IkZtuA^vlS-Lvo 1Л USUAVA. LJUBLJANA. jvNAFLJLva ULICA ŠTEV. 5 TELEFON 31-22 do JI 26 Kul.oPISI st Nt VRAČAJO ННЛ-ЈЛ VSAK KAN RAZEN PONEDELJKA INSEKAT N 1 ODDELEK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA uliCA ST. 3 TELEFON 38-32. 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 40 DIN O o o O D N B N O e repub líeograa, 31. jan. Popoidne je .i ‘i. SKupna seja Zvezne skupščini Strapteinc narcciov na Kateri .na suvesao proglašena ustava .aerati'.ne ljudske republike Jugovi je. Svečanemu dogodku so pri-i'ovali predsednik zvezne vlade — ai Jugoslavije Josip Brez — io. predsednik prezidija Ustavo-ssiie skupščine FLRJ dr. Ivan Rili, podpredsedniki in sekretar preliju ter člani zvezne vlade. V di-smatski lož? so bili člani diplomat-,.i zbora- sovjetski veieoosianik c eia ni veleposlaništva. d oslan Payara, turški nik Ke; eerier, češkeslova- ni k. Koč bel, grški poslanik j-.- ú r :. 11K ameriškega velepo- Fraley šveic.ki odnravnik ’sgrnsn nreístávTÚk bol- j pes orišiva ¿ sokov ¡n po-Fnik v Varšavi Todo- т.гг F»o^r»o V ЗСО^ГЗ.С»1!. 9>1*3 o.r»ir Cft-.'Q T ío Vf-cj.p ir;£ OH 1в30 in taVcf Miloševiču 7q W. c.'—*?*- Л Cjlri-jTAjnp seje obeh domov Ustavodajne . kupščine. Kato se je predsednik Vidmu obrnil ¿ poslancem Ustavodajne skupščine z beseuami: Ker na p-alagi poslovnika do ča dnevni red za skupne seje sam.. Ustavodajna skupščina na predlo;, predsedujočega, je potrebno, da sprejmemo skiep glede dnevnega eda. To skupno sejo je sklicalo predsedništvo Ustavodajne skupščine za proglasitev uetave FLRJ, ki jo je Ustavodajna skupščina z glasovanjem v obeh domovih že sprejela. Zato predlagam za današnjo skupno sejo naslednji dnevni red: P o'djrritcv ustave Federativne 1 'u;’-.ke republike Jugoslavije. Ali skupščina ta dnevni red sprejme? (Poslanci obeh domov s plo--kanjem v znak odobravanja spre' mc-io predlagani dr.evr.i red) Ker je dnevni red snrejet, prosim -ekretarja predsedništva Ustavo-Haine sFmščine. da prečita pismo nredsedniStva Ustavodajni skupšči-n>. Tovariš Peruničič ima besedo 'л mt'êî^ûmh c штштг bc-liGcai' pi" edit -IìiiotV UivÜ- j- - ---iixLt a i > ILíi:r>C jQ C- .jCÄCvLlJ ^ ii ¿i . •^‘VV—¿--i àivügtîlu l-.uU3C.iiiÍGÍíi V/K.C.ÍÁ (ÍOaÍiOV USjilÍÍ- ¿¿JíaCvíÜV, ijVД uiiVÖ“ .--ч ¿- - V : ---lóiiv, 'Lj ülR •. ¿JUKI JaLG v.rt .A.; SljUlia uliniä ÍJiíC -Л.+ kjtiÁ*CílC2IO :*£Sed¿iG íl'4ú i-'S v, i.* ¿e Lj -ta c»*u*e- aUÍLiX*¿,-í Jü V Ííáí€51íí ч\' ¿¿ LuSl€í ¿à k tells, £«- .0; i..;.*.uscivi íií cicpoiiii- - ¿t i» ¿Lá U-c2V0‘ , lú s.- - u ôtjc.ïî uí/iiivV ter ¿ .... ¿*¿ jih je ÌLI"— ¿jí_i¡. ÍíaIííIo-^k Íí jL2¡ f ¡,ú.tvuj tisti! i t vivli-ClJ” :.A^v »ŠIAA • X ^ LI ¿ ¿üiagaii лОШхл!.»! oüeíi ¿ OuOOiTOV. oCatänKU, kl ó ; a ¿>0 “n ! j --¿-•J. h pičite L u¿¿ glasO' * 21 ¡uroti : % čiCI :-'í'Á v јСхД usiave, k; r,3 ¿f ¿iiUpKîîia : nu a ,1 GGLtüV pl ì ¿e na ^ íiüe S i«; je jC ZV8-¡, ne da i *e gla-зноаепа| ze prej ( Skup-j jem id- i elusovi, i «LS jjiUk)OKt» piCplàCUROj ÌLI ,.nü»C |,i »u Uuit’ «S UVluwau Uliltulu j/llUSJajk' tv. > jUuttohe ljU.ioUC h.UIgl' \ usto* LL'uiAul iUDiZiiiU Ili 1СЛг»* j l Svi Ulil wv/.7lUllJ 1д» ; U i-U ikOliòkalUtUiLV diC » lilli i cutv/^i nut t,» .3j»C* th Ла ¿AiPijaUÜjt WIaUlíma. j.oxvt> JC LtOlUdilU A ucid..i di.u^.ov tilt luUl Lv iOUU|»liU ¡jláUsl tO • «U¿Ut), |.Ú luui li.ttli udtiuoltjüi til" i iii-ida «¿.tej« ^ S> { j«¿ jjjváiLlUji SoUeiU » ^ÍáI IZ" j ¿jidltují uditi » í' ¿»Ül-.ULiliUj V »‘úiilívjíh i-tll ^Cuitíiu^ü ta usttiva SpiOoiivt ijUuôïiO utiOj V nöiutsiii iii6ii iÁ>tifcZÜ ¿í * ljlA«uSivl»lá KOiiSihil ¿íl ívbiiiCiiiiii ULiüuiu uuculíii iii Ouiíliíí 1C- £j±.-.j^LÁLÍ V'SíÍil íluíOav) V. ч ¿tai in izvršujoč SVG ¿O CiiiiZiiOSÌ uO ijiîtiitvâ Ìli njt^vb->c¿,<£ pitústiivntóíva Laa Псилеиш-SlvV LjSciá'vGaíij¿íi0 Sí'-U^ZóLíZ CUSÍ, üu. V bíiüiiiü ¿üiUitiä sil pGbiG’vlíiiiíí pl'fcll-i-ut--, lì ilä tthüplij f>fcji öbtii üÜiiiO\ LStavGuâjne sKupscine sprejeto UaïâVO Züi’tííh îijCtî6 jirt/¡^ÍÜSííV6. i>aiiO i ¿>ecg*auu, une 3i. januara 1146. a icü;»t;«iZoCvo Ustavodajne skûp* .jčine Jr JLiittii. |/t tlibijUiìin dr. Ivan Ribar I. r., ■?va5 '.->îîv • ■ »CiS v pl Ô ’ • Lil ■/i 1*'_јО ii.tC vasija vzíL‘s&i o Lcsii-üiio usta-.c, Id ; „t-j ^-.ez.,-A s.iupsč-ina. !\n ¿a tlači« Je Ustavodajna skup ,r-\ pc -»-.estra;::-.J razpravi j [■tc-iUi* ,+iva. ¿d se j ¡»cun e utr Mhe Ferumcič i. r.« ¿a iem je preuseorus Josip Vi-Un.ui zapiosu po.cčevaica ustavo-uajuega odbora, naj prečita prvi der ustave. Forcčevalec ustavodajnega odbora Zvezne suupscine »vtosa i-ijatie je picčital v sii.skem jezum prvi ael ustave Federativne lju.ske republike Jugoslavije od či. 1. do či. 43. vključno. Nato je posl. Zvonko Bride prečital v hrvatskem jeziku drugi del ustave od čl. 1. do čl. 76. vključno. Poslanec dr. Marjan Brecelj je nadaljeval čitanje ustave v slovenskem jeziku od či. 77. do či. 114 vključno, nada Slalevskl pa je zaključil čitanje ustave od 115. Mt'shn v mestih in ’-aseh I čl. do čl 139. vključno v makedon- e .¡u»'«-:;: ustavo v edeo»:.; ih olen dome, sprejela ujm v o, Lr.ejr.i zakon nule Federativne ljudske rv vu', like. is toča: o. ì o to bile razprave o • -;u'. tu astore ' Ustavcdej-ji skup* •4-;ri. so s? ¡roke ljudske meožice po vsej îîr'avi nv brezštevilnih se-- tenkih in kr-.nfereveah prav tako ; v c - l e-p- j-’ - ;* V prone eva-n:g m - ^ .} - : j-,-.. :o o » -’.-j- n ■, .v ve. S jofi sest -n-íov, na katerih ile ievno ,, ,,i -.. . . », vdušenje za prs'dlagan! [ skem jeziku. je ui ccitäiio &re-^í: ustave Ko ustave, „e pieaseanut Vidmar aa» ocslcIo »... S-. : c » » i.u žajo vicu, ki je v iiiicii u po _ muce v kiuca Ljudske fio.ue p.£uiczi. Ustavodajni skup-šcini naslednji prediog : Sklep Ustavodajne skupščine Federativne ijuus.ve republike Jugoslav je — o proglasitvi ustave Fede: ativne ljudske republike Jugoslavije. Vztavcdajua skupščina Federativne ljudske repulike Jugoslavije, ket najviši p-eđstavrik narodne saver«aosli in izraz soglasne volje j vseh narodov Federativne ljudske | гс u" like Jugoslavije, na skupni í seji svevh domov. Zvezne slmpsčine in Skir ččine narodov, je sklenila da se Ustava Federativne 1 Sudske repnUFe Jagos! avite, ki sta jo sprrjeli Zvezna skurččins in Skun-ščiva narodov, oro^lasi In ohhv ! j,» r,- in rti'-rUoTia'ii Fpdnroti - IjïF't'p ,I,,oí»ct‘> »■; h». V Smem7 '4— d'i^1-Ljudske fronte : •¿slancev klube olfclt'ii Zlil J O V avt, ÂilÜi'ijâ ^üue Âiiuicjcv, 11 ¿line je rol, jL>jiiiO i uva i-, :uiiìa JliiiUtKö, ur. anusa ¿tauKuvie, dr. Uoi-еп L ^ .»jevic, .Hitar i-arJc, Josip Kus. i^,i»„»a Ba-oič, Lazar KaiiševskL« Čitanje tega SKiepa je bilo spremljano z burnim ploskanjem. Lređsednik Josip Vidmar je nato -.prašai, ali ima kuo chug kak predlog za proglasitev ustave. Ker ni nobenega drugega predloga«, je dejal Josip Vidmar, »dajem predlog Sreceaa Žujoviča na glasovanje. Kdor je za ta predlog, naj dvigne roko. (Vsi dvignejo roke.) Hvala. Ali je kdo proti? Ni Proglašam, da je bil predlog Srete-na Žujoviča soglasno sprejet. Ustavodajna skupščina je soglasno proglasila ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije in s tem stopa proglašena ustava v veljavo.« Vsi poslanci vstanejo in burno ter »dolgotrajno ploskajo in vzklikajo: »Živela prya ljudska ustava!« P. ec stova z»ezne nade ¿4«§&-зЈш fc*u££3e.îta |« .oeuftvala a*a-va vàâJ £ LiU‘¿it Jl t-ki»i£i tía ££¿U UstswC..¡sía skiit "šina nadaljnje zakonodajna lei® knt Ljniska skiipšš.na Ko se je poleglo dolgotrajno odo- Predsednik Josip Vidmar je dal tavanje, je noci; besedo posl. Ko- predlog ljudskega poslanca Rocio- uoljuo Lciaiicvič, ki je v imenu poslancev Ljudske fronte Ustavodajne skupščine predložil naslednji predlog: »Ko je bila sprejeta v Zvezni predlog z burnim skupščini in Skupščini narodov in glssno sprejela, siovesno proglašena na skupni seji beli domov ustava FLSJ — te- ljuba čolakoviča, da naj bi Ustavodajna skupščina nadaljevala delo kot Ljudska skupščini FLRJ, na glasovanje, nakar je skupščina dobravanjem so- Nato je tajnik Mile Peruničič preč'tal ukaz Prezioiuma Ljudske ilici k J zakon nove dižavme tvorbe skupščine FLRJ o sklicanju Ljuđ- skupne bratske osvobodilne borlie narodov Jugoslavije in njihove svo-odne odločitve, da živij-j skupno v eni, federativni in na temelju resnične demokracije zgrajeni državi» je Ustavodajna skupščina, »u je izvršna svojo veliko naiogo, ki ji jo je îjuüatvo kot usmvouaj-иеши predstavništvu poveiho, skle-iiiia, tla v skiaciu z ustavo, id do-soča Ljudsko skupščino FLiŽj kot predstav mco narodne suverenosti in ske skupščine FLRJ k prvemu izrednemu zasedanju, ki se glasi: UKAZ O SKLICANJU saudske smpščine Federativne ijud-sKe repuoLke ougOoiavije k prvemu iziecnenvu za»euauju Ker je Ustavodajna skupščina s uglasitvijo ustave 4yu&t zaki.o-čiia svoje delo kot Ustavodajna skupščina, in na temelju sklepa Skupne seje obeh domov, da nadaljuje deio kot Ljuaska skupščina FLRJ, je Prezidium Ljudske skup- kot vrhovnega organa državne ob- ščine FLRJ na temelju čl. 74. odiasti FLRJ, ter zaradi izvršitve važ- stavka I. ustave sklenil: ¡tih zakonodajnih nalog pri izgrad- da se Ljudska skupščina FLRJ nji celokupne državne organizacije, skii¿e k prvemu izrednemu za-o.adaijuje »vose delo y svoji sedanji sedanju, ki se bo pričelo s skup-sesiavi kot Ljudska skupščina no sej0 Zveznega sveta in Sveta FLRJ do poteka z ustavo določe- narodov dne 31. januarja 1946 ob nega roka. | 18.30 z dnevnim redom: Določitev Predlagali v imenu ljudskih po-¡ dnevnega reda. slancev kluba Ljudske fronte: j y Beogradu, 31. januarja 1946. Andrija Hebrang, Franc Frol, I — št. 24. D juro Fúcar, Miha Marinko. Bane Prezidium Ljudske skupščine Fe-Andrcjev, Lazar Kuliševski, -losip derativne ljudske republiki? Jugo-F.us. Si eten Žujovič, Mitar Brkič, slavlje. dr. Siniš?. Stankovič, dr. Obren Bia-, Predsednik dr. Ivan Ribar 1. r., gojevič, Ljuba Babič.« Beograd, 1. jan. Z.czia »vet ni S vel »uiiouov s.jUasj.e snupsčuie I i Uid sta lii.Cia uaues svojj aiugo skupuo sejo, na kai-mi je oua s.o-vesiio uneiiOvana nova v¡aua ■ .1 i-i z maršalom tiugosiavije tlcûipoui Brozom - Litem na čelu. Po odobritvi zap-snuta včerajšnje skupne seje obeh aomov Ljuusne skupščine je pre»sedujo»i Josip v lámar pteoiu^ unfivni rea današnje seje: 1ше::^»апје nove vlade Fede-‘ativTie ijudsite republike Jugoslavije. Ko je skupščina z dolgotrajnim odobravanjem sprejela predlog, je predsednik Vidmar zaprosil maršala Tita, naj skupščini poroča o uspehu misije, za katero je dobil mandat. Prihod maršala Tita na govorniški oder so pozdravili vsi člani Ljudske skupščine stoje in z dolgotrajnim ploskanjem. . ! Pccoc.'Ig «isssisSatöitja maršala Tita ivlanaaun jujuusn-e skupščine FLRJ za sestavo nove vlaae FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz-lito je podal Skupščini glede sestave nore zvezne vnade poročilo: »Tovariši ljudski pc.slanci! Ko sem dobil manuar za sestavo nove - lade, sem to nalogo izvršil. Ob tej priliki hočem povedati nella j besed o sami sestavi vlade. Pii tem je bilo potrebno upoštevati več momentov : 1. nacionalne momente, 2. pclitično-pa.tijske, in 3. kar je najvažnejše in glede česar mislim, da se vsi strinjate, vprašanje kvalitete ljudi v vladi, ki mora delati. Posvetoval sem se s predstavniki vseh strank, ki so v Ljudski fronti. Laido smo se sporazumeli prav na osnovi momentov, ki sem jih predoči!. Tudi zato bi vas prosil ,d-a poslušate moje poročilo, odnosno, da vam prečitam osche, ki vam jih tukaj predlagam kot člane nove vlade, katere boste ali potrdili ali izrekii svoje mnenje o njih. Prvo je mesto predsednika. (Vsa skupščina vstane in burno in dolgo vzklika maršalu Titu kot predsed-r>i: u ministrskega sveta.) Drugič, podpredsednik ministrskega sveta in predsednik kontrolne komisije pri vladi Edvard K n r-d e 1 j. (Vsi poslanci stoje burno ploskajo.) Drugi podpredsednik ministrskega sveta Jaša Prodanovič, v F'čakanje.) Sedaj pridejo 3 mini-s\' rez portfelja in sicer prav iz tisi.« razlogov, ki sem jih navedel, namreč iz nacionalnih, in sicer minister brez portfelja Milovan D j i 1 a s, (burno ploskanje) — minister brez portfelja K i r i 1 o Savič (ploskanje) in minister brez portfelja Dimitar Nestorov (ploskanje). Torej, to so trije ministri brez portfelja. Morda se vam to na prvi pogled zdi nekoliko nenavadno. Niso samo ti razlogi, o katerih sem tukaj govoril, ampak je tudi še drugi, ki govori za to, da je to sprejemljivo in potrebno. Ti ministri brez portfelja v resnici ne bodo brez dela, ampak bo vsakdo moral voditi vsaj eno komisijo, ki se ustanavljajo pri Pred- seuiiiaiAU, >.a.»ueé «oiaisijo za pro-s\eu>, ¿er se ukuija t.aiu.u ».->!.> u za pruSvtio, lsi KOüiihijä za, buciHïiiO »iv»i»ó>xv g, ker Sí uionja ii’iiiLsiiïtïvo za sv>c*iìino pLiìixKo. usuiiiOrtjčiia lg iuai kci’rtiiti,js z» na ouiio ¿ütav-je, 4 oziuje pa se пекај arugiii ko-lisiaij. 1’ако ¿üíio ti ¿niai vuiue, ki so označeni kot nJ-üsLi brez portfelja vomii pasle, id so zelo vazni za naso države. Nadalje: minister za zunanje zadeve Siano je Simič, naš ve-iep-siamf» v Washingtons (Burno curora vanje.) Ministrstvo za narodno obrambo je pripadlo meni. (Vsi poslanci vstanejo s sedežev in dolgo vzklikajo maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Tilu.) Minister za promet T o d o r Vujašinovič. (Odobravanje.) Minister za pomorstvo — te je novo ministrstvo, Id se sedaj ustanavlja — Ante Vrkljan. (Odobravanje.) Minister za pošto Drago Marušič. (Odobravanje.) Minister za zunanjo trgovino ing. Nikola Petrovič. (Odobravanje.) Minister za finance S r e t e n Žujovič. (Dolgotrajno odobravanje. i Minister za notranje zadeve gene-rall-ajlnant Aleksander Sankovič. (Vsi poslanci vstanejo s sedežev in dolgo vzklikajo general-lajtnantu Rankoviču.) Minister za pravosodje Franc F r o i ( Odobravanje. ) Mini-iter za 'ndustrijo in predsednik komisije za izdelovanje načrta Andrija Hebrang. (Ođobra-vanie.) Minister za rudarstvo Bane Andreje v. ( Odobrava nje. ) M!n:ster za trgovino in oskrbo dr. Zaim S a r a č. ( Odobravanje.) Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. V a s c č u b r i Í o v i č. ( Odobravanje. ) iViiiiLter za deio V i č k o Krst u I o v 1 č. (Odobravanje.) Minister za gradnjo Vlado Z e-če vic (odobravanje) in končno minister za infora.acije Sava Košano vic. ( Odo ^ra« an je. ) Tovariši in gospodje ijuusui poslanci, to sa ministri, id vam „ih tukaj predlagani v vašo odločitev, sp: e jem, potrditev ali izv e-rtne ugovore. (Burno ploskanje.) Predsednik ,ieâg Vidmar se je obrnil do iju^_ »in poslancev z naslednjimi besedami: »Tovariši in tovarišice! Slišali ste poročilo in predlog ljudskega posianca maršala Josipa Breza - Tita o sestavi njegove vF.de. Ali sprejema skupščina to poročilo in ali sprejema in potijuje listo ministrov, ki jo je predložil mandator?« Ljudski poslanci vstanejo in z burnim dolgotrajnim ploskanjem soglasno potrjujejo. Predsednik Josip Vidmar je nato proglasil, da je Ljudska skupščina imenovala novo vlado Fede-¿livne ljudske repu’ like Jugoslavije po listi kakor ic je predložil maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Nato je sledil kratek odmor. Zaključujoč današnjo zgodovinsko sejo Ustavodajne skupščine, je predsednik Vidmar dejal: »Gospodje ljudski poslanci, tovariši in tovarišice! Ob zaključku te zgodovinske seje Li rad v kratkih besedah podčrtal resnično zgodovinski pomen te današnje seje. Sprejeli in proglasili smo ustavo FLRJ. S tem smo položili temelj vsemu našemu bodočemu državnemu in družbenemu življenju, toda s to ustavo smo storili še več. Doprinesli smo mnogo ideji demokracije. Ko smo na svoji zeml ji že v času osvobodilnega boja položili temelje povsem izvirni, povsem naši jugoslovanski demo-1 tajnik Mile Peruničič 1. r. Josipa Vitefî» kiaciji, smo sedaj Izdelali svojo ljudsko demokracijo. S tem smo poleg tega utidili tudi idejo demokracije v tem Ueiu Evrope ter s tem tudi utrdili mir v južnovzhod-uem delu Evrope, v katerem je Jugoslavija pomemben činitelj. Tako smo s tem zgodovinskim dejanjem izpolnili svojo dolžnost do sedanjosti, toda mi imamo tudi teli ke in svečane dolžnosti do preteklih dni in ogromnih In krvavih žrtev, ki so jih naši narodi doprinesli v tej veliki svetovni vojni. Oddolžiti se moramo žrtvam svojih narodov in mislim, da lahko trdim, da, se jim resnično oddolžujemo. Tem velikim žrtvam smo se oddol- žili z osvoboditvijo Jugoslavije in proglasitvijo repudike Jugoslavije, a oddolžili smo se jim tudi z današnjo proglasitvijo ustave, ker je vse to velika pridobitev idej, za i ¿itere so naši narodi, za katere so naš. junaški borci trpeli v štiriletni vojni. Lepo je v načelni razpravi o tej ustavi neki naš tovariš ljudski po slanec dejal, da ne bi mogli našim padlim borcem postaviti lepšega spomenika, kakor je prav ta, danes sprejeta in proglašena ustava. Toda mi Imamo še dolžnosti do naših žrtev, ČL naših mrtvih tovarišev in do živih. Sprejeli in proglasili smo ustavo. Sedaj prihaja na vrsto, da to ustavo dejansko uresniči-m o. Drugič imamo dolžnost, da to ustavo z vsemi moralnirri in fHč-nim| silami čuvamo in jo branimo pred sil¿1,4 reakcije in vsemi drugimi su ¿mi, ki Li iieieie » a- ii. Tretja naša uajv ažuejša naioga je v tem, da z vsem: ¡noiaLiLni in fizičnimi silami v bodečem življenju izčrpamo vse prog,.a.nske možnosti, ki nam jih ta ustava daje in ki jih obsega. Mi vse te dolžnosti sprejemani-a ter jih hočemo in borno izpolniš. Ob koncu Imam čast da čestitam narodom Jugoslavije k tej ustavi, da čestitam Ljudski skupščini, vsem ljudskim poslancem, da iz vsega srca čestitam onemn človeku med nami, ki je s svojini delom, 3 svoio voljo in s svojimi idelarni zbudili in porrlcHl ustvarjalno s5!o. uctvnrial-ni element jugoslovanskega lhid-stva —— ne samo nog’nifl, ampak Nadaljevanje na 2. strani tudi začrtal smer in disciplino, da ISestitam maršalu Jugoslavije in predsedniku vlade Josipu Brozu -Titu: Vsi ljudski poslanci so vstali ter z dolgotrajnim in burnim odobrava- njem ter vzkliki »Živel« sprejeli te besede predsednika Vidmarja. Izjavljam, da je zasedanje Ustavodajne skupščine zaključeno.« Seja Ustavodajne skupščine se je končala ob 18.10. Isredna skupna seja Zveznega sveta In Sveta narodov Beograd 31. jan. Ob 18.30 je picdstdnik Zveznega sveta Vladimir Simič otvoril nrvo izredno skupno sejo Zveznega sveta in bveta narodov, kateri so prisostvovali predsednik zvezne vlade lLRj maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito, predsednik prezidi-uma Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, podpredsedniki in sekretar prezidiuma ter člani zvezne vlade in člani diplomatskega zbora. »Otvarjam prvo izredno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. prvo skupno sejo LjudšKe skupščine FLRJ,« je dejal predsednik Vladimir Simič ter nato nadaljeval: »Po sklepu predsedništva Ustavodajne skupščine FLRJ, ki je bil precitati na skupni seji, je bila ta skupna seja Ljudske skupščine FLRJ sklicana zaradi tega, da bi se določil dnevni red. Preden preidem k določanju dnevnega reda, moram sporočiti, da je predsedništvo prejelo od predsed. ministrskega sveta, ministra za narodno obrambo in zastopnika ministra za zunanje zadeve maršala Jugoslavije Josipa Broza - Tita naslednji sklep: »Prezidiumu Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije. V zvezi s tem, da je Ustavodajna skupščina sprejela novo Ustavo, smatram za svojo dolžnost, da podam ostavko zvezne vlade, da bi se lahko takoj pričelo izvrševanje odločitev, ki jih vsebuje ustava v УШ. poglavju o zveznih organih državne uprave. V svojem imenu in v imenu članov vlade izražam zahvalo za zaupanje, ki ga je Ustavodajna skupščina izrazila zvezni vladi 1. decembra 1945. leta, ko ji je poverila izvrševanje dolžnosti do te velike zgodovinske ure, bo je naša država debila resnično demokratično ustavo. Predsednik ministrskega sveta, minister za narodno obrambo in zastopnik ministra za zunanje zadeve maršal Jugoslavije Josip Broz-T i t o 1, r. Beograd, Sl. januarja 1948.« V zvezi s tem predlagam za dnevni red današnje skupne seje Ljudske skupščine FLRJ : Ostavka vlade FLRJ. Ali skupščina sprejme ta dnevni red? (Sprejme.) Ali ima kdo kak drug predlog? (Nima.) Dnevni red današnje skupne seje je po odločitvi skupščine: Ostavka vlade FLRJ. Pristopamo k dnevnemu redu. Ali želi kdo izmed ljudskih poslancev v zvezi s tem povzeti besedo in govoriti? Besedo ima ljudski poslanec dr. Blagoje Neškovič.« Poslanec dr. Blagoje Neškovič je nato predlagal: »1. Ljudska skupščina sprejme ostavko, ki jo je podal dosedanji predsednik vlade maršal Jugoslavije tov. Tito. 2. Ljudska skupščina poverja sestavo nove vlade maršalu Jugoslavije tov. Josipu Brozu - Titu. (Vsi ljudski poslanci vstanejo in nekaj minut burno in dolgotrajno ploskajo. ) 3. Sedanja vlada opravlja svoje posle do sestave nove vlade in po-slov v novi vladi. (Burno odobravanje.) Predsednik Vladimir Simič se je nato obrnil k poslancem z besedami: »Slišali ste predlog ljudskega poslanca dr. Blagoje Neškoviča. Ali skupščina ta predlog sprejme ? (Sprejme.) — (Burno ploskanje.) Ali ima kdo kak drug predlog? (Nima.) Izjavljam, da je bil predlog ljudskega poslanca dr. Blagoje Neškoviča soglasno sprejet tako, kakor je bil podan. Ker smo izčrpali dnevni red, sejo zaključujem.. Prihodnja seja bo določena pismeno.« Obdava ustave v „Uradnem listu“ Beograd 31. jan. »Uradni list FLRJ bo v svoji jutrišnji številki — in sicer v vseh izdajah v srbskem, hrvatskom, slovenskem in makedonskem jeziku — objavil sklen Ustavodajne skupščine o proglasitvi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije ter besedilo ustave FLRJ. Tržaško ljudstvo komandantu IV. armade Trst, 31. januarja. Ko je potoval skoz; Trst. so izročile številne deputacije komandantu IV. armade JA generallajtnantu Danilu Lekiču prošnje s pozdravi JA, maršalu Titu in vladi FLRJ, naj z vsemi sredstvi dela za čim prejšnjo Priključitev Trsta in Julijske krajine k FLRJ. Prebivalstvo tržaškega predmestja Barkovlje pravi v svoji prošnji: Ogorčeni nad podlimi poizkusi nekaterih tržaških in izventržaških krogov, ki so sei do nedavnega odlikovali s svojim sodelovanjem z ná-cifašističnim okupatorjem, najodločneje zavračamo vse rešitve tržaškega vprašanja, ki ne bi ustrezale volji tržaškega ljudstva, čigar edina želja je prik'jučiev Trsta kot sedme ljudske republike k FLRJ. Zaradi tega Vas prosimo kot komandanta slavne IV. armade, osvoboditeljice Trsta in Julijske krajine, da na pristojnem mestu uveljavite našo zahtevo, ki ustreza volji ljudstva toliko mučenega v dobi borbe proti fašizmu. Zastopstvo škedenjskega ljudstva je predalo generalu Lekiču prošnjo, naj preda maršalu Titu tele pozdrave: Na množičnem zborovanju smo prebivalci predmestja Skedenj sklenili uporabiti pri'iko, da pozdravimo v Trstu poveljnika slavne IV. armade ter ga obenem naprosimo, da izrazi tovarišu maršalu Titu željo slovenskega in italijanskega prebival- ЋЋттшЏ zastopnikov malih posestnikov In kmečkih delavcev m Tirila in okolice Trst, 28. januarja Včeraj dopoldne je bilo na sedežu Enotnih sindikatov za Trst zborovanje delegatov Enotnega kmečkega sindikata za Trst in okolico. Udeležil se ga je tudi tajnik pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Muslin, ki je obrazložil glavne naloge kmečkega sindikata. Kljub velikim prizadevanjem vodstvu sin- r dikata še ni uspelo izpolniti sklepa zadnjega sestanka, sjc’.enitve nove delovne pogodbe, ker so delodajalci po večini v Julijskih sindikatih in odklanjajo vsako novo pogodbo. Tu- j di posredovanja pri angio-ameriški , vojaški upravi v tej zadevi niso uspe- | h.. Nadalje je govoril o načrtu za novo kolonsko pogodbo, ki bo v osno. vi spremenila položaj ne samo glede ; dajatev, temveč tudi v moralnem po- j gledu.. Doslej so bili vsi družinski1 člani koionov odvisni od svojih gospodarjev in niso smeli iti na delo j v tovarne ali obiskovati šole, škrat- ' ka, bili so dolžni delati na posestvu. V načrtu je tudi sprememba glede lastnine hlevov, ki so bili doslej izključno gospodarjeva last. Nato je tov. Muslin obrazložil maksimiranje j cene koruze, ki jo je treba oddajati. ! Glede težke nabave 'umetnih gnojil j je sporočil, da jih je sindikat nekaj preskrbel in jih bodo kmetovalci v kratkem lahko dobili. O dosedanjem delu Enotnega kmečkega sindikata je poročal tov. Gerbec, ki je očrtal razvoj tega sindikata in njegov pomen za kmečko ljudstvo. Sindikat obstoja 5 mesecev j in je v njem v Trstu in okolici doslej organiziranih 1.230 članov iz vrst srednjih in malih posestnikov, najemnikov, polovičarjev, poljskih delavcev, cvetličarjev in vrtnarjev. Objasnil je razliko med prejšnjimi fašističnimi kmetijskimi organizacijami, ki so kmeta samo izžemale, in med današnjim kmečkim sindikatom, govoril o dosedanjih uspehih tega sindikata, o že omenjenem načrtu kolonske pogodbe, o doseženem povišku plače kmečkim delavcem itd. Sindikat se še vedno bori za nadzorstvo nad bivšimi fašističnimi kmečkimi uradi, ki še uničujejo z raznimi sleparijami naše gospodar, stvo. V agrarnem uradu »Unsea« so anglo - ameriške vojaške oblasti postavile neko nadzorno komisijo, ki je sama ugotovila resničnost navedb sindikata, namreč sleparije uradnikov tega. urada, ter dala zapreti 4 nameščence, dočim je ravnatelj pobegnil. Kljub temu anglo-ameriške vojaške oblasti tega urada nočejo razpustiti, češ, da obstojajo po vsej Italiji in mora obstojati tudi v Tr- i stu. Nikakor nočejo pristati na toj da bi krmila in semena razdeljevala Kmetijska zadruga. Nato se je dotaknil še perečega vprašanja o preskrbi z živinsko kr-mo in dal nekaj nasvetov. Ing. čok je govoril o najnujnejših nalogah kmetijstva in je najbolj pereča vprašanja našega kmeta strokovno obdelal. Gre predvsem za preskrbo in nadomestitev živinske krme, nabavo kmetijskega orodja in umetnih gnojil, semenskega krompirja, vrtnih semen, drevesnih in trtnih sadik. Razpravljali so tudi o zadružništvu in koristih, ki jih zadruge prinašajo kmetu, zborovalci pa so se omejili predvsem na praktična vprašanja, ki so trenotno za našega kmeta najnujnejša. Ob zaključku so sprejeli resolucijo, ki jo bodo poslali angio-ameriški vojaški upravi in v kateri zahtevajo pospešenje dobave živinske krme, semen in gnojil, zlasti pa semenskega krompirja. Istega dne je bila v Sežani kmečko sindikalna konferenca, na kateri je tajnik pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Bukovec obširno poročal o splošnem položaju na sindikalnem polju in podal navodila za praktično delovanje okrajnega sindikalnega odbora. Pomoč naših izseljencev v Avstraliji in Novi Zelandiji Beograd, 28. jan. Jugoslovanski izseljenci v Sydneyu so sporočili, da so zbrali v Avstraliji in Novi Zelandiji pomoč za naše narode. V pismu je poleg ostalega rečeno: Glede na prejšnje poročilo o pomoči naših izseljencev iz Avstralije lin Nove Zelandije bratom v domovini vas lahko obvestimo, da je zb: al Vseslovenski odbor v N ovi Zelandiji večjo količino raznega blaga in sicer: 28.009 kosov obleke. 