Pyft$i£i®y
nogometaši
Uganka o skladih stavbnih
Se višje bomo šli
Ne povsem dobesedno, saj je 360 metrov visok dimnik, zgrajen leta 1976, da bi ublažil ekološko podobo v dolini Save, menda najvišji v Evropi in morda celo na svetu.
Zato je vsekakor bil izziv; vendar so danes drugačni časi in drugi izzivi: gradnja novega termoenergetskega objekta.
Usoda nove termoelektrarne, zgrajena naj bi bila v prvih letih prihodnjega tisočletja, je v marsičem tudi usoda Zasavja. Nov objekt bi pomenil, da lahko rudarjenje v Črnem revirju preživi še nekaj deset let. Gradnja novega objekta je dobra priložnost za zasavsko strojegradnjo, gradbeništvo in drugo industrijo. Nov objekt pomeni ohranjanje delovnih mest v rudarstvu in pridobivanju energije ter nekaj sto delovnih mest v nanju vezanih dejavnostih. Nov objekt bo tehnološko sodoben in zgrajen z vsemi potrebnimi čistilnimi napravami.
Nova termoelektrarna je dobra priložnost za Zasavje. Morda najboljša.
TERMOELEKTRARNA
TRBOVLJE
• UVODNIK •
1.	november je dan mrtvih. Verjetno najbolj zgrešeno pojmovan praznik v zgodovini praznikov. Na ta dan smo žalostni in vse je nekako bolj tiho kot ponavadi. Kot da bi se bali, da ne zbudimo pokojnih. Namesto da bi se veselili življenja, objokujemo mrtve. Verjemite, če bi imele pri prazniku kaj besede duše umrlih, bi bil to vesel praznik.
2.	novembra Zasavca žal ne bo. To ne pomeni, da ne bomo tam, kjer se bo dogajalo kaj zanimivega. Tudi ta teden smo bili prisotni na kar nekaj zanimivih prireditvah. Bili smo na Šklabballu, bili smo na izboru manekenke, pozanimali smo se, kaj se dogaja v trboveljski bolnišnici, skratka spet smo bili radovedni.
Pa ne zato, da bi koga užalili, oblatili ali osramotili. Bili smo radovedni iz čisto enostavnega razloga,- ker vam želimo posredovati informacijo, kaj se dogaja v njegovi okolici in ga opozoriti na težave, s katerimi se srečujemo in se jih včasih sploh ne zavedamo.
9. novembra, bomo zopet z vami. Stavim, da se bo do takrat nabrala kopica novic in dogodkov, o katerih boste z veseljem, ali z žalostjo, prebrali kakšno vrstico.
[J3J V ogledalu: RadoVenko JI Zdravstvo zavrača očitke | y^j Posekali hrastniške platane
Infolink - nova možnost za podjetja
rrrn
j IM l Tema: Iz majhnega raste veliko Q§) Pogovor: Tine Kos fjjjl)) Delavska godba Trbovlje spet najboljša fi£ Ej Lepi in trezni
Poraza rokometašev Rudarja f&Q Šopek lepote Bil Janez in Maks
D
D
D
pro et contra: Neslovenci in pridobljeno državljanstvo?
Cerkveno premoženje v Zasavju
Vitez iz Radeč
B

KOLEDAR
DOGAJANJ
17.	oktobra - Tečej o priprave na Zasavcev sejem, tečejo priprave na veliko slovesnost v Litiji, tečejo priprave na maketarsko razstavo. Zveza prijateljev mladine v Trbovljah pa sporoča, da tečejo tudi priprave na, skorajšnji, veseli december. Naj se zdi še tako nenavadno oddaljeno, blizu je dan silvestrovanja.
18.	oktobra - Pa vendar, tačas se bo še marsikaj zgodilo. Hudega in lepega - in z lepimi novicami se pozno zvečer javijo trboveljski godbeniki iz Mar ibora. Spetjimjeuspelo zavihteti se na prvo mesto, v koncertni skupini 16. tekmovanja pihalnih orkestrov.
19.	oktobra - Zagorska občinska zgradba bo v bližnji prihodnosti slekla svoj gradbeni oklep in potem ho, s čisto pravo streho nad glavo, ponos dragim Zagorjanom in Zagorjankam. Le da bodo razočarani vsi, ki so v zvezi z novonastalimi podstrešnimi prostori izumljali vse mogoča natolcevanja - v njih ne bo nihče drugi kot upravna enota, občinska uprava in morda še notar.
20.	oktobra - Veljko Toman razstavlja v občinski zgradbi v Litiji. To je hkrati osrednji dogodek ob obletnici mesta Litije, k otvoritvi ga pospremi bogatkulturni program. Litija vlikovni podobi, 13 olj in 16 akvarelov, je nastajala v poletnih mesecih, ko je Veljko Toman na platno ujel litijske znamenitosti.
21.	oktobra - Ob sobotah v Trbovljah zavlada kritično stanje. Gneča ob tržnici je nemogoča. Danes svoje dodaše Zasavčev sejem, ki množico še poveča, pravi naval pa je tudi okrog Partizana, kjer Šklabovci s prireditvijo Šklabball in glasno muziko privabijo še dodatno število ljudi.
22.	oktobra - Rekreativci na plan! Lepe jeseni še ni konec.
23.	oktobra - Tudi neugledne zgradbe lahko postanejo kot nove. Na Opekarni (na Polaju) prenovljena v rumeni barvi zasije danes otvorjena Europlinova poslovno proizvodna zgradba.
Mateja Grošelj
U1M3J80V
RADO VENKO
"Nikoli nisem obupal, nikoli nisem izgubil upanja. Je, kakor je. Tudi tako je dobro. Rad živim," je rekel Rado, s katerim se srečujem sleherni dan.
Pred več kot šestdesetimi leti se je rodil na Brnici. Pri Jožetu Štrausu seje naučil mesarske obrti. Mojster je bil silno dobrega srca, pri delu natančen in znan daleč naokoli. Čeprav seje Rado redno zaposlil v TKI, so ga ljudje vabili, kadar so rabili mesarja, saj so vedeli, da se je pri Štrausu veliko naučil. Okroglega, vedno nasmejanega in zgovornega smo ga leta in leta videvali na vasi in tam, kjer so klali. Spomnim se, da sem nekoč zadnji dan julija - vročinaje bila neznosna - kupila prašiča. Rado. saj mi boste naredili krvavice, kajne?"" V tej vročini?", meje pisano pogledal. "Dobro, ampak jaz ne odgovarjam, če ne bodo užitne." Pa so bile imenitne. Z ženo in dvema otrokomaje živel v harmoniji.
rad je popil kozarček dobrega vina, najraje pa je pojedel kakšno svinjsko kračo. Kaj je bolezen, ni vedel. Če mu je kdo rekel, da gaje malo preveč skupaj, seje široko nasmejal in se hitro znašel: "Nisem debel, le majhne rasti sem."
In prav pri opravilu, ki gaje imel najraje, gaje zadela kap. Sedem mesecev so ga zdravili v bolnišnici, tri mesece negovali na Izlakah. Nekoč sem ga tudi jaz obiskala. Shujšan in upadel je nepremično ležal v postelji. Hudo mi je bilo. Odhajala sem v prepričanju, da se ne
bo nikoli več postavil na noge.
Pa seje Rado vrnil k družini. Celo zdravstveno osebje na Izlakah ni verjelo, da bo kdaj z vozička stopil na bergle. Rado je vztrajal. Sprva smo ga videvali vsega bledega. Njegova hoja je bila negotova in počasna. Iz dneva v dan je bil bolj pri močeh. "Če ne bi šel na Izlake, mene bi bilo več. Tam so zlate ženske. Naučile so me oblačiti in hoditi. Ja. Marjeta, Andreja, pa še vsem drugim se lahko zahvalim, da sem po enem mesecu še vedno sam z eno berglo odšel na sprehod," je rekel in zaskelelo gaje, daje kakšno ime izpustil.
Zdaj vsak dan telovadi. Dvakrat dnevno gre na sprehod. Prehodi do tri kilometre. Hoja ni več negotova. V vsakem vremenu ga vidimo, le če so poti ledene, opravi svoj trening v bloku: štiristo stopnic gor in štiristo dol. Shujšal je 40 kg. Pazi na težo. Alkohola ne poskusi več. Lepo mu je ob dobri ženi in otrocih. Z veseljem bi še delal klobase, ker ima tako rad družbo. Ampak spoštovanjeje ostalo. Vsakdo, ki gapozna, si želi poklepetati z njim. V očeh je spet hudomušnost, smeh na listih. Poleti seje včasih zaklepetal. "Moram domov. Sonce že preveč žge," je večkrat dejal in zdelo sc mi je, da ima berglo s seboj bolj iz navade, tako
hitro je rezal proti bloku.
Menda bo kar držalo, da ima tudi pri zdravju prste vmes tisti bog, ki mu pravimo VOLIA.
Manja Goleč

