: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob '/>6. uri zjutraj, n ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50 Za Inozemstvo celoletno K 28'—. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-trankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Št 195. V Ljubljani, sreda dne 14. septembra 1910. Leto I. Neodvisen političen dnevnik. Ljubljana pred — lakoto! Naši članki o draginji v Ljubljani so vzbudili med občinstvom splošno pozornost. Obilo dopisov in ustmenih izjav nas krepi v tem boju za najhujše zlo, ki ta hip pritiska večino Ljubljančanov. Seveda se »Gra-zer Tagblatt" in „Slovenec“ norčujeta. A pri naših nemških in klerikalnih someščanih je vedno ista. Kaj pa briga debelega kanonika in rejenega korarja, če je meso za par krajcarjev dražje. On ne ve, kako težko se denar služi, ker živi od tega, kar pri-štedijo in prigospodarijo drugi. Taka je vsa stranka črnosuknjarjev! Jako se pa norčujejo iz uprav groznih razmer, ki vladajo v Ljubljani. Zaganja se v gosp. Ribnikarja, ki je na ljubljanskem trgu že obilo dobrega storil v prid ljubljanskemu konsumentu. Le za osebnosti jim gre tako klerikalcem kakor Nemcem! Mi dobivamo svoje informacije od prizadetega ljudstva, ki je danes na obupnem stališču, da stoji pred lakoto. Še tako štedljiva gospodinja znosi že prve dni ves denar na trg, mož pa nerad verjame, da je izginil denar kakor kafra. Zdaj pa smo prišli že tako daleč, da se tudi možje zanimajo za draginjo in se grabijo za lase, kake strašne cene morajo plačevati za živila, in to ni samo v Ljubljani. V Šiški, na Viču in v Mostah imamo podobne razmere. Naš predlog, naj se v Ljubljano upelje argentinsko meso, se zdi klerikalcem smešen. Norčevati pa se more iz tega živ-ljenskega vprašanja le brezvestna stranka! Goveje meso v Ljubljani je dražje kakor v Pragi in na Dunaju. Po kakovosti je pa veliko slabše. Mesa od pitane živali tu sploh ni dobiti, zadnji deli se prodajajo tako drago kot prednji. Prešič, ki je boljši, gre iz dežele, slabe hrvatske in ogrske pre-šiče pa mi dobivamo. Pa kaj govorimo: Ljubljana danes pravzaprav živi od hr-vatskih buš. In ubožni sloji morajo drago plačevati rebra, vrat in glavo teh buš, kojih »meso" je malo redilno. Na podlagi tega opazovanja, ki ga uvidi vsaka gospodinja, je »Jutro" objavilo zahtevo, da naj se pripusti na naš trg argentinsko meso. Vsa mesta delajo in se gibljejo, drugod so štrajki; shodi, vlada in občine preizkušajo, kako bi bilo z uvozom iz Argentinije, pri nas pa g. Lašan na magistratu spi in krog njega v polkrogu smrče gg .prisedniki komisarskega sveta. Mi odločno ponavljamo zahtevo ljubljanskega ljudstva, da naj gosp. Lašan zdaj, ko je prilika, stori kaj, da pride na ljubljanski trg cenejše me s o. »Slovenčeve" očitke na bivšega župana pa zavračamo z njegovim lastnim poročilom, da se je vlada šele sedaj konečno udala, da je pritrdila uvozu argentinskega mesa Kako je torej mogel Hribar prej v tem oziru kaj storiti? Ne glejte vsega skozi strankarska očala, to je ljudsko vprašanje! Gospodarski boj na Goriškem. Kakor je znano, je goriško okrajno glavarstvo Italijanom na ljubo prepovedalo že dovoljeno slavnost in dirko kolesarskega društva »Gorica," ki se je imela vršiti v nedeljo, dne 11. t. m. Za to prepoved ni bilo prav nikakega stvarnega razloga, saj so bili Slovenci celo pripravljeni sprejeti od glavarstva diktirane pogoje, da se ne bodo shajali v glavnih ulicah, in da ne bodo imeli skupnega obeda v narodnem hotelu »Pri zlatem jelenu." Italijani pa so hoteli popolnoma ponižati Slovence in so toliko časa pritiskali na glavarstvo, da se jim je udalo in slavnost kratkomalo prepovedalo. Naravno, da je to postopanje Italijanov in vlade razburilo goriške Slovence tako, da so sklenili organizirati bojkot proti laškim trgovcem in obrtnikom v mestu. Dežela je po dve tretjini, okolica pa popolnoma slovenska. Vspričo tega dejstva ne bo Slovencem težko izvesti bojkota z uspehom, posebno ako se upošteva, da tvorijo Slovenci tudi v mestu samem dobro četrtino prebivalstva. Vendar Italijani so tako fanatično na-cijonalni, da ne morejo pojmiti dalekosež-nosti in posledic napovedanega gospodarskega boja. Kratkovidni so celo toliko, da so tudi oni od svoje strani sklenili bojkotirati Slovence v mestu in v okolici. Italijani pač računajo na znano slovensko potrpežljivost in narodno mlačnost; vendar takrat se utegnejo pošteno zaračunati, kajti vse kaže, da Slovenci hočejo z vso resnostjo izvesti gospodarski boj. Odbor imenovanega kolesarskega društva je razposlal po deželi 10.000 letakov, v katerih se poziva prebivalstvo na bojkot proti Lahom. Pripravljajo se shodi w mestu in po deželi. Naše ljudstvo bo treba pošteno podučevati, bodriti in opominjati, ako hočemo računati na pozitivne uspehe. Posebno stari ljudje se kaj krčevito drže laških trgovcev in to še iz dobe, ko smo Slovenci v Gorici politično dremali. Slovensko ljudstvo je navajeno že od pamtiveka trpeti krivice od strani tujerod-nikov in težko ga je pripraviti do daljšega in stalnega odpora. Naše ljudstvo kaj rado pozablja in odpušča krivice, ki se mu gode. Seveda je naša mladina v tem oziru že bolj trdna, dasi ni takšna, kakor bi bilo želeti. Treba bo na vsak način obilo dela in truda od strani inteligence, ako hočemo, da izgine robski duh iz naših vrst. Gospodarski boj in stremljenje po emancipaciji od tujega kapitala na Goriškem je vsekako vesel pojav, kateremu želimo najboljših uspehov. Sz s!ovcnskih krajev. Iz Idrije. Narodna zavednost. Nekako pred mesecem se je preselil z Dunaja v Idrijo slaščičarnar, ali kakor je zapisal idrijski