Skupina babyjev, miškov, dečkov in naraščajnikov z nekaterimi starši na Molltalerju med novembrskimi počitnicami cichem. Tekmovalcem so se nekajkrat pridružili tudi najmlajši superbabyji (predtekmovalci), ki so smučali že sedem dni. Prva tekma čaka dečke in naraš-čajnike že 22. decembra v Sappadi. Trener Kerpan največ pričakuje od Jana Ostolidija in Mattie Del Latte. Oba sta sicer prestopila v starejšo kategorijo, tako da se bosta na močnejšo konkurenco morala šele privaditi. Začetek pa vsekakor ni najboljši, saj sta se oba pred kratkim poškodovala, izgubila nekaj treninga, zdaj pa že spet trenirata. »Cilj je uvrstitev v prvo deseterico na deželnih tekmah, morda pa nam bo uspela tudi uvrstitev na državni finale trofeje Ostržek na smučeh,« je še napovedal Kerpan. Med mlajšimi pričakujejo, da bosta Alex Ostolidi in Nikola Kerpan med najboljšimi v deželi v kategoriji miški 1, v kategoriji baby 2 pa več pri- čakujejo predvsem od Gaje Del Latte. Treninge na snegu dopolnjuje tudi kondicijska vadba, ki jo pri Mladini vodi Ivan Kerpan. Poleti so vadili na malem nogometnem igrišču v Križu ali pa z rolerji, zdaj pa v telovadnicah v Zgoniku in Križu. Vse tri vadbene skupine bodo od 23. do 29. decembra trenirale v Sap-padi, med novoletnimi prazniki pa se bodo najmlajši na prvo tekmo (6. ja- nuarja) pripravljali na Trbižu, starejši pa v kraju Forni di Sopra. Tudi letos bo kriška Mladina organizirala tečaje smučanja za otroke. Začetni in nadaljevalni tečaji se bodo zvrstili na različnih deželnih smučiščih (stekli bodo tam, kjer tekmujejo babyji in miški) od sobote, 11. januarja, dalje za pet tednov. Od povpraševanja bo odvisno, ali bo klub organiziral tudi skupni prevoz. V sklopu smučarske komisije ZŠSDI in v sodelovanju z drugimi slovenskimi društvi bo letos ob zadostnem številu prijav stekel tudi tečaj teka na smučeh: prvo srečanja bo v nedeljo, 19. januarja. Pri Mladini v zimskem času pa seveda ne mirujejo niti rolkarji, ki bodo pozimi vsako nedeljo trenirali tek na smučeh na smučiščih v deželi. (V.S.) Baby in miški: Alex Ostolidi, Nikola Kerpan, Luka Sedmak, Petra in Kristian Bellafontana, Gaia Del Latte, Luka Zetko, Eros Polli; dečki in naraščajniki: Jan Sedmak, Jan Ostolidi, Mattia Del Latte, Linda Polli. primorski_sport facebook 4 1 8 Četrtek, 12. decembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1010 1010 Nad srednjo in zahodno Evropo se zadržuje anticiklon; v četrtek se bo višinsko jedro hladnega zraka sprva bližalo zahodnim Alpam, nato pomikalo proti vzhodu a bo le obrobno vplivalo na vreme pri nas. Po vsej deželi bo pretežno jasno vreme. Možne bodo meglice in megla v pasovih predvsem v spodnji nižini in krajevno na obalnem območju proti zahodu. CELOVEC KRANJSKA G. T O -4/6 14 ys O TRŽIČ lÄf -2/6 KRANJ O Pretežno jasno bo. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla, ki se bo ponekod lahko zadržala večino dneva. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 3, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 3, drugod od 5 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C. S. GRADEC O 0/6 CELJE -1/8 O LJUBLJANA O 2/6 N. MESTO -1/6 KOČEVJE L ČRNOMELJ Jutri se bo nadaljevalo stabilno vreme s pretežno jasnim nebom. Po nižinah bodo možne meglice ali megla. Jutri in soboto bo precej jasno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki se bo lahko ponekod zadržala večino dneva. V višjih legah bo razmeroma toplo. TOLMEČ O-3/12 CELOVEC o - 1/2 TRBIŽ O -4/8 KRANJSKA G. -5/6 S. GRADEC O -2/7 VIDEMO -2/14 ČEDADo -1/13 O TRŽIČ -3/7 KRANJO CELJE -3/8 O GORICA 2/14 O N. GORICA O 0/14 LJUBLJANA O 1/5 POSTOJNA O 1/9 I ä Sonce vzide ob 7.36 in zatone ^g ob 16.21 □ Dolžina dneva 8.45 Luna vzide ob 13.28 in zatone ob 3.34 \ Vpliv vremena bo na počutje in razpo- ^ loženje ljudi ugoden, le v krajih z dolgotraj- o nejšo nizko oblačnostjo bodo vremensko gj občutljivi imeli manjše vremensko pogo- 5 jene težave. Danes: ob 5.57 najvišje 37 cm, ob 13.07 najnižje -39 cm, ob 19.22 najvišje 12 cm. Jutri: ob 0.22 najnižje -11 cm, ob 6.40 najvišje 40 cm, ob 13.42 najnižje -47 cm, ob 20.02 najvišje 19 cm. N. MESTO 0/8 O KOČEVJE s° - ČRNOMELJ JUTRI Na Zlebeh...........100 Vogel . Kranjska Gora.........40 Krvavec...............50 Cerkno................10 Rogla..................50 Piancavallo......"