839 pa rov čevljev in 12.000 podplatov za čevlje. Blago bo poslala v domovina UNRRA. To blago bedo v najkrajšem čašo odposlali v Jugoslavijo, kamor bo poslano tudi blago, ki ga je zbral Jugos)! ovanski klub v Novi Zelandiji poleg nekaj tisoč funtov v gotovim. Naši izseljenci v Novi Zelandiji pa še nadaljujejo zbiranje denarne pomoči in bodo kmalu organizirali nadaljnje pošiljke blaga. POŽRTVOVALNOST, VESTNOST — NAPREDEK BLAGOSTANJE! stva predmestja Skedenj, ki vidi edino rešitev tržaškega vprašanja v priključitvi k FLRJ kot sedme zvezne republike. Delavci ladjedelnice pri Sv. Marku so izrazili svoje želje v naslednjem pismu: Dolga leta borbe za svobodo naših de'avcev proti fašizmu in nacizmu nam dajejo pravico zahtevati pred demokratičnim svetom vsega sveta odločno podporo naši volji, da se reši vprašanje Trsta na demokratičen način. V skupni borbi proti okupatorju in fašizmu na- strani jugoslovanskih bratskih narodov smo si že davno priborili pravico zahtevati ustanovitev sedme ljudske republike Trsta v okvirju FLRJ. Prosimo Vas, komandant slavne armade, da sporočite to našo željo ljudski vladi Jugoslavije. Podobne želje so generalu Lekiču izročili prebivalci predmestij Sv. Ana, Guardiella Scoglietto, Kolen-kovec. Sv. Ivan. delavci rafinerije pri Sv. Soboti, tovarne strojev pri Sv. Andreju in podjetja Uva ter mnogi drugi. V Opatjem selu je sprejel komandant IV. armade delegacijo okrožnega NOO za Goriško, ki mu je izročila pozdrave goriškega okrožja. Komandant se je delegaciji' prisrčno zahvalil ter se z njo ljubeznivo razgo-varjal in zanimal za gospodarsko stanje primorskega ljudstva. Meje Jugoslavije so bile začrtane s krvjo njenih najboljših sinov Trst, 28. januarja Od vsega začetka priprav za mirovno konferenco živi ljudstvo Julijske krajine v nestrpnem pričakovanju pravične rešitve o pripadnosti njegovega ozemlja. Zadnja vojna je svobodoljubnemu primorskemu ljudstvu pokazala, kje lahko najde pravične zagovornike za svoje težnje. Slovenci in Italijani se v brzojavkah in pismih z največjim zaupanjem obračajo na vodjo jugoslovanske delegacije v Londonu tov. Kardelja s prošnjo, naj z vso odločnostjo za. govarja zahtevo po priključitvi Trsta in Primorske k FLRJ. Prebivalci Koprive na Krasu izjavljajo, da hočejo za vedno streti okove fašizma, v katerih so ječali 25 let. »Pogumno smo šli v borbo proti fašističnim in okupatorskim tolpam ter se nismo ustrašili sovražnikovih motoriziranih divizij. Iz naše vasi je šlo v Titovo armarlo 64 borcev, 15 naših najboljših sinov je padlo v osvobodilni borbi, interniranih jih je bilo 15, nasilno izseljenih 19, nešteti so bili v zaporih. Skoraj vsem družinam so poitalijančili imena. Želimo, da bi bilo za. vedno konec takemu nasilju. Trdno se zanašamo na pravično rešitev vprašanja Julijske krajine in pričakujemo, da bomo v letu 19-16. priključeni k FLRJ, kjer so zajamčene pravice in sreča delovnega ljudstva. Ne potrebujemo nobene demarkacijske črte, kajti demarkacijsko črto so potegnili naši najboljši sinovi s potoki krvi.« Krajevni NOO za Kihemberk pa je sprejel na svoji redni seji naslednjo resolucijo, naslovljeno na jugoslovansko delegacijo v Londonu: Prebivalci požganega in izropanega Ri-hemberka, ki so skoraj vsi trpeli v nemški internaciji in tam pustili mnoge svojce, umrle od trpinčenja in gladu, ki so izgubili svoje najboljše sinove v borbi za uničenje nacifašizma in so danes v najtežjem gospodarskem položaju, so vse svoje žrtve doprinesli za to, da bi bili pri. ključem k FLRJ, kamor edino spadajo. Naše žrtve nam dajo upravičenost za to odločno zahtevo. Iz Medje vasi v tržaškem okrožju so poslali tov. Kardelju naslednje pismo: »Ob zasedanju glavne skupšči. ne Združenih narodov Vam slede misli slehernega poštenega Primorca, vseh demokratičnih množic na Primorskem, ki stoje neomajno na braniku pridobitev narodno osvobodilne borbe. Spremljajo Vas v mislih vsi tisti sto tisoči, ki jih je nekdaj proti, ljudska Jugoslavija izdala in prodala fašizmu, slede Vam vsi tisti, ki jih danes skušajo izdajalski protiljudski elementi s svojimi spletkami prodati reakciji. Vsi ti Vam sledijo z geslom tovariša Tita: Tujega nočemo, svojega ne damo!« Iz šempolaja pa pišejo: »Prebivalstvo našega kraja, združeno v antifašističnih organizacijah, se obrača na Vas kot vodjo jugoslovansko delegacije pri zasedanju Združenih narodov v Londonu, da izrazite željo vsega demokratičnega ljudstva Julijske krajine s tem, da odločno zahtevate pripadnost tega ozemlja k FLRJ. Mnogo je bilo prelite nedolžne krvi, mnogo naših najboljših sinov še danes leži po gozdovih, po k raškem skalovju, mnogo ruševin požganih domov štrli v nebo in kliče po pravici. To pravico pa je mogoče ustvariti samo na en način in sicer s tem, da se Julijska krajina kot ce. iota priključi k Jugoslaviji.« Tudi furlanske vasi tržiškega okraja so poslale številne brzojavke tov. Kardelju. Kmetje teh vasi vidijo edi. no v priključitvi k Jugoslaviji jamstvo za boljšo bodočnost. Mladinci iz Plerisa so brzojavili takole: »Mladi antifašisti iz vasi Pierls izražamo voljo ljudstva, ki je toliko žrtvovalo za svojo svobodo, ko obsojamo vse poizkuse ustvariti iz mesta Trsta in Julijske krajine internacionalizirano 'državo, ker to ne ustreza ciljem, za katere se je ljudstvo borilo. Zato ponovno izražamo svojo željo pripasti k FLRJ.« Antifašistična mladina vasi Dobbia pa izjavlja, da bi imela internacionalizacija katastrofalne posledice, ker bi postal Trst žrtev mednarodnega kapitalizma in mednarod. nih intrig. Zato zahtevajo priključitev k FLRJ. Isto izjavljajo delavci tržiških ladjedelnic. Iz Soške doline je bilo poslanih tov. Kardelju na stotine pisem in brzojavk, v katerih izražajo prebivalci vodji jugoslovanske delegacije najglobljo hvaležnost za njegovo dosedanje delo in trud. Z velikim za upanjem pričakujejo, da bo to pot pri velikih zaveznikih dosegel to, za kar se je soška dolina borila ln trpela dolga leta ter doprinesla ogromne žrtve. Prebivalci vasi Logje v Bregin-skem kotu, ki leži na meji Benečije, so poslali tov. Kardelju resolucijo, v kateri pravijo med drugim: Va. ščani iz vasi Logje, ribrani na vaškem sestanku, Vas pozdravljamo in naprošamo, da sporočite zunanjim ' ministrom Anglije, Amerike, Sovjetske zveze, Francije in Kitajske, da smo se tu na skrajnih zahodnih mejah slovenske zemlje borili in krvaveli za iste cilje ln ideale, za demokracijo in svobodo, za katero so se borili tudi združeni narodi. Zato ho-! čemo sami odločati o svoji usodi ter zahtevamo, da se vsa Julijska krajina, s Trstom in Slovensko Benečijo, priključi k FLRJ. Italijanski delavci o razmerah v Jugoslaviji Raša, 29. jan. Znano je. da reakcionarno časopisje z druge strani Soče širi obrekovanja proti Titovi Jugoslaviji in proti vojaškim oblastem v pasu B. Ta tisk se poslužuje vsakršnih laži, da bi dosegel svoj namen in da bi zaslepil one, ki ne poznajo pravega stanja v Istri. Ta tisk piše, da Italijane v tem delu Istre zatkajo, da. z njimi ti abo postopajo, da jih pošiljajo na prisilno delo itd itd. Proti takim obrekovanjem se je spontano dvignila skupina italijanskih delavcev iz raznih krajev Italije, ki so tukaj zaposleni. Ti delavci v svojih izjavah najbolj pobijajo trditve italijanskih reakcionarjev. Zidar iz Neaplja Salvatore Esposito, je izjavil; »NO.em mogel najti zaposlitve v Italiji in zato sem prišel v Raso, kjer so me zaposlili po mojih sposobnostih. Postopanje z delavci je odlično in opazil sem, da ljudstvo ni v borbi dojelo samo brat) tva med Italijani in Slovani, ampak tudi ustvarilo socialno praličnost. Izjavljam, da so lažnive vesti italijanskega reakcionarnega tiska, ki piše. da Italijane v Istri zatirajo in da z njimi slabo postopajo.« Rudarski nadzornik Gi )vanni Simo-nucci iz Pgsara izjavlja: »Delam v Raši že od leta 1937 in lahko rečem samo nekaj; življenjski pogoji za delavce so ¿e od tega časa korenito spremenili. Živimo v življenjskih razmerah, v kakršnih bi morali živeti vsi pošteni delavci. Želim svojim bratom Italijanom, da bi čim prej doragli take i.ocialne pogoje, kakršne uživam» tukaj.« Pleskar Mario Paia iz Pesara pravi: »V naših pesteh čutimo vo’.jo živeti vedno tako. kakor sedaj živimo.« Ferdinando Giacomini, rudar iz Pesara, je dejal; »Hotel bi reči samo to. če bi ne bil zadovoljen, bi se vrnil v Italijo.« Domenico Ma ini in Giovanni Capelli, oba rudarja iz Pesa.a, pravita: »Že od leta 1937. delava v Raškem rudniku in morava iskreno priznati, da je bilo doslej vse ' tor j eno v korist delavcem. Fašizem nas je tlačil, danes pa postopaj o z nami kakor se mora postopati z delavci. Danes med delavci ni mržnje, kakor je bila pod fašizmom. Danes nas vežejo med seboj iskreno prijateljstvo in bratska čustva. Želimo živeti v Titovi Jugoslaviji, ker so delavci v njej svobodni, enakopravni in srečni. Spominjamo se dneva, ko so nas fašisti odpusti'!! z dela, ker nirmo bili fašisti Dgags od nas ne zahtevajo. Nadškof Sfepiuac in prstiljiidski ds! duhovščine m hot eli izkoristiti krvavo ustaško zlato za horho proti ljudstvi! Uradno obvestilo Ministrstva za notranje zadeve Ljudske republike Hrvat:ke o dragocenostih, ki so bile odkrite v bivši grobnici v Franj e-vačkem samostanu na Kaptolu, je vzbudilo največje ogorčenje vse naše javnosti proti temu novo odkritemu zločinu dela katoliške duhovščine. Po celi vrsti javno iznešenih dokazov o protiljudäkii delavnosti mnogih katoliških duhovnikov, redovnikov in d:ugih cerkvenih oseb, prihaja sedaj še ta novi dokaz, ki obtožuje bolj kakor vsi dosedanji. To odkritje naših ljudskih oblasti še bolj osvetljuje doslej objavljena dejstva o proti-ljudskih namerah v cerkvenih vrstah. S tem odkritjem se kaže vsa moralna nizkotnost in globoka zahrbtnost enega dela duhovščine m njegova prav živalska mržnja do naših narodov in do vsega onega, kar so si ti narodi v tej vojni priborili. Po tem odkritju postaja vsakomur jasno, da so imeli ti fašisti iz cerkvenih vrst cel arzenal nizkotnih podlosti, s katerimi so se milili dvigniti proti naši ljudski oblasti in proti osnovnim ljudskim koristim. V tem arzenalu podlosti so se poleg poOi-tičnih namer nahajale tudi najnižje kriminalne zamirli. Zagrizeni ljudski sovražniki v cerkvenih vrstah se niso ustrašili nobenega sredstva, ki bi ga mogli uporabiti v boju proti ljud-tvu. Kakor je razvidno iz uradnega poročila Ministrstva za notranje zadeve Narodne vlade Hrvatike in iz obširnih podatkov, ki so bili takoj za tem objavljeni v tisku, je bilo skrito v Franjevačkem samostanu na Kaptolu, torej v cerkveni ustanovi, zlato, razne dragocenosti, ure, prstani, ogrlice, dragocene podobe itd., kar v:e so ustaši v štirih letih svojega besnenja, po množičnih ubijanjih in klanju v rasnih tako zvenih »ofenzivah« (v resnici roparskih pohodih), v koncentracijskih taboriščih odvzeli in oropari velikemu delu našega ljudstva. Pri fratrih je bilo torej shranjeno zlato in drago kamenje, katerega se drži ieri, prelita v Jasenovcu, Stari Gradiški, v Jadovnem. v Lepoglavi, Maksimiru, Rakovem potoku itd. Med dragocenostmi se nahajajo še cele čeljusti z zlatimi zobmi, ki so jih ustaši trgali iz glav svojih žrtev. Na mnogih zlatih urah so vidne začetnice imen nekdanjih lastnikov. Za vsakim predmetom iz »ustaške zakladnice«, ki je bila skrita pri fratrih, stoji strašna tragedija: samt v-ustaškem taborišču, udarci s kijem po gJnvjt klanje z noži, sežiganje živih v krematorijih, smrt iz ustaškega samokresa ali puške. Ko se je ustvarjala ta ustaška »državna zakladnica«, je po naši domovini tekla kri. Znabiti ni bilo v zgodovini človeštva na strašnejši način pridobljeno noben bogastvo. In viprav to bogastvo so prevzeli v varstvo fratri v Franjevačkem samostanu na Kaptolu po odobritvi in na ukaz svojih cerkvenih oblasti imenoma po odobrenju nadškofa dr. Stepinca. Sam način, na kakršen je bilo blago skrito, kaže največjo pokvarjenost. Da se skrijejo zaboji z dragocenostmi, je bila onečaščena stara samostanska grobnica Vznemirjeni so bili poslednji zemski ostanki ljudi, ki so živeli pred kdo ve kolikimi leti, in bili porabljeni za maskiranje krvavega ustaškega blaga. Brez vsakih ozirov so bili pokriti zaboji, v katerih se je nahajalo zlato z dragocenostmi, s kostmi, da se tako prikrije sled temu gnusnemu zločinu Odkritje dragocenosti ustaške »državne zakladnice« v Franjevačkem samostanu meče novo luč na povezanost enega dela katoliške duhovščine z zločinskim ustaškim režimem. Po podatkih, objavljenih v našem dnevnem tisku pred končnim zlomom NDH, so mn »gi ustaški ministri in drugi ustaški prvaki stalno hodili na Kaptol, okoli nadškofovskih dvorov in visokih cerkvenih predstavnikov, zlasti nadškofa dr Stepinca. Ti zadnji obiski niso imeli samo formalnega značaja, značaja slovesa, kakor je to skušal prikazati dr. Ste-pinac v svoji okrožnici od 17. decembra 1945, ampak se je v tem času vršila predaja ustaškega arhiva, ustaške »državne zakladnice« in zasebne premične imovine poedioih- ustaških prvakov itd. V tem času ?o bili tudi sestavljeni načrti za nadaljevanje boja proti našemu ljudstvu po p >pol-nerar porazu okupatorja in ustašev. To zelo spominja na splošne načrte, ki so se izdelovali v poeiinih faši-riičnih državah, zlasti v Nemčiji, za da bi postali člani katere koli stranke Dovolj je da pošteno :’n z voljo delamo.« Dino Morini in Giacomo Soldati iz Forlija pravita: »Pred nekaj moreči sva prišla v Rašo, ker nisva mogla najti zaposlitve v Italiji. Tukaj sva se prepričala, da je vse, kar piše in govori reakcija, gola laž. Čeprav je večina delavcev v rudniku slovenska in govorijo v svojem jeziku re trudijo. • da bi jih tudi mi. razumeti. Pod fašizmcm amo bili sužnji. Sedanje bratstvo med Italijani in Slovenci v Istri ni prazna beseda, ampak resnica, ki vsem kaže, kako je m-poče srečno živeti Tudi mi ljubimo k-k- bratje Slovani maršala Tita.« .ri m. nadaljevanje boja proti demokraciji po vojnem zlemu faš.zma. V Hrvatski in Sloveniji, Bosni in Hercegovini naj bi postal glavni politični nosilec fašističnega rovarjenja proti ljudstvu in demokratični ureditvi vpcav velik del katoliške duhovščine. Zaradi tega so skušali ustaši in fašisti mobilizirati v cerkvenih vrstah čim več duhovščine in po možno t; katoliških vernikov preti demokraciji, proti demokratičnim zakonom v naši državi in proti ljudski oblasii. Razume se, da to ni uspelo, ker sirčke ljudske množice obenem s pravimi ljudskimi duhovniki ne morejo in nočejo nasetti zločinski fašistični propagandi. In vendar so postali mnogi samostani, župnišča, cerkve itd. središča ogorčene javne politične in tajne podtalne borbe preti ljudskim koristim. Vsi ostanki ustašev in drugih fašistov, ki jim je uspelo začasno se izogniti pravični .ljudski kazni, so našli zatočišče in pomoč za svoje delo v nekaterih cerkveni n ustanovah. Največje tako središče proffijudskéga dela je postai! vprav zagrebški Kaptol, na čelu z nadškofovim dvorcem. Tu so bili zasačeni ustaški klavec E. ih Lisak, ustaški policijski agent Krešimir Šuklje, morilec kapetana Glrioočnika, gimnazijec Kremo in drugi krvavi ustaši. Na Kaptolu je bài odkrit v najvišjih cerkvenih ustanovah sanitetni material za oborožene teroristične ustaške skupine, imenovane »Križarii«, tu je bila blagoslovljena ona »'križarska zastava«, tu so bili odkriti ustaški arhivi s Paveličevimi govori, tu so naposled poleg ostalega odkrite dragocenosti iz ustaškega »državnega zaklada« — ta krvava in strašna ustaška dediščina. Naše ljudstvo ima pravico, da postave temu proti'.juds/ke-mu delu katoliške duhovšč ne vprašanje o materialni in moralni odgovornosti za sodelovanje s fašizmom, z okupatorjem in ustaši v dobi same okupacije. Dolžnost vsega ljudstva je. da zastavi vprašanje za ustaško in fašistično, z eno besedo protiljudsko delavnost enega d e'a katoliške duhovščine po osvoboditvi, za uporno in zagrizeno prizadevanje, da se poruši mir v naši domovini Brez odstranitve vseh tekih zločinskih elementov, ki živalsko sovražijo naše ljudstvo in našo ljudsko demokracijo, ni jamstva za naš nadaljnji mirni razvoj. Zakaj dragocenosti iz ustaškega državnega zaklada niso bile odkrite no kakem drugem mesri, ampak vprav v samem Franjevačkem samostanu nekoliko- centimetrov pod. podom v bivši grobnici? To je jasno: zaradi tega, da hi ustaški nasledniki — častni očetje franjevci lahko prišli vsak čas do teh dragocenosti, ki bi jih mogli uporabiti za svoje protiljudsko delo. Te dragocenosti so bile skrite v neposredni bližini nadškofa' dr. Stepinca zategadelj, da bi mogel oad-škef s tem blagom, za kata. ega j s preteklo toliko krvi in padlo toliko življenj, vzdrževati čim bolj razpredeno mrežo ustaških banditov in teroristov v naši državi m v tuiril da bi s temi krvavimi dragocenostmi mogel prelivati novo kri in nove solze med našim ljud tvom. V sporazumu, ki ga je bila ustaška vlada sklenila s cerkvenimi oblastmi, ie bilo določeno, da ma:ejo dobiti- zlato in druge draigocen-csti, skrite v Franjevačkom samostanu, samo ob navedbi posebnega znamenja nekateri najboij krvavi ustaši, med katerimi so bili Lisak, Puk in drugi ustaški ministri in funkcionarji. Trideset srebrnikov, radi katerih je Judež izd-al Kristusa, so eimbol izdajstva in sramote v vsej zgodovini. Sest in trideset zabojev krvavo pridobljenega blaga iz ustaškega »državnega zaklada«, ki je bil odkrit v Franjevačkem samostanu na Kaptolu, so nova strašna obtožba proti izdajstvu, ki ga je storil nad našim ljudstvom nadškof dr. Alojzij Steri-nac z enim delom katoliške duhovščine. inž, ВГ81ШС obsojen m mM Pred posebnim senatom Vrhovnega sodišča ie bila v petek razprava proti inž. Milieu Bremcu, solastniku Železarne na Mut; in Štajerske žele-zoindustrijske družbe z o. z. v Zrečah. ki se je moral zagovarjati zaradi goljufije, špekulacije in sabotaže. Protipravno si je prilastil 10.000 delnic železarne na Muti. ki so bile last inž. Walterja Macha. Ta je bil od vojaškega sodišča v Celju obsojen poleg drugega tudi na zaplembo vsega premoženja. Da bi preprečil, da bi njegov delež pri železarni na Muti prešel v državno last. je inž. Bremec z lažnimi trditvami izposloval sklep okrajnega sodišča v Prevaljah. po katerem mu je bila priznana lastninska pravica do že’ezar-ne na Muti, ki je ocenjena na 30 milijonov din. Ko pa je bilo zaradi tega proti njemu uvedeno postopanje, se je skušal izogniti kazni na ta način, da je to tujo lastnino ponudil državi v dar. Ob enem je delal na to. da bi bil postavljen za poslovodjo, da bi mogel na ta način nadaljevati svoje nečedne'manipulacije na škodo ljudske imovine. Sodišče ga ie obsodilo na smrt z ustrelitvijo io na zaipiena-bo celotnega premoženja. Skladbe na Prešernova besedila Slovensko giacuo od Prešerna do ■dane» smemo deliti na tri Značilnejše Ijobe Prva obsega drugo polovico J prejšnjega stoletja. V njej so delovali L-iasbeniki. ki so bili ali češkega po-I rekia. ali pa domačini brez globlje glasbene naobrazbe, če izvzamemo Iba vor ina Jenka. Imena Mašek. Nëd-Jved. Ipavec, Vilhar, Flajšman, Haj-|,irlli. Gerbič, Foerster, najdemo med |(ioi;;n številnimi skladatelji pesmi in l/I-orov te dobe. — Drugo dobo ozna-liiiitMo Novi a kor dii, glasbeni zbor-Ji; k ki je od leta 1901. pa do 1914. |t.i u/.eval slovenske glasbenike, ki so bodisi kol poklicni ali kot nepo-I k ni šolali tudi v inozemstvu in esli v našo pesemsko, zborovsko in liiirlrumentalno glasbo več umetnica duha pa tudi znanja in razgle-aosti. G. Krek. A. Lajovic, E. Ada-č. St Premrl. J. Ravnik, V. Mirk ¡ajo -Novim akordom« smer. Pa I te J- skladatelji iz prve dobe, kakor |F - .ster, oba Ipavca in Gerbič, sode ■:o v njih. — Tretja doba obsega , desetletji med svetovnima vojna-ho se je slovenska glasba razia ¡mila čez skoraj vse panoge glas-; nega ustvarjanja in ji niso več tuje ! - : adbe. kot simfonije, opere, kon-c rti. kantate, sonate. E Adamič do- - že v teh letih višek slovenske zbo-! \ske tvornosti, Škerjanc izgrajuje ,.ojo na romantičnih zasnovah slo-p čo glasbo. Lajovic zna svoj čustveni z. nos prenesti tudi v orkestralno -bo. Arnič se razmahne v velikih - aritvah. Osterc pa hodi svoja revo ionarna pota. zaničujoč vso tradi , paino čustvenost in blagoglasnost, ne omenjam mnogo mlajših in i ¡¡mlajših glasbenikov V kakšnem razmerju je oPi ešer r va beseda v pesmi« s temi dobami - venske glasbe in njihovimi skla vrtelji? Bežen pogled v žal še ne ¡ polni seznam skladb na Prešer o besedo nas pouči, da so se skla-, telji razmeroma mak) bavili s Prénom. posebno če njegove pesnitve jem oziru primerjamo s pesnitvami egorčiča ali Žuj>ančiča v glasbi. Še nas na prvi pogled preseneča ■¡sivo da se skladatelji niso lotili jogih poezij, ki jih smatramo za ¡-lei nedosežene Celo pa se bo kri en raziskovalec vseh »-glasbenih ezii razočaral nad dejstvom, da je nogo skladb podpovprečnih Skušai 0 si na kratko obrazložiti vsa ta ■jstva. morda bodo vzpodbudila na ■ skladatelje, da bodo v bodoče povečali večjo pažnjo našemu največ mu pesniku Morda jih pa bodo dema opravičevala Skladatelji druge polovice 19 sto- 1 a glavnem niso bili kos Prešernovim besedilom! — Prešernovi tako ¡ornaci, a vendar tako vzvišeni verzi arso našli skladatelja sodobnika, ki ■ :im bi! v glasbi enak Edini »sve tov' anskk skladatelj tedanjega časa. k ri ;e napravil po svetu ime s svo-;: n j ; številnimi, spretnimi in tudi z ■ estralnimi vložki povezanimi spe-. grami, le bil naš ljubljanski rojak .trii Mihevc Vendar ga je njegova •lomača miselnost in njegov dru ¡hrii okvir tako točil od Prešerna. ni v Mihevčevem delu niti sledu v ešernovih verzov Ostali naši skla datelj) pa so prav gotovo čutili, da s opini glasbenimi sredstvi Prešer novim verzom in n ihovemu duhu ni -o dorarti) To vidimo že iz skromne izbire besedil. »Pod oknom«. »Mornar« »Nezakonska mati«. »Kam«. Strunam«. -Zapuščena«, med katerimi pa zavzemata častno mesto Zdravljica« in Soldaška*. za kateri dve so skladatelji prve druge in tretje glasbene dobe našli vedno mnogo azumevania in bogatega glasbenega izraza Zn‘o na tem mestu ne smemo prezreti Mašekove »Soldaške«. ki je izšla že leta 1859 in ponovno v brošuri Prešernov dan — naš kulturni praznik v januarju letošnjega leta Predstavlja nesporno obogatitev naše zborovske literature SamosDevi in zbori Prešernovih s» dobnikov in skladateljev 19. stol., ki so do današrresa dne priljubljeni v pevskih krogih, mejijo često na osladnost sb nlehko=t Vendar -ro bili nli- hovi skladatelji v tolikšni meri zrastli j z narodom, da so zadeli vsaj v melodiji narodni ton. Ni torej čudno, če je ta ali ona pesem skoraj že pona rodela. Da je »organ is lovstvo« takratnega časa prej oviralo kot pospeševalo razumevanje in uglasbitev Prešernovih poezij, je izven vsakega dvo ma. Gre pa tudi za čisto formalno, tcrie oblikovno stran teh pesmi, ki zelo redko pripuščajo kitičnost v glasbi; predstavljajo torej resno oviro za tedanje glasbene zahteve. In če potrdimo. da kitičnost v skladbi tudi tam ni možna, kier so poezije Pr šemove na oko kitične, ker se vsebinsko ista glasba ne bi strinjala z bogato vse bino vseh kitic, smo le jxmovno potrdili težave naših najstarejših skla dateliev. V dobi »Novih akordov« je nastalo na Prešernovo besedo še manj sklad1' kot v 19 stoletju. Tu se resno vprašujemo: »Ali je Prešeren tako težak in zahteven, ali morda nezanimiv, ali v svojih verzih nemuzikalen. ali pa je bil nerazumljen?