Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". | Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., j če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša, ajf Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, t VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. 238 V Ljubljani, v ponedeljek 19. oktobra 1891. Letnilc XIX. Državni zbor. Z D u n a j a, 18. oktobra. Prememba volilnega reda. V poročilu o zadnji seji poslaniške zbornice sem omenjal, da je mladočeški poslanec T i I š e r načelnika dr. Herbsta vprašal, zakaj omenjenega odseka ni sklical še k nobeni seji? Tudi je predlagal, da naj se odseku naroča v šestih tednih poročati o nasvetovanih premembah volilnega reda. Ta predlog sicer ni obveljal, pač pa je imel ta uspeh, da je dr. Herbst precej za drugi dan, to je za včeraj sklical sejo volilnega odseka. V tem odseku sta izmed naših poslancev grof Hohenwart in K 1 u n , izmed katerih se je včerajšnje seje udeleževal samo Kluu, ker je bil grof Hohenwart povabljen k otvorjenju cesarskega muzeja. Gledč premembe volilnega reda za državni zbor bilo je dozdaj sproženih že več nasvetov, katerih eni še niso prišli v prvem branju na vrsto in zaradi tega tudi še niso bili izročeni volilnemu odseku; v to vrsto spadajo: predlog Fanderlikov o premembi volilnega reda za deželo moravsko, predlog Ferjan-čičev in Klunov glede premembe volilnega reda za Koroško in predlog Pernerstorferjev glede splošne volilne pravice. Večina dozdaj volilnemu odboru izročenih predlogov zadeva neposrednje volitve v kmečkih občinah, katere v samostalnih nasvetih zahtevajo : Tilšer in njegovi mladočeški tovariši, Plener in združena levica, Ffirnkranz in nemški naeijonalci, Gessmann in dunajski antisemitje. Plener in Fiirn-kranz predlagata ob enem že načrt dotičnega zakona, drugi pa le v resolucijah zahtevajo, da naj vlada sama zbornici izroči tak načrt. Jako važnega pomena je tudi samostalni predlog grofa Franca Goroninija iu dr. Jaquesa, ki priporočata posebno sodišče za preiskavo in potrjevanje državno-zborskih volitev. In nekaj enacega velja o dveh prošnjah, ki sta ju poslali trgovinski zbornici v Opavi in Roveredu državnemu zboru in v katerih zahtevata, da naj se tudi njima priznavata lastna poslanca, kakor jih imajo druge trgovinske kamore. Ne bi škodovalo, ko bi enako peticijo odposlala tudi trgovinska zbornica ljubljanska. Brez vsakega pomena je vladni predlog glede male premembe volilnega reda v Galiciji, kjer je treba vsled nove razdelitve nekaterih okrajev nekatere občine iz sedanjega volilnega okraja prestaviti v druzega. Zato se je ta predlog brez vsakaterega ugovora že včeraj izbral poročevalec. 'Ves drugi razgovor se je včeraj sukal o nepo-srednjih volitvah v kmečkih občinah, ker se je splošno poudarjalo, da naj se odsek v splošni razpravi najprej načelno izrazi o nasvetovani premembi predno voli poročevalca, da bi ue bil njegov trud naposled zastonj. Mladočeški poslanec dr. M a s a f y k je poudarjal, da naj se pri tej priliki pred vsem rešijo vprašanja, kje naj se voli, kateri davek človeku daje volilno pravico, kako naj se vrše pritožbe glede prikrajšanja volilne pravice in še nekatera druga manj važna vprašanja. Na vse drugačno stališče postavili so se poljski poslanci, v katerih imenu je grof Stadnicki izjavljal, da nikakor ne bodo glasovali za pričetek posebne razprave, ker bi se morala po avtonomističnih načelih vsaka prememba volilnega reda vršiti v deželnih zborih, ki so imeli prej ustavno pravico voliti zastopnike v državni zbor in katerim se je leta 1878. šiloma vzela ta pravica. Ravno to je za njim poudarjal vitez T i s k o v s k i. Mladočeški poslanec Brzorad je poudarjal, da stojč glede pravne strani mladočeški poslanci na istem stališču, kakor Poljaki, da so pa za vsako razširjenje volilne pravice in vsled tega tudi za neposrednje volitve v kmečkih občinah. Plener je odgovarjal, da sedanji volilni red prikrajšuje kmečke volilce v primeri z meščani in tržani, ki volijo neposredno svoje poslance. Enakopravnost zahteva, da se ta pravica dovoli tudi kmečkim občinam. Poljakom očita, da so I. 1882. brez kakega pridržka glasovali za premembo volilnega reda in za postavo, ki petakarjem dovoljuje volilno pravico. Sicer pa je treba zvedeti, kaj vlada pravi k njegovemu predlogu, zato nasvetuje, da naj se k prihodnji seji volilnega odseka povabijo tudi vladni zastopniki. Nemški konservativni poslanec S c h o r n priznava pravilnost poljskega stališča, ali tudi on sodi, da je treba novi predlog poznati vsestransko, predno je mogoče zanj glasovati. Bukovinski poslanec Lupul povdarja, da so razmere v Bukovini prav take, kakor v Galiciji, da se v torej v tej zadevi pridružuje izjavi poljskih poslancev, ki trdijo, da bi neposrednje volitve v kmečkih občinah za Galicijo zarad: velike daljave nekaterih okrajev ne bi bile primerne. Poslanec Klun se glede pravnega stališča pridružuje Poljakom. Tudi on in njegovi slovenski tovariši so I. 1882. glasovali za premembo volilnega reda, ne da bi bili prej opravičevali svoje stališče. Storili so to, ker hočejo podpirati vsako premembo volilnega reda, ki ima namen popraviti napačne določbe volilnega zakona iz 1. 