B
Uganka za grafologe, strah za starše mladoletnic in zabava za ugibajoče	■
voznike pri križišču Sušnik.	"
Foto: Jure Nagode ■
E
SflEflBBafl.flEflflEBEflHEEflEEflBBBEEBBeflEEEEEEB
Potrč otvorBI nove prostore
V ponedeljek, 23. oktobra, je podjetje Europlin otvorilo nove poslovno - proizvodne prostore na Opekarni 28 a v Trbovljah. Podjetje je bilo ustanovljeno 15. marca 1991, njegove glavne dejavnosti pa so distribucija tekočega naftnega plina in montaža plinske opreme.
Pri razvoju so imeli vsestransko podporo ožjega in širšega okolja v Zasavju in Sloveniji, saj je področje plinskega gospodarstva razvojno in poslovno perspektivno. Pri razvoju podjetja je finančno in idejno pomagalo mnogo poslovnih partnerjev in družbenikov iz Slovenije in tudi iz Italije.
Slavnostni govor ob otvoritvi je imel poslanec državnega zbora Miran Potrč, ki je poudaril pomembnost in perspektivnost podjetjaza Zasavje in Slovenijo. Po njegovem mnenju pomenijo novi prostori podjetja večje možnosti za uveljavljanje na trgu, bolj uspešno poslovanje in večjo konkurenčnost. Miran Potrč je tudi slavnostno otvoril nove prostore, ki so organizacijsko in poslovno povezani.
Na slavnostni otvoritvi so podelili tudi priznanja za pomoč in podporo pri razvoju podjetja. Prejeli sojih: Valentino Montanari (družbenikizltalije), Ivan Berger, Alojzij Hegedič (glavni republiški inšpektor), Emico Fabri, Hinko Starec in Adi Polak.
Direktor podjetja Karel Vukovič je v svojem govoru povedal, daje podjetje do sedaj imelo tri večje investicije in da so zaenkrat ves dobiček
investirali. Nakazal je tudi njihove usmeritve v prihodnosti. Načrtujejo izvajanje plinskih instalacij, njihov cilj paje tudi zanesljiva oskrba s plinom.
Anita Cesar
Za zdravo življenje - SENIOR 95
Od 17. do 21. oktobra je v Celju potekal letošnji sejemSENIOR '95 pod geslomZazdravo življenje iz narave. Na sejmu je razstavljalo skoraj sto podjetij in zastopnikov. Predstavili so vrsto izdelkov in naprav za ohranjanje zdravja, pripomočke za lajšanje bolečine, športno opremo ter še marsikaj drugega. V Ulici zdravja pa so strokovni sodelavci brezplačno merili krvni tlak in srčni utrip ter obiskovalcem svetovali o raznih dietnih prehranah. V času sejma so organizirali tudi razna predavanja in posvetovanja. Govor je bil predvsem o Mladosti brez odvisnoti od ilegalnih drog. Sejma so se udeležili tudi številni upokoj enci, pa tudi drugi obiskovalci iz naših krajev, ki so potrebovali nasvete.
T.L.
Naslednja šlevilka izide spet 9. novembra
IGM -
razmeroma dobri rezultati
Odločitev, po kateri so se v tem podjetju začeli preusmerjati od proizvodnje zgolj apna na nove izdelke in tudi na opravljanje storitev, seje pokazala za pravilno. Še vedno sicer kupuje apno pet večjih industrijskih podjetji, razmerje med njimi in trgovino pajezdaj izenačeno, vsakomur pol in tako bo po vsej verjetnosti še ostalo nekaj časa.
Razmeroma zadovoljni so z izdelovanjemin prodaj o mokre malte, v denar gredo tudi barve, za zdaj samo zunanje, kmalu pa bodo poslali na trg tudi notranje. Marljivo se pripravljajo na osvajanje še enega nova izdelka, ki jim bo omogočil še večji dohodek Taje letos v okviru predvidevanj in letni načrt bodo zanesljivo dosegli, vrednostno in količinsko.
Končujejo tudi proces lastninjenja. Še ta ah najpozneje prihodnji mesec bodo prejeli ustrezno soglasje, kar pomeni, da bo IGM po novem letu delniška družba z več kot petdeset vlagatelji oziroma delničarji. V zadnjem času so nadaljevali tudi pogovore o sodelovanju s tujim partnerjem. Nič še ni dogovorjenega ali celo sklenjenega, kaže pa, da je partner zanesljiv, zato se nadejajo sklenitve ustreznega sporazuma. Ob koncu tega leta bo v podjetju še okoli 116 zaposlenih. Njim je zagotovljena ustrezna socialna varnost. Letošnje plače so v okviru kolektivne pogodbe in pričakujejo, da jim bo ostalo tudi nekaj dobička po zaključnem računu poslovanja za leto 1995.
Milan Vidic
Novi računalniki
Uh 5i) letiiiu t'1n-\v1|.he ;>mi:i.i/i|e
bo te dni zagorski župan Matjaž Švagan
luuiuaimkc in hi-ciski tiskalnik ( uc/.i

$aše okolja
Občina Zagorje in Društvo za varstvo okolja že drugo leto zapored pripravljata projekt "Naše okolje - tekmovanje, likovni in literarni natečaj zasavskih OŠ". V letu 1995, ki je proglašeno za Evropsko leto varstva narave, je tematika tekmovanja predvsem narava in njeno varovanje. Regijsko tekmovanje predstavlja način za vzpostavitev stikov med učenci iz raznih krajev, hkrati pa pomeni tudi drugačen in zato zanimivejši način spoznavanja soodvisnosti od živega sveta.
Vabilu k sodelovanju so se odzvale prav vse zasavskč šole, sofinancirata pa ga Regionalni center za okolje iz Budimpešte /REC/in Urad RS za mladino. Organizatorja upata, da bosta pri izvedbi projetka s sredstvi pripravljena pomagati tudi občina Trbovlje in Hrastnik.
V se od prvih dni septembra mladi Zasavčani opazujejo naravo in svoja opažanja v sliki in besedi prenašanje na papir ali pa sami ali s pomočjo svojih mentoric ali staršev vneto prebirajo drobno knjižico "Naše okolje", ki jim služi kot učno gradivo. V petek, 27. oktobra, bo več kot 300 učencev prvič preizkusilo svoje znanje na šolskih tekmovanj ih. In če lahko sklepamo glede na odlične rezultate lanskoletnega tekmovanja, imaj o danes prav vsi že "v malem prstu" ekosisteme, naravna območja, gozdove, kulturno krajino, gore, podzemlje, barja, jezera in morja. Odgovori na 19 kratkih vprašanj j im zagotovo ne bodo delali težav. Morda bo težje tistim, ki bodo vprašalnike popravljali in skušali izmed možice dobrih učencev določiti tistih 5, ki bodo 24. novembra predstavljali šolo na občinskih tekmovanjih.
Natalija Vidergar
Lep nedeljski dopoldan je bil. S svojim igranjem pa ga je popestrila osemnajstletna Nadia Digesseriz Nemčije. Nadiaje že od rojstva slepa. Seveda to ne pomeni konec sveta zanjo in za njene starše. Lahko pomeni tudi začetek nečesa lepega, bogatega.
Nadia, kije že kmalu odkrila ljubezen do glasbe, seje želela s svojim igranjem predstaviti v rojstnem kraju svoje mame, na Dolah. Avla šole je bila nabito polna, občinstvo je bilo navdušeno.
Svečanost so prisotni izkoristili tudi za obeležitev rojstva pesnika Ignacija Kotarja. Zlasti starejšim je še v spominu njegova vedra podoba pesnika Naceta, ki se je rad vračal h koreninam, k izvoru življenja. Žal ga ni več, ostal pa je globok studenec njegovih pesmi, ki so delno zbrane v pesniški zbirki Iskrice življenja. Mladi recitatorji so jih predstavili.
Za mamograf
Po podatkih Splošne bolnišniceTrbovljeso zanakup mamografa od 13. do 19. oktobra sredstva prispevali:
Marta Žagar iz Trbovelj 50.000,00 SIT, Občina Trbovlje
800.000,00 SIT.
Do 19. oktobra ste tako zbrali že 15.755.098,95 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali prostovoljne prispevke za nakup mamografa.
Nadia obiskuje šolo internatskega tipa. Nasploh je \ tujini, kot pri nas, za slepe mladostnike ejBbro poskrbljeno. Če se slepi , pravilno usposablja, lahko postaife marljiv delavec, strokovnjak i na katerem koli področju. Nadin se usposablja za poklic v telefonski stroki, naj ji to uspe, tmj bo njen| poklicna pot posuta z obilico svetlobe.
Nadia, ki je sicer že: prava gospodična je obljubila, da bo svoje znanje slovenščino, ki je žal skromno, še dopolnila ob naslednjem obisku. Učimo se ceniti in sj^i|£ovati ljudi. Podarimo ’ jim nasmeh in odprimo pm vrata v naša.srca.
• To dopoldne smo spoznali, da injffo vsi težave, da pa je toliko lepih stvari v življenju, kjef |ias glasba in poezija odvračata od vsakdanjih tegob. V in#|t Nadic in Naceta smo bili hvaležni za sprejemanje drugačnosti. So pa tudi takšni, ki mislijo, daje svet ustvarjen samb Zanje. Pa ni, za vse nas je, za vse tiste, ki želimo LJ^iii lepota in glasbo in pesem. To je umetnost, ki jo ne obVMa vsakdo.	j y