« — Na prvo vprašanje moramo priznati, da so vse tehtnejše in večje stvaritve Prešernove res zahtevne. Ni zgolj slučaj da e Škerjanc v najnovejši glasbeni dobi prikazal »sonetni venec« z orkestrom. zborom in solisti, da ie Krst pri Savici postal libreto za opero, da ie Lepa Vida v Rozinovi glasbeni obdelavi pisana za velik mešan zbor s tremi solisti in da je podobno s Hrovatinovim Orgia .j m. ostalimi so neti. Jerajevo Lepo Vido in Parmovim Povodnim možem. Na vprašanja, ali je bil Prešeren za sodelavce »Novih akordov« nezanimiv ali nerazumljiv ali morda celo v verzih nemuzika-’en. moramo odločno odgovoriti: ne! — Pač pa bi se ustavili pri dveh dejstvih. ki sta prav gotovo soodločeva! nri majhnem številu uglasbenih Pre- šernovih besedil v tej dobi. Pod vplivom takratnih evropskih stremljenj je tudi glasba rada »slikala« in našim skladateljem so dajali vzpodbudo verzi. ki so prinašali mehkejša nastro-jenja, čustveno stopnjevana razpolože nja, ne pa tista klena Prešernova beseda. ki se je otresla sentimentalnosti in razneženosti. — Prav tako ne smemo preko pojava, ki se pojavlja stalno v glasbi. Besedila, ki so vsebinsko. oblikovno in jezikovno tako močna. da jim je vsako glasbeno tolmačenje odveč ali kvečjemu vzporedno možno, težko prenesejo glasbeno obdelavo. Pogled v tretjo glasbeno dobo po prvi svetovni vojni nas takoj pouči, da so bila prva povojna leta polna cinizma, norčavosti, pretiravanj, iskanj novega izraza, oddaljevanja od narodne motivike v vsej umetnosti. Kako bi bil torej ta čas primeren za uglasbitev Prešernovih iskrenih in ioplih verzov? Kakor oaza v puščavi ie zbirka Josipa Mietila »Štiri Prešernove pesmic za glas in klavir, od katerih je »Pevcu« pravi biser. Čim bolj so se izkristalizirala posamezna hotenja v umetnosti in glasbi povojne dobe. čim bolj so si izpilili naši skladatelji svoi slog in izraz in čim bolj se je dvignila vsa raven našega glasbenega življenja, tem bolj so se naši skladatelji lotili objemnej-šili in tehtnejših pesnitev. Če ¡e jk>-slednja vojna kruto prekinila takšno uspešno snovanje, bodi naša skrb, da najdemo tem uspešnejše nadaljevanj-' danes, ko znamo Prešerna ceniti bo' kot kdaj koli! — Zavedati pa se mo ramo. da taka dela. kot si jih dane želimo po kakovosti in izrazu, nis lahko izvedljiva in pristopna. Čir višjo kvaliteto glasbenih tvorb bo z? htevalo širše poslušalstvo, tem ve Prešernovih del bo vključenih v glac bo Pavel šivic Naš! umetniki med ljudstvom Za Prešernov teden, ki je posta! naš narodni praznik, bodo vse panoge našega kulturnega udejstvovanja organizirale vrsto proslav in kulturnih prireditev Pri tem pa bo sodelovala tudi naša upodabljajoča umetnost. Osnovno načelo, da praznuje obletnico Prešernove smrti ves slovenski narod od mesta do vasi in tovarne, le privzelo tudi Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov Razstavilo bo dela svojih članov kar v devetih večjih središčih Slovenije od Murske Sobote pa tja do Kočevja Doslej se je naša upodabljajoča umetnost v glavnem omejevala na Ljubliano. Maribor in včasih še na Celje Pri tem je to žila. da se narod premalo zanima za njene skrite vrednosti in lepoto »Na -od ne gre za nami.« je dejala. Naše mlado društvo pa se je Dostavilo na čisto drugo stališče »Narod nas ne nožna in zato moramo mi k narodu nazaj « Jasna ie potreba za oopulari-zacijo na.š" umetnosti in umetnostno zgoio širokih plasti sloven-kega naroda Toda to bomo dosegli le, če bo naša umetnost dosledno hodila po noti. na katero ie stopila za Prešerno' 'eden Še drus važen momen se bo okazal ob pri’iki številnih razda\ naše umetnosti v času Prešernovih oroslav Danes ie naša umetnost pač taka. kakršna je Nekaj ie dobrega v njei. ie pa tudi precej slabega Močne umetnostne osebnosti so tudi v kaotič j nem času stare Jugoslavije r/lušTle j rase in za svojo umetnost zdravo je i dro Slabše osebnosti so se zatekle 'n or v maniro ponavljanje, nezdrav uvoz vseh mogočih slogov. Danes vemo. da bomo morah kreniti na pot zdrave, žiro in d"živete umetnosti To prvo široko srečanje naše ume' nosti s slovenskim narodom bo po-j tesnilo tudi korist nujnega odmeva j našega delavca, kmeta in inteligenta I na posamezne pojave naše umetnosti : Organ'zatorii razstav nai z vodstvi in j diskusijo obdelajo posamezna pereča j vprašanja naše upodabljajoče umet-; nosti Da bo v .Jakopičevem paviljonu za Prešernov teden odprta velika in izbrana razstava naše umetnosti, je jasno. Važne pa so tudi razstave v ostalih krajih Slovenije. V Murski Soboti bodo razstavljali mariborsu umetniki, potem slikar Karel Jako razstavljena pa bodo tudi dela pa dlega kiparja Küharja. V Ptuju bodo razstavljali mariborski likovniki in slikar B Grum Celje: Mariborčani, Didek. Sirk, Ščuka. Klemenčič, Omerza. Kogovšek. Pavlovec, Trnkoczy. Novo mesto in Črnomelj: Klemenčič. Pir nat. I Šubic. Mihelič. D Vidmar. N. Vidmar, Jakac. Omerza. Slapernik, Debenjak Kogovšek. Severjeva Pregelj. Pavlovec. Godec. Kranj: Zupan, Kregar, Radin. Šantel A Kogovšek Debenjak. Lebeg M.. Omerza. Trnkoczy. Pavlovec. Severjeva. Sla.nernik. Pregelj. Putrirti. Z Kalin Ma ibor: Ljubljančani Radin. Omerza Sodnikova. Zupanec. Vidmar N.. Debenjak. M Pregelj, Slapernik. Miklavec. Klemenčič. Sajevic E. Fr Klemenčič Go dec. Pengov S.. Birolla. Kogovšek Uršič. Gorjup T.. N Pirnat. Kor-evj»: Lebeg. Grom B.. Slapernik, T. Gorjup Kogovšek. R. Debenjak. D. Klemenčič. N Pirnat. Naši upodabljajoči umetniki so, kakor je dobro razvidno iz številni! razstav in imen. storili s svoje stra vse, kar so mogli. Naši ljudje na de želi in v mestih pa naj njihovo del [K)dpro s svoie strani za obojestranski uspeh in korist. S. M. Prešernova podoba, delo slikarja Maksima Gasparija. Na levi strani je Gosposvetski stol na desni pa grad Devin Prešernova razstava je odprta V petek dopoldne smo odprli v Mestnem muzeju na Napoleonovem trgu Prešernovo razstavo, o katere pomenu in vsebini smo že včeraj pisali. Predsednik Mestnega odbora tov. France Albreht je pozdravil zastopnike oblasti, kulturnih ustanov in goste; nato pa ¡e očrtal pomen Prešerna in namen Prešernovega tedna v govoru ki ga je zaključil z besedami: »Ko danes prvič v nacionalno in socialno osvobojeni domovini pričenjamo teden slovenske kulture z imenom Franceta Prešerna., se zavedamo, da mora prodreti njegov duh, njegova misel in beseda v vse plasti slovenskega delovnega ljudstva, v vse delavnice in obratovalnice, do zadnje koče, do zadnje vasi. Ko pri- reja najvišji slovenski znanstve-’ ni in učni zavod prvo Prešernovo razstavo, se zaveda, da je danes vsak Prešernov predmet, vsaka listina, vsak rokopis, vsaka knjiga, vsak spomin nanj slednjemu pravemu Slovencu neizmerno mil in dragocen. Kajti šele sedaj, po tej krvavi in strašni kalvariji, ki smo jo prehodili, lahko pravilneje razumemo in ocenimo globokost, pomembnost in vrednost drobne ljudske knjige, ki se imenuje Poezije Franceta Prešerna. Šele danes se zavedamo, da je ta ljudska knjiga v resnici veliki tekst slovenske ljubezni. S to drobno knjigo se je Prešeren neizbrisno zapisa! v um . in srce vsakega Slovenca. ¡ Zato: Slava spominu Franceta \ Prešerna!« Umetniška razstava Danes ob 11. dopoldne bo v Jako pičevem paviljonu otvoritev razstave de! članov Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Ker je to prva reprezentativna razstava po osvoboditvi in prirejena v okviru kulturnih prireditev Prešernovega tedna, vabimo občinstvo, da se otvoritve v čim večjem številu udeleži. Ker vabila za otvoritev niso bili razjjoslana. naj služi to obvestilo tudi kot vabilo Društvo slovenskih upodabljajočih umetnikov. Kuj ga o H?i5tu Bstevu V Sjfiji (založba HrLto Colčcv) je ;zšla na 332 s.ran.h zcaimiva k j ga na lo-vcm »Hr-sto Botsv v cč h robnikov«, ki jo je priredi, „-J k-ndr Burmov. Hristo Botzv e eden med štir h najbolj znanih b Lg r .kih , olucionarjev iz druge pol j vice pre" krega stoletja, zraven tega pa vel. a, jub malemu številu pesmi, za en ga .ijbolj znanih beg .srh pus ikov. ■ri nas na S' ovsnsi.em je -• «n samo o kratkih č o‘k b, ki so iz-rijaii zvečine v dr.evn m časopisju, 'odpisani p.iprav.ja obširnejši pri-...z njegovega dela in življe ja, h ra-. s podobnimi prikaz; še treh dr. g h ilgarskJi ievciuc.cn.-r jev z istega dob j a (Leviti. Kar .vetov. R k.v-:i). Knjiga bo izšla predv.dn.na le-j 1347. O Hristu Botevu posebej je v bclgar-■ai in ruščini že precej obiLa j e-.dura. Samo t.iek_j i.ajV.imejšh iz-.edovalcev njegovega ž.vije.ja in de-,a bom omenil. To so: G. Batea ov, Mih. Dimitrov, N. Nečov, dr. Iv G. Klinčarov, T. Pavio v, Evg.nij Volkov. dr. St. Maksimov, Z. Stojanov, znani bolgarski literarni zgodo vinar Bojan Fenov in D. T. S «rasimi ov, Prvo njegovo obsežnejšo biograf j. je izdail 1. 1888. Zaharij Stojanov. Se pred njim pa je že L 1881. napisal ia izdal spomine na Boteva znani bolgarski pisatelj Ivan Vazo-v. Aleksandr Burmov je gradivo za to knjigo zbiral v letih 1933-40. to se pravi ti: pred izbruhom zadnje ve-tovne vojne. Vo.ma mu je are., ogo-čila nadaljnje znanstveno delo, kajti sofij tka narodna biblia',eira je b-i.a med vojno zaprta. Zato je ta 1 njiga kljub vsemu še deloma pomanjk j iva in sam pisec omenja, da bo po ebna dopolnila. Vendar je kljub temu v .«ji del gradiva zbran. Tu so sp-i.n.iini ce-vrste sodobnikov Hr? ta Botov;. To so po vrsti: Štefan Hadži Godov, Georgi Smilov, Kh fuieškov. asi! Lučkov, Dimiir G Fingo.. I an G. Cunčev, Nešo Svu._. .dov, uči re jica .ila Kirkovič, Dirruir N. P čkov, an Vazov. Ivan And.nc-v. St jan aimov. Dimitr Nočev, dr. Nikolaj usel-Šudzilovski. Stefan BI. ov, oder Cclakov, Kiril B;tev F lip otju, Zamfi: Arbcrt-Ro) i. St f n ambolov, Ivan Dmsov. I n ca •ančev, Nikola Obretenov, Ernst -raus, Katerino Dojmi, D.gobrrt ¿nglender. Dimitr Todorov-Dim crio, Jordan Jordanov - Indžeto Nicola Ključukov, Canko M nkov, Mladen Pavlov, Mei med Ali O. an in Jordan p. Hr. Krš ov ski. Vsi ti epcrr.ini najrazličnejših oseb, ki so , prihajale v stik z Botcvom. dokler je Ibi] živ. so napisani že zdsvnij, pred 60 in več leti. nekateri ka neje, ta-ti v četrtem desetletju -ašega oletja in zelo zanimivo osveti uje-o osebnost in delo vel.«ega bo gorkega révolue onarja. Knjigi je dodan tudi imenski register. T P. TOMO ZUPAN MINA FlEŠEihEN • SVETINOVA ALI PESNIKA PREŠERNA FATI (Nadaljevanje in konec) Jurijeva nova maša na Breznici in gostovanje v Vrbi Како 1ЛОШО se jun je zuelo, aa : a Fremcetom ш posrečilo, Kaže jsuiKuvega orata Jurija nova ma-i Pei jo je na Brezni«. Na to so : zoran na gostovanju v Vrbi. Pena ш Matija cop sta pa seie proti -caru pnšia sem tz Bohinja. Kako, i tako pozno ua novo mašo? S to asedo so mati v veži sprejeli Fren ita m Copa cop je maten reke. ato. Mati nisva imela svatovske-a oDlačila Sedaj so se pa obrnili 0 Frencèta m rekli: Vidiš. Frence. ako lepo bi bilo. če bi bil tudi ti 1 gosjjcdje Ki so bili danes naj ližji oltarju so vsi naši V sredi urij Na njegovi desni gospod Ja-ob na levi pa gospod Frone »Ma i. како bi bi) pa jaz pel?« je pesili mater tolažil Bogoslovec Ivan Pogačar, pozneje škof. je bil pri maši ceremonjčr Najbližjega soseda Len čeka bogo lovec. Ivan Pogačar, je pa v cervi ceremoniral - Domorodni bra sc’ Zgodovinska skupina danes če-udi le nekaj malo dobe v vrbenj ki Ribičevim- mati visoko stoječa kmečka žena — sin Frencè, prvi pesnik na našem jugu — žirovničan .Matija Cop, velikan učenosti, prvi za Kopitarjem — Vrbnjan sosed Ivan Zlatousti, v svoji verski in narodni idealnosti in modrem škofova-nju težko dosegljivi cerkveni dostojanstvenik. Do danes tudi le za ma. to dobo ni še bilo v nobeni slovenski hiši take skupine. — Koliko stoletij bo treba, da se nam česa enakega zgodi? Mati Mina je za zmiraj šla iz Vrbe Za zmiraj so se pa namenili od doma. ko jim zet Ribič ni mogel biti več všeč Hiše. kamor so se Primožih. bi ne bili zapustili mati, ko bi bilo doma vse prav. Izbrali so si dom svojega sina župnika Jurija, ki je po dvajsetmesečnem kapelanstvu na Koroškem postal samostojen. Mater in mene. obe vkup, so oče z Goričice odpeljali do Jurija, ko je bil nastavljen v Sankt Lorenzen na nemškem Koroškem, s sinom Jurijem vred se je mati Mina po Koroškem preseljevala Pri sinu Juriju so mati nato «¡Stali in se preseljevali z njim iz enega koroškega kraja v drugega. Bili so pri njem na Koroškem vsega vkup osem let, prav do svoje smrti. Nekokrat so menili, da bi bil domači zrak zanje bolji. Zato so se podali na Kranjsko. Tudi do doktorja Frencèta v Ljubljano so prišli in bi bili morda pri njem ostali: toda Katra, ki je gospodinjila Frencètu-jim ni znala. Zato so se kmalu vrnili na Koroško. Mati Mina so jeli slabeti. Zato so naročili Juriju, naj doktorju Frencčtu piše Ko so jeli še bolj slabeti, so naročili sinu župniku Juriju, naj doktorju Frencètu piše. Diktirala bom pa jaz, so rekli. Jurij je pisal tele jih besede: Mene ne boš več videl. Bom vmrla. Morda ti prideš prvi za menoj. Zato vravnaj tako svoje stvari, da bo prav. Kako lep otrok si bil takrat v Vrbi. Glej, da boš tudi tako lepo zapustil svet. — Frencè je v Ljubljano prejel to materino poslovitveno pismo. Vlile so se mu po licih solze; solze, debele kakor grah, ko je to bral. Pismo je odložil in zopet bral. Segel je po njem in zopet bral. In je zopet bilo, kakor poprej. Nazadnje je pismo položil na mizo. — Zato je menil, da ga sestra Katra prebere, ko pride. A ni vedel, da vse to Katra opazuje. Ostala je namreč zadaj ob vratih, potem, ko mu je pismo s pošte oddala To ml je sestra Katra večkrat pripovedovala. Mati so Frencèta prav posebno radi imeli, če bi bil Frencè ženo dobil, ki bi bila zanj, pa bi bilo z njim vse drugače — so mati trdili. Jurij je želel materine podobe. A mati je podobo odklonila Mi smo v Šent Ropretu materi vsi tako stregli. Jurij je posebno želel, da bi slikar iz Beljaka njih podobo napravil. Pa so rekli: Podoba; čemu podoba — stara ženska je zmeraj grda. In tako smo ostali brez nje. žal nam je bilo. Vmrla je, kakor bi bila zaspala, stara 68 let Smrt ni bila huda. Kakor da bi bili zaspali. Jaz, Lenka, sem sedaj veliko stareja, ker dosegli so le 68 let, ko so vmrli. Takoj smo Frencètu v Ljubljano in Ribičevim v Vrbo naznanili. Na pogreb je prišla najmlaja materina sestra, žagarica iz Most S pogrebom smo odlašali nalašč. Frencèta so zadržali opravki. Tudi že ni bil svoj gospodar. Prišla pa je na pogreb najmlaja materina sestra Katra Svetinova, omožena z Josip Krsnikom, žagarjem v Mostah. Ta zelo priljudni mož je bil lastni brat profesorju osme šole v Ljubljani: Janezu Krstniku Krsniku in župniku v železnikah Blažu Krsniku. fz Ribičeve soseščine v Vrbi je prišla Voljčeva Mina Iz Ribičevim sosednje hiše »pri Voljču« je došla Mina. Meni, pisa- telju teh vrstic, tudi zato ne tuja, ker je njen brat gospodar, šimen Videc, bil poročen z edino sestro moje (pričujočega pisatelja) matere Lucije. To visoko vzrastlo Voljčevo Mino si večkrat lahko opazi! na kaki cerkveni slovesnosti v Ljubljani in drugod. Sosedinja ljubav jo je to pot klicala iz daljne Vrbe celo sem gori v Sent Ropret na pogreb, župniku Juriju so rekli: »Ti mater pokoplji.« A on: »Ne morem.« Gospodje so Juriju rekli: Ti mater pokoplji. Odvrnil je: Ne morem. Tik za materjo v eni vrsti smo šli za pogrebom: Medve z Uršo in župnik Jurij med nama v sredi. Vde-ležil se je pogreba tudi vaški protestantski pastor, prijazen mož. Da bo šel pastor, tega naša mati gotovo niso pričakovali. Po nepotrebnem si pastor in Jurij nista nikoh nasprotovala. — Saj ve, da ni prava, pa vendar trdi ta svoje; so to-likrat mati o pastorju rekli. — Pokopaval je mater beljaški župnik Fran Schiffer, rojen Avstrijec. Tudi je materi v slovo v nemškem jeziku na grobu govoril. žnpnik Josip Lavtižar in jaz, temu poročevalec, na njenem grobu v Sent Ropretu Ponedeljek 7. septembra 1903 sva se z rateškim župnikom Josip Lavtižarjem iz Beljaka namenila na njen grob v Sent Ropret. Pot iz Beljaka do sem je posejana na obeh straneh z vilami, kojih pred dobrim pol stoletjem morda ne ene ni bilo, ko sem se vozil tu mimo otrok. Iz župnišča vodi steza na pokopališče proti cerkvenemu vhodu. Ob desnj te steze čisto blizu cerkvenega zida prav pred cerkvenimi vrati je pesnikove matere grob. Tam sem videl nekako šestleten deček kovan železen križ, vsajen nad njenim počivališčem. Tu sem smo šli takrat mater pokropit: Njeni hčeri: sestri Urša in Lenka, moja stara mati, stric Jurij, Frtin in jaz. Ko sva bila z župnikom Lavtižarjem tu, materinega križa na grobu ni več bilo. Tudi je ves ta pokopališčni oddelek postal bolj ravnoten in nagrobnih spomenikov na njem ni kaj videti. V tukajšnji župni mrtvi knjigi je dobesedno popisana bolezen matere Mine in pogreb. Tako je lastnoročno med mrtve vpisal sin župnik Jurij svojo mater. Le priopazka »Mutter des hiesigen Pfarrers H. Georg Preschem« v predalu »Name der Verstorbenen« je iz druge roke. Podpisal se sin Jurij tu ni. Tudi pokopovalec župnik Schiffer ni podpisan. — Minici Svetinovi, ko se je otrok šolala v bliž. njem Beljaku, pač ni moglo biti na umu, do se bo kedaj po šestdesetih letih čisto v beljaški bližinj v nemško zemljo vlegla na večni počitek — kot mati največjega slovenskega pesnika. * sTRAÏf Upravičenost pred' loga za sprejem Albanije med Združene narode Pred dnevi Jo bil na dnevni red Varnostnega sveta postavljen predlog Jugoslovanskega zastopstva na Generalni skupščini Združenih na. redov v Londonu, da naj se ljudska republika Albanija sprejme med članice mednarodne organizacije varnosti. Na ta način je bilo na pred. log našega zastopstva končno sproženo vprašanje o odstranitvi krivi, ce, povzročene demokratični Albaniji, ker ji še vedno ni mogoče, da postane članica organizacije Združenih narodov. Predlog jugoslovanskega zastop stva je izraz glolwkega in iskrene, ga prijuteijstva, ki veže danes narode Jugoslavije in albanski narod in ki je vzniklo iz naše skupne borbe proti nemškemu in italijanskemu fašizmu. Kakor Jugoslavija, je tudi Albanija v drugi svetovni vojni prehodila pot slavne borbe za svo. bodo in prispevala ogromne žrtve za zmago Združenih narodov. Albanski narod je bil prva žrtev fašistične napadalnosti v Evropi. Od prvega dne zasužnji: n ja po 35us-sciinijevi Italiji se je albansko ijud stvo odločno upiralo vsakemu poizkusu, tla bi mobilizirali njegove sile za stvar osovinskih sovražnikov miru in demokracije. S svojim od ¡Hirom preti zasuž:ij"valcem. ki se je med drugo svetovno vojno razvnel v splošno narodno osvobodilno borbo, je albansko ljudstvo pokazalo, da se morejo tudi majhni narodi uspešno upreti fašističnim napadal, ceni, in j- dokazalo, da je ostalo tudi v najtežjih okoliščinah zvesto idealom svobode in demokracije. In zares je malo narodov v Evropi, ki so v tako težkih okoliščinah in pri tolikih žrtvah ostali dosledni v svojem odporu proti zavojevalcem, kakor albanski navod. Vse to brez dvo. ma krepi upravičenost predloga jugoslovanskega zastopstvi» za sprejem Albanije med članice Združenih narodov. Kakor pa je razvidno iz londonskih poročil, so vendar na zaseda, n ju Generalne skupščine prišla do izraza stremljenja, da bi se demokratični Albaniji onemogočil pristop k Združenim narodom. Tako je po objavi agencije United Press poslala grška vlada organizaciji Združenih narodov »oster protest proti sprejemu Albanije za članico«. Pro. test poudarja, kakor javlja United Press, da je Bill» »Albanija sovražnica Združenih narodov in «a se je albanska vojska borila skupno z italijansko proti Grčiji.« Ta protest in njegova »utemeljitev«, kakor vidimo. najgrše obrekuje borbeni zavezniški narod, ki je nesebično zastavil zn zmago Združenih narodov vso svoje sile. Tn protest je v ostalem razumljiv, ker je znano, da so nazadnjaški grški krogi, ki so danes na oblasti, pripravljeni za vsakršna pa tudi najbolj nesmiselna obrekovanja proti demokratični Al. banlji samo zato, da bi dosegli svoje imperialistične cilje, da bi zasuž-nili dele južne Albanije, tako imenovanega »severnega Epira«. To so grški imperialisti pokazali že, ko so organizirali oborožena izzivanja na albanski meji in skušali na ta način groziti Albaniji, ki je eden izmed temeljev miru in varnosti na balkanskem polotoku. Vendar pa je vsaj nenavadno, da prihaja tako obrekovanje prav iz Grčije. Albanija se je borila proti fašističnim zavojevalcem na strani Združenih narodov, na fronti, na kateri je s svojo borbo v znatni me-ri podprla osvobodilni minor grškega naroda. Z junaškimi boji na jugu Balkana je albanska osvobodilna vojska mnogo pripomogla k osvoboditvi Grčije. Kot sovražnico so bržkone Albanijo Olitili v Grčiji kakor v ostalem vse druge protifašistične sile skujmo s svojimi nemškimi in italijanskimi gospodarji samo izda-jalei in kolaboracionisti, dočim so Imeli grški rodoljubi, borci za svobodo in ves grški narod, vsekakor nešteto prilik prepričati se, da jim je albanski narod zanesljiv prijateij in zaveznik, ki se je skupno ž njimi, skupno z junaškim EAM-om boril na strnili Grčije in ne proti njej za uničenje italijanskih in nemških osvajalcev. »Razlogi« grške vlade nesramno potvarjajo neizpodbitne zgodovin, ske resnice. Zato je brez dvoma zelo čudno, ker zastopniki Anglije v skiijlMni Združenih narodov sprejemajo in zastopajo te »razloge«, ki vsekakor ne streme po krepitvi mini na Balkanu in ki ovirajo ureditev odnosov med Albanijo in Grčijo. Kdor podpira grško vlado v njenem zadržanju pri sklepanju o predlogu jugoslovanskega zastopstva za sprejem Albanije med članice Združenih narodov, istočasno podpira one kroge na Balkanu, katerih dejanja otež-kočajn ustaljenje mira in povojne varnosti v tem delu Evrope. Prav tako je to krivično stališče do za. vezniškega albanskega naroda, ki je vsekakor zaslužil, da se v polni meri upoštevajo njegove žrtve in prispevek za zmago Združenih naro. Uov. V svoji borbi za svobodo se je albansko ljudstvo postavilo nesebično in ne glede na najtežje žrtve na stran protlliitierjcvske zveze v upanju, da bo mir, za katerega se bori, zagotovil tudi vse njegove pravice, zajamčene z načeli ustanovne Usti. ne Združenih narodov. Ne sme sc dovoliti, da snt bilo nikakih neposrednih pogajanj za ureditev spornih vprašanj« tn sda se izmenjava not med sovjetsko in iransko vlado ne more smatrati za pogajanja«. »Alio je Sovjetska zveza pripravljena pričeti direktna pogajanja za ureditev tega spora,« je dejal Taguizadh, Jsmo tudi ml pripravljeni, da začnemo s pogajanji, če nam to priporoča Varnostni svet.« Višinski, ki je povzel besedo za. iranskim govornikom, je dejal, da je pazljivo sledil izjavi predstavnika iranske delegacije, noče pa slediti eiegovemu zgledu, ker bi to pomenilo samo ponavljanje tega. kar je bilo že povedano. Višinski je poudaril, da je Taguizadh skušal dokazati, da med sovjetsko in iransko vlado ni bito nikakih pogajanj, oziroma da so se pogajanja sicer vršila, niso pa bita direktna pogajanja. Indirektna pogajanja so. kakor lo razumemo v splošnem. pogajanja preko neke tretje ose-e ali vlade. Dejstva in celo dokumenti, ki jih je predložila iranska delegacija, nasprotujejo izjavi predstavnika iranske delegacije. Dokumenti dokazujejo, da so se pogajanja v resnici vršila in dn so bila to direktna pogajanja, Višinski je nato navedel besedilo iranske note z dne 1. decembra, v kaierj Iranska vlada izraža svoje zadovoljstvo v zvezi z -zagotovitvami sovjetske vtrnje. Poudaril je, da so te besede uradne listine, ki se jih nikakor ne sme prezreti. Govoreč o iranski pritožbi, ki pravi, da sovjetska vlada ni dovolila prihoda nadaljnjih kontingentov vojaštva v Severni Iran. je Višinski pripomnil, da je treba upoštevati okoliščine, v katerih so se razvijali dogodki v Severnem Iranu. Po mnenju sovjetske vlade so dogodki v Severnem Iranu popolnoma notranja zadeva Irana samega, Tl dogodki so bill izraz ljudske zahteve po narodni avtonomiji v okviru iranske države in nimajo ničesar skupnega z vprašanjem prisotnosti sovjetskega vojaštva v tej deželi. Dili so preprost in skromen izraz narodnih teženj azerbejdžanskega ljudstva. Višinski je nadalje poudari!, da je imela iranska vlada ob času dogodkov v severnem Iranu zadosti rednega vojaštva in policijskih enot za očuvanje reda. in poudaril je, da je bil sklep sovjetske vlade prepovedati dovoz dodatnih Čet v ie predele, upravi- čen, ker bi sicer prišlo do prelivanja kivi In komplikacij. Višinski je prav tako poudaril, da zahteva iranska vlada v svojih notah z dne 13. in 15. decembra ureditev vprašrnjn o umiku vseh čet iz iranskem? ozemlja in ne le sovjetskih. Višinski je tudi pojasnil, da se na moskovski konferenci zunanjih ministrov ni razpravljalo o iranskem »-prašni ju: zato iranski delegati niso bili povabljeni na to konferenco. Višinski je izjavil, da želja iranske »Inde glede direktnih pogajanj s Sovjetsko zvezo ustreza željam sovjetske vlade./ odločno na je odklonil, da hi bila ta pogajanja pod nadzorstvom Varnostnega sveta. Po daljšem posvetovanju je Varnostni svet soglasno sprejel naslednjo resolucijo: Varnostni svet je slišal izjave, ki so jih podali predstavniki Sovjetske zveze in Irana na zasedanjih 28. in 30. januarja, in se seznanil z dokumenti, ki sta jih predložil: sovjetska in iranska delegacija, kakor tudi z dokumenti omenjenih v ustnih razgovorih. Ker sta obe stranki potrdili željo, dn se uredi omenjeno vprašanje z direktnimi pogajanji, ki se lmdo pričela v bližnji bodočnosti, predlaga Varnostni svet, da ga stranki obvcsdtn, o uspehih pogajanj. Varnostni svet «i istočasno pridržuje pravico, zahtevati informacije o razvoju pogajanj. Pred valitvami v Sovjetski zvezi: Maršal Tslbuhin vijakom-vcíívcem o Stalinovi očetovski skrb* za sovjetske borce Uničevanje vojnih ujetnikov v nemških koncentracijskih taboriščih Nürberg, 31. jan. (Tass) Na jutra- ijem zasedanju c rdiàéa je zastopnik francoskega tožilstva Dubost nadaljeval zasliševanje priče Françoise Botta. Tožilec je opnzoiTl sedišče eia fotografije, ki so bile posnete v taborišču in je pokazal eno. ki djkazuje. da je obtoženi KnltenbrunneiL obiskal taborišče Mauthausen. Nato je Dubost vprašal pričo: »Ali morete spoznati med orc-bami, ki so na zatožni klopi, katero izmed onih. ki bo obiskovale taborišče v Mauthausenu.