poročevalec »Lajbaherce": sladki mož, ki bo nežnemu spolu in dijakom gotovo v veliko veselje. Mi pripomnimo nekaj več, ali držati se hočemo objektivnosti — saj smo že itak v nevarnosti, da pride mož z rdečim svinčnikom in poreče: »Vi poživljate na bojkot!" Ne mislimo na to, le naše narodne dame in druge odjemalce bi radi spomnili na neko stvar. Mož je Nemec in lomi slovenščino le za silo. Vraga, kako pomagati? Nič lažjega: Slovenec, ponižna duša, tmu gre sam na roko s tem, da čeblja nemščino. Vprašamo, ali je to zavednost, s katero se tako radi ponašate na veselicah in kadar ni prilike, da bi nemškutarili? K. k. elektrischeZentrale »Rum-werk“ —se blesti v velikih črkah na novi rudniški elektrarni. Radi bi vedeli, koliko Nemcev je v Idriji. Po naši Statistiki namreč dosedaj še nismo našli niti enega, ki bi bil pristen. Se poznamo, gospodje iz grada! V največje veselje vam je provocirati z nemškimi napisi, ki jih nihče ne potrebuje, niti ne mara. Pred leti se je poskušalo z mazanjem nemških tabel. Tudi županstvo je baje apeliralo, da bi se odstranili nemški napisi, pred vsem oni „Waidmannsheil“ pred gozdarsko šolo. Ali mesto, da bi se rudnik uklonil upravičenim zahtevam in odstranil izzivajoče napise, je poslal po orožnike, zasledoval »zločince" in v varstvo »nemškega značaja" določil posebne straže. Enkrat pa bo dovolj in takrat bomo videli, kdo se bo smejal! Nekdo, ki se zanima »za vse malenkosti", bi rad izvedel, če je učitelj P., ki je član »Sokola", še član »Kazine". Slovanski Jug. Novo srbsko posojilo. Po zatrdilu »Večernih Novosti" zahtevajo vojaški krogi v Srbiji nov kredit 20.000 dinarjev za iz-popolnjenje trdnjavske artiljerije, nabavo gorske artiljerije in za moderniziranje ar-tiljerijsko-tehničnih zavodov v Kragujevcu in v Obiličevem. Nadalje smatrajo omenjeni krogi za neobhodno potrebno, da se zviša prvotno za 10 milijonov prenizko prelimi-nirani kredit za gradnjo železnic. Ker pa mora vlada misliti na kritje še drugega deficita, ki je nastal letos radi grozne povodnji in deloma silno slabe žetve, je že baje storila v Parizu primerne korake, da si najame konverzijsko posojilo 100 milijonov dinarjev. ^ ( Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda! Splošni pregled. Delegacije se sestanejo. Dne 22. t. m. se vrši na Dunaju skupen ministrski svet, ki se bode bavil z vprašanji delegacije. Te se sestanejo sredi oktobra na Dunaju, natančneje se bo £pa doba določila pri skupnem ministrskem posvetovanju. Za sedaj se misli na početek zasedanja delegacij dne 12. oktobra. Te dni se je posvetoval ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary na Dunaju o sklicanju delegacij in o predlogah obeh vlad. Prvi pride v poštev proračun za leto 1911, ker je letošnji proračun že dognan. Govorilo se bode tudi o vprašanju zunanje politike, kar je že omenil minister. Sploh zastopa Khuen Hedervary v svojih razgovorih z Aehrenthalom stališče ogrske vlade na-pram zunajnim vprašanjem. Solljalistovska četvorica pred delavstvom. Frankobrodska socijalno-demokratska stranka je imela v nedeljo popoldan velik meeting, katerega so se udeležili Jaures iz Pariza, Vandervelde iz Bruslja, Keir Hardie iz Londona in Glockel z Dunaja. Udelež-nikov je bilo 15.000 do 20.000. Ker je bila oblast prepovedala, da bi se govorilo v tujih jezikih (seveda na Nemškem!), so se govorniki omejili na kratke referate. Keir Hardie je pa govoril kljub temu angleški, ne da bi ga bila ovirala pri tem policija. Vsi štirje govorniki so poudarjali internaci-jonalnost in solidarnost proletarijata, pobijali vojskovanje in vzbujali nemško soci-jalno demokracijo k energičnemu boju za bodoče državnozborske volitve. Ves meeting je trajal samo tri četrt ure. Odpevši delavsko marsejlezo je odšla množica v najlepšem redu. Na mostovih reke Men je bilo pač dosti policije zbrane, a povoda uposeči ni imela. Evharistovski kongres. V nedeljo se je končal evharistovski kongres v Montrealu na Kanadskem zelo impozantno s procesijo iz Notre Dame cerkve do Fletchers-Fielda, katere so se udeležili kardinal Vanutelli, več nadškofov, 150 škofov, več tisoč duhovnikov in redovnikov in 25.000 lajikov, zastopnikov cerkvenih društev kanadskih in severoameriš-kih. Sprevod z ministrom predsedni kom Laurierjem v sredini se je pomikal med zvonenjem v bogato okrašeno mesto, katerem so plapolale mnogobrojne zastave v britskih, papeških in francoskih barvah. V Fletchers-Fieldu se je vršila božja služba, pri kateri je slavnostno govoril nadškof iz St. Louisa. Leta 1911 se vrši kongres v Sevilli, 1912 na Dunaju, 1913 v Lyonu in 1914 mogoče v Združenih državah. Boji v Abesiniji. Pred nekoliko dnevi se je javljalo v vseh možnih varijacijah, da jeMenelika za- LISTEK. MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [95] »Gorje mi!“ »A ne govoriva več o tem, častiti mojster. . . Morda se vam tudi brez moje pomoči posreči, da ohranite svoj poslednji špalir . . .“ »Ah, o tem dvomim 1“ »Res je, da bi samo vi edini vedeli, da sem prišel na vrt; jaz bi se skrival tako oprezno, da Sveti Oče nikdar ne bi izvedel tega malenkostnega pregreška . . .“ »Mladi mož, vi me pripravljate v izkušnjavo . . .* »Res je, da vas ne bi bil samo obvaroval obešenja s tem, da bi rešil sadje, ki je v nevarnosti, marveč bi vas bil tudi proslavil za vse čase s tem, da bi vam pokazal čudovito cepljenje, ki sem ga izumil . . .“ »Ah, gospod Peter, molčite, molčite!" »Res je, da bi bili vi naposled v posesti neprecenljivih skrivnosti, toda če je nemogoče, pa ne govoriva več o tem!