0
ZGOLJ
ZDRAVSTVO ZAVRAČA očitke
Ob podobnih dogodkih, kot je bil zadnji v Trbovljah, ko je bolnica umrla, potem ko ji v času dežurstva v Zdravstvenem domu (ZD) niso uspeli priskrbeti prevoza z rešilnim avtomobilom, ta je bil medtem nekje na poti, so se začele pojavljati razne govorice o nesposobnosti trboveljskega zdravstva. Delno je k temu prispevalo tudi pisanje Slovenskih novic. To je po zagotovilih vodstva trboveljskega zdravstva večkrat temeljilo na nepreverjenih informacijah.
Le eno reševalno vozilo (!)
Več v zvezi s tem sta spregovorila direktor trbovclj skega ZDdr.Uroš Prelesnik in direktor trboveljske bolnišnice dr. Rudi Zupan. Kar se tiče reševalne službe, je Prelesnik dejal, da si več kot enega reševalnega vozila s stalno pripravljenim šoferjem v času dežurstva ne morejo privoščiti. Pa tudi to je vprašlj ivo, ker morajo stalno dežurstvo plačevati iz lastnih sredstev. Zdravstvena zavarovalnica namreč meni, da je Zasavje dovolj pokrito z rešilei, pri čemer ne upošteva povečanja števila prebivalstva v Trbovljah in bližnji okolici.
Če bo še naprej tako, bodo uvedli ____________
enak sistem, kot ga imajo v Zagorju in Hrastniku, kjer dežurni šofer ni prisoten v samem ZD, ampak je dosegljiv doma, s čimer se čas za intervencijo precej podaljša. Z namenom, da se stvari ne bi poslabšale, je ZD naslovil na trboveljsko občino pismo s predlogi za izboljšanje stanja. Na tej osnovi naj bi se trbovelj ska občina po vezalaz občinama Zagorj e in Hrastnik. Vse tri občine hi se potem skupaj - dogovorile za financiranje stalne dežurne reševalne službe v ZD Trbovlje, ker to prinaša korist celemu Zasavju. V ZD upajo, da bo pismo naletelo na odprta ušesa, ker drugače bodo pač prisiljeni ukrepati v skladu s tržno logiko. Zdaj j e torej na potezi oblast.
Svojci zavrteli napačno številko (?)
Oba direktorja zanikata razne govorice o nestrokovnosti in brezbrižnosti zdravstvenega osebja.Dr. Rudi Zupan pravi, daje eno "kritika dela, drugo pa je širjenje nepopo lnih informacij", medtem ko dr. Prelesnik še dodaja, da je nesmiselno govoriti o brezbrižnosti, dokler
zdravstveno osebje dela in je v stalni pripravljenosti. Isto naj bi veljalo tudi za ekipo,kije opravljala dežurstvo v času zadnjega tragičnega dogodka, vendar poziva za intervencijo ni dobila.
Kaj se dogaja za temi vrati?
ker so svojci pomoči potrebne v naglici očitno zavrteli nepravo telefonsko številko.
Posodabljanje medicinske opreme
Po zagotovilih obeh se skrbi zaredno strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega kadra, kot to določajo pravilabranžnein zdravniškekolektivne pogodbe ter zakonska določila. Prizadevajo si, da bi bili po tej plati enakovredni podobnim bolnišnicam oziroma ZD v Sloveniji. Da bi bili čim bolj konkurenčni, skrbijo za posodabljanje medicinske opreme. Bolnišnicapo direktorjevih besedah v ta namen uporabi pretežno vsa sredstva amortizacije, ki jihje nekoliko več, odkar deluje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Tako sov zadnj ih letih dobili rentgenski aparat visoke kakovosti, kije sicer veliko v okvari, toda "s proizvajalci in uvozniki se uspešno pogovarjajo o odpravi teh okvar". Nadalje so nabavili nove aparature za spremljanje življenjsko ogroženih bolnikov, instrumente za minimalno invazivne
operativne posege, kijih imajo na kirurgiji, v fazi dobave so tudi tovrstni instrumenti za ginekologijo. Poleg tegaimajo nove aparature za diagnosticiranje srčnih obolenj, pred dvema mesecema so dobili dva "popolnoma nova, zelo dobra" ultrazvočnaaparata, enegaza odkrivanje bolezni srca in ožilja, drugega za odkrivanje obolenj v trebuhu in za spremljanje plodu v maternici.
V bližnji prihodnosti bodo prav tako skušali uresničiti čim več svoj ih načrtov, kajti če bo strokovni svet bolnišnice potrdil idejni projekt adaptacije, bodo dokončali kompleks specialističnih amhu lant, nov laboratorij in novo prosekturo (prostor, kjer opravljajo obdukcije trupel umrlih, op. p.). Razen tega nameravajo s pomočjo sredstev ministrstva za zdravstvo pokriti vse ravne površine streh, tako na osrednji zgradbi kot na pediatriji, njihova tiha obljuba pa je. da bodo zamenjali dotrajano ostrešje na stari stavbi.
V ZD imajo, kot je zatrdil njegov direktor, urgentno službo urejeno tako, kot je treba, letos pa so tudi kar nekaj posodobili. Kupili so nov zobozdravstveni stroj zaotroke, kerjebil prejšnji dotrajan, nanovo so opremili oddelek za medicino dela. "Poskušamo iti vkorakzznanostjo, kolikor nam pač omogočajo finančne možnosti. Jasno, potrebe in želje so pa bistveno večje," je dejal Prelesnik. Podobno razmišlja tudi Zupan, ki pravi, da se v medicini nove aparature pojavljajo tako hitro kot v zabavni elektroniki. Zato je "potrebna neka zdrava presoja". V skladu z njo skušajo, kot poudarja direktor bolnišnice, modernizirati najnujnejše oziroma tisto, kar jih po kakovosti dela konkurenčne podobnim ustanovam v Sloveniji.
Boštjan Grošelj
D
Posekali platane
V nedeljo, 22. oktobra, so pričeli sanirati park pri stari občini na Cesti 1. maja v Hrastniku. Zatojebil oviran tudi promet. Sanacija je del projekta za nov, celovit videz parkovnih površin pri stari občini, ki ga je izdelala arhitektka Arinka Vrzič, s svojimi sodelavci.
Nova podoba parka se vklaplja v zazidalni načrt Boben. Park bo v naslednjih mesecih pravo gradbišče. Precejšen problem predstavljajo velika drevesa (platane) v parku in ob regionalni cesti. Zadnja leta se ugotavlja, da se le-ta sušijo, zato predstavljajo neposredno nevarnost za voznike in mimoidoče, kot tudi za bližnje objekte.
Strokovni ogled stanja dreves so opravili strokovnjaki Arboretuma Volčji potok, predstavnik Agencije Art Arinka Vrzič, ter strokovnjaki iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja.
V se tri .ocene so enotne in kažejo na to, da so drevesa obolela, zato jih je potrebno odstraniti. Dve drevesi pa bo mogoče z obrezovanjem in zaščito sanirati. V projektu sanacije je predvidena tudi zamenjava vseh posekanih dreves z novimi. Tako ne bodo pokvarili videz okolice.
Na direkciji za prostor, okolje in javne komunalne službe v Hrastniku menijo, da bo park dobil končno novo obliko v naslednjem letu, dela pase bodo pričela že to jesen. Ko bo sanacija pri stari občini končana, bodo v Hrastniku pričeli graditi nov park pod domom starej ših, oziroma vzporedno s parkom pod stadionom. Za to nalogo je projektna dokumentacija že pripravljena. Informacije o sanaciji parka v Hrastniku nam jeposredoval direktor direkcije za prostor, okolje in javne komunalne službe Tomaž Sihur.
J.N.
Urejanje ceste
Zagorje - Končno so se začela tudi dela na cesti Zagorje - zaselek Družina. Ta "kolovoznapot" je bila še posebej neurejena ob hudih nalivih in pozimi. Čeprav so delni načrti za njeno temeljito prenovo pripravljeni že nekaj let, se je šele sedaj zbralo dovolj finančnih sredstev in volje za njihovo realizacijo. V teh dneh cesto že posipajo, kmalu pa bodo tudi povsem dokončali načrte za sanacijo. Ti so precej zahtevni, saj je ves hrib poln vode, kar botruje hudournikom in vedno novim plazovom (ti so tudi posledica kamnoloma). Vseeno upajo, da bo tako že prihodnje leto cesta po vsem prevozna v vseh vremenskih pogojih.
R.F.
Kmalu novi priključki
Zagorje - V KS Jože Marn so pred kratkim položili kabel za kabelsko televizijo; v teh dneh pa že postavljajo omarice z ojačevalnimi napravami. Pričakuj ejo, da bo lahko precej novih naročnikov priključenih že ob koncu leta. Verjetno pa bo ta številka precej nizka, saj je slišati nemalo negodovanj glede visoke cene priključka (ta znaša 350 DEM za enostanovnajsko in 300 DEM za večstanovanjsko poslopje).
R.F.
Nov vodovod
Hrastnik - V KS Turje Gore ta čas polagajo cevi za nov vodovod proti Marnemu, Slatnemu in Brdcam. Dela izvaja Gradbeno podjetje Hrastnik. Načrtujejo, da bodo dela dokončana še do konca leta. Vsapotrebnafinančnasredstva je prispevala občina Hrastnik.
R.F.
Načrtovani asfalt
Hrastnik - V teh dneh se v Turjah pripravljajo, da končno položijo prepotrebni asfalt na Gorah od Šunta proti Vičiču. Stroške za glavno traso
naj bi pokrila občina, medtem ko naj bi sredstva za asfaltno maso pri odcepu Fračji Dol prispevali krajani sami, podlago za asfalt pa v večkratnih mesečnih obrokih Gradbeno podjetje Hrastnik.
R.F.
Težave s kanalizacijo
Hrastnik - Krajani KS Turje že več let čakajo na dokončno rešitev težav glede njihove nujno potrebne kanalizacije od Turja proti Marnemu. Upajo, da se bodo dela za izgradnjo pričela čim prej, saj prihaja na področju obstoječe kanalizacije do velike erozije. Na občini načrtujejo, da bi najkasneje do konca tisočletja dela dokončali, čeprav z njimi sploh še niso pričeli, saj trenutno še ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za ta projekt.
R.F.
Preveč
vikendov
Hrastnik - Na področju Hrastnika je v preteklih letih zraslo presenetljivo veliko novih vikendov. Ti so s seboj prinesli tudi nemalo problemov. Eden naj večjih je prav gotovo preveliko onesnaževanje, ki še posebej pod Kopitnikom že ogroža izvire pitne vode. Tako tam že pripravljajo načrte za cevovod, s katerim bi se rešili vseh neljubih odplak.
R.F.
Brez svetnika
Hrastnik - Določila nove lokalne samouprave so povzročilakar precej težav majhnim, demografsko ogroženim zaselkom. Ta namreč določajo, da dobijo krajani svojega svetnika v občinskem svetu šele, če zanj glasuje najmanj 600 volilcev. Ker pa nekatere krajevne skupnosti nimajo niti toliko prebivalcev, kaj šele volilcev, so tako ostale brez svojega zastopnika. Na to težavo še posebej opozarjajo v Turjah, saj je predvsem njihova KS demografsko zelo ogrožena.
R.F.
Priprave na plinifikacijo
Dol - Minule dni se je na Dolu odvijal posvet s krajani glede plinifikacije njihovega območja. Predstavili so jim tudi brošuro, s katero so prikazali vse prednosti
Vodovodno omrežje prenavljajo
Od predlani do letošnjega oktobra so v občini zamenjali skoraj 23 km vodovodnih cevi in zgradili 11 t.i. sekcijskih jaškov. V teh številkah se skriva velik podvig. Delo je zahtevalo obvladovanje številnih preglavic. Spomniti kaže samo na hkratno zamenjavo vodovodnih cevi in cevi za plinovod. Tu in tam je prišlo do resnih zastojev, ker delovne ekipe niso utegnile v pravem času opraviti dela, drugič so zamujali polagalci plinskega omrežja. Dostikrat so prizadeti stanovalci, zlasti ob začetku izvajanja teh del povsem upravičeno mislili, da se bo vsa stvar še bolj zavlekla.
Zdaj je delo končano. In ko bo prihodnje leto končano tudi delo pri ureditvi novega zajetja vode za Savo, bo Zagorje oskrbljeno s pitno vodo za najmanj tri desetletja. Če je zdaj na razpolago okoli 40 - 45 sekundnih litrov vode, jo bo drugo leto v tem času vsaj 70 litrov na sekundo. Spodbudno pri tem je, da predračun ni bil presežen. Računali so namreč na okroglih 384 milijonov, dosedanja dela pa so opravili s skoraj polovico nižjimi stroški. Očitno so po najboljših močeh racionalizirali in varčevali. Zatakn ilo seje le pri nekaterih lastniških stanovanj skih hišah, kj er so morali zamenjati betonska korita, ker so se izkazala za manj odporna od predvidevanj. Vendar je prišlo pri tem do pomote pri izdelovalcu, kar pa je zdaj odpravljeno.
M.V.