« Francois Bcua je pokazal na Steierja. Nato je zastopnik sovjetskega tožji!-¿tva Rudenko prevzel zasliševanje priče in prosil Fnaucoi.a Bona, da pove vse, kur mu je znano o uničevanju sovjetskih vojnih ujetnikov v taborišču Mauthausen. »Prvi ¿cvjeWti vojni ujetniki,« — je dejala ptiča, »so prispeli novembra 1941. Pred njihovim prihodom so na vse strani postavili strojnice. Več tisoč sovjetskih ujetnikov, ki so jih pripeljali v Maut-hausm, so porazdelili po manjših barakah, v skupinah po 1600 ljudi v vuairi. Sovjetski vojni ujetniki so bili izmučeni in dkoraj brez obleke, čeprav je bil november in je bilo več kot 10° pc-d ničlo. Takoj po prihodu jih je umrlo 24. Cez nekoliko tednov so bili ujetniki popolnoma izčrpani. Nemci so jih začeli sistematično uničevati s tem, da so jih prime roli delati ped neverjetno težkimi pogoji, in s sila lahko upesno tako Isti, Položaj v 'letalski vojni zahteva, da se prav sedaj reši vprašanje izkoriščanja delovne sile, in smatram za. potrebna, da se izkorišča delovnu sila vojnih ujetnikov.« V koncentracijskih taboriščih so jetnike — je dejal tožilec, z nevzdržnim delom izčrpali in jih nato uničevali v plin;I tih celicah. Hitlerjevcl so strogo molčali o položaju jetnikov v koncentracijskih taboriščih in Hitler je odkrito izjavil, da bo »vsakdo, ki bo širil vesti o živijenj'.kih razmerah ljudi v koncentracijskih taboriščih, kaznovan s mrrtjo.« P ? odmoru je lord Lawrence, predsednik senata, sporočil, da je sodišče proučilo dokaze, ki jih je predložilo tožilstvo o zločinih hitlerjcvcev v koncerti: nei j skih taboriščih. Sodišče «matra, da so zadostni. Sodišče tudi smatra, da nadaljnje podajanje dokazov v zvezi g koncentracij kimi taborišči v tem razdobju razprave ni več potrebno, ker mora sodišče kmalu sprejeti sklep. Če bo francosko tožilstva smatralo za potrebno, da opozori ccdišče na dodatno gt adivo iz koncentracijikih taborišč, mu bo to omogočeno. Po tem poročilu je tožilec Dubost prešel na obtožbo hitlerjevskih zarotnikov za zločine, ki so jih izvušili nat vojnimi ujetniki. Izjavil je:. »Smatramo za dokazano, da so nacisti v odrli tem, da so jih pretepali s palicami. ' v koncentracijskih taboriščih politico Po treh mesecih je obalo od 7000 : uničevanja svojih nasprotnikov in iz-ojoih ujetnikov samo 30 živih. Te so | koriščanja jetnikov za ure ntčeva.ije 1—' •- —! -----■ — 4- svojih političnih ciljev. Druga stran vprašanja se odkriva pri proučevanju zločinov, ki jih je izvrševala Nemčije nad ujetniki. Ti zločini, obstojajo v težnji po čim večjem uničenju vojnih ujetnikov. Od 80.000 zavezniških vojnih ujetnikov, ki so bili zaprti v Norveški. so upoimbljali 30.000 za težka dela, ’ ki jih je vadila organizacija TODT.« Nato je tožilec prečita! več listin, ki jih je Izdala vrhovna komanda nemških oboroženih sil. iz katerih je razvidno, da so hitlerjevci nalašč postavljali taborišča za vojne ujetnike na posebno nevarnih krajih okrog mest in celo v tistih delih me3t, ki s j bili ispostavi jeni bomba diranju. Na koncu jutranjega zasedanja je tožilec prešel ne vprašanje kršitve haaške konvencije glede na sodno postopanje z vojnimi ujetniki. Bivši škof v Gdansku pred sodiščem Varšava, 31. jan. (Tacs) V Gdansku se je začela razprava proti bivšemu gdanskemu škofu Karolu Mariji Spe-tu. Obtožnica poudarja, da je Spet med nemško okupacij j deloval proti inte.e-om poljske države, katoliškega duhovništva in p ebivalstva. Po Spe-tovih navodilih je bila v cerkvah prepovedana služba bc-žja in petje v poljskem jeziku in odstranjeni so bili iz katoliških cerkev vse polji ki znnki in napisi Na Spetnvo zahtevo niso peljali mrtvih Poljakov na pokopališče skozi glavna, amipak skozi zadnja vrata. Spet je odpuščal poljske duhovnike in jim prepovedal vršiti njihove dolžnosti. Sedišče je poklicalo 22 prič. večinoma duhovnike. Obtoženec odgovarja ne postavljena vprašanja v lomljeni poljščini in izjavlja, da se ne čuti krivega za postavljene obtožbe. Razprava proti ministru Neumayerju Dunaj, 1. feb.. (Ta9¡) Pred ljudskim sodiščem na Dunaju se je pričela razprava proti znanemu avstrijskemu vojnemu zločincu, bivšemu ministru za finance in članu hitlerjevske stranke Rudolfu Neumayerju. ki je obtožen zločina veleizdaje. Neumayer je pomagal hitlerjevcem, da so se pola-lili oblasti v Avstriji, s tem. da je ■topil v vlado Seyss-Inquarta kot minister za finance. hitlerjevci stikali in pri meni se je ta fotografija ohranila.« Rudenko; »Kaj vam je znano o pobijanju Jugoslovanov In Poljakov?« — Priča: »Poljake, ki so prispeti v taborišče 1939. leta, so pripeljali po porazu Poljske. Hitlerjevci sio jih uničevali na de.e.t tisoče. Jugoslovani so bili pripeljani v civilni obleki in st> jih streljali menda kot civiliste.« Na vprašanje Rudenka ali smatra, da je logičen sklep, do katerega je prišel na temelju izpovedb. M so jih podale priče, da je bilo koncentracijiko taborišče Mauthausen dejansko kombinat smrti, je priča odgovorila pritrdilno. Na večernem zasedanju sodišča 29. januarja je zastopnik francoskega tožilstva nadrijeval zališe vanje Paula Rosere. Priča je navedla, da je pr prihodu v taborišče našla tam skupino sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so bili bolni za tifusom, vendar niso dobivali nobene zdravniške pomoči, čeprav je bilo v taborišču dovolj potrebnih zdravil. Vojni ujetniki to prihajali v taborišče popolnoma izčrpani. Nemci so jih pretepali s puškinimi kopiti in biči. Ko co ŠS-ovci pokopavali sovjetske vojne ujetnike, ki sr umrli za tifusom, eo skupno z njimi metali v grob tudi tiste, ki so umirali. V 4 mesecih je od 10.000 vojnih ujetnikov v taborišču Rava Ruska ostalo pri življenja samo 2000. Nato so zaslišali pričo Alfreda Balah jvshega. F.ancoza, bivšega jetnika v taborišču Buchenwald in Dora. Pred aretacijo je priča delala v enem izmed laboratorijev Pasteurjevega instituta v Parizu Pričo so v taborišču Buchenwald postavili v blok št. 50, kjer so delali z ljudmi razne poskuse z vbrizgavanjem pegavice, m druge poizkuse. Na jutranjem zasedanju sedišča 30. januarja je ze' tc.prúk francoskega tj-žilstva Dubok nadaljeval svoj govor o položaju jetnikov v nemških koncentracijskih taboriščih, o organizaciji taborišč in o delovanju SS-ovske uprave. Prečital je naslednjo listino o razporedu dela za jetnike v tovarnah: »Delo jetnikov mora biti v dobesednem smisla izmozgava joče, da bi 'e dosegla izdelava potrebne količine proizvodov.« Nato je tožilec p'ečitai Göringovo piimo H'mmlerju, iz katerega je razvidna odgovornost Görln-ga za zločinsko izkoriščanje jetnikov v nemških vojnih podjetjih. »Prosim« — je rečeno v pismu, »da se mi da na razpolago potrebno število vojnih ajetrikev za oborožitveno industrija. Fri»k:a je pu-azala. da se ta delovna Zoltan Tlldy — kandidat za prezldenta Madžarske Budimpešta, 31 jan. Politični komite stranke malih .pesesmikov se je odločil priporočiti plenarni skupščini stranke, da naj predlaga za mesto predsedn Isa madžarske republike kandidaturo Zoltana Tiildyja. Koordinacijska kcciKšija komunistične partije in socialnodemoler.: tske ».tränke sta prav tako izjavila, da bosta podprla to kandidaturo. Beg fašističnih zločincev iz atenske ječe Moskva. 31. jan. Moskovski radio je objavil, da je iz ječe v Atenah pobegnila skupina fašističnih zločincev. Časopis! poudarjajo, do so pri organiziranju pobega sodelovali jetniski paznici in člani monarhofaši: lične organizacije »X«. ki so zločincem dobavili orožje in d'namit. Očividci trdijo, de so begunci pobegnili v avtomobilih mestne policije. Zaplemba Imovine 6 italijanskih družb v Albaniji Tirana, 1. febr. Komisija, kd ji je' bila poverjena naloga, da prouči vprašanje imovine Italije in Nemčije, kakor tudi njihovih državljanov v Albaniji je sklenila, da zapleni premično in nepremično 'imovino 6 italijanskih družb s ¡sedežem v Albaniji To družbe so se dokopale do vseh bogastev v Albaniji in deželo izkoriščale _ na račun italijanskega fašizma. Minister za gospodarstvo je sklep potrdil. Stavka britanskih letalcev v Indiji London, 31. jan, »Daily Herald« prinaša vest, da sta Izbruhnili predvčerajšnjim še dve stavki britmsk.h letalcev n,a letališčih v Indiji. V kraju Lahore je pričelo stavkati 830 letalcev. V mestu Cauchlapara. 80 milj zapadno od Kalkute, so p av teko pričeli stavkati letalci V Slngporeu stavka 175.000 delavcev Singapore, 31. jan. Associated Press poroča, da je ob priliki splošne stavite v Singdpcre-u zapustilo delo ’ 176.000 delavcev 1er na ta način zaustavilo javni promet, kakor tudi ohromilo nekatere industrije in nujno potrebne ustanove. Stavkujoči no hodili po mestu in pozivah vse delavce, da zapustijo delo. Moskva, 1, febr. (Taee.) Maršal Tol-buliin, poslanski kandidat za Vrhovni sovjejj ZSSR. je obiskal vojake tn oli cirje, volivce, ki služijo izven meja Sovjetske zveze. Na zborovanju je prišlo do navdušenih manifestacij. Oficirji in vojaki so soglasno izrazili željo. de naj bo maršal Totbuhih njihov poslanec v Vrhovnem- sovjetu. Maršal lolbuhin je med prisrčnimi pozdravi navzočih pripovedoval o vojakih, o svojem življenju in o svoji delavnosti. Navzoči so pazljivo poslušali in pozdravljali z]asti one dele njegovega govora, ki so se nanašali na genialnega voditelja generalísima Stalina. ¡Víursal Tolbuhin, ki je lela 1943 po veljevai južni fronti, je dobi! ukaz za ofenzivo, da bi odvrnii pozornost so vražnika s fronte, ki ji ie poveljeval maršal Vatutin. 20. avgusta 1943 je Tolhnhin prešel v ofenzivo proti sovražnim silam, ki so se utrdile na Miusu. Nemški obrambni sistem je bil prebit v dolžini 20 km. Nemci so prešli v hude protinapade. Cez nekaj dni so ugotovili, da je sovražnik ojači! svoje položaje s petimi oklepnimi divizijami. Prej so1 te divizije sta!e nasproti generalu Vatuimu. Obvesti! som Stalina o izvršeni nalogi in o tem. tla se sovražnik, ki je bil okrepljen s 5 oklepnimi divizijami, pripravlja na velik grotiiiapad. Stalin mi je odgovoril. da je treba umakniti Čete na prejšnje položa je, da se izognemo težkim izgubam v ljudeh. Nemci so res naslednji dan močno napadli naše položaje. Njihov ogenj je trajal dve uri. Dejansko so Nemci merili na zapuščene položaje. Mi nismo imeli izgub. Isti dan so čete pod poveljstvom generala Vatutinn prešle v zmagovito ofenzivo. Nemške oklopne divizije, ki so jih pritegnili na našo fronto, so morah znova poslati proti Vatutinn. vendar pa je bilo že prepozno. Nemci «o izgubili na času. Po zaslugi vojaškega genija Stalina in njegove očetovske skrbi za življenje vsakega posameznega borca, so bile naše čete brez velikih izgub, kar nam je omogočilo, da smo čez mesec dni — 20. septembra — prešM v silovito ofenzivo, Položaji na Miusu so bili prebiti. Zavzeli smo Taganrog' po uspelem napadu, ki je bil usmerjen proti jugu. Na severu smo osvobodili Statino. V 40 dneh so naše čete prodrle na Dnieper in obkolile sovraž nika na Krimu. Kljub težkim pogojem se nam je posrečilo izsilili prehod čez šivaš, Nadaljnji razvoj teh operacij je bil otežkočen zaradi neuporabljivosii poti. Stalin je od blizu spremljal te operacije. Nekega dne mi je telefo niral in dejal, dn ni potrebno, da preveč hitimo. Dejal mi je tudi, da je treba čakati na ugodno priliko in se bolje pripraviti, da bi se izognili nepotrebnim človeškim izgubam. To smo tudi storili. Naše čele so presii G. aprila v odločilno ofenzivo in 18. marca so bili zajeti ostanki nem ške armade, Krim je bil osvobojen. Stalin se je stalno zanimal za razvoj operacij na Krimu. Čestokrat mi je telefoniral in mi svetova!, da je treba natančno pripraviti vsak napad. Zanimal se je tudi zn vse. kar je bilo potrebno zn pripravo ofenzive. Ko ne.m je primanjkovalo streliva, nam Sialin ni govoril, naj pohitimo. Pocukati je bilo treba, da priđe municija. in nato naprej. Pazljivo sem opazoval pri Stalinu njegovo žilavost, njo-govo sposobnost najti primeren tirili u!ek za začetek napada, njegove jasne ukaze, in naučil sem se slediti z vsakim človekom. Izgube, ki smo jih utrpeli na fronti, so bile neznatne. Po opeiiracijah na Krimu sem bil imenovan za komandanta druge ukrajinske fronte. Fronta je potrkala na DcjestrU. Mesece julija 1944 me je Sialin poklical obenem z maršalom Malinovskitn. Postavil nam ie nalogo: prodor nemškega obrambnega sistema in popolna obkolitev nemških grupacij na področju Jas—Kiširtjev. Ofenziva se je začela na kra ju, kjer so jo Nemci najmanj pričakoval''. MarSnl Tolbuhin je še enkrat poudaril, da je v vseh razdobjih vojne kazal Stalin izredno pozornost za borce in zanje skrbel. Tolbuhin je nato govoril o sedanjih nalogah Rdeče armade in izjavil: »Zagotavljam vam. .tovariši, da bodo naše čete častno izvršile nalogo, ki nam jo ie določil Stalin.« MMiasrska se msfii spsîasimistl % &škod8V2šfco, čeprav m cens žrtev Praga, 1. febr. ČTK poroča: V zve- !cem v španski državljanski vojni, zi 3 poročilom budimpeštanskega ča- j ki so skupno s svojimi španskimi to-sopii-a »Magyar Nemzeta«, da ne bo varisi branili svobodo španskega :fîn1l51 A pelilo do pogajanj med Madžarsko in Češkoslovaško, ;e ugotavlja, da ta vest ne odgovarja resnici. CTK dalje poroča, da so o češko-slovaškc-niadžatskih pogajanjih -v Pragi razpravljali na seji madžarske -tranike malih pocestnikov, na kateri je bilo pjudarjmo, da se vre madžarske stranke strinjajo v tem. da je sporazum s Češkoslovaško življenjskega pomena za Madžarsko. Velike manifestacije za demokratično Španijo v Pragi Praga, 30., jan. Češkoslovaška brzojavna agencija poroča, da so bile v nedeljo 27. januarja v Progi velike ljudske manifestacije za demokratično Španijo. V Narodnem gledališču sta poleg drugih govorila minister za prosveto Zdenek Nejedli in minister Lausman. Minister Nejedli je poudaril, da mora ves demokratični svet zavzeti negativno stališče do Francovega režima. V svojem govoru je minister Lausman izjavil, da je predvojna Španija imelo 24 milijonov prebivalcev, od katerih je bilo 24.000 plemičev. Ta mala skupina je imela v rokah dve tretjini plodne zemlje. »Jezuitski red,« — je dodal minister Lausman, — je še vedno lastnik vseh električnih central v deželi.« Nato je govoril zastopnik demokratične Španije Toma.« Garcia, ki se je predvsem zahvalil češkim bor- Briianska vlada pmtl iteinisitju nemškega finančnega In trgovskega vpliva v nevtr&lnlfi deželah TEKME V DELU POVEČUJEJO PROIZVODNJO! London 21. jan. »»Daily Worker« poroča. da se britanska vlada protivi izkoreninjenju nemškega finančnega in trgovinskega vpliva v nevtralnih deželah. Pisec članka pravi, da cenijo nemško imovino v inozemstvu na preko milijarde funtov šterlingov. Denar je v Španiji, na Portugalskem, v švedski in Švici. Določena bo komisija iz zastopnikov velesil, ki bo ugotovila nemško imovino v inozemstvu in ¡o zaplenila. Pisec članka navaja nato. da so ob koncu decembra predložili Veliki Britaniji seznam trgovinskih sankcij, ki bi bile' potrebne, !e bi nekatere nevtralne dežele odbile sodelovanje. Pred desetimi dnevi, pravi »Daily Worker«, pa so objavili britanski odgovor na ta predlog, ki odklanja predlagane sankcije iz sledečih razlogov: 1. ker bi sankcije zahtevale drastično nadzorstvo vlade nad nekaterimi kanali, po katerih se razvija trgovina in finance; 2. ker bi to lahko oviralo finančne in gospodarske odnošaje z dotičnimi deželami (med katerimi je tudi Francova Španija); 3. ker lahko povzroče škodo trgovini, ki ee razvi ja med Nemčijo in nevtralnimi deželami; 4. ker bodo dotične dežele pravilno pojmovale položaj samo tedaj, ako bomo mi zavzeli tako stališče, ki se mu bodo one lahko prilagodile. * Nazadovanje britanske premogovne industrije London 31. jan. Reuter poroča, da je med razpravo v spodnjem domu o podržavljenju premogovne industrije minister za gorivo in pogonska sredstva Emanuel Shinvvell izjavil o položaju v premogovni industriji, da se stalno poslabšuje. Leta 1924. je obratovalo 2718 rudniških rovov, v katerih je delalo 1.122.000 delavcev. Proizvodnja je takrat znašala 267,000.000 ton premoga. Leta 1946. je bilo še 1634 rovov in 549,000 rudarjev ter 174 milijonov ton premoga. Shinvvell je rekel, da vsebuje sedanji položaj v premogovni industriji klice industrijske katastrofe. Odnošaji med lastniki rudnikov in rudarji so v splošnem zaostreni, medtem ko ie zmogljivost britanske premogovne industrije v razmerju z evropskimi tekmeci izrazito zaostala. ljudstva in s tem demokracijo vsega sveta. »Za SoVjetsko zvezo.« — je dejal Tomas Garcia, »je Češkoslovaška nudila najv-ečjo pomoč republikanski Španiji«. Sekretar komunistične partije Španije La Passionaria je poslala pismo, v katerem izjavlja, da goji najlepše spomine na češkoslovaške brigadni-ke. zdravnike in bolničarke. Izjavila je tudi, da je potrebno, da vse države prekinejo odnošaje s Francovo Španijo. RpíKikaciJs pogodbe o Karpatski Ukrajini Praga, 1. febr. Državni podtajnik ia vršilec delirasti mini.tira za zunanje zadeve di’. Clementi« in veleno laniOc ZSSR v Pragi Z-orin rta izmenjala ratifikacijski -Metini pogodbe, ki je bila podpisane med Češkoslovaško in ZSSR 29. junija 1945 v Melivi in ki se nanaša na Pcdknrpateko Ukraj no. Prostovoljna izselitev 20.000 nemških protifašističnih družin Fraga, 1. febr. Poleg pri lino izseljenih Nemcev - fašistov se bo preselilo v Nemčijo prostovoljno tudi okrog 20.000 nemških protffrSirt'čnih družin, ki bo-d-o lahko odnesle s seboj vse svoje p.etnoženje. Anglo-atneriSke In sovjet t»e zasedbene dolaJti gledajo na prihod teh Nemcev- v Nemčijo z zadovoljstvom, ker bodo temka.j potrebni za izgradnjo nove demokratične Nemčije. Fiim o uničenju Lidie v Niirnbergu Praga, 1. febr. Češkoslovaški novinarji bodo odpotovati v Nürnberg s filmom o uničenju občine Lidice. Ta film je zahteval sovjetski tožilec Rudenko. Aretacija 5 krvoločnih sudetkih Nemk Praga, 1 febr. »Rude Pravo« poroča. da so organi češke varnosti aretirali v meslu Frivaldoyu 5 Nemk. bivših nadzornic v koncentracijskih taboriščih v Rawensbrü-cku in Oswieczimu. ki so leta 1943. prostovoljno vstopile v SS-ovske oddelke. Preden so pričele izvrševati svoje zločinske doižnosti. so obiskovale poseben tečaj v Rawensbrücku. Aretirana Sofija Nltsche je izjavila da so se v tečaju učile, kako je potrebno pretepati in mučiti v taborišču zaprte žene. ki ne bi delale. Imele so posebne vaje v mučenju. 2e na tečaju je Sofija Nitsche pri vežbanju z udarcem s pestjo v sence ubila 50 žena. Sedai je priznala, da je sama skupno pobila 1000 žena. Aretirane zločinke bodo v kratkem pripeljali v Moravsko Ostravo, kjer jim bo sodilo ljudsko sodišče. VEČJA PROIZVODNJA, BOLJŠE ŽIVLJENJE! Maše gospodarstvo Nagel ramah naše sadjarske organizacije Po vsej Sloveniji marljivo delaje že 180 podružnic z blizu 10.000 člani Ljubljana, 31. januarja ■ Ni še dolgo, kar smo poročali o veseljiVih uspehih obnove zaSluž- organizacije slovenskih sadjarjev d,terskega in vrtnarskega društva, tla sta od našega prvega poro* pretekla komaj dva meseca ali kvečjemu 10 tednov. V tem krat-času se je Sadjarsko in vrtnar* društvo tako razmahnilo, da se : amo ob tem izrednem, raZVese-m m značilnem dejstvu ponov-ustaviti. Trav danes jë izšla prva letošnja vtika društvenega glasila »Sad-I in vrtnarja-.;, ki stopa tako že "?. leto izhajanja. Dvojna, številka i mtmr ln februar ima zelo boga* •vsebino, prebirali jo bodo v vse!*' h kmečkih domovih z največjim ••'manjem in pazljivostjo. A naj. iej8a ugotovitev, ki pove največ r.aglem razmahu sadjarskega gi* ja, je skrita na zadnji stralli, na tleti, kjer je v skromnem štavk.u ovijeno, da šteje danes Sadjar. in vrtnarsko društvo že 9000 nov v 170 podružnicah. naglo obnovo našega sadjar* - v vseh smereh je značilno, da ta organizacijski polet, ki ga ■ asno spremlja obsežno stvarno io po podružnicah, še sedaj v naj-jein razmahu. Med tem je števi* podružnic naraslo že na 180 iti do čilanov bo kmalu doseglo DO. Zavedati se moramo, da je - Sadjarsko in vrtnarsko dru. \ pred vojno v času največjega •r.aha 334 podružnic in okoli "Hi članov, Danes je torej obnov* j •ih šele nekaj več kakor polovi- ! nekdanjih podružnic, število član* j pa je doseglo že 75“/o predvoj- ; išlne. Z drugimi besedami, če se obnova podružnic nadaljevala ! v bodoče v takem obsegu — ; znaki govorijo v prid te domile- - bo ob zaključku število potnic pickosilo predvojno stanje, ilo članstva se pa bo povišalo najmanj 19 do 60°/0, :-rzvesetjivo je, da se ne obnav-šamo nekdanje podružnice, reč da se ustanavljajo tudi nove ■akih krajih, kjer pred vojno ni-ir m bilo mogoče povezati sad* •v v organizacijo. Značilen pri-V je Stična, kjer je vpliv samo* n.?, pred vojno bil tako močan, da s svojim odklonilnim stališčem j - prečeval povezavo sadjarjev v j 'stveni podružnici. Danes je ta j liv odplavljen in v Stični že de- i ie podružnica Sadjarskega in vrt- ! - i škega društva. Drugo razveseljivo dejstvo je. da ! y vse podružnice zelo delovne. Sad- j a rji stremijo povsod. za tem, da bi ¡ ■..m prej nadomestili zamujeno in J vili škodo, ki jo je med vojno j ir isedbo utrpelo naše sadjarstvo, ine podružnice prirejajo pouč-atrokovna predavanja, vodijo rnje drevja v svojem okolišu in mvlj&jo vse potrebno za zimsko ; -jenje. Z orodjem so velike teke? ga primanjkuje. Prav tale s škropivom. Veliko je tudi vpraševanje po sadnem drevju, iti v krajih, kjer je sadjarstvo : vojno najbolj trpelo, bodisi za-H vojnih dogodkov, bodisi zaradi parja San Jose. Zelo delavna sta mariborsko in ' ko okrožje. Tudi ljubljansko ne it ja. Precej nerazumljivega mrva je v novomeškem okrožju, ir. er v okolici Novega mesta. Štaka je zaradi nacističnega divja--, izgubila skoro vso sadjarsko kovno literaturo, ki jo je imela, to je sedaj na štajerskem izred-povpraševanje po vsakem sadjar-■m berilu in skromne zaloge, ki ohranjene še iz predvojnih časov, kakor ne zadoščajo. Prebuja se tu-Prekmurje, ki ga je kaparjeva doga najbolj udarila. D< lovne pa niso samo podružnice ; podeželju, temveč tudi v mestih, eti v Ljubljani. Podružnica -Ljub-ea I je preteklo nedeljo zakiju- - štirinajstdnevni sadjarski tečaj, je dosegel odličen uspeh. Čeprav bila udeležba docela prostovoljna čeprav so se predavanja vršila -ak v*čer, zanimanje ni popustilo do konca. Precej velika šolska soba v gimnazij! na Prulah je bila vsak večer popolnoma polna. Predavatelji so imeli zelo pazljive poslušal, ce, žal je neugodno vreme onemogočilo dei praktičnih vaj, ki so bile predvidene po sporedu in jih je bilo treba odložiti. Vsi predavatelji so se potrudili, da so svoje gradivo obravnavali čim bolj podrobno in vsem razumljivo. To velja tako za splošna kakor za specijalna sadjarska vprašanja, ki so jih obravnavali, Veliko zanimanje je zbudil zlasti poročevalec za sadjarstvo pri kmetijskem ministrstvu tov. Stanko Zorčič, ki je v zanimivem predavanju razgrnil sliko bodočega dela za povzdtgo in obno-vo našega sadjarstva. Predavatelj je med drugim poudaril, da so pri nas podnebne, terenske in gospodarske razmere zelo ugodne za sadjarstvo. Čeprav smo dosegli že precej, je pri nas sadjarstvo po krivdi predvojnih razmer še vedno na razmeroma nizki stopnji. Sadjarji niso imeli pred vojno pravega veselja do dela. ker so bili primorani prodajati svoj pridelek po nizkih cenah raznim’ brezvestnim prekupčevalcem in Sadnim trgovcem, ki so bogateli na škodo sadjarjev. Pred vojno smo izvozili iz Slovenije povprečno 2000 vagonov, ob dobrih letinah pa celo do 6000 Vagonov sadja. Večino sadja smo izvozili v razsutem stanju in zanj nismo dosegli cen, ki bi jih po kakovosti lahko dosegli. Danes so se razmere izpremenile v osnovah, Naša skrb mora biti. da pridelamo čim več kakovostnega tipiziranega sadja, Pravilno moramo organizirati tudi sadno trgovino, iz katere je treba za vsako ceno izločiti prekupčevalce in odkup sadja poveriti zadrugam, Med. vojno je naše sadjarstvo Utrpelo veliko škodo. Najtežje pa je, da je obenem zelo padla proizvodnja sadnih sadik. Pred vojno smo vzgojili letno do 250.000 sadik, danes pa jih imamo ha razpolago le okoli 80.000. Dobro drevesničarstvo je temelj načrtnega in uspešnega pospeševanja sadjarstva. V Sloveniji jc Odo pred vojno okoli 20Ö zasebnih, ,10 državnih in večje število ljudsko-eolsklh drevesnic. To dreVesfiičar. stvo v znatnem delu ni hodilo po pravi poti, ker je bilo pogosto trgovsko špekulativno usmerjeno. V bodoče bo povečano število državnih drevesnic, ki bodo delale s polno odgovornostjo. Vse državne in zasebne drevesnice bodo podvržene strogemu nadzorstvu, šole bodo ohranile le manjše drevesnice v učne svrhe. Število sadjarskih okrožij, kakor jih je določil »Sadni izbor za Slovenijo« bo treba zmanjšati, njih obseg pa povečati. Tudi število sadnih sort bo treba zmanjšati, kar velja posebno za jablane. Ta vprašanja se bodo reševala na sadjarskih posvetovanjih, ki se jih bodo udeležili sadjarski strokovnjaki in praktiki. Uspeh ljubljanskega sadjarskega tečaja dokazuje, da je danes tako konkretno gospodarsko prosvetno delo zelo potrebno in zaželjeno. Delovno ljudstvo vseh slojev naravnost išče priložnosti, da se izobrazi v praktičnih gospodarskih strokah, ki ga zanimajo. To zanimanje bi bilo treba izkoristiti v največjem obsegu, ker