stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek DIDAKTIČNI IZZIVI I 57 Jan Černetič I Ljubljana Interaktivna obravnava Levstikovega Popotovanja iz Litije do Čateža v gimnaziji Interactive Reading of Levstik’s A Journey from Litija to Čatež in Grammar School Izvleček Č lanek predstavlja obravnavo Levstikovega Popotovanja iz Litije do Čateža pri gim- nazijskem pouku književnosti. Poudarek je zlasti na uporabi spletne naloge s por- tala Learning Apps za sintetiziranje spoznanj o Levstikovih literarnih nazorih in asociativnem utrjevanju s pomočjo slikovnega gradiva po segmentiranem tihem branju odlomkov iz besedila. Prispevek reflektira uporabo IKT in možnosti znotrajpredmetne- ga povezovanja pri obravnavi Popotovanja, odpira pa tudi vprašanje smiselnosti branja Levstikovih programskih spisov pri gimnazijskem pouku književnosti in predlaga neko- liko drugačen induktivni pristop k obravnavi. : Abstract T he article deals with an analysis of Levstik’s A Journey from Litija to Čatež in a grammar school literature class. It focuses mainly on an online assignment from the Learning Apps portal to synthesize the knowledge about Levstik’s views on literature, and on the associative consolidation with the help of pictorial material after the students have silently read segments of the text. The paper further reflects on the use of ICT and the opportunities for cross-curricular integration during the process of a literary analysis. At the same time, it challenges the rationale for reading Levstik’s manifestos in grammar school literature classes and suggests inductive reasoning as an alternative. Ključne besede: Fran Levstik, programski spisi, metoda šolske interpretacije, IKT, znotrajpredmetno povezovanje Keywords: Fran Levstik, manifesto, method of school interpretation, ICT, cross- curricular integration I 58 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 Uvod V šolskem letu 2021/22 sem na Gimnaziji Poljane pri mentorici prof. Alenki Arbiter opravljal študijsko pedagoško prakso iz književnosti. Pred obravnavo recepcijsko zahtevnega programskega spisa Frana Levsti- ka – Popotovanja – sem razmišljal, kako ta njegov sicer po- memben manifest na mikro- in makroravni približati mla- dim dijakom. To sem storil po metodi šolske interpretacije, prek segmentiranega tihega branja s sprotno interpretacijo krajših delov besedila (prim. Krakar Vogel 2020: 127), ki sem jo nadgradil z uporabo IKT (portala Learning Apps) in znotrajpredmetnim povezovanjem. Cilje učne ure, potek obravnave in sklepni razmislek o smiselnosti branja »pro- gramskega Levstika« predstavljam v nadaljevanju. Izobraževalni in funkcionalni cilji učne ure • Za razumevanje literarnega ustvarjanja Frana Levstika dijaki spoznajo ključne podatke iz njegovega življenja (čas ustvarjanja, kritični odziv na Pesmi, uredniško in pisateljsko delo, zgledi). • Dijaki na podlagi odlomkov iz Popotovanja pojasni- jo Levstikove literarne nazore (npr. o snovi, literarnih vrstah) in ovrednotijo njegov pogled na takratno stanje slovenske književnosti. • Dijaki kritično reflektirajo posamezne Levstikove zahte- ve oz. predloge glede literarnega ustvarjanja, navezujoč se na odlomke z učnega lista (gl. Prilogo 2), in ocenijo aktualnost njegovih napotkov. • Dijaki tiho preberejo izbrane odlomke iz Popotovanja in razumevanje njihove vsebine izkažejo s pravilnimi rešit- vami nalog. • Dijaki razvijajo svojo digitalno zmožnost z reševanjem spletne naloge na portalu Learning Apps. • Dijaki se senzibilizirajo tudi za branje težje literature, kot je Levstikov programski esej (npr. Napake slovenske- ga pisanja), ki se lahko navezuje tudi na pouk jezika. Potek izvedene učne ure U vodna motivacija je bila doživljajsko-spoznav- na. Dijake sem vprašal, ali poznajo slovenskega pisatelja z drsnice. Ker ga sprva niso prepoznali, sem jim pomagal s podatkom, da gre za avtorja Martina Krpana, in poudaril, da delo ni le pripovedka, kakor so ga poznali doslej. 