n
Ob ISO letnici podhod
emi
Icmim
hunaLnna naj bi se obvezala

in 3. Celje) s približno 4.000 občinskega sveta zavezali, da
........... ........................ „„Slv„
c.


icija
dobila težko pričakovani....
tl-l,t„ ....mil/, u.. .
podhodom na območju žele- del bo v letošnjem novembru,
Podjetniki o večerni šoli
uporabe plina kot tudi ceno za priključek. Kot kaže, se bodo dela na primarnem vodu iz Hrastnika proti Dolu pričela že v začetku novembra.
R.F.
Prehrupen promet
Dol - Krajane KS Dol vse bolj moti prehrupen promet. Skozi njihov kraj namreč vsakodnevno pelje preko 1000 tovornjakov, predvsem s tujimi registracijami, ki obenem tudi močno onesnažujejo okolje. Upajo, da se bodo pristojni čim prej zganili in končno začeli razmišljati o izgradnji odseka Hrastnik - Zidani Most po levem ali desnem bregu Save, kar bi dokončno odpravilo to nevzdržno stanje na Dolu.
R.F.
Razširitev
pokopališča
Hrastnik - V Hrastniku načrtujejo razširitev centralnega pokopališča na Dolu. Tako bi bilo le-to lahko v uporabi vsaj še nekaj let. Seveda bodo morali v tem času že misliti na območje, kjer bi lahko zgradili novo.
R.F.
Veseli december 95
Trbovlje - V torek, 24. oktobra se je ob 17. uri v sejni sobi poslovnega objekta na Ulici 1. junija sestal odbor za pripravo in izvedbo prireditev Veseli december 95. Edina točka dnevnega reda je bil dogovor o izvedbi tega projekta namenjenega najmlajšim trboveljčanom. Na sestanek so bili vabljeni med drugim tudi trboveljski župan in predstavniki nekaterih podjetij, ki bi lahko prispevali pomemben delež pri realizaciji te prireditve.
J.N.
Zbor članstva
Trbovlje - 23. oktobra so se v predavalnici DD Trbovlje sestali člani Združene liste socialnih demokratov. Izvolili so delovno predsedstvo in oblikovali stališča za kongres.
J.N.
Dela pred pokopališčem
Trbovlje - Trboveljčani, ki so v preteklem tednu obiskali pokopališče v Gabrskem, so se
lahko na lastne oči prepričali, kako potekajo dela pri ureditvi platoja s parkirišči. Sredstva za ureditev površin pred pokopališčem je zagotovil Sklad stavbnih zemljišč Trbovlje. Delaizvajajo delavci SGP Zasavje, ki so po odstranitvi zgornj e plasti materiala, naploščad navozili podlago iz dolomtnega drobljenca. Vsa dela naj bi bila dokončana že do 24. oktobra.
T.L.
Naslednja številka ZASAVCA izide spet 9. novembra
r,--- -------------------
Pohod po Levstikovi poti
Društvo Projekt Levstikova pot iz Litije letos organizira že 9. pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pohod bo potekal na Martinovo soboto, se pravi 11. novembra. Tega pohoda se vsako leto udeleži več tisoč popotnikov. Pohod se bo začel v starem mestnem jedru Litije predvidoma med 6. in 9. uro zjutraj. Vsi ljubitelji hoje v naravi se na pohod lahko prijavijo na štartnem mestu. Prijavnina je 300 tolarjev. Vsak udeleženec pohoda bo prejel spominsko priponko, spominsko razglednico in dnevnik. V prijavnini je vključen tudi čaj. Predhodne prijave za pot od Litije do Čateža sprejema Društvo do 6. novembra le v pisni obliki s seznamom prijavljenih in potrdilom o vplačilu prijavnine na naslov Grbinska cesta 24, p.p. 34, 61270 Litija. Več informacij o samem pohodu pa lahko dobite na telefonsko (faks) številko 061/ 883-908 po 18. uri zvečer.
J.N.
Člani upravnega odbora Združenja podjetnikov Zasavje, so se 18. oktobra sestali v hotelu Medijske Toplice na 4. seji upravnega odbora. Največ časa so posvetili organiziranosti pospeševalne mreže malega gospodarstva, ki bi imela po njihovem
mnenju velik pomen za celotno regijsko gospodarstvo. Med drugim so spregovorili tudi o večerni šoli podjetništva, problematiki gospodarstva v Zasavju in o predstoječih aktivnostih za trgovce podjetnike v regiji.
J.N.
m®®
Nagi
Infolink - nova možnost za podjetja
V torek, 24.oktobra, je Območna zbornica Zasavje v sodelovanju s Centrom za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije organizirala predstavitev poslovno informacijskega središča INFOLINK GZS in novih informacijskih produktov GZS. INFOLINK GZS nudi osnovni informacijski servis za uspešno poslovanje podjetij. Z iskanjem in posredovanjem informacij omogoča hitre in učinkovite poslovne povezave v domačem in tujem poslovnem okolju. Nekatere posredniške storitve so brezplačne, druge pa GZS zaračunava.
Dobra poslovna informacija je osnova za sprejetje optimalne poslovne odločitve. S prehodom na tržno ekonomijo in liberalizacijo zunanje trgovine potreba po poslovnih informacijah hitro narašča. Lahka dostopnost do informacij je predvsem pomembna za majhna podjetja. Kljub velikemu povpraševanju pa je informacijski trg v Sloveniji še relativno slabo razvit. GZS si prizadeva vzpostaviti neko vrsto informacijske infrastrukture in zato je pred približno enim letom določila šest prioritetnih projektov: postavitev elektronske oglasne table, izvozno uvozni direktorij, kvaliteten register podjetij, nacionalno borzo ponudb in povpraševanj, prisotnost GZS na Internetu in razvoj servisnega oddelka GZS. Večina teh projektov je že realiziranih.
Najobsežnejši projekt je vsekakor ustanovitev osrednjegaservisnegaoddelkaINFOLINKGZS, vozlišča, kamor se stekajo vse informacije zbornične stnikture. Infolink je začel delovati v začetku letošnjega leta, ko je bila združena informacijska dejavnost več oddelkov GZS: Centra za informacijski sistem, Službe za ekonomske odnose s tujino in knjižnice. Aktivnosti, ki trenutno potekajo v Infolinku, vključujejo širjenje informacijske ponudbe, avtomatizacijo poslovanja, iskanje novih kontaktov doma in v tujini ter predstavitve naših
storitev širšemu poslovnemu okolju.
Storitve poslovno-informacijskega središča Infolink obsegajo: informacije o podjetjih, o poslovnem okolju, o promocijskih aktivnostih GZS, o poslovno strokovni literaturi, informacije iz tujih podatkovnih baz in elektronsko oglasno tablo Infolink. Elektronska oglasna tabla redno deluje že od junija in z njo je GZS omogočila podjetjem direkten računalniški dostop do številnih zborničnih poslovnih informacij. Ima že preko osemsto registriranih uporabnikov. Vsebuje naslednjapodročjainformacij: aktualna obvestila GZS, informacije o GZS, poslovna sporočila, razvojne spodbude, informacije o državah, podatke o zunanjetrgovinski menjavi Slovenije, obravnavanje podatkov, register slovenskih podj etij, predpise in pravno s veto vanj e ter podatke in analize o slovenskem gospodarstvu. Dostop do podatkov je mogoč 24 ur na dan, za priključitev paje potrebno imeti osebni računalnik s komunikacijskim programom, modem in telefonsko linijo.
Na predstavitvi so še posebej poudarili INTERNET - to je mreža vseh mrež, kjer lahko vsi računalniki komunicirajo drug z drugim. Omogoča direkten dostop do več kot šest milijonov računalnikov. Internet pomeni za podjetja vir informacij, nudi možnosti za predstavitev, reklamiranjem prodajo proizvodov, izboljšanje konkurenčnih prednosti.
Koristna in brezplačna seznanitev podjetij in podjetnikov z informacijskimi projekti GZS je trajala skoraj eno uro, možna pa so bila tudi dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja. Namen predstavitve je bil seznanitev podjetij in podjetnikov vZasavju z možnostmi, kijih nudijo novi informacijski produkti GZS in z nasveti o njihovi koristni uporabi. Vsekakor je očitno, da pomeni Infolink nov izziv in novo možnost za podjetja in podjetnike, katere lahko koristno uporabijo pri svojem poslovanju.
Anita Cesar
Namesto premoga
Oddelek za varstvo okolja in prostor občine Trbovlje je v sodelovanju z LB * Banko Zasavje pred dnevi razpisal natečaj za najetje kredita za preureditev kurilnih napravza ogrevanje stanovanj s čistejšimi energenti.
Gre za prehod kurjenja s premogom in drvmi na tekoči naftni plin ali na lahko kurilno olje, pa tudi za priključitev na top-larniško ogrevanje. Za te namene bo na razpolago 10 milijonov tolarjev. Del sredstev izvira izposebnegaekološkegaskladaobčine Trbovlje, del pa iz sredstev, kijih odobrava v te namene LB Banka Zasavje. Prosilcem bodo odobravali kredit v višini 40 odstotkov od predračunske vrednosti investicije. Koristniki bodo odplačevali najeti kredit pet
let v mesečnih zneskih, v katerih bodo odplačevali že tudi obresti po tekoči obrestni meri in še 3 odstotke. Interesenti se lahko prijavijo za najetjekredita do konca letošnjega leta. Podrobnejše informacije lahko dobe pri ekologu na občini Trbovlje, deloma pa tudi pri ustreznem referentu pri LB Trbovlje. Doslej so v štirih letih odobrili tovrstni kredit skupno 231 prosilcem. V začetku je bilo interesentov več, prvo leto kar 84, nato paje število začelo postopoma upadati, predvsem zavoljo potrebne dokumentacije, ki jo je bilo treba predložiti ob najetju. Lani se je za ta korak odločilo le še 24 uporabnikov. Občina Trbovlje je s sprejetjem novega odloka sedaj omilila postopek, ker je odslej treba pridobiti s strani občine Trbovlje le odločbo o priglasitvi del. To paje kar precejšnja olajšava.
Tine Lenarčič
%
Ogrevan|e ziiiici 95/9o
laže prem* _
...................
tegobe ali pa predolge zimske večere.
Ampak za te vrste toplote moramo plača:
mo pa vsi.
Cene ogrevanja i/ osrednjih toplarn v Zasavju so dokaj različne. V Zagorju
drugačen način ogrevanja od
prej šnjega. Sicer pa so porabniki dolžni .... ... . , . ,T„ ^
prepneani. da pomenijo čisti računi dobre prijatelje. Poslej bodo natančneje ugotavljali, koliko megavatnih ur tpptote so res prejeli, res paje, da bd to odvisno tudi od tega, v kakšnem stanovanju prebivaš;ko paje na dlani, da so nekatera poslopja bolj, druga pa manj izolirana. Utegne: se zgoditi, da
marš:
SO porabili toliko toplote. sPe, dntgje
K-Mvšš-v".;.,.......................-.-.-
da so porabiti
■
V vsakem primeru pa ogrevanje ne bo poceni in ho /a marsikoga /elo hud napad na njih«ve denarnice. Dražje kol gospodarstvo bodo plačevali toplotno : ;;|nergi|t. ustanove in podjetja, vendar

RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX
poslovalnico M€D€H
in
MfiRGH Zagorje
Na zalogi modeli iz kolekcije
JESEN ZIMA 95
moški in ženski podloženi gležnarji ženski škornji - usnje, semiš otroška nepremočljiva obutev gore-tex modne torbice
UGODNI PLAČILNI POGOJI!
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure!
telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302
VABLJENI!

-#

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20,julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
PRODAJAMO DOBRE, ZELO DOBRE IN ODLIČNE RAČUNALNIKE V NAJRAZLIČNEJŠIH KONFIGURACIJAH PO ZELO UGODNIH CENAH:
PC486DX2/80, PC486DX4/100, PC PENTIUM 90,100,120,130
MULTIMEDIA:
CD-ROM ENOTE (2X ali 4x hitrost), ZVOČNE KARTICE (Sound Blaster), ZVOČNIKI
UGODNO - multimedijski komplet že od 30.952,00 SIT naprej:
(CD-ROM, zvočna kartica, 2 zvočnika, mikrofon in škatla za 40 CD-jev s 5CD-ji)
TISKALNIKI:
MATRIČNI, LASERJET IN INK-JET TISKALNIKI ZNAMK EPSON, HEVVLETT PACKARD, STAR, FUJITSU IN NEC
UGODNO: EPSON LX-300	28.900	SIT
EPSON LO-100	31.900	SIT
HP LASERJET 4L 90.400 SIT HP DESKJET 600 53.600 SIT
OSTALA RAČUNALNIŠKA OPREMA:
RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE, DISKETE, MIŠKE, PODLOGE ZA MIŠKE, T0NERJI IN ČRNILA, RAČUNALNIŠKA LITERATURA
POKLIČITE NAS IN SVETOVALI VAM BOMO PRI IZBIRI VAŠE OPREME!


	

.............................................................'x-'J
TRGOVINA
d. o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
...m	m.........M	p..........m	”...........”	p.........m	p..........™	W	m
m..........k..........P.........i:.........d..........ii;i:i:...il...........P.........P.........k..........P.........m
M
"p.
.M
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 7°° do 1900, ob sobotah 7m do 1300
..... ...................................... ::'x	..... '
					
itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst
zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
- polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov	j IL.
- nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket
pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga
- posteljnina
Pisma bralcev /
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisjviffmnenja bralcev o življelijuln dogajanju v ZasavjtLNejiodpisanih pisem ne objavljamo^Bolžma pisem je zahm prostora omeje
sem ne objavljamo^Bolžlna pisem je zahidi pr na na največSP^ipkanihimticJJremmtve^i vico skrajšatitekst ali pa obariti daljšega, če skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino.
idi prostora omejevali pridržuje pra-a, čebeeni, da bi s
Višje najemnine za neprofitna stanovanja
SDSS OO Hrastnik nasprotuje tako visokemu povišanju najemnin neprofitnih stanovanj. Preseneča pa, dapovisanje ni dvignilo nikakršnega negodovanja v javnosti. V Sloveniji je okoli 500 nosilcev stanovanjske pravice, pri katerih se je naenkrat povišala najemnina za 119%, vsem ostalim najemnikom stanovanj, ki so bila grajena pred letom '91, pa se bo najemnina povečevala postopno. Najbolj so bili prizadeti tisti državljani z nizkimi dohodki, ki stanovanj niso mogli kupiti ter so še nadalje ostali najemniki. Ugotavljam, kot predsednik stranke SDSS OO Hrastnik, da seje s takimi in podobnimi ukrepi pričelo družbeno razslojevanje. Država je razprodala družbena stanovanja po nizkih cenah, denar verjetno potrošila, namesto, da bi obnavljala stara stanovanja. Sedaj pa naj bi od 500 najemnikov neprofitnih stanovanj ter tistih, ki se jim bo postopno dvigovala najemnina, zbrali toliko sredstev, da bi gradili nova stanovanja. Vse to pa pomeni razreševanje zgrešene nekdanje stanovanjske politike.
Slavko Vidrih, Hrastnik
Pro et contra -Zobozdravniške zdrahe
Ob prebiranju članka Zobozdravniške zdrahe, objavljenega v 37. številki Zasavca dne 12. oktobra nas je zbodlo nekaj navedb dr. Vlada Bariča in dr. Biljane Cocič.
V	pogovoru sta imenovana zobozdravnika obrazložila svojo odločitev za prekinitev pogodbezZavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in kritično oceni la njihovo diktiranje cene storitev.
V	takšnem neenakopravnem položaju so tudi vsi javni zdravstveni zavodi. Zdravstveni domTrbovljeje z Zavodom za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije podpisal pogodbo, čeprav mu priznana cena ne krije dejanskih stroškov storitev. Vseeno se trudimo, da pacienti tega ne bi občutili. Uporabljamo najsodobnejše materiale in ves pribor za enkratno uporabo, kije trenutno na tržišču.
Želimo, da so naši pacienti s tem seznanjeni. Izpričujočega teksta se namreč poraja dvom. da v javnih zobnih ordinacijah in zasebnih ordinacijah s koncesijo ne bodo deležni tako kvalitetnih storitev, kot v samoplačniških ambulantah.
Ugotovitev dr. Bariča in dr. Cocičevc, da gre zasavski ortodont čez nekaj let v pokoj, ne drži. Ta specialist bo pogoje za upokojitev izpolnil čez 8 let. Specializacija iz ortodontije traja 3 leta - torej ima Zdravstveni dom Trbovlje še najmanj 4 leta čas, dajo razpiše.
Čakalna doba pri ortodontu je 3 leta, vendar je to v slovenskem povprečju.
Rešitev problema specialista za ustne bolezni in specialista za ustno protetiko je v pristojnosti Zdravstvenega doma Hrastnik oziroma Zdravstvenega doma Zagorje.
Direktor Uroš Prelesnik, spec. oftalmolog
Vse skupaj je mlatenje prazne slame
Odgovor gospe Cirili Golob
Ne bi odgovarjal na repriko mojega pisma v Zasavcu št. 37, ki ga jepodala spoštovana ga. Cirila Golob ("Sprejmimo jih medse"), če ne bilo v njeni repriki v značilnem "Krišnavskem-zvijačnem-stokajo-čem in nakladalnem" žargonu napol resnic, zavajanja bralcev in bralk ter praznega moralističnega nakladanja.
Namreč, najprej (upravičeno) predvidevam, da je ta spoštovana gospa (gospodična?) Cirila Golob veliko mlajša od mene. Moram povedati njej in bralcem, da sem se kot mlad, že pred leti na svojih potepanjih po Evropi srečal s Krišno v Holandiji. Nekaj časa sem tudi
živel pri Krišni v "Liežu" v Belgiji, tako da sem spoznal to sekto, pardon - versko skupnost zelo dobro, še preden je bila pri nas uradno registrirana.
Skupnost Krišne, sploh ni tako mlado gibanje, kakor zmotno piše spoštovana ga. Golob! V svetu je prisotna okoli 30 let. pri nas pa uradno že 13 let! Stvar je v tem, da seje v času prejšnjega komunističnega režima, Rimsko katoliška cerkev na Slovenskem "borila" za vernike, za poslanstvo Jezusa Kristusa... Medtem pa se je skupnost Krišne nekako skrila in potuhnila vse do danes!
Če bi gospa Golob temeljito prebrala, bi videla, da nisem pisal o nikakršnem "preganjanju" Krišne; še manj, da bi razpihoval nekakšno nestrpnost! Spoštovana gospa Golob pa je na zgoraj opisani način takoj uporabila mojo kritiko, kako so kot skupnost Krišne ubogi, majhni in preganjani!
Namesto, da bi se spoštovana ga. Golob in "njena" skupnost Krišna raje posvetili samemu sebi, da bi potem "solili pamet" drugim z vsakdanjimi dejanji (kakor je to počel Jezus)! In ne, kakor zdaj, ko samo v prazno vrtijo jezik in "dajejo in prodajajo" gradove v oblakih.
Popolno bedarijo in neumnost je napisala ga. Golob: "Počutim se zapostavljen kot predstavnik katoliške vere!" Le od česa naj se počutim zapostavljenega, morebiti od skupnosti Krišne? Bogu hvala sem spoznal, da njena pot ne vodi nikamor! In še manj, da bi bil predstavnik katoliške vere, katere kot vernik sem res. Lahko sem edino predstavnik samega sebe, svojega mišljenja...!
In Bogu hvala, resje, daje Rimsko katoliška cerkev na Slovenskih tleh že prisotna 1200 - 1300 let, kljub vsemu hudemu preganjanju, ki gaje doživela v svoji 2000 letni zgodovini obstoja in ki ga še bo!
In ko gredo v nos spoštovani ga. Golob (kar ji ne zamerim, zaradi njene očitne nedozorelosti) cerkve v vsaki vasi na Slovenskem, jo moram spomniti, da so te cerkve zgradili "mali ljudje" z veliko odrekanja in prostovoljnega dela. Kot tudi ni padlo z neba radio Ognjišče, časopis Družina, revija Ognjišče... Cerkev preko teh medijev ne posiljuje nikogar, kot to preko časopisa Zasavc počenjajo "predstavniki" Krišne nenehoma -drugačne verujoče in neverujoče.
Spomnil bi spoštovano ga. Golob in seznanil "zasavsko javnost", da ima skupnost Krišne (kije mednarodna organizacija), v Indiji ogronmo
posestvo z zelo velikim razkošnim hotelom in parki. Da ne govorimo o ZDA in o tem, da imajo tudi v Evropi bogata in razkošna posestva - farme, templje itd. Petdeset, maksimalno sto kilometrov stran, pa po indijskih vaseh umirajo ljudje od lakote, bolezni in popolne revščine! In v cinični posmeh vsem. jimdata verska skupnost Krišne kdaj pa kdaj kakšen skromen obrok hrane in to je ves njen "humanizem", ki jo zdaj na veliko propagira gospa Golob.