bodo tako vložili kapital, ki nam bo Vsem nosil največje obresti. Zlasti velja to za sadjarstvo, kar najbolj prepričevalno dokazujejo v uvodu omenjeni podatki o naglem širjenju in obnovi Sadjarskega in vrtnarskega društva. Zaključno se moramo dotaknit! še važnega organizateričnega vprašanja, ki zanima naše sadjarje že od občnega zbora njihovega matičnega društva naprej. To je vprašanje preosnove društva v zadrugo. Na občnem zboru v Celju so bila mnenja še deljena in kljub temu, da je bila večina zato, da se društvo preosmije V zadrugo, se še ni dovolj izkristalizirala misel, kako se naj to izpelje, da bo čim bolj koristno za vse strani sadjarstva. Vprašanje je ostalo odprto in se o njem med sadjarji še vedno razpravlja. Ne moremo reči, da je zadeva sedaj že pred rešitvijo. Sadjarji predlagajo naj bi se Sadjarsko in vrtnarsko društvo spremenilo kot celota v zadrugo. Njeni člani ne bi bili -posamezni sadjarji temveč današnje podružnice, ki bi vpisale število deležev V, sorazmerju s številom svojega članstva. Centrala v Ljubljani bi Imela svoj blagovni oddelek in zbiraLnlco sadja. Zadruga bi preko svojih članic vodila nadzorstvo nad stanjem sadne letine in bi bila v stalnem stiku s podjet-jem »Sadje«. Po okrožjih naj bj se zgradila večja skladišča, kamor bi se spravljalo odkupljeno sadje. Vsa potrošnja bi se vodila načrtno in po potrebah posameznih potrošnih središč la industrijske predelave. Talco organizirana sadjarska zadruga, ki bi segala skoro v sleherno slovensko vas, bi lahko zajela vse naše sadje zelo na široko. Bavila se ne bi samo z odkupom sadja, temveč bi organizirala lahko tudi nabiranje jagod, borovnic in drugih podobnih sadov, ki jih nikakor ne moremo pogrešati. Zamisel sadjarjev se nam zdi dobra, ker nudi možnost pritegnitve k naprednemu sadjarskemu delu najširših množic naših sadjarje?': ttetih, ki imajo velike sadovnjake in tistih, ki zmorejo manj. Prav vsi so V korist splošnega napredka našega sadjarstva potrebni stalnega strokovnega vzgajanja, prav vsi so nam pa tudi potrebni, da zberemo čim več sadnega pridelka tako za domače potrebe kakor za izvoz v nepredelanem in predelanem stanju. Neve cene za mleko 1st raîeeae izdelke Federalni urad za cene pri predsedstvu Narodne vlade Slovenije je izdat odločbo o cennh za mleko in mlečne izdelke, ki določa naslednje: Na podlagi navodil zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo (apra ve za cene) za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno z dne 11. maja 1945. in glede na odlok zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo o določanju cen zelenjavi, mleku in mlečnim izdelkom z dne 3. avgusta 1945 (Uradni list DF.T št. 57) določa federalni urnd za cene pri predsedstvu NVS po predlogu minisi rstva za trgovino in preskrbo NV? in ministrstva za kmetijstvo NVS iia-slcdgie najvišje cene za mleko in mlečne izdelke domačega izvora: polno mleko: pri proizvajalcu 4.50. pri prodaji na debelo 5,70. pri prodaj; na drobno 6 din za liier; postichi mleko in pinjevec: pri proizvajalcu 3.10. na debelo 3.70. na drobno 4 din za liter: čajno maslo: pri proizvajalcu 96. na debelo 104. na drobno 112 din zn 1 kg; kmečko maslo: pri proizvajalcu 76. na debello 82, na drobno 90 din za 1 kg: kuhano marin: pri proizvajalcu 112, na debelo 120, na drobno 130 din za 1 kg; skuta iz polnega mleka: pri proizvajalcu 38, na debelo 44. nn drobno 50 din zn 1 kg: skuta iz posnetega mleka: pri proizvajalcu 25, nn debelo 30. na drobno 34 din za 1 kg: linliiniec in ostali domači |ioin«mastiii siri: pri proizvajalcu 06. na debelo 72. im drobno SÓ din za 1 kg; polmastni siri: pri proizvajalcu 38. na debelo 44, na drobno 50 din za 1 kg. Cene veljajo za proizvajalca oziroma pridelovalca na domu, v prodaji ti a debelo in na drobno pa franko mlekarna. V cenah so vključene Vse javne dajatve in so kakršni koli pribitki k cenam nedopustni. Prekoračenje leh cen je kaznivo po zakonu o zatiranju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Ta mlinčku velja od 1. februarja 1916 dalje. Obenem preneha veljati zn predmete ie odločbe odločba ministrstva za trgovino in preskrbo NVS o cenali za mleko, mlečne izdelke in jajca z dne 10. avgusta 1945 (Uradni list št. 26/1945). Odločba o cenah mleka ministrstva zn trgovino in preskrbo NVS in ministrstva zn kmetijstvo NVS z dne 22, januarja 1946 (Uradni list št. 8/1946) pa se izpremeni v io-Hko. da veljajo rene za mleko od 1. februarja 1916 dalje. « K novim cenam mleka Komisija za gospodarski načrt pri predsedstvu vlade je odobrila, da bodo kmetovalci dobili mleko plačano po 4,50 din za liter, potrošniki pa ga bodo plačevali po 6 din. Marsikateri kmetovalec bo sicer dejal, da je zvišanje prišlo prepozno in da ne pomeni bistvenega izboljšanja, Toda pomisliti moramo, da industrijskih izdelkov, katerih cena je v razmerju s kmetijskimi proizvodi nižja kakor pred vojno, ni še v poljubnih množinah. Zato bi stalno in preveliko zviševanje cene mleka (poleg drugih kmetijskih proizvodov) pomenilo zmanjševanje vrednosti denarja, s čimer bi ogrožal! ne le izvedbo obnove, ampak vse pridobitve narodnega osvobojenja. Zato mora tudi cena mleka ostati v pra- Ivijcnje m delo v Sovjetski zvezi Ly0y ђз industrijsko mesto Dne 27. junija 1044 je vojska Prve krajinske fronte osvobodila Lvov in ; egnala sovražnika, še v času, ko - se v bližnjih odsekih bili krvavi oji, je sovjetska oblast izdelala na-t za obnovo in industrializacijo . lesta. V Lvovu bodo na novo osnovali in« -ustrijo za stroje in elektrotehniko, -‘ločno bodo povečali železniško om- žje in važno prometno križišče Mesto bo postalo sedež tekstilne industrije in tovarn za konzerviranje. Sovjetska oblast je že v preteklem ietu porabila za ta načrt 135 milijonov rubljev. Konec leta 1945. je bilo • mestu dvakrat več delavcev kot jih je bilo spomladi 1945. V okraju, ki leži proti Karpatom, je sedaj največ živahnosti. Grade -amreč največje mestno podjetje — avtomobilske tovarne. Samo površina glavnega dela bo presegala dva hektarja. Te tovarne bodo izdelovale eni delavski zmeni petdeset tovornih avtomobilov z motorji Diesel Nekaj avtomobilskih delov bo sicer prihajalo neposredno iz tovarn v Moskvi in Dnjepropetrovsku, večino pa bodo izdelovali sami in jih montirali. V bližini tovaren delajo stanovanj ska poslopja za tisoč deiavcev in učiteljev. V to tovarniško naselje se bodo kmalu naselili delavci iz oddaljenih vasi lvovske oblasti, zakaj v mestu samem primanjkuje delovnih rok. Odprli bodo šole in tako pripravili nove, sposobne kadre za delo, ko bodo starejši člani velike delavske družine stopili v pokoj. Na nasprotni strani mesta, ob Mestni ulici, ki veže središče z železniško postajo, bodo zgradil) tovarne za izdelovanje kmečkih in poljedelskih strojev. Skupina izvežbanih strokovnjakov in inženirjev izdeluje zda.1 podrobne načrte. Tovarno za kmečko * poljedelske stroje bodo postavili na mestu nekdanjih avtomobilskih garaž. V nekaj mesecih bodo pod streho oddelki za livarne, kovačnice, mehanične delavnice in drugo. Vso nezazidano povr-šino tovarniške zemlje bodo zasejali in obsađili. V neposredni bližini tovarne bodo postavili klub. Nove tovarne se bodo posvetile tudi izdelavi posebnih kmetijskih strojev. V najkrajšem času bode začel) Izdelovati priprave га borbo s poljskimi zaje dalei in naprave za uničevanje mr česa. vilnem razmerju z razvojem v ostalih panogah gospodarstva in z razvojem splošnega gospodarskega sta* nja. Zvišanju cene mJeka bo v kratkem sledilo znižanje cen krmil. Čeprav so kmetovalci pričakovali zvišanje cene mleka že pred nekai meseci, takrat zvišanje ne bi bilo v skladu z gotovimi Predpostavkami, k) današnje zvišanje cene mleka opravičujejo in utemeljujejo. Zvišanje cene mleka je namreč v tesni zvezi z norm uredbo o preskrbi prebivalstva Z mlekom, k! do’oča splošno obveznost vseh rejcev krav glede oddaje mleka v prihodnjem mlekarskem letu, Ker je v novi uredbi postavljena odločba, da morajo biti zajeti v oddajo prav vsi kraji, bo višja cena mleka podžigala vnemo pri oddajanju in bo koristila vsem predelom Slovenile, na drug; strani pa bodo potrošniki zaradi zaje* ja večje količine bolje preskrbljeni- čeprav nova cen-a pomeni vsaj za družine z malimi otroki novo obremenitev. Zato opozarjamo in opominjamo vse kmetovalce na njihovo veliko dolžnost, ki jo imajo do narodna skupnosti. da namreč v redu oddajajo svoje pridelke, med njimi prvenstveno mleko, k je poteg krompirja edino res domače živilo (vsa ostala živila moramo uvažati iz ostalih federalnih edinic) in je za dnevno prehrano otrok, starcev in bolnikov nuino potrebno. Potrošniki pa bodo najbolje pomagali samim sebi, če ne nadlegujejo kmetovalcev bodisi s prošnjami bodisi s preplačevanjem. in ne izsiljujejo mleka, ki bi ga sicer kmetovatei oddajali na zbiralnice. Kdor kupuje skrivaj izdelano masl.o. odteguje pri 1 kg masla zbiralnici najmanj 30 litrov' mleka, s katerim bi lahko preskrbel) 30 dojenčkov. Ce potrošniki sami po-nu.iajo za mleko več kakor je uradna cena. sami znižujejo vrednost svojih zaslužkov, obenem pa ubijajo dobro voljo kmetovalcu do revine oddaje, S tem sami povišujejo cene. kar spet tepe le nje same. Količine mleka, ki jih uredba predvideva za oddajo, so določene tako. da jih vsak kmetovalec, če ima nekoliko dobre volje, lahko Izpolni. Predvsem nuj vsakdo skrbi, da bo mleko oddal tako, kakor ga namolze. brez potvarjanja v tej ali oni oblikj (z dolivanjem majhnih količin vode, s spihovanjem smetane ali celo ž delnim strojnim posnemanjem). Ker vsebuje mleko, ki ga proizvajalci danes oddajajo, povprečno komaj 3 odst. maščobe, so tudi cene za mlečne izdelke sorazmerno visoke. Ob tej priliki naj obrazložimo še razliko 1.50 din pri litru, ki moti marsikaterega kmetovalca in potrošnika, mlekarskim obratom pa komaj nudi kritje stroškov, ki pri zbiranju, pripravljanju in razdeljevanju mleka nastanejo Od razlike dobi zbiralec mleka 0.10 din. približno 0.30 din dobi prevoznik s konjem, ki prevaža mleko od zbiralnice do zbiralnega središča, kjer ga prevzame avto ali železnica. Eno od teh dveh prometnih sredstev obremeni vsak liter mleka z 0.40 do 0 60 din. Razdelje-valnica v mestu dob; 0.30 din. pri razdeljevanju povprečno 200 litrov mleka tako rekoč po decilitrih zasluži na dan 60 din in mora od tega plačati še vse javne dajatve. Tudi mlekarski obrati plačujejo 4% splošni prometni davek (0,23 din od vsakega litra mleka). Za kritje Vse ostarle režije mlekarskih obratov, to je za plače in dajatve delavcem in na- meščencem. za Pogon mlekarskih strojev', parnih kotlov in električnih motorjev, za obrabo vrčev itd. ostane komaj 0.20 din pri litru. Iz tega stroškovnika je razvidno, da se nikomur ni bati. da bi na njegov račun ali z njegovimi žrtvami kateri koli obrat spravljal dobiček. Zato naj vsi potrošniki in kmetovalci ohranijo strogo enotnost v cenah. Tudi tisti potrošniki, ki prejemajo z nakaznico mleko na domu kmetovalca, naj mleko plačujejo ne kmetovalcu, temveč v zbiralnic) po 6 din, zbiralnica pa bo ob mesecu plačala kmetovalcu mleko po 4.50 dinarjev. Taiko ne bo razlik v cenah mleka za kmetovalce, ki morajo mleko nositi morda v oddaljeno zbiralnico in med orlimi, ki lahko oddajajo mleko na domu. V plačevanju naj torej ne bo neposrednega stika med - kmetovale,- in potrošniki Le če je vse oddano mleko vpisano na zbiral-I niči. je mogoče voditi točno evidenco, na drugi stran) pa mlekarski 'obrati s to razliko, ki dejansko ni obremenjena z nobenimi stroški, krijejo splošni primanjkljaj dohodkov, posebno oni primanjkljaj, ki izvira iz zbiranja mieka iz oddaljenih kra-ev, кјет so že prevozni stroški za letos dosto večji kakor 1,50 dal. Iz vsega navedenega naj teko kme-1 Invaici kakor potrošniki spoznajo, da cen nobenega živila ni mogoče določit) samostojno, da so vse cene med seboj povezano in da ni izkoriščevalskih posrednikov. Zato naj vsi z razumevanjem sodelujejo pri prizadevanju ljudskih oblasti za uravno-vešenje gospodarskega življenja. Uredla © registraciji strti Minister za industrijo in rndarslvo NVS je 29. t. m. izdal naslednjo uredbo o registraciji obrti: 1. Čl. Imetniki obrti iz pristojnosti ministrstva za industrijo in rudarstvo, ki so si na ozemlju federalne Slovenije pridobili obrtne pravice pred 6. aprilom 1941 ali po 9. maju 1945 in ki obrt izvršujejo ali jo nameravajo izvrševati, morajo do 28. februarja 1940 predložiti pristojnemu okrožnemu izvršnemu ljudskemu odboru prijavo o svoji obrti v treh izvodih na posebnem obrazcu. Obrazce dobijo pri pristojnem okrajnem izvršnem ljudskem odboru. Ce je imetnik obrti umrl, mora predložiti prijavo vdova, ki je ob smrti imetnika obrti imela pravico do vzdrževanja, ali mladoletni otroci, ki imajo praviro dedovati, ako nameravajo obrt nadalievuti na podlagi umrlega danega pooblastila ali dovolitve. Imetniki obrti, ki so v vojaški sltlž bi ali so v zvezi z vojnimi dogodki odsotni, pa niso iz strahu pred odgo vernostjo ljudskim oblastem pobegni- li. smejo podati prijavo v enem mesecu, ko odpade ovira, Na obrtne pravice, pridobljene med okupacijo, ki so z odlokom AVNOJ-n z dne 3. februarja 1945 (Ur. i. DFJ šiev. 51/4) razveljavljene, se ta uredba ne nanaša. 2. čl. Prijava se predloži okrožnemu izvršnemu ljudskemu odboru neposredno ali priporočeno po pošti. Prijavi je priložiti pooblastilo oziroma dovolilo kakor luđi vse druge odloke, ki se tičejo obril (podružnice, pomožni lokali, poslovodje, nadaljevanje obrti po vdovi in mladoletnih otrok-ih itd.) v izvirniku ali potrjenem prepisu. Okrožni izvršni ljudski odbor izda o pravilno izvršeni prijavi potrdilo. 3. čl. Okrožni izvršni ljudski odbor pošlje došle prijave odseku za obrt pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo NVS, ki pregleda in prouči podatke o prijavah in prilogah po gradivu iz svojega arhiva ter nato vrne prijave s svojimi podatki v skupinah pristojnemu okrožnemu izvršnemu ljudskemu odboru, da Ir nn prijavah potrdi obstoj obrtne pravice ni? pa odkloni potrdilo. 4. Čl. Okrožni izvršni ljudski odbor odkloni izdajo potrdila o obstoju obrtne pravice: 1, če se ugotovi, da je debil imetnik obrti pooblastilo ali dovolilo zaradi nepravilnih listin; 2. če obrtna pravden po veljavnih predpisih ne obstoja več: 3. če je bit imetnik obrti čl n n kuHurbunda ali ovaduh ali agent v tajni politični policiji ali v službi okupatorja ali prelcih sodišč; 4, če imetnik obrti ne more dokazati, da ima obrtno pravico. 5. čl. En izvod prijave s potrdilom o obstoju obrtne pravice in priložene priloge oziroma odločbo o odklonitvi potrdila izroči okrožni izvršni ljudski odbor stranki z vročilnico. Zoper odločbo okrožnega izvršnega ljudskega odbora ima stranka pravico se pritožiti na ministrstvo za industrijo in rudarstvo. Pritožba se vloži v 15 dneh pri pristojnem okrožnem izvršnem ljudskem odboru. 6. čl. Po končanem poslovanju pošlje okrožni izvršni ljudski odbor vsakemu okrajnemu izvršnemu ljudskemu odboru urejeno zbirko vseh obrti njegovega področja, 7. čl. Imetnikom obrti, Id v roku, določenem v 1. členu, prijave ne predložijo, in tistim, ki prijavo sicer pravočasno predložijo, a z obratovanjem ne pricuo v treh mesecih od dneva prejema potrdila o obstoju obrtne pravice, preneha obrtna pravica. 8. č). Okrajni izvršni ljudski odbori pobirajo cd imetnikov obrti ob izdaji obrazcev pristojbine za kritje stroškov poslovanja -po tej uredbi, in sicer od malih obrti po 50 din. od obrti z dvema ali več nomožnimi močmi po 150 din, od industrijskih obrti. Id zaposlujejo do 14 delavcev, po 500 din in od obrli, ki zaposlujejo po 15 in več delavcev, po 1000 din. 9. 61, Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu. Poserei* fcrnitlitçea* iisisfa гш îtntev kmečkega prebivalstva Zvezni gospodarski svet ie po členu 6. uredbe o načrtnem razdeljevanju in potrošnji blaga izdal odločbo o določitvi kontingenta surovih govejih kož za izdelovanje cbutve za Ijudstvc (Uradni list FLRJ št. 9). Po tej odločbi mora pooblaščeno podjetje za odkup kož dati okrožnim ljudskim odborom 25 odstotkov celotne teže surovih govejih in junčjih kož, odkupljenih na območju okrožja. in sicer za izdelavo obutve za potrebe kmečkega prebivalstva, v prvo vrsti onih. ki so oddali živino ali kože zaklane živine. Okrožni ljudski odbori morajo kontingent kože oddati industrijskim ali obrtnim podjetjem zaradi izdelave obutve, ki se v dotičnem kraju nosi in ki jo je treba razdeliti v smislu te odločbe. Ministrstva za trgovino in preskrbo ljudskih republik določijo s svojimi odločbami, kako je izvajati gornjo odločbo. PEESKBBÀ NAKAZILA BOLNIKOM Bolniški odsek MLO za oro ožno mesto Ljubljana bo na podlagi zdravniških p »trdil izdajal nakažite z« mesec februar bolnikom in nosečim ženam po razporedu, ki bo rabit na razglasni deski v veži v Beethovnovi ulici 7 NAROČILNICE Ponovno opozarjamo vse potrošnike, tudi lahke in težke delavce, da pravočasno oddajo naročilnice svojih živilskih in dodatnih kart rednemu dobavoiku življenskih potrebščin — zadrugi, fc govcu, peku ali ga timskemu obratu. Posebej še opozarja mo, da morajo potrošniki oddati zadrugi ali trgovcu za narjčiinice predpisani odrezek dodatn-h kart za otroke dp 14. leta. Zadnji :ok za od dr jo naročilnic je do 5. februarja 1946. PRODAJA BLAGA NA JANUARSKE DODATNE KARTE ZA LAHKE IN TEŽKE DELAVCE K objavi z dne 31. prêt. m. з podaljšanju veljavnosti dodatnih živilskih kart za lahke in težke delavce ponovno opozarja ministrstvo trgovine in preskrbe vse potrošnike in prodajalce, da velja podaljšanje veljavnosti do 10. februarja t. 1. izrecno seen y za januarske dodatne ka.de za lahke in težke delavce, d očim so vse druge živil-lke nakaznice zapadle z dnem 31. januarja t. 1. ter je prepovedana vsaka prodaja nanje. Na januarske dodatne živalske karte za težke in lahke delavce je dovoljena tudi prodaja mlevskih izdelkov in žita ter velja dne 31. jan. t. 1. objavljena prepoved samo za vse živilske iurte za februar (tudi delavske dodatne). Tovarne šs niso dograjene, tudi delavci še niso prišli, toda gradbeniki so pripravili že vse potrebno za udobno življenje delavcev: Trinad- stropna zgradba v bližini tovarne bo kmalu izgotovljena. Nova tovarna bo spremenila lice Mestne ulice. Poseben poudarek ji bo dajalo poslopje za pisarne in upravo, Za ograjo, ki bo ločila tovarno od ulice, se bodo razprostirali nasadi, ki bodo merili ob cesti več ko 250 m. Lvov bodo tako prenovili,- Spet bo lep in gospodarsko važen. Vladimir Beljajcv v Beli Kosiji V Beli Rusiji se uspešno razvija in veča število kinematografov. V zvezi s pripravami volitev v Vrhovni го-vjet ZSSR je bilo na področje republike poslanih 126 kompletnih kino aparatur in preno ljivih kino priprav. V tem letu -e bo število kinematografov povečalo na 560 aparatur, ki bodo na razpolago ljudâtvu po vaseh. Urslt&e avt&atobitske tovarne v navi petletki Več ko pet sto milijonov rubljev je bite nakazanih za razširjenje uralskih sv: bliskih tovarn v prihodnji pet- letki. Proizvajalna zmogljivost teh tovarn bo narasla pet do ša tkrat v primeri s sedanjo. Konec lete 1950 bodo tova ne pro-izvajnle na leto 80 do 100.000 avtomobilov, Ko bodo zgradili »Verice uralske avtomobilske tvornice«, bodo obenem zrasla tam tudi nova mesta. Zdaj de’a skupina leningrajskih ar-hitekotov na načrtih za popolno preureditev starih uralskih mest. Mestna površina se bo v petih letih povečala zn 1000 ha in nairelja ob av* tartobilskih tovarnah se bodo združila z mestom. MarMuska pa!a£a v Leningradu Ljudski komisar za civilna stanovanjske zgradbe Ru ke zvezne republike Ivanov je izjavil Tassovemu dopisniku; »Najnujnejše delo pri obnovi Mi-risinske palače v Leningradu, ki so jo N un ci s svojimi bombami porušili, je bilo dovršeno Še pred določenim rokom. To delo je zelo obširno, ker okraski in pozlata v palači niso bili popravljeni že preko 50 let, Mc " obleganjem so Nemci z bombami ’n izstrelki palačo hudo poSko-! dovali. Zdaj so obnovili čudovite okraske na stenah in stropih. Najboljši bob., ajski umetniki so sodelovali pri obnovi pofsođpvan’Jd ¿čik. Opravili so zelo veliko delo. Štukature, slikarije in pozlato co obnovili na površini. 29.000 kv. m. Eno tretjino sđb cn dvoran so že spet odprli obiskovalcem. Sifelffija se spreminja Sibirija se je v nekaj poslednjih letih tako spremenila, da jo je težko spoznati Šef osrednje uprave za izgradnjo mest v Vzhodni Sibiriji Aleksander Rajev je dopisniku Tassa izjavni: »V primorski pokrajini, v Burjat-iko-mongolski in Jakutski avtonomni republiki, kakor tudi v pokrajini Ha-barovsk ni zastalo delo niti med vojno. Predvsem pa se je delavnost povečala v preteklem letu, ko je vlada vložila več milijonov rubljev za izgradnjo stanovanjskih in drugih po-siopii, namenjenih potrebam državljanov. Sibirska mesta se modernizirajo. V prestolnici avtonomne pokrajine Ka-lvwjan je bilo zgrajeno leta 1645. gledališče in kinematograf. V Bamaulu so pričeli. graditi kanalizacijo, v Ke-merovu pa postavljajo prvi del mestnega vodovoda. V prestolnici Jakutske avtonomne republike, v Komsomolsku na Amurju, ki ga kličejo »Mesto mladine«. je bilo zgrajenih mnogo stanovanjskih hiš in novih cest. Letošnji načrt za izgradnjo je ie večji. Vlada je odobrila splošne načrte- za izgradnjo stanovanj in javnih ustanov v velikih mestih Vzhodne Sibirije, kot so Nikolajevsk na Amurju, Ulan Udu, Irkutsk itd. Letošnji -načrt za izgradnjo je za 50 % večji od lanskega. V mestu Ni-kolajevsku na Amurju, ki je nekaj kilometrov oddaljeno od železniške proge, bodo postavili poslopje z» kino, mestno bolnišnico in nova stanovanjska poslopja. Do konca leta- 1946 bo to mesto postalo kulturno središče pokrajine ob spodnjem teku Amurja. Letos se bodo povečala tudi dela za izgradnjo hiš v vsej Vzhodni Sibiriji Vlada je v ia namen odobrila 170 milijonov rubljev. Načrt za nova mesta v Estonski SSR V Estonski SSR je bil odoforen načrt za izgradnjo novih’mest, ki naj bi bila na ozemlju skriljastega kombinata B tonije, kjer bodo zgradili dve plinarni in rafinerija za škriljevec. Okrog mest bodo zasajeni gozdova. Vse hiše bodo imele plin. Zgrajena bo tudi cestna železnica, vseh pet mest bo pa vezala železniška proga. Predvidevajo gradnjo gledališča z« 1000 oseb in bolnišnico s 300 posteljami. Izgradnja mest bj zaključena leta 1949. ..Bodlimi dobri sosedje!“ V Turja nad Hrastnikom so dobili najemniki in dninarji zemljo v svojo last Članom trbovelj. ke okrajne komisije, ki sj prišli visoko v vas Turje nad H astnikcm, so interesenti povedali; zirala osvobodilna vojno, brez kate. e ne bi bilo agrarne reforme, ne nas!« -VAŠČANI TURJA KOMUNISTIČNI PARTIJI Iz Turja nad Hrastnikom so poslali agrarni inte; esenti in esa li vaščani Naredni vladi Slovenije. Ministrstvu za kmetijstvo jn Komua,st č i partiji Slovenije pozdravne résolu lj-. Komunistični pariiji so pisali: »Dne 24. jan. 1946 v T rju zbrani resentov. Komisija je sestavka zapisnik, tajnik ga je prebral, vsi so ga podpi ali, po.em pa je izročil predsednik komisije vsakemu inteiesmtu »Količke smo že včeraj zabili! Po- posebej potrd io o lastništvu zemlje, nekod je b lo snega do pa u, pa smo Zahvalil se je interesentom, ki so le vse obhodili. Zdaj lahko opravimo večji del agrarne efo:tne v svojem intei esenti agrame reforme, ka o. kar v šoli.« kraju opravili sami, iz vrst novih tudi ostali vaščani T^rja. se iskreno Ge imeter je razgrnil zemljevide, lastnikov zemlje pa je stopil 60 letni zahvaljujemo Komunistični pa tiji, ki Člani komisije dninarji in najemniki kmet Franc Kaluža in spregovoril v * vodila slovenski narod skozi borbo so se sklonili nad risane papirje in imenu vseh: 1 v svobodo. Zmaga nad okupatorji :n ugotavljali, kod sega pose tvo ad- »Hvala našim borcem za zemljo! vel ata Roša. kod Bohinčeva zemlja, Hvala naši ljud k' vladi, mi pa bjdi- kod zemlja veleposestnika I/prv- mo dobri sosedje, krbno obdelujmo ška, pobeglega Nemca Ulricha 'n zemljo, ljubimo jo, čuvajmo jo! Hva- drugih. Zemljevidi so bili prerisani la Komuni.tieni partiji, ki je organi- iz zemljiške kn:ige. stare več desetletij. in zato je dares mar ikaj d u-gače: namesto njive je Jgrdaj hosta, nemestu hosto pašnik... Geometer, ki n: še rukoli hodil po teh krajih, se je lahko sporazumel z domačini, bi so pozna’i v- äko stezo, vsak studenec. mejo ali jablano ne razpotju. »No. kdo naj dobi Bohinčevo z°m- V svobodo. Zmaga nad okupatorji in nad izdajalci pome i tudi o vobodiitov našega de'avca in kmeta tujih in domačih izkciiščevalcev. Naj živi Komunistična par* i ja! Živela Federativna demok aligna ljudska republika Jugoslavija!« Skupina MlhaJIiničevih pomagačev cfrssfeisa Ljubljana. 1. februarja ' mandi rja in vod:telia obveščevalne Pred okrožnim ljudskim sodiščem službe. Aloiz Intihar ie bil koman- je bila včeraj pod predsedstvom tov. dant batallona in obveščevalec. Višji ljo?« je vprašal tov. Sikal‘n iz Trbo- j sodnika Probinarja razprava proti 13 inšpektor Franc Poženel je bil koman velj. I članom in organizatorjem izdajalske dant za okrožie »center«, hkrati še »Aloiz Kovač in Ludv’k Kaluža « Slovenske legije, ki >e združena s So- , obveščevalec in propagandist v prolije b1! odgovor intei e entov. j kolsko in У a rodno legijo v tako zvano komunistični akciji. Pos'ovodja vinar- Prvi je prist »p-'l mladi Kovač. | jugoslovansko vojsko pod komando ske zadruge Franc Jeglič je sodilo »Kaj naj dobi?