ZGLED POVEZOVANJA
Vsak začetek je težak
Večkrat je bilo že na tem ali onem mestu omenjeno, da je stopnja pove-zanosti enotnega jugoslovanskega tr-žišča večkrat na majavih nogah, da se posamezne republike in pokrajini za-pirajo v svoja »nacionalna gospodar-stva«, da nam je vsem skupaj prema-lo jasen pojem enotnega jugoslovan-skega tržišča. Sredi takih in drugač-nih naklepanj je izšel še zakon o skupnem združevanju dela in sred-stev, ki naj bi popravil in omilil po-manjkljivosti ter dejansko pospešil. kroženje blaga ter sodelovanja po na-ši državi, bodisi v taki ali drugačni obliki.
Toda stvari še zdaleč niso tako pre-proste, kot je videti na prvi pogled. O tem so nam pripovedovali v sestav-ljeni organizaciji združenega dela Elektrotehna, konkretno v njeni DO Jugotehnika, tozd Elgro, ki imajo na področju sodelovanja in povezovanja z drugimi republikami in pokrajina-'ma kar največ izkušenj.
»Zakon o skupnem združevanju dela in sredstev je sicer zelo lepa stvar, toda za njegovo objektivno uresničevanje ni in ni takšnih pogo-jev, ki bi to lahko v popolnosti omo-gočali,« nam je na začetku pogovora dejal direktor Zdravko Tekavec. »Če bi dejansko po črki zakona hoteli iz-peljati dosledno skupno združevanje dela in sredstev, bi morali za vsako takšno združevanje podpisati pose-ben samoupravni sporazum o skup-nem prihodku in kar je temu podob-nega. Od več kot sto poslovnih part-nerjev, s katerhni imamo po starem rabatne odnose, smo tisti pravi sa-moupravni sporazum podpisali le s tovarno kablov iz Svetozareva, ki je
med drugim eden naših največjih do-baviteljev. Ce bi torej hoteli vse izpe-ljati po zakonu, s čimer pa nočemo reči, da ne bomo, bi bila to za našo delovno organizacijo kar precej težka naloga. Pa ne zaradi nas samih, tudi zaradi naših partnerjev ne, temveč zaradi togezakonodaje s področja ra-čunovodskih in finančnih poslov SFRJ. Za ilustracijo: samo pri podpi-sovanjii in sestavjjanju samouprav-nega sporazuma s tovarno kablov Svetozarevo smo imeli toliko dela in zapletljajev, kot z vsemi normalnimi poslovnimi sporazumi doslej. Med drugim, samoupravni sporazumi za-htevajo svojo evidenco; dohodek po takšnem sporazumu je treba razdeliti v petih dneh. To pa zahteva visoko stopnjo povezanosti z računalniki in s pomočjo najmodernejše tehnike. Mi imamo mesečnega prometa okrog šestdeset starih milijard z nekaj tisoč dobavitelji iz vse države ter asortima-nom nad štirinajst tisoč artiklov in dobre poslovne odnose s praktično vsakim kotičkom naše države. S tem hočem reči, da imamo zares najboljše pogoje za vse tisto, kar zahteva zakon o skupnem združevanju dela in sred-stev. Pa ne, da imamo za to samo in zgolj pogoje, tudi zelo aktivno smo se začeli ukvarjati s konkretnimi pro-jekti ter združevanjem. V tem smislu smo začeli s poskusi združevanja na-ših dobaviteljev v manjše skupine, s katerimi bi in bomo podpisali sa-moupravne sporazume o skupnem vlaganju v proizvodnjo na področju manj razvitih republik in pokrajin. Po našem mnenju je edina perspekti-va v tem, da svoja sredstva, namenje-na nerazvitim, vlagamo na tak način
in ne tako kot po starem. S tem bi Iahko ubili dve muhi na en mah. Po-magali bi nerazvitim in utrjevali na-čela enotnega jugoslovanskega trži-šča ter njegovega internega povezo-vanja, po drugi plati pa bi forsirali našo najvažnejšo strategijo - izvoz.
Na povsem realni podlagi se poga-jamo za vlaganja v razvoj kabelske industrije v SR Makedoniji, v Negoti-nu. Prav tako na ravni občin in repu-blik pripravljamo sporazume o vla-
ganjih y razvoj solarne tehnike pri ohridski Elektromontaži; tehtamo možnosti o sodelovanju s tovarno niklja v Kavadarcih pa še kje. Gre torej za višjo obliko združevanja dela in sredstev, takšno torej, ki si jo je zamislil zakon.«
S tem pa ni rečeno, da Elektrote-hnin Elgro že dosedaj nima izvrstno razvejenih poslovnih niti po vsej Ju-goslaviji in to ne le kot dobavitelj, temveč tudi kot kupec in poslovni partner seveda v grosističnem smi-slu. Ambicija Elgroja je biti prisoten po vsej Jugoslaviji, utrjevati enotno jugoslovansko tržišče predvsem v smislu odpravljanja medrepubliških ovir in v proizvodnem smislu od-pravljanja zapiranja v »nacionalne« ekonomike.
Da bi bili s svojo ponudbo in pov-praševanjem prisotni povsod, so se poslužili dveh metod. Na eni strani so začeli graditi skladišča po vsej dr-žavi in trenutno jih imajo poleg tistih v Sloveniji še eno v Banjaluki, Nišu in Lačarku pri Beogradu, v načrtu pa so še druga. Po drugi strani pa imajo široko razvejeno potniško in pred-stavniško službo v vseh jugoslovan-skih centrih, v skupnem številu čez petdeset.
Stvar je torej očitna, ni pa prepro-sta: Elgro ima vse najboljše pogoje, da preseže dosedanje rabatne oblike medsebojnega povezovanja znotraj meja Jugoslavije in začne z višjimi oblikami združevanja dela in sred-stev tudi v proizvodni sferi, kar, gle-dano perspektivno, edino lahko za-gotovi plodne izglede v prihodnosti.
Tadej Bratok