Da ne bom enostranski, pa je Rimsko katoliška cerkev na Slovenskem (kakor že prej po svetu) ustanovila pri vseh župniščih po Sloveniji Karitas, kjer vsakdo stalno dobi vso materialno, fizično in duhovno pomoč. Pri skupnosti Krišne, pa če bi prišel zdaj k njim v Ljubljano (Žibertova 27). še pošten kos kruha ne bi dobil. Cerkev tudi preko misijonov po svetu, tudi v Indiji, odpira šole, bolnišnice, pomaga vsem. Hare Krišna pa jim da maksimalno (in še to redko!) skromen obrok hrane! In kje je potem tukaj, spoštovana ga. Golob, vaša Krišnovska človečnost, humanizem, strpnost... ko gledate brezdušno in hladnokrvno, kako umirajo od lakote, bolezni... ljudje okoli vas in nam hočete soliti pamet in nas "posiljevati" o neki človečnosti, humanizmu nasploh...! Zelo dober primer je tudi vrhovni predstavnik Rimsko-katoliške cerkve papež Janez Pavel drugi. Kljub svoji starosti, preživetem atentatu, slabemu zdravstvenemu stanju... se nesebično in požtrtovalno bori za mir in resnico... In kj e j e vaš predstavnik - vrhovni "šef" Krišne, spoštovana ga. Goloba?! Nikjer ga ni in nikjer ne slišimo zanj, da bi se javno, kot papež zavzemal za mir na svetu! Pač pa se skriva v udobnih prostorih, kijih Hare Krišna ima!
In kako nam morete, spoštovana ga. Golob, in "vaša sektaška" -pardon, verska skupnost Krišne soliti pamet o neki strpnosti, človečnosti, humanizmu... in le kako si upate?
Veliko je še tega, kar jasno in odločno govori - brez velike propagande, o človečnosti in humanizmu... ene in druge vere! A naj o tem sodijo bralke in bralci, seveda z resničnimi podatki, brez laži in posiljevanj!
A predlagal bi spoštovani ga. Golob, da naj malo "pomeditira" in upošteva tisti slovenski pregovor, ki pravi, da se dobro blago samo hvali. "Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, a bruna v svojem ne opaziš?" (Mt. 73)
Darko Pavšelj - Larix
M
Tatjana Polanc
Vsi sveti sili tišin mrtvili
Gospodinje bodo spet s povečevalnim steklom v roki pospravljale stanovanja, čistile okenske šipe, uporabile globinski sesalnik,... Še z utrujenimi rokami bodo zamesile najboljšo orehovo potico, saj veste za nečaka, ki pride vsako leto ob takem času pogledat, kako uspevajo cvetnice na babičinem grobu. S še bolj utrujenimi rokami se bodo podale na grobove; oplele, kar se bo opleti še dalo, pobrisale prah z nagrobnika in uredile veličastne ikebane s krizantemami. Da bodo lepše, kot so bile lani. Oziroma, da bodo lepše od tistih na sosednjih grobovih. Pa ne zaradi njih samih, temveč zaradi nečaka in strica, pa vseh tistih sorodnikov, ki se oglasijo le na dan mrtvih. Ste se že kdaj vprašali, zakaj je tako?
Pražnje oblečeni otroci negodujejo, ker v dneh pred, na dan in po prvem novembru ne smejo glasno privijati glasbe ali se, bog ne daj, udeleževati zabav. Zakaj? Ja zato, ker se to na dan mrtvih pač ne spodobi. Kaj pa se, lepo vas prosim, spodobi?!
Se spodobi bahanje z ikebani, dragimi svečami, krznenimi jaknami, če še ne veste, nekatere dame si jih privoščijo, ne za novo leto ali božič, temveč za dan mrtvih. Že po starem ljudskem običaju so se ljudje za dan mrtvih na grobove podali v novih čevljih, jaknah, suknjičih. Zakaj?
Ne vem. Pojma nimam, zakaj se ljudje v teh prvih novembrskih dneh tako čudno vedejo. Vem le to, da naj bi se na vse svete spomnili pokojnih. Trenutkov, ki smo jih preživeli Z njimi. Ob spominu je seveda lepo, tak je že običaj, prižgati tudi svečko, prinesti cvetlico na grob. Ljudje smo namreč takšni, da na misli bore malo damo. Kdo pa bo vedel, da sem se sploh spomnil, če pa nisem prižgal sveče, prinesel ikebane, se lepo oblekel. Ja, kdo pa bo sploh vedel?! Je mar pomembno?!? Je pomembno obešati na zvon, da misliš na nekoga, ki ga ni več med živimi?! Seveda ne. Tiha misel je največkrat tudi najbolj iskrena in globoka.
Pa še to. Tisti, ki prvega novembra praznuje dan mrtvih, bo po mojem pomislil na umrlega zgolj zaradi sebe. Ker si želi ponovno oživeti spomin na nekoga, ki ga je poznal, spoštoval, imel rad. Nikogar drugega ni, niti umrli ga več ne sliši, ne vidi, ne čuti njegovih misli. Da, mislim, da vsak stori to zgolj zaradi sebe in tako je tudi prav.
Tisti, ki prvega novembra praznuje vse svetnike, pa zagotovo mora verjeti, da pokojni še vedno nekje biva, v nekem drugem svetu, ki je gotovo lepši od tega tukaj. Da ga vidi, sliši in kar je najpomembneje čuti tudi iskreno misel nanj. In če je tako, sorodniki in prijatelji "v nebesih" zagotovo niso zamerljive sorte. Tudi če kupite cenejšo svečko, poslušate glasbo in oblečete kavbojke, se bodo radostili z vami. Štela bo le misel, iskrena in globoka.
Milan Vidic
Več
iiezsi|Mislenili
Brezposelnost se ne umirja, začela se je visoka jesen, kmalu bo pred vrati zima, to pa sta zagotovo obdobji, ko se nezaposlenost povečuje, vse tja do pomladi. Takšne so izkušnje. Mogoče bo tokrat kaj drugače, dosti verjetno pa to ni. Slovenski podatki veljalo deloma tudi za domače loge. Pomladi je vse kazalo, da smo na poti postopnega oživljanja zaposlenosti, že takoj po končanem poletju pa se je podoba začela spreminjati. Na t.i. čakanje na delo je odšlo nekaj sto industrijskih delavcev in to nam je ponovno skazilo stanje na zaposlitvenem področju.
In ker ima vsaka medalja dve plati, ni naključje, če izvedenci ugotovijo, da zaradi nadaljnega omejevanja zaposlenosti v industriji in delnega oživljanja proizvodnje v nekaterih dejavnostih produktivnost raste. Toda proizvodna rast niti približno ni več taka, kot prve letošnje mesece in nekateri najnovejši stečaji bodo pripomogli k manjšemu obsegu gospodarjenja in s tem tudi k manjši rasti domačega bruto proizvoda, kot smo načrtovali.
Vedno več poznavalcev resno opozarja, da odločno premalo naredimo pri razvijanju industrijske in druge redukcije, da smo vse preveč izključno usmerjeni zgolj na storitveno delo, trgovino in gostinstvo, razne svetovalne in druge organizacije, kar nam zamegljuje stvarnost in zmanjšuje perspektivo celotnega gospodarstva Slovenije. Če k temu dodamo še venomer neenakomerno posodabljanje industrijskih zmogljivosti in pomanjkanje denarja za to, se podoba kar hitro pokaže v povsem drugačni luči, kot nam jo prikazujejo.
Zasavje, zlasti občina Trbovlje bi z dokončnim propadom Iskre in SIT -ja in še nekaterih manjših firm doživela takšen padec proizvodnje in s tem dohodka, da bi ga občutili vsaj eno ali poldrugo desetletje. Rešitev ne bi bila niti odločitev o postavitvi nove TE, četudi bi s tem ohranili 2 do 2,5 tisoč delovnih mest. Če pa do postavitve omenjega objekta ne bi prišlo, bi vse zasavske občine, še najbolj pa Trbovlje in Hrastnik, doživele pravo katastrofo, od katere se še dolgo vrsto let ne bi opomogle.
Novo zaposlovanje v Zasavju bo v prihodnje vsekakor odvisno od nastajanja novih gospodarskih in v vedno večji meri tudi negospodarskih dejavnosti. Potekalo pa bo znatno počasneje, kot na drugih slovenskih območjih. Deloma tudi zaradi izobrazbene ali kvalifakcijske ravni vseh, ki so ali pa še bodo ostali brez zaposlitve, pa tudi onih, ki delo že iščejo. Zaradi tega popolnoma drži ugotovitev, da bomo še največ storili, če bomo mladim omogočili take vrste šolanja in izpopolnjevanja, da jim bo to pomagalo pri zaposlovanju najmanj doma in veliko več drugje. To pa je včasih že bil vsesplošen pojav, ki se je sicer pod 2. svetovni vojni nekoliko unesel, zdaj pa spet postaja pravilo.