1 Razdelil sem jim učne liste in pričel s kratkim orisom Levstikovega življenja, pri čemer so bile na drsnici izpisane le ključne besede, npr. Pesmi (1854), kritika nemoralnosti, opustitev študija bogoslovja, do- mači učitelj, tajnik čitalnice v Trstu, urednik političnega časnika Naprej in šaljivega lista Pavliha, zgledovanje po razsvetljenstvu in romantiki (Kopitar). Navedel sem tudi njegova bolj poznana dela, tj. programska spisa, Martina Krpana in tragedijo Tugomer. Uporabljeni tip motivacije je za gimnazijce ustrezen, saj zahteva ravno prav kogni- tivnega napora, obenem pa dijake seznani, da lahko lite- raturo, ki so jo spoznali doslej (v našem primeru Martina Krpana), opazujejo in razlagajo tudi z drugačnega vidi- ka literarnega sistema. Na tem mestu je treba opozoriti še na to, da preveč podatkov o avtorju zmanjša interes dijakov za nadaljnjo obravnavo; poleg tega se velja pot- ruditi, da vselej podamo tudi kako zanimivost iz avtor- jevega življenja. Zelo smiselna pa je tudi naloga, naj di- jaki iz posredovanih podatkov o avtorju napišejo njegov življenjepis, ki pomeni takó utrjevanje znanja iz pouka književnosti kot utrjevanje značilnosti besedilne vrste, ki smo jo obravnavali pri jezikovnem pouku. Popotovanje sem nato konkretneje umestil v literar- nozgodovinski kontekst z navedbo letnice in književne- ga obdobja, s kratko obnovo okvirne zgodbe pa sem od- lomke, ki jih bodo dijaki brali, umestil v književno delo kot celoto. Napovedal sem, da bodo spoznali Levstikov programski spis, in dijake pozval, naj poskusijo ta literar- noteoretski pojem opredeliti. Napovedal sem besedilno razčlembo v dvojicah in interaktivno utrditev spoznane- ga ob interaktivni spletni nalogi. Na vrsti je bilo tiho branje. Tiho branje je v tem primeru ustrezno, saj temeljni cilj učne ure ni doživljajsko branje, niti spoznavanje novega besedišča, ki je povečini arhaič- no, tudi nemško, in vsebuje nekatera danes manj znana imena literarnega sveta, ampak je namen enoznačno ra- zumevanje (metaliterarne) vsebine spisa. »Nenatančno zatikajoče branje glasovnih posebnosti opazno zgreši namen, da bi besedilo pritegnilo učence.« (Krakar Vo- gel 2020: 127) Prav tako so odlomki iz besedila nekoliko daljši in bi zato branje, katerega namen ni estetska lite- rarna izkušnja ali doseganje bralnega ugodja po refleksiji prebranega v razredu (prim. Zupan Sosič 2014: 53) tra- jalo predolgo in zaradi svoje vsebine dijake pričelo dol- gočasiti. Segmentirano tiho branje po odlomkih smo do- 1 Pravzaprav gre za uresničitev zahtev iz Popotovanja. Slodnjak (1968: 173) označi Martina Krpana za »vrhunec folklorizirajočega pripo- vednega načina«, v katerem je »ljudske prvine popolnoma združil s svojo idejo ter jih s pomirljivim /…/ humorjem spremenil v zgodbo ali parabolo o večni nehvaležnosti vladarjev do požrtvovalnega in velikodušnega ljudstva«. DIDAKTIČNI IZZIVI I 59 Jan Černetič I Interaktivna obravnava Levstikovega Popotovanja iz Litije do Čateža v gimnaziji I str. 57-65 seženo je bilo, da se v besedilo ves čas vračajo in svoje vrednotenje racionalno argumentirajo. Fazo ponavljanja in utrjevanja smo z dijaki izpeljali ob drsnicah. Po vsakem prebranem odlomku so si ogledali slike