Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Dražba bolnišničnih stanovanj: najemniki v popolni negotovosti torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK stran 1 V središču Ptuj z Zakaj je potrebno trikratno plačilo slabo vzdrževanega poligona  Stran 3  Strani 6 in 7 Letnik LXXV z št. 22 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 22. marca 2022 Podravje, Slovenija z Še svetlobna leta do zelene transformacije Sončne elektrarne kot golob na strehi Interes za gradnjo sončnih elektrarn se je v minulih dveh letih izredno povečal. A namere po lastni sončni elektrarni marsikdo, tudi v Spodnjem Podravju, ne bo mogel uresničiti, saj je elektrodistribucijsko omrežje prešibko, da bi vzdržalo vse obremenitve. Več na strani 2. Aktualno Ptuj z Dva neuspešna poziva – najemnine za gostince so previsoke  Stran 3 Podravje Majšperk z Nova stanovanjska soseska na Vrhah  Stran 4 Politika Žetale z Podivjane cene pojedle vladne bombončke Kronika Podravje z Alenka Čurin Janžekovič: »Ta knjiga je moje poslovilno pismo« torkova izdaja  Stran 24 Odpadno jedilno olje z Gostincem plačilo, občanom pohvala okoljske ozaveščenosti 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR  Stran 5 Foto: ČG Prednost rekreaciji ali kmetijstvu z Kolesarji in kmetje na okopih  Strani 6 in 7 Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 27. marca 2022, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju  Stran 2 Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 22. marca 2022 Podravje, Slovenija z Še svetlobna leta do zelene transformacije Zakaj se je upočasnilo priključevanje sončnih elektrarn Interes za gradnjo sončnih elektrarn se je v minulih dveh letih izredno povečal, so povedali v družbi SODO, sistemskem operaterju distribucijskega omrežja z električno energijo. A namere po lastni sončni elektrarni marsikdo, tudi v Spodnjem Podravju, ne bo mogel uresničiti, saj je elektrodistribucijsko omrežje prešibko, da bi vzdržalo vse obremenitve. Na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI), pod okrilje katerega sodi področje energetike, so pojasnili, da je bilo slovensko elektro omrežje grajeno za odjem električne energije. Sedaj, ko se nanj priključujejo še proizvodni viri, to pomeni bistveno drugačne obremenitve. Zato so SODO in lokalna distribucijska podjetja marsikatero vlogo za priključitev elektrarne na omrežje zavrnila. „V postopku izdaje soglasij za priključitev na elektrodistribucijsko omrežje (SzP) se naredi analiza vključitve elektrarne v omrežje. Upoštevajoč dejstvo, da se je v zadnjih dveh letih izredno povečalo število vlog za izdajo SzP za elektrarne in samooskrbe v celotni Sloveniji, je moč govoriti o preobremenjenosti omrežja. To pomeni, da je treba preveriti, ali je priključitev vsake nove elektrarne možna v takem obsegu in s takšno želeno priključno močjo investitorja ali pa je morda treba omrežje okrepiti oziroma v najslabšem primeru zaradi nesorazmernih stroškov izdajo SzP zavrniti. Izdaja soglasij se ni ustavila, opažamo pa porast zavrnitve soglasij,“ so pojasnili v družbi SODO. Lani soglasja za 11.145 sončnih elektrarn SODO je sicer v lanskem letu izdal rekordnih 11.145 soglasij, kar je skoraj toliko, kot pred tem v štirih letih skupaj. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so za priključitev samooskrbnih naprav izdali 2.962 soglasij. Zaradi tehničnih omeji- Število izdanih soglasij, Slovenija (SzP) 2017 1.085 2018 1.712 2019 3.274 2020 5.276 2021 11.145 Prikazano je število izdanih soglasij za samooskrbne naprave za obdobje minulih pet let. Vir: SODO tev ali iz razloga omejitve delovne moči so do konca februarja zavrnili 259 vlog, število nerešenih vlog je bilo 5.134. Lani je brez soglasja za priključitev sončne elektrarne na omrežje ostalo 418 investitorjev, predlani 107, v letu 2019 je bilo zavrnjenih 32 soglasij. Foto: ČG Slovensko elektro omrežje je bilo projektirano in grajeno za priključevanje odjema, ne pa tudi možnosti priključitve dodatnih proizvodnih virov električne energije, kot so male sončne elektrarne. Na infrastrukturnem ministrstvu težav ne zanikajo Elektrodistribucijsko omrežje je torej dejansko prešibko, da bi omogočalo nadaljnjo intenzivno rast števila sončnih elektrarn. Da je res tako, priznavajo tudi na MZI. „Za gradnjo in okrepitev elektrodi- stribucijskega omrežja so pristojna elektrodistribucijska podjetja. Posodobitve izvajajo v skladu s svojimi plani investicij. Težava je v tem, da obstoječe elektrodistribucijsko omrežje ne dopušča priključitve samooskrbne naprave za vsakim merilnim mestom, saj je bilo omrežje projektirano in grajeno za priključevanje odjema. Takšno omrežje Omrežje množične rabe e-vozil ne vzdrži Foto: ČG V javnosti so vse glasnejša opozorila, da je slovensko elektroenergetsko omrežje prešibko, da bi vzdržalo neomejene obremenitve s priključki sončnih elektrarn. Zato so bila več investitorjem, ki so želeli postaviti sončno elektrarno, soglasja za priključitev na elektrodistribucijsko omrežje zavrnjena. Medtem ko omrežje, ker ni dovolj močno, po eni strani ne vzdrži neomejenega števila priključitev proizvodnih virov elektrike, se zastavlja vprašanje, kako bo lahko servisiralo elektrifikacijo prometa. Da je vprašanje na mestu, na MZI ne zanikajo, a so hkrati zelo optimistični: „Elektrifikacija prometa je proces, ki bo poleg večjega deleža obnovljivih virov zahteval tudi okrepljeno ter razširjeno elektroenergetsko omrežje. Obstoječe električno omrežje bo kos prehodu na električna vozila, vendar je potrebno vnaprejšnje načrtovanje. Strateška dokumenta s tega področja predvidevata intenzivno spodbujanje e-mobilnosti.“ dovoljuje priključitev omejenega števila samooskrbnih naprav, ker se s priključevanjem razpršene proizvodnje spremeni vloga distribucijskega omrežja. Omrežje prevzame vlogo hranilnika električne energije, pretoki električne energije postanejo dvosmerni, napetosti odjema in proizvodnje nihajo med 207 in 253 V. V večini primerov je omrežje ustrezno za obratovanje odjema, za priključitev in obratovanje samooskrbne naprave pa ga je treba okrepiti.“ Na MZI so povedali, da je obseg vlaganj v omrežje odvisen od razpoložljivih finančnih virov. Eden izmed njih, na katerega so se prijavila elektrodistribucijska podjetja, je evropski sklad za odpornost in okrevanje. „S prejemom teh sredstev bodo oziroma bomo povečali in pospešili obseg obnove in gradnje srednjenapetostnega in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja.“ Mojca Zemljarič Podravje z Poljske poti postajajo kolesarske steze Prednost kmetijstvu ali rekreaciji: kolesarji in kmetje na okopih Občine pogosto načrtujejo trase kolesarskih poti po zasebnih zemljiščih, običajno kmetijskih. »Sprevrženo je, da v času, ko vsa Evropa ve, da se nam obeta pomanjkanje hrane, v Sloveniji govorimo o razlastitvi kmetov zaradi javnega interesa umeščanja kolesarskih poti, ki so namenjene športu in rekreaciji. Govorimo o novi nacionalizaciji,« je ogorčen povedal eden izmed kmetov na predavanju Kmetijsko-gozdarske zbornice. Številni so se spraševali, kako je lahko kolesarska steza v javnem interesu. Za začetek – javni interes naj bi bil splošen interes organizirane širše skupnosti oz. dobrobit širše javnosti, ki je nad interesom oziroma koristjo posameznika. In kot so povedali na infrastrukturnem ministrstvu, je vzpostavitev ter vzdrževanje omrežja kolesarskih povezav v javnem interesu. V obrazložitvi pa so zapisali, da je kolesarstvo pomembna športna in ekonomska dejavnost, da naj bi razvijanje kolesarstva krepilo zavest o izjemnosti narave in kakovostni okolja, v katerem živimo, in da naj bi kolesarstvo pripomoglo k promociji Slovenije kot trajnostno naravnane družbe in turistične destinacije. K naštetemu so še dodali, da je kolesarstvo oblika trajnostne mobilnosti, ki zmanjšuje vplive na okolje, saj da se na njegov račun omejuje osebni motorni promet. S kolesarskimi potmi se posega v najboljša kmetijska zemljišča A če damo na tehnico na eni strani kolesarjenje, na drugo pridelavo hrane, prehransko varnost in lastninske pravice, je odgovor, katera stran pretehta, za kmeta jasen. Zato se kmet iz turistično ene najbolj obremenjenih občin – Kranjske Gore – razočarano sprašuje, kaj sploh lahko naredi, da zaščiti svoje premoženje, ki so ga ustvarili že predniki. »Naše lastnin- ske pravice so zelo okrnjene.« Ob tem pa spomni, da poljske poti, ki vodijo do kmetijskih zemljišč, nikoli niso bile namenjene širši rabi. »Sedaj poljske poti iz makadamskih postajajo asfaltne oz. kolesarske poti. Sobivanje s kolesarji pa je vse prej kot rožnato. Prisotna je nestrpnost. Kolesarji se ne umikajo, nas, kmete, celo ozmerjajo.« Opozoril je tudi na smeti, ki ostajajo za kolesarji, čeprav naj bi bili prav ti med najbolj okoljsko osveščenimi. »Pobiramo smeti in jih nosimo domov v zabojnike, saj ne želimo, da zaidejo med krmo.« Tovrstnih izzivov se zavedajo tudi v Podravju, kjer se sedaj intenzivno gradijo kolesarske povezave. Kot je povedal podpredsednik KGZ Ptuj Denis Hrga, so se pred- Foto: Črtomir Gozdnik stavniki kmetov na to temo že sestali, saj tudi v Podravju opažajo, da se posega na najboljša kmetijska zemljišča in da so občine, ki načrtujejo trase, gluhe za pripombe in predloge kmetov. »Zagovarjam kolesarske povezave, ampak način umeščanja v prostor bi moral biti bolj vključujoč.« Veliko je vprašanj tudi glede čiščenja kolesarskih stez. Namreč na poljskih poteh so si mnogi traktoristi očistili zemljino s pnevmatik, da je niso zanesli na cestišče, sedaj torej poljske poti nadomeščajo kolesarske steze.« V imenu kmetov bo KGZ Ptuj pozvala občine k sprejetju odlokov, ki bi dovoljevali, da pot očistijo po spravilu pridelka, ne pa za vsako prikolico, ki jo bodo zapeljali z njive,« je slikovito pojasnil Hrga. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Aktualno torek z 22. marca 2022 stran 3 3 Ptuj z Dražba bolnišničnih stanovanj odpira številna vprašanja Najemniki stanovanj v popolni negotovosti Vodstvo ptujske bolnišnice je zelo skopo s podatki o prodaji stanovanj, ki jih upravljajo in ki so jih prejšnji mesec prodali na dražbi. Doslej je znano le, da so bile uspešne dražbe vseh 12 stanovanj, zemljišča in garaže. Za kakšen znesek so prodani, ne želijo razkriti, saj posli še niso povsem zaključeni. Kot kaže, pa čisto vse elektronske dražbe niso bile speljane gladko in brez zatikanja. Vsaj v enem primeru je namreč pravilnost izvedbe dražbe vprašljiva. Gre za stanovanje Ane. D., upokojene medicinske sestre. Odločilnih zadnjih pet minut Njeni strahovi pred negotovo prihodnostjo so se uresničili: „Čeprav je ves teden kazalo, da sem edina in da bom lahko kupila stanovanje, v katerem živim, saj nihče ni dražil, se je zadnji dan, natanko pet minut pred iztekom dražbe, zadeva povsem obrnila. Nekdo je ponudil 1.000 evrov več kot jaz, in čeprav sva s hčerko skušali dati več, nisva pravočasno dobili potrditvene kode na telefon. Pritožila sem se, a nisem najbolj optimistična. Sprva sem bila povsem na tleh, zdaj se že pobiram.« Pritožba zaradi nedelujoče potrditvene kode še v postopku Izklicna cena tega stanovanja je znašala 47.000 evrov, zanj je ponudila tisoč evrov več, a jo je tik pred zdajci nekdo (najbrž v tem zelo izkušen) prelisičil. »Kako naprej, ne vem. Mojo pritožbo še obravna- Najemnine so bile zelo nizke, kakšne bodo nove, ne ve nihče Po zakonu pridobitelj lastninske pravice stopi v pravni položaj najemodajalca. Sprememba lastnika stanovanja torej ne vpliva na obstoječa najemna razmerja. Dosedanje najemnine teh bolnišničnih stanovanj so bile zelo nizke: od 65 do 135 evrov mesečno. vajo, morda postopek razveljavijo, ker je dejansko razvidno, da sva skušali dražiti. V nasprotnem primeru se bom morala dogovarjati z novim lastnikom. Kolikor vem, nas sicer ne more izseliti, ker imamo pogodbo o najemu za nedoločen čas, kakšna bo nova višina najemnine, pa ne vem.« Kot pravi naša sogovornica, je bilo eno izmed stanovanj, ki so ga ponujali po izklicni ceni 39.000 evrov, prodano za kar 75.000 evrov. Zaveda se, da so tisti z najemnimi pogodbami za nedoločen čas nekoliko bolje zaščiteni v primerjavi s preostalimi: »Tiste, ki imajo pogodbe za določen čas, dejansko lahko novi lastniki takoj hitro vržejo ven. Poznam zaposleno v bolnišnici, ki ji je najemna pogodba potekla februarja, novi lastnik jo torej lahko jutri postavi pred vrata. Kam bo šla, ko pa praznih stanovanj na Ptuju ni?« Najemna pogodba za nedoločen čas ni zagotovilo Sicer tudi najemniki s pogodbo za nedoločen čas ne morejo biti brez skrbi, saj je tovrstno pogodbo prav tako mogoče spremeniti, celo razveljaviti, tudi iz nekrivdnih razlogov. Res pa je, da je v tem primeru (nekrivdne odpovedi) lastnik stanovanja dolžan poiskati drugo primerno stanovanje za najemnika. To potrjujejo tudi na okoljskem ministrstvu: “Najemno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, se lahko odpove tudi iz nekrivdnih razlogov, če lastnik najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje (106. člen Stanovanjskega zakona).“ Foto: ČG Vseh 12 stanovanj, ki jih je v imenu države kot lastnice upravljala ptujska bolnišnica, je bilo na dražbi prodanih. Vprašljiva pa je pravilnost izvedbe dražbe enega izmed njih, v katerem živi upokojena delavka bolnišnice. Čisti zaslužek od prodaj nepremičnin za zdaj še skrivnost Elektronske dražbe stanovanj so se sicer začele 18. februarja, izkupiček od prodaj pa bo šel za izgradnjo urgentnega centra. Prav vsa stanovanja kot tudi zemljišče so bila prodana. Konkretnih informacij o teh postopkih pa v bolnišnici še ne želijo posredovati. Direktorica Anica Užmah je pojasnila le: „Varščine so bile vplačane za vse nepremičnine. Ker postopki prodaje niso zaključeni oz. prodajne pogodbe še niso podpisane, o uspešnih dražiteljih oz. kupcih in uspešnosti prodaje še ne moremo govoriti. Do podpisa ima vsaka od strank pravico odstopiti od pogodbe.” Na vlogo za prodajo nepremičnin, ki so sicer last države, z njimi pa upravlja bolnišnica, mora najprej odgovoriti Ministrstvo za zdravje. Za vsak sklenjen posel med bolnišnico in najuspešnejšimi dražitelji morajo podati soglasje. Po zakonu imajo časa za to 30 dni. V primeru, da bi vse nepremičnine prodali po izklicni ceni, bi zaslužili najmanj 981.000 evrov. Že to bi zadostovalo, saj za zaprtje finančne konstrukcije za gradnjo urgentnega centra potrebujejo približno milijon evrov. A vse kaže, da so oz. bodo s prodajo zaslužili krepko več. Neuradno naj bi se dosežena cena posameznih nepremičnin glede na izklicne podvojila. Ptujska bolnišnica kot upraviteljica oziroma država kot lastnica sta sicer pri prodaji svojih stanovanj ravnali po črki zakona. Po določilih stanovanjskega zakona namreč lahko lastnik svojo nepremičnino prodaja prazno ali z najemnikom – tudi, če gre za pogodbo za nedoločen čas. Pomembna razlika se pojavlja le v primerih, ko najemna pogodba za nedoločen čas vključuje predkupno pravico najemnika. V tem primeru mora lastnik odkup najprej ponuditi najemniku. V primeru “bolnišničnih” stanovanj te klavzule ni bilo. Dženana Kmetec Ptuj z Lokala na gradu in v Ljudskem vrtu še lep čas ne bosta odprla vrat Dva neuspešna poziva – najemnine za gostince so previsoke Za dve strateško pomembni lokaciji na Ptuju so v zadnjih tednih iskali najemnike gostinskih lokalov. Ne za tistega na gradu, ne v parku Ljudski vrt med gostinci ni bilo interesa. So razlog previsoke najemnine ali drugi, morda prezahtevni razpisni pogoji? Rok za oddajo ponudb za najem lokala v Ljudskem vrtu se je iztekel prejšnji teden. Sredstva za postavitev objekta, skupaj z ureditvijo javnih sanitarij, je v občinskem proračunu zagotovila Mestna občina Ptuj, ki je pripravila in objavila pogoje javnega poziva najemnikom. Nekateri se zdijo gostincem precej težavni. Previsoka zahtevana najemnina in še »alkoholne omejitve« Največ pomislekov je okrog najnižje ponujene cene. Pričakovana najemnina vsaj 1.320 evrov (brez davka) je precej visoka. »To je veliko denarja. Zelo težko je zaslužiti toliko denarja na kavicah in sokovih,« meni eden izmed znanih ptujskih gostincev. Tudi omejitev stopnje alkoholnih pijač, ki je dovoljena v lokalu, naj bi nekatere odvrnila od prijave. Zaradi lokacije – parka, igrišča, šole – so se na občini odločili, da med razpisne pogoje vnesejo določilo, po katerem lahko gostinec ponuja le alkoholne pijače z največ 5,5 % vsebnosti alkohola. V ločenem objektu, ki je sicer s teraso povezan z gostinskim lokalom, so urejene javne sanitarije, za katere bi moral skrbeti najemnik lokala, jih čistiti in vzdrževati na lastne stroške, čeprav niso namenjene le gostom lokala, pač pa vsem. Tudi redno vzdrževanje in popravila bodo najemnikov strošek. Ali bodo katerega od navedenih ali katerih drugih pogojev morda spremenili in znižali najnižjo ponudbeno ceno, na občini še ne vedo. Lepa grajska kulisa ni prepričala nikogar Do nadaljnjega ostaja zaprta tudi kavarna na ptujskem gradu. Kljub Foto: ČG Interesa za najem lokala v Ljudskem vrtu ni bilo. Bodo pogoje najema spremenili in ceno na novem pozivu znižali? Kdaj bo razpis ponovljen, še ne vedo Na javno zbiranje ponudb za oddajo objektov za izvajanje gostinskih storitev v parku Ljudski vrt občina ni prejela niti ene ponudbe: „Razpis bomo ponovili, vendar v tem trenutku še ne vemo, kdaj točno, prav tako še ni dorečeno, ali bo ponovljen razpis imel kakšne spremembe pri merilih in pogojih.“ Foto: ČG Najemnina na gradu je sicer precej nižja, kot jo zahtevajo za lokal v Ljudskem vrtu, a interesa med gostinci niti za to vrhunsko lokacijo ni bilo. izjemni lokaciji in precej nižji ceni kot za lokal v Ljudskem vrtu interesa za najem med gostinci ni bilo. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) kot upravitelj grajskega kompleksa, v sklop katerega sodi tudi gostinski lokal, je prejšnji mesec objavil razpis. Desetletna pogodba je bila namreč na željo prejšnjega najemnika po polovici pretečenega obdobja januarja letos sporazumno prekinjena. Določena višina najemnine v tem primeru znaša 588 evrov mesečno. Aleksander Lorenčič, direktor PMPO, je potrdil, da bodo v kratkem objavili nov poziv, na ministrstvo za kulturo pa so že posredovali pobudo za znižanje za prvo leto najema, in sicer za 20 %. »Glede na odlok je to možno,« pojasnjuje Lorenčič. Če bodo na pristojnem ministrstvu soglašali s podano pobudo, bo mesečni najem lokala na idilični in vsekakor zelo atraktivni lokaciji znašal okrog 470 evrov. V obeh primerih, tako v parku kot na gradu, gre za lokala z velikim potencialom. Žal pa na Ptuju z gostinstvom pogosto nimamo sreče. Še vedno je prazen tudi poslovni prostor v strogem centru Ptuja, kjer je nazadnje delovala Teta Frida. Ta nepremičnina je sicer v zasebni lasti. Vsekakor spodbudna novica pa je, da se Ptujčani lahko v kratkem veselimo nove slaščičarne, ki naj bi jo urejali nasproti Šolskega centra. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 torek z 22. marca 2022 Podravje z Zakonodaja o geotermalni energiji Hajdina z 19. redna seja občinskega sveta Priložnost za Benedikt in Destrnik Tudi o begunski problematiki Geotermalno energijo v Sloveniji nekaj malega uporabljamo le na področju termalnega turizma in delno pri ogrevanju, čeprav je njena prihodnost predvsem v pridelavi hrane in pridobivanju električne energije. Možnosti in prednosti pridobivanja toplote iz geotermalne energije pri nas še vedno niso jasno raziskane, še manj pa je na tem področju urejena zakonodaja. Njeni potenciali so zato premalo izkoriščeni, kar je škoda, saj gre za obnovljivi vir energije, ki pa kot tak, zanimivo, uradno sploh še ni opredeljen, geotermija doslej še ni bila uvrščena v nobenega od programov pridobivanja čiste energije. Foto: Ocean Orchids Rastlinjake orhidej v prekmurskem podjetju Ocean Orchids ogrevajo z geotermalno energijo. Repič in Pukšič še nista obupala Ureditev tega področja je med drugim tudi v velikem interesu dveh slovenjegoriških občin: Benedikta in Destrnika. Benediški župan Milan Repič se že dolgo zavzema za izgradnjo term s sistemom za izkoriščanje slatinskih vrelcev in geotermalne energije, s katero je v Sloveniji najbolj bogat njen vzhodni del. V Benediktu so geotermalno vrtino izvrtali že leta 2004 in izdelali tudi načrte za izgradnjo, a ti ostajajo v predalu. Največjo težavo predstavlja neurejena zakonodaja, saj področje geotermalne energije v Sloveniji urejajo kar štirje zakoni. Temu razumljivo sledi pomanjkanje investitorjev, ki bi se upali zakopati v te birokratsko zapletene in nejasne vode. Tudi Terme Gaja v Janežovcih, projekt destrniškega župana Franca Pukšiča še iz časov njegovega prvega županovanja, so že imele gradbeno dovoljenje, a se je prav tako zataknilo pri denarju. Občina Destrnik je takrat zaradi term ustanovila podjetje Terme Gaja in vanj vložila približno pol milijona evrov, nato pa je vse zastalo, saj Pukšič ni dobil novega županskega mandata, to pa je očitno odgnalo tudi investitorja. A ideja o destrniških termah ni zamrla, Pukšič, ki podrobnosti razkriva, še zmeraj išče možnosti gradnje. Ureditev zakonodaje in sofinanciranja Svetniki občine Hajdina so na 19. redni seji potrdili rebalans proračuna za naslednje leto. V proračun so na novo vključili postavko, s katere bodo pokrivali stroške brezplačnega prevoza starejših občanov, povečali so tudi sredstva za financiranje gasilstva, in sicer za pokrivanje materialnih stroškov ter nabavo gasilskih vozil. Proračun občine Hajdina za naslednje leto znaša 5,3 milijona evrov. Med večjimi naložbami sta gradnja regijskih kolesarskih poti in kanalizacije. Oba projekta sta finančno podprta z državnimi in evropskimi sredstvi. Svetniki so rebalans proračuna za leto 2023 potrdili brez posebne razprave. V nadaljevanju seje je župan Stanislav Glažar povedal, da se v občini po omilitvi epidemioloških ukrepov začenjajo prireditve in dogodki. Teh bo po županovi oceni glede na bogato društveno dediščino in številne društvene aktivnosti v prihodnje kar nekaj. Razprava na seji se je odprla tudi okoli aktualnega vprašanja beguncev iz Ukrajine. Svetnik Aleksander Vaupotič je povedal, da v Slovenji vasi biva 13 beguncev. Bližnji krajani so jim že priskrbeli najnujnejše (oblačila in hrano), a nedvomno bodo v prihodnje potrebovali še kakšno pomoč. Zato Foto: MZ Hajdinski svetniki so sejo končali v manj kot pol ure. je Vaupotič povprašal, kakšne so možnosti, da bi pomagala občina. Župan Glažar je dejal, da bo glede pomoči beguncev treba doreči normative, ki bodo enako veljali za vse. „Oblikovali bomo posebni štab civilne zaščite, vključili lokalne humanitarne organizacije, pomagali bomo, kolikor bo v naši moči, moramo pa doreči kriterije glede pomoči. Vseeno to ni samo tako enostavno in bo moralo veljati enako za vse,“ je pojasnil hajdinski župan Glažar. MZ Majšperk z V občini bodo gradili Nova stanovanjska soseska na Vrhah V občini Majšperk se je začel postopek oblikovanja nove stanovanjske soseske na Vrhah (Ptujska Gora). Po prvem predlogu naj bi levo in desno od regionalne ceste Majšperk–Apače skupno zgradili 15 stanovanjskih hiš. Ptujsko podjetje Umarh je pripravilo izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), s katerim bodo skušali zagotoviti možnost umestitve 15 enodružinskih hiš. Gre za območje velikosti okrog 1,44 ha, ki bi bilo razdeljeno na gradbene parcele v okvirnih velikostih od 400 do 800 m2. Predvidena je gradnja delno tradicionalno, delno sodobno oblikovanih objektov. Hiše ob regionalni cesti naj bi bile oblikovane tradicionalno z dvokapnimi strehami, za hiše v zaledju pa bi bilo dovoljeno tudi sodobnejše oblikovanje. Na tem območju je predvidena tudi izgradnja manjše čistilne naprave za območje naselja ter rešitev za odvajanje odpadnih meteornih vod. Več podrobnosti glede omejitev in možnosti gradnje bo znanih v naslednjih korakih postopka. Kot so pojasnili pripravljavci izhodišč, morajo sedaj pridobiti še smernice Tik pred izbruhom epidemije je vlada slednjič začela urejati pravne okvire v zvezi s koriščenjem geotermalne energije, a je nato žal vse znova bolj ali manj zastalo. Je pa bila ustanovljena medresorska delovna skupina, ki je opredelila, kaj vse bo treba narediti za razvoj tega področja: najprej poenotiti zakonodajo, nato pa aktivno začeti z izvajanjem projektov, kar sicer lahko traja več let. Počasi se, kot kaže, vendarle nekaj premika. »V začetku marca sva bila s kolegom Pukšičem v državnem zboru prisotna na 55. nujni seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, kjer je bila točka dnevnega reda geotermalna energija kot okoljsko sprejemljiv vir energije ter priložnost za učinkovito in večnamensko izrabo,« razlaga Repič. Senka Dreu Središče ob Dravi z Objavljena razpisa za sofinanciranje Doslej izdanih 34 koncesij Za kmete in podjetnike 34.000 evrov Pri izkoriščanju geotermalne energije v svetu izstopata Islandija in Nizozemska, na veliko pa jo uporabljajo že tudi vse naše sosede; geotermalne elektrarne so v zadnjih letih zrasle tudi na Madžarskem, v Avstriji in na Hrvaškem. Izraba geotermalne energije je pri nas za zdaj najpogostejša na področju termalnega turizma, delno tudi pri ogrevanju. Okoljsko ministrstvo je za potrebe termalnega turizma doslej izdalo 29, za ogrevanje pa pet koncesij. Toda geotermalne potenciale bo v prihodnje kazalo usmeriti predvsem v področje pridelave hrane in električne energije. Primera dobrih praks sta denimo prekmurski podjetji Ocean Orchids in Paradajz, v Čatežu pa neposredno ob termah začetniki koriščenja geotermalne energije za pridelavo hrane. stran 4 Foto: Mojca Vtič Na sedanjem travniku je predvidena izgradnja 11, na območju nekdanje deponije pa štirih hiš. pristojnih organov, čeprav upajo, da bodo lahko ostali pri rešitvi, ki so jo predlagali. Postopek urejanja prostora na Vrhah se je začel na pobudo zasebnih investitorjev (ki postopek tudi plačajo), gre pa za parcele na desni strani regionalne ceste Majšperk–Apače (nekdanja deponija) v lasti podjetnika Jožefa Žolgerja ter na levi strani regional- ne ceste (od t. i. Smreke ob lokalni cesti) za parcele v lasti dveh fizičnih oseb (iz Vidma in Lovrenca na Dravskem polju). Mojca Vtič Občina Središče ob Dravi namerava letos podeliti 17.000 evrov za razvoj gospodarstva, v enaki višini so predvidena tudi nepovratna sredstva za kmetijstvo. Upravičenci lahko tudi letos kandidirajo za pridobitev denarja za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja. Največ, skupno 13.500 evrov, bo namenjeno za posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov, 3.000 evrov bo na voljo za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekme- tijsko dejavnost na kmetiji, 300 evrov pa za delovanje društev s področja kmetijstva in podeželja. Po besedah župana Jurija Borka se je v preteklih letih izkazal največji interes za nakupe kmetijskih strojev. Rok za oddajo vlog se izteče 30. junija. Sredstva so navadno razdeljena že na prvem razpisu, če pa tokrat ne bo tako, bodo razpis podaljšali. Podjetja in samostojni podjetniki s sedežem v občini ter potencialni podjetniki pa lahko pridobijo denar za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj ter za odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja, kjer bo na voljo za oba ukrepa po 7.000 evrov ter trikrat po 1.000 evrov za spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in pro- mocije na področju podjetništva, za spodbujanje prijav podjetij na razpise ter za spodbujanje projektov inovacij. Prvo odpiranje prispelih vlog je predvideno 31. maja, zbiranje vlog bodo zaključili do 30. septembra oz. ob porabi sredstev. Podrobnejše informacije o obeh razpisih so objavljene na občinski spletni strani. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika torek z 22. marca 2022 5 Ptuj z Od prvotnih 30 še vedno v teku 17 razlastitvenih postopkov Dornava z Svetniki želijo širšo cesto Težave s pridobivanjem zemljišč za gradnjo »kolesark« »Obnova tri metre široke ceste je nesmotrna« Glede na informacije naj bi imela ptujska občina ponekod precej težav s pridobivanjem zemljišč, ki jih potrebujejo za gradnjo kolesarskih povezav. Ponudbe za odkup naj bi bile po mnenju lastnikov nepremičnin prenizke, 4–4,2 evra/m² za kmetijska in 25,7 evra/m² za stavbna zemljišča. Ker se jim z nekaterimi ni uspelo dogovoriti, so sprožili več zahtev za razlastitev. Mestna občina Ptuj je zahteve za razlastitev za potrebe gradnje »kolesark« vložila za 30 parcel, a jih je v postopku še 17, saj so z nekaterimi v vmesnem času sklenili dogovor in podpisali pogodbe. Za izgradnjo treh odsekov kolesarskih povezav Mestna občina Ptuj potrebuje približno 330 nepremičnin, od tega jih je le 67 v občinski lasti ali upravljanju. Vse druge so zasebna lastnina. Pred posredovanjem ponudb za gradnjo prvega odseka naj bi sklicali sestanek vseh lastnikov, za druga dva odseka pa so pogodbe lastnikom nepremičnin posredovali pisno, zaradi epidemioloških razmer pa sestanka niso izvedli. »Ker smo morali za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev iz Dogovora za razvoj regije priložiti dokazila, da smo začeli postopke pridobivanja zemljišč in se je iztekal rok za oddajo popolne vloge na Ministrstvo na infrastrukturo, je občina zoper lastnike nepremičnin, ki posredovanih pogodb niso podpisali, sprožila postopke za razlastitev, ki so šteli kot dokazilo. Postopek razlastitve je ves čas do pravnomočnosti možno ustaviti, če pride do sporazuma med strankama, k čemur med celotnim postopkom tudi težimo,«zatrjujejo na ptujski občini. Postopki razlastitve so precej dolgotrajni in dragi. Ocene o tem, koliko bi jih to lahko stalo, na občini nimajo. Poudarjajo pa, da je razlastitev zadnja opcija, ko so izčrpane vse druge. Foto: ČG Za potrebe gradnje kolesarskih povezav na območju MO Ptuj je še vedno v teku 17 razlastitvenih postopkov. Svetnica Sergeja Puppis Freebairn pa vztraja, da so občani razočarani, saj da so od občine pričakovali odgovore: »Namesto pojasnil, poštene cene in zagotovila glede dostopa do zemljišč pa so dobili obvestilo iz Upravne enote, da je MO Ptuj vložila postopek razlastitve.« So lastnikom ponujali premalo Eden izmed razlogov za nastanek teh težav naj bi bila po informacijah mestnega svetnika Milana Klemenca višina ponujene cene za odkup: »Po nekaterih informacijah občina od lastnikov gradbenih zemljišč zahteva prodajo zemljišča po 4 evre za m², sama pa takšna in podobna gradbena zemljišča prodaja po ceni 25 evrov m². Glede na to, da bodo »kolesarke« grajene iz različnih virov financiranja, v katerih je za odkup zemljišč predvideno 25 evrov na kvadratni meter, se mi poraja vprašanje, zakaj se dela na škodo občanov. Prav tako je občina poslala zahteve za podpis pogodbe brez predhodnega dogovora z lastniki.« Na občini odgovarjajo, da so za gradnjo regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju skupaj s partnerskimi občinami naročili cenilna poročila ter skladno s temi lastnikom posredovali ponudbe za odkup. Odkupne cene so enotne za vse odseke. Dženana Kmetec Žetale z Manjše občine potisnjene na rob vladnega interesa Podivjane cene pojedle vladne bombončke Jumbo plakati Gradimo Slovenijo vladajoče stranke, o katerih smo že pisali v časopisu, so se v predvolilnem času namnožili v Podravju. Te krilatice pa ni mogoče zaznati v Žetalah, kjer vladajoči ne gradijo. Še več, niti ne dajo možnosti, da bi tako majhna občina, kot so Žetale, prišla do sredstev, potrebnih za izgradnjo osnovne infrastrukture – kanalizacije. »Kljub pogovorom na ministrstvih in s poslanko z našega območja sem šele danes izvedel, da zaradi majhnosti ne ustrezamo pogojem in da ne bomo mogli kandidirati s projektom javne kanalizacije Žetale,« je v uvodu dejal župan Anton Butolen. Občina se je nameravala prijaviti na razpis v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ki naj bi bil skupno težak 5,7 milijarde evrov. »Rečeno je namreč bilo, da se bomo lahko na razpis prijavili tudi s projekti kanalizacije in vodovoda pod 2000 enot, ob tem se je ves čas govorilo, da bomo imeli prednost tisti, ki že imamo pripravljene projekte za izvedbo. Mi smo imeli dokumentacijo urejeno že leta 2013, takrat smo bili na razpisu neuspešni, sedaj smo morali gradbeno dovoljenje obnoviti in pripraviti še nove investicijske dokumente. Vse to smo storili, plačali, sedaj pa smo izvedeli, da pogojev ne izpolnjujemo,« je pojasnil župan. K povedanemu pa je razočaran dejal, da se spodbuja občine, da naj imajo pripravljene projekte, na drugi strani pa pogoji vnaprej niso Modernizacija občinske ceste med naseljema Slomi in Polenšak v občini Dornava je bila načrtovana že v lanskem letu, tudi denar zanjo je bil v proračunu rezerviran. Ceste niso preplastili, ker je bilo najprej treba urediti lastništvo, zato so denar za modernizacijo prenesli v letošnji proračun. Sedaj so tik pred tem, da bi se obnova lahko začela, vendar se znova zatika. Nekateri svetniki želijo razširitev ceste, kar doslej ni bilo predvideno. Da bi obnovljena cesta lahko bila širša (odmere namreč to dopuščajo) in za nekaj metrov podaljšana, je že na januarski seji predlagal svetnik Jože Brumen. Pobuda je pri občinskem vodstvu naletela na gluha ušesa. Občina je objavila razpis za izbiro izvajalca, popis del je bil narejen za širino ceste tri metre. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 15. marca. Župan Janko Merc je dva dni kasneje na seji občinskega sveta povedal, da so dobili dve ponudbi. Če se obnavlja, naj se še razširi vsaj za en meter A je vprašanje, če bodo katerega izmed njiju izbrali, saj so nekateri svetniki vztrajali, da če cesto obnavljajo, naj jo tudi razširijo. „Cesta širine tri metre je preozka, naj jo po celotni trasi razširijo, kolikor je to možno, recimo vsaj za en meter. Ko se vozila srečujejo in izogibajo Foto: ČG Največ razprave na seji dornavskega občinskega sveta se je vrtelo okoli ceste Slomi–Polenšak. na bankine, se te uničujejo. Dolgoročno gledano bomo imeli s sanacijami bankin večje stroške, kot da bi sedaj asfaltno prevleko nekoliko razširili. Cesto delamo za naslednjih 25 let. Širina tri metre je res malo glede na današnje standarde vozil. Saj se več ne vozimo s fičoti, jugoti, mopedi … Če te ceste ne bomo razširili sedaj, je ne bomo nikoli. Zdi se mi butasto, da se o čem takem sploh pogovarjamo. Kdo še dela preplastitve na tri metre širine ceste? Bomo po tem, ko se bodo bankine neprenehoma uničevale, cesto na vsaki strani krpali, kot smo to naredili na relaciji Mezgovci–Strelci? Če bo cesta ostala na širini tri metre, je nesmiselno, da jo obnavljamo. Potem raje pustimo ta denar še eno leto v proračunu in bo z njim upravljal novi župan,“ je bil na marčevski seji občinskega sveta oster in neizprosen svetnik Marko Mernik. „Na cesti proti Ptuju, kjer se vi vozite, so ceste res širše“ Župan Merc je odgovoril, da se dve vozili na cesti lahko srečujeta, a Mernik mu je zabrusil: „Ja na cesti proti Ptuju, kjer se vi vozite. Tam imate široko cesto. Tukaj je pa drugače, sicer je to cesta za lokalni promet med Žamenci in Polenšakom, ki je precej v uporabi. To ni neka poljska cesta. Pogovarjali smo se, da bi jo lahko razširili na 4,5 metra. Zakaj smo s pasom asfalta razširili cesto Mezgovci–Strelci? Ker smo neprestano krpali bankine.“ Tudi sodelavka v upravi občine Dornava Sanja Cigler, ki je zadolžena za področje prometne in komunalne infrastrukture, je potrdila, da je prostora za širšo cesto dovolj: „Cesta je odmerjena v širini šest metrov. Za zdaj je predvidena preplastitev v širini 3,10 metra, na ovinkih pa kakšnih 20 centimetrov več.“ Foto: Mojca Vtič Župan Anton Butolen je svetnike obvestil, da z izgradnjo kanalizacije v Žetalah ne bo nič. znani. »Tako zapravljamo še tisto malo denarja, kar ga imamo.« Rekordni proračuni občin v luči draginje pokajo kot milni mehurčki In čeprav so letos številne občine sprejemale rekordne proračune na račun investicij, sofinanciranih iz evropskih sredstev, in povišane povprečnine, pa je vendarle zaradi vsesplošne draginje že postalo jasno, da viška denarja tudi letos ne bo. Občina Žetale je februarja objavila razpis za modernizacijo štirih odsekov občinskih cest. Na razpis sta se odzvala le dva izvajalca: PGM Kos, ki bi dela opravil za 367.862 evrov, ter Asfalti Ptuj, katerih predračun znaša 457.503 evre. »Cene so podivjale. Lani in predlani smo obnove cest podaljševali, letos tega ne bo,« je dejal župan. Dodal je, da je občina res upravičena do višje povprečnine, a na račun cen v gradbeništvu, pa tudi že napovedanih podražitev vrtčevskega varstva, stanarin v domovih za starejše, ne bo možno izvesti nobene dodatne investicije. Mojca Vtič Širša cesta pomeni nov razpis Direktorica občinske uprave Nada Kolednik je povedala, da če bodo vztrajali pri širši cesti, je treba razpis za izvajalca del razveljaviti in iti v novega. „To pomeni celoten postopek še enkrat od začetka. Najprej popis del, potem objava novega razpisa.“ Mernik je predlagal, da se gre v novi razpis. Ker bi bila širša cesta tudi dražja, bi se lahko obnova po njegovem mnenju razdelila v dva proračuna, recimo 800 metrov letos in 500 naslednje leto. Svetniki sicer na koncu niso odločili nič konkretnega, saj je Stanislav Ciglar dejal, da bi se lahko na to temo v nekaj dneh srečali na sestanku. In pri tem je ostalo. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 22. marca 2022 V središču 6 stran 6 Ormož z Investitorji presenečeni nad interesom Spodnje Podravje z Odpadno jedilno olje kot koristen in drag odpadek Stanovanja gredo za med Gostincem plačilo, občanom pohvala V občini Ormož je pri koncu gradnja dveh večjih večstanovanjskih objektov. V Veliki Nedelji so vsa stanovanja rezervirana, na Hardeku pa – razen enega – že prodana. Foto: MH Zaradi privlačne cene je v večstanovanjskem objektu na Hardeku na voljo le še eno stanovanje. Komunalna podjetja v zadnjem obdobju pospešeno vzpostavljajo sisteme za zbiranje odpadnega jedilnega olja po gospodinjstvih; večinoma s posebnimi uličnimi zbiralniki, ponekod pa tudi že z manjšimi posodami po gospodinjstvih. Čeprav vsekakor gre pozdraviti okoljsko ozaveščanje prebivalcev in tovrstno usmerjene aktivnosti komunalnih podjetij, pa se na drugi strani odpira vprašanje finančnega ozadja, saj je odpadno jedilno olje na trgu zelo dragocena in draga surovina; tona porabljenega olja na trgu namreč dosega tudi 400 in več evrov. Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji v letu 2020 zbrali 302 toni odpadnega jedilnega olja in masti iz gospodinjstev, kar je 47 ton več kot leta 2019. Večja količina zbranega olja je posledica boljše ozaveščenosti prebivalstva, pa tudi namestitev posebnih uličnih zbiralnikov. A odpadno jedilno olje ni samo odpadek, temveč je lahko tudi odlična surovina, ki jo podjetja ob prevzemu plačajo. To velja le za poslovne subjekte, nikakor pa ne za »navadne« občane. Velike količine odpadnega jedilnega olja nastajajo v gostinskih lokalih. »Mesečno naročimo 1.000 litrov svežega olja, odpadka je približno 400 litrov,« pravi Janko Trinkaus, lastnik gostilne Siva čaplja v Trnovski vasi. »Zbiramo ga v posebnih sodih, nato pa pridejo po njega iz podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadnega jedilnega olja. Pri nas imamo pogodbe z dvema tovrstnima podjetjema; eno je iz Komende, drugo pa iz Murske Sobote.« Za zbrane količine pa gostinci dobijo plačilo, ki se trenutno giblje med 38 in 40 centi za liter. V primeru omenjenega lokala to pomeni 160 evrov na mesečni ravni oziroma 1.920 evrov na letni. Gradnja objekta v velikonedeljskem središču, pod tamkajšnjo šolo, ki je v začetni fazi precej razburjala, se počasi približuje h koncu. Kot je povedal investitor, lastnik in direktor podjetja Gradbeništvo Kelenc Vlado Kelenc, bo v sodobnem objektu z ravno streho in zunanjim dvigalom na voljo osem stanovanj različnih velikosti z lastnim balkonom oz. teraso. Na vrhu bo luksuzno stanovanje s 50 kvadratnih metrov veliko teraso in razgledom (penthouse). Čeprav objekt še ni zaključen (stanovanja bodo predvidoma vseljiva maja oz. junija), je interes po nakupu precejšen. Zainteresirane so predvsem mlade družine, precej je tudi povpraševanja starejših po enoinpolsobnih stanovanjih. »Cena bo takšna, kot jo bo določil trg. Prodaje sicer še nismo začeli, so pa vsa stanovanja v tem trenutku že rezervirana. Interes je nad pričakovanji, sploh ob tem, koliko kritik je bilo na začetku gradnje. Sedaj prejemamo pozitivne odzive tudi od krajanov, da je objekt lep in da paše v okolico. Grajen je iz najsodobnejših materialov – z opeko dryfix, 20 cm fasadno oblogo toplotno in zvočno izolacijo ...,« razlaga Kelenc, ki je še dejal, da nameravajo zaradi velikega interesa zraven zgraditi še en blok z enako površino in podobo. Foto: ZPS Blok na Hardeku skoraj razprodan Odpadno jedilno olje lahko služi kot surovina za biodizel, vendar v Sloveniji nimamo predelovalnice. Imamo pa uradno registrirana podjetja za zbiranje in predelavo organskih odpadkov (med katere spadajo tudi olja). Pri koncu pa je gradnja še enega modernega večstanovanjskega objekta, in sicer na Hardeku, v neposredni bližini mesta. »Objekt z garažo v kletni etaži in tremi nadzemnimi etažami (pritličje, nadstropje in mansarda) je površine približno 2.000 m². V garaži je 22 parkirnih mest, kolesarnica in shrambe. V zgornjih etažah je 16 stanovanj,« je o sodobnem objektu prav tako z dvigalom povedal Marko Glavinič iz gradbenega podjetja Markomark Nival. Vsa stanovanja, razen enega večjega, so ta hip že prodana. Cena je bila namreč razmeroma ugodna, saj je za kvadratni meter znašala v povprečju 1.350 evrov (z DDV). Novi lastniki se bodo vanje lahko vselili predvidoma junija. »Stanovanja so zanimiva za različne družbene skupine – tako za mlade družine kot za starostnike. Za starostnike so zanimiva predvsem zaradi dostopa v vse etaže objekta z dvigalom. Nekaj kupcev je stanovanja kupilo kot varno finančno naložbo,« je še dejal. Kljub temu da so s prodajo v omenjenem podjetju zadovoljni, pa v bližnji prihodnosti ne načrtujemo podobnih gradenj v Ormožu. Monika Horvat Cene stanovanj bodo višje Glede na draženje vseh gradbenih materialov, zlasti železa, lesa, opeke itd. je pričakovati tudi vse višje cene novih stanovanj. Marko Glavinič iz podjetja Markomark Nival pravi, da je proizvodna cena za gradnjo stanovanj poskočila že vsaj za 35 odstotkov: »Pričakujemo nadaljnje podražitve, saj bo povišanju cen materialov kmalu sledilo tudi vsesplošno povišanje plač delavcev.« Podobno pravi tudi gradbinec Vlado Kelenc, ki napoveduje, da bi se cene v prihodnje lahko vrtele od 1.500 do 2.000 evrov za m2. Tudi napovedane višje cene pa so seveda neprimerljivo nižje od cen na dražjih, zlasti mestnih lokacijah. Komunalna podjetja pristavljajo lonček za dobrodelne »prispevke« občanov Na drugi strani so se, kot omenjeno, na »trg odpadnega olja« podala tudi javna komunalna podjetja, ki pa to olje od občanov oziroma gospodinjstev zbirajo kar zastonj. Zakaj je torej en in isti odpadek nekomu plačan, drugi (občani oz. gospodinjstva) pa naj bi ga komunalnim podjetje poklanjali zastonj? Dejstvo je namreč, da se odpadno gospodinjsko olje kot surovina (brez stroškov predelave) prodaja naprej, in to za nemajhen denar. Direktor bistriškega Komunalnega podjetja Maksimiljan Tramšek je povedal: »Trenutno na štirih zbirnih centrih, s katerimi upravljamo, zberemo okrog 9.000 litrov odpadnega jedilnega olja, ki ga predamo registriranim pooblaščenim prevzemnikom. Cena prevzema je med 0,55 in 0,65 evra, odvisno od razmer na trgu. Predvidevamo, da se bo količina na zbirnih centrih zaradi posod, ki smo jih namenili gospodinjstvom nekoliko zmanjša- Ptuj z Zakaj je potrebno trikratno plačilo - po oceni avtošol - slabo vzdrževanega poligona Uporabo poligona plačujejo kandidati, Ptuj se lahko pohvali z vadbenim poligonom za motoriste in voznike začetnike. To je bil tudi eden izmed pogojev, da se na Ptuju še vedno lahko opravljajo vozniški izpiti. V nasprotnem primeru bi se morali kandidati voziti v kar nekaj kilometrov oddaljen Maribor ali Mursko Soboto. Več manjših izpitnih centrov po Sloveniji je namreč zaprlo svoja vrata in eden izmed njih bi lahko bil tudi ptujski, kar pa se na srečo ni zgodilo. Vendar pa je uporaba poligona krepko zaračunana; v prvi vrsti avtošolam, nato ptujskemu Izpitnemu centru in za konec še vsakemu kandidatu oz. bodočemu vozniku posebej. Poligon je v času, ko je bil nujno potreben za ohranitev opravljanja izpitov na Ptuju, uredilo občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Zagotovili so zemljišče na Dornavski cesti nasproti pokopališča; za ureditev poligona pa so namenili 122.000 evrov. Za uporabo poligona pa seveda zaračunavajo najemnino. In to trikratno oziroma iz treh virov: od avtošol, ki ga uporabljajo, od ptujskega Izpitnega centra in še posebej od vsakega kandidata, ki ga uporabi za začetne ure vožnje. Izpitni center Ptuj mesečno za najem poligona plačuje 50 evrov brez DDV na mesec, kar na letni ravni znese 600 evrov. Tudi vsaka ptujska avtošola, ki poligon uporablja, mora plačati najemnino v višini približno 80 evrov na mesec ne glede na število vozil oz. kategorij, kar pomeni 960 evrov na leto. Višine mesečnih najemnin ptujskega poligona so za Izpitni center in za avtošole morda ugodne, a v primerjavi s poligonom v Mariboru ne. Tam npr. avtošola za uporabo poligona za eno kategorijo vozil (npr. B) plača 60 evrov za celo leto! Če ta avtošola izobražuje mlade voznike za več različnih kategorij (npr. poleg B še za C, D in E), plača za uporabnino poligona skozi vse leto 240 evrov. Če izobražuje za devet kategorij, je znesek plačila še vedno precej nižji kot na Ptuju: 540 evrov. Poligon je tudi skoraj enkrat večji od ptujskega ... Vendar pa ob teh razlikah za avtošole še bolj bode v oči dejstvo, da morajo za vožnjo po poligonu Javnim službam še posebej plačati še mladi vozniki, in sicer visoko ceno. Cena za uporabo vadbene površine namreč za mladega voznika za vozniški izpit A-kategorije znaša 40 evrov z DDV, za B-kategorijo pa 50 evrov z DDV. Glede na to, da je imajo bodoči vozniki že precejšnje stroške tako z urami vožnje, to ni zanemarljiv znesek. Na petkrat večjem poligonu v Murski Soboti plačuje uporabnino le kandidat Foto: L.M./M24 Zanimiva je primerjava ptujskega in murskosoboškega poligona; v Murski Soboti namreč avtošole ne plačujejo uporabe poligona, temveč je to le strošek kandidata. