102. Stev. Pavlami Ir—ln v Mavi sms. VI Mublianl, v torek 4. mala 1920. Potamazna Stav. t kron«. Leto IV. lakaja razen pendeiiha In dneva po prašniku vneli dan opoldan. UredBiHivo je v Ljubljani, FrančifckaiiBKa ulica št, 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise fran tirati m podpisati, sicer ge jih ne prf» obži. Rokopise »e ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X W mm po K 1*20. Oradni razglasi, poBlano ter notico isti prostor K 1'60. fri večjem naroJiln popust -i (iiasiio jugoslov. socijalno - cSamokrafične stranka. TeSef&ftska it. 312. Naročnina; Po pošti ali z dostavljanjem na dom za ee)o !eto 180, za pol lota \ 90, 'j,a če Irt leta K 45, Ka mesec K 15, Ea Nemčijo celo leto K 210, za ostalo tujino in Ameriko K 340. Reklamscije za list 80 poštnine proste. Upiavnistvu jo v Ljubljani, Frančiškana;.« ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. O nemški revoluciji. Po sArbeHer Zeittmg« posnemamo: Kakor vsak zgodovinski razvoj, se tudi nemška revolucija ne razvija v ravni črti. Vsakemu sunku sledi primerno močan protisunek. Takoj po izialovijeniu militarističnega puča so bili tudi najbolj desničarski soci-ialisii za to. da se militarizmu pošteno pristrižejo peroti. Toda nastale so ovne. Niso bile samo meščanske koalicijske stranke, ki so se izvedbi te namere skupno postavile v bran iz bojazni za varnost blagajen kapitalistov. veselje do tega so desničarjem skalila tudi marsikatera delanja levičarskih elementov. Na rdečo armado v ruhrskem ozemlin so kai na-Klo vplivati komunisti in psevdoko-munistični pustolovci, ki so se postavili na tako naivno voiaško in politično stališče, da so se čutili desničarski socialistični ministri iz bojazni pred politično in gospodarsko anarhijo prisiljeni .dirigirati državno brainbo pod poveljstvom izrazitih kontrarevolucionarnih liudi proti oboroženemu proletariiatu: nekaj sličnega le bilo tudi na Saškem in v Vogtlandu hi v Chemnitzu so nanra-Vilj desničarji, neodvisni in komunisti brez prelitja krvi red v skupnem sporazumlienJu. V Plauenu in Fal-kensteinu pa je tačas nastopil pod firmo komunista pustolovec in bivši 'Kinooperater Holz, mož sila patološke narave, ki pa ie vsled svole osvoievalne govorniške zmožnosti žel v tekstilnem okrožju, kjer je politično zaostalo prebivalstvo pravkar mnogo trpelo vsled velike brezposelnosti, takoj mnogo uspeha. Holz ie s pomočjo kopice oboroženih Privržencev takoj proglasil »sovjetsko diktaturo« in ie od saških fabri-kantov izsiljeval kontribucije toliko Časa, da ie saška vlada poslala proti njen m dfžavno hrambo. Na ta način »o toreo komunisti sami pripomogli k tema. da ni bilo mogoče še misliti na treblienie militarizma. Vsega tega, kar so storili ti komunistični in psevdokomunistični prevratniki. pač ne bi bilotreba. To je bilo samo cokiia bodočemu razvoju revolucije, ki oa nikakor ni odvisna od politike razpoloženosti zaostalega proletarijata. Dolžnost le vsekakor poštenih sociialistov. da se ščiti maso pred zapeljivimi ln širokovestni-mi pustolovci, da skupno dcluielo na to. da se delo za proletarilat skupno nsmen v eno lasno smer. 1.1. da pride do odločnega, smotrenega skuD nega vodstva p Nemški oroletarttat stoli pravkar pred volitvami. Treba mu «e le strniti vse svoje sile v volilnem boju ln absolutna večina bo socialistična In kakšne posledice je med tem po-vzočil proletarski bratski boj? Poslabšal je položaj v volit venem oziru. dočim ga je ponesrečen Kapp-Liitvvitzov monarhistični puč bil pravkar izboljšal. Če bo nemško delavstvo spoznalo važen trenotek, bo fcmaga pri volitvah sliaina. Kar se ni posrečilo leta 