......50 Forni di Sopra.........80 Zoncolan..............80 Trbiž .................100 Osojščica..............60 Mokrine...............90 Papež Frančišek osebnost leta revije Time NEW YORK - Ameriška revija Time je včeraj papeža Frančiška imenovala za osebnost leta. Kot so pojasnili, je papež v devetih mesecih na čelu Rimskokatoliške cerkve postal nov glas vesti. "Ker je papeštvo iz palače prenesel na ulice, ker je največjo Cerkev na svetu pripravil, da se sooči s svojimi najglobljimi potrebami, in ker je uravnotežil sodbe s sočutjem. Papež Frančišek je Timeova osebnost leta 2013," je zapisala urednica revije Nancy Gibbs. "Redko je nov igralec na svetovnem odru tako hitro pridobil toliko pozornosti - mladih in starih, vernih in ciničnih - kot papež Frančišek," je pojasnila Gibbsova. Drugo mesto je letos pripadlo ameriškemu žvižgaču Edwardu Snowdnu, ki je svetovni javnosti razkril tajne ameriške programe nadzora. (STA) Lažni tolmač znakovnega jezika na Mandelovi komemoraciji JOHANNESBURG - Domnevni tolmač znakovnega jezika, ki je sodeloval na torkovi spominski slovesnosti za umrlim bivšim južnoafriškim predsednikom Nelsonom Mandelo, je samo mahal z rokami po zraku in ne zna znakovnega jezika, so včeraj zatrdili predstavniki južnoafriških združenj gluhonemih. Šlo je za prevaro, je prepričana direktorica agencije za učenje in razvoj znakovnega jezika Cara Loeninh. "Skupnost gluhonemih je v šoku," je dodala. Incident je dvignil veliko prahu v Južnoafriški republiki. Med drugim je vladna služba za odnose z javnostmi že obljubila odziv. (STA) UNICEF - Najmanj rojstev registriranih v južni Aziji in Podsaharski Afriki MAMILA - Večina Urugvajcev proti reformi Vsak tretji otrok do petega Urugvaj bo prva država leta starosti uradno ne obstaja z legalizirano marihuano NEW YORK - Vsak tretji otrok na svetu, mlajši od pet let, oziroma kar 230 milijonov otrok uradno ne obstaja, saj njihova rojstva niso bila nikoli registrirana, v včeraj objavljenem poročilu opozarja Unicef. Pri organizaciji zato poudarjajo pomembnost identifikacije vsakega otroka. "Registracija rojstva je več kot pravica. Je odraz, kako družba sprejme ter prizna identiteto in obstoj otroka. Registracija rojstev hkrati zagotavlja, da otroci niso pozabljeni, da so spoštovane njihove pravice in da ne izostanejo od napredka države," je dejala namestnica izvršnega direktorja Unicefa Geeta Rao Gupta. Poročilo organizacije združuje najnovejše statistične podatke o registraciji rojstev v 161 državah in ugotavlja, da je bilo leta 2012 zabeleženih samo 60 odstotkov vseh rojstev na svetu. Deleži se zelo razlikujejo med regijami, najmanj rojstev pa je registriranih v južni Aziji in Podsaharski Afriki. Med državami z najnižjim deležem registriranih rojstev so Somalija, kjer so registrirani trije odstotki novorojenčkov, medtem ko so v Liberiji zabeležili štiri odstotke rojstev, na repu pa je tudi Pakistan, kjer je bilo registriranih 27 odstotkov rojstev. Tudi kadar so otroci evidentirani, mnogi ne prejmejo potrdila o registraciji. V vzhodni in južni Afriki ima samo polovica registriranih otrok rojstni list, na globalni ravni pa le eden od sedmih otrok. V nekaterih državah rojstnih listov ne izdajajo in družine ne prejmejo nobenih potrdil o registraciji rojstev, ponekod pa je za pridobitev rojstnega lista potrebno plačati, opozarjajo pri Unicefu. Otroci, ki ob rojstvu niso bili registrirani ali nimajo Med državami z najnižjim deležem registriranih rojstev sta Somalija in Liberija ansa osebnega dokumenta, pogosto tudi nimajo dostopa do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in socialnega varstva. Kadar so otroci v naravnih nesrečah, oboroženih spopadih ali kot posledica zlorab