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je poligon v Murski Soboti petkrat večji od ptujskega, cena za individualnega uporabnika pa 80 evrov. Foto: CVV Murska Sobota Poligon v Murski Soboti je eden izmed sodobnejših v Sloveniji. Štajerski TEDNIK torek z 22. marca 2022 torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 okoljske ozaveščenosti Foto: ZPS Čeprav je kuhinjski odpadek, je odpadno jedilno olje prepovedano mešati z ostalimi odpadki ali ga odvajati v kanalizacijo ali greznice. la, na drugi strani pa menimo, da bi lahko z novim načinom zbiranja (od vrat do vrat) dodatno zbrali vsaj 15.000 litrov odpadnega olja. To pomeni, da bi za zbrano odpadno jedilno olje na terenu zaslužili okrog 10.000 evrov letno.« Direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič pravi, da je tako zbranega odpadnega olja po gospodinjstvih za zdaj zelo malo (lani le okrog 3.400 kilogramov), izkupiček od prodaje pa zato po njegovih besedah še ne dosega stroškov zbiranja. »Trenutno ne razmišljamo o tako imenovanih odkupih te surovine, ne izključujemo pa te možnosti kdaj v prihodnosti,« še dodaja. Po drugi strani je jasno, da če bi bila podobnih finančnih spodbud za oddajanje porabljenega jedilnega olja deležna tudi gospodinjstva, bi gotovo veliko več posameznikov začelo ločeno zbiranje tega odpadnega in naravni škodljivega živila. Brez dvoma ni malo družin, ki bi si izračunalo, da lahko npr. z oddajo šestih litrov porabljenega olja pridobijo toliko denarja, kot stane liter svežega jedilnega olja v trgovini. Tudi če bi si občani s količinami odpadnega olja lahko npr. znižali smetarsko položnico, bi bila to za marsikoga zanimiva stimulacija. Tržna niša za biodizel Komunalna podjetja zbrano odpadno jedilno olje prodajo posredniku, ki ga odpelje v predelavo. »Med epidemijo ga je bilo manj zaradi zaprtja gostinskih lokalov, zato je postalo še bolj zaželena surovina, ki na trgu dosega cene tudi 400 evrov na tono,« opozarjajo na Zvezi potrošnikov in dodajajo: »Zaradi visoke cene in dobrih možnosti za predelavo se odpadno jedilno olje ne sežiga, temveč ga večino izvozimo v druge države članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v biodizel in glicerin, ki se uporablja v farmaciji. Iz enega litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla. V Sloveniji je to še vedno tržna niša, saj trenutno ni predelovalca, ki bi bil zmožen predelati večje količine omenjene surovine v biodizel, se pa nekaj odpadnega jedilnega olja predela v dišeče sveče.« Po ocenah predsednice Slovenskega društva za zaščito voda (SDVZ) Marjetke Levstek naj bi vsak Slovenec letno »proizvedel« najmanj dva litra odpadnega olja. To zgolj za območje občin Spodnjega Podravja, brez gostinskih obratov, pomeni približno 140.000 litrov odpadnega jedilnega olja letno oz. dobrih 80.000 evrov prihodka za tistega, ki bi ga zbral po gospodinjstvih in preprodal predelovalcu. Liter odpadnega olja onesnaži milijon litrov pitne vode! Večina odpadnega jedilnega olja sicer danes še vedno konča v kanalizaciji ali v naravi, kar je prepovedano, a je nadzor nad tem praktično nemogoče izvajati. S tem ko olje pristane v tleh ali vodi, predstavlja zelo visoko organsko onesnaženje. Olje tudi poškoduje kanalizacijske sisteme, cevi je treba mehansko čistiti pogosteje. Polito olje po kompostih ali travnatih površinah se sčasoma spere v podtalnico, ki je v Sloveniji glavni vir pi- »Poligon je slabo osvetljen in slabo vzdrževan« Foto: ČG V nekaterih ptujskih avtošolah pogrešajo bolj vestno vzdrževanje poligona, ki ga opravljajo Javne službe Ptuj. Kot so sporočili iz Javnih služb Ptuj, so ceno določili na podlagi stroškov izgradnje poligona – preračunano glede na predvideno število let uporabe, letnih stroškov vzdrževanja in letnega števila predvidenih uporabnikov. Ob tem so pojasnili še, da so iz naslova poligona v lanskem letu zbrali le okoli 25.000 evrov. Ob predpostavki, da naj bi na Ptuju na letni ravni vozniški izpit opravljalo okoli 800 Za dve uri na poligonu kandidat plača 50 evrov »Nepomembna in skoraj neumna stvar se mi zdi, da je treba pred samimi vožnjami plačati tudi 50 evrov za poligon, saj imaš na njem samo dve uri, hkrati pa je brez osvetljave in precej neurejen, ob poligonu so kar vržene smeti, škatle ...,« je povedala ena izmed kandidatk, ki je letos opravljala vozniški izpit. V večini avtošol so sicer zatrdili, da kandidati na poligonu preživijo nekaj več ur. To število je odvisno predvsem od tega, kako spretni so. Bistriško: Poleg zbirnih posod še manjše posodice vsem gospodinjstvom Slovenjebistriška komunala je nedavno storila nov korak k reševanju ekološke težave z odpadnim jedilnim oljem. Minuli mesec so v občinah Slovenska Bistrica, Makole, Rače-Fram in Poljčane postavili skupno osemnajst 200-litrskih zbirnih uličnih posod za jedilno olje. V prihodnje načrtujejo postavitev še dodatnih posod. Ob tem pa v tem mesecu zaposleni med gospodinjstva razdeljujejo še posodice za olje, s prostornino 2,2 litra ter posebnim filtrom, ki bodo omogočale, da bodo v njih zbirali odpadno jedilno olje in ga kasneje izpraznili v večje ulične posode. Vrednost projekta je v osnovi zastavljena v višini 103.000 evrov, sofinancerski delež v okviru Las Dobro za nas pa naj bi znašal 72.000 evrov. tnih voda. Ko je podtalnica enkrat onesnažena, traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša. Dovolj zgovoren je podatek, da liter odpadnega olja onesnaži milijon litrov pitne vode.« Pokazalo pa se je že, da na območjih, kjer so nameščeni posebni kandidatov, bi moral biti ta znesek občutno višji. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, se marsikdo izogne plačilu uporabe vadbenega poligona, saj se nadzor nad tem ne izvaja. Sistem plačevanja namreč poteka tako, da vsak kandidat pri svoji izbrani avtošoli prejme položnico, ki jo mora nato poravnati v Mestni blagajni, kjer se jim potrdi plačilo v kartonček vožnje. To bi moral načeloma vsak kandidat urediti pred prvo uporabo poligona. Ker je Poligon na Ptuju je sicer dovolj funkcionalen, da se na njem lahko izvajajo vsi predpisani elementi preizkusa, vendar imajo ptujske avtošole precejšnje težave zaradi (ne) vzdrževanih površin. Po besedah nekaterih njihovih predstavnikov se vsako leto zamuja s košenjem, v zimskem času pa s pluženjem in posipavanjem. Prav tako poligon ni pravočasno pometen, kar je še posebej pomembno, ko so na poligonu motoristi. Precej moteči so tudi zabojniki za smeti, ki so nameščeni neposredno ob vadbeni površini, tja prinašajo smeti tudi drugi občani. Vsako leto zato znova kličejo Foto: ČG Selitev Izpitnega centra Ptuj Letos se bo Izpitni center Ptuj selil na novo lokacijo, v neposredno bližino poligona na Dornavski cesti. To so jim omogočile Javne službe Ptuj, ki so tam že postavile montažne objekte (bivalne kontejnerje). Teoretične izpite bodo tako izvajali na tej lokaciji, prav tako se bo lahko takoj po selitvi izpitna vožnja začela na poligonu. Dosedanji prostori v centru mesta so bili namreč neustrezni. Ptuj bo tako postal eno izmed redkih mest, ki bo imelo ob poligonu tudi prostore Izpitnega centra. V novem objektu bodo uredili tudi sanitarije za uporabnike poligona. Javne službe in prosijo za izvedbo vseh navedenih opravil, ki so nato opravljena, vendar s precejšnjo zamudo. Predolgo čakajo tudi na menjavo uničenih količkov. Med drugim si želijo tudi boljšo osvetljenost: »V zimskem času po 16. uri ne vidimo popolnoma nič,« so izpostavili v eni izmed avtošol. Težava je tudi s sanitarijami; sedaj Primerjava cen in velikosti vadbenih poligonov v okolici Vadbeni poligon: Ptuj Maribor Murska Sobota Vir: Izpitni centri in avtošole zbiralniki, manj ljudi na napačen način odvrže odpadno jedilno olje. Rezultati zbiranja bi brez dvoma bili boljši, če bi tudi posameznikom oz. gospodinjstvom za prinešeno odpadno jedilno olje komunalna podjetja odštela nekaj centov. SD, MV in SM vstop na poligon omogočen vsem, je slednje nemogoče preverjati. Tudi na Javnih službah Ptuj ugotavljajo, da poligon uporablja vedno več oseb, ki do uporabe niso upravičene. V prihodnje zato načrtujejo uvedbo posebne rampe s kodo, da bi povečali nadzor nad uporabo poligona. Do takrat bo dostop na poligon v soboto popoldan in nedeljo onemogočen. Delovni čas poligona je od ponedeljka do petka med 7. in 20. uro, v soboto pa med 7. in 15. uro. avtošole in Izpitni center Javne službe v prihodnje z ostrejšo kontrolo uporabnikov poligona Foto: Mojca Vtič Na območju štirih občin je postavljenih 18 rumenih posod za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Cena za uporabo po kandidatu (kategorija B) Cena najema za avtošole na leto Velikost poligona: 50 evrov z DDV 30 evrov z DDV 80 evrov z DDV 960 evrov z DDV 60 evrov z DDV (za eno kategorijo) 0,00 5.000 m2 9.173 m2 25.000 m2 je možno uporabljati dixi, ki pa stoji precej postrani, zato obstaja precejšnja nevarnost, da se prevrne. V poletnem času je velik problem tudi poletna pripeka, pred katero se inštruktorji vožnje nimajo kam umakniti. Ob tem so v ptujskih avtošolah poudarili, da si želijo sodelovanje in konstruktiven dialog, vendar do sedaj nekega večjega odziva Javnih služb Ptuj ni bilo. »Poligon redno vzdržujemo, za ohranjanje čistoče pa so odgovorni tudi uporabniki,« so zatrdili na Javnih službah Ptuj. Mesečni stroški vzdrževanja poligona so lani znašali okoli 890 evrov (okoli 11.000 evrov na leto). Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Podeželje 8 torek z 22. marca 2022 Podlehnik z Več stavijo na turizem kot na gospodarstvo Podravje z Združenje Vinorodna Štajerska povezalo 15 vinarjev Občina kupila zemljišča Lahovo Štajerski vinarji strnili vrste Občina Podlehnik je marca za vsega 30 tisočakov kupila zemljišče Lahovo. Gre za nakup zemljišč in objekta, ki naj bi bil zgrajen pred nekaj manj kot 150 leti in se dviga nad Podlehnikom. Foto: Občina Podlehnik Občina je kupila zemljišča Lahovo, minuli petek je župan Sebastian Toplak že prevzel ključe. Objekt, ki je bil do nedavnega v lasti družine Poetz, kot izhaja iz zemljiške knjige, je nepremičninska agencija začela prodajati leta 2017, in sicer za ceno 150.000 evrov. Cena je bila očitno previsoka, zato tudi kupcev, ki bi bili pripravljeni odšteti tako visok znesek za zapuščeno nepremičnino, opuščene vinograde in gozd, ni bilo. Zanimanje pa je sedaj izkazala tudi občina. Zakaj? »Prvi razlog je povsem tehnične narave, namreč čez zemljišče gre kategorizirana cesta, ki še ni odmerjena in torej lastniško urejena. V preteklosti smo že imeli negativne izkušnje s podobnim primerom, ko je novi lastnik takoj zahteval odkup zemljišča, po katerem poteka kategorizirana cesta, in to za precej višjo ceno, kot je bila prvotna odkupna cena. Na drugi strani pa gre za nekakšno veduto naše občine,« je odgovoril župan Sebastian Toplak. Zaradi obojega je župan navezal stik z nepremičninsko agencijo in lastniki, ki stanujejo v Nemčiji, ter preveril njihov interes za prodajo. Sledila so pogajanja in kompromis o končni ceni 30.000 evrov. »Po objavi prodaje na oglasni deski so se sicer prijavili še trije ponudniki, ki bi bili pripravljeni za omenjeno ceno kupiti nepremičnino, vendar je občina uveljavila predkupno pravico, predvsem zaradi neodmerjene občinske ceste, ki poteka čez to zemljišče.« Občina je tako v seznam svojih nepremičnin dodala stavbo z mogočno obokano kletjo, tri hektarje sicer opustelih vinogradov ter še štiri hektarje gozda. »Zgradbo bomo skušali obnoviti, računamo na morebitne državne razpise, za vinograd pa bomo iskali najemnika, ki bi ga obnovil.« stran 8 Majhni in veliki vinogradniki oz. vinarji vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija so strnili vrste in se povezali v združenju Vinorodna Štajerska. Združenje naj bi bilo plod večletnih pogovorov in številnih sestankov o pomenu povezovanja in skupne promocije. »Gre za zgodovinsko dejanje,« je ocenil Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavoda Ptuj in specialist za vinogradništvo. Leta in leta se v kmetijstvu govori o povezovanju, sodelovanju, skupnem nastopu na trgu. A medtem ko pri poljedelcih, živinorejcih te ideje ostajajo le pri besedah, je vinogradnikom uspelo narediti ta korak naprej. Zavedajo se namreč, da imajo skupni cilj – to je večja prepoznavnost, cenjenost štajerskih vin in vinorodnega okoliša, kar pa bodo lažje dosegli povezani. »Vinogradniki imamo že sedaj na steklenicah naveden vinorodni okoliš Štajerska Slovenija in narobe je, da se nam že prej ni uspelo dogovoriti za takšno sodelovanje. Vinarji namreč zelo dobro poznamo talne in klimatske značilnosti našega okoliša in brez lažne skromnosti lahko rečemo, da pridelujemo vina svetovne klase. Sedaj moramo to le še jasno povedati ljudem doma in v tujini,« je dejal Ormožan Božidar Grabovac, predsednik Združenja Vinorodna Štajerska in vinar, ki je že dokazal, da je povezovanje enako mislečih velika prednost. Pred več kot desetletjem je namreč še z dvema vinogradnikoma – prijateljema ustanovil podjetje Verus in danes vina prodajajo v več kot 20 držav, od tega 60 % v države EU, 15 % jih izvozijo v ZDA, četrtino prodajo na domačem trgu. »Uspelo nam je, ker smo imeli jasno vizijo, imeli smo izkušnje od pridelave, enologije do prodaje in trženja. Postavili smo si cilje in z znanjem, trudom ter delom nam je v 15 letih uspelo. Če bomo tudi v Združenju delali kakovostno, potem bo zagotovo prišel tudi rezultat,« je prepričan Grabovac. Foto: Črtomir Gozdnik Vinorodni okoliš Štajerska ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med štiri odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu. Minimalna letna pristopnina 500 evrov ali več Združenje Vinorodna Štajerska je nastalo na pobudo vinogradnikov in vinarjev, ki to združenje tudi financirajo. Trenutno jih je povezanih 15, kot pa je dejal Rebernišek, bodo imeli ostali vinogradniki še leto dni časa, da se priključijo. Pogoja za pristop sta, da je vinogradnik pripravljen slediti stilu štajerskih vin (izrazita svežina, sadnost, prijetnost, polnost okusa) ter da poravna pristopnino. Ta znaša minimalno 500 evrov na leto (za vinogradnike do vključno 10 hektarjev), za tiste, ki imajo več kot 10 hektarjev vinogradov pa še dodatnih 50 evrov za vsak hektar nad desetimi. Za kleti, ki so pristopile k združenju, je pristopnina oblikovana gle- Največji vinorodni okoliš, a v združenje le desetina vinogradnikov Štajerska Slovenija je največji vinorodni okoliš v Sloveniji. Gre za zelo razgibano pokrajino, ki vključuje Haloze, LjutomerskoOrmoške gorice, Maribor, Radgonsko-Kapelske gorice, ŠmarjeVirštanj. Območje obsega skoraj 5.500 ha vinogradov, kar je 70 % vseh vinogradov v Sloveniji, v vinorodnem okolišu pa je registriranih nekaj manj kot 9.400 pridelovalcev, od teh jih je 145 takšnih, ki obdelujejo nad pet hektarjev vinogradov. de na količino vina. Osnovni cilji Združenja pa so povezovanje, sodelovanje s strokovnimi inštitucijami ter seveda promocija. »Primorcem in Vipavcem je to že uspelo narediti in dvignili so kakovost vin ter ceno. Štajerski vinarji moramo priznati, da naše aktivnosti niso tekle s takšno dinamiko,« je dejal direktor Ptujske kleti Tine Kek. Optimizem med štajerskimi vinogradniki je. Zavedajo se svoje kakovosti, samozavest pa jim utrjuje tudi vse večje povpraševanje. »Štajerska vina so na pravi poti in pred nami so bolj svetli časi,« je prepričan Andrej Rebernišek. Mojca Vtič Podravje z Kovidni leti Ptujski kleti nista bili naklonjeni Vodstvo Ptujske kleti že v pogovorih s kooperanti Ptujska klet, ki je bila dolga leta del skupine Perutnina Ptuj, je tik pred koncem lanskega leta dobila nove lastnike. Prvi mož Ptujske kleti je ostal Tine Kek, ki napoveduje prepotrebne investicije in kadrovske okrepitve. Foto: Marko Vindiš Pred petimi leti je Geodetska uprava RS vrednost stavbe ocenila na 40.490 evrov. Turističnih objektov ne bo preveč Ob tem se poraja vprašanje, ali ne bo občina Podlehnik zasičena z objekti, ki nudijo oziroma bodo nudili gostinsko-degustacijsko ponudbo, saj je ta predvidena tudi v objektu Vinarske zadruge Haloze, ki naj bi bil postavljen le streljaj od občinske stavbe. Degustacije se že izvajajo v Viničarskem muzeju Gorca, vse potenciale za ponovni gostinski razvoj ima tudi Žerakov objekt na Gorci (Ornikova vila), k temu pa je treba še dodati posestvo Lahovo, ki bo odslej v občinski lasti. Župan pojasnjuje, da že zaradi strukture doline in občinskega prostorskega načrta v Podlehniku ni možno uvrščati večjih proizvodnih kapacitet, ki bi nudile nova delovna mesta, zato priložnost za delovna mesta vidi v turizmu. »Z bogato ponudbo želimo preseči pohodništvo in hrano iz nahrbtnika. Vidimo potencial v naših zidanicah in tako že snujemo prireditve na tem področju,« je dejal Toplak. Prva takšna je šprancir oz. sprehod med vinogradi, časovno umeščena konec avgusta, ko je grozdje še v vinogradih. Na poti po Gorci se bodo na stojnicah ali kar v svojih zidanicah predstavljali vinogradniki. Projekti, ideje pa lahko hitro zamrejo, če jih ne ponotranjijo ponudniki. A kot pravi podlehniški župan, se zavest o pomenu turizma za Haloze med vinogradniki prebuja, res pa je, da počasneje, kot bi si želeli. »Želimo si, da bi vedno več vinogradnikov in domačinov verjelo v zgodbo o turizmu.« Avtocesto, ki je povezala Podlehnik z vsemi večjimi slovenskimi in tujimi mesti, imajo, vsako poletje pa tudi trume turistov, ki se mimo haloških vinogradov peljejo na hrvaško obalo. Mojca Vtič Znano je, da je Perutnina Ptuj kupca za omenjeno družbo iskala že nekaj časa. Še posebej ob prihodu novih lastnikov v Perutnino, ki se osredotočajo samo na jedrno proizvodnjo, to pa je perutninarstvo, proizvodnja in predelava mesa ter mesnih izdelkov. Posledično Perutnina ni imela interesa za investicije bodisi v objekte Ptujske kleti bodisi proizvodnjo. Ta korak so sedaj storili novi lastniki. »Investirali smo v nov pecljalnik, sprejemna korita, saj želimo posodobiti proizvodnjo, drugi del vlaganj pa bo energetska sanacija objekta,« je povedal Kek. Glede števila zaposlenih pa je dejal, da se zanje za zdaj nič ne spreminja. »Skušamo se še okrepiti, tako smo že zaposlili mladega enologa.« Pomembni sodelavci Ptujske kleti pa so tudi vinogradniki kooperanti. »Že v začetku leta smo začeli individualne obiske pri naših kooperantih, da preverimo njihove ambicije in želje ter tako pridobimo pomembne informacije za naprej. Računamo na kompletno bazo kooperantov, dogovarjamo se tudi z Foto: Črtomir Gozdnik Ena najstarejših vinskih kleti letno pridela okoli milijon litrov vina. novimi, ne skrivamo pa ambicij, da bi v srednjeročni prihodnosti imeli tudi nekaj svojih površin na območju Haloz in osrednjih Slovenskih goric.« Glede poslovanja Ptujske kleti v lanskem letu pa je povedal, da finančne podatke še zbirajo, a da so ukrepi za omejevanje širjenja covida-19 prizadeli prodajo. »V gostinstvu smo utrpeli velik izpad, ki ga nismo mogli nadomestiti s prodajo v trgovini, tako smo glede na leta pred covidom zabeležili od 15 do 20 % nižje prihodke,« je še povedal Tine Kek. Največja lastnica Ptujske kleti je družba Pullus Wines, katere ena- kovredni lastniki so direktor Ptujske kleti Tine Kek, njegov predhodnik Vinko Mandl in glavni enolog kleti Maksimiljan Kadivec, ki je tudi vpisan kot direktor omenjene družbe. Po deset odstotkov imata v Ptujski kleti še ljubljanski holding ACH Invest ter Metka Kejžar. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK stran 9 Gospodarstvo torek z 22. marca 2022 9 Podravje z Cene avtobusnih prevozov Sp. Podravje z Hitro rastoče cene železa in težave z dobavo Za potnike ne bodo dražji, za državo pač Nekatera podjetja že v težavah Podražitev pogonskih goriv bo dvignila tudi cene avtobusnih prevozov. Potniki na linijah javnega prometa podražitve ne bodo občutili, saj jo bo pokrila država, so povedali na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI). Številna domača podjetja se v sedanjih časih (tudi) zaradi vojne v Ukrajini soočajo s številnimi težavami, od dobave materialov do hitro rastočih cen. Ena izmed mnogih surovin, ki naj bi bila v teh časih problematična, je železo. Foto: ČG Zaradi dviga cen goriva bo država avtobusnim prevoznikom priznala višje stroške in s tem višje cene. „Koncesionarjem (avtobusnim prevoznikom) bomo priznali višje stroške zaradi podražitve goriva. Na operativnem nivoju sproti ažuriramo tabelo spremljanja cen naftnih derivatov, ki izhaja iz spletne strani Weekly Oil Bulletin. Preračun se izvede, ko stopi v veljavo nova cena, in sicer v primeru, da letna povprečna cena preseže vrednost pet odstotkov. Višje stroške iz tega naslova v celoti pokrije država in se ne prenašajo na ceno vozovnic,“ so pojasnili na MZI. V Spodnjem Podravju ima koncesijo za izvajanje javnih avtobusnih prevozov podjetje Arriva. Pregledali smo cene vozovnic iz mesta Ptuj do občinskih ali krajevnih središč v soseščini. Enosmerna vozovnica najmanj stane Hajdinčane (1,3 evra), saj so tudi najbližje Ptuju. Vozovnica do Slovenje vasi, ki je prav tako še v občini Hajdina, stane 1,8 evra. 1,8 evra je tudi cena vozovnic do vseh najbližjih občinskih središč v okolici Ptuja (Markovcev, Dornave, Destrnika, Kidričevega, Vidma in Podlehnika). Enosmerna avtobusna vozovnica do Leskovca, Gorišnice, Polenšaka in Juršincev stane 2,3 evra, do Cirkulan, Zavrča in Majšperka 2,7 evra. Za vožnjo z avtobusom do Žetal, Ormoža ali Lenarta je treba odšteti 3,10 in do Maribora 3,6 evra. Za upokojence, osebe, starejše od 65 let, vojne veterane in imetnike invalidske kartice ugodnosti je vožnja z javnim avtobusnim prevozom brezplačna. Dijaška in študentska mesečna subvencionirana vozovnica stane 20 evrov, letna 200 evrov. Občina Hajdina mesečno vozovnico dodatno subvencionira v znesku deset evrov in letno v znesku sto evrov. Poglejmo še cene mesečnih vozovnic za odraslo osebo, denimo zaposlenega, ki za vožnjo v službo koristi javni avtobusni prevoz. Do bližnjih občinskih središč je cena 57 evrov; če je vozovnica izdana na ime in priimek imetnika, je deset evrov cenejša. Cena mesečne vozovnice do Ormoža je sto evrov, poimenska je 20 evrov cenejša. MZ Lastnik družinskega podjetja Marjan iz Ključavničarstva Žvegla iz Podgorcev pravi, da je situacija skrb vzbujajoča. V podjetju, kjer med drugim proizvajajo tudi velike kovinske konstrukcije in na letni ravni porabijo kar okoli 1.000 ton železa, se soočajo s precejšnjimi težavami glede dobave določenih materialov, zlasti betonskega železa. Ta je tako okrnjena, da v tem trenutku ne morejo izvesti nekaterih naročil: »Nekateri glavni dobavitelji so nam sporočili, da so jim železarne odpovedale letne pogodbe. Mi težave poskušamo reševati sproti. Na zalogi imamo 200 ton različnega materiala, a kaj, ko specifičnih materialov, ki bi jih v tem trenutku potrebovali, enostavno ni možno dobiti ali pa so dolgi nabavni roki in brez predvidenih cen.