na drsnici, asociativno povezane s ključnimi bese- dami vsebine odlomka. Prvi odlomek govori o potrebi po pisanju šaljive, humorne literature, ki nam je znana iz ribniških smešnic, na katero sta dijake spomnila smejoč se emotikon in stara razglednica iz Ribnice (Slika 1). Na temeljne zahteve po pisanju »v domači besedi, v doma- čih mislih, na podlagi domačega življenja« pa je dijake spomnila slika ogledala, na katero sem pri pripravljanju drsnic zapisal 3 x domače. Na enak način smo ponavljali tudi ob preostalih dveh odlomkih (Slika 2, Slika 3). Dija- kom je asociativno ponavljanje s pomočjo slik ustrezalo in se izkazalo za učinkovitejše od klasičnega ponavljanja, nagovorilo pa je tudi tiste z bolj vizualnim učnim stilom. Slike so spodbudile njihovo domišljijo in postale glavni element ustvarjalne sinteze. Koristile jim bodo tudi pri ponavljanju obravnavane učne snovi doma. Ustvarjalno oblikovan pouk je temeljni korak na poti k razvoju bral- ne kulture (Žbogar 2013: 68), najsi gre za mlajše učence ali pa dijake. Sklepno sintezno preverjanje obravnavanega smo izved- li s pomočjo naloge, ki sem jo sestavil na spletnem porta- lu Learning Apps. Gre za brezplačni portal, ki omogoča sestavljanje različnih interaktivnih nalog: povezovanja, urejanja, dopolnjevanja, poimenovanja, sestavljanja, kvizov, križank, vislic, nalog z video- in avdioposnetki, spomina, besednega rešeta itd., in je enostaven za upora- bo. Vse na portalu sestavljene naloge postanejo skupna last uporabnikov z vseh delov sveta. Navodilo spletne naloge, do katere so dijaki v dvojicah s pametnimi tele- foni dostopali preko na drsnici objavljene QR-kode, se je glasilo: »Predstavljaj si, da si Fran Levstik. S katerimi navedbami bi se strinjal, s katerimi pa ne? Povleci jih na ustrezno mesto in pravilne prepiši v zvezek.« Dijaki so se morali torej vživeti v Levstikov literarni nazor, presoditi, katere postavke se z njim ujemajo, ter sintezno digitalno tabelsko sliko, ki je nastala na njihovih mobilnikih in so jo lahko programsko preverili, prepisati v zvezek. (Sli- ka 4) Prednosti uporabe tovrstne spletne naloge sta, da lahko dijaki svoje odgovore takoj preverijo, nalogo re- šijo večkrat, tudi pri ponavljanju doma, slabosti pa, da 2 Esej je polliterarna forma, ki obravnava teme številnih znanstvenih ved in njihovih disciplin. Predmet obravnave osvetljuje z različnih strani, pri čemer je izrazito subjektiven in nekoliko manj sistematičen kot razprava. (Leksikon Literatura 1981: 66) Levstikovo Popoto- vanje zaradi svojega središčnega dela označujemo za programski esej, kar pomeni, da v njem predstavlja svoja literarna stališča in se opredeljuje do aktualnega literarnega pisanja svojega časa. polnili z reševanjem tipološko različnih nalog na učnem listu in metodo plenarnega pogovora o težjih mestih v polliterarnem 2 Popotovanju. Sledila je z učnim listom vodena razčlemba na tri od- lomke razdeljenega programskega eseja Popotovanja. Po vzoru antologijskega berila Branja 2 (prim. 2013: 360) in učnega gradiva svoje mentorice prof. Arbiter sem ob robu učnega lista navedel pojasnila manj po- znanih izrazov, npr. nemškega ferlovtporung, imen, npr. Kačnika in Kurnika, Kotzebueja, in naslovov, npr. Sve- tina, Pavliho, Lažnivega Kljukca (za zadnja sem priložil tudi sliki naslovnic). Po prebranem prvem odlomku je sledilo izražanje »doživetij« oziroma vtisov po branju. Zanimalo me je, kakšno se jim zdi besedilo, pri čemer sem obenem dobil prve informacije o tem, čemu mo- ram pri obravnavi naslednjih dveh odlomkov nameniti več pozornosti: razumevanju vsebine, razlagi