“ »Mladi mož! Mladi mož! Odločil sem se: spustim vas na vrt!" »Čemu bi se izpostavljali kazni? Tega sicer ne verjamem, da bi vas dal Sveti Oče obesiti za takšno malenkost . . .“ »Saj ne bo nihče vedel!" »To je res! Jaz bi se skril tako, da me ne bi videl nihče razen vas! . . . Toda vaša vest? Ali vam ne bo očitala tega kršenja dolžnosti! Ne, rajša pustiva to namero!" »Moj Bog, kako ste naivni, mladi mož! Ne skrbite vi za mojo vest . . . Povem vam, da morate na vsak način na vrt!“ bo, če že hočete A samo vam na »Pa naj ljubo . . .“ »Poslušajte: jaz stanujem v majhni hišici na vrtu . . . Moji pomočniki odhajajo ob osmih zvečer; oni spe skupno z drugo služinčadjo. In takrat zaprem vse dohode na vrt, in nihče ne more več stopiti razen njegove Svetosti, ki hodi včasih odpočivat med cvetlicami od skrbi svojega svetega pastirstva. Drevi ob desetih bodite pri vratcih, ki jih vidite tamle doli ... ali vidite? Po dnevi boste morali seveda ostati skriti v mojem stanovanju . . .“ »Sprejmem zato, da vam ustrežem, cenjeni mojster!" »V nagrado vam hočem podrobno razkazati vse vrtove ter vam priskrbeti priliko, da vidite Svetega Očeta, ne da bi vas on opazil ..." »Ah, vi izpolnjujete vse moje želje!" je vzdihnil Raga-stens. »To je več, nego sem se drznil nadejati." »Torej, drevi pri malih vratcih!“ S temi besedami je možakar goreče stisnil Raga-stensovo roko ter se napotil navzdol proti papeški vili, dočim se je vitez obrnil nazaj, šiloma se premagujoč, da ne bi s preveč živahnimi koraki izdal radosti, ki ga je navdajala. »Že imamo Borgijca!" je dejal, ko se je vrnil k Rafaelu in Machiavelliju. »Pogum in previdnost velja, prijatelja. Še nocojšnji večer nam je stopiti v boj . . .“ XXXI. Rosa Vanozzo in Aleksander Borgia. Ne daleč od razvalin, ki so jim pravili in jim še dandanes pravijo tempelj Šibile, pribobni deroča reka Anio z gor in se meče v globoko sotesko. Stene te soteske štrle navpično proti nebu; podobne so visokim zidovom iz nagro-madenih granitnih skal, po razpokah obraščenih z divjimi rastlinami. Na dnu se sliši zamolklo rjovenje reke, ki se lomi med zelenkastimi pečinami in tvori izprva majhen tolmun, nato pa teče dalje, v svojih razposajenih ovinkih, iščočih si izhoda izmed granitnih gruč. Ta kraj je bila soteska Anija. Nad globino, prav nad tolmunom, ki ga je tvoril Anio po svojem slapu, so se skale umikale in votljile ter tvorile naravno podzemeljsko jamo, o kateri so krožile med narodom neverjetne govorice. Večina ljudi jo je imela za eno izmed peklenskih vrat. Najboljši dokaz, da je res tako, so jim bile čudne smrdeče megle, ki so tuintam uhajale iz te votline. Z eno besedo, kraj je bil zelo sumljiv, in živa pametna duša se ne bi bila predrznila tja, kakor hitro je napočil mrak. Nadejamo pa se vendarle, da se bralci brez strahu potrudijo z nami, dasi odhajamo baš okrog polnoči v ta zlovešči brlog. V ozadju votline gori smolnata trska, ki s fantastno lučjo razsvetljuje njeno notranjost. V kotu se kopiči suho listje, postelja stare ženske, ki se ob tej uri ukvarja s čudnim delom. Ta stara ženska je Maga, ali bolje — da jo imenujemo s pravim imenom — Rosa Vanozzo. Pravkar je bite porinila granitno skalo proti nekakemu rovu, ki je zeval v ozadju votline. _______________________________________ (Dalje.) dela kap, sedaj pa poročajo, da je prišlo med vladnimi četami in pristaši cesarice Taitu do boja, v katerem so zmagali vladini vojaki. Cesarica Taitu se že dolgo bavi z načrtom, kako bi po Menelikovi smrti dobila vlado in moč v svoje roke in pri tem jo v novejši dobi še podpira njen brat Ras Voli, četudi je prisegel zvestobo prestolonasledniku Lidj-Jeasu, ki bi prišel na krmilo potem, ko bi bila odstavljena cesarica. Me-nelikov sorodnik Ras Mikael je nastopil z vladnimi četami vred, ki so znale šteti 70.000 mož, proti pristašem upornega Ras Volija in ga porazil, kakor se poroča naknadno. Iz stenografičnega zapisnika državne zbornice. »Svoje pravice moramo prositi mi, ki plačujemo mnogo večji krvavi davek, nego drugi; mi, vedno zvesti Avstrijanci moramo zastonj prositi in modelovati, in moramo zvedeti, da nas sme v prestolnem mestu vladi pred očmi psovati, kolikor kdo hoče! Jaz kličem Avstriji: spoznaj, kaj imaš biti! Ti imaš biti vsem sinom, rekše vsem narodom pravična mati; ti moraš sredi Evrope osnovati srečno raznih narodov družino, ker sicer te ne bode nihče branil, ko zopet pridejo sovražniki od zunaj; sicer se zate nobene prsi ne postavijo proti sovražniku, kateri te hoče razrušiti. Samo če bodeš pravična, če posilno stiskanje narodov odsloviš iz srca, utegneš zvedeti, da je resničen ta pregovor: »Austria erit in orbe ultima, si erit justa gentibus" rekše: »Avstrija bode na zemlji poslednja, ako bode pravična narodom". Govoril slovenski državni poslanec dr. Lovro Toman v seji poslanske zbornice na Dunaju, dne 3. junija 1 867. 