1919., lahko dosežejo sedal: večino v parlamentu ln s lem legitimno pravico do scciialistične vlade. S tem bi bile odpravljene tudi vse ovire, ki lih stavlja delavstvu nasproti današnja koallciiska vlada, ki onemogočuie vsako socializacijo in konsekventno politiko,. Bolj kot kdai poprej je v tem trenotku za nemški proletarijat potrebno, da nastopi za vzpostavo svoje lastne skupne vlade potom volitev in programa: Z demokratičnimi sredstvi uresničiti socijalizem. V združenju vseh proletarskih moči v to smer je ena naiglavnejših nalog, ki iih imaio sedai ored seboj nemške sociialistič ne stranke. In obžalovati ie le in obsojati cepljenje proletarskih moči, kakršno so v Nemčili razni neuvidevnimi in pustolovci povzročili žc ponovno, kar je le nepotrebno tratenje moči proletarijata. In kaj pravzaprav naj bi bilo tisto, kar bi nasprotovalo skupnemu proletarskemu nastopu za dosego socialistične vlade, ko vendar celo komunistična centrala v Nemčiji v so-glasiu s Karlom Radekom. svojim bollševiškim nasvetovalcem. pro-alaša unorabo parlamentarizma za potrebno? In ker komunistična centrala in Radek smatrata tačas sovjetsko diktaturo za nemožno. nastane vprašanje, zakaj tudi ona nočeta nastopiti z volilnimi listki. Seveda smernice moskovske komunistične mternacijonale slikajo dobrote sovjetskega sistema nrav privlačno Sovietska oblast preda Hudstvu najlepše palače, hiše tiskarne, za njegov tisk itd.«, ali kai hasne to. če se pa tisti čas ne da realizirati! ln Radek vendar priznava sam v svojem spisu: »Razvoj svetovne revolucije«? »Svetovna revolucija proletarijata je dolgovezen proces. Misel na sovjete bo igrala veliko tilogo. čeprav ta ulo-ca ne bo nobena navadna ponovitev uloge, ki so io Imeli ruski delavski in voiaški sveti v periiodi pred zmago proletarijata. Dejstvo, da zapad-noevropski komunisti razlike v predpogojih ne vidiio. jim otežuie zavestno delo pri vzpostavljanju sovjetov: nerazumevanje o ulogi vprašanja sovjetov je vzrok zmešnjavi pri razumevanju funkcije strokovnih orga-nizacii. niihovega razmerja do sovjetov.« Torej Radek sam svari pred zgoll posnemanjem ruskih vzorcev In dolžnost komunistov bi bila. da par-lamentarično akcijo v Nemčiji po dežele. Kar se tiče trditve, da se strinja s tem gotovo število občin, je treba predvsem pripomniti, da ne tvorijo te občine niti petine vseh občin in da jih ne zastopajo svobodno izmed ljudstva izvoljeni žunani, ampak komisarji, ki jih je imenovala italijanska oblast. Ce bi se bilo vršilo resnično ljudsko glasovanje, bi bil uspeh čisto različen. Obžalovati se mora v interesu definitivne prijateljske ureditve spora, da se zatekajo italijanski politiki spornega ozemlja vedno in vedno k podobnim mistifikacijam, ko bi bilo vendar v korist vseh, če bi razpolagali odgovorni državniki glede položaja dežele in glede želj prizadetih narodov samo z informacijami, ki odgovarjajo resnici. Imenovana mistifikacija Je tim bolestnejša za Jugoslovane zasedenega ozemlja, ker gre po njih najbolj živo upanje in vse aspiracije ravno za tem, da bi jim bilo dovoljeno, da bi odločali z resničnim plebiscitom o svoji usodi. Ako bi bili Jugoslovani spornega ozemlja prisiljeni, da se odrečejo ! uresničenju svojih želja, da bi se združili s svojimi krvnimi brati v kraljestvu SHS, bi želeli, da bi s® sprejela v skupnem interesu rešitev, ki bi jo — ako bi bila Izbira svobodna — gotovo odobravala velika večina Italijanov na tem ozemliu. Predlagana rešitev bi vsebovala tvorbo vmesne države, ki bi bila popolnoma neodvisna in nevtralizirana in bi obsegala sporno ozemlje, ki leži med Dravo in Kvamerom in med skrajnejšimi