« Dodatne težave pa jim povzročajo hitro rastoče cene surovin, ki se nenehno spreminjajo: »Praktično se je vse podražilo. Če navedem samo primer železa: ko se je začela epidemija koronavirusa je bila nabavna cena okoli pol evra za kilogram, sedaj je okoli 2 evra.« V podjetju Murko dobava teče nemoteno Z izzivi glede dobave potrebnih surovin se za zdaj uspešno spopadajo v družinskem podjetju Murko iz Ptuja, kjer izdelujejo kontrolne merilne priprave, raznovrstne strojne dele za širšo strojegradnjo, avtomobilsko, papirno, prehrambno in farmacevtsko industrijo. »Opaziti je, da se težave pojavljajo pri velikem odvzemu, zlasti pri specifičnih jeklih, kot so npr. nerjaveča ali orodna jekla ter Foto: MH S precejšnjimi težavami glede dobave železa se ta hip soočajo v Ključavničarstvu Žvegla, kjer na letni ravni porabijo kar 1.000 ton železa. določene legure aluminija, saj se roki dobave podaljšujejo. Toda mi imamo srečo, da smo naročniški izdelovalec in izdelujemo količinsko manjša naročila, ter je razmerje cene surovine in končnega izdelka bistveno drugačno kot pri serijskih proizvajalcih,« pojasni direktor Matjaž Murko. Kljub temu so se pred približno dvema tednoma znašli v dokaj zahtevni situaciji. »Dobavitelji nekaterih materialov so kar naenkrat začeli problematizirati dobave. Tukaj so nam šli naproti naši kupci, močni partnerji v tujini, ki so sami pristopili do teh dobaviteljev in tako se je situacija uredila.« V tem trenutku imajo na zalogi material v vrednosti 250.000 evrov, kar zadostuje za približno štiri mesece dela. Na drugi strani pa se tudi oni soočajo z višjimi cenami surovin, zlasti materialov, ki jih tudi največ dobavljajo, kot so konstrukcijska in orodna jekla. Cene so se dvignile za 20 do 30 %. Po mnenju direktorja pa razlogov za podražitve ne gre iskati samo v vojni v Ukrajini, temveč v špekulativnih dobaviteljih, ki želijo dano situacijo izkoristiti. Reseda v nabavo zalog kritičnih materialov Tudi v hitrorastočem podjetju Reseda, ki ima sedež v Novi vasi pri Markovcih in se prav tako ukvarjajo s CNC-obdelavo kovin, proizvodnjo in zelo kompleksno montažo kovinskih izdelkov ter konstruiranjem, zaznavajo težave glede dobave aluminija in železa, a za zdaj po besedah direktorja Damjana Habjanca situacijo obvladujejo: »Iščemo nove dobavitelje in za zdaj nam še nekako uspeva regulirati zadevo. Lahko pa se zgodi, da bodo večje težave nastale v prihodnje.« Zaradi pričakovanega stopnjevanja težav si v podjetju v tem trenutku delajo zaloge kritičnih surovin. Tudi oni se že več mesecev soočajo z ekstremno rastjo cen materialov. Zato so novembra lani že podražili izdelke, po besedah direktorja pa bodo morali cene ponovno zvišati. Monika Horvat Spodnje Podravje z O koncesiji za državne ceste brez odločitve Aneksi za obstoječe koncesionarje Še vedno ni odločeno, kateri od dveh prijavljenih ponudnikov bo naslednjih deset let vzdrževal državne prometnice v Spodnjem Podravju. 15. marca se je Cestnemu podjetju Ptuj (CPP) dosedanja koncesijska pogodba iztekla. Ker Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) novega ponudnika še ni izbrala, so s CPP sklenili aneks k pogodbi, ki velja do konca letošnjega oktobra. Če bo novi koncesionar izbran prej, se obstoječa pogodba prekine in stopi v veljavo nova. Na septembra objavljeni razpis za vzdrževanje 280 kilometrov državnih cest v Spodnjem Podravju sta se prijavila dva ponudnika: CPP in konzorcij treh podjetij Javne službe Ptuj–Hermes GP–Komunala Slovenske gorice. Cenovno ugodnejšo ponudbo v vrednosti 38 milijonov evrov je predložil trojček podjetij. Ponudba CPP je za pet milijonov evrov višja in znaša 43 milijonov evrov. Kot so pojasnili na DRSI, izvajalca koncesije še niso izbrali. “Postopek preverjanja in ocenjevanja ponudb je v zaključni fazi,” so povedali. Ptujsko-ormoško koncesijsko območje dejansko ni nobena izjema, saj DRSI izvajalcev ni izbrala še za nobeno od razpisanih koncesijskih območij. “Postopek podelitve novih koncesij ni zaključen, zato so, skladno z uredbo in obstoječimi koncesijskimi pogodbami, z vsemi koncesionarji sklenjeni aneksi za podaljšanje koncesij do 31. oktobra 2022. Ne glede na navedeno aneksi h koncesijskim pogodbam prenehajo veljati z dnem začetka veljavnosti novih pogodb z izbranimi koncesionarji,” so navedli na republiški direkciji za infrastrukturo in dodali, da so anekse za začasno podaljšanje koncesij sklenili za koncesijska območja Ptuj, Nova Gorica, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Novo mesto. Za koncesije se potegujejo vsi največji gradbinci Glede na predložene ponudbe izvajalcev bo država v naslednjem desetletju za vzdrževanje državne cestne mreže (regionalne in glavne ceste) namenila dobrih 800 milijonov evrov ali letno 80 milijonov evrov. Za posel, ki za obdobje deset let zagotavlja fiksne prihodke, se potegujejo vsi dosedanji koncesionarji, med katerimi so, jasno, vsaj največja gradbena podjetja v državi: Pomgrad, Kolektor, VOC Celje, Gorenjska gradbena družba, CGP Novo mesto, Cestno podjetje Koper in Cestno podjetje Ptuj. Slednji je za področje vzdrževanja državnih in občinskih cest v spodnjepodravski regiji v minulih desetletjih veljal za monopolista, konkurence dejansko niso imeli. Vse do lanskega septembra, ko jih je presenetila konkurenčna ponudba trojčka, ki se je oblikoval okoli ptujskega občinskega pod- Foto: ČG “Postopek preverjanja in ocenjevanja ponudb je v zaključni fazi,” so pojasnili na DRSI. jetja Javne službe. “Smo izvajalec enakih storitev za občinske javne ceste, zato smo se na odprti javni razpis prijavili tudi za državne ceste,” je odločitev o oddaji ponudbe za desetletno državno koncesijo za naš časopis pojasnil direktor Javnih služb Alen Hodnik. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 22. marca 2022 Juršinci, Sveti Tomaž z Otroci pojejo Ptuj z Dobrodelna akcija Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Ko se dobro vrača z dobrim Šestnajstega marca se je pred gasilskim domom ptujskih gasilcev tudi uradno zaključila dobrodelna akcija Prevoz za Rudija, v kateri so zbirali sredstva za nakup avtomobila, prilagojenega za invalida, gasilskega veterana Rudija Topolovca, dolgoletnega člana operativne enote PGD Ptuj. Svojo doslej največjo dobrodelno akcijo so začeli ob praznovanju svoje 150-letnice, ob pomoči Območnega združenja RK Ptuj. Hvaležni so vsem, ki so tudi tokrat nesebično pomagali, tako kot je Rudi Topolovec dolga leta ob vsakem trenutku pomagal reševati življenja in premoženje ljudi. Njegova zgodba se je dotaknila mnogih, vseh darovalcev je bilo skupaj 128. Zbrali so 10.400 evrov, kar je omogočilo nakup prilagojenega avtomobila Dacia Dokker. Po spletu okoliščin jim je uspelo nabaviti natanko takšno vozilo, kot so ga iskali, je povedal pobudnik akcije Aleš Frlež, poveljnik GZ občine Juršinci, ki so jo nato skupaj zasnovali v PGD Ptuj. Po objavi na spletu in družabnih omrežjih o začetku humanitarne akcije Prevoz za Rudija jih je poklicala starejša gospa, ki je po možu posedovala prav takšno vozilo. Pri ogledu vozila jim je ponudila v odkup tudi invalidski voziček na baterije. Avtomobil ima tudi rampo, tako da se Rudi lahko vanj zapelje. Predelalo oz. prilagodilo jo je podjetje AMF Bruns v Nemčiji, je homologirana v Sloveniji ter tako v skladu z vsemi predpisi za invalidne osebe. COLOR CMYK Slovenska pesem – Pevska družina projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je iz leta v leto večja. Vse več mladih, ki radi pojejo, želi zapeti na tem odru, na odru predizborov, polfinalih in v finalu, ki bo letos 20. avgusta. Že pretekle sezone so pokazale, da je vse več tistih, ki nanj vstopajo zelo pripravljeni, tako pevsko kot odrsko. Tudi v letošnji sezoni se ob sredah s pesmimi, ki so si jih sami izbrali, predstavljajo v oddaji Radia Ptuj, ki jo je mogoče spremljati tudi na Facebook kanalu Radia Ptuj. V prejšnjem tednu so se predstavili pevski talenti občin Juršinci in Sveti Tomaž, kjer ima petje že dolgo tradicijo. Tudi tokrat so se izkazali, ustvarili lep večer slovenske pesmi in glasbe. Foto: Črtomir Goznik Rudi Topolovec s predsednikom PGD Ptuj Edvardom Pušnikom, pobudnikom akcije Alešem Frležem, poveljnikom GZ občine Juršinci in partnerko Štefko. Predsednik PGD Ptuj Edvard Pušnik ob predaji vozila Rudiju Topolovcu ni skrival zadovoljstva, da je dobrodelna akcija uspela, da so gasilci in drugi srčni ljudje pomagali gasilcu. To si je od gasilcev Foto: Črtomir Goznik Rudijev novi avtomobil Dacia Dokker, ki mu bo v veliki meri olajšal življenje, omogočil večjo gibljivost. Rudi tudi zaslužil. Novi avtomobil je zanj izjemnega pomena. „Naša največja želja je bila, da bi nam uspelo, da bi mu čim bolj olajšali vsakodnevno življenje, prevoz do zdravnika, obiskov svojcev in tudi gasilcev, saj je ptujski dom gasilcev, v katerem je prebil velik del svojega življenja, še vedno tudi njegov dom. Veseli smo, da nam je uspelo. Ob tem nam vsem zmanjkuje besed. Dobro se vedno vrača z dobrim. To se je ponovno pokazalo tudi v naši dobrodelni akciji. Vsi skupaj si želimo, da bi avtomobil Rudiju dobro služil, da bi nas pogosto obiskal. Ko si enkrat gasilec, si vedno gasilec. Rudi se je gasilstvu zapisal že kot zelo mlad, spisal izjemno zgodbo,“ je povedal Edvard Pušnik. Veselja ob prevzemu avtomobila z vozičkom Rudi Topolovec ni skrival. Vse skupaj se ga je močno dotaknilo. Kljub vsem težavam, ki ga pestijo, pa ostaja optimističen. Če bi lahko, bi se v trenutku ponovno udeležil katere od intervencij, pove. „Prilagojen avtomobil mi pomeni veliko, večjo gibljivost, večjo kakovost življenja. Hvala vsem, ki ste pomagali,“ je povedal. Vedno je bilo zelo skromen, vedno je dajal prednost drugim, gasilstvu, za katerega sta ga navdušila oče in brat. V PGD Ptuj je opravljal številne funkcije. Bil je poveljnik društva, član organov Območne gasilske zveze Ptuj in komisij Gasilske zveze Slovenije. Kot gasilski sodnik je sodil na gasilskih tekmovanjih mladih in starejših članov. Kot gasilec je sodeloval v več kot 1500 intervencijah, ki jih je opravil in vodil z odliko. Zelo pomembno pa je bilo tudi njegovo delo v servisu ročnih gasilnih aparatov, v okviru katerega je opravljal delo v glavnem pri strankah na terenu. MG Foto: Črtomir Goznik Julija Matjašič, OŠ Juršinci, 5. razred, pesem Ne prižigaj luči (Lojze Slak). Foto: Črtomir Goznik Varja Kočevar, OŠ Juršinci, 5. razred, pesem V Ljubljano (Marjana Deržaj). Slov. Bistrica z Po obnovi dom za starejše z do 200 posteljami Foto: Črtomir Goznik Slovenski Bistrici denar za dom zagotovljen Isidora Drobnjak, OŠ Juršinci, 6. razred, pesem Kdo še verjame (Nina Pušlar). Medtem ko se v številnih podravskih občinah šele pogovarjajo o izgradnji domov za starejše in dajejo okrog koncesij ali iščejo vire financiranja, so v Slovenski Bistrici tik pred dozidavo slovenjebistriške enote Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane. Dom dr. Jožeta Potrča deluje na dveh lokacijah, in sicer v Poljčanah, kjer domuje 230 stanovalcev, in v Slovenski Bistrici, ki sprejme 124 stanovalcev. Ob tem pa nudijo še dnevno varstvo, pomoč na domu in razvoz kosil ter še delovno terapijo in fizioterapijo. A dom v Slovenski Bistrici je za potrebe lokalnega okolja po slabem desetletju postal premajhen. Trenutno dom povezuje sedem oddelkov, dva varovana oddelka za dementne osebe s po 12 ležišči v pritličju in pet oskrbovanih oddelkov s po 20 ležiščih v dveh nadstropjih. Dom ima še lastno kuhinjo, ki po velikosti ne ustreza več kapacitetam, saj poleg kosil za stanovalce, pripravlja tudi starostnikom prilagojena kosila za okoliško prebivalstvo. Z investicijo, ki jo je podprlo Foto: Črtomir Goznik Foto: Dom dr. Jožeta Potrča Lana Friščić Krampelj, OŠ Juršinci, 6. razred, pesem Čudež (Papir). Slovenjebistriška enota Doma dr. Jožeta Potrča je tik pred 4,2 milijonsko razširitivjo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo razširjena kuhinja, število oddelkov se bo s sedmih povišalo na 12, to pomeni, da bo zagotovljeno bivanje do 200 starejšim osebam, povečal pa se bo tudi spremljajoči zdravstveni program. Slovenjebistriška enota bo tako nadzidana za eno, delno tudi dve etaži, dodatno bo zgrajeno dvigalo, namenjeno predvsem prevozu postelj. Gradbena dela se bodo izvajala letos ter prihodnje leto. Ocenjena vrednost investicije znaša 4,2 milijona evrov, od tega je vložek občine le dobrih 50.000 evrov, ves preostali znesek (4,17 milijona evrov) pa zagotavlja ministrstvo in sicer letos 2,5 milijona evrov, naslednje leto pa še 1,6 milijona evrov. Projekt sofinanciranja dogradnje omenjenega doma je si- cer vlada uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov 2022 – 2025 v začetku letošnjega marca. Takrat se je med prednostno sofinancirane naložbe v domove upokojencev uvrstila poleg Slovenske Bistrice še občina Šmarje z enoto doma v Podčetrtku. V vseh treh omenjenih občinah so župani, ki jih je na volitvah pred štirimi leti podprla stranka SDS. Mojca Vtič Foto: Črtomir Goznik Mineja Perša, OŠ Juršinci, 6. razred, pesem Lepa si (Nina Pušlar). Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 22. marca 2022 11 slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona pesem veselja in ljubezni Polfinalistke: Varja, Lana, Sara in Stela Foto: Črtomir Goznik Barbara Krivec, OŠ Juršinci, 8. razred, pesem Nebodi kot drugi (Ditka). Na polfinalnem odru bo iz OŠ Juršinci v mlajši kategoriji Varja Kočevar zapela pesem V Ljubljano, v starejši Lana Friščić Krampelj pesem Čudež. Sara Viher iz OŠ Sveti Tomaž bo v mlajši kategoriji zapela pesem Za Slovenijo živim, v starejši Stela Hebar lastno skladbo Svetle so noči. Z VAMI 23 LET Foto: Črtomir Goznik Julija Budja, OŠ Sveti Tomaž, 5. razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec). Foto: Črtomir Goznik Ana Lesjak, OŠ Sveti Tomaž, 5. razred, pesem Zaljubljena v svet (Saša Lešnjek). Foto: Črtomir Goznik Sara Viher, OŠ Sveti Tomaž, 4. razred, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda). Foto: Črtomir Goznik Eva Tanaja Klemenčič, OŠ Sveti Tomaž, 4. razred, pesem Kdo ti bo dušo dal (Eva Boto). Občina Juršinci je bila občina, ki je med prvimi podprla projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Na nek način se je ta edinstvena zgodba pevskih talentov tam tudi začela, v Juršincih je tudi potekal prvi predizbor prve sezone tega projekta. Na to so upravičeno ponosni, poudarja juršinski župan Alojz Kaučič. Gre za izjemni projekt, ki se vse bolj širi v slovenski prostor. „Želim si, da se uspešno nadaljuje. Naši otroci z največjim veseljem sodelujejo v tem projektu, ki ob odkrivanju in podpori pevskih talentov promovira tudi okolje, iz katerega prihajajo. Občina Juršinci se ponaša z bogato pevsko tradicijo. Pri nas se je že od nekdaj veliko pelo, v vinogradu, na polju, ob veselih in žalostnih trenutkih. Pesem je že od nekdaj del tradicije, del navad in običajev,“ je še povedal juršinski župan. Tudi v občini Sveti Tomaž ima projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki odkriva pevske talente iz njihovega okolja, vso podporo. Vedno znova se veselijo povabila družbe Radio-Tednik Ptuj za sodelovanje, s katerim se oder mladih pevcev odpira tudi za OŠ Sveti Tomaž in občino Sveti Tomaž. „Skrb za lepo slovensko pesem je hvalevredno dejanje, ki ga pozdravljamo in želimo, da ostane del naše slovenske omike. Vsem, ki se trudite na tem projektu, se iskreno zahvaljujemo z željo po tovrstnem sodelovanju tudi v prihodnje. Vsem nastopajočim pošiljam poseben pozdrav z željo, da jih dogodki tega tekmovanja napolnijo z veseljem in ljubeznijo do petja,“ je povedal župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko ob začetku 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. MG GRADBENA DEJAVNOST - gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami! Z VAMI 32 LET Sponzorji prireditve Sponzorji so bili: Občina Juršinci, Občina Sveti Tomaž, Lunos, Zidarstvo Matija Slaček, Gradbeništvo Ivan Slaček, Metal projekt Nenad Vrbanić, Sazas ter generalni sponzor Ecocargo. Peli so: Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Stela Hebar, OŠ Sveti Tomaž, 9. razred, lastna pesem Svetle so noči. Glorija Vočanec, OŠ Sveti Tomaž, 6. razred, pesem To je to (Ansambel Petovio). OŠ Juršinci: Julija Matjašič in Varja Kočevar v mlajši kategoriji ter Isidora Drobnjak, Lana Friščić Krampelj, Mineja Perša in Barbara Krivec v starejši kategoriji OŠ Sveti Tomaž: Julija Budja, Ana Lesjak, Sara Viher in Eva Tanaja Klemenčič v mlajši kategoriji ter Glorija Vočanec in Stela Hebar v starejši kategoriji Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 22. 3. 2022 Kultura 12 stran 12 torek z 22. marca 2022 Ormož z Mednarodna izmenjava v vrtcu Ptuj z V Mestnem gledališču premiera drame Mama Za prenos dobrih praks Zgodba o bolečini in osamljenosti mame Že leta 2019 se je Vrtec Podgorci vključil v triletni mednarodni projekt Erasmus Plus. Po tem, ko so takrat tri tamkajšnje strokovne delavke obiskale varaždinski vrtec, so bili minuli teden v vlogi gostitelja prav v Podgorcih. Medse so sprejeli 14 stanovskih kolegic iz Italije, Grčije, Hrvaške in Portugalske. Foto: arhiv Vrtec Podgorci Zanje so pripravili celotedenski program ter jim predstavili delovanje vrtca in sodelovanje s starši, lokalno skupnostjo ter zunanjimi institucijami. Gostje so bili najbolj navdušeni nad pogoji dela, saj so ti v povsem obnovljenih in novih vrtčevskih prostorih zares odlični. Kot je še povedala pomočnica ravnatelja za vrtec Silva Mori, gre za sklepanje novih poznanstev, izmenjave in izobraževanja med strokovnimi delavci ter spoznavanje delovanja vrtcev preko meja domovine z namenom izboljševanja prakse v predšolski vzgoji. Celoten projekt je vreden okoli 17.700 evrov in je financiran z evropskim denarjem. MH V MG Ptuj bo 23. marca premiera drame Mama, avtorja Floriana Zellerja, pisatelja, dramatika in režiserja, rojenega v Parizu. Gre za francoskega avtorja, katerih dela so najbolj igrana po svetu. Zaradi epidemioloških razmer so prvotno napovedano premiero za november 2021, prestavili. Druga predstava bo dan kasneje, 24. marca. Ni jih malo, ki ga imajo za najboljšega francoskega dramatika in za najzanimivejšega dramatika našega časa. Tudi najnovejša predstava je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj z Mestnim gledališčem Ptuj. Režiral jo je Ivica Buljan. Glavni protagonisti so vrhunski: Darja Reichman (mama Anne), Borut Veselko (oče Pierre), Blaž Setnikar (sin Nicolas) in Doroteja Nadrah (dekle Elodie), ki so se kranjskemu gledališkemu občinstvu premierno predstavili že 1. oktobra lani. Blaž Setnikar in Doroteja Nadrah sta bila proglašena tudi za najboljša igralca 51. tedna slovenske drame, oba za vlogi v uprizoritvi Škoeloškega pasijona. Zellerjevo besedilo Mama pripoveduje o bolečini in osamljenosti mame, ki se sooča z se bolj praznim gnezdom: otroci odraščajo in odhajajo, njo pa zapustijo samo v veliki hiši in možem. Sreča se z neko novo realnostjo, na način, ki ni takšen, kot bi ga Slovenci pričakovali od svoje mame. Gre za bolj sodoben način, gre za drugačno mamo, mamo, ki zna tudi sebe postaviti v ospredje. Hkrati pa je predstava tako plastovita, da se na koncu postavi vprašanja, kaj je v biti resnično: ali je to, kar doživlja, resnica ali pa je na koncu vse skupaj ena sama njena blodnja. Kljub vsemu je predstava polna 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQDPD&LUNXODQH LQ=DYUĀWHUWDPNDMåQMLPDRVQRYQLPDåRODPD prireja oddajo Foto: Nada Žgank Na fotografiji Borut Veselko (oče) in Darja Reichman (mama). nekega sarkastičnega humorja. Podobna je situacijam, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, v izzivih tega sodobnega sveta, v tej oddaljenosti sobivanja, s katero se srečujemo vsi, ki večino časa preživimo na delu. Družina pa je pravzaprav prostor, kamor „pademo“ šele na dopustih, zato pa je po dopustih tudi največ lo- čitev. „Ta čas krize nas je vse na nek način potisnil v to matično celico, kar je povzročilo tudi veliko nekega družinskega nasilja. Ta predstava nas nagovarja k temu, da je treba najprej v temelju, v svoji družini, postaviti dobre odnose, da lahko deluješ navzven,“ je pred premiero povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič, ki je še pose- bej omenil Rudyja Sabonghyja, po rodu Egipčana, ki že dolga leta živi in deluje v Monaku. Gre za enega vodilnih svetovnih scenografov in kostumografov, ki dela z največjimi zvezdami svetovnega teatra in opere, ki je kot scenograf in kostumograf sodeloval tudi pri predstavi Mama. MG Zavrč z Turistično društvo skrbi za promocijo kraja Nova brošura o zanimivostih občine Delovanje Turističnega društva Zavrč je bilo v zadnjih dveh letih zaradi epidemije precej okrnjeno. Nekaterih načrtovanih projektov niso mogli izvesti oz. so ji prilagodili razmeram. =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL2VQRYQHåROH &LUNXODQHWHU2VQRYQHåROH=DYUĀ Oddaja bo v sredo, 23. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUDWDREĀLQL&LUNXODQHLQ=DYUĀ Ker je bilo prireditev precej manj, so sredstva vložili za nakup različne opreme. Bogatejši so tudi za zimska ogrinjala, ki bodo namenjena za turistične vožnje s kočijo. Letos bo eden izmed večjih projektov izdelava brošure oz. zloženke o različnih dejavnostih v domačem kraju. Pri realizaciji bodo sodelovali s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož. V povezavi z izdajo zloženke bodo organizirali tudi predavanja o naravni in kulturni dediščini. Kot je povedal predsednik Martin Težak, je turistični potencial v občini Zavrč izjemno velik, predvsem na področju pohodništva in kolesarjenja. V Foto: ČG Na gradu Zavrč nameravajo organizirati različne prireditve. njihove kraje vse pogosteje pridejo turisti, ki so nastanjeni na Ptuju, in se odločijo počitniški čas preživeti sredi neokrnjene narave. Po njegovem mnenju je dober tudi projekt Visit Haloze, ki je v njihove kraje pripeljal marsikaterega turista. V Zavrču se lahko pohvalijo z nastanitvenimi kapacitetami, in sicer v Haloški vili ter na Turistični kmetiji Pungračič. EK Slovenija z Kulturno ministrstvo s tremi razpisi 760.000 evrov za umetniške projekte Ministrstvo za kulturo je objavilo tri enoletne javne razpise za izbor projektov na področju uprizoritvenih, glasbenih in vizualnih umetnosti, vključno z arhitekturo in oblikovanjem. Rok za prijavo je 19. april. Na javni razpis za uprizoritvene umetnosti se lahko prijavijo nevladne kulturne organizacije, javni zavodi na področju kulture ter samozaposleni v kulturi in druge fizične osebe, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti in ki bodo projekte izvedli v letošnjem letu. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za ta razpis je 185.000 evrov. Na razpis za izbor projektov na področju glasbenih umetnosti se lahko prijavijo nevladne kulturne organizacije, javni zavodi na področju kulture, samozaposleni v kulturi in druge fizične osebe, ki delujejo na področju glasbene umetnosti in bodo projekt izvedli letos. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za glasbeno področje je 335.000 evrov. Za področje vizuelnih umetnosti pa je na voljo 250.000 evrov. Sta Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Nogomet Fridl po dveh tekmah zapustil klop Drave Stran 14 Nogomet Najuspešnejši teden v sezoni za ŽNK Doxakey Stran 14 stran 13 Motokros Ko Gajser uživa, takrat zmaguje Stran 15 Futsal Ptujčani svoje opravili, tekmeca v končnici še čakajo Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 28. krog Koper svoje priložnosti izkoristil, Aluminij ne Na Bonifiki sta se v zadnjem srečanju pred reprezentančnim premorom v nedeljo pomerili dodobra oslabljeni ekipi Kopra in Aluminija. Pri šumarjih zaradi kartonov niso smeli nastopiti Nik Marinšek, Jaka Bizjak in Mario Musa, že dlje časa je poškodovan Armin Đerlek, še veliko daljši pa je bil seznam odsotnih pri Koprčanih, na njem so bili Lamin Colley, Ivan Borna Jelić Balta (kartoni), Maks Barišić, Žan Žužek, Stjepan Oštrek, Maj Mittendorfer, Luka Kambič in Renato Simić (poškodbe). Koper je na zadnjih treh tekmah vpisal dva remija (Tabor, Bravo) in zmago (Kalcer), šumarji pa so se zanašali na zagon iz zadnjih dveh tekem, ko so bili blizu zmag proti Mariboru in Taboru (na koncu so sicer v obeh primerih remizirali). Na strani gostov je bila tudi tradicija medsebojnih srečanj v tej sezoni, saj so enkrat zmagali, dvakrat pa se je srečanje končalo z remijem. Prvič v spomladanskem delu sezone je priložnost na levem boku dobil Aljaž Ploj. »Ploj normalno konkurira za mesto v ekipi, ob odsotnosti Musa zaradi kartonov je dobil priložnost. Vemo, da je dober igralec, tudi v prihodnje bo konkuriral za mesto v ekipi,« je pojasnil Pevnik. V prvem polčasu igralci obeh ekip gledalcem niso ponudili bogatega dogajanja na zelenici, vse do zaključka ni bilo pravih priložnosti in nevarnih zaključnih strelov. Koper – Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Osuji (43., z 11 m), 2:0 Parris (46.). KOPER: Golubović, Rajčević, Krajinović, Novoselec (od 61. Bručić), Palčič, Izata (od 86. Đira), Guberac (od 28. Kotnik), Vešner Tičić, Šušnjara, Parris (od 86. Jašaragič), Osuji. Trener: Zoran Zeljković. ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Martić, Azemović (od 85. Petek), Pečnik (od 46. Turčin), Šroler, Prša, Bolha (od 57. Kadrić), Nkama, Matjašič, Špehar. Trener: Robert Pevnik. Za šumarje slab zaključek prvega in začetek drugega polčasa Kljub temu so domačini odšli na odmor s prednostjo, znova pa je imel prste vmes VAR. Matej Palčič je v kazenskem prostoru poskušal poslati predložek v sredino, pri tem pa je v roko zadel Emirja Azemovića. Ta je sicer vidno poskušal svoje zgornje okončine držati ob telesu, a to ni bilo dovolj, sodnik Martin Matoša se je po pregledu posnetka pričakovano odločil za 11-metrovko. Zanesljivo jo je izvedel Bede Osuji – 1:0. »V tekmo smo šli premalo agresivno v obrambnih nalogah, v napadu pa smo bili premalo konkretni. Koper ni bil tako močan, z anemično igro smo mu vseeno dovolili preveč. Kljub temu je škoda, da je bil v našo škodo po novi odločitvi z VAR dosojen penal,« je dogajanje v prvem polčasu strnil trener Aluminija Robert Pevnik. Kot se je prvi polčas končal, se je drugi začel, z golom Kopra. Andrej Kotnik je z natančno podajo na desni strani napada našel vtekajočega Kaheema Parrisa, ki je z močnim strelom po tleh matiral Luka Janžekoviča – 2:0. Če bi Kadrić znižal … Gostje so v nadaljevanju tekme poskušali z agresivnejšo igro preobrniti potek srečanja, a so bili v zaključkih še naprej premalo zbrani in konkretni. Pri tem imajo svoj delež tudi domačini, ki so s strnjeno obrambo dobro zapirali poti do gola Adnana Goluboviča. Ta se je najbolj izkazal v 77. minuti, ko je po napaki Karla Bručiča prišel sam pred njega Haris Kadrić, strel slednjega pa je z nogo odbil v polje … Najlepšo priložnost za Koper je v tem delu igre imel Parris, ki je z roba 16-metrskega prostora zadel prečko, Foto: Martin Metelko / m24.si Nogometaši Kopra (v rumenih dresih) so v četrtem poskusu prvič v sezoni ugnali Kidričane (na fotografiji Jure Matjašič). odkoder se je žoga odbila na golovo črto in nato v polje, kjer jo je ujel Janžekovič. Med tekmo so se zgodile kar tri menjave zaradi poškodb igralcev, v prvem polčasu je moral iz igre Ivica Guberac, v drugem pa še Ivan Novoselec in Klemen Bolha. Ob tem je bilo samo v drugem delu še »nešteto« prekinitev zaradi nudenja pomoči igralcem obeh ekip ter številne menjave, sodnik Matoša pa je za vse skupaj namenil zgolj triminutni sodniški podaljšek … »V drugem polčasu je bila za uvodni gol kriva preslaba koncentracija. Šele po zaostanku z dvema goloma smo začeli igrati in si tudi ustvarili dve ali tri priložnosti, ki pa jih na žalost nismo izkoristili. Zadnje pol ure tekme v Kopru mora biti naše vodilo za naslednja srečanja: končno smo zaigrali bojevito in začeli dobivati dvoboje,« je nekaj pozitivnega v porazu našel Pevnik. Po 14-dnevni reprezentančni pavzi bo Aluminij gostil Bravo. JM Robert Pevnik, trener Aluminija: »Tekma je bila izenačena po vseh statističnih kazalnikih, Koper je svoje priložnosti izkoristil, mi pa ne. Škoda za te male nepazljivosti, ki nam odnašajo točke. Enostavno moramo biti bolj nogometno predrzni, potem se nam bo vse vrnilo. Še naprej ostajamo v igri za obstanek, na voljo je še 24 točk. V reprezentančni pavzi moramo igralce najprej pošteno spočiti, potem pa jih pripraviti na naslednje tekme. Verjamem, da bomo že kmalu videli boljši Aluminij.« Nogomet z 1. SNL Le ena zmaga na zadnjih šestih tekmah odnesla trenerja Olimpije Nogometaši Olimpije so pod vodstvom trenerja Dina Skenderja na zadnjih šestih tekmah trikrat remizirali (Koper, Bravo, Domžale), dvakrat izgubili (Mura, Celje) in le enkrat slavili (Aluminij). Zaostanek za vodilnim Mariborom se je v tem času povečal na sedem točk, kar je Skenderja nazadnje »odneslo« s klopi zmajev. Odstop so že nekaj časa zahtevali tudi navijači. »Na klopi Olimpije je prišlo do spremembe, Dino Skender od danes (nedelje, op. a.) dalje ni več trener zmajev. Vodstvo kluba je odločitev sprejelo po tehtnem in temeljitem premisleku ter ob močno prisotnem prepričanju, da je v tem trenutku to najboljša možna poteza za Olimpijo,« so zapisali iz tabora zeleno-belih. Vodilna kluba sta svojo nalogo opravila bolje od Olimpije, na domačih stadionih sta slavila zmagi. Maribor je v štajerskem derbiju ugnal Celjane, ki so domala celotno tekmo igrali z igralcem manj, že v 4. minuti je bil izključen njihov kapetan Tomislav Tomić (oster prekršek v predel gležnja Antolina, op. a.). Vijoličasti so imeli vseeno veliko težav z borbenimi gosti, pri katerih sta odlično tekmo odigrala Matjaž Rozman in Matic Vrbanec. Edini strelec je bil Đorđe Ivanović. »Po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih tednih, je to najlepše darilo našim navijačem,« je dejal trener Maribora Radovan Karanović. Edino zmago v gosteh je v tem krogu slavila Mura, ki je v Sežani prikazala pragmatično igro. »V Sežani je težko igrati atraktiven nogomet, važne so le točke,« je po tekmi dejal trener Mure Damir Čontala. Še korak dlje od nevarne cone so naredili Radomljani, pri katerih še naprej blesti novinec iz zimskega prestopnega roka Tomislav Mrkonjić. 28-letni Hrvat je na dosedanjih osmih tekmah v 1. ligi zabil že pet golov. Prva liga Telemach REZULTATI 28. KROGA: Koper – Aluminij 2:0 (1:0); Maribor – Celje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Ivanović (68.). Rdeči karton: Tomić, Celje (4.); Kalcer Radomlje – Bravo 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Mrkonjić (40.), 1:1 Nsana (52.), 2:1 Mrkonjić (57., z 11 m); CB24 Tabor Sežana – Mura 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Bobičanec (51.), 0:2 Horvat (65.); Olimpija – Domžale 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Kvesić (41.), 1:1 Ilenič (68.). Rdeči karton: Nukić (57., Olimpija). 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. BRAVO 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. KALCER RADOMLJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ 28 28 28 28 28 28 28 28 28 28 16 14 13 11 10 9 9 8 6 4 5 8 7 11 9 10 5 7 8 10 7 6 8 6 9 9 14 13 14 14 44:30 44:32 39:30 39:36 26:25 36:33 33:39 32:39 24:30 26:49 53 50 46 44 39 37 32 31 26 22 Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 Šport 14 Nogomet z 2. SNL Primorje – Drava Ptuj 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Džuzdanović (21.), 1:1 Šlak (64.). PRIMORJE: Pintol, Dobnikar, Itrak, Kodermac (od 80. M. Šolaja), Džuzdanović, Zavnik, Badžim, Dedić, Bobarić, Lesjak (od 59. Sadiković), Štrukelj (od 80. Jalinous). Trener: Igor Božič. DRAVA: Trajkovski, Jelerčič, R. Nanitelamio, Alić, Štornik, C. Nanitelamio (od 53. Tassin), Melvan, Šlak, Čeh (od 91. Penič), Miljanić (od 91. Erhatič), Ploj. V. d. trenerja: Nastja Čeh. Nogometaši Drave so v nedeljo po pretresu s trenerjem Francijem Fridlom odpotovali v Ajdovščino, kjer jih je v dvoboju nekdanjih prvoligašev čakal dvoboj z domačim Primorjem. Z boljšo popotnico so v tekmo vstopili domačini, ki so spomladi osvojili štiri točke (remi z Nafto in zmaga z Dobom), Drava je osvojila eno (poraz z Dobom, remi s Krškim). Vršilec dolžnosti trenerja Drave Nastja Čeh je v ekipi glede na tekmo s Krškim opravil zgolj eno menjavo, pa še to je narekovala kazen zaradi rumenih kartonov Jaka Korošca, zamenjal ga je Cedric Nanitelamio. Tekma je bila odigrana pred lepim številom gledalcev, blizu 500 se jih Foto: Črtomir Goznik Dravo je v Ajdovščini vodil Nastja Čeh. je zbralo na ajdovskem Mestnem stadionu. V prvem polčasu so edini gol dosegli domačini, zabil ga je kapetan Amel Džuzdanović. 27-letnik ima precej izkušenj iz prve lige, v dresu Gorice je namreč v elitnem slovenskem nogometnem tekmovanju odigral 74 tekem. Drava je v drugem delu vzpostavila ravnotežje in tudi izenačila, pod zadetek se je podpisal 23-letni Mariborčan Sebastjan Šlak. »Primorje ima dobro ekipo, za nameček pa imajo veliko izkušenj z igranjem v vetrovnem vremenu, kakršno je bilo tudi v nedeljo. V prvem polča- su so nas s pomočjo vetra kar močno stiskali in smo imeli precejšnje težave. Bili smo v podrejenem položaju, a smo se vseeno dokaj organizirano branili. Gol smo vseeno dobili, izkušeni Džuzdanović je znal izkoristiti priložnost po globinski podaji, z natančno odmerjenim strelom je z levico zadel s pomočjo stative,« je prvi polčas videl Nastja Čeh. Drugi del je prinesel izenačenje. »Ko smo v drugem delu pričakovali pomoč vetra, pa se je ta skoraj povsem umiril in nam ni bil v kakšno pomoč. Vseeno smo prevzeli pobudo, posledica tega pa je bil tudi izenačujoči zadetek Šlaka. Akcijo je lepo izpeljal in žogo v sredino podal rezervist Jonathan Tassin, Šlak pa jo je zabil v gol. V zaključku tekme bi morali po mojem mnenju dobiti penal, a se sodnik (glavni je bil Amel Begič, op. a.) ni odločil za najstrožjo kazen. Igralci so sicer več kot korektno oddelali srečanje in si zaslužijo čestitke za prikazano. Po uvodnem porazu z Dobom je več kot očitno, da se ekipa dviguje. Potrebno je ostati pozitiven,« je zaključil Čeh. V naslednjem krogu čaka dravaše v soboto domača tekma z velenjskim Rudarjem. O tem, kdo bo vodil treninge med tednom in nato tekmo, pa za zdaj še ni odločeno. JM Nogomet z Ženska liga Najuspešnejši teden v sezoni Igralke ptujske ekipe ŽNK Doxakey so imele v zadnjih dneh na sporedu kar dve tekmi slovenske ženske lige, v četrtek so najprej v Ajdovščini igrale zaostalo srečanje iz jesenskega dela, v nedeljo pa v Velesovem še tekmo rednega kroga. V obeh primerih so bile uspešne, tako da je za njimi najuspešnejši teden v sezoni – svoj dosedanji točkovni izkupiček so kar podvojile! Zaostala tekma 10. kroga: Primorje Gaia Naturelle – Doxakey 1:2 (1:1) STRELKE: 1:0 Senada Muratović (1.), 1:1 Špela Pernek (36.), 1:2 Eva Vidovič (58.) DOXAKEY: Neža Forštnarič, Tjaša Križan (od 80. Klara Kitak), Eva Vidovič, Tina Hvalec, Nuša Štumberger (od 88. Urška Švarc), Pia Ciganović, Anja Lončarič, Taja Lončarič, Maša Potočnik, Nuša Forštnarič, Špela Pernek (od 65. Hana Jelen). Trener: Uroš Šmigoc. V Ajdovščini so bile tekmice ŽNK Doxakey glede na položaj na lestvici primerljive, kar so Štajerke izkoristile in se na koncu veselile tretje zmage v sezoni (doslej so dvakrat ugnale Krim). V »mestu burje« so do nje prišle kljub oslabljeni ekipi, manjkale Ženska liga REZULTATI 14. KROGA: Cerklje – Doxakey 0:2 (0:0), Radomlje – Krim 18:0 (7:0), Nona Pomurje Beltinci – Olimpija Ljubljana 0:1 (0:0), Ljubljana – Primorje Gaia Naturelle 12:1 (4:0). 13 13 9 8 5 4 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 130:10 1 112:3 5 75:30 6 60:21 9 21:53 10 18:86 11 10:85 13 9:147 39 39 27 24 15 12 9 3 stran 14 torek z 22. marca 2022 Franci Fridl po dveh mesecih zapustil klop Drave Dravo do točke vodil Nastja Čeh 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 14 2. POMURJE BELTINCI 14 3. LJUBLJANA 14 4. RADOMLJE 14 5. CERKLJE 14 6. DOXAKEY 14 7. PRIMORJE GAIA 14 8. KRIM 14 COLOR CMYK »Težave niso od včeraj, ampak sem že prejšnji teden obvestil vse odgovorne v klubu, da je treba izpolniti nekatere pogoje, da lahko nadaljujemo skupaj, sicer odstopam in grem svojo pot. V petek sem tako še opravil trening, potem pa je čez dan – ker se ni nič spremenilo – dozorela odločitev, da v nastali situaciji skupaj s pomočnikom odstopim z mesta trenerja Drave,« je svojo pripoved o očitno znova pestrem in burnem dogajanju pri Dravi začel sedaj že bivši trener Franci Fridl. Foto: Črtomir Goznik Franci Fridl je na klopi Drave v tej eri zdržal le dva meseca, na dveh uradnih tekmah je uvodnemu porazu proti Dobu dodal še remi s Krškim. Dravina zgodba zadnjih let se očitno ponavlja. »Težave še zdaleč niso povezane izključno z mojo plačo, to je v vsej stvari še najmanj pomembno, večje težave so z igralci, ki imajo zaradi neurejenih financ težave z namestitvami in s prehrano – zadeve so že povsem nehumane. Že v osnovi je bilo zgrešeno, da se ni držalo dogovorov glede angažiranja izključno domačih igralcev, ki naj bi dobili priložnost, ne glede na večjo možnost morebitnega izpada – osnova bi bila grajenje ekipe za prihodnost in vnašanje drugačne miselnosti v klub, ki bi ga morali znova postaviti na lastne noge. Nazadnje se je šlo v angažiranje prostih igralcev od drugod, za kar pa ni bilo realnega finančnega pokritja, kar je na koncu izpadlo povsem naivno in neresno. Namesto da bi zmanjševali dolg in gradili ekipo, se sedaj dogaja, da dolg povečujemo, ker prihodkov sponzorskih sredstev enostavno ni. To je kaplja čez rob, in ker se nobeden izmed sprejetih dogovorov ne uresničuje, iz te zgodbe izstopam,« je še nekaj podrobnosti odstopa razkril Fridl. Nafta z remijem v Kranju pomagala Gorici REZULTATI 21. KROGA: Primorje – Drava 1:1 (1:0); Gorica – Krško 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Vekić (13.), 2:0 Urbančič (53.); Triglav – Nafta 1903 0:0; Brežice 1919 Terme Čatež – Beltinci Klima Tratnjek 1:3 (0:0); strelci: 0:1 Pihler, (47., z 11 m), 0:2 Marić (51.), 1:2 Brkić (61.), 1:3 Maučec (78.); Rudar Velenje – Roltek Dob 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Jovan (29.), 2:0 Pejović (57.), 2:1 Gajič (76.). Rdeči karton: Makovec (96., Dob): Ilirija 1911 – Krka 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Huč (78., z 11 m); Vitanest Bilje – Jadran Dekani 0:0; Fužinar Vzajemci – Rogaška 3:1 (3:0); strelci: 1:0 Katuša (10.), 2:0 Verunica (37.), 3:0 Jovicic (45.), 3:1 Gradišar (48.). 1. GORICA 2. TRIGLAV KRANJ 21 17 1 3 37:10 52 21 14 4 3 37:13 46 3. NAFTA 1903 21 4. ROGAŠKA 21 5. RUDAR VELENJE 21 6. KRKA 21 7. PRIMORJE 21 8. FUŽINAR VZAJEMCI 21 9. ROLTEK DOB 21 10. BELTINCI TRATNJEK 21 11. VITANEST BILJE 21 12. ILIRIJA 1911 21 13. JADRAN DEKANI 21 14. KRŠKO 21 15. DRAVA PTUJ 21 16. BREŽICE ČATEŽ 21 10 11 10 8 7 8 8 7 6 6 4 4 4 2 7 2 1 6 8 5 4 7 8 5 9 7 4 6 4 8 10 7 6 8 9 7 7 10 8 10 13 13 9VDNQDDURĀQLNNGGREL Ekipa Doxakey je med tednom v Ajdovščini v zaostali tekmi ugnala domače Primorje, v nedeljo je slavila še na Gorenjskem. so Tajda Tušek, Ines Krajnc in Aneja Lorbek. Na srečo je ostalim igralkam uspelo nadomestiti te odsotnosti. Tekma se je začela po notah domače ekipe, ki je prišla v vodstvo v prvi akciji na tekmi. »Na srečo mojih igralk to ni zmedlo, bil je le padec koncentracije. V nadaljevanju so prevzele niti igre v svoje roke in dominirale na igrišču. Dober je bil tudi začetek drugega dela, kar se je rezultiralo z vodilnim zadetkom. Zadnji del srečanja je minil v raztrgani igri, z nekaj pridobljenimi izkušnjami pa bi lahko še bolj mirno zaključile srečanje,« je tekmo opisal trener Uroš Šmigoc. 14. krog: Cerklje – Doxakey Ptuj 0:2 (0:0) STRELKI: 0:1 Nuša Štumberger (70.), 0:2 Tajda Tušek (75.). DOXAKEY PTUJ: Neža Forštnarič, Eva Vidovič, Tina Hvalec, Nuša Štumberger (od 86. Urška Švarc), Tajda Tušek, Pia Ciganović, Anja Lončarič, Taja Lončarič (od 86. Klara Kitak), Maša Potočnik (od 68. Tjaša Križan), Nuša Forštnarič (od 60. Hana Jelen), Špela Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. V nedeljo so Ptujčanke znova stopile na igrišče, na Gorenjskem so v Velesovem igrale tekmo s Cerkljami. Nova zmaga pomeni za ptujsko vrsto nov zagon pred zadnjo tretjino sezone. »Glede na to, da smo prvo medsebojno tekmo s Cerkljami na Ptuju izgubili z rezultatom 0:2, smo tudi tokrat pričakovali težko srečanje dveh enakovrednih ekip. V trdem prvenstvenem obračunu se je na koncu poznala boljša fizična pripravljenost naše ekipe, ki je to unovčila z goloma v 70. in 75. minuti,« je dejal Šmigoc. Zaporedni zmagi sta nedvomno kazalnik napredka in rasti ptujskega ženskega nogometnega kolektiva. »Če primerjamo jesenski in spomladanski del, potem sta ti srečanji kazalnik, da smo v določenem segmentu nedvomno napredovali, saj smo jeseni doživeli dva poraza, tokrat pa zabeležili dve zmagi. Še vedno pa poudarjam, da imamo ogromno prostora za napredek,« je zaključil Šmigoc. Pred igralkami v ženski ligi je še sedem tekem (trikrožni sistem) do konca sezone, Ptujčanke bodo tudi v zadnji tretjini iskale čim boljše rezultate. Prvi izziv jih v nedeljo v gosteh čaka proti ekipi ŽNK Ljubljana. Jože Mohorič • SRSXVWS SULPDOLKRRJODVLK • UHYLMMD6723 3 VSRUHG UHHYLMD=9(='( ( • EUHH]SODÿQ QHSULORJJHã ãWDMMHUVNHJDWHGQ QLND ND .DNRYRRVWELYDDQMD$YWRG GURP P6ORYHQ QVNHSRÿLWQLFFH *UHPRRQDSRRÿLWQLFH6 6WRWLQ.URRQLNDOHWD • SRäWQ QDGRVWWDYD 'YDNUDWWH ' WHG GHQVNR DNWXDOQLGRJRGNLL]6SRG GH GQMHJD JD3RG GUDYMDVV 3UOHNLMR WHUSUHJOHG GGRJDMDQ QMDY6ORYHQLMLLQSR S VYYHWX NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 48:21 33:27 36:34 32:25 29:26 33:34 34:32 26:27 28:31 21:26 24:25 19:39 22:60 15:44 37 35 31 30 29 29 28 28 26 23 21 19 16 12 Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport torek z 22. marca 2022 15 Motokros z Dirka za VN Patagonije v Argentini Ko Gajser uživa, takrat zmaguje Po dveh preizkušnjah na evropskih tleh so se najboljši motokrosisti sveta podali na pot preko luže, kjer jih je v Argentini čakala dirka za Veliko nagrado Patagonije. Še tretjič v sezoni je bilo mogoče po odpeljanih vožnjah slišati Zdravljico. Tokrat je Tim Gajser iz Pečk pri Makolah do zmage prišel po najbolj tesnem točkovnem izkupičku, oba z Maximom Renauxom sta zbrala po 47 točk. Veliko nagrado je zaradi boljšega izida v drugi vožnji osvojil naš tekmovalec. »Res sem užival celoten konec tedna. V kvalifikacijah sem imel nekaj smole, na srečo pa sem se v obeh vožnjah v konkurenci vrnil v ospredje. V prvi vožnji mi start ni najbolje uspel, težko se je bilo prebijati naprej, saj je steza zahtevna in te lahko 'udari nazaj', če nisi previden. V drugi je bil start precej boljši, hitro sem prehitel tekmece in prišel naprej, potem pa sem samo nadzoroval dirko,« je zadovoljstvo po zmagi izrazil Gajser. Dirka za VN Argentine, rezultati: 1. Tim Gajser 2. Maxime Renaux 3. Jorge Prado 4. Pauls Jonass 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Francija Španija Latvija Nizozemska Honda Yamaha Gasgas Husqvarna Yamaha 22 25 18 15 13 Honda Yamaha Gasgas Yamaha Beta 141 124 118 94 76 25 22 18 16 15 47 47 36 31 28 Vrstni red v SP po treh dirkah: 1. Tim Gajser 2. Maxime Renaux 3. Jorge Prado 4. Jeremy Seewer 5. Jeremy Van Horebeek Slovenija Francija Španija Švica Belgija Gajser je imel po kvalifikacijah sedmo izhodišče za izbiro štartnega položaja, a mu to ni preprečilo končne zmage. V prvi vožnji je sprva vozil na petem mestu, s tekmo dirke pa se je prebil do tretjega, za Paulssa Jonassa in Maxima Renauxa. Nekaj krogov pred koncem je Latvijec storil napako in nazadoval, Renaux in Gajser pa sta dirko zaključila kot prvi in drugi. V drugi vožnji je bil razplet za našega dirkača še boljši. Hitro se je prebil v ospredje, potem pa je z varne razdalje nadzoroval tekmece in vpisal tretjo zaporedno zmago v sezoni. Odlično se je držal mladi Francoz Renaux, ki je z enakim izkupičkom točk kot Gajser na koncu osvojil 2. mesto, tretji pa je bil kljub nekoliko slabšima rezultatoma(v obeh vožnjah je osvojil 4. mesto) Jorge Prado. Španec je z izkupičkom 36 točk izgubil drugo mesto v skupnem seštevku, prehitel ga je Renaux. Na dirki v Argentini sicer še vedno nista nastopila najboljša iz lanske sezone, svetovni prvak Nizozemec Jeffrey Herlings in podprvak Francoz Romain Febvre, oba še vedno odpravljata posledice poškodb v pripravljalnem obdobju. Naslednja preizkušnja svetovnega prvenstva čaka dirkače 3. aprila na Portugalskem. JM Rokomet z 2. SRL (m) Lokalni derbi odločen v 2. polčasu Velika Nedelja – Drava Ptuj 25:18 (11:11) VELIKA NEDELJA: D. Kovačec, Firšt Šeruga (11 obramb - 1 x7m); Zorec 2, Kosi 6, Toplak 5 (3), Torič, Borko 3, Kralj 3, Niedorfer 6 (1). Trener: Uroš Krstič. DRAVA PTUJ: Rkman (6 obramb - 1x7m), Bedenik (2 obrambi); Pogelšek 4 (1), Korez 2, Bukvič 2, Geč, Gubeljak 2, Bezjak 1, Vasič Krajnc 6 (3), Čuš 1. Trener: Mitja Žuran. Na sosedskem tretjeligaškem derbiju sta obe ekipi skupaj komaj sestavili 19 igralcev. Pri domačih je zaradi reprezentančne akcije kadetov manjkal vratar Ian Mesarec, Aljoša Munda in Ognjen Savković imata zlomljeni roki, Enej Kovačec je 2. SRL 1. VELIKA NEDELJA 14 2. AJDOVŠČINA 16 3. JADRAN HRPELJE - KOZINA15 4. KOČEVJE 14 5. NOVA GORICA 14 6. KRONOS 14 7. ARCONT RADGONA 14 8. POMURJE 15 9. DRAVA PTUJ 14 14 10 8 8 8 4 3 3 1 0 2 2 1 1 1 2 2 1 0 4 5 5 5 9 9 10 12 28 22 18 17 17 9 8 8 3 pred tekmo zbolel, zaradi študijskih obveznosti je manjkal Niko Sovič. Gostitelji so v 1. polčasu prikazali svojo najslabšo igro v tem prvenstvu. V obrambi so še igrali solidno, v napadu pa so storili kup tehničnih napak in zgrešili veliko čistih metov – da o zapravljenih protinapadih sploh ne govorimo ... Tako sta ekipi na odmor odšli poravnani (11:11). V 2. polčasu je Velika Nedelja za odtenek popravila svojo igro, gostom so začele pešati moči in naleteli so na težave v napadu. Obramba gostiteljev je postajala vse bolj čvrsta in kmalu so ušli na prednost šestih golov (20:14). Z lastnimi napakami so Nedeljčani znova vrnili v igro Dravo (20:17), sledila je minuta odmora domačega trenerja v 50. minuti. Ta je obrodila sadove in Veliki Nedelji je v zadnjih desetih minutah uspel delni izid 5:1 (25:18). To je bila štirinajsta zaporedna zmaga Velike Nedelje, ki suvereno vodi v 2. ligi in je na dobri poti k uvrstitvi v ligo višje. Žan Toplak, Velika Nedelja: »Tekma za čimprejšnjo pozabo. Edino, kar šteje, sta osvojeni točki in štirinajsta zaporedna zmaga. Smo ekipa, ki se ji pozna odsotnost vsakega igralca, kaj šele petih. Edina svetla točka je bila igra v obrambi, v napadu pa smo bili vsi v krču in negotovi. Pred nami je še osem tekem, dve v rednem delu in šest v končnici. Na razpolago je še 16 točk, vendar menim, da smo si priigrali dovolj veliko zalogo točk za osvojitev prvaka v tretji ligi.