« je vprašal član ko- vojnega zločinca Draže Mihajloviča so- val s o. Klavdijem imel je v glavnem misije! I delovala z okupatorjem v borbi proti pronagandno funkcijo, bi! je tudi ob »Tole njivo in travnik!« je o d »o- osvobodilnemu pokretu iugos’ovanskih veščevalec in končno revizor htokoi' vor'-' mladi krnet Anton Alsuf, član n£ rodov. Z lažnivo propagando so ru odbora asrai-r.ih interesentov Poka- Sll) enomost slovenskega naroda, pod-zal te s prstom na zemlievidu Parce- ¡/.V;3!', “dainistyo in odpadn-ištvo. polo Bohinčevega po'estva. Kjnririia SVOJ® c an€ J belogardistično se te p-eprčala d- Kovač 'ahko do- celn;sko :n kasneje domobransko voj-b' zemljo. da ni to n:č v nanpro‘ju z z»k nm 'n tovariš Skat*» si je zabeležil krf:or so narekovali interesenti. Nasmejan ie pristo-»»! mali p.vest-nik t.udv-k Kaluža, ki mu je sin padel v partizanih. »Le škoda, da cn tega ni doživel1« je reke! !n cpre:el v ?vo:o last zen» l'o. ki jo je cbo> ožsno Pud tvo osvobodi » tujcev :n velapose trikov. de jo sp*e’me za svojo slovenski de'-ovn-: človek. D-ugega Bohmč^vega posestva niti natančno de’iti n; b'lo treba Fra c Kaluža, Alauf Smtjurc in Vols] so se porazumeli. da oo-e-tvo. (<' m -ri if’rog 6 hektarov obdelovalne zem':e. prevzamejo skupaj in si ga potom na samem kraju sporazumno razde e. Potem so si intera enti razde’ili Roäovo po e'tvo. Jože Kaluža -e ho tel met' ntivo, ki leži ob zompi in te e-enta Mraza Z»bl si je v glavo da prav to zemlja hoče in noben-druse. »Nikar tak.»!« ie miril predsednik ljud »k«®» odbora, nat» d: kmet Orna-ho». .>prr-p:r je greh nad tistim k1 so o»d’i za to zemljo Zemlja naj na? ne azdvaja, temveč druži!« »Ka: se dc' k», naj bo skupaj!« je «trn! Sea tj u.rc, vi ob kmet s kučmo ca giovi in drugi so pritrdili, naj doo' Mra.z njivo, ki se drži njegove zemlje. Kaluža pa na drugem mestu kc-» bivše R šsve zemlje. PristopTa je тУћпа, vesela ženska — Marja Prazr-ik. ka*ere posestvo e bilo že davno p'(»dano velepo--e tniku Tomcu iz Rmskih toplic. Pr» rakova je bila 18 let pri Tomiču dn n arica! »St ma zemlja je to, da bi se š-ji'.jre izpod kure rkotavlo v d » in > « je ek a, se sme:ala in vsi drugi z njo. »Ce fm bi a d»;.-nairica na taLšnf zemlji, bcm toliko lažje živela ko‘ la?tn:ca!« In tako po vr-ti vseh dvajset Vite- ško. ¡ih odpravljali v okupatorjevo taino obveščevalno službo, a med članstvom so organizirali široko razpredeno vohunsko mrežo, ki je izda iala pristaše Fronte okupatorjevi po ':ci.ji in gestapu in odrejali množične pokolje aktivistov pod krinko »čr ne roker Med obtoženci so bili Jože Derganc ■1 vsi postajenačeln-ik v Metliki, zle -lasni sodelavec metliškega prošta \'emenč:ča. ki je zakrivil nešteto in-rnaeije zavednih Metličanov in po-■ zročil tudi številne umore, ki so jih zvršili belogardistični zločinci, dalje ie intenzivno sodeloval z znanim zto »tocem G’avačem. dr. Banom in prof. Krošljem. S temi se je udeleževal se tankov pri proštu, kjer je bilo leglo »arodnega izdajstva. Derganc je bi’ "tovni organizator bele garde v Beli Krajini in ie ob razpadu Italije po Legni! v LiubMano k:er ie postal do mobranski stotnik Kot tak ie bi! ne ka» časa komandant stražne čete na -rednii tehnični šoli. notem pa ie še' v Mamovo četo. v kateri so se zbirali morilci »črnorokci« Odtod je odšel v Postoino k slovenskemu narodnemu »mostnemu zboru, a se ie ob nem 'del jesenski ofenzivi 1943 vrnil v Me 'iko. kjer je za nemške oblasti izderi snisok svojcev partizanov, na pod-'agi katerega je bilo aretiranih več '‘udi. Drugi obtoženec Srečko Kristan ie '•il komandant bataljona in član OOS-a. obtoženega Maksa Žitnika, okrožnega vodjo za bežigrajski okraj, ie zaprisegel p. Kalist in ga povezal z znanim p. Ktovdiiem. namesto ka-'erega je posta' desetar, shajali na so »e v župnišču ali prosvetnem domu. pri Salezijancih na Rakovniku in v samostanu v Mostah Kasneje je po dal hidi poveTnik domobranske kon ‘»ole in te ime! svojo pisarno v Grahki. Krojač Janko Rožič je bil okrožni odja za Moste, ki je organiziral sloko vohunsko mrežo, sodeloval pa ¡e 'udi pri sestavi liste, ki je stožila za •nane božične aretacije L 1942. Magistrato! geometer Andrej Rous in sol- ne obveščevalne službe. Dr. Marjan Poženel ie kot odtočen nasprotnik osvobodilnega gtoanja zlasti agilno sodeloval v protikomunistični propagand: potom pa se je prikltoči! tudi MVAC policiji in ie v tei tonkcip ~o-delova! pri božmnih raciiah 1. 1942 Agilna o/ganizatorto sta bila ludi privatni uradnik Mihact Omerza z Gve-vice in uradnik OUZD Josip Baš. Med nronagancFsH v protikomunistični akciji pa je končno sodeloval tudi bančni uradnik dr Tone Roeger, k; ie pomagal zloglasnemu Humariu in di pri sestavljanju liste aktiviste "»onte na Banovinski hranilnici. Po retodnevni razpravi so biii vri btoženci obsoieni. in sicer- Jož-Derganc. Maks Žitnik .Tanko Božič m kratic Jeglič na smrt z nstr°litviio in -ia tramo izgubo poiit:čn:h in drža» 'ianskih pravic. Vsi ostali so biti ob oieni na odvzem svobode s prisilnin delom, in sicer: dr. Marian Požene! to dr. Tone Roeeer na 18 tot. Srečk -Kristan. Andrei Pons in Boris Orad na 15 tet Mihael Omerza na 13 let losiu Baš na 10 led. Aloiz Intihar na Í» let in Franc Poženel na 4 leta. Vsi ’udi na izgubo nolitičnih in državljan -kih nravic za dobo 10 led ter na n'a čilo stroškov kazenskega postopanja to izvršitve kazni. TURKI V SKOPLJU SO IZ VOLU. KOMISIJO PROTI ŠPEKULACIJI V vseh blokih mesta Skop! ja. v k-terih živi tu:ška manjšina, so bil-konference v zvezi z volitv mi komisij za boj proti špekulaciji in ab »ta ži. Na konferencah so pojaa»jeva!; po amezne člere zakona pro+i špe kulaciji in istoč- -no poud »rjali odgo ,-crnost komisij, ki se mo ajj po ljudskih množicah reu- mipeno boriti proti vsem ljudskim sovražnikom, ki ov1 rajo razvoj naše »a go podar kega življenja Na teh konfere c»h ?o Tur» : 'zvalili komisijo za boj proti šoeku-laciji, ki bo pomagala ostal'm kan;-ijam v Skopi ju. ODHOD ZADNJE SKUPTNE NAŠIH DIJAKOV - ŠTEPFN : > IS10 V V ČEŠKOSLOVAŠKO Po V četrtek 31 t. m. je odpotovala v Prago zadnja feupina naših dijakov vi ok'h šol, štipendistov češkoslovaške vlade. Vlak je šel z beograjske postaje ob 6. uri zjutraj. Za dijake »ki nadzornik Boris Grad sta bila ko- je bil določen poseben vagon. STANJE BOLNIŠNIC V SLOVENIJI V prejšnji Jugoslaviji so posvečali p. emolo pozornosti ugodnemu razvoju zdravstvenega stanja ljudstva Maloštevilne bolnišnice so bile prenatrpane z bolniki, tako da so bili ponekod prisiljen, uporabiti шо bolniško posteljo za dva eli več bolnikov. Stanje slovenskih bokiiš- ic :e je po osvoboditvi pepravilo in je dînes na razpolago že več bol: šilih postelj kakor leta 1941. Ena najvažnejših nalog ljudike oblasti je, da od.očno začne grad' ti bolnišnice, ki bodo ustrezale potrebam današnjega časa. Slovenija ima 9 državnih in 3 bolnišnice Bratov.ke . k.ednice s 4177 bolniškimi postelj :mi V -.jubl.Enskam okrožju, kjer je stanje najboljše, je ena bolniška postelja na 218 p.ebival-cev. Najslabše stanje je v novomeškem okrožju, kjer je ena postelja na 473 prebivalcev. Žalostno dejstvo o drav tvenœi stanju v novomeš em okrožju nalaga ljudski oblasti po ebne dolžnosti za pospešeno ureditev bolniške službe. V Sloveniji je povprečno na 280 prebivalcev ena bolniška postelja. folhograjCani so razdel’li GRAŠČINSKO ZEMLJO 28. januarja smo v Po hov em Grad u razde.jevali graščinsko zemljo, ki jo je užival b.vši lastnik baron Dei- g >. Že zgodaj zjutraj sj se v ščani zb.ali pred graščino, godba je zaigral1, voj.ka je oddala salve. Med z st-v:mi se je visoko dvig da nad glavam vaščanov Titova s.ika. Pov. r en k okrajnega odbo a agra o h interesentov je v svojem govoru poud tri: »Zemlja, tki je bila do drn s to t graščaka Delaga je od danes v. ša 1' t Čuvajte jo, obdelujte jo. vsak košček zemlje mora biti obdelan. Cim bol! boste gojili zemljo, tem večjega sad.' boste deležni.« Geunsier je zabil prvi klin, za nji:-: o zabijali druge, zemlja se je razde Ila med 68 Interesentov agr-o ■eicrme. Pristopila je stara žorc: ki so e ji veselja sozjle oči: »Ali je r.cgoče. da je ta z.mlja zdaj mo a n e j zemrj-. sem delala t:ot dekla« Vaščani o ped ri-li g;ad Dolgo ? . ha zemlje vodsivu KP. uer vedo, d oo to poslopje takj služilo v splošno udskoko.it. Polh »¿raje n PROSVETNO ŽIV! J NJE NA VRHNIKI Vsafîo nedeljo je prostorna dvoran Domu ku.ture na V.hniki po .na. aj imamo prired.tve. na katere je laš trg lahko pota osen. Igral ki krož k L Verda je priredil 13. januarja »Can carjeve hlapce« in je z nj mi pričel gledal ško sezono v novem letu. St -rovrhniški igralci so pa že p ed božičem nastopili s »pevoigro »Štu-laotje mo« v režiji tovariša Pavle G orna. 20. januarja je trst a igr M ka druž na v okri ju AFŽ t a» epia z N š čevo komedijo »Gospa ministrica«. Proslava Leninovega »p >mi sk ga dne je bila 21. januarja prirejena z 'zbranim spoi edom. Skupni nastop vojaškega pevskega zbora in mšsga --bora je pokazal čvrsto vez med voj-ko in ljudstvom. Posebno delaven ie pevski zb ir AFŽ. Pri vseh pri; editvah nastopa. V nedeljo 27. januarja so priredi-e žene posebno dobro u pel koncert Odpele o 12 partizana ih in nar dn h p srni. Danica Štularjeve pa je dvak at nastopila kot olistka. Tudj ženski oktet je nastopil. Sl.kovitost n-з topa sta poživila mešani zbor in orkester. Naši pionirji prirede to nedelo 3. t. m. pravljično igro »Triglavska roža«. Mladina ZMS je p e šnji ede pokazala z razstavo, kako dela politično in vzgojno. Telovadno ž'vljenje ie pri nas razs'bmo in je telovadnica vedno polna škoda le. da je oropana vsega telovadnega orodja. Vsak p 'tek d o m o v i I so redna predavanja Ljud ke univerze. Imamo tudi u/.tni časopis. Udeležba je zadovoljiva. Vse p. i-.editve pričajo, da hočemo na Vrhniki dv.g-aiti prosvetno življenje. Marsikaj mamo v načrtu, a o tem se bjmo pr hodnjič pogovorili Mto' FROSLAVA ŽUPANČIČEVE 68LETNICE V GORICI Minulo soboto so v Gorici svečano proslavili 681etnico rojstva Otona Župančiča. V ta namen - o priredil! v Ljud'kem domu kulturno pri. c d'te v. na katen so izvajali, dela velikega pesnica, tov. Zdravk j Ocv.rk pa je v Ccratkih besedah orisal njegovo življenjsko pot. PODRUŽNICA PRI ELEKTROTEHNIČNI SEKCIJI DRŽ. ŽELEZNIC V' LJUBLJANI šteje zdaj nad 200 članov. Z Novur. ietem se je preured la naše služb-ne enota. Zato sta se preuredila tud upravni in nadzorni odbor naše po družnice. Oba odbo.a sestavljajo. eua. člani prejšnjih odborov si dikita pit signalni, elektr jtehaišk in prometn delavnic. Fodružnica dela prav ž -vahno. Poleg rtrekovnih tečajev za vajence in za ka.id.date nadzorni! :o; signalnih in brzojavnih naprav, ki trajata že več mesecev, se je 27. januarja pr čel še t. etji strokovni teča; za elektromonterje. V vseh treh tečajih brezplač o poučujejo naši član — strokovnjaki. Na Leninovi proslavi je po'eg našega orkestra na. vopll pev ki zbor. o ! U at er cm upam j, da bo posej strto' na topil na vseh naš h večjih prire ditvah. V okvira delovnega tel mo Vinja smo v zadnjih tedm h izdelal 18 brzojavnih miz. N .ši mizarji, kiju čavničzrji ia mehan -ki sc delo opro »i i v reic or dnem času Kljub t mu pa izdelki po kakovosti In -ičrnst pre e„ajo tuje izdelke te vr te. ko.i-ker jih p.znamo izpred vojne. Naši elektremanterji so od osvo-oOditve do danes jprJor.ti z el-ktri-»ao napeljavo in raz-veLja.o nad 10 železniških postaj. Ured ’ i in obnovili so celo vinto že.azniških elekt o ssija.ških naprav, ki so bile ob razsulu nemške vojske po ek.d m jene pcškodcrane. Deiaviivo tea red o teden! o po tri ure brezplačno In t -.co opravi r.a teden po 1и6 ur p ostc-/cljnega de.a. Na naših m»jžič»ih -s Staničih r-šujc-n o vsa važna vpraš-i i»ja Pred tedni »mo na št rih se»tan kih razp.avljali o naši novi ustavi zdaj pa se pripravljamo na volitve delaviikih zaupnikov. ZGLEDNO DELO V DRŽAVNI *EKs>XiLNl TOVARNI V SKOFLJ« Državna tekstilna tovarna »Vardar» v Skopi ju je delaea lande j leto .senc po.cvičnim številom statev. V ze četku tega leta je mela tovarna i»_ razpolago 70 % prejšnjega števila statev pe je kljub temu dosegla P o-izvodnjo iiz leta 1939. To je bilo mogoče z zglednim poletom delavcev. V začedcu tega leta sj uvedli akordni sistem. ki je pospešil proizvodnjo za 25 %. Delavci so sprejeli akordni sistem z navdušenjem. Po t.m ..¡sterni je vsdk delavec plačan po posebno iti. Detovd so prej dobi.ai dnevni 104 dinarje, danes pa dobivajo loi dinarjev. Uprava tovarne je hjtol. de oč dobro kakovost in viš.o proiz-• cdn.o pri delu in je dodelila vsa' me ec 4 denarne nagrade. P i statvar delajo sedaj v tovarni tudi domabili zirami vojaki, 5 delavcev in 4 delavke. Že čez nekaj tednov so dosegli normo, nekateri pa jo presegli za 5 % Uprava sird'kalne podružnice ie predlagala na sindika.ui koniere.c: da se izvrši prvomajsko tekmovanje k-' bo zvišalo proizvodnjo, izb 1 j šalo akovo t in povečalo izkoriščanje strojev do viška. Tetanol» nje bo med po sameznimi delavci in med odd-»Uri Ikal ki mojster Anton Grahorad je s svojimi pomočniki ob jubil. da bo do II i konca februarja usposobil zadnje po. k varjene statve, 15 po številu, s čimer se ribo povečala proizvodnja Sindikalna podružnica posveča velico pozornost političnemu in pr jsvetne kulturnemu dvigu delavcev. Vsakega četrtega so konference, dvakrat me зд»-о pa izide stenčas. V tovarni so samo 3 nepismeai delavci in še ti se bodo kmalu naučiti pisati in citati. LJUDSTVO V OKRAJU SLAVONSKE POŽEGE PROTI SABOTERJEM V Slavonski Požegi je bil sest.nefc okrajnega ljud Lega odbora. Iz poročil je razvidno, da je odbor skrbel za narodnj zdravje in da je z uspehom dokončal pobijanje pegavice. V окгијц Slav. Požege je odprto danes 68 šol z 80 učitelji in 3852 učenci. Obisk .načfabetskih tečajev je slab._ Tečaje je obiskovalo samo 180 nepismenih. Med jesenko totvijo je bilo posejano 21.150 oralov zemlje, za pomladno setev pa .ačunajo. da bo posejanih 18.150. Na skupščini so bila izdana odboru navodila za pravilno zLori-ičanje gozdov. Zgrajeno ali popolnoma popravljeno je bilo 115 stanovanj-kih in gospodarskih poslopij. Pri eh delih je delalo 16.611 plačanih delavcev, medtem ko je bilo mnogo del Izvršenih pro toveljnj. Mnogo je bilo :torjer.o za obnovo industrijskih pod-,etij, ki so necbhodno potrebna za obnov j dežele. Člani so navduš no pozdravili sklep, da se ljudski odbor očisti p.otiljud kih elementov. Člani okrajne Lupščkue so obsodil' šel« oddelka za trgov'no in oskrbo pri okrajnem odboru Ivana Bsnoviča. De-egat oddelka za Vgradnjo ljudske oblasti pri predsedstvu Narodne vlade Hrvatske, ki je prisostvoval soji canora. je dal pjtrebna pojasnila, da bi oilo delo pi organizacij ljudi e ob-.asti čim bolj uspešno. Izvolili so nov izvršni odbor, itane ljud-ke sodnike 'n o-dne p isednike. V SKOPLJU JE BIL OBSOJEN SKRIVAČ ŽITA Pred okrajnim .judskim sodiščem v jiioplju bo cdgoiarjal kmet BI žo Nî.îoicî ti iz vasi Beli-begcva. k. je kot pred.tavnik oblati saboti al deli ljud ;Praznik je. pouka ni več in otroci se zbirajo pri meni ter pripravljajo nogavice za tovariše partizane.« -Toda tovarišica, saj pozimi bodo naš' bore1' že v kasarnah in ne bo ! nam treba več tako skrbeti zanje.« No. bo pa ostalo za one. ki bodo najhol1 potrebni in leb ho gotovo dosti. mi odvrne učiteljica. Vrnila sva se nazaj, da nadaljujeva s pričetim norrovorom. ■ Kako ie bito leto? s šolskim poukom j: zastavim vprašanje :Ob zlomu Italiie sem se vrnila iz ieče Po poklicu nisem učiteljica, a ker se je pokazala jjotreba. som pričela v domač' vasi S DOukom.« - Kakšne si imela na uspehe?« se pozanimam naurei. Mirno ie vstala in [»oklicala nekai učenk, ki so mi gladko čitale in deklamirate Gregorčičeve oesmi Učiteljici so žarele oči in vprašujoče me ie gledala, kako sem zadovoljen z uspehi njenega učitelje- vanja Moral sem priznati, da je staila mnogo, mnogo več. kot bi storila "•klicna učiteMica-kruhoborka. »In kaj imaš tu na mizi?« Nekako zadregi mi razvije ovoj in prikaže se Iejjo izdelana slovenska zastava ki je namenjena bližnji voiaški editori. »No. kako ti je všeč? Izgotovila sem jo sama s pomočjo naših mladenk in povabim te v nedeljo na slavnost, ko bomo izročali zastavo editori « »Kaj pa s plačo?« »Imam malo njivico in s pomočjo vaščanov se preživliam Prve dneve mi je bito težko, ko sem se vrnila iz ieče. Sedaj ie bolje. Za svoje delo ne zahtevam nikakega plačila: da dobim le toliko, kolikor rabim za preživljanje na sem zadovoljna.« »Kaj na s tvoio dmžtoo?« sem bi' radoveden. — »Mož mi je pred leti umrl. Imam pa dva sina-nartizana, o ka’erih nimam že več kot eno leto nikakega glasu. Naivečie plačilo za ves moi trud mi bo. če bom imela to srečo, da se vrneta sinova. V resnici težko iu pričakui?m. Če pa nadeta pa tudi vem za kaj bosta padla, in ne ho mi pretežko.« Poslavljal sem se in spremila me je I do šole. pred katero je bila zbrana skupina mladenk, ki so jo čakale, da se Doumni ¡o radi programa proslave za izročitev zastave. Take so naše učiteMice. Tak ie naš kader novih prosvetnih delavcev Trdno ie povezan z domačo vasjo. Ne pozna nikakega oddiha, ko popravlja in z:da. kar je podrl fašizem. Nadaljeval sem not in premišljeval . o tem čudovitem koščku naše sloven I ske zemlje. Zemlje, ki je petindvajset let hrepenela, da se pridruži ostali Sloveniji, in ki je petindvajset let sanjala in hrepenela po veliki mogočni Jugoslaviji. Danes je ta sen uresničen. Misli so se mi pletle okoli šolstva in ostalega prosvetnega dela v Slovenskem Primorju. Gledal sem leto nazaj in v duhu obnavljal spomtoe. Italija je razpadla. Fašistično uči-eljstvo po naših krajih je zbežalo. Zavedalo se ie svojih zločinskih del. ki jih je vršilo v službi okupatorja nad našim narodom. Zavedalo se je tudi tega. da jih narod ni maral in da so mamice skrivaj učile svoje »troke slovenskega čitanja in pisanja Po vaseh so ostale prazne učilnice brez učiteljev. Vasi so bile polne mia dine, ki je čakala slovenskih šol. In tedaj se je pokazala vsa življenjska sila našega slovenskega naroda. Ime-’i smo na razpolago nekaj poklicnih učiteljev, ki niti zdaleka niso zadoščali nujnim potrebam. Dijaki in di-iakinje. služkinje, rokodelci in preprosta kmečka dekleta, ki so obvladata slovenski jezik, so stopila na me sta manjkajočih učiteliev. Začelo se ;e s poukom. V naših šolah se je po mnogih letih oglasita zopet slovenska govorica. Iz naših učilnic so odmeva le partizanske in narodne slovenske nesmi. To ie bila šola. ki je uresničila davne želje ljudstva v dolgoiet nem suženjstvu po svobodni S'oveniü in pravični,- novi Jugoslaviji. Zato je 'tadstvo to šolo vzljubilo. Toda prišel je zopet nov sovražnik Nemci, ki so vdrli v Slovensko Primorje. so pričeli požigati naše šole Gela vrsta požganih šol nam priča e njihovi »visoki kulturi« Toda tudi to ni prestrašilo našega kadra novih učiteljev. Pouk. ki se je pričel v šolskem oos’opju. se je nadaljeval v nriva'ni'h tršah. v gospodarskih do-s'opjih itd. Rili so primeri, ko je uči-totjica zbrala otroke požgane vasi na prpstem in tu nadaljevala s poukom. Bil je primer, ko so zgorelo šolsko tablo začasno nadomestili z vrati. Ker ni bilo časa čakati na klopi, so učenci sedeli po tleh ali kjer koli. Pobijali so nam učitelje, padali Л novi šolski nadzorniki, metali so žive šolarje v ogenj. A vse to ni moglo zaustaviti silnega hrepenenja po slovenski šoli. Na mesta padlih so stopali drugi in nadaljevali z začetim delom. Na 315 šolah s 450 učitelji se je vrši! pouk na Slovenskem Primorju za 15.142 učencev. V 185 večernih tečajih je na tisoče in tisoče odrasle mladine nadomestilo manjkajoče znanje slovenskega jezika. Šolo je preveval duh narodno-osvobodilne borbe. V kratkem času je hotela mladina nadoknaditi ono, kar jim je fašizem vzel. Vse to ie bilo naše in rodilo se ;e iz naše narodno-osvobodilne borbe, podprto s silnim hrepenenjem po slovenski besedi. V Trstu deluje naša šola. V 30 na ših tajnih krožkih se poučuje slovenščina. Trst hoče danes nadomestiti ono. kar je zamudil, in pokazati sveto, da bivajo v njem Slovenci, ki niso pozabili na svoje poreklo in ki hočejo dostojno proslaviti praznik svobode, ko se bodo pridružili ostali Sloveniji v federativni, združeni Jugo daviiji. V Slovenski Benečiji se odpiraj« -'ovenske šole. Zatirana slovenska Istra se je dvig uda in osnovala preko 30 naših šol Danes mladina v teh šolah, večernih tečajih in tajnih krožkih dobiva osnovna znanja iz slovenščine in se vzgaja v odlične borce za slovenske pravice. Učenci so točno poučeni, kdo Hm je odprl vrata šol, in znajo ceniti žrtve, ki jih prinašajo njihovi očetje, bvatje. sestre in matere. Vesele se. da so priključeni zedinjeni Sloveniji. Odločna je njihova privrže nost federativni, demokratični Jugo slaviji. Ni več sile. ki bi mogla to prepričanje iztrgati iz teh mladih src. Tudi z delom pomagajo v tej borbi Vrše kurirska, obveščevalna in druga dela. Z raznimi nabiralnimi akcijami pomagajo naši Narodno osvobodilni vojski. Posebno se izkazujejo kot veliki dobrotniki naših bolnic. Ljudstvo odklanja šole, ki so jih odprli Nemci in njihovi hlapci domobranci. Samo nekaj izkoreninjencev slovenskega naroda se trudi danes, da bi osnovali šole-potujčevalnice. Toda njihovi uspehi so zelo, zelo klavrni, ker ljudstvo vidi v njih nadaljevanje zločinskega dela italijanskih fašistov. Pokrajinski odbor OF za Slovensko Primorje je izdajal za šolsko mladino mladinski list »Mladi rod«, ki je v mnogih vaseh nadomeščal čitanko in ki je izšel v osmih številkah. Sedaj ga bo nadomestoval osrednji mladinski list Učiteljstvu je izdajal prva navodila »Učiteljski list«, katerega delo nadaljuje osrednja izdaja »Pro svete«. Vršil se je učiteljski tečaj za pomožno učiteljstvo in tečaji za aktiviste s posebnim ozirom na znanje slovenskega jezika. Prostor nam ne dopušča, da bi la hko pokazali na stotine in stotine pri merov požrtvovalnosti tako od strani učiteljstva, mladine in staršev pri šolskem delu Tudi ostalo prosvetno delo je zavzelo v tem letu ogromen razmah. Na tisoče in tisoče priredi tev, ki so bile združene z raznim: proslavami, kot s proslavo petindvajsetletnice smrti Ivana Cankarja, proslavo bratov sv. Cirila in Metoda itd. je močno razgibalo Slovensko Pri morje. Nastajajo novi pevski zbori, igralske družine in druge kulturne skupine. Z velikim navdušenjem se pripravlja proslava stoletnice rojstva Simona Gregorčiča. Naša Slovenska Primorska hoče nadomestiti vse tisto, kar ji je bilo zabranjeno v letih fašizma. Lahko pričakujemo, da bo šla v tem pogledu še dalje in da ni daleč dan. ko bo ta del slovenske zemlje stal na čelu prosvetnega dela v slobodni, zedinjeni Sloveniji. To naše prerokovanje sloni na dejstvih, da narod na tem delu slovenskega ozemlja kaže silno hrepenenje jdo izobrazbi in napredku in da je za to pripravljen žrtvovati vse. Nihče mu ne bo več mogel iztrgati prepričanja, da se mu je godila vsa ta leta ogromna krivica in da je njegovo mesto samo v družbi ostalih bratov Slovencev, ki bodo jiovezani v zedinjeni Sloveniji v mogočnem sklopu ostalih jugoslovanskih narodov v federativni, demokratični Jugoslaviji. Leto. ki je za nami. je rodilo mnogo uspehov. Ko se bo nekoč oisala zgodovina slovenskega naroda zgodovinar ne bo mogel iti preko do' odkov tega leta. ne da bi omenil tudi prizadevanja Slovenskega Primorja, da iz-DOpralni na kulturnem pralju ono. kar mu ie fašizem odrekel. Veličastna je borba naših borcev s puško v roki, toda nič manj ni veličastna tiorba 'rosvetnib delavcev. Ne požig:, ne umori, niti večne nevarnosti, v kate-ih delajo naši pionirji prosvete, niso mogli zavreti silnega hrepenenja ra izobrazbi. Svoboda, ki nas že pozdravlja iz neposredne bližine, bo to delo še praspešila Večno pa bo ostal ;Domin na to leto. bo smo vsemu '-vetu pokazali, da smo narod in da hočemo živeti. Ves svet nas že danes za to delo občuduje in nam daje primanje. Toda tudi mi se zavedamo, la smo si to Driznanje zaslužili, in ulcer zaslužili z delom in potoki krvi naših najboljših sinov in hčera in da mo v resnici postali iz naroda hfcrp-■V narod junakov. (Iz zbornika »Leto borb ob So3<# Telesna vzgoja Gustan] In Celje lasta letos zbrala najboljše smučarje Za dneve od 22. do 26. februarja so razpisane tekme j3 drž. prvenstvo v smučanjn, in sicer na istih prizoriščih in skoraj hkrati v alpski in klasični kombinaciji Beograd, 31. jan. Na predlog Glav. odbora Fizkulturne zveze Slo-j , ;::je je Centralni odbor fizkulturne j v’ Jugoslavije razpisal tekmova- j . . za državno' smučarsko prven- j i. ki bo v dnevih od 22. do 26. feil ja v Guštanju in po vremenskih erah deloma v Celju. Pogoji K.aovan ja so naslednji: Alpsko tekmovanje. Smuk za dnike telesne vzgoje obojega ‘;a od 16. do 18. leta starosti, p-lžina proge do 1 in pol km. V ¡leu za oboje do 18 let največ. ; na proge 3 km. V slalomu za od 16 do 18 let starosti. V sla-za oboje od IS. leta navzgor. V combinaciji smuk — slalom po gonjah. 