besedišča, literarnozgodovinskega konteksta ipd. Nato so dijaki odgovarjali na vprašanji o značaju slovenske literature in zgledovanju po nemškem slovstvu. Branju drugega odlomka je sledilo dopolnjevanje povedi s podatki iz besedila; izpisale so se nekakšne Levstikove teze o tem, kaj so bili tedaj aktualni problemi slovenske literature in kako naj bi se literati lotevali pisanja. Plenarno smo razpravljali zlasti o tem, kaj pomeni pisati za ljudstvo, kako si izraz ljudstvo lahko razlagamo, pri čemer smo vzpostavili medpredmetno povezavo s poukom zgo- dovine (družbena sestava druge polovice 19. stoletja, delež pismenih). Do besede so prišli tudi dijaki, ki jih bolj zanima zgodovina. Tretji odlomek so dijaki brali v dvojicah, saj je bil zaradi tematiziranja lit. zvrsti in po- sameznih literarnoteoretskih in zgodovinskih pojmov, npr. snovi, burke, rokovnjačev, desetih bratov, turških bojev, interpretativno zahtevnejši. V preglednici so iz- luščili Levstikove napotke za pisanje po posameznih lit. zvrsteh: dramatiki, prozi in poeziji. K vrednotenju od- govorov posameznega dijaka sem spodbudil ves razred, nato pa, kar smo ugotovili, tudi sistematično povzel. Dijaki so izrazili nekakšno razočaranje, da so pri pouku književnosti spoznali že toliko literature, vendar nobe- nega od literarnih del, ki jih v odlomkih omenja Levstik, zato navezav nanje niso mogli razumeti celostno. Raz- člembo smo zaključili z vrednotenjem, ali opredelitev, da gre pri Popotovanju za programski spis, drži. Svoje sodbe so dijaki utemeljevali s trditvami iz besedila. Do- I 60 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 vsi morda nimajo za reševanje spletnih nalog (oziroma optično branje QR-kode) sposobnega mobilnika ali do- stopa do spleta, da lahko odgovore ugibajo, češ da bo že program presodil njihovo pravilnost. Vključevanje IKT v pouk književnosti pomeni do neke mere popestritev, po drugi strani pa Jožef Beg (2015: 213) ugotavlja, da je treba paziti, »da forma ne preglasi vsebine; dijaki s teh- nologijo živijo in jo poznajo, manjkajo jim druge oblike komunikacije«. Kar pa je postalo v času epidemije še po- sebej opazno. Obravnavo lahko zaključimo z navezavo na drugo Levstikovo programsko delo – Napake slovenskega pi- sanja. Zlasti učno uspešnejšim dijakom in tistim, ki so pri uri pokazali interes za sprejemanje podobnih besedil, lahko zastavimo novo nalogo, da oba programska spisa primerjajo. Učenje primerjanja besedil in njihovih bese- dilnih svetov je namreč ena temeljnih literarnih kompe- tenc, ki jih morajo dijaki izkazati v maturitetnem eseju. Smisel obravnave Levstikovih programskih spisov pri gimnazijskem pouku književnosti D ijaki bolj kakor Levstikov spis poznajo rekrea- tivni pohod. Popotovanje iz Litije do Čateža je vsakoletni dogodek, organiziran drugo sobo- to novembra. O njem poročajo mediji, in Popotovanje iz Litije do Čateža, ki poteka po poti, po kateri je hodil Levstik, je znano javnosti. Poznavanje ozadja Levstikove- ga Popotovanja je del splošne izobrazbe. V endar vrednost Levstikovega Popotovanja ni v potopisni okvirni zgodbi, sprehodu pisatelja z Radivojem, ampak v središčnem, tj. programskem delu. Ta pa je dijakom bolj tuj. Dijaki se težko vživljajo v razmere, v katerih je bil Levstikov li- terarni program smiseln, in tudi ne poznajo navedenih literarnih del, po katerih pisatelj sodi slovensko literatu- ro, saj niso del današnjega t. i. šolskega kanona (prim. Mejak 2018: 126) 3 , zato Levstikovih ocen tudi ne morejo vrednotiti. To pomeni, da se do Popotovanja ne morejo argumentirano opredeliti. Teže