1873. in raztegniti volilno pravico. Nikakor pa nečejo na svojo roko sodelovati pri kratenju deželnih redov in se potezati za premembe, ki segajo čez določila, ki so do I. 1873. ustavno veljala za deželne zbore. če Plener trdi, da je treba poravnati krivico, ki jo po sedanjem volilnem redu trp^ kmečki volilci, mu v tem rad pritrjuje, ali ob enem opominja, da se to še ne zgodi, ako se kmečkim občinam daje neposredna volilna pravica, ampak da jim je treba dati tudi še drugo pravico, ki jo vživajo tržani in meščani, da namreč vsa mesta in vsi trgi volijo doma. Tudi kmečkim občinam je treba v slučaju neposrednje volitve dovoljevati, da bodo vsaka zi-se doma volila poslanca, kakor dosedaj doma voli volilne može. Ce bi se morali volilci iz vseh občin shajati morda pri okrajni gosposki in tam voliti, bi on in njegovi tovariši nikdar ne glasovali za tako premembo volilnega reda. LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Jednajsto poglavje. Prvo dejanje. Sodnijsko poslopje v Limericku je veliko, trdno poslopje mračne zunanjosti, kakor poleg njega stoječa jetnišnica. Ob 10. uri zjutraj bil je doktor v sodnijski dvorani; v prostoru sodnikov, katero pravico si je bil vsled svojega prijateljstva z lordi pridobil. Dvorana je bila prenapolnjena ljudstva. Sodnijski sluga je prečital imena porotnikov. Po pristoječi ji pravici ovrgla je večina imena vseh katoliških ali zmernih članov, tako da je konečno ostalo le dvanajst članov, ki so bili vsi Angleži ali pa Oranjci, to je irski prestopniki, ki so bili katoličanom najbolj sovražni. Poslušalci so godrnjali iu bi bili tudi dejanjski pokazali svojo nevoljo, da se niso bali batov in bajonetov vojakov. Prikazali so se zatoženci; ljudstvo jih je burno pozdravljalo. Vsi so bili „sinovi noči". Stopali so povešenimi obrazi, drugi z drznimi pogledi. Le Firebrand držal se je samosvestno ter vihal si brke. Uradnik začne citati brezkončno dolgo obtožbo. Firebrand gleda malomarno okolu sebe; v hipu se mu zasvetijo oči in nehote radosti poskoči — ugledal je bil doktorja. A to je trajalo le trenotje, takoj zopet sede in se smehlja. Vstopila je tudi gospa Emilija v žalobni obleki. Jokala je in tožila, da so jej zažgali hišo in umorili moža. — Nje pojasnjevanja niso mogla sodniku koristiti. Zagovorniki niso zagovarjali zatožencev, ker so vedeli, da bi bilo brezuspešno. Ponavljali so rajši besede irskih časopisov ter s tem netili jezo porotnikov. Ko so se ti vrnili iz posvetovalne sobe, bilo je vse tiho. Spoznani so bili vsi brez izjeme „kri-Obsojeni so bili Firebrand s šestimi to- vimr variši k smrti na vislicah, drugi ua 14, 10, 8 ali 6 let v prisilno delavnico. Firebrand vpraša, ali bi smel svoji vladi (v Ameriki) o tem sporočiti? »Nemogoče!" odgovori sodnik. „Dobro!" odgovori Firebrand; „potem nimam več govoriti. Množica poslušalcev drla je proti izhodu, ven na prosto. Doktor pristopi k prijaznemu mu predsedniku in vpraša: „Kam pa ta druhal vre?" „Na cesto, da bode obsojence spremljevala!" Doktor se poslovi od odhajajočega sodnika ter pristopi k oknu, iz kojega je imel razgled na cesto. Mračilo se je. Tu doli je bilo vse črno ljudi. Mej njimi so se prikazali redarji. Z bati švigajoč so vpili: „Prostora, prostora!" Na konjih so prihajali oboroženi jezdeci, ki niti slutili niso svojega nevarnega položaja. Redarji pa so bili nemirni, kajti poznali so ljudstvo. Oknu nasproti, pri katerem je stal doktor, bil je pred nododelan® hišo velik kup kamenja; na njem je stal mlad mož, gotovo zato, da bi bolj videl voz z obsojenci. Ne daleč od njega vspenjali so se drugi čez ograjo, gotovo iz istega uzroka. Voza dolgo ni bilo. Slednjič se počasi približa. Na straneh ima kraljevski grb, od zgoraj pa dohaja skozi jedino okno, ki je debelo opaženo, skromna svetloba. Spremljalo ga je 12 dragoncev z golimi sabljami; štirje konji so bili vpreženi. /Živela Irska! Živeli sinovi noči!" zarujove množica. Voz je dospel pod okno, za katerim je bil Irvinghton. Strel poči — konj pade. — Od vseh Zato tudi on, kakor dr. Masarjrk iu Scbojrn, n>eni, da je treba pred vsem vedeti in dpMiti, naj se vrše neposreflnje volitve. Plener in Jaqqes sta oporekala, Ješ. da bi bilo treba na ta načjn pred rešitvijo volilne prer membe razpravljati in rešiti celo nf(;oBe(ni»o-pravno vprašanje, mladočeški poslanec Br zor a d pa je prav dajal poslancu Klunu, refeši, d» tudi op in njegpvj tovarišj pe bo^o glasovali ea nBevetpfftfio pramembo, če ne bo vsaka občina doma volila svojega poslaueft. Ker se je iz cele obravnave videlo, da načeloma poslanci ne nasprotujejo neposrednji volilni pravici v kmečkih občinah, predlagal je dr. Masaryk, naj se to potrdi tudi z glasovanjem, ali poslanci so oporekali temu nasvetu, pač pa pritrdili predlogu Ple-nerjevemu, naj se k prihodnji seji povabijo tudi vladui zastopniki. Kolikor je mogoče dozdaj vedeti, vlada ni pri volji pritrditi neposrednji volilni pravici ali jo po nasvetu poslanca Gessmanna raztegniti na vse državljane, ki plačujejo količkaj cesarskega davka. i Narodnogospodarski