1. Dnevne vesti Sestanek odbora zaupnikov narodno-napredne stranke je dr. Tavčar preložil od 18. t. m. na 25., ker je moža jezilo, da je bilo „Jutro“ bolje informirano kakor „Slov. Narod“, kojega šefredakterji so cela narodno-napredna stranka. Otročarija! Afera Triller-Ribnlkar vzbuja velikansko pozornost. Dasi o dr. Rybaru nihče ni dejal pri razpravi, da je govoril s kakim ministrom v Hribarjevi zadevi, temuč le o utisu, ki ga je imel poslanec glede nazi-ranja ministrskega predsednika Bienertha o tej zadevi, je vendar „Slov, Narod" s silno radostjo sprejel dementi dr. Ryb&ra, da ni govoril z ministri. Ta stvar nima nobenega pomena ne za javnost, še manj za sodnijo, ki dokaza po dr. Rybaru niti dopustila ni. „Narod“ pa se je oprijel te bilke, ker mu jedro afere smrdi. Afera pa veseli tudi „Slovenca", ki si je izbral za tarčo g. dr. Ploja, kateri je v to zadevo prišel prav po nedolžnem. Že meseca junija se je Ploj pogajal z ministrstvom za potrditev župana Hribarja imenom »Jugoslovanskega kluba". Če ga je začetkom julija povabil Haerdtl k sebi in mu rekel, da Hribarjevo zadevo reši v 48 urah in sicer neugodno, in če je potem na Plojevo željo izjavil, da še počaka, dokler Ploj ne poizve za mnenje merodajnih krogov v Ljubljani, je to pač vse kaj drugega, kakor vladna agentura, kakor bi rad podtaknil „Slovenec“. Kaj je nameraval Haerdtl s temi poizvedbami, tega pač ne bomo izvedeli i^ njegovih ust, a mislimo si lahko. Ker je Hribarjeva zadeva vseslovenska zadeva, je Ploj zanjo nastopil, dasi ni pristaš narodno-napredne stranke. Še celo zasluga njegova je, če je bil tako Mali listek. V. F". JELENC: ------ Pred gledališko sezono 1910|11. (Dalje.) Ta misel je vprašanje o domačem gledališkem naraščaju in osobju za dramo, opero in opereto. Kaj pomaga tarnanje, vzdihovale, a še največkrat zabavljanje, mi nimamo slovenskega osobja, ako se ne stori ničesar, da bi se odpomoglo takim vednim nedostatkom. To je vprašanje o našem gledališkem naraščaju; vsako leto o gotovem času se ponavljajo dolgotrajne polemike, a stori se v bistvu ničesar, da bi se moglo trditi, približali smo se za korak bližje svojemu cilju. Dokler se ne spremene družabne razmere v našem abderitstvu, res ne moremo računati na dober inteligenten gledališki materijal, ker bo težko dobiti človeka, ki bi se resno posvetil odru, ko vidi vsepovsod le preziranje in omalovaževanje. Seveda ne mislim pri tem na razne diletantske ali pa športne kaprice, pred očmi mi je le resno, stanovsko delo. In danes moramo računati z dejstvom, da nimamo gledališkega naraščaja v pravem pomenu besede, pa kje naj ga tudi vzamemo? Gledališkemu naraščaju je treba strokovne izobrazbe, ne sicer teoretične, ampak praktične. Gledališko ravnateljstvo prireja sicer takten, da je pisal Trillerju, naj skliče več gospodov narodno-napredne stranke na posvetovanje. On ni mogel nič zato, če se to ni zgodilo. Še podlejša je opazka »Slovenca" o »potegovanju za dr. Tavčarja". On je imel od Tavčarja in Trillerja zagotovilo, da bosta pravočasno obvestila Hribarja, tembolj ko sta dejala, da mora Hribar vsemu načrtu pritrditi. .. Kaj je mogel on zato, če se to pravočasno ni zgodilo. Če sta Tavčar in Triller si upala brez Hribarja predlagati, da se Schwarza vpraša radi Tavčarjevega županstva, kako naj on drugače okrene, ki je menil, da ima pred sabo legitimne reprezentante javnega mnenja med naprednjaki? Če je 14. avgusta Ploj dobil utis, da je v Ljubljani razpoloženje za Hribarja t. j. drugačno kot je on mogel izjaviti Haerdtlu na podlagi razgovora s Tavčarjem in Trillerjem, je bila dolžnost njegova to takoj sporočiti Haerdtlu. To je tudi storil z ekspresnim pismom, a tragično pri vsem tem je le, da je bilo — prepozno. Ploj je ravnal kot parlamenter v neljubi vlogi pravilno, kakor se mu je naročalo. Le tak strupen zavijač, kakršen je »Slovenec", more v njegovem postopanju videti, da je postopal kot vladen agent. Je pač nevaren sovražnik klerikalcev ta dr. Ploj, zato pa je treba vse uporabiti, da se ga poniža. To se nam je zdelo potrebno povedati v obrambo časti moža, ki je v ljubljansko afero zašel po nedolžnem. Laž, laž In vse je laž, tako .zopet upije »Narod", ker je g. Ribnikar razkril pred sodiščem zakulisne stvari, ki niso sicer všeč dr. Trillerju in Tavčarju, ki pa vendar zelo zanimajo tudi ostale naprednjake, ki slučajno ne igrajo politike pod enim klobukom. Ljudje pravijo, da ne sedi g. Ribnikar na zatoženi klopi, marveč dva napredna veljaka. Za ljudstvo zadostuje že to, kar je g. Ribnikar povedal in dr. Triller potrdil in vsi pravijo, da za javnost ni treba nobenega dokaza resnice več, ker se že iz prve razprave lahko vidi, koliko je bilo pri Trillerju ura. V »Slov. Narodu" se sedaj šefredakter dr. Triller pere s tem, da zmirja Ribnikarja z lažmi. On sam pa je pred obravnavo vsako pogajanje tajil, pri obravnavi priznal, pri obravnavi pa zopet govoril laž, ki jo je sam v sobotnem večernem »Narodu" popravil. Ošabnež ošabni pač opravičeno vidi strahove. Mladini vstajajo in Vas je strah, gospod doktor Karel Triller!! Z magistrata. Vladni komisar Laschan se je končno vendarle odločil, da pokliče k sebi za svetovalce gospode: Vaso Petri-čiča, dr. Valentina Krisperja, mizarja Rojino, starega Doberleta, dr. Papeža in Feliksa Urbanca. Svetovalci, o katerih smo mi pisali, naj nam opuste, da smo jih izdali javnosti, ker so pri stvari čisto nedolžni. Avstrijski vohuni v Srbiji. »Slovenec" se jezi, ker so srbske oblasti zelo previdne napram raznim sumnjivim tujezemcem in zaprejo radi vohunstva večkrat ljudi, za katere se potem navadno izkaže, da so nedolžni. Morda so razni policijski uradniki v Srbiji večkrat res malo pregoreči v tem oziru, ali »Slovenec", ki radi tega tako ostro obsoja srbske oblasti, bi dobro storil, ko bi enako ostro obsodil nečuveno postopanje avstro-ogrskih oblasti s srbskimi podaniki, ki takorekoč sploh ne smejo stopiti na tla avstro-ogfske monarhije, kjer jih takoj primejo kot vohune. Donavsko-jadranska železnica je zadeva, o kateri se je že mnogo pisalo in vsakdo ve, da je načrt Donava-Niš-San Giovanni di Medua na Jadranskem morju srbsko-ruski, kateremu sta vedno nasprotovali Avstro-Ogrska in Nemčija. Samo »Slovenec" tega ne ve in pravi, da je to nemško-avstrijski načrt in da nameravata izročiti vsake počitnice dramatično šolo, ki traja bora dva meseca, in kaj se more storiti tu in kakih uspehov doseči, vidi lahko vsakdo. Še