2. Norveško smučanje. Tek na 12 km za moške udeležence in na 5 km za dekleta v starosti nad 18 let. V teku na 5 km za mladince in 3 km za mladinke- od 16. do 18. leta starosti. V skokih za tekmovalce. Tekme v norveškem smučanju bodo v teku v Guštanju in v skokih na skakalnici v okolici Celja (če bo dovolj snega). Tekmovanje se bo ocenjevalo po disciplinah in tudi v kombinaciji. Zmagovalci bodo prejeli naziv prvakov Jugoslavije za leto 1946 v posameznih disciplinah. Pravico nastopa imajo vsi pripadniki telesne vzgoje, ki jih bodo prijavila njihova telesno-vzgojna društva, ali aktivni po Glav. nem odboru. (Tanjug.) Smučarska koča PMttïsljj obnovljena Guštanj, 30. jan. dška gora, soseda ponosne Pece, kmalu sprejela goste. Najboljši Carji iz vse države bodo merili -obnosti v alpski kombinaciji za -v državnega prvaka. Za tako ditev, ki mora biti ne samo ma--tacija smučarskega športa, tem-tudi povezanosti jugoslovanskih 'ov, so potrebne temeljite' pri- ristovski dom na vrhu Urške je al plen okupatorjevega nasilja, cle in sežgane stene trpko pobijajo obiskovalca. Na severnem vju Urške pa še stoji koča, ne-last smučarskega kluba Gu--Kotlje, čeprav ji vojna tudi ni prizanesla. anje lice se na srečo ni izpre-Jo, pač pa je notranjost bila pre-oskodovana. Treba je bilo mno-ofcre volje, da so bili slednjič .vljeni vsi nedostatki. Bil pa bi velik greh, če bi kočo pustili asti. Obiskovalcu se nudi s te .e krasen razgled na Pohorje, :1ak, Svinjo planino itd. Telesno-jno duštvo, ki je bilo ustanovlje. .nalu po osvoboditvi, je prevzelo .■ v svojo oskrbo in s tem tudi vse ge in delo, da usposobi kočo za >.:no zatočišče športnih Ijubite-Ta naloga mu je tudi uspela s ¡tovoljnim delom. rva skrb je bila, da se opremi anjost koče. Poizvedovalo se je starim po okupatorju raznešenem ntarju, dodalo se je še, kar je njkalo in neko jesensko nedeljo je . koča opremljena z vsem najpo-onejšim inventarjem. Dva sobo-•••aria sta med tem prebelila očr. cene sob in ostalih prostorov. tekme za državno prvenstvo stavi je pa bodo prostori v koči, L ko sprejmejo samo okrog 30 ov, premajhni in ne bi ustrezali vam take prireditve. Poleg carske koče je bila zato v krat-času postavljena še lesena ■ca, kjer je prostora za nadaljnjih ležišč. Tako je zadoščeno vsaj c e vam tečajnikov. Za goste in .le tekmovalce bo za to priliko ravljeno dovolj prenočišč pri blich posestnikih ter v Kotljah in tanju. Treba pa je bilo izvršiti še drugo nejšo nalogo: popraviti in pripra-progo za tekmo. Proga je dolga ’ žno 3 km in pol. Da je pástala rabna, je bilo treba v njenem rnjesm delu Izsekati gozd, pone-razstreliti skale in odstraniti tavo. Treba je bilo napeljati tele-ki vod in postaviti kontrolne pote. Zdaj je že vse pripravljeno, kar zaslužijo naši tovariši vse .znanje. Jajvečja ovira na progi je bila Uma pri Lubenčevi koči. Odstra-•V te za prost in nenevaren smuk bila nujno potrebna. Tudi to za-ko so premostili s lem, da so pod -rokovnim vodstvom jeklarniškega bja napravili preko globokega ' ka nov mest, ki omogoča smučar-r naraven prehod od starta po mem grebenu na položnejšo rav-to. Tako je bila odstranjena tehni. ca ovira, ki bi bila sicer lahko ži-njsko nevarna. Novi leseni most 14 metrov dolg. Glede ostalih priprav bomo poro-ali v naslednjih dnevih. RW Is kretske zadnjih dni TEKME NA POBOČJIH SV. JOŠTA Kranj, 30. januarja. Za prvi del svojih društvenih prvenstev TD Storžič pohitel na pobočja Sv. Jo-. ki so se že nekaj oni blestela v nora oblačila. Mnogo jih je bilo, ki so se dan dvigali s smučmi po mehkem pr-u. prvikrat v svobodi. Na sami ravnini. železnici. neposredno poleg gostilne. *r je bil opoldanski odmor, je bil postav. • n cilj 1.5 km dolgemu smuku s 350 m inske razlike za člane, za ostale je bi-določena proge, z 800 m dolžine in 120 : etrov padca. Od cilja se je dvigala vse ;e skrbno in že jeseni pripravljena stan-"dna proga, ki je morala po svoji izpeli in zanimivosti navdušiti vsakogar. Slalom, ki je bil zamišljen kot drugi del "ske kombinacije, je bil položen tako, je bilo možno spremljati tekmovalca z ravne galerije od visokega starta do cl. • . ki je bil postavljen v globini pod gle-' ■ Obe progi sta zahtevali od nastopačih popolno obvladanje smuči in brce. Dolžina slaloma je znašala 400 m s ,or) m višinske razlike. Prijavilo se je 16 članov. 22 mladincev n 7 članic, ki so dosegli naslednje tehnič. rezultate: člani: Smuk: 1) Grohan Stanko 3:04. Jccif Stanko 3:05 3) Pemuš Joža 3:17. Rialom: 1) Permis Joža 1:16.8 2) Procen - m 1:44. — Alnska kombinacija: 1) Per-—š Ježa 97 5. 2) Grohan Stanko 90 točk. članice: Smuk: 1) Urbar Nada 2:14. 2» Jam n j > 2:2fi — Rialom in kombinacija: 1) Urbar Nada 2:16^4. ozir. 100 točk. Mladinci: Smuk: 1) Japelj Anton 2:01, 2) Liber Boris 2:02. — Slalom in kombi, nacija: 1) Mastnak Anton. šolska mladina je hkrati*nastopila bliže mestu v več skupinah. V A skupini se Je plasiral kot prvi Loj k Leon z 0:47 na 600 m dolgi progi. V skupini B je bil na progi 800 m prvi Tomažič Branko z 2:59, pri pionirkah pa Celar Milena v 3:41. v skupini C na 1200 m pa je dosegel najboljše mesto Dimnik Slavko v 6:40, Vsega je med to mladino nastopilo 120 tekmovalcev. Za nedeljo dne 3. februarja je v Kranju na sporedu norveška kombinacija v teku in skokih. Tudi tu je TD Storžič že v jeseni s prostovoljnim delom pripravil novo. povečano skakalnico, ki dopušča skoke do 32 m. Teki bocio v okolici Stražišča s startom ob 9. uri, skoki pa ob 14.30 v Gorenji Savi. TD Storžič vabi tekmoval, ce od drugod na nastop izven konkurence. ŠE NEKA J BESED 0 HOKEJISTIH TD UDARNIKA Po dolgi pavzi pelili let so nam hokejisti FD Udarnika v soboto in nedeljo priskrbeli dve tekmi hokeja na ledu, ki sta privabili na drsališče več je število ljubiteljev te lepe športne panoge. Po nekaj treningih, ki so jih naši temeljito izkoristili, nismo mogli v naprej računati, na izide teh srečanj. Vsekakor so bili pesimistični računi bolj številni. Večina Udarnikovih igralcev so res stari znanci na tem polju, vendar je pet let počivanja pustilo precejšnje sledove, kar se je videlo že na treningih. .Drsanje samo še zdaleka ni na višini predvojne forme, dasi je bilo pri vseh opažati mnogo volje in truda. Tehni ka in kondicija tudi zaostajata, kar je tudi razumljivo. V obeh tekmah so se z »Udarnikove« strani pojavili razen tov. Hočevarja in Ogrizka sami stari »asi« kot Gorše, Pogácnik. Kačič, Pavletič, dr. Gogala, por. Eržen. Aljančič, medtem ko sta kot »starejša« nastopila pri Zagrebčanih samo ing. Stipetič in ing. Tomič. Vsa ostala imena gostov kot Weiner, Donava!, Piai. Miočka. Mirti, Vrančić. Uršič in Bosolj so komaj znana izven doma. Večina njih so mlajši igralci, iz. česar lahko sklepamo, da so svoje znanje pridobili med vojno. Ka splošno smo glede znanja lahko zadovoljni z našimi. Drsali so zadovoljivo razen mladih dveh, katerima tega očito primanjkuje. Pohvalno ie hilo ofenzivno nasirojenje v ot»ph tekmah, dasi so Zagrebčani kazali večjo izdelanost in uglajenost- v svojih pogostejših napadih. Sobotna tekma se je sicer končala s 3 : 3. vendar so bili gostje boljši. Naši so vse preveč »zaplavali« v staro nepravilno zadržanje, ki se mora čim prej izkoreniniti. Namesto da bi bili vse napore osredoiočili na igro samo, so zašli na kvarno taktiko napadov na poedince, kar je kvarilo igro in škodilo rezultatu. Grobosti se morajo za vsako ceno iztrebiti. Mnogo važnejša je lepa. poštena in pravilna igra od ne-fair zmag. Kolikor se posamezni igralci ne morejo živčno obvladati, naj igranje rajši oi’uste. Gledalci se navdušujejo nad lepo igro, ne pa nad surovostmi. Nedeljsko srečanje je bilo v marsičem boljše Predvsem je bilo manj grobosti. Videli smo nekaj prav lepih potez z obeh strani. Rezultat 3 :1 ni najpravičnejši. Zelo dobro igro je da! od domačih Pogačnik, medtem ko je bil Kačič vidneiši. posebno v soboto, z nedopustnimi izpadi. Oba napada sta bila približno enako dobra. Zagrebčani so obe tekmi igrali solidno. vlagali so v igro vsa prizadevanja. Vsi njihovi napadi so se razbili ob nasprotni obrambi, posebno ob Goršetu. Pri njih še ie videla večja rutina, kar ie posledica pogostej-! šega igranja. Najvidnejši j.e bil ing. 1 Stipetič. ! Obe tekmi je sodi! lov. Žitnik V., kateremu se ie- posebno v soboto poznal petletni odmor, vendar je bil do kraja igre absolutni gospodar na terenu. Na nedeljski tekmi je že pre-I šel v staro solidno formo. Razpis s;---“ »гс1г’ћ tekem zn prvenstvo Ceij.ske.g-. o’ ; ožja v alpski in klasični kombinaciji Telesne vzgojno okrožje Celje razpisuje smučarske tekme v alpski in klasični kombinaciji dne 9. in 10. t. m. v Celju. Alpska kombinacija: V soboto 9. t. m. cb 14. bedo tekme v smuku pri Celjski koči. Prega bo dolga 2000 m z viSinako razliko 343 m. Ta proga je določena samo za člane I. razreda, ćlanj IT. razreda mia* j dine! in članice pa bodo šli na progo dol-; go 1000 ra in z višinsko razliko 200 m. V i nedeljo 10. t. m. ob 9. dopoldne bedo tek. me v slalomu pr? Celjski kcčl. Tekmujejo samo člani in mladinci. Dolžina proge je 8C0 m z višinsko razliko 180 m. V smuku lahko nastopilo vsi člani tclesnovzgoJnlb društev, za tekme v smuških likih pa bo pr r»"ščenih samo 25 najboljših tekmoval ' • ?7 tekem v smuku. Klasična k-rn binaci fa V soboto 9. t. m ob 14. bodo tekme v teku na 10 km čitajte tn širite jc vsi! člane in na 3.5 km za mladince (od 14 do. 18 let) v okolici Celja. V nedeljo 10. februarja ob 14.30 bodo tekme v prostih skokih in skokih z* klasično kombinacijo na skakalnici (Pri Petričku) v Celju. Tekmuje se po pravilih bivšega JZSS. Za prvenstveno okrožje imajo pravico nastopa vsi člani telesno vzgojnih društev okrožja Celje, člani drugih okrožij pa lahko tekmujejo samo izven konkurence. Tekmovalci potujejo na svoje stroške, pre. nočišča bodo brezplačna, hrana po znižani ceni. Prijave je treba poslati najkasneje do 6. t. m. preko društev na okrožje ( naslov: Telesnovzgojno okrožje Celje, poštni predal št. 48). žrebanje nastopnih številk bo eno uro pred tekmami. Zrna. govalci posameznih disciplin prejmejo naslov: Prvak celjskega okrožja za leto 3946 in priznanice, ostali plasirani do 6. mesta pa priznanice. V okviru smučarskih tekem v dnevih 9. in 10. t. m. bo tudi medmestna smučarska tekma v alpski kombinaciji med Celjem in Zagrebom pri Celjski koči. Obe mesti nastopita z moštvom 6 članov: za izide dvoboja se bodo računali rezultati 5 tekmovalcev. . TD Celje in TD Olimp priredita v okviru smučarskega dneva dne 3. t. m. ob 10. pri Celjski koči drugi del tekmovanja v alpski kombinaciji za društveno prven- stvo in to tekme v smuških likih. Proga bo dolga 800 m z višinsko razliko 180 m. Da bo udeležba na ta smučarski praznik čim večja, priredita obe društvi izlet do Celjske koče. Zbirališče pred Domom ljudske presvete (Narodni dom), odkoder bo skupen odhod točno ob pol 8. zjutraj. ★ Ustanovitev novega telesno-vzgojnega društva v Mariboru. Na Pobrežju v Mariboru so te dni ustanovili novo telesno-vzgojno društvo. Društvo ima že svoj dom in telovadišče, kjer bodo gojili predvsem telovadbo in lahko atletiko razen drugih športnih panog. Med prebivalci četrti vlada za novo ustanovljeno društvo veliko zanimanje. Okrožni telesno vzgojni odbor Ljubija, na (referat za nogomet). Pozivajo se delegati vseh telesnovzgojnih društev ljubljanskega okrožja, da se udeleže širšega sestanka v ponedeljek dne 4. t. m. ob 16. v prostorih FOS-a na Taboru. Razpravlja, lo se bo o načrtu in izvedbi prvenstvenega tekmovanja v okrožju. TD železničar. V četrtek 7. t. m. ob 19.30 bo sestanek table-teniške sekcije v domu Ljube Šercerja (bivšem Sokolskem domu v šiški). Vabljeni vsi ljubitelji tega športa! Referent. Dnevne vesti ' Koledar Sobota, 2. februarja: Svečnica Spominski dnevi 2. П. 1804. Upor šumadijskih Srbov pod Karadjordjem Vremenska napoved ZA SOBOTO Jasno, zjutraj nizka megla in hud mraz, čez dan okoli ničle. Izgledi za nedeljo: naraščajoča oblačnost, čez dan južno pri zapadnih vetrovih, pomemben dvig temperature. Dežurne lekarne Danes: Lekarna Trnkoczy, Mestni trg 4; lekarna Bohinc, Rimska cesta 31. Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Vinko Igličar, Tržaška cesta 14, tel. 22-89. Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj Dežurno veterinarsko službo v nedeljo 3. februarja vrši tov. Ipavec Rafael, centralna veterinarska ambulanta, Cestna na Loko 4. Prizadeti naj se v bodoče za veterinarsko pomoč ob nedeljah in praznikih obračajo prvenstveno na spredaj omenjeni zavod. Telef. štev. 28-88. NARODNO GLEDALIŠČE Drama Sobota, 2. febr. ob 15. uri: P. Golia: Triglavska bajka. (Predstava v opernem poslopju.) Izven. — Ob 20. uri: B. Nušič: Pokojnik. Izven. Nededja, 3. febr. ob 15. uri: P. Golia: Triglavska bajka. (Predstava v opernem poslopju.) Izven. — Ob 20. uri: M. Pucova: Svet brez sovraštva, Izven. Ponedeljek, 4. febr. ob 18. uri: P. Golia: Triglavska bajka. Izven. Torek, 5. febr. ob 15. uri: škvarldn: Tuje dete. Izven. — Ob 20. uri: V. Zupan: Rojstvo v nevihti. Izven. Opera Sobota, 2. febr. ob 15. uri: P. Golia: Triglavska bajka. (Dramska pred. stava v poslopju Opere.) Izven — Ob 19.30. url: A. Dvofak: Rusal-ka. Izven. Gostovanje Zlate Gjun-gjenac. Nedelja, 3. febr. ob 15. uri: P. Golia: Triglavska bajka. Dramska predstava v poslopju Opere. Izven. — Ob 19.30. uri: B. Smetana: Proda, na nevesta. Izven. Gostovanje Zla. te Gjungjenae. Ponedeljek, 4. febr. Zaprto. Torek, 5. febr. ob 20. uri: I. večer sodobne slovenske opere. Izven. Mariborsko gledališče Sobota, 2. febr. ob 15. uri: Nušič: Sumljiva oseba. Izven. — Ob 20. uri: Otvoritev kulturnega te. dna. Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Nedelja, 3. febr. ob 15. url: Linhart: Veseli dan ali Matiček se ženi. Gostovanje v Slovenski Bistrici. Ob 20. uri: Smetana: Prodana ne. vesta. Ljudska predstava. Globoko znižane cene. Slovensko ljudsko gledališče Jesenice Sobota, 2. febr. ob 19.30: škvarkln: »Izpit za življenje«, premiera. Nedelja, 3. febr. ob 19.30: Skvarkin: »Izpit za življenje«, red A. Torek, 5. febr. ob 20. uri: CeSar: »Trije vaški svetniki«, gostovanje v Radovljici. KINEMATOGRAF! Kino Union: Jugoslovanski doku- mentarni film »Beograd«, tednik. Ob 16.15, 18 15 m 20.15, uri. Kino Matica: Sovjetski film »Salavat Julajev«, tednik. Ob 16.15, 18 15 in 20.30. uri. ' m Sloga: španski film »španska tednik. Ob 16.15, 18.15 in " ' “ uri. deJJevo: Sovjetski film " I dan lojne«, tednik. Ob 20. uri. Državni kinematografi Spored 1. in 2. t. m. Bled: Francoski film »Decembrska noč«, tednik. Domžale: Sovjetski film »Četvero src«, tednik. Dravograd: Francoski film »Med štirimi stenami«, tednik. Grosuplje: Finski film »Potepuhov valček«, tednik. Ig: češki film »Turbina«, tednik. Kamnik: Ameriški film »Soba 309«, tednik. Laško: Francoski film »Edvard VH«, tednik. Maribor, Esplanade: Ameriški film »Nekoč se je zgodilo«, tednik. Novo mesto: Sovjetski film »Vdor«, tednik. Ormož: Italijanski film »Preko ljubezni«, tednik. Ptuj, Titov dom: Ameriški film »Detektiv Andy Hardy«, tednik. Radeče: Ameriški film »Oče in otro, ci«, tednik. Radovljica: Sovjetski film »Branila je domovino«, tednik. Rajhenburg: Francoski film »Junaki jutršnjega dne«, tednik. Rogaška Slatina: Ameriški film »Slučaj Garden«, tednik. Ruše: Sovjetski film »pb šestih po zmagi«, tednik. Slovenjgradec: Angleški film »Signal Iz Alžira«, tednik. Šoštanj, Kajuh: Sovjetski film »Neulovljivi Jan«, tednik. Škofja Loka: Ameriški film »žena ustvarja zgodovino«, tednik, št. Jernej: Angleški film. »Osvobo-jenje Afrike«, tednik. Trbovlje: Sovjetski film »Zoja Ko. smodemjanskaja«, tednik. Vevče: Ameriški film »Hotel za žene«, tednik. Vrhnika: Francoski film »Človek iz bara Eden«, tednik. Žalec: Sovjetski film »Dvoboj«, tednik. VSEM POTNIKOM LJUBLJANSKE CESTNE ŽELEZNICE Uprava cestne železnice sporoča, da je s 1. februarjem 1946 uveden 6 minutni celodnevni promet v št. Vid, tako da bodo vsi vozovi proge I. vozili v št. Vid in to vse delovne dneve, v nedeljah in praznikih pa samo popoldne. Sprevodniki cestne železnice so po predpisih dolžni menjavati le bankovce do 10 dinarjev. Zato prosimo vse potnike, naj ne plačujejo z bankovci večje vrednosti, ker izgubljajo sprevodniki z menjavanjem preveč časa. S 1. februarjem Je zaradi navala na vozove ukinjen brezplačni prevoz smučk, ter je zanje plačati kakor za oetalo prtljago po 2 dinarja. Da bi se promet v interesu splo-šnoeti čim hitreje odvijal, je nujno potrebno, da vsi potniki vstopajo na zadnji ploščadi ter da se sami brez ponovnih pozivov s strani sprevodnikov premikajo proti izhodu in nato izstopijo preko sprednje ploščadi. To je nujno potrebno, če naj se vrši prevoz 2,500.000 mesečnih potnikov kolikor toliko zadovoljivo in to z voznim parkom, ki je bil zgrajen za mesečnih 1,000.000 potnikov. Z 10. februarjem 1946 se ukinjajo vse proste vozovnice, ki so bile izdane v letu 1945. S tem dnem izgube te vozovnice veljavnost. 262-n •k Danes 2. februarja ob 11. nri bo odprta razstava partizanskega tiska v prostorih Narodne galerije. Vstopnina 5 din. za mladino 2 din. Nagrade. Komisija, sestavljena Iz zdravnikov, arhitektov ln pedagogov, je te dni ocenila načrte za šolsko pohištvo ter so bili ugotovljeni naslednji uspehi: nagrado 5000 din dobi tov. Inž arhitekt Oton Gaspari iz Ljubljane, Beethovnova 4. Odkupljeni so po ŠOOOdln. načrti tovarišev: Janežiča Rada, gradbenega tehnika v Ljubljani, Vegova ul. 5: Cacaka Franca, arhitekta, Ljubljana, Kongresni trg 2 in Godniča Ivana, tehnika, Duplica-Kamnik. V priznanje «■ delo dobita po 1000 din tovariša irt» arh. Fürst Danilo, Bled ln Švara Ernest lz Ljubljane, Tavčarjeva 4. Vsi navedeni nsj se javijo zaradi izplačila omenjenih zneskov pri bla gajni Državne založbe Slovenije v Ljubljani, Slomškova ulica št. 12. Dela partizanskih skladateljev se bodo izvajala na drugem koncertu v Prešernovem tednu, ki bo v ponede. Ijek 4. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Spored obsega skladbe za klavir, violino in klavir, samospeve, moške in mešane zbore, ki so jih napisali: Bojan Adamič, Bor, Ciril in Dragotin Cvetko, Kozina, Kuhar, Pahor, Simonitti, šivic in Šturm. Dela bodo izvajali: Gjungjenčeva, Karlovčeva, Klemenčičeva, Vidmarjeva, dalje Korošec, Pertot, Janko Ravnik in Rupel. Nastopijo tudi: Pevski zbor Radia Svobodna Ljubljana in sindikalni kvintet Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice in tam tudi vstopnice. Poročila sta se tov. kapetan Hrovat Silvo in tov. Milica Vovkova. Bilo srečno! 241-n Tovariši geodetski inženirji, geodeti in geometri! V soboto 9. februarja zvečer bo v Ljubljani ustanovni občni zbor »Društva inženirjev in tehnikov«, ki bo imelo poleg drugin tudi geodetsko sekcijo. Namen društva bo v prvi vrsti podpiranje naše ljudske oblasti pri izvedbi njenih go. spodarskih nailog. član postane lahko vsak tehnični strokovnjak s področja ljudske republike Slovenije. Društvo bo osnovano pri Zvezi uslužbencev gospodarsko upravnih in tehničnih ustanov. Vsi tovariši ste vabljeni, da se občnega zbora v čim večjem številu udeležite. Točen čas in kraj bo javljen naknadno. Novoletna mezda. Iz pisarne ministrstva za socialno politiko vlade ljudske republike Slovenije smo prejeli: Po odredbi Predsedstva zvezne vlade FLRJ imajo delavci pravico do polne .mezde za dan 1. I. 1946 (Novo leto), ki jo mora izplačati delodajalec, čeprav ta dan niso delali. Tistim delavcem pa, ki so morali zaradi potrebe posla na ta dan delati, se mora izplačati iznos mezde za čezumo delo v smislu čl. 18 Ured. be o ureditvi mezd in plač. Komisija za socialno skrbstvo na univerzi v Ljubljani sp >rcča vsem re-flektantom za socialno p>moč. da je termin za vlaganje formularjev in potrebnih prilog — ki jih dobijo pri vratarju na univerzi — podaljšan nepreklicno do 7. febr. 1946. Koncert Prešernova beseda v pesmi se bo v celoti ponovil v nedeljo, 3. februarja, ob 10. uri dopoldne v veliki Filharmonični dvorani. Ponovitev koncerta je namenjena predvsem za sindikate. Za nedeljski koncert veljajo znižane cene in so vstopnice v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice, v nedeljo dopoldne pa v veži poslopja. 251-n Dentist Fegic Bogomir bo odprl svojo zobno prakso 5. februarja v Ribnici št. 62. (Stara posojilnica.) V okviru Prešernove proslave priredi pevsko društvo OF Polje v nedeljo 3. t. m. ob 17. uri v Domu ljudske prosvete četrti Polje, pevski nastop. Vabljeni! 247-n TD Svoboda Tabor. Drevi ob 19. uri plesna vaja, jutri ob 15. za mladino in ob 19. za starejše. Pri nedeljski plesni vaji bodo člani plesno športnega kluba predvajali ekshibicijo plesa. 254-n Teren AFž Napoleonov trg priredi danes, v soboto ob 20. uri v dvorani Sloge — »Ljubljanski dvor« v Pra-žakovi ulici kulturno zabavni večer s pevskimi, recitacijskimi, glasbenimi točkami in skeči. Po sporedu sledi zabava. Vstop prost! 255-n Drevi priredi moški pevski zbor OF iz Dravelj skupno z ženskim zborom AFž koncert v Mladinskem domu v Dravljah. Začetek ob 7. uri zvečer. 253-n Plesnih vaj, ki se vrše v dvorani Delavske zbornice, danes ne bo, ker bo istolam kulturni glasbeni večer s plesom. Vas vabimo v nedeljo. Odbor. 252-n Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I je razposlala svojim članom opomine za plačilo članarine. Rok 7.a plačilo se pa podaljša do 8. t. m. Kdor do tedaj ne bo poravnal članarine, ne dobi »Sadjarja in vrtnarja«. 245-n Zahvala. Spodaj podpisani se najlepše zahvaljujem vsemu sekcij-skemu osebju, ki je s prostovoljnim prispevkom darovalo 1080 din kot socialno pomoč, še enkrat prav srčna hvala! Kovič France. 249-n Terenski odbor OF Nove Jarše se najlepše zahvaljuje tovarišici Anzel-čevi Sonji iz Cilenškove ulice za poklonjeni znesek 500 din, ki ga je podarila terenu za revno deco namesto venca ob drugi obletnici smrti svojega očeta. 259-n FD Edinost priredi danes zvečer kulturno zabavni večer s plesom v bivšem sokolskem domu na Viču. Odbor. 261-n Sestanek odvetnikov članov odvetniške zbornice, določen na ponedeljek 4. februarja 1946, se ne bo vršil. Za prihodnji sestanek bo vsak pismeno vabljen. 263-n Vse MLEKARNE, člane naše zadruge, vabimo na sestanek, ki bo danes v soboto 2. februarja 1946 ob 14. uri v palači Združenja trgovcev. Mlekotrg. Redni občni zbor živinorejske in mlekarske zadruge v Skaručini bo 10. februarja ob 9. uri dopoldne pri Vanetu. Ako skupščina tega dne ne bo skepčna, to je, ako ne bo navzočih več ko polovica vseh članov, bo druga skupščina po preteku 15 dni ob istem času, na istem kraju ter z istim dnevnim redom, ki bo sklepala ob vsaki udeležbi članstva. Upravni odbor. 260-n. VABILO. Uprava Nabavi jalne in prodajne zadruge v Ljubljani vabi vse člane izvoljenih poslovnih odborov zadružnih poslovalnic na sestanek, ki bo v nedeljo dne 3. t. m. ob 14. 30. uri v poslovalnici na Bleiwei-sovi cesti 35. v Ljubljani (šiška-kolodvor). Poročal bo tov. dr. Lemež Milan. Prosimo zanesljive udeležbe, ker se bodo obravnavale važne informativne zadeve in dala navodila za delovanje poslovnih odborov. 246-n Petnajst članov slovenske legije daje odgovor za svoje zločine Ljubljana, 29. januarja Pred okrožnim ljudskim sodiščem v Ljubljani je bila pod predsedstvom tov. Jožeta Baričevića danes ves dan razprava proti 15 članom tako zvane Slovenske legije iz Most, organizatorjem in pobudnikom narodnega izdajstva. Obtoženi so bili: posestnik Franc Zorman, eden izmed glavnih obtožencev, ki je organiziral legijo, kot ovaduh pa je bil enakovreden zloglasnemu provokatorju Rozmanu in je imel za ovaduške pomočnike damasse soobtožence. Kriv je neštetih aretacij v Mostah, zlasti pa številnih božičnih 1, 1942. Delavec Tobačne tovarne Ernest Vrhovec je sodeloval pri sestavljanju liste za omenjene božične aretacije, zlasti pa je bil agilen kot predsednik delavske protikomunistične akcije, v okviru katere je vneto predaval, hkrati pa opravljal tudi ovaduške posle in je bilo po njegovi zaslugi aretiranih več pristašev fronte iz vrst tobačnega delavstva. Železničar Andrej Habjan je bil desetar legije, zelo aktiven pa je bil tudi pri denunciranju aktivdstov OF. Posestniki Janez Dimnik, Janez Cerne. Ivan Erklavec, Alojz Križaj in Jože Kastelie so bili vsi v Zormanovi službi kot ovaduhi. Karla Blasa je sam Zorman ovadil istih grehov, toda prisotni Moščani so to trditev na razpravi prikazali kot Zormanovo maščevalno dejanje proti iskrenemu pristašu OF. Nadaljnji obtoženec Leon Berlot je kot član legije zlasti aktivno deloval pri razširjanju belogardistične literature in kot ovaduh aktivistov OF, kot zanesljiv pristaš aktivno udeleževal racij,. zlasti božičnih, navodila pa je prejemal v župnišču v šiški. V teku razprave se je tudi pojasnilo, da ije bil v ozadju ovaduštva tudi meščanski župnik Jenko, ki je vplival na Zormana. Nekateri izmed teh obtožencev so v strahu pred zasluženim plačilom tik pred osvoboditvijo pobegnili z drugimi vojnimi zločinci proti Koroški, a so jih še na begu zajeie naše oblasti. Ob 10. zvečer je bila razglašena razsodba. Na smrt z ustrelitvijo, na trajno izgubo vseh političnih in državljanskih pravic ter na zaplembo vsega premoženja so bili obsojeni Franc Zorman, magistralni sluga Jože Kastelic in Leon Berlot; vsi razen Karla Blasa, ki je bil oproščen vsake krivde in kazni, pa na odvzem prostosti s prisilnim delom, in sicer Drago Pavlič za 18 let in na 10 iet izgube političnih in državljanskih pravic, Ernest Vrbovc, Janez Dimnik in Karel Drobež vsak za 15 let in na 10-letno izgubo političnih in državljanskih pravic, Dimnik še na 5000 din povprečnine, Ivan Erkläre za 12 let, 10 let izgube političnih in državljanskih pravic in 3000 din povprečnine, Avgust Habjan za 9 let in na 10-letno izgubo političnih in državljanskih pravic, Andrej Habjan za 8 iet in 10-letno izgubo političnih in državljanskih pravic, Janez Cerne, Alojz Križaj in Peter Copar vsak za 3 leta in 3-letno izgubo političnih in dižavljanskih pravic, a Štefan šifrer za 2 leti in 2-letno izgubo političnih pravic. legije pa je bi! dodeljen policiji na bloku. Obtoženi Karel Drobež je bil v obveščevalni službi, njegova povezava v legiji pa je. tekla skozi roke znanega bežigrajskega patra Klavdija. Enako je bil s tem patrom povezan tudi obtoženi mestni trošarinski paznik Peter Copar, ki ne le da je na ogaben način blatil partizansko borbo in bil najtesnejši sodelavec znanih belogardistov, temveč je bil zelo agilen tudi v zbiranju orožja v bežigrajskem župnišču. Tu je bil skupno s patrom Klavdijem tudi aretiran od Nemcev. To orožje je bilo seveda namenjeno pokolju zavednih Slovencev — pristašev Osvobodilne frosite. Nadaljnja obtoženca železniški inšpektor Štefan Šifrer in železniški Uradnik Avgust Habjan sta bila prav tako obtožena članstva pri Slovenski legiji, v kateri sta se udejstvovala kot ovaduha. Zadnji obtoženec, študent medicine Prago Pavlič pa je bil tudi čj^n MVAC-a in se je kot tak Radio Ljubljana SPORED ZA SOBOTO 6.30—7: Poskočni napevi. 