« Davorin Kovačec, pomočnik trenerja Velike Nedelje: »Vesel sem zmage, pot do nje pa glede na vse naše težave ni bila lahka. Drava je bila trd oreh, predvsem v 1. polčasu, ko je bila boljša od nas. V 2. polčasu smo odigrali bistveno boljše in ga dobili z sedmimi goli prednosti (14:7), kar je zadostovalo za novo zmago. V Kočevje bomo odpotovali z bistveno močnejšo ekipo in verjamem, da lahko tudi tam ujamemo nove točke.« Mitja Žuran, trener RK Drava: »Oslabljeni vodilni ekipi lige smo nudili dober odpor, prvi polčas je bil povsem izenačen. V drugem smo naredili preveč napak, kar je posledica utrujenosti igralcev, ki eni in isti nosijo breme na svojih ramenih. Igralcem čestitam za borbenost. V tem tednu nas čakata zadnji tekmi sezone, v četrtek igramo z Radgono v Radencih, v petek pa ob 20.00 doma s Kronosom iz Logatca.« Foto: MXGP Tim Gajser (243) se v Argentini vedno odlično počuti, tudi tokrat je bilo tako. V drugi vožnji mu je lepo uspel štart in se je hitro znašel v ospredju. Rokomet z 1. A SRL (ž) - modra skupina Po Žalčankah »padle« še Litijanke Litija – Ptuj 24:27 (8:11) ŽRK PTUJ: T. Tripković; Kolenko 10(2), Bedrač 6, Krasnič 3, Luknjar 3, Puž 2, Rukelj 2, Planinc 1, Ciglar, Orešek, Finžgar, Šemrl. Trener: Matej Bračič. Igralke ŽRK Ptuj so v soboto v Litiji odigrale zadnjo tekmo rednega dela sezone. S peto zmago v sezoni so izpolnile zastavljene cilje, tako da lahko sedaj mirno pričakujejo končnico, v kateri se bodo merile v skupini za uvrstitev od 5. do 8. mesta. »Cilj je 5. mesto, ob tem pa še medalja v pokalnem tekmovanju,« je kot iz topa izstrelil trener Matej Bračič. V Litiji je oslabljena ptujska vrsta (manjkale so Željeva, Korparjeva in Skodičeva, z bolečinami pa sta igrali Tripkovičeva in Luknjarjeva), slabo začela tekmo, do rezultata 7:6 so vodile domačinke. Sledil je delni izid 0:5, ki je nakazal končni razplet – zmago gostij. 1. A SRL (ž), modra skupina REZULTATI 18. KROGA: Litija – Ptuj 24:27 (8:11), Velenje – Krim Mercator 18:33 (11:13), Zelene doline Žalec – Z'dežele 25:38 (8:19), Trgo ABC Izola – Zagorje 26:23 (13:11), Mlinotest Ajdovščina – Krka 36:29 (18:10). 1. KRIM MERCATOR 16 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 17 2. Z'DEŽELE 18 4. KRKA 17 5. PTUJ 18 6. ZAGORJE 15 7. LITIJA 16 8. TRGO ABC IZOLA 17 9. VELENJE 17 10. ZELENE DOLINE ŽALEC 17 16 14 14 11 5 5 5 4 3 2 0 2 1 1 1 1 1 0 1 2 0 1 3 5 12 9 10 13 13 13 32 30 29 23 11 11 11 8 7 6 »Začetek ni bil dober, šepala je predvsem igra v napadu, iz krilnih položajev je bil npr. izkupiček strelov nič od šestih. Na srečo je dobro delovala obramba, kar je bil tudi ključ do zmage. V drugem delu so se nam domačinke približale, a so naša dekleta ostala mirna in z borbeno predstavo Uspešna ženska ptujska kluba V tem tednu lahko potegnemo vzporednice s ptujskima ženskima kolektivoma, tako rokometašice kot nogometašice so si izborile po dve zmagi. V primeru rokometašic to pomeni dvig proti sredini lestvice, v primeru nogometašic pa napredovanje za eno mesto. uspešno privedla tekmo do konca,« je dejal Bračič. Po prvotnem razporedu bi se morale tekme končnice igrati od konca tega tedna naprej, a bo to zaradi številnih zaostalih srečanj težko izvedljivo. To pomeni nekaj dobrodošlega dodatnega premora za ptujsko vrsto, ki ima vse tekme že pod streho … JM JM Foto: Črtomir Goznik Igralke ŽRK Ptuj so v svoji zadnji tekmi rednega dela sezone slavile proti Litiji. Rokomet z 1. B SRL (m) Do zaključka pretili vodilni ekipi lige Moškanjci-Gorišnica – Krško 28:31 (14:14) Foto: Črtomir Goznik V prvem polčasu lokalnega derbija med prvo- in zadnjeuvrščeno ekipo lige je bila tekma izenačena, v drugem so več pokazali Nedeljčani. MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Brodnjak, Bratuša; Šandor 8(1), Maroh 7, Hrupič 6, T. Bedrač 2, Zupanič 2, N. Bedrač 2, Krasnič 1, Tement, Ozmec, Sok. Trener: Siniša Radujković. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 16 minut; Krško 2 minuti. Rokometaši Gorišnice so konec tedna odigrali zaostalo tekmo 8. kroga, v kateri so gostili vodilno ekipo Krškega. Tekma je najboljši možni kazalnik, da ima ekipa Gorišnice v svojih vrstah večji potencial, kot kaže trenutna razvrstitev na lestvici. V to pa so jo pahnili nekateri nepričakovani porazi proti ekipam iz dna lestvice … Tekma je bila skozi celoten prvi polčas izjemno izenačena, izid je bil poravnan kar devetkrat. Tako je bilo vse do 39. minute, ko je na semaforju pisalo 19:18. Nekaj kriznih minut domače vrste so gostje izkoristili za serijo 0:5 (19:23 v 44. minuti). Gostje so najvišjo prednost na tekmi dosegli v 52. minuti, pri izidu 23:28. Domačini so se s fanatično igro v končnici približali na vsega gol razlike 28:29, za preobrat pa jim je zmanjkalo časa. V napadu je izstopala trojica Nejc Šandor, Jan Maroh in Denis Hrupič, ki je skupaj zabila 21 golov, obrambo pa sta s številnimi izključitvami – domačini so z igralcem manj igrali kar 16 minut – močno redčila sodnika. Krško ostaja na 1. mestu lestvice, doslej edini poraz v sezoni so doživeli proti Krki v 15. krogu. Moškanjci-Gorišnica zaseda 8. mesto z 11 točkami. Nejc Šandor, Moškanjci-Gorišnica: »Tekma s Krškim je bila odlična priprava in odskočna deska za nadaljevanje sezone. Po nekaj težkih porazih se nam je končno uspelo sestaviti in odigrati korektno tekmo. Glede na vodilni položaj Krčanov menim, da smo se jim dobro zoperstavili in bili enakovreden tekmec vse do končnice, ko je prišla do izraza naša 'kratka klop'. Ob podobnem pristopu verjamem, da bomo do konca prvenstva našli zmagoviti ritem.« JM Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK torek z 22. marca 2022 Šport, poslovna sporočila 16 1. SFL Futsal z 1. SFL REZULTATI 17. KROGA: Hiša daril Ptuj – Oplast Kobarid 3:0 (1:0), Litija – Mlinše 1:1 (1:0), Dobrepolje – Dobovec 2:8 (1:5). Tekma Bronx Škofije – Meteorplast Šic bar je bila odigrana že pred časom – 3:6 (2:1). Ptujčani svoje opravili, tekmeca v končnici še čakajo S tekmami predzadnjega kroga so nogometaši v 1. futsal ligi še korak bližje bojem v končnici, kjer se bo med sabo merilo osem najboljših ekip, po sistemu 1-8, 2-7, 3-6, 4-5. Ker so v zadnjem krogu prosti, so nogometaši iz Ptuja svoje delo že opravili in sedaj čakajo na tekmeca v končnici. Možnosti je več: v prvi vrsti še ni jasna njihova končna uvrstitev (3. ali 4. mesto, odvisno od razpleta tekme Meteorplast – Siliko v zadnjem krogu), v drugi vrsti pa še tudi ni jasno, kdo bo osvojil 5. oz. 6. mesto, ki sta zanje zanimiva zaradi tekmecev (za ta mesta se potegujejo Meteorplast, Oplast in Mlinše). Hiša daril Ptuj – Oplast Kobarid 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Pasariček (9.), 2:0 Pasariček (23.), 3:0 Ručna (37.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Caf, Anžel; Badrov, U. Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Pihler, Andrijašević, Gajser, Jelić, Pasariček. Trener: Robert Grdović. Ekipa FC Hiša daril Ptuj je svojo zadnjo tekme rednega dela sezone odigrala proti ekipi Oplasta iz Kobarida, za katero igrata tudi David Lah in Vanč Florjančič, ki sta še lani nosila ptujski dres. Prvi je nastopil in bil med boljšimi posamezniki Oplasta, drugi pa se je v vmesnem času posvetil študiju glasbe in je futsal dal na stranski tir. Domačini so tekmo odigrali v okrnjeni zasedbi, manjkali so Kneževič, Lokovšek, Zdovc in Andrijašević, kapetan Pihler pa je po bolezni vstopil le pri eni menjavi, preostali del tekme je presedel na klopi. Kljub temu so bili varovanci trenerja Roberta Grdovića boljši tekmec na igrišču (dve priložnosti Debeljaka), na prvi gol pa so morali počakati do 9. minute. Takrat je preigraval Badnov, Pasariček pa je zadel z močnim in natančnim strelom pod prečko – 1:0. Nekaj priložnosti so imeli tudi gostje, predvsem po vključitvah vratarja Logarja v napadalne akcije, a je bil vratar Caf vedno na pravem mestu. Za povišanje vodstva je na začetku drugega dela še enkrat poskrbel razpoloženi Patrik Pasariček, ki je z nizkim strelom mimo številnih nog našel pot žogi v mrežo – 2:0. Gostje so poskušali na vse načine znižati in narediti tekmo negotovo, a je bil Kevin Caf tokrat nepremagljiv in je s svojimi obrambami spravljal v obup gostujoče napadalce. Piko na i zmagi je z natančnim strelom čez celo igrišče na prazen gol postavil Borut Ručna – 3:0. To je bila prva zmaga ptujske ekipe v sezoni, na kateri ni prejela gola. Borut Ručna, FC hiša daril Ptuj: »Po dolgem času smo v obrambi 1. DOBOVEC 2. LITIJA 3. HIŠA DARIL PTUJ 4. SILIKO VRHNIKA 5. METEORPLAST ŠIC 6. OPLAST KOBARID 7. MLINŠE 8. BRONX ŠKOFIJE 9. DOBREPOLJE 15 15 16 15 15 15 15 15 15 12 11 8 7 4 4 3 1 1 2 3 3 4 4 4 4 6 4 1 1 5 4 7 7 8 8 10 88:27 53:27 67:50 59:49 48:54 34:53 38:58 32:51 36:86 38 36 27 25 16 16 13 9 7 zadržali ničlo, nismo prejeli gola. Tekmo smo kontrolirali od začetka do konca in prišli do lepe zmage. Upamo, da bomo zadržali 3. mesto, še bolj pomembno pa je, da se pred končnico sestavimo po poškodbah in boleznih.« Robert Grdović, trener FC Hiša daril Ptuj: »Tekma z Oplastom je bila z naše strani zelo dobra, fantje so odigrali odlično in kontrolirali tekmo, čeprav nam je manjkalo kar nekaj igralcev. Upam, da smo sedaj izkoristili bonus glede poškodb in bolezni, ki so nas pestile. Oplast je glede na prejšnje sezone boljši, a smo jih vseeno onemogočili. Zmaga brez prejetega gola je dobra popotnica za nadaljnje delo.« Nogomet z 3. SNL - vzhod Cirkulane in Videm do zmage, prvi poraz Bistrice REZULTATI 16. KROGA: Zavrč – Šmartno 0:2 (0:0), Dravinja – Kety Emmi Bistrica 1:0 (0:0), Posavje Krško – Podvinci 3:1 (1:0), Korotan Prevalje – Šampion 1:0 (1:0), Bosch Bračič Videm – Šmarje pri Jelšah 3:1 (1:1), Cirkulane – Dobrovce 1:0 (1:0), Koroška Dravograd – Zreče 4:0 (1:0). jeli gol in se znova znašli v zaostanku. Ko smo hitro prejeli še tretjega, je bila tekma odločena,« je tekmo opisal trener Podvinčanov Robert Hojnik. Krčani so se Podvinčanom približali na vsega točko razlike. 1. KETY EMMI BISTRICA 16 2. KOR. DRAVOGRAD 16 3. CIRKULANE 16 4. DRAVINJA 16 5. ŠMARTNO 1928 16 6. ŠAMPION 16 7. B. BRAČIČ VIDEM 16 8. KOROTAN PREVALJE 16 9. ZAVRČ 16 10. PODVINCI 15 11. POSAVJE KRŠKO 16 12. DOBROVCE 16 13. ŠMARJE 16 14. ZREČE 15 STRELCA: 0:1 Vezaj (47.), 0:2 Funtek (53.). ZAVRČ: Mikić, Pofuk (od 56. Maroh), Zorec, Drevenšek, Šket, Predikaka, Kajzer, Vočanec (od 64. Kocbek), Koren (od 75. Potočnik), Zorko, Štumberger (od 64. Lazar). Trener: Gorazd Šket. RDEČI KARTON: Mikić (54.). Nogometaši Zavrča so na svoji prvi domači spomladanski tekmi gostili nekdanjega prvoligaša iz Šmartnega, kljub solidni predstavi pa ostali brez točk. Te jim je odnesel slab uvod v drugi polčas, v katerem so gostje zadeli dvakrat, za nameček pa so domačini na zelenici ostali samo z deseterico, izključen je bil domači vratar Luka Mikić. Do konca srečanja ga je v golu zamenjal nekdanji vratar mladih selekcij Aluminija in Drave Žiga Maroh. »Na tekmi s Šmartnim smo si privoščili malo napak, a vseeno preveč, da bi lahko pričakovali več kakor poraz. Naleteli smo na igrivega, dobro organiziranega, predvsem pa na konkretnejšega tekmeca, ki je znal izkoristiti naše 50:8 40:24 24:19 26:16 29:20 30:28 22:28 20:37 19:29 26:24 23:36 27:36 15:25 12:33 41 32 28 27 27 27 21 20 19 18 17 15 13 7 Videm – Šmarje pri Jelšah 3:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Ovčar (9.), 1:1 Korez (17., z 11 m), 2:1 Zdovc (64.), 3:1 A. Rogina (75.). VIDEM: Milić, Mesarič, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 61. Lah), Ovčar (od 85. Plajnšek), Krajnc, Vidovič (od 75. Tement), Adedoja (od 85. Zupanič), S. Rogina, Nahberger (od 61. Čuš). Trener: Luka Gajšek. Nogometaši Vidma so bili proti Šmarju favoriti za zmago, a jim na domačem igrišču v tej sezoni ne gre po načrtih, saj so v dosedanjih sedmih tekmah slavili le enkrat (proti Dobrovcem v 4. krogu). V nedeljo so prebili to bariero in zasluženo vpisali tri točke. »Pobuda je bila na naši strani praktično skozi celotno srečanje, a je v tem delu sezone težko igrati na trdih igralnih površinah. V prvem polčasu smo imeli tri izjemne priložnosti, do edinega gola pa smo prišli na nekoliko srečen način, ko se je žoga po prostem strelu Ovčarja odbila v gol. Po napaki Adedoja smo gostom dovolili izenačenje praktično 'iz ničesar'. V drugem delu je Zdovc iz protinapada vendarle izkoristil eno od priložnosti, kar je sprostilo ekipo. Končni izid je po kombinaciji bratov Rogina pri izvedbi kota postavil Anton,« je tekmo v nekaj stavkih opisal trener Vidma Luka Gajšek. Posavje Krško – Podvinci 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Jurečič (20.), 1:1 Zajko (76.), 2:1 Rešetič (79.), 3:1 Rešetič (80.). Foto: Črtomir Goznik Videmčani so se proti gostom iz Šmarij pri Jelšah veselili šele druge domače zmage v sezoni. PODVINCI: Cajnko, Simić, Gojkošek, Ramšak, Orovič, Zajko, Svenšek (od 83. Pihler), Modrič (od 87. Dobrajc), Kolenko, Anžel, Oman. Trener: Robert Hojnik. Podvinčani so prvo tekmo spomladanskega kroga proti Zrečam izpustili zaradi okužb, proti Posavju pa so zaradi kartonov in poškodb nastopili v okrnjeni zasedbi. To se je poznalo tudi na končnem izidu srečanja v Krškem, kjer je na stadionu Matija Gubca vsaki ekipi pripadel po en polčas. »V tekmo smo štartali zelo slabo, ni bilo pravih podaj in kombinatorike. Domačini so bili veliko boljši, posledica je bila njihovo zasluženo vodstvo. V drugem delu se je zgodba obrnila in smo mi igrali praktično na en gol, vršili smo pravi pritisk. V 76. minuti nam je končno uspelo izenačiti, na žalost pa smo zaradi napake v obrambi že v naslednji minuti pre- ISKRENO OSEBNO PRIČEVANJE O Z AD JE R EP OR T ER J A IN M A G A 1 4 4 5 5 7 5 8 7 7 7 9 9 12 REPORTER MEDIA, D. O. O. 2 2 4 3 3 0 6 2 4 3 5 3 4 1 Zavrč – Šmartno 0:2 (0:0) SILV E S TER ŠURL A 13 10 8 8 8 9 5 6 5 5 4 4 3 2 stran 16 SILVESTER ŠURLA OZADJE REPORTERJA IN MAGA David Lah, Oplast Kobarid: »Na Ptuj smo prišli z malim številom igralcev, zato je bila tekma z naše strani zelo težka. Ptuj ima kvaliteto, glede na lani je še okrepljen, zato mu mo- ramo pošteno čestitati za zmago. Razliko je naredil golman Caf, ki smo ga povsem 'razbranili' – če je dober golman, je to že pol poti do uspeha.« slabosti. Igralcem ne morem ničesar očitati, igrali so borbeno in z veliko želje, vendar to tokrat ni bilo dovolj za vsaj točko. Tudi tokrat se je izkazalo, da ne znamo zadeti iz zelo obetavnih situacij, ki smo si jih ustvarili. Ko ne damo zadetka, je treba tekmecem športno čestitati za zasluženo zmago,« je povedal trener Zavrča Gorazd Šket. na igri. Ob lepem zadetku Lipavška smo sicer imeli še nekaj priložnosti, ko so gostje izbijali žogo iz golove črte, a nas je na drugi strani v nekaj primerih reševal tudi naš vratar Denis Zajc. Tekma je bila trda in borbena, na koncu pa smo se vseeno uspešno ubranili. Vesel sem, da zmagujemo tudi takrat, ko ne igramo najbolje, vse pa nadoknadimo z borbenostjo in angažiranjem,« je dejal trener Cirkulan Boštjan Zemljič. Cirkulane – Dobrovce 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Lipavšek (22.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Živič (od 74. Mlakar), Bojnec, Lipavšek, Ciglarič (od 89. Majcen), Kukovec, Travnikar (od 74. Sitar), Ljubec (od 46. Medved), Zazić, Golub (od 84. U. Cesar). Trener: Boštjan Zemljič. Nogometaši Cirkulan so slavili tudi na drugem srečanju v spomladanskem delu sezone, po zmagi v Šmarju pri Jelšah so tokrat težje od pričakovanj ugnali še eno ekipo iz spodnjega dela lestvice – Dobrovce. Edini zadetek na srečanju je zabil Kristjan Lipavšek. »Tekme nismo odigrali tako, kot bi si želeli, žoga enostavno ne steče, preveč zamujamo v dvobojih. V napadu nam manjka Cimerman, nekateri igralci tudi niso oddelali priprav v celoti, kar se vse pozna Jože Mohorič Dravinja – Kety Emmi Bistrica 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Potokar (68.) KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič, Rozman, Vidmar, Ribič (od 58. Pušnik), Bajraj, Kovačič (od 58. Polegek), Ferčič, Kapun (od 63. Bozgo), Dvoršak (od 78,. Ljubec), Jevšenak (od 78. Bračko), Lovenjak. Trener: Simon Dvoršak. Nogometaši Bistrice so v 16. krogu doživeli prvi poraz v sezoni, ugnali so jih igralci Dravinje. V Slovenskih Konjicah je spomladi teren vse prej kot primeren za igro, kar so domačini z borbeno predstavo izkoristili in ugnali vodilno moštvo lige. JM PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Izšl Iz šla je napeta knjiga, ki bo zatresla slovensko ko medijsko in po p litično prizorišče OZADJE REPORTERJA IN MAGA AVTOR: SILV AVTOR SILVE VES ESTE STER TER TE R ŠURL ŠURL RLA LA Izjemen vpogled v zakulilisje sje sl slove ovensk nskih ih med medije ijevv, gospod podars dar a tva va inn poolit litikee od druge polovice dev evetdesetih let pa do danes. Iskreno oseb sebnoo pri riččevanj anjee novinarja in urednika Reporterja. Čaka vas 384 84 strani napetega branja. V knjigi nastopa karr 5660 bolj ali manj vplivni vnihh posameznikov p iz medijev, politike, gospoodarrstva in ost ostale ale civilne družbe. C Cena: 30 evrov (i (in stroški t ški poštnine) št i ) REPORTER MEDIA Foto: Črtomir Goznik Nogometaši FC Hiša daril Ptuj so z zmago zaključili redni del sezone 2021/22. Na tekmeca v 1. krogu končnice še čakajo … NAROČANJE brezplačna tel. št.: 080 43 21 e-pošta: narocnine@reportermedia.si spletna stran: www.reporter.si IZ NO ŠTEV VE ILKE www.re www .repor repor p ter.si si POHOD NA OBLAST Kaj še lahko prepreči Golobu, da s prestola vrže Janšo SILVESTER PEČJAK Skrivnost zgodbe o uspehu družinskega podjetja Pekarna Pečjak BOGOMIL FERFILA Putin bo odšel iz Ukrajine kot vojni zločinec, na njem bo kri nedolžnih Ukrajincev DUŠAN HOČEVAR Nepremičninski imperij vodje Janševega volilnega štaba Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 Hajdina z Kvačkani občinski grb 17     a  ‚‡Ēƒ‚Œ‡‰’“ˆ Ž‡‚“ø‡’ƒ‘ƒ‡Œ˜Œ‹‡‚ø‡”‡’ƒ Sto ur ročnega dela Tudi v občini Hajdina so se vključili v vseslovensko akcijo kvačkanja občinskih grbov. Hajdinskega je nakvačkala Ksenija Cebek iz Dražencev. Za izdelavo grba je porabila okoli sto ur dela in 2,5 kilograma volne, kvačkala je dva meseca. BENETKE 0(1‡', ,10‡1,ĭ1 VERONO 2 DNI ODHOD – 9. april 2022 Foto: Občina Hajdina Ksenija Cebek, ki je nakvačkala hajdinski grb, na sprejemu pri županu Stanislavu Glažarju. je poudaril. Na sprejemu, ki ga je Glažar priredil za Ksenijo Cebek, so sodelovali še oba podžupana Franc Krajnc in Karl Svenšek ter direktorica občinske uprave. MZ Trnovska vas z Postali del velike akcije Slovenija kvačka Nakvačkan grb z močvirskim tulipanom Slovenskim mojstricam, ki kvačkajo grbe občin, se je pridružila tudi Cvetka Dolanc, ki je izdelala grb občine Trnovska vas. Kot je povedala simpatična ljubiteljica ročnih del, med katerimi ji je najbolj pri srcu prav kvačkanje, je izredno ponosna, da je avtorica kvačkanega trnovskega grba. Grb, za katerega je od organizatork Kvačkaric Slovenije dobila natančna navodila za izdelavo, je začela izdelovati 16. septembra lani, dokončala pa konec decembra. Kvačkala ga je po posebnem sistemu, in sicer po diagonali od desne proti levi. »Zanj sem potrebovala približno sto ur dela, k čemur pa, priznam, nisem prištela ur, ki se jih porabila, ko sem morala zaradi napake kar velik del sparati in začeti znova,« je povedala Dolančeva, ko je grb uradno predala županu Alojzu Benku. Ta se ji je zahvalil za kvačkano rumeno-vijolično mojstrovino, ki prikazuje značilnosti stran 17 Ljudje in dogodki torek z 22. marca 2022 „Rada imam izzive, rada kvačkam in zato sploh nisem razmišljala, da ne bi pristopila h gibanju Slovenija kvačka. Vesela sem, da sem bila s prijavo dovolj hitra in sem lahko nakvačkala grb svoje občine,“ je povedala Cebekova, ki se z ročnimi deli ukvarja že od otroštva. S tehniko kvačkanja c2c, s katero so ustvarjeni grbi slovenskih občin, se je srečala prvič. Kljub temu ji je šlo delo odlično od rok. Veseli jo tudi, da so nad izdelkom navdušeni v vodstvu občine, kjer so ob predaji grba pripravili slavnostni sprejem. Župan Stanislav Glažar je avtorici grba čestital za ustvarjalnost, obenem pa se ji zahvalil za ves trud, ki ga je vložila v izdelavo grba. „Takšni prispevki naših občanov so neprecenljivi,“ COLOR CMYK Ogledali si bomo mesto VERONA polno ƒŒƒ‘Œ§Œ‡†ŽŠ§č€§“‚”Š‡€‹Julijin balkon ‡Œ’‰‘Ž˜ŒŠ‡ރ‹Œ’‡§ŒŽŠ’‹ƒ‘’ĐŽƒ†‚‡Š‡ se bomo mimo ‹ §ŒƒƒŒƒ’ €ƒč‰ˆƒ‘ƒ ˆƒŒƒ‰§˜Ž‘’‡Š‡‹‘‰‡„“‹č‘Ž˜ŒŠ‡ø‡”ŠˆƒŒˆƒ ‚‹§‡Œ”č’ƒ‘‡ Šƒ‚Š‡’“‚‡˜Œ‡‹‡”’‚Œˆ” ‘’ƒŠ”ƒ†‡Đ Š‚ˆ‡‘ƒ€‹ŽŽƒŠˆŠ‡‚‘ č ‰”ƒ ’ Đ Šƒ‚Š‡‘‡€‹€˜‡Š‡‰‘”Đ ‰čøƒ”ŽŠ§č‘’”˜‚‡†Šˆˆƒ”č‘’ŠŽ ˜“č˜”Œ‡‰ĐĐĐŽƒ†‚‡Š‡‘ƒ€‹‚€Š‡øŒˆƒ  ‹‘’“‡Š’‡Œ‘ƒŒ’Žƒ‚Š‡€ƒŒƒÞ‰ƒ‹“””ƒø“č ‰ˆƒŒ‘Ž‡”Š§Œƒ‡˜Šø€ƒ‡Œ‰”Œƒ‰”€‡ˆč‚ ‘ƒ˜“‘’”‡‹Đ CENA IZLETA 155 € Foto: SD Trnovski grb je nakvačkala Cvetka Dolanc in ga predala županu Alojzu Benku. Trnovske vasi: močvirsko logarico oziroma tulipan in grozd. Grb bo odslej krasil eno od sten večna- menske dvorane, da si ga bo lahko ogledalo čim več občanov. SD Starše z Občina podprla projekt Slovenija kvačka Grb je nastajal dva meseca Grb občine Starše je izdelal Mariborčanka Barbara Solatnik, krasi pa že enega izmed prostorov občinske uprave. Barbara je sprva želela ustvariti mariborski grb, ki pa je žal že bil zaseden. Ko so ji pokazali grbe drugih občin, je takoj vedela, kateri bo pravi – starški. Na te kraje ima lepe spomine, saj je v Staršah, pri sorodnikih, preživela veliko otroških dni in počitnic. Grb je izdelala v dveh mesecih, delo pa je bilo izjemno zahtevno. »Kar dvakrat sem ga razparala, saj sem res želela čim lepši in tehnično dovršen izdelek, kar mi je tudi uspelo, ponosna sem nanj,« je nastajanje grba opisala Barbara in dodala, da je uporabila izključno slovensko volno, izdelano v Majšperku. Grb je velik 161 x 131 centimetrov in težak 1.200 gramov. Barbara je sicer začela že kvačkati v srednji šoli, veselita pa  * ďƒ”˜˜“‚€Œ‡‹’“‡‘’‡§Œ‡‹”’€“‘‹čŒ‘’Œ‡’ƒ””‚”Ž‘’ƒŠˆŒ‡†‘€†” †’ƒŠ“ĭĭĭčň–ŽŠŽƒŒ˜‡Œč˜“ŒŒˆƒ Šƒ‚ƒŽŽ ‹“蔑’ŽŒ’‰‘‡Œ”øŒˆ˜Š‚ˆč”‚ƒŒˆƒ‡Œ  Œ‡˜‡ˆ‡˜Šƒ’ЍŽŠ§‡ŠŽøƒŠˆ‡ďƒŒŽ‘’ƒŠˆŒ‘€ʼnŌľč”‘’ŽŒ‡ŒƒŽøƒŠˆ‡ €”ƒ˜Œ‚ŽŠ§‡ŠŒ‡˜Šƒ’“ďŒ”’“‡‘’‡§ŒŠ‰ŠŒĒ‹ƒ‘’ŒŽ‡‘’ˆ€‡ŒŽ‡”‘’Ž“”ƒŒƒ’‰ƒ ŽŠÞŒ‡Ž ˆ‡‘‘ƒ‘’”Œ‡‚ƒŠŽ ‹ē Foto: Daša Jakol Svečana predaja grba občine Starše jo tudi klekljanje in šivanje. Njena velika želja je, da bi se te spretnosti naučili tudi njeni hčeri. EK ‰Š‡§‡’ƒŒŽ‘Š”ŠŒ‡Œ§ƒ‰ŇʼnŎŋŐŊʼnŏʼn詍‹Þ‰”“Š‡ŌŒ’“ˆ“ ‡Œ‘‡˜ ’”‡’ƒ‘”ˆ‘ƒ‚ƒøĐ Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 22. marca 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Zarja Z novimi skladbami v praznično leto Ansambel Zarja iz Loma pod Storžičem bo čez dve leti praznoval že 30. obletnico delovanja. Ustanovljen je bil sicer decembra leta 1993, prvič pa so nastopili konec januarja leta 1994 na srečanju diplomatov in politikov. Prihajajo iz t.i. gorenjskega raja, kot ga sami imenujejo, kjer jih povsod božajo hribi in potoki. Poudarek dajejo lastnim skladbam, narečnim besedilom in štiriglasnemu petju. Njihova posebnost so namreč besedila v gorenjskem narečju. Naša mama je naslov prve skladbe, s katero so razveselili ljubitelje narodno-zabavne glasbe. Člani ansambla Zarja so Drago Primožič, vodja, harmonikar, klaviaturist, pevec in avtor večine njihovih lastnih skladb, pevka Sonja Primožič, kitarist in povezovalec Igor Soklič ter basist Mirko Rozman. Nekaj skladb je zložil tudi njihov dobri prijatelj, mentor Franci Šarabon, od katerega so se pred kratkim žal poslovili. Veliko jim je pomagal pri njihovih uspehih in večji prepoznavnosti. Pod večino besedil njihovih lastnih skladb se je podpisal žal tudi že pokojni izjemni tekstopisec Franc Ankerst. Nekaj besedil je napisal tudi Ivan Sivec. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe jih še posebej poznajo po skladbah: Mamna peka, Povest o sreči, Šparovni Gorenc, Le enkrat se živi, V objemu gora, Tržič, Na kofcah, Dragocen dariv, Mlada Gorenjka, Pod starimi borovci, V Lomu pod Strožičem. Doslej jim je uspelo izdati tri zgoščenke (Šparovni Gorenc, Povest o sreči in Le enkrat se živi), četrta pa je v pripravi, je povedal Drago Primožič. Njeno izdajo bodo povezali s praznovanjem 30. obletnice ansambla. Nekaj skladb je že pripravljenih, preostale so v nastajanju. Večino svojih pesmi tako ali drugače posvečajo Gorenjski, kjer tudi najpogosteje nastopajo na najrazličnejših prireditvah, porokah, zabavah, veselicah. Zanimivo je, da na tem območju ni veliko narodno-zabavnih ansamblov, za razliko od drugih območij v Sloveniji, kjer njihovo število nenehno narašča. Le-ti pa prinašajo tudi nov trend v narodno-zabavno glasbo, z hitrimi ritmi, kar pa ji ni ravno v prid, pove Drago Primožič. Tudi besedila novih narodno-zabavnih skladb so slabše kakovosti kot nekoč, ko so jih pisali le priznani tekstopisci. V začetnem obdobju svojega delovanja so se člani ansambla Zarja uspešno predstavili tudi na več prepoznavnih festivalih narodno-zabavne glasbe. Pisali pa so Foto: zasebni arhiv Ansambel Zarja bo čez dve leti praznoval 30. obletnico svojega delovanja. tudi zgodovino ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. Ponašajo se tudi z bronastim, srebrnim in zlatom Orfejem najstarejšega festivala narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Še vedno pa se vsako leto udeležijo koncerta An flet'n večer v Tržiču, ki pa ga zadnji dve letih iz znanih razlogov ni bilo. Večkrat pa so tudi že gostovali v tujini, Avstriji, Nemčiji, Ameriki in Kanadi. Na svojem repertoarju imajo ob lastnih skladbah, doslej so jih izdali že več kot 40, tudi skladbe Avsenika, Miheliča, Slaka in nekaterih drugih ansamblov, zabavno slovensko glasbo in tujo glasbo. V času epidemije niso igrali, upajo, da pa bodo že kmalu ponovno stopili na oder, se družili z občinstvom. Tudi vaj niso imeli toliko kot v času pred epidemijo. MG Ptuj z Primusove vinske zgodbe Haloze z Delavnica društva vinogradnikov in sadjarjev V družbi rizlinga in kulinaričnih dobrot Kako pravilno obrezati sadno drevje Marčevsko vinsko omizje v hotelu Primus sta v duetu razvajala laški in renski rizling. V okviru 18. sezone Primusovih vinskih zgodb so svojo vinsko zgodbo pripovedovali renski in laški rizlingi Vina Gaube s Špičnika pri Svečini, Vina Škrget iz Iljaševcev in Ptujska klet, od suhih, polsuhih do polsladkih. Gre za sorti, ki sta najbolj razširjeni na Štajerskem in v posavski vinorodni deželi, ki se odlično ujemata z drugimi sortami v zvrsteh. Prijetno pitni, z izraženo kislino pa se uveljavljata tudi kot sortni buteljčni vini, izvrstni za staranje. Sorti renski in laški rizling lahko uporabimo tudi za vina posebne kakovosti. V začetnem obdobju so pri renskih rizlingih bolj zaznavne sadne note, sčasoma pridobijo nesadne note. Sploh pa je renski rizling kralj vin, če ima letnik vse pogoje za dober razvoj. Na družinski kmetiji Gaube se s pridelavo vin ukvarja že več generacij. Obdelujejo okrog 8,5 ha vinogradov. Trudijo se, da v vinu ostane kar največ tistega, kar da grozdje, da se njegova sortnost zazna tudi v kozarcu. Na ptujskem vinskem omizju so natočili suhi renski rizling letnik 2021 in suhi laški rizling letnik 2020. Gaubejevi si še zlasti prizadevajo, da bi laškemu rizlingu povrnili veljavo, ki jo je na tem območju že imel. Zmotno je mišljenje, da je laški rizling samo vino za špricarje. Gre za eno najbolj univerzalnih sort za pridelavo suhih, pa tudi ledenih vin. Suhi pullus laški rizling letnik 2019 je bilo prvo vino večera iz Ptujske kleti, kjer se ponašajo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, ki ga vodi Zvonko Arnečič, je delovalo tudi v času ostrih epidemioloških ukrepov, saj morajo biti vinogradi in sadovnjaki negovani ves čas. Foto: ZG Foto: MG Z marčevske Primusove vinske zgodbe o laškem in renskem rizlingu. Na fotografiji voditeljica Eva Gašperšič, 7. ptujska vinska kraljica, in predstavnik Ptujske kleti Blaž Obran. tudi z najstarejšim letnikom iz leta 1933, dve leti pa je starejši renski rizling. Laški rizling predstavlja pomembno sorto, z letnikom 2012, predikatom so osvojili tudi naslov najboljšega sladkega vina tega leta na Decanterju. To je samo še dokaz več, da ni samo sorta za litrski program, manjvredna, ampak v resnici daje odlične rezultate. Polsladki pullus renski rizling s petrolejskimi notami pa se je lepo podal k sladici večera. Škrgetovi so edini vinogradniki v občini Iljaševci, ki se ukvarjajo z vinogradništvom na ravnici. Večino laškega rizlinga, ki je njihova najstarejša sorta, uporabijo za zvrsti. Sicer pa ima njihov polsuhi rizling kot čista sorta dodane malo hrastove note. Dozorel je v inox posodi, nato pa so ga pretočili v hrastove sode. Lepo se ujame z različnimi strukturami jedi, kot so jih za marčevski vinski večer pripravili v kuhinji hotela Primus. Z glasbo je na večeru laškega in renskega rizlinga razvajala Ženet Vidovič. MG Prvo večjo delavnico pa so izvedli marca po sprostitvi ukrepov. Šlo je za prikaz obrezovanja sadnega drevja na kmetiji Maksa in Slavice Petrovič v Zgornji Pristavi. Delavnico sta vodila svetovalca Srečko Rajh in Matej Rebernišek iz KGZ Ptuj, udeležilo pa se je je več kot 20 udeležencev. Namen tovrstnih srečanj oz. delavnic je, da se člani naučijo osnovnih zakonitosti pri rezi posamezne sadne vrste. Predstavljena je bila oblika rezi na jablani, hruški, slivi in breskvah. Udeleženci so se tudi sami preizkusili v rezi sadnega drevja. Rez je pomembna za oblikovanje vzgojne oblike drevesa pri posamezni sadni vrsti, z njo pa tudi vplivamo na primerno rast, rodnost drevesa, predvsem pa na kakovost in velikost plodov. V nasadu, kjer je potekala delavnica, je bila že tri leta zaporedoma pozeba in toča, kar se je poznalo na poškodovanem lesu in nekoliko slabšem cvetnem nastavku. Kljub izpadu pridelka po toči in pozebi mora sadjar ustrezno poskrbeti za dobro zdravstveno stanje skozi celo leto. Potrebno je tudi dognojevanje, če želimo lepo rodnost. Po delu je sledila haloška malica na domačiji Slavice in Maksa, udeleženci pa so si izmenjali še svoje izkušnje. Zdenka Golub Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Tudi kava je lahko gnojilo Kava je pijača, brez katere mnogi ne moremo. Za njo pa ostane gošča, ki običajno konča nekje v kanalizacijskem sistemu. Če ne pazimo, lahko celo zamaši naš sistem. Kavna gošča pa je lahko tudi odlično gnojilo za vrt. Kavna usedlina vsebuje številne minerale, pravzaprav vse glavne, ki jih potrebujejo vrtnine, pa tudi na okrasnih gredicah pride zelo prav. Z njo dodamo v zemljo kalcij, magnezij, dušik in kalij. Fosforja vsebuje nekaj v sledovih, a ga je navadno v vrtnih tleh dovolj. Glede na to, kako draga so postala gnojila v letu 2022, bo morda komu prišel ta nasvet prav. Res pa je, da kava nekoliko zakisa tla. Kar ni nič narobe, če je osnovno gnojilo na vrtu gnoj ali kompost. Oboje namreč z leti močno dvigne pH tal, zato je kisla reakcija posebej na okrasnih gredicah, a tudi pri večini plodovk celo dobrodošla. Katere rastline bodo za kavo enako hvaležne kot mi Seveda moram na prvem mestu našteti vse kisloljubne okrasne rastline. To so rododendroni, hortenzije, mimoze, kamelije, jelka in ostali iglavci, breza, javor, lilija in arum. A tudi ostale jo lahko dobijo v manjši količini. Seveda pa je kava dobrodošla tudi na zelenjavnem in sadnem vrtu. Med zelenjadnicami boste z njo najbolj osrečili peteršilj, korenček, česen, čebulo, zelje, redkev, repo, redkvico, cvetačo, brokoli, stran 19 Nasveti torek z 22. marca 2022 Kava povzroči nekoliko kislo reakcijo COLOR CMYK ohrovte, pa tudi plodovke: paradižnik, papriko in jajčevec, pa tudi bučevke: buče in bučke, kumare, lubenice in melone. Tudi krompir in sladki krompir, čeprav nista v sorodu, ljubita kavo. Med sadjem so zanjo zelo hvaležne maline, brusnice, robide, jabolka. Naj omenim tudi zelišča, kot so bazilika, timijan in šetraj, pa tudi koper, janež in kumina bodo hvaležni za kavico. Ugovor proti sklepu o izvršbi Včeraj sem prejel sklep o izvršbi, čeprav sem svoj dolg do upnika plačal že pred časom. Upnik pravi, da je že v redu in da je prejel plačilo. Ali naj proti sklepu o izvršbi kljub temu vložim ugovor, kot je opisano v pravnem pouku? Kako uporabiti kavno usedlino Najlažje jo je kar sproti trositi ob rastlinah. Sama imam to srečo, da pijem filter kavo. Tako vsako jutro najprej stresem usedlino v posebno posodo in jo zbiram nekaj časa. Ko je posoda polna, ne glede na letni čas, jo potresem po izbrani gredici. Seveda gredice menjam. Nikoli ni dobro, da je na eni česarkoli preveč. Drug način je seveda, da kavo redno potresemo po kompostnem kupu. S tem dosežemo, da kompost ne bo imel visokega pH, kar ga ima zelo pogosto. Kompostiranje je seveda najboljši način gnojenja na vrtu. Iz kave lahko naredimo tudi tekoče gnojilo za dognojevanje poleti. Saj je povsem enostavno. Dve majhni kavni skodelici kave namočimo v 5 litrov vode in pustimo stati 24 ur. Nato s to vodo zalijemo, lahko pa tudi poškropimo po listih. Foto: Miša Pušenjak V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Sklep o izvršbi pomeni, da se bo začela prisilna izterjava upnikove terjatve. Izvršba lahko poteka na različne predmete in z različnimi sredstvi: s prodajo vaših premičnin ali nepremičnin, s prenosom sredstev na vaših bančnih računih, na vašo plačo ali na druge premoženjske pravice. Najpogostejši, za upnika najcenejši in najhitrejši sta izvršba na plačo ali na bančni račun. Foto: Miša Pušenjak Lahko jo uporabimo tudi kot zastirko, s tem bomo tudi odganjali različne žuželke, kot so mravlje, železne kačice in podobno. Nikakor pa je ne posujte po gredici, kjer ste ravnokar posejali seme. Kavna usedlina tudi dobro rahlja zemljo. Posebej tista, ki ostane v avtomatu za espresso in seveda moja, filter kava. Je dokaj grobo mleta in to povzroča predvsem v glinasti zemlji dodatne zračne mehurčke – rahljanje. ju v bližini okrasnega vrta in predvsem, da smo potem potrpežljivi in postopek ponavljamo dalj časa. Naj povem, da se je meni obneslo. Kako je z mravljami, tudi ne vem. Ponekod piše, da kava deluje, drugi pa, da ne. Škodi pa zagotovo ne. Zakaj bi jo metali v kanalizacijo, se trudili in jo nosili na WC in s tem mašili odtok. Raje jo uporabimo na vrtu. Dober repelent, odganja škodljivce Suho vreme povzroča velike težave rastlinam, ki so že začele rasti. Zato svetujem, da zimzelene rastline zalijete. Lahko se zgodi, da se bodo začeli sušiti mladi vršički novih poganjkov iglavcev, rjaveti pa bodo začeli konci listov rododendronov in lovorikovcev. A to se bo zgodilo šele, ko bodo poganjali novi poganjki. Takrat, vsaj res upam, bomo na to sušo že pozabili. Če ne bomo, bo pa tako zelo suho, da bomo v težavah. Vse rastline na vrtu in v rastlinjaku bi tudi zalila s pripravki, ki vsebujejo morske alge. S tem jim pomagamo, da se bo koreninski sistem kljub suši uspešno razrasel. Ta čas je namreč pomemben prav zato. Ko pa se bo ogrelo, bodo hitro začeli brsteti vsi brsti, korenine pa se ne bodo razrasle. Torej zalijte, in če se vam izide, uporabite tudi pomoč morskih alg pri tem. Pa vsi skupaj prosimo za dež in mir. Miša Pušenjak Najprej, ne se bati, da bo zaradi tega v zemlji manj koristnih organizmov. Tisti, ki se ukvarjajo z vermikompostom – kompostom, ki ga »ustvarijo« deževniki, pravijo, da imajo ti pridni talni delavci kavo celo radi. Najpogosteje pišejo, da kave ne marajo polži. Naj povem, da enkraten poskus tega sicer ni potrdil; ko sem kavo kot zastirko nasula okoli solate v loncu, ni bilo učinka. A po letu dni uporabe kave kot gnojila, sem jo samo trosila med okrasnimi rastlinami, ki pri meni rastejo v veliki gneči čez poletje, so polži izginili. Tretje leto po uporabi niso več delali škode. Mnogi menijo, da jih moti kofein ali pa groba struktura kave, a očitno ni tako. Po mojem jih sčasoma začne motiti neprijeten vonj in se raje umaknejo drugam. Učinkovito bi torej bilo, da kavo potresemo po tleh ob grmov- Suša na vrtu Hladno vreme in suša zavrla rast rastlin Suho, hladno in vetrovno vreme, ki je prispevalo k ohranjanju oz. poslabšanju sušnih razmer v večjem delu Slovenije, se nadaljuje tudi v drugi polovici marca. Najbolj sušno je v vzhodnem delu države, v Pomurju, na Koroškem in v Podravju. Številni kmetje tako z zaskrbljenostjo spremljajo vremensko napoved, ki še ne predvideva obilnejših padavin ali otoplitev. Sušno obdobje in veter, ki je še dodatno izsušil prst, ter hladen zrak ne omogočajo rasti rastlin, kot smo je bili vajeni v preteklih letih. Razlog, da rastline sedaj ne rastejo, kot bi bilo pričakovati, pa ni toliko v sušnem, temveč v hladnem vremenu, je pojasnil Ivan Brodnjak, strokovnjak za poljedelstvo. Površinski sloj tal se je v prvi polovici marca povsod po državi ohladil. Povprečne temperature na globini petih centimetrov so se po večjem delu države gibale med 0 in 3 °C, kar je pod dolgoletnim povprečjem, so povedali na Arsu. »Rast se začne šele, ko so tri dni zapored dnevno-nočne temperature nad 5 °C, tega pa v zadnjih treh tednih ni bilo, zato tudi rasti ni bilo, čeprav je morda rastlina imela še dovolj vlage. Večjih težav pri razrasti posevkov sicer še ni, predvsem pri tistih ne, ki so dognojili z mineralnim gnojilom KAN sredi februarja, ko je bilo še nekaj padavin in je dušik v talni raztopini,« je dejal Brodnjak. Dodal je, da ko se bo nekoliko otoplilo, se bodo tudi posevki razrasli in da lahko ob ugodnih vremenskih razmerah pričakujemo normalen pridelek. »Povsem drugače pa je pri posevkih, ki zaradi štirikratnega zvišanja cen gnojil niso bili pravočasno pognojeni,« je opozoril. Mojca Vtič Foto: Pravni nasvet Ne glede na to, ali je sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočna sodba ali neposredno izvršljiv notarski zapis) ali na podlagi verodostojne listine (račun, izpisek odprtih postavk, menica ...), je edino pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi ugovor. Rok za ugovor je praviloma osem dni, v določenih primerih pa le tri dni, kar je navedeno v pravnem pouku na koncu sklepa. Tam je tudi napisano, kako in kam je treba vložiti oziroma poslati ugovor. Pravni pouk natančno preberite, saj določa način uveljavljanja vaših pravic pred sodiščem. V ugovoru je mogoče uveljavljati različne zakonsko določene razloge, med drugim tudi, da je obveznost že poravnana. Iz vprašanja je razvidno, da ste obveznost poravnali pred prejemom (domnevamo, da tudi pred izdajo) sklepa o izvršbi. Četudi vam upnik zagotavlja, da je prejel plačilo in je vse v redu, je treba nekako doseči razveljavitev sklepa o izvršbi v obsegu izvršenega plačila. V nasprotnem primeru bo namreč postal pravnomočen. Za ugovor imate po vsej verjetnosti (preverite pravni pouk) časa osem dni. V tem času lahko upnik obvesti sodišče, da je terjatev v celoti ali delno poravnana, in sodišče morda že izda ter vam vroči sklep o (delni) ustavitvi izvršbe. Če boste do izteka roka za ugovor prejeli sklep o razveljavitvi sklepa in o ustavitvi postopka, vam ni treba storiti ničesar, v nasprotnem primeru pa bo treba vložiti ugovor. V njem navedite datum in znesek plačila ter priložite dokaz o plačilu. Vložite ga na sodišče, navedeno v pravnem pouku. Če ga pošiljate po pošti, ga pošljite priporočeno. Kopijo ugovora in dokazila o vložitvi seveda hranite. Nadaljnji postopek je odvisen od tega, ali je šlo za sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočna sodna odločba, neposredno izvršljiv notarski zapis) ali za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V prvem primeru bo sodišče ugovor vročilo upniku, da nanj odgovori in potem odločilo o morebitni razveljavitvi sklepa o izvršbi ter ustavitvi postopka. V drugem primeru bo sklep o izvršbi razveljavljen, postopek pa ne bo ustavljen, temveč bo pristojno sodišče o upnikovem predlogu za izvršbo odločalo v pravdnem postopku. V obeh primerih lahko pride tudi le do delne razveljavitve sklepa o izvršbi. To se zgodi v primerih, ko dolžnik plača znesek glavnice, pozabi pa na zamudne obresti in morebitne stroške prej izvedenega sodnega postopka, iz katerega izvira izvršilni naslov. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 22. marca 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Mardin Pot me je še kar naprej vozila po neskončnih ravninah, kjer mi v daljavi ni bilo težko registrirati visoke skale, ki je na prvi pogled delovala kot trdnjava in je tudi sicer izgledala malce nenavadno. Ko sem prišel bliže, sem počasi razbral, da gre pravzaprav za planoto, na kateri je po vsej širini zgrajeno mesto, ki je pod Unescovo zaščito. To je Mardin, čisto arabsko mesto, a s kar nekaj krščanskimi cerkvami. Mestece je staro skoraj 2.000 let, delovalo je pod nešteto vladarji, zanimivo pa je, da je od leta 2003 pobrateno z našo Ljubljano. Še preden sem se začel prav vzpenjati, sem se ustavil v krščanskem samostanu Daryülzafaran iz 5. stoletja našega štetja, ki je poleg veličastne zgradbe poseben tudi zato, ker tam liturgijo poučujejo v aramejščini, skoraj izumrlem jeziku, ki ga je govoril Jezus Kristus. Opazke o krščanskih in musliman- skih komparacijah v mojih tekstih niso naključne, saj želim s temi poudarki opazovalca z distance sporočiti, kako lahko ljudje različnih religij mirno sobivajo na nekem prostoru, če niso obremenjeni s preteklostjo ali dovzetni za skrajne ideje sodobnih povzpetnikov. Pot v osrednji del mesteca je precej razvlečena, saj poteka ob vznožju na eno stran, ko pa ob praviloma gostem prometu končno pricapljaš do enosmerne glavne ulice, ki se vije na vrhu hriba, moraš biti izjemno potrpežljiv. Dostavljavci, taksisti in vsi drugi izvajajo svoje posle kar na sredi ceste, saj se praktično ne moreš umakniti Foto: Dani Zorko Starodavno mesto Mardin s čudovito skalno kuliso. Foto: Dani Zorko tobus ljudi, kjer smo se šli kviz, kje bo Dani danes spal. Moj skopi besedni zaklad turščine mi je tu krepko pomagal, v kakšni prodajalnici pa je kakšen mladenič znal tudi že tri angleške besede. Praktično vse stavbe so zgrajene iz svetlega kamna in prav takšna je bila tudi moja soba. Zaradi višine samega mesteca sem imel krasen razgled na ravnino proti jugu, prav tako pa sem lahko opazoval, kakšne razvaline in nered imajo ljudje po strehah. Avto sem pustil kar kakšen kilometer stran od bivališča, in ko sem tovoril moje stvari navkreber po ulici, sem bil prvič priča sosedskemu sporu na Jutrovem, kot tudi imenujemo to območje. Z desne strani je pridrvel nek mladenič, ki ga je podil starejši možakar z loparjem za kruh, poba pa je v svojih prostorih pograbil žagin list in kuhalnico, potem pa sta se dajala sredi ulice. Sosedje so ju vlekli narazen, izgledala pa sta tako nebogljeno, da se na Štajerskem zanju nihče ne bi zmenil. Kljub temu pa sem smeh raje zadržal do prvega ovinka, da ne bi prvič v življenju imel bližnjega srečanja z lesenim loparjem. Foto: Profimedia Sončni vzhod, pogled z mojega dvorišča. niti na pločnik. Zaradi tega sem po tej poti cijazil več kot eno uro, na koncu pa se je pod pritiskom vseh ozkih ulic in hodnikov vdala tudi moja navigacija, da sem naslednji dve uri porabil še za iskanje mojega prenočišča. Kot že ničkolikokrat ugotovljeno – na Bližnjem vzhodu in okolici ljudje enostavno nimajo pojma, kje je kaj. Vse življenje opravljajo isto delo, hodijo isto pot, srečujejo iste ljudi …, sosednja ulica pa jih ne zanima. In tako sem tudi tukaj imel okoli sebe že za av- Foto: Dani Zorko Acipenser ruthenus Zraste do 60 cm, največ do 120 cm. Ima vretenast trup s petimi vrstami koščenih ščitov. Dolga glava zajema četrtino dolžine telesa. Zgornja čeljust je podaljšana v gobec. Na spodnji strani glave sta dva para resastih brčic. Po hrbtu je temno rjava do siva, koščeni ščiti so svetlo rjavi do rumeno beli. Trebuh je svetlo rumen do rahlo rožnat. Ima zelo velike prsne plavuti. Samica spolno dozori v 4. do 9. letu, samec pa v 3. do 5. letu. Drsti se od aprila do junija v močnem curku na prodnatih ali peščenih in redkeje na poplavnih predelih. Zarod se ponoči zadržuje na brežinah, podnevi pa se umakne v globlje vode. Mlade ribe preživijo prvo leto na rečnih plitvinah. Hrani se s talnimi vretenčarji in tudi manjšimi ribami. Zelo spretno lovi tudi žuželke, ki padejo na vodno gladino, in sicer tako, da zaplava proti gladini, se obrne s trebuhom navzgor in z usti pobere plen. Življenjski prostor: Živi v rekah, zahaja pa tudi v večja jezera. Je ogrožena, in sicer zaradi prelova in onesnaženosti voda. KSILIT - lesni premog, PICABO Street - nekdanja ameriška smučarka, olimpijska zmagovalka superveleslaloma leta 1998, SPIN - vrtinčenje namiznoteniške žogice Moja soba je spominjala na prostore kakšne štajerske kleti. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 22. marca 2022 COLOR CMYK torek, 22. 3. 