razumejo tudi puristič- no preganjanje nemščine v Napakah slovenskega pisanja, saj dandanes živimo v plurikulturnem svetu, slovenščina je državno priznana in ni več »ogrožena«, enakovredna je drugim jezikom. Prav tako danes nimamo aktualnega literarnega programa, po katerem »bi bilo treba« pisati. Tudi če bi dijakom dali nalogo, naj napišejo svoj literarni program po vzoru Levstikovega, bi jih verjetno postavili v precep, saj se sedanja literatura ne omejuje s progra- mi, ampak je v ospredju svobodno literarno ustvarjanje. Glavna tema besedila je resda metaliterarna, a delo omo- goča tudi znotrajpredmetno povezovanje s poukom jezi- ka v smislu primerjave z npr. v družbi obstoječo kritiko literature, ki jo mladi berejo danes, s sodobnim jezikom, kot ga govorijo in pišejo. Obenem Popotovanje nima pra- ve literarnoumetniške vrednosti – ne omogoča vživljanja v občutja literarnih likov, ni fiktivno, ne spodbuja domi- šljije, in ker gre za literarni program, naj tudi ne bi bilo večpomensko. Poleg tega lahko recepcijska zahtevnost eseja dijake frustrira, zato je potrebna ustrezna priprava dijakov na obravnavo, vnaprejšnja razjasnitev neznanih mest, kar pa lahko terja veliko časa, ki bi ga lahko porabi- li za branje druge (kanonske) literature. Zaradi jezikovne zahtevnosti ob Popotovanju prav tako ni učinkovito glas- no interpretativno branje celote, ampak ga je bolje brati po tihem in tako, da sledimo vsem njegovim delom, kajti če izpustimo katerega od njih, kaj hitro »popačimo« ce- lostno podobo Levstikovega literarnega nazora. Predlog drugačne obravnave P o vsem navedenem bi bil morda boljši induktiv- ni pristop k obravnavi Levstikovih literarnih na- zorov: Dijakom bi povedali, da je Levstik napisal literarni program, katerega zahteve je uresničil mdr. v Martinu Krpanu. Dijaki bi Krpana prebrali še z drugega – literarnozgodovinskega – vidika, torej ne kot otroško pripovedko o junaku s kobilo, in poskusili sami razbrati, kaj je za Levstika »odlična literatura«. Dijaki bi se učili kritičnega branja in vrednotenja estetskega lit. besedila, učitelj bi jim pri skupinskem delu pomagal in njihova spoznanja po zaključni diskusiji sintetiziral v pregleden zapis v zvezku – poljudni povzetek idej Levstikovega li- terarnega programa. Sklep P opotovanje iz Litije do Čateža je za gimnazijce recep- cijsko zahtevno delo, neprimerno za doživeto glas- no branje. Dijaki literarnih del, na katere se pisatelj sklicuje, iz šolskega kanona ne poznajo, zato njegovih sodb 3 Avtorica ugotavlja, da je Levstik sicer močno prisoten v šolskih berilih od začetka do konca 20. stoletja, vendar večinoma (19-krat) s svojim Martinom Krpanom. DIDAKTIČNI IZZIVI I 61 I str. 57-65 Jan Černetič I Interaktivna obravnava Levstikovega Popotovanja iz Litije do Čateža v gimnaziji ne morejo kvalitetno vrednotiti. Delo ni večpomensko, ne omogoča vživljanja, prav tako ni več aktualno, njegova tema pa je v plurikulturnem svetu svobodnega umetniškega ustvarjanja dijakom manj zanimiva. Potreben je motivacij- ski pristop: Sinteza učne ure je možna s kreativno nalogo vživljanja v Levstika, sestavljeno na portalu Learning Apps, ki jo dijaki rešijo na pametnih telefonih, ponavljanje pa je lahko asociativno-domišljijsko, s pomočjo slik, ki bolj ali manj abstraktno ponazarjajo vsebino odlomkov. Smiselno je tudi povezovanje s poukom jezika, učinkovit pa bi bil tudi drugačen pristop – induktivno ugotavljanje Levstikovih na- zorov (v skupinskem delu) ob njihovi praktični realizaciji v estetsko dovršeni pripovedki Martinu Krpanu. Tak pristop dijake seznanja, da je literaturo