predlogi. Dunaj, 15 oktobra. (Konec.) Recimo na pr., da jih je 900.000 avstrijskih obrtnikov 300.000, ki spadajo v najnižjo vrsto. Ako bi se tedaj hotelo te oprostiti aH vsaj deloma razbremeniti od obrtnega davka, morali bi ta primanjk-ljej prevzeti srednji in veliki obrtniki. Stavil se je že uasvet državnemu zboru letošnje poletje, da bi se najnižjim vrstam obrtnikov, ki sami brez pomočnikov mali obrt izvršujejo, odpisala vsaj izredna naklada, kar bi blizo 2,000.000 gld. znašalo. Ko bi torej hoteli privoščiti tej nižji vrsti olajšavo 2,000.000 goldinarjev, ne bo zaradi tega država hotela trpeti, ampak višji razredi, torej srednji in veliki obrtniki morajo ta 2,000.000 gld. obrtnega davka prevzeti in zložiti. Ko bo finančni minister predložil tudi splošno davčno reformo, po kateri se bo pobiral osebni prihodninski davek, moglo se bode še le natančno pregledati, da vse meri na to, da se višji stanovi višje obdačijo, kakor doslej, nižji ali najnižji stanovi pa razbremenijo, ker novi osebni prihodninski davek pobiral se bode le od takih oseb, ki imajo toliko skupno splošnih dohodkov, da morejo shajati s svojo rodbino ter da jim še kaj preostaje. Za nas preostaje sedaj še važno vprašanje, po katerem načinu se bo obrtno davčna svota ali kontingent na posamezne obdačence razdeljeval? Splošna svota za vso državo, oziroma za posamezne dežele in tudi za posamezne davčne okraje, se bo lahko določila, in sicer na podlagi davčnih izkazov, iz katerih se razvidi, koliko je povprečno donašal kak davčni okraj obrtnega in prihodninskega davka. Važnejše je vprašanje: Kako se pa bo skupno za posamezno deželo, in še bolj za pojedine davčne okraje razdelilo, koliko naj posamezni obrtnik na eto plačuje v okrajno obrtno davčno svoto. To bodo izvrševale posebne davčne komisije, ki bodo sestavljene iz davčnih uradnikov in pa iz obrtnikov dotičnega davčnega okraja. trani zazvenčč krogle, jezdece zmečejo raz konj ter sjih razoborože. Vsujejo se proti vozu; braniti ga, bilo je nemogoče. Mladi mož stal je še na kupu, gologlav, v dvigneni roki samokres: »Pozor, sinovi noči! Tu sem na levo! Živela Irska!" vpil je. Slednjič zadone od daleč trobente — bilo je prepozno! Ko so vojaki dospeli na kraj, našli so voz v krvavem blatu, konje mrt/e, — kletko prazno! Okolu so stali ljudje, gledalci le, ki se niso udeleževali napada, ki niso ničesar slišali, ničesar videli. Vjeli so jih nekoliko izmej njih in odpeljali, — a drugi dan jih zopet izpustili. Irvinghton se povrne v gostilno k večerji. »Peter ni slabo storil svoje reči," de sam pri sebi; »ničesar mu ne manjka, ne predrznosti, ne mirnodušnosti, ne previdnosti! — Samo da so ga, česar morebiti sam ne sluti, spoznali agenti; moram ga opozoriti in svariti. Dal bi se vjeti, kakor debelo-glavi kalin, sedeč pod drevesom in sanjajoč o fa-rovžu gleugariffskem, v katerem se joče njegova nevesta. O, vse bo dobro, jutri odpotujem in ga pokličem k sebi.. Prihodnji dan dospel je v Glengariff, obiskal tu več Olanov »slame in klasu" ter jim dal svoja povelja. — Sledeči dan bil je v svoji sobi v gostilni, Kjer je zajutrkoval in obedoval. (Dalje sledi. Vlada bo imenovala svoje zastopnike vrste svojjh davčnih uradnikov, večina članov takih davčni)! canilnih komisij pa bode voljena od vsak obrtnikov dotičnega davčnega okraja. Doglej odmeri obrtni davek le davčna oblasti tedaj pa bode drugače. V prihodnje bodo sicer veljali tudi posebni tarifi, oziroma razredi, vendar p« ne bedo komisije vestne, da bi se morale držati strogo neredov in tarifov, ampak imele bodo oblast, da odmerijo n. pr. obrtniku, ki plačuje po dotičnem razrednem tarifu 30 gld. na leto, le 25 gld., ozi. roma, ko bi presodili, da več zasluži, vendar ne toliko, da bi ga smeli ali mogli uvrstiti v višji razred, ki plačuje 40 gld.. da mu odmerijo n. pr. 35 gld. Komisija sploh ne bo vezana ne na dosedanje obdačenje dotičmh obrtnikov, ne na nove razrede in tarife; razvidi se tedaj velika, morda prevelika prostost in pravica za te komisije. Skrbeti bo torej treba obrtnikom, da bodo v to komisijo izbirali in volili resnično poštene ter vestne obrtnike, ki bodo odločevali po najboljši vesti in pravičnosti. Da bo veliko prepirov in nezadovoljnosti osobito v prvih letih, je gotovo, ker nekateri so dosedaj znali davčne urade prepričati, da imalo silno malo dohodkov iz svojega obrta. Nova komisija pa, v kateri bodo sedeli in sodili domačega okraja obrtniki, ki vse razmere poznajo, bo takega višje obdačila. V drugem slučaju pa bodo te komisije lahko priznale, da ta ali oni obrtnik ne zmore tolikega davka, kar se tudi pogostoma prigodi, ker njegov izdelek ni več priljubljen, ali sploh ne gre več tako v denar. Vidi se torej, da bo v oblasti obrtnikov, da se pravično razdeli obrtni davek med posameznike, da se res revni obrtniki razbremenijo, premožnim, ki imajo mnogo dohodka iz obrta, pa primerno zviša davek. Ko predloži finančni minister predlogo novega splošnega obrtnega davka, popolnil bodem to poročilo, in želim le, da bi se obrtniki posvetovali o tej novi davčni nameri ter izrazili svoje mnenje, katero bo gotovo poslancem