ločeni od svojih staršev, je njihova združitev težja, v kolikor nimajo uradnih dokumentov. Unicef zato poudarja, da pomanjkljiva registracija rojstev kaže na obstoj neenakosti in razlik v določeni družbi. Temu so najbolj podvrženi otroci iz etničnih in verskih manjšin, oddaljenih predelov, revnejših družin in otroci neizobraženih staršev. "Posebni programi morajo biti usmerjeni k temu, da odpravljajo vzroke, zaradi katerih družine ne prijavijo rojstev svojih otrok, vključujoč plačilo takse, nepoznavanje predpisov, kulturne ovire in strah pred diskriminacijo," so še dodali pri Unicefu. (STA) MONTEVIDEO - Urugvaj je v torek stopil korak dlje proti popolni legalizaciji marihuane, saj je državni senat s 16 glasovi za in 13 proti potrdil ustrezen predlog zakona. Urugvajski spodnji dom parlamenta je to storil že avgusta. Predsednik države Jose Mujica bo zakon podpisal, veljati pa naj bi se začel aprila prihodnje leto. Južnoameriški Urugvaj bo tako postal prva država na svetu, kjer bo legalizirana proizvodnja, trgovina in uporaba marihuane. Urugvaj je država s 3,3 milijona prebivalci, kjer po uradnih podatkih marihuano uživa 128.000 ljudi. Nekdanji levičarski gverilec, 78-le-tni Mujica je za svoj eksperiment dobil podporo ameriških milijarderjev, Geor-ga Sorosa in Davida Rockefellerja, ki se strinjata z njim, da sedanje vojne proti mamilom ne prinašajo nobenih rezultatov in je potrebno spremeniti pristop. Mujica ra- čuna, da bo državna birokracija uspešnejša od vojske in policije. Zagovorniki reforme pravijo, da je precej neumno, da se proizvodnja in prodaja mamila kaznujeta, uporaba pa ne. Nov zakon sedaj vsakemu Urugvajčanu, starejšemu od 18 let, dovoljuje, da si doma vzgoji do šest rastlin marihuane, ki jo bo mogoče tudi kupiti v lekarnah do 40 gramov na mesec na osebo. Nasprotniki reforme, ki jo bo opazoval ves svet, trdijo, da se bo povečala uporaba mamil med mladimi, ker bo marihuana lažje dostopna. Zagovorniki reforme pa trdijo, da je mamilo že zdaj dostopno vsem, ki si ga želijo. Z urejenim državnim nadzorom želijo uživanje mamila zmanjšati. Večina Urugvajcev je sicer proti reformi. Ankete kažejo, da je proti novemu zakonu celo več kot 60 odstotkov prebivalcev. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. decembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Film: Vaje v objemu, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 LOL -Tutto da ridere 21.10 Show: Tutte le stra-de portano a... 23.30 Aktualno: Il grande co- ^ Rai Tre Kviz: Avanti un altro! 20.00 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Dok.: Mission 23.20 Aktualno: Porta a porta 21.10 FiIm: II peggior NataIe deIIa mia vita (kom.) 23.10 Super Cinema O Italia 1 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibe-ro 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Re-gione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Aktualno: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Il Grinta 23.00 Gazebo u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Film: In-dovina chi viene a cena? 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 7.00 Nan.: Friends 7.30 Nan.: La vita se-condo Jim 8.20 Nad.: The Middle 9.10 Nad.: Royal pains 10.10 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: How I met your mother 16.40 Nan.: Le regole dell'amore 17.35 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: Sherlock 0.05 Film: In-serzione pericolosa 2 La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.35 Nan.: Due South 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 20.45 Uefa Europa League, Lazio -Trabzonspor 23.35 Film: Commedia sexy (kom., It.