vzhodnimi oziroma za-padnimi meiami zahtev obeh strank. Ta država bi bratski družila nalik novi Švici dele. ki hi bili odtrgani od obeh narodov. Vsa voraSania. ki se tičejo varstva etniških manjšin In se na videz tako težko rešijo, bi bila rešena naravnim potem — vedno po vzgledu Švice — potem ustroja popolne enakosti, kar Je nasprotno v narodnostnih državah, kakor sta lta-liia in Jugoslavila. nemogoče. In mogoče bi taka država, ki bi imela dovoli virov za svoj gospodarski obstoj. rešila pravično tudi težka vprašanja pristanišč in železnic v teh ozemliih potem enotnega in pravičnega ustroia. Povdarlti pa Je vendar treba, da vmesna država, ki ne bi obsegala vsega imenovanega ozemlja, ne bi služila svoiemu stavljenemu namenu in ne bi bila sploh zmožna življenja. S tvorbo take države b! se raztelesili zanadni del Jugoslovanov ood tri su-verenltete, kar bi občutno škodovalo razvoiu in napredku in celo ogrožalo obstol. — Podpisani: dr, Wilfan, dr. Podgornik, dr. Stanger.____________ POLITIČEN POLOŽAJ. LDU. Belgrad. 1. »Depeša« piše pod naslovom »Politični položaj«: S prihodom mirovnega delegata in ministra za zunanla dela dn Trumbiča se notranji položal države nikakor ni izpremenil. ker le minister prišel v Belerad zaradi vprašanj zunanje politike, kJ se morajo rešiti. Zunanji položal se te dni razbistri. Rešitev notranje krize Je še vedno v rokah krone, ki čaka na prihod našega poslanika v Parizu dr. Vesniča. Posla* nik dospe nocoi Pojavljalo se glasovi, ki dvomijo o njegovem uspehu, ker se v parlamentarnih krogih vzdr-žulejo vesti, da Je Narodni klub absolutno proti niemu. Skupina Ribičeva se še odloči, ali ostane v vladi. PRVI MAJ V BELGRADU. LDU. Belgrad, L Za današnji dan Je bila sicer proglašena splošna stav ■ ka, toda zunenje lice Belgrada se s tem ni izpremenilo. Zaprte so bile edinole nekatere boljše kavarne, dp-čim so bile odprte srednje in manjše ter restavracije. Trgovine so bile vse odprte. JE S TEM ZADOŠČENO? LDU. Belgrad, I. Predsednik francoske republike Deschanel Je mestu ?abcti podelil vojno kolajno za- radi sočustvovanja z mestom, ki je za vojne toliko pretrpelo. Iz enakega vzroka ie to kolajno dobilo že več francoskih mest. IZ CARIBRODA. LDU. Belgrad, 1. Iz Pirota jav« llaio: Uprava poljedelske zadruge v Caribrodu ie kmetom prepovedala prodalo živeža z motivaciio. nai čakajo. da se cene povišajo. Na ta način Jioče razdvojiti kmete in meščane. V Caribrodu si meščani na skrivnem nabavliajo živila. Iz Pirota se živila moreio uvažati v Caribrod, ker se 2a to dobiva dovoljenie v Sofiji. Carina za ta uvažana živila pa znašajo za en kilogram masti 7^ levov, za en kiloirram žita 7Va levov, za 100 kilogramov moke 70 in za 100 kilogramov fižola 43 levov. Novice. — Vojaška pollclla v Zagrebu. Vojaške oblasti so ukrenile, da se v Zagrebu ponovno uvede vojaška policija. — Prvi mal v Oslieku. Na J . maj ie v Osijeku počivalo vse delo, tudi cestna železnica Je bila ustavljena. Točenie alkoholnih piiač na mestnem teritoriju Je bilo prepovedano. — Zvišanje zdravniških pristojbin v Osiieku. Klub zdravnikov v Osijeku ie sklenil, s 1. maiein zvišati pristojbine, in sicer za ordiuaciio na stanovanju zdravnika na 40 kron. za obisk pri bolniku oa na 50 kron. Sa-moobsebi Je umevno, da se te pristojbine ne bodo uporabllale pri državnih uradnikih in pri drugih revnejših slojih. — Tlakovanje belgraisklh ulic. Belgrafska občina le zaprosila mini strstvo za promet, nal ii da na razpolago 600 vagonov za prevoz kamnitih kock v svrho tlakovania bel-grajskih ulic. — Vožnja z avtomobili, kamijonl, motomhni in navadnimi kolesi je bila. kakor se