v dober svet, da bodo vedeli ravnati se, ko pride to v obravnavo in konečno odločitev. —e. Politični pregled. V Ljubljani, 19. oktobra. Notranje dežele. Državni zbor bode najbrž še le zadnje dni tega meseca začel budgetno debato, kajti poprej se morajo referenti sami pripraviti za svoja poročila, da bodo mogli dajati potrebna pojasnila. Slovanski kongres sklical se bode, kakor piše »Halickaja Rusj", pomladi v Prago. Iz Galicije bodo prišli na shod samo Rusini. Poljakov najbrž niti vabili ne bodo, ker se je bati, da bi vabilo odklonili. Da kongres biez odposlancev poljskega naroda ne bode slovanski kongres v pravem pomenu, še praviti ni treba. Poljaki so jeden najvažnejših faktorjev zapadnega slovanstva. Najbrž bodo pa snovatelji kongresa spoznali, da bi ne bilo koristno sklicevati kongresa, katerega bi se Poljaki ne udeležili, iu bodo opustili vso stvar. Kazenski zakon. Večkrat se je že poskusilo, da bi se uvel nov kazenski zakon, ker so določbe sedanjega kazenskega zakona že zastarele. Izdelalo se je že več načrtov, ki se opirajo na nemški kazenski zakonik in niso posebno primerni za avstrijske razmere. Češki jurist prof. Zucker priporoča, da bi se ta stvar drugače rešila. Pregledal naj bi se sedanji kazenski zakonik in predelal po zahtevah sedanjega časa. S tako predelanim kazenskim zakonom bili bi sodniki tudi bolj zadovoljni, nego z zakonom na čisto tuji podlagi. Decentralizacija železnic. Poljaki z vso odločnostjo zahtevajo decentralizacijo železnic. Prete že, da odlože mandate, če se jim ne ustreže. Tega najbrž,ue bodo storili, ali nekaj druzega se bi pa utegnilo pripetiti. Poljaki vedo, da levičarji ž njih pomočjo lahko pridobe večino, pa tudi, da je levica marsikaj pripravljena za-nje storiti, če jej pomagajo do vladnega krmila. Poljski klub je pa po svoji dosedanji politiki v srečnem položaju, da lahko hodi z desnico ali pa z levico. Zatorej bi se mi nikakor ne čudili, če bi se Poljaki zavezali proti grofu Taaffejn z levičarji, ko bi jim Taaffe ne hotel pri-jenjati. Vlada mora s tem računati. Zaradi tega se pa Taaffe pogaja že s Poljaki in se jim bode vsaj deloma udal. S pietenjem, da se združijo z levico, so Poljaki že marsikaj dosegli, mej drugim odpis zemljiškoodveznegu dolga. V nanj« dr ture Bolgarija. Znano je, keliktf raeburjenje je že vzbudilo mej Bolgari (serkvenu vprašanje, Lani je bila velika razburjenost zaradi cerkvenjf} nadev v Makedoniji. Sedaj se poroča, da i* v Bilkovu pri Stenimaki bil celo mej menihi velik prepir. Ta samostan je še pod oblastjo carigrajskega patrijarhata. V njem je pa jako mnogo prlvriencev bolgarske narodne ceriuo, Gršlfi menihi so menda napali bolgarske In jih vsa nevarno ranili. Bo||ar«|i» vlada je začela preiskavo. Pač zares žalostne so razmere v vzhodnih pravoslavnih cerkvah. Rusija. Kakor je preračunila vlada ruska, treba bode nad 180 mil., rubljev da se pomaga stra-! dajočemu prebivalstvu. Prebivalstvo v nekaterih krajih je v silnem pomanjkanju. Vladni organi pa nikakor posebno ne hite s pomočjo. Le predolgo se vrš^ razna poizvedovanja in posvetovanj. Stvar je tem ozbilnejša, ker so jeseni in po zimi v Rusiji rada slaba pota in viharji ovirajo promet. Če torej za časa ljudi ne preskrbi z žitom, pozneje zaradi slabih komunikacij to morda ne bode mogoče. Nemčija. V Nemčiji že resno mislijo na uvedejo dveletne vojaške aktivne službe. Pri nekaterih polkih se bodo osnovali posebni batalijoni za po-skušnjo, v koliko bi se vojaki izvežbali v dveh letih. Če se bode nova naprava obnesla, uveli bodo občno dvoletno vojaško službo. To pa ni brez pomena tudi za Avstrijo, kajti gotovo je, da bodo uveli v kratkem tudi pri nas dvoletno vojaško službo, ako jo uvedejo v Nemčiji. Argentinija. General Mitrd baje hoče umakniti kandidaturo za predsedstvo. Kakor se čuti, ima dosti nasprotnikov. Vlada je storila jako obširne naredbe za ohranjenje reda. Zagotavlja se sicer, da je povsod mir, ali čemu bi pač bile take priprave, ko bi zares vse bilo mirno. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 16. oktobra. (Konec.) Za besedo jp prvi prosil g. Pukl ter nazdravil vrlim gospodom ! državnim poslancem, ki so počastili klubov večer. Na Dunaju je le mala peščica Slovencev, dejal je, a tudi ta bi rada koristila ljubi svoji domovini. Napravila si je v slovenskem klubu središče, kamor že zahaja šesto leto. Ti maloštevilno Slovenci so ustanovili »Podporno drnštvo za slovenske visokošolce" na Dunaju, naročujejo se na časnike, pristopajo k narodu koristnim društvom v domovini in store, kolikor je v slabih njih močeh. Da bi vsi na Dunaju živeči Slovenci zavedni bili ter klubove težnje j podpirali, bilo bi seveda boljše. Da so prišli go-I spodje državni poslanci k prvemu večeru slovenskega kluba, je dobro znamenje. Čutimo se podkrepljene, če vidimo veljavne može v svoji sredi. Napitnica gospodom državnim poslancem bila je sprejeta z navdušenjem. Veleč, gospod kanonik Klun zahvalil se je v jedrnatem govoru za napitnico v imenu svojih tovarišev. Poudarjal je, kako je Slovencem treba, da so marljivi in vztrajui kakor mravlje, kakor bučele. Ta družba