hujše je s pevskim materijalom. In nehote se človek vpraša: ali res ni poti, da bi se odpomoglo ti mizeriji. Je način, treba je pa le samo malo razumevanja naklonjenosti pa bi šlo. V Ljubljani imamo popolen glasbeni zavod našo »Glasbeno Matico", ki bi morala razmišljati, da bi se našel način, da bo mogla zalagati naše gledališče z dobrim, domačim pevskim in igralskim materijalom. »Glasbena Matica" bi se morala slejkoprej spremeniti po načinu dunajskega konservatorija v operno in dramsko šolo, ki bi mogla vedno zadoščati gledališkim zahtevam slovenskega odra. Kar se tiče učiteljskega osobja za operno šolo, je popolnoma preskrbljeno z učnim osobjem v »Glasbeni Matici", a kar se tiče dramske šole, bi tudi ne bilo takih težav kot bi si kdo mislil na prvi pogled. Za dramske učitelje bi se lahko dobilo moči, ker v gledališki šoli pride v prvi vrsti v poštev praktični pouk, a teorija le v toliko, kolikor se tiče splošne izobrazbe. Seveda bi se moralo pri sprejemu v šolo paziti, da se sprejemajo le učenci, ki so nadacktji, ki imajo resno voljo, da se posvete gledališču. Ta šola bi ne smela biti nekak šport, ne smela bi pa tudi s preveliko produkcijo gledališkega materijala presegati zahtev našega odra. Rusija in Francija drug načrt, naperjen proti temu »nemško-avstrijskemu" načrtu, po katerem bi tekla donavsko-jadranska železnica od Bara čez Cetinje in Sofijo na Črno morje. So pač vsevedoči, ti »Slovenčevi" uredniki! Sankcljonlran deželni zakon. Kakor se poroča z Dunaja, je cesar sam sankcioniral kranjski deželni zakon o spopolnitvi § 3. zakona z dne 16. junija 1894., s katerim se kranjskemu deželnemu odboru dovoli, da sme na savskem mostu pri Radečah napraviti mostno mitnico. Naše dopisnike opozarjamo ponovno, da reflektiramo samo na resnična poročila, ker ne maramo nikomur delati krivice. Povodom zadnjega dopisa iz Novega sveta pri Hotederšici smo naprošeni konstatirati, da je dotični naš naročnik, ki se pritožuje na neredno dostavljanje lista, oddaljen od poštnega urada več kot 1 kilometer in potemtakem pošta ni dolžna dostavljati mu list na dom, a krivično je tudi očitanje, da opravljajo poštno službo nepoklicane osebe, ker gdč. poštarica je bila odsotna — kakor se nam zatrjuje — enkrat‘samo dva dni in za tako kratek čas je ona opravičena izročiti poslovanje zaupni in zmožni osebi. Kritika je potrebna, ali samo, ako je ona popolnoma opravičena. 25 letnico svojega službovanja kot uradnik banke »Slavije" obhaja jutri g. Franjo Nedeljko. Mož se skoz celih dolgih 25 let ni le pokazal kot marljiv in vesten uradnik samo v svoji službi, marveč je deloval ves ta čas tudi pridno na narodnem polju, pokazal je istotako svoje zmožnosti kot pisatelj; osobito mladina se mu ima zahvaliti za marsikatero lepo delo. Čestitamo! Bilo več takih mož! AH je to v korist trgovcev. Iz ljubljanske okolice nam poročajo: C. kr. žan-darmeriji je gotovo dobro znano, da je krošnjarenje po vaseh prepovedano, vendar se pa za vso stvar zelo malo ali pa sploh nič ne briga. Po vaseh hodijo krošnjarji od hiše do hiše in ponujajo vino, jesih, žganje itd., kar gotovo ni v korist trgovcev in obrtnikov. Baronu Schwarzu priporočamo, da naj se raje malo bolj pobriga za red na deželi, kakor da pošilja orožnike v Ljubljano, kjer nimajo sploh ničesar opraviti. Glas iz občinstva. Sedel sem predvčeraj zvečer v Trubarjevem parku s svojo sestričino. Naenkrat vidim, da se po grmovju neznani klateži potikajo in se direktno proti nama bližajo. Ko sem jih posvetil z električno svetilko, so polagoma zopet izginili. Čez nekaj časa zopet opazim, da se eden celo po tleh plazi do mene. Ko si ga zopet posvetim, vidim, da ni posebno dobro oblečen. Glede na to, s kakimi nameni se ti malopridneži po vseh štirih po grmovji potikajo in na ta način ljudi v strah spravljajo, sem šel proč, da stvar naznanim bližnjemu policaju. Toda ne pri gledališču, ne pri mitnici na Marije Terezije cesti in ne pri kavarni „Evropa“ pa do južnega kolodvora ni bilo nobenega stražnika videti. Zelo umestno bi bilo, da bi se dotični stražnik, kateri ima svoj rajon na tem kraju, tudi malo po Trubarjevem parku ogledal take malopridneže, ki na omenjenf način občinstvo nadlegujejo. Ker se ne vidi na dolgo in na široko nobenega stražnika, bi se kaj lahko tam storil kak zločin. Rešilna nagrada. C. kr. deželna vlada je podelila stražniku Karolu Mramorju v Ljubljani, ker je z lastno nevarnostjo rešil desetletno deklico Floro Kajfež, da ni utonila v Ljubljanici, postavno rešilno nagrado v znesku 52 K 50 v. Aretiran je bil Pavel Trpine, delavec v kemični tovarni v Mostah, ker je pretil svojemu preddelavcu Ivanu Vrtačniku, da Posebno pereče je vprašanje glede operne šole, kajti skoro stojimo pred dejstvom, da od zunaj ne bomo dobivali več dobrega pevskega materijala. Gledališča se vedno množe, in kar je dobrega pevskega materijala, najde dober, boljši angažma doma nego pri nas, kajti polletni kontrakt ne vabi nikogar. Ljubljančani pa smo jako kritični in gorje, ko ne bo več mogoče »importirati" dobrih gostov. Zato je pa treba takoj skrbeti, da si zagotovimo polagoma domač pevski ensambl. Pregnati je treba le filistrske predsodke in neumestno zmajevanje z glavo, vsakoletne javne produkcije »Glasbene Matice" nas prepričajo, da ista razpolaga s takim pevskim materi-rijalom, da bi tekom časa, ako se uresniči operna šola, ravnateljstvo ne bilo nikdar v zadregi, kje dobiti dobro opero ali pa opereto. To je edini način, da se odpomore vsem nedostatkom, naj bi oni, ki vedno zabavljajo in vzdihujejo, z resnim delom pomogli, da .se uresniči projekt, ki bi bil velike važnosti za razvoj in napredek našega gledališča. Toliko sem se namenil napisati o prihodnji gledališki sezoni, treba je zaklicati vsem, ki se zavedajo pomena, ki ga tvori za narod, ki hoče biti kulturen, gledališče; manj osebnosti, manj zabavljanja, a več ljubezni. Mi Slovenci ne ljubimo gledališča, smo se ga samo navadili. ga zakolje, ter istega res pričakoval v zasedi, kjer so ga presenetili orožniki. Nova slovenska trgovina. Gospod Oroslav Jezeršek je prevzel trgovino Karla Recknagla na Mestnem trgu v Ljubljani. Priporočamo jo slovenskemu zavednemu občinstvu. Izgubil je dijak Fran Paternost na poti iz Bohoričevih ulic do I. državne gimnazije črno denarnico s srednjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da odda isto v našem uredništvu. 