uradno poroča, prepovedana za dan 1. in 2. maia na vseru zasedenem ozemlju. — Elektrifikacija železnic v Avstriji. Ogromno pomanjkanje premoga na železnicah in v industriji ic prisililo Avstrijo k temu, da se je začela resno in s široko zasnovanim programom baviti z vprašanjem elektrifikacije posameznih prometnih državno-železnlških prog. Elektrificirale se bodo tudi državne železnice na severnem Koroškem, in sicer proga Beljak - Spital - Schwarzbach -turska proga do Solnograda, ker je to naša bodoča najbližja zveza z Nemčijo m Švico, ter linijo St. Mihael-Beljak 21 odbočkami Št. Vid-Celovec-Vetrinje. V ta namen bodo izkoristili vodne stle Malniče Jn prištedili letno 40.0t'0 do 50.000 ton premoga in tisoč premogovnih voz. Projekt se ima izvršiti v petih letih in bo stal 3 in pol milijarde kron. Vendar Je to edini Izhod za zadolženo Avstrijo, ki ie sko-ro brez premoga. Vsota je še zelo nizka, ako se pomisli, da je sedaj stavba železnic v Avstriji 35 krat dražja, cene živil so se 50 krat podražile ta premog pa do 100 krat. ~ Največle konsumno društvo v Evropi Na Dunaju se je pravkar, združilo vseh pet velikih soc. dem. delavskih konsumnih društev v novo zadrugo, ki šteje 400.000 oskrbovancev in Je največje konsumno društvo v Evropi. Zadruga ima že lastno pekarno, prekajevalnico, mlekarsko pristavo in kavno pražihiico; V kratkem ustanovi nova podletla i« obrate. Predsednik zadruge ie državni tajnik Eldersch. — Posledice st. «ermainske po-sodbe. .Tacesmst. oiSe. dane moral neki avstrllski.krolač olaiat., sedsU dolg* ki M te imel že Izza 1914, leta pri neki angleški suknenl tovarni iti je znašal pred vojno 1200 K, po določbi mirovne r-occdbe po današnjem kurzu -B 000 kronami. V toliko: je padel kurz avstrijske krone oziroma se dvignil kurz angleškega funt šterlinga. Ste v. 102. Stran 2. Novi bankovci avstro-ogrske banke. Upravni svet avstro-ogrske banke ie sklenil, tiskati nove bankovce po 1000 ija 10 000 kron z visokimi številkami serije, da se odpravilo iz prometa ponareiene serije. Dosedanji 1000-kronski in 10.000-kronsk: bankovci se bodo zamenjali z novimi. — Število prebivalcev na sever, nem Tirolskem vštevši okrai Lienz znaša 305.916 v letu 1919. napram 304.713 v letu 1910. — V izvrševala! odbor ruske komunistične stranke so bile izvoljene na 10. zboru ruske stranke sledeče osebe; Adrejev, Bucharin, Dzedžin-Škij. Zinoviev, Kalinin. Kamenjev, Krestinskii, Ljenin, Preobraženskij. Radek, Rakovskv Rvkov. Sergejev, Serebrjakov, Smvrnov. Stalvn, Toinskii in Trocki). Dnevne vesti. Industrija oroDada. , Že te dni bodo morali ustavi*i obrat pri zadnjem plavžu na Jeseni cah. če ne nastopi v dobavi surovin nepričakovana izprememba. In kakor ie to na Jesenicah, povsem ena ko ie tudi drugod. Že dosedai se je tako rekoč zmanišala konjunktura v obratih, ki so poslovali za siio vsai kmalu po preobratu, več nego za petdeset odstotkov, tako da obratujejo le za silo. Primanjkujejo jim surovine, premog, trg (ker je zaprt) in tudi produkcijski pornočki, stroii in druge potrebščine. Opozarjali smo že večkrat na ta nedostatek, svetovali, kaj se naj napravi. toda zgodilo se ni ničesar. Poldrugo leto imamo že to državo, ki jo imenujemo Jugoslavijo, toda o konsolidaciji, o trgovinskih pogodbah, o sistematični ureditvi narodnega gospodarstva ie skoro prav tako malo govora kakor prvi dan p& preobiatu. Kai misli merodajna gospoda? Nič' Ali se le imra z usodo ljudstva? Kdo nai odgovori na ta vprašanja? Do besede so prišli do danes v državi kvečjemu Ie bankirji, ki trenutno izkoriščajo položaj in sfero, v kateri se da kai zaslužiti Na sistematično delo. na