slovenski klub je mala ali za Slovence neizmerne važnosti. Tu je toliko inteligence, kakor le v malokaterem slovenskem mestu. Ta inteligenca, izkušeni možje, mnogo lahko koristijo po načinu, kakor to dela slovenski klub; on daje lahko našim nadepolnim vseučiliščnikom dobre svete, on je lahko vodi po pravi poti. Slov. klub naj se jači in krepi. Živio! — G. dr. Murko govoril je v živih barvah risajoč razmere češkega naroda in sodil, da naši časnikarji nemajo prav, če pišejo o Mladočehih prezirljivo. Treba je iti mej Čehe in v kraje, kjer so Čehi v manjšini. Tu je treba razmere študirati, potem še le more težnje češkega naroda presoditi. Cehe to zelo boli, ako slovenski list sovražno o njih piše. Dr. Murko omenil je potem, zakaj je slovenski klub tako močan, da je v njem zastopane toliko inteligence, da je v njem toliko stanov, to stori sloga, pomirljiv duh, tu imamo bolj prosto misleče naprednjake, ali imamo tudi konservativce — a vsi so složni v narodni ideji. Z napitnico veleč, dvornemu kapelanu in ravnatelju v Avguštineju, marljivemu blagajniku »Podpornega društva", dr. Fr. Sedeju, končal je dr. Murko svoj dobro premišljeni govor. Veleč. g. dr. Sedej je v navdušenih in prepričevalnih besedah govoril za slogo v Slovencih. Na polju, kjer se dela za narodno blagostanje, za njegov napre. dek in kulturo — lahko smo in moramo biti vsi složni! Drugače n e d e 1 a m o z a narod, temveč proti njemu. Napil je klubu-vemu starosti, g. Navratilu, ki je sivolas starček, čez 40 let ua Dunaju, a hrani še vedno toliko mladeniškega ognja za narod naš, ta bodi nam vzgled. Od vseh strani) šli so se zahvaljevat za krepke besede duhovnega veljaka. — Prvi večer slovenskega kluba se je torej vrlo obnesel. Bog daj, da je vsak večer tak! Iz Prage, dne 16. oktvbra. (Predlogi o spravi. — Liberške brutalnosti. — Z a k 1 j u č c u j e izložbe.) Izmed predlogov v poslednjih dneh o spravi na češkem objavljenih, zdi se mi pravičen samo jeden, a to je predlog Ivovsfcega „Przegliid"-a, koji informacije svoje često zajemlje iz vladnih krogov. Ta list je najprej naznanjal, da bode na dnevni red nedvojbeno prišla revizija punktacij, in za nekoliko dnij je objavil predlog svoj, kako si predstavlja to revizijo. Predlaga tvoritev zbora, v kojem bi imeli Staročefai, Mladočehi, veleposestniki ip Nemci po dva zastopnika in v kojeg» naj si izvoli vsaka teh štirih strank po dva Poljaka kot razsodnika. Možno, da ta predlog poljskega lista izvira iz vladnih informacij, vendar ta misel v tej politiški g6nji zasluži veliko pozornost. Moja skromna misel je pa ta, da prvi, ki ima v tem odločilno besedo, so Mladočehi. Oni so sedaj odgovorno politiško zastopništvo naroda, oni so vedno zagotovljali, da niso sovražniki sprave, da, izjavliali so se celo za revizijo punktacij, poprimejo naj se prilike in naj predložš svoj predlog! Napad v Rožnem dolu poleg Liberce je še vedno predmet marljive sodne preiskave, Priprli so sicer mnogo sumljivih oseb, a pravega krivca ni bilo med njimi. Razpisana nagrada v svoti 10.000 goldinarjev sicer vpliva dobro, ovadbe se dan za dnevom množe, toda vse brez povoljnega uspeha. O lojalnosti liberškega stanovništva bodi vzgled slučaj, da je bil na javnih krajih prilepljen nemški Iti češki tekst cesarjeve zahvale za vsprejem in uda-ijost — namazan z blatom in raztrgan. Toda, ker j« mnogo let zahtevala češka javnost, zlasti pa povodom zadnjih dogodjajev, se bode vendar zgodilo: velikonemška in anarkistiška Liberca dobila bode — državno policijo. Še te dni odrine tja vrhovni komisar KaČerovsky z oddelkom 100 mož reciarstva, vrhu tega bode pa v Liberco premeščen v posadko poljski polk. Gleee nasilstva, koje se lil dogaja, bila je vlada moralno prisiljena do takih sredstev, kajti v Liberci se je v kratkem izvršilo — ošem atentatov, toda o zločincih ni duha ni sluha. Vratislavska policija zasleduje nekega Steinerta iz Krakova, ki jejjprej živel v Vratislavi, se in sodi, da je bil on napadnik pod železniškim mostom v Rožnem Dolu pred Liberco po noči od 30. septem-hra do 1. aktohra, m&lo pred cesarjevim prihodom. Izmed teh osem napadov omenjam Ie dva: tik gradu grofa Klam-Gallasa stala je soha sv. Janeza Nepomuka, to so zločinci z železnimi nastroji strmoglavili, v bližnjem Maffersdorfu so pa hoteli razstreliti cerkev Matere Božje, a vse to zaradi tega, ker je župnik z lečo svaril pred anarhisti! Izložba naša še vedno raste. V istini ja to vzvišeno čustvo, pomislimo li, da so Cehi vzlic vsem neugodnostim dospeli do takih vspehov. Kdo bi se bil početkom nadejal, da bode izložba brojila nad dva milijona obiskovalcev! V nedeljo se je ogrevala izložba v jasnih žarkih najkrasnejšega jesenskega solnca. Vreme, podnebje imelo je nekak jesenski dih. Veselo je šumelo in žuborelo v vzduhu pod jasnim, sinjim nebom. In kaj bi tudi ne! Popoldne ob štirih pozdravili so obskovalci 2,250.000ega obiskovalca z godbo in veselimi pozdravi. Imenuje se Jaroslav Bar to š. zastopuik neke tovarniške tvrdke, prejel je v spomin dragoceno zlato uro. Dva dni stoprav poprej se je pripeljal iz Lvova v razstavo, rodom je Pražan. V nedeljo je