2022 Za kratek čas 21 Dornava z Lep uspeh devetošolke Podravje z Iz studia Radia Ptuj Zlato Cankarjevo priznanje Brez njih ni življenja – mesec žensk na Radiu Ptuj Državnega Cankarjevega tekmovanja z naslovom Vedre bližine med nami se je februarja udeležila učenka 9. b-razreda Neli Vivola. Marec je v programu Radia Ptuj prav poseben mesec. Po tednu mučenikov v teh dneh v programu gostimo ženske – tiste posebne, ki morda vsakodnevno niso v ospredju in v soju žarometov, a brez njihovega dela, truda in zaslug bi bilo življenje vseh nas manj kakovostno. To so ženske, ki opravljajo tipično moške poklice, skrbijo za velike družine in na splošno naredijo življenje prijaznejše. Brigita Vrtačnik, mamica sedmih otrok, starih od štiri do dvaindvajset let, je pojasnila, da si je zmeraj želela imeti veliko družino. „Vsak izmed sedmih otrok ima svoj karakter in svoja močna področja. Pri prvih treh Foto: arhiv Radia Ptuj sem bila prepričana, da moram zanje narediti vse, potem pa sem ugotovila, da jim s tem delam medvedjo uslugo. Zato sem poskrbela, da so otroci samostojni, stojim pa jim ob strani in jim pomagam, ko me potrebujejo.“ Maryna Krajnc, Ukrajinka, ki že 13 let živi v Sloveniji se je ob začetku vojne v njeni rodni državi znašla v povsem novi vlogi – lotila se je koordinacije pomoči za Ukrajino. Samo iz Ptuja proti Ukrajini vsak dan odpelje tovornjak zbranih izdelkov. „Svojo mamo sem komaj prepričala, da pride v Slovenijo, oče pa je, kljub temu da bi lahko zaradi starosti zapustil državo, ostal v Ukrajini. V akciji zbiranja pomoči smo oblačil zbrali dovolj, zdaj pomagamo zagotoviti generatorje za zaklonišča, preveze za hude krvavitve in podobno,“ je povedala. Petra Čelan, planerka proizvodnje v podjetju CNC Murko, se je v pretežno moškem poslu dobro znašla: „Sodelavci so prijazni in sočutni, o vsem se lahko pogovorimo brez težav, tudi če kdaj moškega kolega opozorim na kakšno napako, ni nobene zamere.“ Ob tem je izpostavila pomen dobrih odnosov v podjetju in delovni čas, ki omogoča, da veliko časa preživi z družino. Jelka Ftičar, vodja policijskega okoliša Ormož, v tem delu neizmerno uživa: „Uniformo nosim z največjim spoštovanjem, všeč mi je delo z ljudmi, delo med najmlajšimi, ki jih obiskujem v šolah in vrtcih. Moški in ženske se pri policijskem delu lepo dopolnjujemo – prednost žensk sta komunikacija in empatija, moški pa s tem, da so fizično močnejši, poskrbijo za ravnovesje, ki je pri našem delu zelo pomembno,“ je zaključila. Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 7 3 6 2 9 1 8 3 5 8 2 4 6 5 6 3 4 3 6 9 stran 21 2 7 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << < <<< << <<< < <<< << <<< << <<< --------------- Denar €€ €€ € € €€ € €€€ € €€ € €€€ €€ Foto: OŠ Dornava Neli Vivola in mentorica, učiteljica slovenščine Nataša Ropič Temeljno vodilo Cankarjevega tekmovanja je bilo, je in bo oblika spodbujanja in razvijanja branja zahtevnih besedil, ki jih ne berejo vsi otroci v razredu in ne le za spontani bralni užitek, ampak zato, da bi dokazali višje razvite zmožnosti branja in pisanja. Neli je izstopala že na šolski in regijski ravni tekmovanja. Z večkratnim podrobnim branjem romana Gremo mi v tri krasne Nataše Konc Lorenzutti in romana Elvis Škorc, genialni štor Janje Vidmar, povezovanjem leposlovnih besedil z literarno zgodovino in teorijo ter aktualizacijo pa je tudi na državni ravni napisala dih jemajoč razlagalni spis in dokazala, da je sposobna razmišljati o aktualnih problemskih temah, da je mojstrica besede, predvsem pa potrdila besede Pabla Nerude: »Majhno znanje dela ljudi ohole, veliko pa – zmerne. Zato prazno klasje napihnjeno dviga glavo, polno pa se skromno sklanja k zemlji.« Ni je bolj strme poti na svetu, kot je pot do izobrazbe. A se naložba v znanje najbolje obrestuje in je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika. Nataša Ropič Zdravje www.tednik.si ››› › ››› ›› › ››› › ››› ››› › › ››› Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 22. do 28. marca 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,28. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Teja Šuen, 2259 Ivanjkovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 torek z 22. marca 2022 Poslovna in druga sporočila 22 stran 22 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. Matjaž Korenjak, s. p., Dragovič 1, Juršinci. GSM: 069 642 335. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM živinsko prikolico – kareto, dimenzije dolžina 250 cm, širina 110 cm, višina 105 cm. Tel. 031 892 380. MEŠAN les na panju (63 m3, posek in spravilo) prodam, lokacija Majski Vrh/Videm pri Ptuju. Tel. 041 770 994. NESNICE, rjave, grahaste, črne, v začetku nesnosti in peteline štajerce, prodajamo, možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM traktor, pajek in gosenico Sip ali BCS 404 ali 405. Tel. 041 680 684. åLUHJLML3HUXWQLQDUVWYRMHLQRYDWLYHQLQGLQDPLĀHQVHNWRUVRGREQHJDNPHWLMVWYD ]DWR 3HUXWQLQD 3WXM SUHSR]QDYD VYRMR RGJRYRUQRVW Y ]DJRWDYOMDQMX VRGREQHQDSUHGQHLQSUHGYVHPXĀLQNRYLWHSURL]YRGQMHSHUXWQLQH6PRGHO GUXçEH0+3NLMHHQDL]PHGYRGLOQLKPHGQDURGQLKVNXSLQYçLYLOVNRSUHGHORYDOQLSDQRJLLQQDMXVSHåQHMåLSURL]YDMDOHFSHUXWQLQVNHJDPHVDY(YURSL K skupnemu ustvarjanju vabimo novo sodelavko ali sodelavca na SRGURÿMX/2*,67,.( 9R]QLNPRWRUQHJDYR]LOD Pç Glavne naloge izbranega kandidata bodo: • RSUDYOMDQMHYRçQMH²SUHYR]RYYGRPDĀHPSURPHWX • QDNODGDQMHLQUD]NODGDQMH • YRGHQMHXVWUH]QLKHYLGHQF 2GYDVSULĀDNXMHPR • • • • • NRQĀDQRVUHGQMRDOLQLçMRSRNOLQRL]REUD]ERSRNOLFYR]QLN WHPHOMQDNYDOLÀNDFLMD]DYR]QLNDYFHVWQHPSURPHWX .RGD  RVQRYQRUDĀXQDOQLåNR]QDQMH ]DQHVOMLYRVWLQ]DY]HWRVW SULSUDYOMHQRVW]DGHORYGYHKL]PHQDK ,]EUDQHPXNDQGLGDWXQXGLPR • UHGQR]DSRVOLWHY]DSROQLGHORYQLĀDV • GQHYQRYUDĀDQMHQDVHGHçSRGMHWMD • GHORYVWDELOQHPSRGMHWMXLQXUHMHQHSRJRMHGHOD • UHGQRLQVWLPXODWLYQRPHVHĀQRSODĀLOR • SODĀLORQDSRGODJLRSUDYOMHQHJDGHOD • PRçQRVW]DSRVOLWYH]DQHGRORĀHQĀDV SRSRVNXVQHPREGREMX = L]EUDQLP NDQGLGDWRPNDQGLGDWNR ERPR VNOHQLOL GHORYQR UD]PHUMH WDNRM SRRSUDYOMHQHP]GUDYQLåNHPSUHJOHGX =DGRGDWQHLQIRUPDFLMHQDVODKNRSRNOLĀHWHQDWHOHIRQVNRåWHYLONR  9VHNDQGLGDWHNLVWHY]JRUQMHPRSLVXSUHSR]QDOLVYRMRNDULHUQRSULORçQRVW YDELPRGDQDPSRåOMHWHSULMDYRVNXSDM]çLYOMHQMHSLVRPQDQDVORY3HUXWQLQD 3WXM.DGURYVNDVOXçED3RWUĀHYDFHVWD3WXM jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL YYYVGFPKMUK Z GLASBO DO SRCA -DCDKI@  L@QB@ NA  ûONQSM@CUNQ@M@+ITCRJHUQSM@/STIT @MC !NţHC@Q6NKE 6NKE Nika Zorjan Alya Kvatropirci 2UJDQL]DWRU'UX{ED5DGLR7HGQLN3WXMGRR O IN ŠE KAKŠN POKROVITELJ 20 let oddaje JDMCDQ Natalija Verboten 9CQ@UJNû TFNQ ,@QJNûJ (1-( 35(6(1(þ Cena vstopnice: 12 € v predprodaji, na dan dogodka 15 €. Prodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, 35,½,+5, Moškanjci, Gostilna PRI POŠTI Ptuj, 2NUHSËHYDOQLFDSUL'$5,1.,-XUĄLQFL(YHQWLP in 7$-1,¦792 Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 22. marca 2022 Svet zavoda Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7a, 2286 Podlehnik Svet zavoda Osnovna šola Markovci, Markovci 33d, 2281 Markovci razpisuje delovno mesto RAVNATELJA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje YVNODGX]=DNRQRPRRUJDQL]DFLMLLQÀQDQFLUDQMXY]JRMHLQL]REUDçHYDQMD (Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 47/15-ZOFVI-J, 46/16-ZOFVI-K, 25/17 – Zvaj, 123/21 – ZOFVI-L, 172/21 – ZOFVI-M, 207/21 – ZOFVI-N; v QDGDOMQMHPEHVHGLOX=2)9,  Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge VSRVREQRVWL]DXVSHåQRYRGHQMH]DYRGD 3UHGYLGHQL]DĀHWHNGHODER 'HORQDGHORYQHPPHVWXUDYQDWHOMDVHRSUDYOMDSROQLGHORYQLĀDV ,]EUDQLNDQGLGDWERLPHQRYDQ]DGREROHW=DĀDVPDQGDWDER]QMLP VNOHQMHQDSRJRGEDR]DSRVOLWYLQDGHORYQHPPHVWXUDYQDWHOMD Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila R L]REUD]EL QD]LYX RSUDYOMHQHP VWURNRYQHP L]SLWX RSUDYOMHQHP UDYQDWHOMVNHP L]SLWX QL SRJRM  GHORYQLK L]NXåQMDK Y Y]JRML LQ L]REUDçHYDQMXSRWUGLORRQHND]QRYDQRVWLSRWUGLORVRGLåĀDGDNDQGLGDW QL Y ND]HQVNHP SRVWRSNX LQ SRWUGLOR L] HYLGHQFH L]EULVDQLK RVHE ]D ND]QLYDGHMDQMD]RSHUVSROQRQHGRWDNOMLYRVWSRåOMLWHYGQHKSRREMDYL UD]SLVDQDQDVORY Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje YVNODGX]=DNRQRPRRUJDQL]DFLMLLQÀQDQFLUDQMXY]JRMHLQL]REUDçHYDQMD (Ur. l. RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12–ZUJF, 57/12–ZPCP-2D, 47/15-ZOFI-J, 46/16-ZOFI-K, 49/16, 25/17-Zvaj, 123/21-ZOFI-L, 172/21-ZOFI-M, 207/21-ZOFI-N; v nadaljnjem EHVHGLOX=2)9,  Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge VSRVREQRVWL]DXVSHåQRYRGHQMH]DYRGD 3UHGYLGHQL ]DĀHWHN GHOD ER GQH    'HOR QD GHORYQHP PHVWX UDYQDWHOMDVHRSUDYOMDSROQLGHORYQLĀDV,]EUDQLNDQGLGDWERLPHQRYDQ ]DGREROHW=DĀDVPDQGDWDER]QMLPVNOHQMHQDSRJRGEDR]DSRVOLWYL na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila R L]REUD]EL QD]LYX RSUDYOMHQHP VWURNRYQHP L]SLWX RSUDYOMHQHP UDYQDWHOMVNHP L]SLWX QL SRJRM  GHORYQLK L]NXåQMDK Y Y]JRML LQ L]REUDçHYDQMXSRWUGLORRQHND]QRYDQRVWLSRWUGLORVRGLåĀDGDNDQGLGDW QL Y ND]HQVNHP SRVWRSNX LQ SRWUGLOR L] HYLGHQFH L]EULVDQLK RVHE ]D ND]QLYDGHMDQMD]RSHUVSROQRQHGRWDNOMLYRVW SRåOMLWHYGQHKSRREMDYL UD]SLVDQDQDVORY SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA PODLEHNIK Podlehnik 7a 2286 Podlehnik z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«. SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA MARKOVCI Markovci 33d, 2281 Markovci z oznako »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA«. .DQGLGDWPRUDNSULMDYLSULORçLWLSURJUDPYRGHQMD]DYRGD]DPDQGDWQR REGREMHODKNRSDSUHGORçLWXGLNUDWHNçLYOMHQMHSLV .DQGLGDWLERGRSLVQRREYHVWLORRLPHQRYDQMXSUHMHOLY]DNRQLWHPURNX .DQGLGDWPRUDNSULMDYLSULORçLWLSURJUDPYRGHQMD]DYRGD]DPDQGDWQR REGREMHLQNUDWHNçLYOMHQMHSLV 2L]ELULERGRNDQGLGDWLREYHåĀHQLY]DNRQLWHPURNX 23 2EĀDQNHLQREĀDQHPHVWQHREĀLQH3WXMYDELPR GDVHYVRERWRPDUFDXGHOHçLMR čistilne akcije, NLERSRWHNDODQDFHORWQHPREPRĀMXPHVWQHREĀLQH3WXM 'RELPRVHREXULQD]ELUQLKPHVWLKYĀHWUWQLKVNXSQRVWLK V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena na . april 202. Za dobroto tvojih rok je ostala beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in pradedka Jožefa Godca IZ DOLENE 65 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, ustna in pisna sožalja. Hvala duhovnikoma Benjaminu in Andreju iz župnije Sveta Trojica za opravljen obred, podjetju Mir, gospodom za nošenje obeležij, DU Dolena, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino. Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala. Svet Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Dravska ulica 11, 2250 Ptuj, na SRGODJL=DNRQDRRUJDQL]DFLMLLQÀQDQFLUDQMXY]JRMHLQL]REUDçHYDQMDWHUQD podlagi sklepa 8. seje Sveta zavoda, sprejetega dne 16. 3. 2022, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/-ICE Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati SRJRMHYVNODGX]=DNRQRPRRUJDQL]DFLMLLQÀQDQFLUDQMXY]JRMHLQL]REUDçHYDQMD 8UDGQL OLVW 56 åW  ² XUDGQR SUHĀLåĀHQR EHVHGLOR  ²SRSU²SRSU²=8-)²=3&3' 2GO 86 8, LQ    ² SRSU  ²=9DMLQYQDGDOMHYDQMX=2)9,  Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druJH VSRVREQRVWL ]D XVSHåQR YRGHQMH ]DYRGD ,]EUDQLD NDQGLGDWND ER LPHQRYDQD]DGREROHW=DĀDVPDQGDWDER]QMLPQMRVNOHQMHQDSRJRGEDR]DSRVOLWYLQDGHORYQHPPHVWXUDYQDWHOMDLFH3UHGYLGHQL]DĀHWHN dela bo dne 26. 10. 2022. 'HORQDGHORYQHPPHVWXUDYQDWHOMDLFHVHRSUDYOMDSROQLGHORYQLĀDV Pisno prijavo z originalnimi dokazili oziroma overovljenimi kopijami doka]LO R L]SROQMHYDQMX ]DKWHYDQLK LQ SUHGSLVDQLK SRJRMHY L]REUD]EL QD]LYX opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih L]NXåQMDKYY]JRMLLQL]REUDçHYDQMXSRWUGLORL]ND]HQVNHHYLGHQFH0LQLVWUVWYD za pravosodje o nekaznovanosti ter iz evidence izbrisanih obsodb zoper VSROQRQHGRWDNOMLYRVWLQSRWUGLORVRGLåĀDGDNDQGLGDWNDQLYND]HQVNHP SRVWRSNX ² SRWUGLOD QH VPHMR ELWL VWDUHMåD RG HQHJD PHVHFD  SRåOMLWH Y  GQHKSRREMDYLUD]SLVDQDQDVORY www.ptuj.si Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 Žalujoči: vsi njegovi So ljudje, ki jih ne moremo držati za roko, zato jih nosimo v srcu. Sporočamo žalostno vest, da je po kratki in hudi bolezni za vedno zaspal naš dragi sin, mož, oče in dedek Zmagoslav Šuler 1. 1. 1957–18. 3. 2022 IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 40, PTUJ Zadnje slovo bo v četrtek, 24. 3. 2022, ob 15. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico starega pokopališča položena na dan pogreba ob 13. uri. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjamo. Žalujoči: mama, žena, hčerke Anja, Sarah in Elizabet Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in dragi spomin na te. SPOMIN 21. marca je minilo leto žalosti in spoznanja, da te ni več med nami, draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Marija Mlakar IZ LJUBSTAVE 25 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. Njeni najdražji Svet Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Dravska ulica 11, 2250 Ptuj, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. .DQGLGDWNDPRUDSULMDYLSULORçLWLSURJUDPYRGHQMD]DYRGD]DPDQGDWQR REGREMHLQNUDWHNçLYOMHQMHSLV3RNRQĀDQHPSRVWRSNXERGRNDQGLGDWLNHR L]ELULLQLPHQRYDQMXUDYQDWHOMDLFHREYHåĀHQLY]DNRQLWHPURNX Nepopolne vloge, prepozno prispele vloge in vloge z neoriginalnimi oziroma neoverovljenimi kopijami dokazil o izpolnjevanju razpisnih pogojev ERGRL]ORĀHQHL]SRVWRSND Svet Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman, zakaj te več ni? Le spomin še živi. ZAHVALA V 45. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec Darko Cafuta IZ VAREJE 37 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Posebna zahvala gre tudi KTED Koranti Demoni, Te De Korant Klub, Občini Videm, Zvezi društev kurentov, Vinogradnikom iz Velike Varnice, ostalim društvom, duhovnikom, pevcem, govornikom ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vaše besede, pomoč, podporo, izkazano spoštovanje, darove, cvetje, sveče in svete maše. Vsi njegovi Umrli so Umrli so: Katarina Frank, roj. Jurgec, Starošince 46, roj. 1930 – umrla 7. marca 2022; Marija Junger, roj. Duh, Pobrežje 169, roj. 1937 – umrla 8. marca 2022; Olga Vela, roj. Žgalin, Panonska ul. 5, Ptuj, roj. 1937 – umrla 10. marca 2022; Marko Krajnc, Stojnci 47, roj. 1951 – umrl 10. marca 2022; Janez Klinc, Cirkulane 83, roj. 1934 – umrl 10. marca 2022; Jožefa Škraba, roj. Horvat, Zg. Hajdina 171, roj. 1946 – umrla 11. marca 2022; Darko Cafuta, Vareja 37, roj. 1977 – umrl 12. marca 2022; Katarina Šoštarič, roj. Osterc, Gradiščak 8, roj. 1931 – umrla 13. marca 2022; Franc Golob, Vintarovci 20e, roj. 1935 – umrl 22. februarja 2022; Jožef Albin Polajnko, Hardek 40a, Ormož, roj. 1928 – umrl 9. marca 2022; Valentin Zdravko Zamuda, Peršonova ul. 50, Ptuj, roj. 1935 – umrl 11. marca 2022; Jožefa Megla, Hlaponci 41, roj. 1959 – umrla 12. marca 2022; Zdenko Šilak, Jadranska ul. 11, Ptuj, roj. 1963 – umrl 12. marca 2022; Olga Brodnjak roj. Jerenko, Hajdoše 56, roj. 1934 – umrla 13. marca 2022; Marija Šterbal, roj. Forštnarič, Zabovci 53, roj. 1925 – umrla 14. marca 2022; Marija Frank, roj. Plohl, Cvetkov trg 3, Ptuj, roj. 1932 – umrla 15. marca 2022; Franc Bombek, Belšakova ul. 30a, Ptuj, roj. 1936 – umrl 15. marca 2022. Štajerski TEDNIK torek, 22. 3. 2022 COLOR CMYK Kronika 24 stran 24 torek z 22. marca 2022 Ptuj z Poslanstvo Alenke Čurin Janžekovič je uzakonitev evtanazije »Šla bom takrat, ko bo moje telo reklo, ali pa bo prej rekel moj um« Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je bil prav poseben večer. Na njem je Alenka Čurin Janžekovič, učiteljica razrednega pouka in glasbene vzgoje, upokojena ravnateljica OŠ Sveti Tomaž, velika ljubiteljica glasbe in kulture ter plesa v pogovoru z Darjo Plajnšek predstavila svoj avtobiografski roman Sam bog naj jo bere, ki ga je po njenem pripovedovanju zapisala Petra Škarja. Govori o rojstvu, življenju in smrti, kjer odstira trenutno še zelo zamolčano temo o evtanaziji, o tem, da bi človek moral imeti izbiro o svojem koncu, da ne bi smel trpeti po nepotrebnem in da bi lahko izbral manj boleče slovo. Sama noče trpeti, vse preveč trpljenja je bilo že doslej v njenem življenju, za seboj ima že enajst operacij, in kot pravi, nobene več ne bo. Sama je o evtanaziji resno začela razmišljati po zadnjih dveh operacijah. Le-ti sta bili po nekajmesečni nepokretnosti prelomni. Vse do decembra leta 2016 sta z možem Marijanom veliko plesala, kljub njeni bolezni. Oboževala je tisto lahkotnost na plesišču, po katerem jo je vrtel in zibal, sama pa se je predajala njej tako ljubi glasbi. Nenadoma pa se je podrla vsa socialna mreža. »Ko enkrat obležiš, se lahko posloviš od vsega, kar si do takrat lahko počel, užival na kulturnih dogodkih, razstavah, v gledališču, na literarnih večerih,« pravi Alenka. Ko niti več klavirja ni mogla igrati, ker so ji členki zatrdeli, niti zapeti »Ta knjiga je moje poslovilno pismo« Alenka Čurin Janžekovič je o svoji knjigi med drugim jasno povedala:„Ta knjiga je moje poslovilno pismo. Želim jo držati v roki, preden se odpravim na zadnjo pot. Upam in želim si, da bo družba prepoznala, da je dostojen konec veliko bolj human kot borba za podaljševanje življenja za napredek znanosti. Ljubim to lepo življenje. Želim, da mi ostane tako ljubo in da mi zadnji dnevi in zadnja leta tega ne uničijo. Zato možnost evtanazije – za mirno, dostojanstveno smrt. V to srčno verjamem,“ je zapisala. Foto: Črtomir Goznik najljubše pesmi, se je začela resno spraševati, kaj je še tisto, za kar je vredno živeti. Želi si dostojanstveno smrt, ne agonije Ne želi obležati povsem negibna in biti popolnoma odvisna od drugih ter čakati na konec. Ne želi biti ena od tistih, ki nemo strmijo skozi okno, vsi bledi in izsušeni ter po možnosti še brez nog, ne zavedajoč se okolice. Ne želi biti ena od tistih, ki hropeče kričijo od bolečin ob razpadanju telesa, zato je tudi sprejela to končno odločitev. Alenka Čurin Janžekovič se je kot zagovornica evtanazije odločila za vodeni samomor, dostojno slovo z zdravniško pomočjo v Švici. Tudi zato, ker Slovenija pravice do dostojanstvene smrti še ni uzakonila. Na ta račun, da bo spila „koktajl“ (zdravilo), ki ji ga bo predpisal njen zdravnik v Švici, se včasih pri njih doma že malo hecajo, pravi. Nekaj papirjev jo še čaka. Švica je še bolj birokratska kot naša država. Alenka Čurin Janžekovič: „Z možem Marijanom sva načeloma dogovorjena, da ne grem na nobeno večjo operacijo več. Če bi jo zdravniki predlagali, bi me namesto v bolnico peljal v Švico ...“ »Za takšno stvar se ni lahko odločiti, zorela je nekaj časa, moraš pa poslušati svoje telo,« je povedala. Njen mož Marijan vedno reče, da ko se bo odločila za Švico, je pri tem ne bo oviral. Prvi znaki bolezni so se pojavili pri sedmih letih Morquijev sindrom so pri Alenki Čurin Janžekovič diagnosticirali pri enajstih letih. Zbolela je tudi njena sestra Nevenka, ki je žal že pokojna. Povzroča ga pomanjkanje enega od encimov v telesu za presnavljanje sladkorja. Ta sladkor se nabira med sklepi, uniči najprej hrustanec, kosti brez hrustančne obloge se začnejo drgniti druga ob drugo, kar povzroča hude bolečine. Zdravila zanjo ni, verjetno tudi zato, ker je redka in se nihče ne trudi, da bi našel zdravilo. Že od zgodnje mladosti si bolečine lajša z analgetiki. Eno od „zdravil“ je tudi skalpel. Sama ima največ težav s kolki, vsake toliko časa mora na operacijo, po vsaki je telo vedno bolj izčrpano. Prvič je bila operirana že pri petnajstih letih. Prvi znaki bolezni so se pojavili pri Alenki že pri sedmih letih. Starši so zaznali, da se njena drža spreminja, opazili so nenavadno obliko nog, ploska stopala, debelili so se vsi mali sklepi na rokah. Koliko različnih zdravnikov so obiskali, da Foto: Zarja Jana Skrajni čas je, da se začnemo pogovarjati o evtanaziji Knjiga Sam bog naj jo bere je zelo brana, zgodba je tekoča in bralca povleče, da jo enostavno mora prebrati do konca. Zgodbo svojega življenja je Alenka Čurin Janžekovič napisala po dolgih letih razmišljanja, da bi svojo družino še bolj združila, kot so bili v resnici povezani, da to ostane za zanamce. Zapisala je tisto, kar je živo ostalo v njej. „Zadnji del knjige pa je tisti, s katerim se trenutno ukvarjam in za katerega se najbolj zavzemam. To mora priti čim prej med ljudi, da se začnemo bolj pogovarjati, kako bomo živeli tretje življenjsko obdobje, da se začnemo pogovarjati tudi o zakonu o evtanaziji,“ je prepričana Alena Čurin Janžekovič. Predlog slovenskega zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je sicer že napisan. Stekla je javna razprava, ki bo trajala pol leta. Napisali so ga strokovnjaki z različnih področij. Prebrali naj bi ga vsi, saj zadeva celotno družbo. Foto: Črtomir Goznik Alenka Čurin Janžekovič o knjigi Sam bog naj jo bere … Rojstva: Karmen Vidmar, Spodnje Gruškovje 25a, Slovenske Konjice – deklica Elena; Martina Pukšič, Ločki Vrh 65, Destrnik – deklica Lucija; Petra Janžekovič, Stojnci 125, Markovci – deklica Zarja; Sandra Sever, Trgovišče 19, Velika Nedelja – deček Gaber; Sara Horvat, Lasigovci 4, Polenšak – deček Oliver; Klavdija Škorjanc – deček Nik; Lara Pišek – deklica Ema; Tamara Kolar – deček Žiga; Simona Zemljič – deček Filip; Tina Kuret – deček Filip; Tamara Kočevar – deklica Mia; Maja Gabrovec – deklica; Maša Vajda – deklica Nika; Vedrana Fras Kopilović – deček Teo; Danica Šestanj Perić – deklica Ajda; Lidija Baranja – deklica Vita; Sandra Krušič – deček Jaka; Maja Rebernišek – deklica Lia; Urška Stermecki – deček Tim. Če Gabrijela (24.) zmrzuje, slana več ne škoduje. so bolezen diagnosticirali, se ne spomni več. Ampak bilo jih je ogromno. Alenka v povezavi z boleznijo govori kot o redki tombolski nagradi, saj sta za to redko boleznijo zboleli obe s sestro Nevenko. Otroštvo je sicer preživela tako kot vsi otroci, počela številne vragolije. Takrat ni nihče razmišljal o bolezni, vsem je bilo lepo. Kljub zahrbtni bolezni obe sestri uživali v življenju in delu Kljub zahrbtni bolezni sta s sestro doštudirali, se našli v svojih poklicih, v katerih sta uživali, četudi je bilo treba preplezati veliko zidov. Pri tem sta imeli polno podporo staršev. Nevenka je bila novinarka, Alenka pa učiteljica razrednega pouka, ki je neizmerno uživala v poučevanju glasbene vzgoje in zborovskega petja. Prav tako v ravnateljstvu. Pri svojem delu je bila ustvarjalna in kreativna ter navdihujoča. „Ker, če ne goriš sam, ne morejo goreti drugi,“ je bilo vselej njeno vodilo. Na to obdobje svojega življenja ima izjemno lepe spomine. Kako lepo je bilo na pevskih vajah, sploh pa na intenzivnih pevskih vajah z učenci. Z možem Marijanom sta skupaj že štiri desetletja. Prav nič mu ni težko narediti zanjo. Če bi si zaželela, bi ji sklatil zvezdo z neba, toliko moči, energije in ljubezni ima zanjo, izhaja iz njene pripovedi, knjige Sam bog naj jo bere. MG Danes bo jasno. Ponekod bo še pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od -7 do -1, na Primorskem od 0 do 4, najvišje dnevne od 10 do 16 °C. OPOZORILO: V večjem delu Slovenije je velika požarna ogroženost v naravnem okolju. OBETI: V sredo in četrtek se bo nadaljevalo jasno vreme. 4-dnevna napoved za Podravje Poroki – Ptuj: Hinko Trebovc Zlateče pri Šentjurju 5, in Aleksandra Bregant, Vrtna ul. 3, Murska Sobota; Stojan Petrovič in Vesna Fajfarič Planjsko 16. Vir: ARSO