osnovo oziroma vzdrževanje obstoječe industrije, pa ne misli nihče. To ie velika napaka; velika naloea te to obenem, katere politični kričači niso vešči. Treba volitve, treba delovnih mož ljudskih zastopnikov, če ne skrahira vsa naša industrija. Z dose-danio meščansko politično hulska-rik> ne pridemo nikamor — samo Se v večjo bedo. * Zakaj zadržujete olače železničarjem? Na državni in iužni železnici so gospodje potolažili železničarje, da dobe svoje plače nekateri šele okolo 10. maja ali tudi pozneje. Za to pač ni nobenega pravega vzroka. Vrhutega odtegujejo zaslu-žek. za čas stavke, to je do ene tretjine mesečnih prejemkov in več. Izgovarjalo se uprave, da nhnaio denarja ter da morajo popraviti v plačilnih imenikih zneske nlače. Nam se zdi to popolnoma prazen izgovor, ki ima pravzaprav ta namen, da dd železničarjem čutiti trdo pest. Nikakor pa ta metoda ni prava, ker plače dotečeio zadnjega v mesecu in dc teh imajo železničarji pravico, čeprav gospodje pri upravi ta mesec niso bili popolnoma zadovoljni z njimi. Prvi maj v Ljubljani. Letošnjega prvega maja delavstvo ni slovesno praznovalo, kakor druga leta. Posvetilo je ta dan delu. V vseh obra- tih' se ie delalo. Naše zavedno delavstvo Je na tihem slavilo praznik prvega maja, sedmino padlih žrtev delavske solidarnosti bi namenilo zaslužek tega dne svojcem nesrečnih žrtev. Krasen dan je bil letošnji vahnost posebno dopoldne. Cestni prvi maj. Po Ljubljani običajna ži-železničarji so okinčall svoje vozove z zeleniem. Mir se ni kalil, tudi pijanih verižnikov zvečer ri biio slišati na uliah. Po noči krasna mesečina, Ljubljana pa je kakor izumrla. Vse mimo. Le tupatam temna senca stražnika ob voglu, ki pristopi k zapoznelemu se neznancu in ga opomni, da Je policija prepovedala ostajati preko desete ure od doma ter da se morajo hišna vrata zapirati že ob osmih, ko je še jasen dan. Darovalcem za žrtve naznanjamo. da bomo vse darovalce objavili v »Napreju«. Vsak darovalec naj to rei pove ime ali označbo: da najde svoi dar izkazan v listu. Družbe naj oblavliaio prispevke pod geslom ali enim imenom, ki bo znano dotičniin darovalcem. »Slovenskemu Narodu«: Mrliče okradejo ropar# ali tatovi. Ce je družba vzgojila take ljudi, naj potem to očita sebi, ne pa delavskim organizacijam, Če se ropar nazivlje socijalista ali komunista, je kljub temu ropar. Socijalizem je prepričanje, je zavest, je morala. To kar pa vi pišite, Je demagoška laž, dokler kaj drugega ne dokažete, kar pa ni j mogcče. Recite, tat je okradel, ro-| par je oropal, pa bo prav. V odgovor laži »Slovenca« z dne 29. aprila. Prejeli smo: Natolcevanje zoper natakarsko stanovsko organizacijo ter povzdigo zadružnega po-močnic-ACtsii odbora oodaiemo javnosti v pojasnilo sledeče: Približno pred 15 leti je zadruga rstanovila pomočniški odbor: seveda ne z namenom, da bi ščitil interese pomočnikov. temveč radi tega. ker je isti čas tudi ustanovila lastno uomočni-Sko bolniško blagaino. ne v korist Članov iste, nego v korist čianov zadruge. da so tam iahko sami odločevali v vseh važnih zadevah glede vplačevanja in podpor in da so mogli vzdržavatl nastavlience za zadrugo ter moistrovsko bolniško blagajno. Znano ie, da je pomočniška bolniška blagajna nosila nad polovico vseh skupnih izdatkov. »Slovenčev« dopisnik obklada natakarie s »komunisti«. mesto da bi ralše povedal, djj ie to zgoli nezadovolinost. Ker morajo garati 12 do 16 ur dnevno za plačo od 250 do 350 K: služkinje pa imajo 60 do 70 K mesečno; izhoda nobenega, hrana nezadostna, stanovanje po večini mizeraol Društvo natakarjev ie poskusilo že na vse načine pri vseh prizadetih oblastih