izložbo obiskalo skoro 90.000 oseb, od 16. maja pa do danes 2,274.326 plačujočih oseb! Velika matična blagajnica v izložbi v korist »Matice šolske" bila je doslej petkrat izpraznjena, iu se je nabralo v njej 3518 gld. 69 kr. Na nekem nemškem tolarju pripet je bil listič z napisom: „War' ich nicht Preusse, wollt' ich Czehe sein! Ta bla-gajniea bode ostala še pod Kfižikovo fontano do kouca izložbe, koja se slavnostno zatvori v IS. dan oktobra, to je, prihodnjo nedeljo. Odhod naš iz izložbe bode pa istotako proslavljeni kakor vstop v njo: ob zv6kih fanfar, v senci vihraiočih zastav, med navdušenimi govori in bleste-čim razsvetljenjem v prisotnosti vseh izložbenih odborov, komisij, mestnega zastopništva, predmestnih županov iu drugih dostojanstvenikov, in zvečer bode naposled sršela v zračne višine prekrasna foutana čarobne svoje boie. Ob 6. uri se zatvore vsa poslopja. paviljoni in vhodi, — iu »finis eoronat opus". Jaz pa pojmiti ne morem, da ima biti v nedeljo konec te prelepe izložbe. Razvijala se je s takimi težkočami, vsak korak bil je boj; presenetila nas je z vsem, kar nahajamo v njej, in je prekosila vse nade. Doba njena zdi se mi kakor krasen sen poln vtisov, leska in radosti. V nedeljo torej zapro se duri v izložbo, in ondi, kjer danes klije veselo, čilo življenje, nastalo bode —• zimsko spanje. Cesa bomo počeli drugo leto? — tako povprašuje sosed soseda. Vsaj se človek tako nerad poslovi od tega, kar je bilo njemu ponos, kar ga je blažilo, mikalo in osrečevalo. Dobro, da nismo pozabili nežne dece. Učitelji, ognjegasci, samoupravni uradniki, zdravniki, cukro" varji in drugi imeli so svoj dan. Slovencem, Hrva" tom, Srbom, Rusinom in Bolgarom napajala je izložba in slovanska Praga rodoljubno srce, a tudi vrlim Poljakom in slednje dni celo Rumuncem; prišli so pa tudi delavci in kmetovalci, da v izložbi slavijo praznik svoj. Nu, zakaj bi i deca ne imela svojega častnega dne in — mestni ubogi? Bili so tu v istini iz vsega kraljestva in mejne grofije. Še-tali so v spremstvu svojih učiteljev od palače do palače, od paviljona do paviljona, in všeč jim je bila še nad vse — drsalnica! Mogočnost francoske armade obstajala je v tem, da je smel vsak prostak domnevati, da čez noč more postati — maršal. Ta mladež je pa armada za delo in napredek v bodočnosti. Izložba jim je pokazala, kako se je truditi vsakemu, da postane maršal! Dnevne novice. V Ljubljani, 19. oktobra. (fropotaitM Volitev.) Danes dopoldne so kranjski veleposestniki volili poslanca za državni zbor namesto umrlega barona Tauffererja. Izvoljen je grof Ervin Auerspeg. Popoldne se je vršila volitev za deželni zbor. Kakor čujemo, bil je izvoljen Franc vitez L a n g e r , lastnik graščin Prežeg in Beršljin. (Is Novega Mesta) se nam poroča: Danes dn6 18. t. m. je bila volitev novega kandidata. Gospodje odborniki so zopet izvolili g. dr. Poznika; toda gospod se je izvolitvi odpovedal rekoč, da nikakor ne sprejme županstva, ker ne more gledati, kako se od višje strani županstvo prezira ter sega v njegove praviee. Izvoljen je bil potem dosedanji prvi svetovalec gospod Pran Perko, odločen narodnjak, ki je tudi v občinskih stvareh jaso dobro izurjen. Prepričani smo, da bode znal varovati pravice mestnega zastopa in koristili našemu mestu. Prvim svetovalcem je bil izvoljen g. Ivan Krajec, drugim pa g. Martin Mohar. Dasi obžalujemo odstop velezaslužnega g. dr. Poznika, vendar smemo z novo izvolitvijo biti povsem zadovoljni. — Od drug« strani se sam poroča: G. okrajni glavar nabira med meščani in baje tudi drugod podpise za zaupnico. Njegov sluga hodi okrog in išče podpisov. To lahko dok&žemo. Naroča celo, naj ta ali oni pride v pisarno, d* vpričo podpiše zaupnico. No, to bode lepa zaupnica! Pripričan pa sem, da jih pojde malo na limanice. : (Pojasnile.) Z ozirom na notico o notranjski i dopolnilni volitvi v predzaduji številki našega lista konstatujemo, da smo jo objavili na prošnjo do-tičnih volilcev, ki so g. dr. GregoriČu ponudili kan- ; didaturo; odgovornost torej zadene le nas in dotične dopisnike. Dalje nas prosi g. dr. Gregorič po- , praviti, da so se vršili o tem le zasebni razgovori, ki neso bili namenjeni za javnost. Temu dostavimo, da smo priobčili dotično doposlano poročilo od za- ! nesljivih poročevalcev, ne da bi prosili kakega do- j voljenja za objavo. j (»Katol. tiskovno društvo) je prejelo od cirk- ! n i š k e g a dekanata že drugo zbirko na korist kr- ; šeanskemu tisku, namreč 90 gld., katere so daro- j vali čč. gg. zborovalci ob letošnji pastoralui konfe- i renciji. V isti namen je č. g. Fr. Tavčar iz Bes- i niče odboru poslal deset goldinarjev. Prisrčua bvala. , Bog živi blage dobrotnike! (Shod kranjskih notarjev v Ljubljani) (lue 18. oktobra t. 1.) Prejeli smo naslednje poročilo: Pri včerajšnjem shodu kraujskih notarjev vršile so se volitve v notarsko zbornico iu voljeni so bili ?.a dobo treh let: dr. Jernej Zupane predsednikom, Viktor Globočnik, Ivan Gogola, Janko i Kersnik, Ivan P I a u t a u , Luka S v e t e c in I dr. Fran V o k člani, Ignacij G r u u t a r, Anton . K o m o t a r in Niko L e n č e k namestniki. — Pri