mogoče brati na različne načine. Priloga 1: Interaktivna obravnava Levstikovega Popotovanja iz Litije do Čateža v gimnaziji Slikovni izrezki Slika 1: Asociativno ponavljanje ob slikah (1. odlomek) Popotovanje iz Litije do Čateža – ponavljanje • Prvi odlomek Viri in literatura Cuderman, Vinko idr., 2013: Branja 2. Ljubljana: DZS. Jožef Beg, Jožica, 2015: Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku knji- ževnosti v gimnazijah: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fa- kulteta. Krakar Vogel, Boža, 2020: Didaktika književnosti pri pouku slovenšči- ne. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Leksikon Literatura, 1981. Ljubljana: Cankarjeva založba. Mejak, Martina, 2018: Osnovnošolski literarni kanon ali kaj smo bra- li/beremo v šoli. Mitja Sardoč idr. (ur.): Raziskovanje v vzgoji in izo- braževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 125–139. Popotovanje iz Litije do Čateža. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/ wiki/Popotovanje_iz_Litije_do_%C4%8Cate%C5%BEa (6. 2. 2022). Slodnjak, Anton, 1968: Slovensko slovstvo. Ljubljana. Mladinska knjiga. Zupan Sosič, Alojzija, 2014: Literarno branje. Jezik in slovstvo 59/4. 47–65. Žbogar, Alenka, 2013: Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: Slavistično dru- štvo Slovenije. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 Slika 2: Asociativno ponavljanje ob slikah (2. odlomek) Slika 3: Asociativno ponavljanje ob slikah (3. odlomek) Slika 4: Rešena naloga sinteze na spletnem portalu Learning Apps. Dostopna je prek priložene QR-kode ali na povezavi: https://learningapps.org/view22324284. Popotovanje iz Litije do Čateža – ponavljanje • Drugi odlomek Popotovanje iz Litije do Čateža – ponavljanje • Tretji odlomek Domač jezik, domača misel, domače življenje Zgled: Lažnivi Kljukec, Pavliha (nemški) PRAV NAROBE Gledališče: preproste igre, burke iz kmečkega življenja Šale in dobrovoljnost v literaturi Lirika: odmik od ljubezni k ljudskim temam Snov povesti: turški vpadi, značaj osebe, ne njen opis Snov romana: pobožno-narodna (Sreča v nesreči) ali vaška (Župnik Wake- fieldski; rokovnjački, deseti bratje Stvarno prikazovanje resnice in človekove psihološkosti Natančni opisi zunan- josti literarnih likov Raje kot romane naj mladi pisatelji pišejo povesti Gledališče: za meščanstvo, ljubezenska tematika Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 Priloga 2: Učni list Fran Levstik (1831–1887) O avtorju Popotovanje iz Litije do Čateža 1858 (odlomki) 1. Preberi besedilo in odgovori na vprašanji. Izmed Kančnikovih pesmi še zdaj slové tiste, kar je zabavljivih in godčevskih. Narod šale ne čisla samo v navadnem pogovoru, kakor nam kažejo mnoge ribniške smešnice, ki so ravno po Ribnici najbolj znane, ampak Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi v knjigah. Prepričan sem, da prosti ljudje v Novicah radi beró, kar piše Kurnik in rav- no le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom. Kmetje imajo še celo veselje nad Lažnjivim Kljukcem (Münchhausen) in Nemškim Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspiegel), daravno je oboje le prestavljeno pa še zelo po vrhu. Kaže nam vse to, da bi jako ustregel, kdor bi znal resnico zavijati v prijetne šale. S takim pisanjem bi se ljudstvo najlaže budilo, najlaže bi se mu dajalo veselje do knjig. Seveda bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Take- mu delu pa gotovo ni kos, kdor ne ve, kako ljudstvo misli in govori, kaj ga razveseljuje, kaj žali, kakove so mu kreposti, kakove napake. Hočeš li biti pisatelj, moraš najprvo je- zik imeti, kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo, moraš do dobrega poznati narod /…/. a) Kakšno literaturo naj bi pisali slovenski pisatelji in kako? b) Po kateri literaturi naj bi se zgledovali? 