200 kron je izgubil nekdo na poti iz Šiške mimo državnega kolodvora in skladišča južnega kolodvora -na Bleivveisovo cesto. Najditelj naj izroči vsoto na magistratu proti primerni nagradi. Parasit na narodnem telesu. Odnekod z dežele. . (Dalje.) Prva žrtev v zdravilišču. Moderni čas zahteva, da dandanes vse napreduje. Tako se morajo kosati tudi hotelirji in gostilničarji, da nudijo svojim gostom kar najmodernejše in najkomfort-nejše življenje. To stane seveda ogromne svote^ denarja. Marsikdo se pri tem hočeš nočeš zadolži, kajti slaba, deževna sezona, slab, majhen ali pa noben zaslužek. Potem pa celo leto lovi pov hotelih in gostilnah muhe ali kar hočeš. Če napraviš koncem sezije bilanco, imaš zaznamovati velik pri-, manjkljaj, katerega je pozneje težko, težko pokriti, čeprav pride dobra sezija. Tarejo te skrbi in premišljuješ, kako se rešiš. Zaupaš svojo bol temu ali onemu. Gorje ti pa, ako padeš v kremplje takemu ljudskemu osrečevalcu, navadnemu oderuhu, ki pred par leti ni imel prav nobenega premoženja, danes pa se košati okrog in ponuja denar za visoke, prepovedane obresti. Da se premoženje na pošten način ne more nakopičiti tudi pri najboljši trgovini v primeroma kratkem času, to je brezdvomno pribita stvar. Resnica pa je, da je odiranje ljudstva na način, ki ga hočemo danes zabeležiti, prepovedano pod strogo kaznijo. Neka posestnica je bila v eksekuciji. Obrnila se je na denarni zavod, ki eksistira v kraju našega parasita. Tam je bila odklonjena. Povabil jo je na to naš parasit privatno, češ, da znabiti on sanira njene dolgove. Dotična posestnica je prišla. Po daljšem razgovarjanju jo je nakazal na onega mladega uradnika, o katerem smo govorili v predzadnjem (šestem) poglavju. Razume se, da sta bila ta dva natančno dogovorjena. Naš parasit je temu uradniku narekaval pogoje, pod katerimi se spusti v zadevo. Da je zanj lepše izgledalo, je vzel poleg sebe kot aranžirja v pogodbo tudi tega uradnika, kateremu je obljubil polovico dobička. Dogovorjeno je bilo, da bo eden ali drugi na javni dražbi zlicitiral posestvo, potem ga pa proti dobičku, ki je imel znašati 25 °/o tang. od celotne kosmate kupnine, odstopita nazaj posestnici ali njenemu možu. Kakor dogovorjeno, storjeno. Naš parasit je v resnici združil posestvo, ni pa hotel več slišati o pogodbi, glasom katere bi moral posestvo prodati posestnici nazaj. Našel je hitro večje število izgovorov, katere je sugeriral svojemu kompanjonu in konečno prisilil le tega, da je v svojem imenu in kot pooblaščenec parasitov izkušal napram posestnici anulirati pogodbo. Seveda se mu to ni posrečilo, ker je bil na tožbo posestnice primoran, izročiti jej posestvo nazaj, proti gotovem^ dobičku 800 kron. Sedaj je pa naš gentleman začel tajiti, da bi bil obvezan deliti dobiček s svojim zaveznikom. (Kakor smo poučeni, Pred sezono se je pa oglasil še nekdo, ki je vzel posebno letošnji gledališki repertoar pod oster kritičen nož, tako da skoraj ničesar drugega ni ostalo v literaturi, kot kritik sam pa k večjem še sveta Genovefa. Kako pobožni in strogo literarni mož zavija oči in kliče nič klasičnega ni na repertoarju, a lani je sam nazval Medvedovega Kacijanarja prvo slovensko klasično tragedijo. Seveda, Medved je umrl in umrla je tudi klasika njegovega Kacijanarja, si misli pobožni mož. Pa oglejmo si malo te klasike; Shakespeare se je igral kar je prevedenega že ves razen Leara, ki ga je na našem odru nemogoče uprizoriti. Schillerjevemu profesorskemu patosu so se lani pri uprizoritvi »Razbojnikov" in »Kovarstva in ljubezni" muzali celo naivneži; tudi švicarski »Tell" nas ne more več ogreti, ker nam je že — prestar. Dobrodošel bi bil pač »Don Carlos", toda prevoda še nimamo. »Devica orleanska" se je igrala že pred leti, a vled nedostatka igralcev in kulis res — zelo tragično. Kaj naj se igra Goethejevega? »Tasso"? Kje ga igrajo? »Faust" in »Egmont" sta se že igrala. Kdo ju še želi? Tudi Schillerjev „Fiesco“ se je že igral, a — kako! Bolje nič ko taka „klasika“, kini tragična, nego smešna. „Fiesco“ je bil — fiasco. (Dalje.) bo ta dogovor ugotovilo sodišče danes dne 14. septembra 1910. Op. uredništva.) * * * Ali ni to pravi pravcati oderuh, človek, ki pred 10 leti ni imel prav nobenega premoženja, tudi ni imel take službe, ki bi mu kaj prida vrgla. Marsikdo ga pozna, kak revež je bil v onem času, ko je pisaril pri nekem umrlem notarju, njegova žena pa je bila preprosta „brieftrogarca“. To smo morali povedati že sedaj, da bodo vedeli potrpežljivi čitatelji, da cenijo našega parasita premoženje danes na več 100.000 K, dasi ni bilo nikdar slišati, da bi kdaj kaj zadel v loteriji ali pa potegnil kako srečko. Čuli smo že, da živi zelo razkošno, da celo aristokratsko. V zadnjem času si je kupil dva čila vranca, katera njegova Mmilostljiva" pred odhodom večkrat krmi s kruhom v