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.40 Aktualno 8.00 Poročila 10.00 50. izredna seja Državnega zbora, prenos Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 L'appuntamento 15.15 Avtomobilizem 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 Potopisi 17.00 Servus, Srečno, Ciao 17.30 Pogovor z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 School is cool 19.45 Ora musica 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Nogomet: Maribor - Wigan 23.20 Na obisku Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Rad igram nogomet 18.00 Predstavljamo: Esimit Europa 2 18.30 Naš čas 20.00 Preverjamo kakovost 20.30 V imenu prihodnosti 21.30 Šum v filmu 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 6.50 16.45 Nad.: Vihar 7.4014.55 Nad.: Ljubljena moja 8.40 15.50 Nad.: Rožnati diamant 9.30 10.45, 11.55, 13.00 Tv prodaja 9.45 11.00 Nad.: Ko listje pada 12.10 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.05 Serija: Tv Dober dan 14.00 Serija: Pod eno streho 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Je bella cesta 22.30 Nad.: Na robu znanosti 23.25 Nad.: Razočarane gospodinje Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.30 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.35 Kviz: Male sive celice 11.20 Odd.: Razred zase 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Kratki film: Sožitje za skupno rast 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.20 Kratki film: Sožitje za skupno rast 11.25 Dobro jutro 14.20 Evropski magazin 15.00 Dok. serija: Po stopinjah Marca Pola 16.00 Dok. serija: Village Folk 16.25 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, prenos 18.25 Nogomet: evropska liga, Maribor - Wigan, prenos 21.10 Žrebanje deteljice 21.15 Odbojka: liga prvakov, Ivkoni Dupnitsa - ACH Volley Ljubljana, pon. 22.35 Nad.: Scott in Bailey 23.20 Film: Nekdo me vendarle čaka 6.55 Risane serije 8.00 Nan.: Jimova družina 8.25 Nan.: Mladi zdravniki 9.00 13.10 Nad.: Budva na morski peni 10.00 17.05 Nan.: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.15 19.30 Nan: Dva moža in pol 14.45 Film: Mrtev Lenny 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Veliki pokovci 20.05 Film: Ljubezen je slepa 22.10 Film: Popolna tujca 23.55 Nad.: Spartak - Kri in pesek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 9. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta- Četrtek, 12. decembra Rai 1, ob 2.B0 VREDNO OGLEDA Maradona by Kusturica Španija, Francija 2006 Režija: Emir Kusturica Igrata: Emir Kusturica, Diego Armando Maradona in Manu Chao Dokumentarni film Filmski portret Diega Armanda Ma-radone nosi pomemben podpis Emi-ra Kusturice. Srbski režiser je namreč želel poglobiti Diegovo življenje tako, da je prav z Maradono obiskal kar nekaj ljudi in obšel celo vrsto krajev, kjer je Pibe de oro igral in živel. Od Buenos Airesa do Neaplja, od Kube do Barcelone, od družine do prijateljev, od časa njegovega otroštva do trenutka, ko je igral na najznamenitejših svetovnih igriščih. V filmu so tudi številni svetovni voditelji s katerimi je Maradona prijateljeval in seveda številni njegovi nasprotniki in soigralci. Na ekranu se tako zavrti življenje izjemnega človeka, od časa skromnih začetkov, do trenutka svetovne slave ob pripovedovanju veličastnih vzponov a tudi dramatičnih padcev. menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. NOVI PEUGEOT 308. DESIGNED FOR PREIZKUSITE JIH V ŽIVO. LAHKO GA NAJA TUDI ZA ENO SAMO LETO IN NATO VRNETE (več informacij pri koncesionarju) F» g UC60Ti™wfiTotal Mikiimalnaporjbj goriva pri kombiniranivoinji; i.8(/100km;emisijeC02; 1 Jfl grttm. Pripravite se na senzorično in intuitivno doživetje vožnje, kateremu pripomore revolucionarni Peugeot i-Cockpit*:volan manjšiU dimenzij in instrument-na pto&a v viiini ot i i a iia Eni nadzor nad «sto ter 9r7-pali ni i a &(on ni dotik aa dostop do vseh funkcij vozi la ii iiten diiaj n s serijskim i Rili LED ii rometi, e-HDI mikro hibridni Start&Stop dizelski in tfivaljni 1.2 VTi ali l,6THP bencinski pogon, Voziti Nov 30® je edinstveno doživetje, ki ga morate preizkusiti, NOVI PEUGEOT 308 MOTION fr EMOTION PEUGEOT Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič PÎÎDO WMWÏF !CiLJ TRST, ul. Flavia 47, tel.040 827782 GORICA, Maj niča l2,teL048l 391B03 TRŽIČ, ul. Timavo 24, tel.0481 790505 www*padovanefigEiJt