dobiti pomoči, pa žal do danes še brez uspeha. Člankar poziva končno pridne natakarice, da se zglase v zadrugi. Verjamemo da so raznim gospodom ljubše ženske moči za postrežbo kot moški; že vedo, zakaj; ker jih lažje na razne načine izkoriščajo. Eno pa pribijemo: naše organizacije ne razbijete, da bi potem z vašim edino od vas vpostavllenim pomočniškim zborom zooet ribarili tako kot ste vajeni Natakar. Jezikovno vprašanje na ljubljanski univerzi. V »Slov. Narodu« je priobčil inž. g. S. Ferjančič razpravo t» gornji temi. Ena struja, piše, hoče, da obdrže Slovenci jezikovno in kulturno samostojnost, naj goje na večne j čase svod slovenski Jezik in vso svojo j kulturo, humanistično in realno, v ! slovenskem jeziku. (Za tako rešitev ! Iso, pravi dalje, slovenski konserva- j tlvci in starejša slovenska inteligenca.) Druga struja — slovenski na- I HAPRBJ. I prednjakl in mlajša slovenska tatefy-genca — bi rada, da bi se Slovenc!, Hrvati in Srbi stopili v en enoten jugoslovanski narod z enim jezikom, id bi ne bil ne slovenski, ne srbohrvat-ski, temveč bi se potom evolucije razvil iz obeh jezikov. Ta narod na) bi gojil kulturo in naj bi se čutil kot popolna enota. Tretja struja na hoče Slovence sploh posrbohrvatitt, da bi se potom uvedbe srbohrvaščine v vse urade spravila slovenščina iz ust meščanskega prebivalstva in po-tisnila na niveau v pisavi nerabljenega dialekta. Potom razpravljanja prihaja g. Ferjančič do zaključka, d* bi bilo najboljše, se odločiti za drugo ali tretjo rešitev jezikovnega vprašanja. (Nbl Pri razpravi o prvi struji meni pisec članka, da se s poudarje-njem slovenstva podpira državi opazni separatizem hi pa staro slovensko ozkosrčnost). Vrhovna komanda v Belgradu ustavi ponoči od 5. na 6. maja svoje delovanje. S 6. majem začne poslovati glavni generalni štab v uradu dosedanje vrhovne komande. — (Uradno.) Civilne obleke padlih vojakov. Upravičeni dediči v vojni padlih, odnosno pogrešanih in za mrtve proglašenih svojcev-vojakov. se opozarjajo, da se ihn je radi civilne obleke navedenih, zglasiti do vštetega 8. mala 1920. v mestnem vojaškem uradu. Natančneje ie razvidno iz razglasov, ki so nabiti po mestu in pa na mestni deski. Prometno ravnateljstvo objavlja, da se bo vsled pomanjkanja premoga ukinil promet na nastopnih progah; Osjek - Djakovo - Samac, Osjek -Vinkovci, Vinkovci - Znpanja, Vin kovci Brčka, Našice - Kaoela. Kapela - Požega in Pazova - Vukovar. Obratno ravnateljstvo lužne železnice naznanja- O polnoči od 2. na 3. maj se vzpostavi na vseh progah j južne železnice celotni osebni promet v istem obsegu, kakor le bil pred izbruhom stavke. Razen tega vozijo tudi še vlaki: št 35a in 36a na progi Ljubljana—Maribor in št, 509a in 502 na progi Zidani most—Zagreb. Nadalje vozita vsak ponedeljek in petek na progi Zidani most—Zagreb brzovlak št. 512, vsak torek in ro-boto pa brzovlak št. 513: ta dva br-zovlaka vozita kurzne vozove Dunaj—Zagreb in Dunaj—Beograd. Izjemoma vozita ekspresna vlaka št. 3 In 4 v tekoCem tednu tudi v sredo ’.n četrtek — Čas prihoda in odhoda vlakov ie razviden iz stenskega voznega reda. Opozarja se pa, da odhaja vlak št. 39 po voznem redu od 1. maja iz Maribora ob sedemnajstih, torej 30 minut pozneje kakor dosedai, in prihaja v Ljubljano ob 21.52. Zdravniške službe v Velikovcu, na Ptujski gori in v Bistrici v Rožu, Razpisane so imenovane službe okrožnih zdravnikov. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. Nove zgradbe. Ljubljanska kreditna banka prične že letos z zgradbo svoje velike nove bančne palače na Dunajski cesti in ob vogalu Aleksandrove ceste ; vsled tega pa hoče že preje zgraditi na istem stavbišču s fronto na podaljšano Beethovnova ulico veliko stanovanjsko poslopje za svoje uradništvo. Mrtvega so nagli v njegovem stanovanju na Starem trgu št. 20 upokojenega železničarja Wagnerja. Bilo ga že ni več dni na spregled, kar se je stanovalcem v dotični hiši zdelo zelo sumljiva Odprli so torej nasilno vrata in našli Wagnerja mrtvega. Tihotapci s tobakom. Sedem tihotapcev s tobakom so organi ve-rižniškega urada prijeli na Rimski cesti v nekem fflevu. ZapleniH so jim 3600 zavitkov cigaretnega tobaka. Kultura. Cvetko Golar: »Prelepa Vasiljl ca«. Narodna založba ie izdala zbirko ruskih pravljic, katere pripoveduje Cvetko Golar slovenski mladini, znan po svolem ljubkem in obče priljubljenem tonu. Ruske prav liice so že same po svoji nedosegljivi j pravljičnosti in ljubkosti splošno zelo priljubljene. Venec ruskih pravljic smo pred kratkim priobčevali v našem podlistku, iz katerega so lahko naši bralci spoznali vso ljubkost in nedosegljivost. Pravljice, katere Je zbral in prevel naš pesnik Cvetko Golar, so bile dosedaj v našem te ziku še neobjavljene in «o zelo izbrane. Naslovno sliko prelepe Va-siliice ie naslikal znani akademični slikar Maksim Gašpari. — Knjižico, ki se dobi po vseh knjigarnah, naši mladini prav toplo priporočamo. Cena li je 12 K. Šolski list. H. stopnja, štev. 2. je izšel. Namenjen je za 4. in 5. šolsko leto. Veseli nas. da je urednik g. Andrej Rapč uvrstil več Oton Zupančičevih pesmi in ugank: nadalje vse buje nekaj stvari od Cankaria, Cvetko Golarja, E. Oangela, E. Ra-peta in drugih. Založila ga je »Učiteljska tiskarna«. Velja K 8 in se ga dobi po vseh knjigarnah. >. Društvo ljubiteljev poljskega naroda .< priredi akademijo v torek, dne 4. maja 1920 v mali dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob 6. uri zvečer. Poleg kratkih predavanj iz poljske literature (v slovenskem jeziku) in deklamacij (v poliskem jeziku), je na sporedu tudi petje poljskih pesmi; pojeta gg. operna pevca g. J Stepniovvski in g. H. Zathev. Vstopnine ni. Vsi društveniki in drugi nri-latelji poljskega naroda se vljudno vabijo na to akademijo. Renertolr kraljevskega slovenskega gledališča v Ljubljani. Opera’ V ponediiek, 3. maja zaprto; v torek, 4. maja »Trovatore«, abon. C.; v sredo, 5. maia »Rusalka«. abon. B.; v četrtek, 6. maja >Faust«, abon. D.: v petek, 7. maja »Trovatore«. abon. E., v soboto, 8. mala »Žongler«, abon. C. Drama: V ponedeljek, 3. mala »Smrtni ples«, abon. C.; v torek. 4. maja zaprto: v sredo, 5. maia «Sneg«, izv. abon.; v četrtek, 6. mala »Snej?*, abon. E.; v petek, 7. maja »Smrtni ples«, abon. D.; v soboto. 8. maja »Vsilie-nec Saloma«, abon. A. Popolno poročilo o Vseslovenskem trgovskem shodu izide v kratkem tiskano. Naročila sprejema »Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani«. Cena izvodu 12 K, po pošti 20 vin. več. k. Poslano.* Odgovor na poslano v »Naprelu« št. 99, z dne 30. aprila 1920. V pozivu »vsem železničarjem na znanje in vednost«, ki ga je priobčil g Juhart, se mi zdi čudno, da sem mu tako simpatičen, da mi grozi s sod-nijskim zasledovanjem. Obžalujem; da mene prijemlje zaraditega, ke? sem samo grajal to. kar se ie splošno oovorilo md tovariši in tudi drugod. Naravno je. da od svoje stran! te splošne govorice ne morem dokazati. Svetujem pa, da zasleduješ tiste osebe sodnijsko, ki so krive teh govoric in so te zadeli na tvoji proletarski časti, ne pa osebe, ki so najmanj krive na tem. V Ljubljani, 30. aprila 1920. Pavel Dežman. strojevodja drž. žel. * Za vsebino je uredništvo odgovorna le v smislu tisk. zakona. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani. Ne morete spati? Niti delati?. Imate nervozne bolečine? ObčuteK zadovoljstva doprinese Vam Feller« jev Dravi Elza-fluid. 6 dvojnatih aH 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza - krogljjcaml. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepča-joča švedska tinktura 1 steklenic* 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stupic* donja, Elzatrg št. 252, (HrvatskoL —D— 930 DM IM 10SIH & v Ljubljani razpisuje SLO&O TAJNIM, strokovno naobraženega, za takojšnji nastop. Ponudbe naj se vpošljejo Odseku lesne industrije v Ljubljani, 492 Šelenburgova ulica 7-H. uiLjiii, Miliš m uh. s ===== RKSIMIIM ZUDRBCS 1 OOTC ZAVEZO. ==■ TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPAN. ST V A IN URADE. NAJMODER-MEJSK PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELIČK LETNE ZAKLJUČKE NAJKODEKNEJSA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJIG, BHOSUR ITD. STEREOTIPNA. LITOGRAFIJA. Slamnike barva ir vseh niansah in disti tovarna JOS. REICH. Koroška gospodarska družba v skladišču BALKAN išče za takojšnji nastop ■■ samostalnega ......... knjigovodjo j za svojo podružnico v Šincavasi na Koroškem. Interesenti naj se, I osebno zglase, ali pa vpošljejo svoje ponudbe pismeno- 491 Trgovina * železnino Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje št. 1, Anonlnl zavod Drago Besttllak, U-blMa, Cankarje,o nabrežje 5 M -=:==- ■: u Liuhliani: ===== — Beton, teJoaobeton in vodne zgradb« Inž. dr. Miroslav Kasal Hilšerjeva ulica 7. 71 Arhitekt in stavbeno podjetje 72 Viljem Treo Gosposvetska cesta 10. Elektrotehnični predmeti 74 »Svetla* Mestni trg 25. Graver 77 A. Černe Dvorni trg 1. Manufaktura in zaloga oblek 70 Sehwab & Bizjak Dvomi trg 8. Prodaja In popravila p la- strojev 81 The Rex Co. Šelenburgova ulica 7/1. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gosposvetska cesta 6. Gramofoni, godbeni avtomati 76 A. Rasberger Sodna ulica 5. Fotograf 76 Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. Lesna veletrgovina 78 Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 31. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. 80 Špedicija 83 F. & A. Utaer Šelenburgova ulica 4. Železnina M Zalta & Žilič Gosposvetska cesta 10. Žarnice „Svetla“ Mi a! ni trg St, 25. Mizarstvo 82 Josip Slejko Zg. Šiška St. 82. Oblast, konces. zavod za pokonoavanje miši in mrčesa 03 Miroslav Zor Kolodvorska ulica štev. 39/n, Stavb, in pohištveni pleskar in ličar Josip Jug 94 Bimska cesta št. 16. Gostilna ,Mali Triglav* 66 Karol Cigler Spodnja Šiška pri državnem kolodvoru. Zavod za suaienje okenj, stanovanfc novih poslopij itd. Alojzij Smole, Kova ulica 5. Rftfcnolevalne aparate Opalographe in potrebščine k istim dobavi The Rex Co. šelenburgova ul. 7. 223 Kleparstvo in vodovodna inštalacija Alojzij Goršič Sp. Šiška, KavBkova 0. 224. 2*4 Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraža J. Goreč Gospoavedska c. 14. 225 Pristna domača vina, najizborneiša kuhinja 226 pri »Zagorjanki* Židovska ni. št. 1. Export čevljev 227 Aleksander Oblat Sv. Petra c. fit 16. 231 Krojaška delavnica j Krekov trg št. 10 v hiši Impex. Restavracija »Maribor* Grajski trg i. v M^i Bboru: — — Špecijalna trgovina s čevlji tajski trg i, Manufaktura 35 Dragotin Jančič Alekaaadrova oeeta 11, Modna trgovina 80 Franjo Mayer, Glavni trg. Kopat & NUergal. Glavni tr». Nakup in prodaja posestev 87 H. Havlik nasl. J. Simčič Grsaor&črra ulloa % Špecerije 88 Adolf Weigert, Aleksandrova e. 13. Greinar, Gosposka oUaa % Trgovina 1 mešanim blagom 89 Marija Slemenšek L Maistrova ulica 17» Čevljarstvo S Ham Andrej V«trU4flk* vttn 1*