tem shodu posvetovali so se zbrani notarji tudi o nekaterih važnih stanovskih zadevah in konečno konstatovali, da kranjski notarji brezplačno legalizu-jejo podpise na listinah, ki zadevajo pravna opra-1 vila v vrednosti do 100 gld. ter izrekli željo, da se to objavi v naših dnevnikih. — Dostavek vreduištva: Zal, da so nam znani posamezni slučaji iz najno-| vejšega časa, ki dokazujejo nasprotno. (»Konservativno obrtno [društvo".) Včeraj je bil v gostilni »Kat. rokod. pomočnikov" hiše osno-valni zbor novega »Konservativnega obrtnega društva. Mestni magistrat je kot komisar zastopal gospod Robida. Sešlo se je okrog 40 mojstrov in trgovcev. V odbor so bili izvoljeni gospodje: Begali Josip, mizar, predsednikom; Skrbinec Jakob, čevljar, njegovim namestnikom; Peterca Fran, gostilničar in trgovec, blagajnikom; Kregar Iv., pasar, tajnikom; Pirnatlvan, pek, ŠturmFr., krojač, M a h nič Mi h a, krojač, Rebek Josip, ključavničar, Mibelič Miha, ščetar in posestnik, odborniki. Namestniki so: Sever Prim., mizar; I Peterca Ivan, lastnik opekarne; Šega Jak., jermenar; Mazgon Val., premar; Škrjanec J., mizar; To mec Franc, pozlatar. Računska preglednika sta gg.: P e t r i č F r a n, trgovec, in K a r o l Pollak, veletržec. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslala vesela družba pri Cenetu v Ribnici 4 gld. 16 kr. — Naj vesele družbe slovenske večkrat razvesele še našo družbo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Mestni zbor ljubljanski.) (Konec.) Odbornik | Žagar poroča o prošnji pivovara bratov Koslerjev za dovoljenje napeljave vode iz studencev, izvirajočih v mestnem gozdu Podturnom in nasvetuje, da se dovoli proti letui najemščini 5 gld. do preklica. Obvelja. — Odbornik Kune poroča o prošnji dimnikarskih mojstrov ljubljanskih za zvišanje dimnikarskega tarifa. Prošnja se odkloni, ker občinstvo tega ne želi in bi bili dimnikarski okraji v mestu nepotrebni, ker ni tolika nevarnost zaradi ognja. — Odbornik Valentinčič poroča o napravi telovadnega orodja za I. mestno deško ljudsko šolo in nasvetuje, da se dovoli primerna svota Odbornik dr. Gregorič obžaluje, da se na I. mestni ljudski šoli tako dolgo ni preskrbelo potrebno orodje za telovadbo. Odbornik dr. Tavčar porabi to priliko, da veselega obraza mahne po konservativcih rekoč : Nedavno sem čital v nekem listu, ki je menda simpatija g. dr. Gregoriča, da je telovadba v ljudski šoli postranska stvar, a danes se g. dr. Gregorič pritožuje, da mesto v tem oziru ne stori svoje dolžnosti na I. mestni šoli itd. (g. dr. Tavčar je menda mislil naš list. Ali je ravno naš list simpatija g. dr. Gregoriča, tega ne vemo, a to vemo, da je telovadba v ljudskih šolah na kmetih »postranska stvar" v primeri z drugimi važnejšimi predmeti, tega gotovo tudi g. dr. Tavčar še ni pozabil. Proti telovadbi v mestnih deških šolah mi nesmo še nikoli pisali. Sicer pa je g. dr. Tavčar s svojim »intermezzo" le skušal malo pobrskati po politični žrjavici. Opomba uredništva.) Odbornik dr. vitez Bleivveis poroča o predlogu vodstev mestnih ljudskih šol o dotaciji za čiščenje šolskih prostorov in nasvetuje 335 goldinarjev, za obrtni priprav-ljalnici pa 330 goldinarjev. Obvelja. — Potrdili so se tudi računi šolske delarne na 1. mestni deški petrazrednici in dotacijski računi tukajšnje realke. — Odbornik Prosenc utemeljuje svoj samostalni predlog o zgradbi ,brvi čez Gruberjev kanal v Hra-deckega vas. Predlog se je odstopil stavbenemu odseku, da poroča o stvareh in vsaj v štirih mesecih predloži načrt in proračun. (Umrl) je včeraj zvečer znani gostilničar »pri Virautu" v Liubljani, g Anton Miku lini č. (Razglasilo.) Iz Moravč nam piše tamošuje županstvo : Dne 7. t. m. se je polušestletni sin Janez starišev Janeza in Marije Primec iz Starega Boršta hišna štev. 18 tukajšnje občine zgubil, in se ne more aikjer v tej okolici najti. Slavna duhovščina, učiteljstvo in županska predstojništva se nhudno prosijo, da bi po svoji moči v svojih okolicah razglasili zaradi zgubljenega otroka. Otrok je svoji starosti primerno odrasten, je okroglega obličja, ima kostanjeve lase, rujavkaste oči, ni zdravega uma, oblečen |e samo v hlačah in srajci iz domačega platua, je brez obutala in pokrivala. Ako se o rok kje najde, naj se županstvu »Moravče pri Litiji" oddsl, ali vsaj naznani županstvu. (Trgovinska in obrtna zbornica) bo imela v torek 20. oktobra ob dveh popoldne v mestu o\o- rani sejo. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Načrt zakona o prepovedi prodaje dobitnih listin na obroke. 3. Vabilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe za vstop v razstavni odbor. 4. Prošnje občin Velike Lašče in Trebnje za semnje in občine Višnjagora za preložitev enega semnja. 5. Vprašanje o delovršbeuih razmerah enega iudustri-ielnega podjetja. 6. Pravila obrtnih zadrug pleskarjev in sobnih slikarjev, in iiiakerjev v Ljubljani. 7. Poročilo v obsegu obrtnih pravic ključavničarjev. 8. Proračun za leto 1892. 9. Tarifa za javno tehtnico v Krškem. 10. Volitev člana v komereijalni svet trgovinskega muzeja na Dunaju. 11. Volitev treh cenzorjev za podružnico avstr.