2. Preberi besedilo. Nato dopolni manjkajoče besede v navedenih povedih. Marsikdo večkrat zavpije med nami: ‚Za ljudstvo, za ljudstvo!‘ Ali vprašam, ko- liko je pravzaprav pisanih knjig za slovensko ljudstvo? Le sami duhovni ugajajo dušnim potrebam v narodu in vsi naši tiskarji, ako so imeli kaj dobička, gotovo si niso z drugimi knjigami tako opomogli kakor s pobožnimi. Koliko natisov je učakala sama Dušna paša! Ne sme se oponašati, da Slovenec brati ne zna in noče in, kadar kaj v roko prime, nikoli ne vpraša po drugačnih knjigah kakor po samih pobožnih. – To ni tako! Res je, da starci po kmetih večidel še črk ne poznajo, ali starci mrjó in mi tudi ne pišemo zanje, ampak za mladi zarod, ki se mora uči- ti. Trudimo se zanamcem v korist, da bi oni dovršili, česar prednjimcem ni bilo moči. Akotudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj gleda po strani, to je samo zato, ker Slovenci menijo sploh, da so prazne vsake bukve, če niso duhovske; in kdo bi Andrej Kančnik in Vojtko Kurnik sta bila učitelja in zbiratelja ljudskega gradiva. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 si upal tako biti predrzen, da bi se prvi pripognil in kamen pobral zavoljo te misli? Opomniti pa tudi moram, kako so kmetje moje domovine v slast prebirali Sveti- na. Komaj so dobili knjižico v vas, in brž se je vrstila od hiše do hiše; in še zdaj se časi menijo pozimske večere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in Pavlu. Sme se reči, da je bila ta knjiga skoraj do dobrega postala narodna; škoda je le, da se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo hitro zmanjkalo prvega natisa, kajti dandanes je ni več dobiti naprodaj; še med ljudmi se redko nahaja. Tudi Robinzonova povest je prostemu človeku jako pogodu, ali – jezik, jezik bralca straši. Kdor ni bil med ljudmi, ne verjame, koliko pisava pomaga bukvam, da se prikupijo ali odkupijo. Minulo jesen sem videl kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod klop, ker je zavoljo prekosmatega nemčenja ni mogel umeti, akoravno je na čelu nosila lažnivo ime: za prosto ljudstvo. Na Dolenjskem sem naletel na domačina, ki je imel celo Ro- bidovo Fiziko, skrbno me je izpraševal, česar ni mogel sam razumeti. Iz tega, kar se je opomnilo do zdaj, vidimo jasno, da ljudstvo bi že bralo, ko bi le imelo kaj, In kakor bi rastlo med nami število dobrih knjig, tako bi tudi rastlo med narodom veselje do njih. a) Največ tiskanih slovenskih knjig je . b) Slovenski so slabo pismeni. c) Pisati je treba za , da se bodo lahko izobrazili. d) Kot dobra zgleda Levstik izpostavi in povest; pri slednji izpostavi problem preveč prvin iz jezika. e) Ključna problema slov. literature sta malo število knjig in manjkajoče do branja. 3. Delo v dvojicah. Preberi odlomke in podčrtaj ključne besede. Kakšni naj bi bili slo- venska dramatika, proza in poezija? Dopolni preglednico. Res, da smo v veliki zadregi, kar se tiče snovi, katero naj bi izdelovali. Za igre nam ne manjka drugega nič kakor zgodovinske podlage, igrališča in jezika. Sam širokopleči kmet brez težave pripoveduje svoje proste misli v prosti besedi in slovenski dramatik bi le same kmečke značaje lahko obrazil po življenju in po naravi. Kaj ti bo gospôda, ki je vsa potujčena? /…/ smeh nam bi uhajal, ko bi se gospodičem prilizovale s čisto slovenščino ljubo- mile, krasnozorne ali zornokrasne, nežnomlade lepote, katerih makordeča usteca še ne znajo izrekati črke ž. Bilo bi neverjetno, ako bi uradnik v pisarnici kmeta vprašal: ‚Kakšne so bile tiste vile?