roki, da vzbuja pozornost mimoidočih ljudi. Kadar gre z gosp. soprogom na lov, si natakne na glavo športno čepico, v voz pusti prinesti priročno lovsko puškico, nekaj čuter vina iz lastne kleti, par plečet, potem pa požene gospod soprog iskra vranca, ki seveda nevede, da vozita tako »imenitno gospodo," tolčeta s kopiti po tleh, da odmeva po . . . trgu. Saj se pa tudi izredno dobro godi njima kakor tudi njenemu gospodarju, ki z največjo lahkoto zasluži novac . . . Prihodnjič se hočemo pomuditi še vedno v zdravilišču pri drugi žrtvi, kateri slučaj pa ne more biti brez posledic. Najsiovejša telefonska in brzojavna poročilu. Volilno gibanje na Hrvatskem. Zagreb, 13. septembra. Vplilno gibanje na Hrvatskem je v polnem tiru, vendar se bo isto takoj, ko se volitve razglase, še bolj poostrilo. Objavljenih je že nebroj samostojnih kandidatov. Bivši ban in bivši član srbsko-hrvatske koalicije grof Pejačevič kandidira v Našicah in sicer na vladnem programu. Njegov protikandidat je Wilder, urednik hrvatskega dnevnika „Pokreta“, ki kandidira na programu koalicije. Vendar se splošno pričakuje, da zmaga v Našicah grof Pejačevič. Kolera na Dunaju. Dunaj, 13. septembra. Danes se je pripetil na Dunaju nov slučaj kolere. Obolel je neki mizarski pomočnik z imenom Travniček, ki je zelo pogostoma pohajal na Ogrsko in bil nazadnje v službi pri donavski parobrodni družbi. Travniček stanuje v 5. okraju. Kolera v Liesingu. Liesing, 13. septembra. V Liesingu je obolel na knekih zelo sumljivih znakih delavec Slavkoper, ki je prišel iz Buda-pešte. Vendar pa še ni natančno znano, če je v resnici obolel na koleri. Kolera v Budapeštl. Budapešta, 13. septembra. Danes so pripeljali v bolnišnico dve osebi, na katerih so opazili znake kolere. Eden je železniški kontrolor v Budapešti, drugi pa neki brezposelni delavec iz Požuna. Bielohlawek član delegacije. Dunaj, 13. septembra. Ker je bil nemški krščansko-socijalni poslanec Axmann prisiljen izstopiti iz stranke in je s tem izgubil tudi delegacijski mandat, bo najbrže kot njegov namestnik fungiral poslanec Bie-lohlawek, akoravno stranka ni ž njim prav nič zadovoljna. Proces radi špijonaže na Nemškem. Berlin, 13. septembra. Dne 22. oktobra se prične v Berlinu obravnava proti bivšemu avstrijskemu nadporočniku Bart-mannu. Obravnava bo trajala najmanj štiri dni. Bartmann je bil že enkrat preje radi neke slične afere obsojen na tri leta zapora. Poneverjenje pri grško-pravoslavnem konsistoriju v Zadru. Zader, 13, septembra. Ker so se razširile vesti, da so se pri grško-pravoslavnem konsistoriju v Zadru izvršila velika pone-verjenja, je radi tega posebna komisija uvedla preiskavo, ki pa še ni končana. Pri-mankljaj znaša 75.000 kron, katerega bo moral pokriti kotorski škof Jovič. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Odprto pismo** gospodu Edvardu Kristanu, imetniku konce sijonirane potovalne pisarne v Ljubljani. Pred kakimi štirimi leti se nas je dva najst izseljencev napotilo v Ameriko po zaslužku. Radi dobave voznih listkov smo se zglasili v Vaši pisarni ter se pogodili za vožnjo do cilja čez New York in takoj dalje po železnici v Kansas-City Mo. Sicer nas je res nekdo opozoril, da ne bo šlo vse v redu. Mi pa opozoritelju *) Za vsebino teg« spisa je uredništvo odgo- vorno le toliko, v kolikor določa zakon. žalibog nismo verjeli in naš opozoritelj je za svojo dobrohotnost bil primoran vsled Vaše ovadbe skleniti pred kazenskim sodiščem z Vami poravnavo, ki je imela zanj jako težke gmotne posledice. Jas sem se takrat z Vami pogodil, naj se moje potovanje tako uredi, da se od New Yorka takoj z železnico odpeljem na svoj cilj. Plačal sem Vam tudi prevoznino, ki ste jo v tem zmislu preračunih. V New Yorku pa sem moral najprvo čakati štiriindvajset ur, potem sem se moral vkrcati na tovorni parnik, na katerem sem se vozil poldrugi dan v Norfolk in šele ondu sem mogel prestopiti na železnico. Prav tako se je godilo tudi drugim mojim sopotnikom. Taka vožnja je bila proti pogodbi! Po takih ovinkih, gospod Kristan, ste si Vi takrat prihranili pri vsakem izmed nas po 5 dolarjev, to je 25 K, kar nas je šlo v Kansas City Mo. — Saj ste dobro vedeli, da je železnica „01 d Dominion" za pet dolarjev cenejša kakor tista, za katero smo se bili mi z Vami natančno pogodili. Ker čujem, da še vedno na isti način postopate, Vas samo vprašam, ali je tako postopanje pravilno, oz. ali ni imel prav naš tedanji opozoritelj, ko je nazval Vaše postopanje z nazivom, ki ga je veljal okoli 600 K!? V Ljubljani, 10. septembra 1910. Anton Šafar, posestnik na Kuželju pri Banjaloki. i oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek r>0 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Kletarja s kavcijo išče zaloga pivovarne Goss v Spod. Šiški. Nastop takoj. 222/10—10 Dvu kovaška pomočnika izurjena v sekirarski obrti sprejme takoj Franc Pintar, kovač, Moste, pošta Žirovnica. 245/3—3 Absolventiiija višje dekliške šole želi primerne službe v kaki pisarni. Cenjene ponudbe pod „R. M. št. 85“, poštno ležeče. 247/3—3 Glasovir najnovejše vrste, malo rabljen, se ceno proda. Več pove inseratni biro ,Jutra". 242/3—5 Absolventinja trgovskega tečaja, vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, z dveletno trgovsko izobrazbo, išče primerne službe. Dopisi pod šifro „Absolventinja“ na inseratni biro „Jutra*. 3—2 Pouk italijanskega, francoskega, nemškega jezika po najnižjili cenah. Šibenik, Šelenburgova ul. (i, I. nadstropje. 244/4—2 Pridna deklica išče šiviljo, ki bi jo sprejela v učenje. Naslov pove inseratni biro .Jutra11. 