7—7.15: Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—7.30: Chopinovi valčki, poloneze in mazurke. 7.30—8: Iz znanih baletov. 12.30— 12.40: Ruske balalajke. 12.40—12.55: Napoved časa. vesti ,objave in pregled, sporeda. 12.55—13.30: Slovenske narodne pesmi: Koroščev kvartet, vmes poje Bran_ ka Stergar jeva, spremlja Stanko Avgust. 13.30— 13.45: Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14: Partizanske samospeve poje baritonist Dušan. Pertot, pri klavirju Ciril Cvetko. 14—14.30: Koncert Radijskega orkestra, vodi Rudolf Starič. 14.30—14.45: Napoved časa in poročila. 14.45—15: Koncert violinista Nikole Petroviča, pri klavirju Bojan Adamič. 15: Poizvedbe. 17.30—18: Partizanske in umetne zborske pesmi. 18—18.20: Oddaja za predšolske otroke 18.20—18.30: Sovjetska glasba. 18.30—19: Oddaja o SZ. 19—19.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 19.15—19.30: Skladbe bolgarskega skladatelja Pance Vladigerova. 19.30—19.45: Razgovor s poslušalci, vodi major Ante Novak. 19.45—-20: Partizanske pesmi in , koračnice. 20—22: »Pesmi in povesti tako in drugače» (V+čer travesti) 22—22.30: Iz naših jutrišn «h ■ časopisov, nato reprodu-* cirana glasba. il _ A/ л - L č&Sl JAVNA BORZA DELA LJUBLJANA - DELAVSKI DOW ima na razpolage siea.-ča errata meste Pri obnovi naše živinoreje so nam nuj no potrebni 4 hlapci. ki imajo veselit do mvrfcega dela n živali Naši obrtniki potrebujejo za ključavnl. carska dela siccicoe atiO.nc moči 3 samostojne orodjarje. 2 avtomehanika in 1 stavbnega ključavničarja. Za napravo oprtni«- m ¡esnib izdelkm potrebujemo 2 pohištvena mizarja in 5 sodarjev. Za napravo zimske obleke in obutve po. trebujemo 3 čevljarje. 2 krojaška pomočnika. Nadalje potrebujemo 1 prikro.jevaiko za pletenine in 4 prešivalke čevljarske stroke ter 1 kuharico za na deželo. Za eiektramo »rala* pri M^r.ooru po trebujemo dipi tehnika ali delovodjo k bi vodil in nadziral potapljače ter od govarjal za varnosi pri delu in za ora vilnost izvršenih del Za steklarno Hrastnik rabimo ] knjigo vodje oiiancista 1 samostojnega sores pondeuta 1 verzirunega kalkuianta z znan; cm knjigovodstva 1 gradbenega tehnika Za čokoladno tovarno v Mariboru potre, bujamo: 1 mojstra dražista 1 mojstra za penaste izdelke in 1 laboranta orienta lista Za Gašperšič Leonarda Radovljica Novi dom potrfbuj&mo 1 krojaškega pomočnika. POZOR! Danes je oglasni oddelek za stranke samo do 12, odprt nre! S{užito išče ji» SLUŽBO KORESPONĐENTA ali pomožne ga knjigovodjo iščem. Imam višji t.č. izpit in večletno prakso. Vešč srbo. hrvaščine nemščine, madžarščine ter stroj ^pisia Ponudbe na Javno borzo dela v M- Soboti 2339 1 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem Ponudbe pod »Dober in pošten« na Javno borzo dela. Ljubljana. 2371 1 KNJIGOVODJA, prvovrstna moč. organizator. obvlada nemšk, in italijanski jezik. 20 let trgovske prakse, išče mesto knji. rovo Ije-bilancista. revizorja, poslovodje žuli drugo, primerno zaposlitev, po možnosti z delovan'rm v Trstu ali drugem ve'jem kraju ob Jadranu. Ponudbe na podružnico lista v Ptuju pod »Knügo-vedski izvedenec«. 2461.1 DEKLE V GOSTILNI si želi spremeniti nics-o Je piacma, ш brez staršev. Ponudbe na Javno borzo dela pod ^Poštena in zanesljiva«. 2368-1 ORcrANISTA z dobro kvalifikacijo, obenem cerk,-emka. aii pa zmožn.g, za pi sariiiško dei o in stroj epis, iščemo za žup^jo v bližnji okoiiCi Ljubljane. Po jar n Jo. Vence: bnoj. ravnatelj stolnega kc:a v Ljubljani, pisarna škof. ordinariata. 2325 1 VRTJiiR SREDNJIH LET. dobro izvežban v vrtnarstvu c veti. carstvu, z dobrimi spr-č-ivali. išče zaposlitve v večjem pod. je-xju Nas.cv v Javni borzi dela 2296-1 KUHARICA iš.e mesto gospodinje v več. jem go-tinskem obratu. Cenjene ponud O' na Javno berzo dela Ljubljana pod ■Vesel-e do gostilne« 2205-1 TRGOVSKA POMO ÚNICA z 8 letno preuve lié- kaki-sne kol- zaposlitve. Ro za : 1 j 2 4p rde Šmohor 1 La^ko 2354.1 PLAČILNI NATAKAR z dolgolet.: • prakso išč službo. Ponudbe na ogl oddelek »Slovenskega poročevalca« pod Vesten in marljiv«. 2453.1 47*«fco dobe GOSPODINJSKO POMOČNICO veščo Suhe ! takoj sprejmem. Naslov v Javni oorzi dela. 2520.2 { HLAPCA za kmečka dela nad 17 let starega, iščem. Naslov v Javni borzi dela. 2163-2 .EVLJARSKEGA POMOČNIKA zapodim takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Kristanc. Voklo pri Kranju. 2265-2 Vajenci ŠIVILJSKA VAJENKA želi zaradi izgube mojstrice dopolniti zadnje leto učne do be. Ponudbe na Javno borzo dela. 2473-3 UČENCA KO po možnosti z dežeie, sprejmem na hrano. Naslov v ogl. odd. »Sl poročevalca«. 2419 14 ŠIVILJSKA VAJENKA želi nadaljevati učno dobe z enim letom prakse, ker je njena mojstrica opustila obrt. Ponudbe na borzo dela pod »Marljiva«. 2472-3 Zaslužek DOBRO ŠIVILJO, ki gre šivat na dom iščemo za mesec dni. Dobra hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na podr. »Slovenskega poročevalca« Celje pod »šivilja«. 2457-4 POUČUJEM vse predmete za srednjo šolo. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Vse predmete«. 2489-4 V rodant DOBRO OHRANJENE GOJZARICE št. 42. obleko, sivo. novo. prodam.. Jerovško-va ulica št. 34. 2459-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, novo, Hohner 48 basov, ugodno prodam. Krojaška št. 5Д.. levo. 2460-5 KOŽUHOVINAST PLAŠČ, rjav, žrebe, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 2463-5 ELEKTRIČNI STROJČEK za nabiranje-zank ugodno prodam. Aljaževa cesta št. 45. 2467_5 úADIO. 6 cevni, na 3 valovne dolžine ugodno orodam ali zamenjam. Celovška cesta št. 49 Д. 2468-5 • ADIO ^PHILIPS«, 3+1, nov. takoj pro dam šiška Vodnikova cesta št. 86. zgo raj. levo. 2471-5 rOVE KAPNE z blazinami, lepo temno modro zimsko suknjo za močnejšo po. stavo krasen jedilni servis za 6 oseb in lep stol k pisalni mizi prodam. Naslov v ogl. odd »Slov. poročevalca« 2462.5 RNO MOŠKO SUKNJO skoraj novo. za srednjo postavo, predvojno blago prodam. Tovarniška št. 29. pritličje. 2481-5 • \DIO znamke »Telefunken«. 4 cevni, 3 valovne dolžine, odličen glas. prodam. Černetova ulica št. 9/1., šiška. 2484-5 FOTELJE divan in mizico ugodno prodam Naslov v ogl. od. »Slov. por.« 2518-5 ШђП V.: MI. ZVEZEK ■ШШ TEČAJA jr izšel. Vsi naročnik« izven Ljubljane. Id s n že plačali naročnino, ga bodo prejeli te dni po pošti- Zamudnike- ; rosimo, da naročnino za prvi in drugi obrok poravnajo takoj, da gu moremo tudi njim poslati Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«. o Izšla je pesnitev o narodno osvobodilni borbi Igorja Torkarja »KUB E NT« s 1§ ilustracijami NTka Pirnata Pesirtev prikazuje v okviru ljudske pravljice o Kurentu trpljenje slovenskega ljudstva pod okupacijo in junaški odpor naših partizanov. izšla je v krasni opremi v formatu 24X35, na finem brezlesnem papirju. Cena 80 din. Dobiva se pri SSsvessfcem zavodu v Ljubljani in vseh njegovih podružnicah in ekspoziturah Û1 VESTILO! Vlagatelje, posojilojemalce in vse ostale stranke ШааИосе bivše Ljubljanske pokrajine preje HisaÄce bivše dravske banovine v Ljubljani, Knafljeva nlica 9, obveščamo, da je Hranilnica bivše ljubljanske pokrajine, preje Hranilnica bivše iravske banovine, po odloku SNOS-a z dne 31. decembra 1945, it. 53. z dnem 1. januarja t. 1. prenehala poslovati, vse njene posle pa je prevzela Mestna hranilnica ljubljanska. ; časno je bilo poslovanje prevzete Hranilnice bivše ljubljanske pokrajine še v prejšnjih prostorih v Knafljevi uiici štev. 9, od 7. februarja t. 1. dalje pa bo poslovanje že skupno v prostorih Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, Prešernova nlica štev. 3-1. ¿aradi preselitve ne bo v prevzeti Hranilnici bivše ljubljanske pokrajine v Knafljevi ulici št„ 9 poslovanja za stranke od 1. februarja do vključno 6. februarja t. 1., Mestna hranilnica ljubljanska, Prešernova ul. št. 3-1., pa tudi ne bo poslovala za stranke 6. febr. t. 1. Vse pos1*» Hran:lni?e bivše ljubljanske pokrajine prevzame : t Mesta~ n: unilnica •bljanska pod neizpremenjemmi danjimi pogoju dose- MSSm HRANILNICA LJUBLJANSKA GO JZ ARJE št. 45. odlične, suknjič za visoko postavo prodam.. Ogled v soboto od 14 ure naprej. Naslov v ogl. odd. Slov. poročevalca«. 2487-5 ŽELEZEN ŠTEDILNIK v obliki mize, v dobrem stanju prodam. Pokopališka ulica 3-1. Ivan Rahne. 2479-5 ' GO JZ AR JE štev. 36—37, krom in moške čevlje št. 40, 41 in 42 ter nizke št. 44 prodam. Florijanska 13. pritličje. 2480.5 SPALNICO, novo, moderno, še nepleskano prodam. M.zrrstvo Prebil Anton, Trža. ška cesta 56. 2525-5 GOSTILNO v bližini Trnovega, na prometni točki zaradi bolezni prodam. Ponudbe na egi odd. Slov. poročevalca« pod »Zaslužek«. 2524.5 LOVSKO PUŠKO DVOCEVKO, kl.16 pro dam. Naslov v ogl. odd. »Siov. poročevalca«. 2523 5 ROČNO BLAGAJNO, popolnoma novo. prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slov poročevalca« pod »Blagajna«. 2519-5 ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ naprodaj. Ogled: Pahor. Frešerncva 54. 2516-5 MOČNE 8 cm ŠIROKE PASOVE, primerne za motor a’i kavč, prodam. Parmova 38 visoko p itličje. 2515 5 ŠKORNJE št. 42 in 44 prodam ali zamenjam za krmilno peso ali seno. Zg. ši. ška. Zatišje 5. 2513-5 ČEVLJE, žen-ke. ševro. 20 parov luknjic, snežke. očala minus 2.75. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slovenskega poruče va’ca«. 2511.5 ŠIVALNI STROJ zamenjam za dober radio Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Razlika po dogovoru«. 2510-5 STROJ ZA IZDELOVANJE GUMBOV, po možnosti s stancami kupim. Ponudbe na ogl odd. »Slov. poročevalca« poa »Dobro plačam ali zamenjam«. 2509-5 KRZNEN PLAŠČ ah jopo. tudi oguljeno, kup m. Dobro plačam. Ponudbe na ogl odd. »Slov. poročevalce,« pod »Prevza mem sedaj ali aprila«. 2508 5 BREJO KOZO. dobro mlekarico, ki bo sko tila čez tri tedne prodam. Tugomirjeva ul. 7-1. šiška. 2503 5 KUHINJSKO OPRAVO poceni prodam Naslov v ogl. cdd »Slov poroč.« 2504-5 EKLIŠKO SOBO. belo in kuhinjo poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov poro. če val ca«. 2503-5 °Eč na drva sistem »Dora«, modemu in dobro •'hranjeno, ugodno prodam. Josip Rebek Ljubljana Cankarjevo nabrežie štev. 9. 2502-5 DOBER RADIOAPARAT z jeklenkami na proda * Sv. Petra cesta 52 2501 5 POHIŠTVO razno v dobrem stanju in žimnice prodam Ogled od 4-6. Bič^v’> št. 21-1. 2500-5 FOTOAPARAT »ROLLFICORD« ;n malo slikovno »Retino« prodam Na ogled iz prijaznosti: Strugarstvo. Sv. Petra ceste štev 43. 2499 5 '¿KREN KOTEL za žganjekuho pridom Mala vas 21.. p. Ježica. 2498 5 ?ADIO »BLAUPUNKT« poceni prodam Gallusovo nabrežje 11 H.. Bricelj 2497-5 POVRŠNIK črn iz starega blaga prodam Naslov v ogl odd. »Slov. poroč.« 2493 5 BOLJŠI, dobro ohranjen saksofon prodam Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 2476-5 NOVE ŽENSKE KONIČASTE HLAČE zelo ugodno prodam. Rožna dolina, c Vili, štev 27. 2451 5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK predvojni prodam Kupim športnega Velika čol narska št. 10. 2432-5 RADIOAPARAT »Blaupunkt«, 6 cevni prodam Frančiškanska ulica št. 10T dvorišče. 2445-5 RADIOAPARAT znamke »Minerva« 6 cev ni, dobro ohranjen, in klavirsko harmc niko »Hohner« na 24 basov, študent m prodam. Vzamemo moško kolo v ra čun. Lunder, krojač. Trnovski pristan št. 4. 2444-5 TLJARD Seifert« s kroglami in palicami prodani Ivan Stritar. Vidovdanska cesta št. 2. 2443-5 SžKE št. 37 prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v ogl. oddelku »Slov poročevalca«. 2442-5 SMUČI prodam. S P.. Poljanska cesta št. 2 na dvorišču, levo. 2441-5 ČRNO SUKNJO iz prvovrstnega blaga pro. dam. Ogled v krojačnici Rijavec, Miklo šičeva ulica št. 7. 2440-5 DOBER ŠIVALNI STROJ, z dolgim čolničkom. in škornje št. 44 prodam. Na_ slov v ogl. odd. »Slov poroč.« 2439-5 ČRN ŽENSKI PLAŠČ s krznenim o vratni kom prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč valca«. 2438 5 CITRE, malo rabljene, prodam Mestni trg št. 11 Ha j ruda. 2437-5 RADIO »Eumig« 4 cevni, 3 val. ugodno prodam. Alojz Vrbinc. Cankar j e-.-o ulica št. 16/1. 2436-5 SNSKI PLAŠČ s krznenim ovrsr ikom ugodno na pi.daj pri krojaču na Čelov ški cesti št. 8. 2433 5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prr lam Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 2435 5 VEČ PAROV ŽENSKIH ČEVLJEV št. 36 par otroških št. 24, v prav dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca.« 2430 5 ■ FOTO APARATI 6X9 in daljnogled, vse z dobro optiko, na prodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«. 2429-5 . ALNI STROJ, čevljarski, za gornje dele, ploski, »Singer«, prodam. Anton Novak, Tacen št. 25. p. št. Vid nad Ljubljano. 2428-5 \PARAT ZA SEGREVANJE VODE na plin, skoraj nov. prodam. Tyrseva c°sta št. 37, pritličje. 2426 5 EVLJARSKI LE V OROŽNI STROJ in ženski »Singer« prodam. Florjanska ulica št. 19. Bojc. 2425 5 ČRN MOŠKI PLAŠČ skoraj nov. lahko se predela v ženski, prodam. Vprašati : Karlin krojač. Beethovnova. 2183 5 DVA MLADA VOLA težka 400 — 450 kg prodam Dragomer 9 p. Brezovica. 2221 5 KOBILO. 4 leta staro težko, prodam Linhartova ulica št. 14. 2231 5 DOBRO OHRANJENO ČRNO SUKNJO in obleko za srednjo postavo prodam. Poljanski nasip št. 32. 2303 5 XTZKE šPOR'rNE *EVLJF št 36 prodam So skoraj nove. Naslov Tonni ška št. 14. 2324-5 “* ADI SELITVE PRODAM Vnhinin « nošo do spalnico in jedilnico. Naslov v oel od'*. »Slov. poročevalca«. 2337-5 rrVLJE. nove. rjav° št 44 in nove hlače prodam. Karuncva št. 10 desno. 2345-5 VTOšKE ŠKORNJE in novo obleko mogv/v prodam Haas C ploska št 78 2392 5 'rT*AVO dobro mlPk«rico nujno prodam radi nomauikania krme Tržaška cpsts št. 229. pri Dolgpm moštu. 2406-5 •.ADIO »SIEMENS«, nov 5 cevni, jeklenke magično oko. prodam. Velikost 53 X 25 X 38 cm. Pisnu ne ponudbe na ogl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Iz vrsten spre;emnik« 2411-5 VIOLONČELO proda Tavčar Kotnikova ulica št. 19. 2420 5 PREJŠNJI OFICIRSKI PLAŠČ (šinjel) predvojno poljsko blago, prodam Naslov v cgl. odd. »Slov. poreč.« 2414-5 ELEKTROMOTOR 20 k. * na istosnr ra; tok prodamo. Vprašati v trgovini ! bej. Slivnica pri Mariboru. 2454-5 KRZNEN PLAŠČ boljše vrste prodam. Gosposvetska cesta št. 8. krojač Faca nel. 2446 5 TOŠKO KOLO z balonskimi gumami in lučjo predam Medvedova ulica št. 28 pritličje. 24475 »NI za konja osebne, prodam Fra’ <• Iskra sedlar. Devica Marija v Polju št. 22. . 2443 5 KAPNI? blazinr. rjuhe in odeje prodam Naslov v ogl- .cdd. »Slov. poroč.« 245Í-5 RISALNIK in snažno politirano pohištvo za 1 sobo prodam Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«. 2455_5 Kupim VSAKO DOBRO SLOVENSKO IN TUJO KNJIGO, kupi knjigama Janez Doižan Ljubljana Stritarjeva uiica štev 6 tel 44 24. S. P 57 6 LETNO ZBIRKO aii posamezne par cije *nnmic kupun Ponudbe na ogl odaedtlK »Slovenskega ooročevaica« pod »Cel svet« S P 12 6 STEKLENICE vseh vrst, čiste, pletenke, balene stalno kupuje »Metalia«. Gosposvetska cesta 16. nasproti Delavskemu domu. 2342.6 JocNE OTROŠKE ČEVLJE št. 34. kupim. Ponudbe na ogl. odd »Slov. poročeval ca« pod čevlje«. 2299-6 DVODELNI VALJČNI STROJ, 500 X 220— 3Ü v dobrem stanju kupim. Franc Dvc-ršek, Slovenjgradec. 2215-6 JEDILNICO KUPIM. Ponudbe na podruž. nico »Slov. poroč.« Trbovlje. 1925-6 MOTORNO KOLO. staro dobro ohranjeno, kupim. Vodovodna cesta, št. 55. Bežigrad. 2433 6 RJAV KRZNEN PLAŠČ, nov ali dobro ohranjen kup m. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Krzno*. 2486.6 RAČUNSKI SEŠTEVALNI STROJ, električni pocon. kupimo. Ponudbe na Glav. no kme ij'ko blagovno zadrugo v Ljubljani. Novi trg št. 3. 2477-6 ČOLNIČEK, približno 50 mm dolg. za šivalni stroj, povečalni aparat »Lorgo« in rabljen šivalni stroj kupim. Obenem prodam gnetilnik in pinjo uporabno za večje mlekarne. Otrin. Rakek. 2485-6 RADIO. 6—7 cevni kupim. Ponudbe pod ^Izvrsten« na ogl. odd. »Slov poročevalca«. 2527 6 VREČE, različne, juto za ambalažo stalno kupujem Podbevšek Filip. Obirsk^ ulica štev. 4. 2526 6 KNJIGE IN SKRIPTA za 3. državni izpit prava (upravno, mednarodno, iavno pravo. finančna veda. co-podarska politika). kupim v celoti ali nosamrzno. Po nudbe u*tno ali pismeno na: Dušan Jelus*č. Rožna dolina cesta V. številka 24. 2517-6 j DEBELO ODEJO ali koc kupim Ponudbe : na ogl odd. »Slov. poročevalca« r*~d 1 -Kunim«. 2490.6 ; kupim ŽREBETA in zamenjam terkf^ea konja za br°jo kobilo Matija Seliškar. Dragomer 10. pošta Brezovica pri Ljubljani. 2458 6 °OLNO J ARMENIK 50 — 65 cm. dohr* znamke, kupimo. Ponudbe na ogl. oriri »Slov. poroč.« pod »Opis« ‘ 2427 6 FRA STOVE PLOHE 40 50 mm ^ehele. in bukovp deske. 20 mm debele, skalno kupujemo. Sodar ka zadruga Tacen, r» št Vid nad Ljubljano. 2301-6 TTOLNO. modro oziroma sivo kupim Eventueino nekaj protivrednosti. Ponudbe oddati na ogl odd »Slov. poročevalca« pod značko »Kamnik«. 2307-6 KOMISIJSKO PRODAJO sprejemamo zopet harmonike, kristal, pisalne stroje cervise in drusr dobro oh ran iene -mr» mete. Ivan Saks. Mestni trg 19. 2352 6 Kupujemo rabljene graniti ¿asfee piasse Trg maa gis 5 bil Maribor, Gosposka ulica 9. Poravnajte naročnino! PARM KOTEL ali fakemsbild 30 — 50 m2 kurilne površine, 12 atm., ter STRUŽMICO 2—3 m delovne širine, kupimo. Naslov v upravi »Poročevalca«, Maribor. t K Zamenjam •MUČI, nove, okovi »Lato«, natezalci Kandahar«, zamenjam za moško uro. Ciril Rozman, Češnjica številka 11, Podnart. 2488-7 r EKTROMOTOR, še v dobrem stanju, kompleten. 5V* ks. upaljač. 220 x 380. volt. zamenjam za dober, kompleten elektromotor 7 ks. Razlika po dogovoru. Mengeš. Pristava št. 16. 2323-7 UKNJO ALI OBLEKO skoraj novo, za menjam za dobro ohranjeno kolo. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.« 2449 7 Posest STAVBNO PARCELO, v lepi sončni, južni legi na Kodeljevem prodam za din 80,000. Ponudbe na ogl. od. »Slov. por.« pod »Izmera 650 m«. 2474-8 „lJPIM HIŠO. primerno za gostilniški lokal, z nekaj zemlje ali malo posestvo z dobro ohranjenim gospodarskim poslopjem. Ponudbe poelati na naslov: Marija Rode. Debro št. 3.. Laško. 2456.8 EčJE ŠTEVILO NEPREMIČNIN prodamo in zamenjamo. »Realiteta«, Prešernova ul. 54-1.. tel. 32-21. 2492.8 £IŠE štiristanovanjske. z lepim vrtom, hiše z lokali in parcele, hišo, od bomb po. škodovano. polovico hiše, hišo z gostilno, velikim vrtom, v Mariboru, posestva v bližini Maribora, hotel s 15 sobami, trgovino z mešanim blagom, hišo s trgovskimi lokali na Gomiljskem, trgovsko hišo v Krškem, hišo s pekarijo v Ljubljani, hišo v Zg Zadobrovi, gostil niške hiše v Vel. Blokah, tristanovanjsko vilo za Bežigradom. Ljubljana, parcele v Domžalah, Ljubljani Mariboru. Banja Luki. Vevčah, vinotoč v Ljubljani, več udnikov prodamo. Realitetna pisarna Maribor, Meljska št. 3. 2363-8 V najem TA VIR na posodo ali v najem bi spregia akademičarima proti plačilu. Ponudbe na cgl. odd. »Slov. poročevalca« pod »Najem». 2521-9 Kamno Zapustila nas je naša dobra, ljubljena hčerka, sestra, teta, svakinja Natalija Kiaupp uradnica pri KID Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 3. februarja ob 3. popoldne. Slov. Javornik, 1. febr. 1946. • 4 žalujoča mama NATALIJA ïvRAIJPP, in ostala sorodstvo Dne 5. februarja 1946 bo žrebanje:! Zelo srečno izbrane srečke dobite š I pri glavni kolekturi ZAKLAD FRANC JAMNIK Ljubljana — Miklošičeva cesta lj| Pohitite z nakupom! Srečke, poslane po pošti, morajo biu| plačane še pred žrebanjem. O vsakem | dobitku Vas obvestimo in Vam г > I ■takoj brez odbitkov izplačamo! NOGAVICE najhitreje in strokovnjaško | rspas Ira (nabira zanke) F. KRAMARŠlč, MARIBOR, Gosposka 13. KS5SI Zahvala Vsem, ki ste mojega preljubega moža Ivana Nučiča, državnega upokojenca, spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujem in kličem: Bog povrni! Sv. maša zadušnica se bo darovala zanj v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem v sredo 6. februarja ob 7. zjutraj. Žalujoča žena MARIJA, hčerka MARIJA FR ANO VIČ, in sorodniki I Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je 31. januarja 1946 ob pol 15. v 71. letu starosti umrla naša ljuba žena, mama, sestra, stara mama MARIJA LAH babica Pogreb nepozabne bo v soboto ob 16.15 izpred hiše žalosti. Mala vas 34, na Ježici 1. februarja 1946. Žalujoči ostali KI V neizmerni žalosti javljamo, da nas je po težki bolezni v 35. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, dobri oče, sin, brat, stric in svak JANKO PIRNAT POSESTNIK Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti na Svečnico ob 5. popoldne. Verd, Kranjska gora, Vrhnika, dne 1. februarja 1946. IVANKA, žena; JANA, AUGUSTIN, JANKO, otroci; mati FRANČIŠKA; brat TONE; sestra PEPCA, ter družine ČERNE, ŽITKO, JAPELJ in TRŠAR. ■ I ENARNICO sem našel pred pošto. Kdor jo je izgubel. naj se zglasi na naslov: Frane Lipičnik, Zrinjskega 7-1. 2494-14 ZGUBLJENO. Dne 26. decembra 1945 sem izgubil vojaško knjižico na ime Alojz Skala, roj. 25. decembra 1912 na Mladici, okraj Črnomelj, osebno izkaznico na isto ime. vojaško uverenje. in to na Poti iz Semiča na Toplice pri Novem mestu— Straža—Dvor in nazaj. Prosim najditelja. da mi dokumente proti nagradi vrne. Alojz Skala. Mladica pri Semi, ču. 2482-14 REBRNO ZAPESTNO UEO sem izgubila v četrtek dopoldne v Vegovi ulici do Kongresnega trga. Ker mi Je drag spomin. prosim najditelje da jo vrne proti nagradi pri Bizjaku, Vegova 12. 2475 14_ Poizvedbe OGREŠAMO NAŠEGA SINA in brata Stanka Kralja, roj. 27. februarja 1929 v Pavlovcih št. 24, piri Ormožu. Bil je 12. aprila 1945. ranjen po neprevidnosti .ter so ga še isti dan odpeljale nemške edinice z bolniškim transportom v sme. ri Celovec. Kdor kaj ve o pogrešanem prosimo, da nam sporoči na naslov Ivan Kralj. Pavlovci št. 24, p. Ormož. 2353-15 ^VARIŠ DRAGO, doma iz Gornjega grada ali Nove Štifte, naj javi svoj na-Jov zaradi važnega razgovora. Imenovani Je bil v Šlandrov! brigadi, imel je čin desetarja ali komand-rja. 2507 15 SE TOVARIŠE ki so bili v nemškem vojneip ujetništvu M Starr.-,-’ager VC, rrosim da mi sporoče če kaj vedo o Pavlu Mihrlčiču. Zadnjikrat se je ogla sil iz Schwarzwalda. VTingen. kasarna Bellke. 25. junija 1945 Marjana Mihel čič. Preserje 44, mati. 2461.15 : ARJSL BUTARA, borec Cankarjeve briga, de. rojen 1926 v Cerkljah, ranjen pri Stranski vasi- in nato umrl. Prosim vre borce Cankarjeve brigade. П. bat., ln piihvatnico 15 div.. Če kdo ve za nje gov grob. Sporoči naj na naslov: Per Franc Butara.. Nunska ul. 21.. Ljubija na. Stroške povrnem 2452-15 “DO KAJ VE o Jakobu Mrčunu duma Radomlje pri Kamniku' Mobiliziran v jeseniško brigado Lepo prosim, če kdc kai ve. naj sporoči Pavli Kurent. Gmajna št. 10. p Črnuče pri Ljubljani. Stro ške .povrnem. 2256 15 PARTIZANI. TOVARIŠI IN TOVARIŠICE! Prosim sporočila če je komu kaj znano o usodi mojega brata Franca Šuštarja, roj. 19 januarja 1914. v Sorici ned Škofjo Loko. krojaškega pomočnika. Bil je v 10 Ljubljanski brigadi in že od 1943. leta ni bilo o njem več glasu. O morebitnem uspehu proDra obvestila na naslov: Peter Šuštar. Sorice- nad Škofjo Loko. 2381-15 ZAHVALA Podpisana si štejeva v dolžnost, da se ob smrti in pogrebu iajinega ljubljenega in nepozabnega sina MILOŠA FRANKA KAND. TEHN., t. č. MILIČNIKA V MARIBORU ki je dne 24. januarja t. L nenadno preminul, najtopleje zahvaliva Komandi Narodne milice v Mariboru, ki mu je priredila tako veličasten pogreb, nadalje kapetanu tov. Butari in poročniku tov Zupanu za v srce segajoča nagrobna govora, Komandi in tovarišem miličnikom za podarjene krasne vence in za spremstvo na zadnji poti, kakor tudi železničarski godbi. Vsem še enkrat najiskrenejša zahvala. Globoko žalujoča starša MARIJA in FRANC FRANKO Umrla je po dolgem trpljenju naša ljuba, dobra žena. mama, stara mamica MARIJA DOBOVIŠEK po j. Šešerki Pogreb predrage pokojnice bo v soboto 2. februarja 1946 o'-3. popoldne, iz hiše žalosti, na domače pokopališče. Sv. Jurij ob juž. žel., Ljubljana, Poljčane, 31. januarja 1946 Žalujoči mož JURIJ; hčerka MARIJA; sino» OSKAR, ALFONZ, HERIBERT; snahi META roj. OBLAK, ŠARLOTA roj. KOVAČ; BORUT, ALENKA, MARKO, vnuki, ter ostalo sorodstvo ms f Za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda je daroval svoje življenje SIERICO MEDVEŠEK borec 2. čete 3. bataljona 7. brigade Franca Prešerna star 18 let, zadet od okupatorjeve krogle dne 22. novembra 1943. na Pečanah — Ratitovec. Trbovlje, dne 30. januarja 1946. ^-•ijoča mati KAROLINA in bi ut ANTON Rokopise sprejema o^uijStvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Kitaf^eva ulica at. 5/U. Telefon uredništva ш uprave št. 31-22 do 31-26 д Tiskalna »Slovenskega poroče«¿lea«.. * Giavtu ure^ok Ciril Kosmat