-ogerske banke v Ljub-Ijani. 12. Volitev predsednika. Telegrami. Praga, 18. oktobra. Razstava, je bila danes zaključena z navdušenimi izjavami za cesarja in cesarsko hišo. Belgrad, 19. oktobra. V tukajšnji me-nažeriji je bil pri včerajšnji predstavi živalski krotilec raztrgan v kletki za tigre. Pariz, 19. oktobra. Sveti oče je poslal prireditelju romarskega vlaka, Harmelu, zahvalno pismo, v katerem izraža veliko obžalovanje, da je romarje brez prave provo-kacije sramotila in napala razbrzdana drukal. Bern, 19. oktobra. Ljudsko glasovanje je z veliko večino vsprejelo carinski tarif. London, 19. oktobra. Balfour je ime- . novan za prvega lorda državnega zaklada in vodjo spodnje zbornice. Tujci. 16. oktobra. Pri Maliču: Gospa pl. Schej ber; Serafina Frftschl; Spiegl, HolTinan, Ziffer, Meigebauer, Engel, Wolf, Scaadek, Owopil, Reichman, Raihuber, trgovci ; Schmidt, Schidlof Kellerman, potovalci, z Dunaja. — Ganthier, zasebnik, z Reke. — Strobl, inženir, iz Litije. -- Klemenz iz Gradca. — Tri-buzzi, okr. glavarja vdova, iz Vipave. — Arko, trgovec, iz Kočevja. — Spitzer, trgovec, iz Prage. — Maliwsky, trgovec, iz Varšave. — Stein, trgovec, iz Peterburga. Pri Slona : Seliiiller; Reisner, gledališka igralka; Weiss, Knapp s soprogo in hčerjo, Schmid, trgovci; Singer in Prasse potovalca, z Dunaja. — Morawetz iz Beljaka. — Sadnek iz Senožeč. — Reich, zasebnik, iz Celovca. — Bock iz Igiave. — Wahle, trgovec, iz Pasave. — Sonenberg, trgovec, z Oger- Pri Juinem kolodvoru : Schweiger, železniški uradnik, iz St. Janža. — Frack, zasebnik, z Dunaja. — Jeglič, deželni knjigovodja, iz Gorice. — Brollo, slikar na presno, s sinom, iz Gemone. — Kronawetter iz Celovca. — Haas s soprogo iz Zagreba. Vremensko »poročilo. Dani Cas Stanje v »tef Vreme s s 5-* 5 O™ c a g opazovanja zrakoment » mm toplomera pfl Celziju 17 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u zvee. 737 6 7367 7379 8-4 19-0 16 2 T>rezv. jug. zap. jug. zap. megla jasno o-oo 18 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 738 G 7373 738.5 114 19 0 14-2 si. vzh. del. jasno H oblačno 20-20 dež .srednja temperatura obeh dni 13 2°, in 12-7°, oziroma za 01° 0.6° nad normalom. Sf Piccoli-jeva tinktura za želodec iž 3SJT je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prc- HkS~ bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, "£S afcf kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Onna JZg- stekleniei 10 kr. (300—2121 T£XS M V ponedeljek dnš 19. oktobra izide na svetlo -i jI Veliki zgodovinski roman, zajet ^gj iz kranjske povestnice od Jakoba Bedenka. 17 pol v osmerki. — Broširan stane 1 gld. .3; 50 kr., elegantno vezan 2 gld., po poiti "t3 10 kr. več. Zanimivo in živo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki matematik J| Jurij Vega, življenje tega slavnega Kranjoa. "*»s Naročbe izvršujejo se z dnom 19. t. m. i nadalje, zaznamke pa vže zdaj vsprejemljc (1421) tj knjigotržnica J Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg ^ v Ljubljani na Kongresnem trgu. e*^ m Tužuega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest o smrti našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, brata in tasta, gospoda Antona Miculiniča, gostilničarju in meščana ljubljanskega, kateri je včeraj ob 3ji 7. uro zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, po dol^i mučni bolezni v 69. letu dobe svoje, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega raujkega bode v torek, dne 20. obtobra, ob 3. uri popoldne v hiši žalosti, sv. Jakoba trg št. 2 blagoslovl|eno in potem na pokopališče k sv. Krištofu preneseno in tamkaj pokopano. Sv. maše zadnšnice se bodo brale v raznih cerkvah. V L j u b 11 a n i, dne 19 ostobra 1891. (i; Žalujoči ostali. Vodovodno zdravišče v Kamniku po Kneippovem načinu o u 11 a j 8 k a 1> o r z a. Dne 19. oktobra. Papirna renta 5%, 16% davka .... 91 gld. Srebrna renta 3%, 16% davka .... 91 ,. Zlata renta 4%, davka prosta.....10!) ., Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 ., Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . . 101C „ Kred tne akcije, 160 gld........282 London, 10 funtov stri........117 Napuleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini....................5 Nemških mark 100....... . . 57 30 kr. 20 . 10 „ 10 „ 50 " 35 .. 81 58 ., 651 „., Dne 17. oktobra. Ogerska zlata renta 4'j6....... Ogerska papirna renta 5 %...... 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 "jo dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zein. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % Kreditne srečke. 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld....... 104 gld. 15 kr. 100 131 146 181 96 100 185 61 95 75 50 50 30 Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 10 „ Rudolfom srečke, 10 gld.......19 „ Salmove srečke, 40 gld........59 . Windiscbgraezove srečke, 20 gld..... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Papirni rubelj 48 151 2825 104 1 Laških lir 100..........45 50 kr. 75 „ 50 „ 75 23 50 imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše sr kupujejo in prodajajo v kursnem I