254/1—1 Stanovanjc z dobro domačo hrano se išče za 1. oktober v bližini Mestnega trga. — Ponudbe pod »poštni predal štev. 71.* 252/2—1 Spretna šivilja želi izvrševati nove in popravljati stare obleke v boljših hišah. Ponudbe pod šifro »Domača šivilja* na inseratni biro „Jutra“. 253/3—1 iščem do 10.000 kron, ali zalagatelja proti gotovini do 10o/0. Podjetje napreduje kar najbolje. — Več pove upravništvo „Jutra“. Dva osi z uprego in vozom proda Karol Jelovšek na Vrhniki. Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj. Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah. Novi lii-atltolivilni d o se prodajo zaradi opustitve obrti po najnižjili cenah. Ravnotam se odda za novembrov termin stanovanje s 3 sobami in pritiklinami v I. nadstropju Za tvrdko F. DRAGATIN namestnica Gr-u.d--u.la, 2v£a,m. Florijanska ulica št. 42. Franc Paušner krojač Ljubljani, pri „Novem svetu“ avlja slav. občinstvu, da sprejema stare moške obleke v popravo ter izvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah. Sprejme se do 27. t. m. izkušen plačilni natakar s kavcijo, vešč slovenskega in nem. jezika. poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 % dražje priporoča S. STEMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K- Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. CArlA iz belega hrastovega lesa, trpežni, močni a o- o >C/3 bel 0> c/3 o > o> T3 O 3 £ w EL N — 63 N ® 2. pr nlzke in solidne V>vltC točna postrežba Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi- velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6 — 1 „ „ trojno „ . . „ 8 — Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom $1 i 1 stekleničica ... K 2.— 1 „ . . . „4-- 1 » . . . „ 6 — Naročila iz province po pošti le proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročilu čepice naj se navede obseg glave. P. FROTSCHER, Dunaj III., Barichgasse 17. novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov , 100 „ 120 . „ 150 . 180 „ „ 200 „ 250 „ . 250 , 800 „ se dobivajo po prav nizki ceni pri M. Rosner & Komp. Ljubljani, poleg »Union*1. pivovarne Edino zastopstvo in zaloga .Prve hrv. tvornice sodov1* v Novski. ? I ? I K O ? O ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, I K O nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. ! K O Dva pomočnika in učenca sprejme proti dobri plači s hrano Anton Brajer, čevljarski mojster, Predovičevo selo št. 13, pošta Moste pri Ljubljani. iz poštene hiše se sprejme takoj v galanterijsko in modno trgovino SJTTJD. HOLIO^TC Prešernova ulica št. 10—14. Kinematograf „Ideal“ Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte. Spored od srede 14. septembra do petka \ 16. septembra. Izlet na oceanske vulkane in kraterje, (izv. posnetek.) Oba mladostna prijatelja, (drama). Kipar, ki ima lahko delo, (fantazija). Terracina pri Rimu, (nar. posnetek). Maks razmišljen, (komično). Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9. uri zvečer: Maks se uči drsanja na ski, (komično). Prazna zibelka, (drama)., Luka se uči smrtnega greha, (jako komično). Ob torkih in petkih koncertuje Slovenska Filharmonija. v najem. Radi preselitve na svoje veleposestvo oddam dobro vpeljano trgovino in gostilno z vsemi k tema obrtima spadajočimi prostori v najem. Natančni podatki o prometu in pogoji so na razpolago pri gosp. Juliju Mazelle, trgovcu in veleposestniku, Gradac na Dolenjskem. • • • • ''V' Šolske knjige :: za vse šole :: v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. Poslopje Mestne hranilnice. _______________ 5-1 LANDSKRONER & BOCHNER Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 39. Preproge, posteljne oprave, zavese, blago za moške In ženske obleke, narejene ob-eke (konfekcija), perilo za moške in ženske, platneno blago itd. — Proti ugodnemu 1 plačilu na obroke. Na željo pošljem zastopnikana dom. B Oglejte si naj večjo zalogo polj edeliklli stroj ev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. :: m Telefon interurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Boštjančič & Gruden, Stolni trg št. 9. A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 19 priporoča po znano nizkih cenah IVs najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba. Avgust Zupančič krojač, Zaloška cesta št. 10 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del po najnižjih cenah. Odda se dvoje lepih malih stanovanj za novembrov termin. Naprodaj imam tudi že rabljene tovorne vozove, ter popolnoma novo, napol pokrito kočijo. Josip Kunstlcr, kovač, Lepi pot. v ■] ■] I V LjiDjijiii ima najvecjo izgotovljenih oblek in konfekcije za dame in deklice Angleško skladišče oblek O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 a Cene priznajo.© i m TUT III i A=S Trgovina s knjigami in muzikalijami K!einmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih ŠOLSKIH KNJIG :: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah :: E H H Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis. w Stopnice, balu-strade i. t. d. Najnižje cene! Kdor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od tvornice cementnih izdelkov Jos. Cihlar t .j-o/bljana, ID-a-najslsa, cesta, šteT7-_ 67, nasproti topmičarslse T7-ojašn.ice. Cevi, korita i. t. d. Najnižje cene! Tovarna vozov S Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. — . : Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. = Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. — Delniška glavnic.: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritar j eva ulica štev. 2. Rezervni fond: K 450.000. K 5,000.000. 301—46 Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4,|2°|0.