‘ namesto: ‚Kako so tiste vile ven videle?‘ ako bi klicarji po mestnih trgih ne vpili za bobnom: ‚Ferlovtpórung! /…/ Ko bi gledišče imeli, morda bi se naredile kake vesele igre iz kmečkega življenja; pa samih oračev in mlatičev bi se tudi naveličali kmalu. Kotzebue v svoje igre ni jemal kmetov, ampak prápornike, tajnike itd., in vendar so mu očitali Nemci: kaj se pa more velikega zgoditi le-tej siromačiji! Gotovo pa bi imel Slovenec dosti veselja do gledišča, ako bi vedel, kaj se govori, kaj se počenja. Igrali so pred tremi leti v Laščah učenci kratko burko v domačem jeziku in videl sem, kako so prosti ljudje na uho vlekli in kazali, da jim je všeč. Svetin je pravzaprav drugo ime za prvo slovensko povest – Sreča v nesreči Janeza Ciglerja (1836). Robinsonova povest pa je pustolovski roman Daniela Defoeja – Robinson Crusoe. Erläuterung – oznanilo, novica August von Kotzebue je bil v Levstikovem času zelo priljubljen nemški dramatik. Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXV I 2022 Skorajda ravno tako malo snovi imamo za roman, ali dejal bi, da tukaj nam stojita odprti vsaj dve poti. Prva je pobožno-narodna, po kateri je pisan Svetin, dru- ga bi morda bila nekoliko zasuknjena po zgledu Župnika Wakefieldskega – ki je prestavljen že tudi v ilirsko narečje – na čisti podlagi slovenskega življa. Vzeti bi se moral kak veljaven domačin in k njemu bi se vrstile druge manj pomenljive osebe, kakršnih nam bi ne zmanjkalo tako hitro. Saj vemo vsi, da šaljivi Ribničan obide križem svet, da imajo Gorenjci dovolj pravljic od vojaških begunov, ki so se potikali po hribih in šumah. Vsa naša dežel pripoveduje še dandanes, kako so nekdaj lovili mlade moške in dajali jih po sili na vojsko. Celo rokovnjači in deseti bratje so narodna lastnina, akoravno zlasti prvih nihče ni vesel. Dosti laže bi narejali povesti, ki jim velimo novele. Tu imamo dovolj gradiva, do- volj pravljic, zlasti iz turških bojev. /…/ Dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil. /…/ Junak naj dela in misli, njegovo dejanje ga naj znači. Gotovo ni glavna reč, kako mu je nos urezan, kakovo ruto je del za vrat, koliko ima las v brkah, kolikok- rat se oddahne in odrgne čevlje, preden prime za kljuko pri durih. Prvo je značaj in znanje človeškega srca in pa, kako se zgodba zaplete in zopet razdrása. Ogibali naj bi se tudi silo obširnega popisovanja krajev še tako lepih, ako ni potrebno in v pravo mesto postavljeno. Mislil bi, da je vsakemu umetniku človek prva reč, vse drugo ima le toliko veljave, kolikor je dobi po njem. Pesmi srbskega naroda nas bi naj učile, kako se popisuje. Če tenko preudarimo, res ne moremo tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih reči silo majhno. Saj imamo še povsod le trdo ledino, sama lirika se je nekoliko povzdignila med nami. A lirika se večidel peča samo z enim občutkom človeš- kega srca: «z ljubeznijo“, le redko se prime kake druge snovi. /…/ Čas je, da bi se iz ljudstva zajemalo bolj kakor do zdaj. Posebno mladi pisatelji, up naše književ- nosti, naj bi tega ne pozabili. Nestorji se ne dadé in tudi ne morejo več zasukniti iz navadnega pota. V narodu je snovi dovolj, zlasti za šaljivo pisanje, ali da se ne zgradi kaka zmes brez okusa, zopet opominjamo: učimo se jezika in ljudstva! Dramatika Proza Poezija Župnik Wakefieldski je Goldscmithov vzgojni, družinski in vaški roman. Nestor – starejši in že uveljavljen, izkušen človek, tukaj pisatelj