Z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se spreminja občanovo okolje
Po zakonu o stavbnih zemljiščih, ki izvira iz leta 1984, plačujemo občani in pravne osebe, uporabniki stavbnih zemljišč "rento", takso, kakor že kdo to pojmuje, imenovano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Mnogi menijo, da v občinsko blagajno iz tega naslova položijo preveč denarja, še številnejši pa so tisti, ki sploh ne vedo, zakaj in komu poravnavajo položnice. Tudi mi smo bili eden od mnogih nevednežev, pa nas je radovednost pripeljala na tri zasavske občine in na tri izpostave uprave za javne prihodke (prej davčne uprave), k ljudem skratka, ki o tem lastnem prihodku občin, ki se steka v proračun občine namensko za urejanje okolja, največ vedo.
Primer za uvod
V zasavskih občinah je treba za stanovanje, veliko 50 kvadratnih metrov, zgrajeno v prvem območju z naj večjim številom točk, odšteti letno od 2765,00 preko 3609,00 do 5590,00 tolarjev nadosmestila za uporabo stavbnega zemljišča. To pomeni mesečni prispevek od 230,40 do 300,75 in 465,85 tolarjev za prej omenjeno stanovanje. Če v tem stanovanju bivajo trije občani, plača vsak za to, da bo njegovo in drugih občanov okolje komunalno urejeno, na mesec od 76,80 in 100,25 do 155,30 tolarjev. Za te številke me ne držite za jezik vsi, saj ni vsako stanovanje v Zasavju veliko 50 kvadratov in ni vsako zgrajeno v prvem kakovostnem območju. Mnogi plačajo tudi manj. To je cena za izpolnjevanje naših želja in potreb - da bo naše okolje komunalno urejeno, da bo lep park v mestu, da bodo urejena parkirišča, primerna avtohusnapostajališča, da bo dovolj pripravljenih zemljišč za gradnjo novih objektov, da bodo zemljišča v občini opremljena s komunalnimi in drugimi objekti in napravami, da bodo zavarovani tereni, kjer drsi zemlja, da bo dovolj novih in obnovljenih cest, ulic, trgov, da bo ponoči dovolj svetlo, da bo veliko zelenih površin, da ne bo problemov oskrbe z vodo, električno in toplotno energijo ter plinom, da bodo zadovoljive PTT storitve, prevoz potnikov v mestnem prometu, da ne bo manjkala čistilna naprava...
Za primerjavo so prej omenjene številke verjetno dokaj uporabne. Še posebej oni bi se morali zavedati te majhnosti, ki v trenutku uničijo avtobusno postajališče, razbijejo luči v parku, polomijo klopi, posegajo nasilno v okolje..., ali pa tudi oni, ki na mah terjajo spremembe, novosti, ki naj bij ih ta denar po njihovem zlahka omogočil.
Stavbna zemljišča in njih urejanje
S srednjeročnim družbenim planom so stavbna zemljišča namenjena za graditev objektov in naprav, zemljišča, na katerih so že zgrajeni objekti in naprave in tista, za katera so izdana predpisana dovoljenja za graditev.
So zazidana ali nezazidana. Na zazidanem zemljišču objekt stoji in poleg šteje tudi funkcionalno zemljišče, sem sodi tudi javna površina. Na nezazidanem zemljišču ni objekta, razen morda pomožnega ali začasnega, sem šteje tudi tisto, na katerem stoji objekt zgrajen do tretje
gradbene faze in zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča.
Urejanjestavbnihzemljiščobsegapripravo zemljišča za gradnjo objektov (raziskava terena, priprava načrtov, parcelacija, odstranitev starih objektov in naprav, odvoz materiala, poravnavanje, nasipavanje, zavarovanje terena, morebitne arheološke raziskave...) in opremljanje stavbnega zemljišča (graditev ali rekonstrukcija cest, ulic, trgov, dostopnih poti, hodnikov, javnih parkirišč v naselju, javne razsvetljave, zelenih površin in drugih komunalnih objektov, graditev ali rekonstrukcija naprav in omrežja za oskrbo naselij z vodo, električno in toplotno energijo ter plinom, s PTT storitvami, za odvajanje padavinskih in odpadnih voda, prevoz potnikov v mestnem prometu ter drugih objektov in naprav).
Nadomestilo
Za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo fizične in pravne osebe nadomestilo. Območja so na osnovi zakona določile prejšnje občinske skupščine z odloki. Občan, ki je kupil novo stanovanje ali seje vselil v novo oziroma dozidano ali nadzidano hišo, jena lastno zahtevo za pet let oproščen plačila. Svet občine lahko predpiše oprostitev tudi občanom z nižjimi dohodki in občanom, ki so organizirano vlagali družbena sredstva v gradnjo komunalnih objektov in naprav. Z odloki so bila usklajena tudi zakonska merila za določitev višine nadomestila. Vrednost točke določa svet občine, letno, polletno ali četrtletno za prihodnje obdobje, odločbe in položnice pa zavezancem pošilja uprava za javne prihodke. Ta ima po novem kot izvršilni naslov tudi možnost izterjave.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina šob (brež sten), predsobe, hodnikov V stMOVanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugihzaprtihprostorov stanovanja (klel, kurilnica..,) tef čisla tlorisna po vršinagsiraže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čisla tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s
j :ii||ipviiihi!pf osto rom (1 ahjajdud i nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem
Ni vedno res. da je višja vrednost točke tudi višji prispevek.
»"iiTtioveljčam plačujejo naj višjo Vrednost , ■ točke, ta:znašaf),57 tolarjev lemo ali I>il7;5 č ; rplarjgv :na mesec: s
V sredini te lestvice so Hrastničani, letna vrednost točke je <1.447 tolarjev, /a zadnje
::|||l«bnejw vrednost točke imajo Zagorjan i. Povprečna letna Znaša 0,2216 tolarjev, mesečna pa 0.018467 tolarjev.
Vrstni red se spremeni, ko upošiev.
točkovni sistem posamezne občine. Hrastničani in Zagorjani imajo približno
(za tki točene vrste objektov v posameznih a območjih: so določili skoraj enako število točk) m /.nv Zagorjani prispevajo v svoj ,; sklad za enako kvaliteto zem 1 j tšča po lovico manj kol Hrastničani vsvojega. Trboveljčani si' pa sosekijttb naj višji vrednosti točke uvrstili : med: prej: omenjene, saj njihov točkovni sistem dovoljuje v seštevku j veliko manj točk. Višina vrednosti točke torej ni merilo listi višino nadomestil aKosiO
Vrednost položnic
j j-ŠNa.Upravah za javngjprihodke, ki so po sj pogodbi z občino izvršilni:naslov za ■ :"pobiranje in izterjavo nadomestila /a č uporabo stavbnih zemljišč, smo si ogledali 1/ nekaj:primerljivih položnic. Upoštevali smo enako kvadraturo stanovanjske površine v
Stanovanje. 50 ni2. najt išje opremljeni) slav hitu zemljišče
djlObjčinak vred. točke s lekpnšpčVek 1 jllElrašmik 0.447	5590.00 tolarjev
sši Trbovlje 0.57	3609,00 tolarjev
Enodružinska	prostostoječa
m
Fizične osebe so dobri plačniki
Zadnje čase tudi pravne osebe ne zaostajajo več veliko. Temu je pripomoglo dejstvo, da so uprave za javne prihodke postale izvršilni naslov za pobiranje teh sredstev. Po izdaji odločbe uporabniku dvakrat ali štirikrat letno pošiljajo položnice z višino določenega prispevka, potem pa redno spremljajo plačila in zamudnike tudi sproti obveščajo o njihovem dolgu in o višini obresti, kijih morajo zamudniki plačati. To delo pravijo, da je dokaj avtomatizirano, veliko več pa imajo dela, ko je treba dolg izterjati. Občani pri njihovem delu ne predstavljajo prevelikega napora, saj so dokaj redni plačniki, pri neplačnikih pa je možno zaseči tudi del osebnega dohodka ali kakšne druge vrste denarnih sredstev. Tako fizičnim osebam zaradi neplačila še ni bilo potrebno z izterjavo poseči v ostalo premoženje. Težji problem so pravne osebe, še posebej tiste, ki imajo neprenehoma blokiran žiro račun. Te ostajajo dolžniki in izterjava pomeni zanje hudo breme, saj morajo poleg rednega plačila plačati še dolg in obresti, ki so zaradi dolga nastale. Seje pa tudi na tem področju precej obrnilo na bolje, saj uprava za javne prihodke počasi dolg le izterja, le vztrajna mora biti pri tem kar naprej. Prednost je tudi ta, da nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč sodi po predpisih agencije za plačilni promet v tretji razred plačil in tako izterjevalec pride prej na vrsto s svojimi zahtevki ( v prvem razredu so osebni dohodki, v drugem pa materialni stroški).
Hrastnik
Iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč načrtujejo v tem letu 73,6 milijonov tolarjev, računajo pa tudi na neporavnana sredstva iz lanskega leta, ki znašajo 34 milijonov tolarjev. Če bo izterjava dobra, bodo v Hrastniku lahko zemljišča od vseh zasavskih občin najsmeleje urejali. Zanimivost Hrastnika je, da pri njih plačevanje poteka v večini brez problemov in da se plačniki tudi ne razburjajo zaradi svojih obremenitev, saj so se v tej občini že pred leti v skupščini odločili, da bodo okolje intenzivneje urejali. Ureditev cest, kanalizacija, prostorska dokumentacija, vodovod, ekološka sanacija, sofinanciranje toplifikacije, ki je že štiri leta največji zalogaj, in še veliko drugih obveznosti urejajo v skladu s planom, ki gasprejemaobčiriski svet. V Hrastniku sklad stavbnih zemljišč ostaja le na papirju, sredstva se stekajo neposredno v proračun. V tej občini menijo, da nekontrolirane porabe zaradi tega ni. Interes za ureditev okolja je velik in tega spoštujejo tako svetniki kot strokovne službe.
Trbovlje
Program sklada stavbnih zemljišč je začrtan na višino dobrih 65 milijonov tolarjev. V skladu
se bo sicer zbralo več sredstev, vendar mora občina Trbovlje plačevati svoj dolg iz obveznic in sklad je sedaj edini, ki mu država lahko vzame kos, kije velik kar 40 odstotkov. Če bi plačali vsi, ki v sklad plačujejo in če bi občina ta sredstva lahko v celoti porabila, bi bil program sklada težak kar 126 milijonov tolarjev. Težavaje še v tem, da so v Trbovljah lani proračun zaključili s primanjkljajem prihodkov, po mnenju ministrstva za finance pa mora občina vse primanjkljaje pokriti iz lastnih sredstev. Letošnji viri sklada so tako obremenjeni z več kot 40 odstotki. Plan sklada pa je vendar dovolj spodbuden in ena največjih pridobitev je uresničena prav danes. To je plato pri pokopališču, katerega ureditev je veljala 20 milijonov. Druga največja postavka je bila oprema stavbnega zemljišča za gradnjo neprofitnih stanovanj na Savinjski cesti, v programu je ureditev parkirišča pri Sušniku, pa dokumentacija za ureditev stavbnega zemljišča za novo športno halo, ureditev komunalne deponije in industrijske cone na Neži, ureditev avtobusnih postajališč in še nekatere manjše postavke. V Trbovljah je formiran sklad stavbnih zemljišč, ki je pravna oseba. Na spisku plačnikov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je 6383 fizičnih in 164 pravnih oseb.
Zagorje
V Zagorju naj bi iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč zbrali to leto (če bodo plačali vsi uporabniki) slabih 45 milijonov tolarjev, od tega pa morajo odšteti 40 odstotkov državi za obveznice. V skladu jim tako ostane slabih 27 milijonov, drugi različni prihodki ( sem sodijo tu di terj at ve iz prej šnj ega leta in kredit za prihodnj e leto) pa jim omogočajo pripraviti plan sklada v višini 64 milijonov. Po planu za letos so odhodke usmerili v ureditev kompleksaob tržnici, zunanjo ureditev kompleksa Polje 1-32, sofinanciranje komunalnih vodov KS Franc Farčnik, sofinanciranje obnove asfaltnih površin po plinifikaciji, razsvetljavo pokopališča Zagorje, ureditev parkirnega prostora pri OŠ Izlake,
ureditev centra Lok, ureditev parkovnih površin, sofinanciranjekomunalnih vodov, sofinanciranje prometne signalizacije... Formiran imajo sklad, ki je pravna oseba, imenovan je upravni odbor, svet pa v okviru proračuna sprejema plan sklada in njegovo poročilo. V Zagorju ocenjujejo, da je bilo formiranje sklada in posebnega žiro računa prava usmeritev, saj do prelivanja sredstev, kar se je dogajalo prej, ko je bil gospodar delitve izključno proračun občine, ne prihaja več. V Zagorju plačuje nadomestila v sklad 3709 fizičnih in 62 pravnih oseb.
Zasavje
Tudi na področju zbiranja sredstev v sklad stavbnih zemljišč se je Zasavje razdelilo na tri silno različne enote. Hribi med občinami pa vendar niso tako visoki, da preko občinskih meja ne bi segli očitki, češ da imajo pri sosedih veliko nižjo vrednost točke, pa naredijo veliko več, pojavljajo se zahteve po znižanju tega prispevka, pa še kakšen predlog tu in tam se pojavi - v večini pa zahtevajo manjši prispevek, pa bolj šo urejenost okolja. Najnižja vrednost točke prinese Zagorjanom najmanj denarja. Zakaj iz tega drobiža napravijo takšen kup, vedo sami. Trboveljčani plačujejo najvišjo vrednost točke, manjše število točk v sistemu pajim prinese manj denarja. Zakaj so pred leti naredili v občini lak točkovni sistem, vedo le avtorji tega sistema. Sedanjost Zagorjanov in Trboveljčanov je kaznovana še z modrostjo iz preteklosti, to so obveznice, katerih obveznosti plačujejo s kar 40 odstotki sredstev sklada stavbnih zemljišč. V Hrastniku so modro določili točkovni sistem, ki jim z ne previsoko vrednostjo točk prinese zadovoljiva sredstva, zadovoljni pa so občani in "občina".
V pogovorih za tale prispevek so predstavniki občin in skladov menili, da bi bila medobčinska usklajenost pri metodologiji in točkovanju zelo primerna. Zakaj tudi ne. Če bi združili iznajdljivost, vztrajnost, voljo in znanje, hi jim ploskalo Zasavje.
Ivana Laharnar
Rastla naj bi tudi parkirišča.

Člansko moštvo NK Zagorje je v krizi. Ekipa, ki je v lanski sezoni prišla na prag kvalifikacij za uvrstitev v 1. slovensko ligo, je trenutno na dnu drugoligaške razvrstitve. O vzrokih za krizo in možnostih za izhod iz nje je neposredno pred tekmo z mariborskim Železničarjem zadnjo nedeljo spregovoril direktor kluba Tine Kos. Svoje sta dodala tudi trener članske ekipe Danilo Bantan in član prve enajsterice Toni Buovski.
Zakaj se klub nahaja v krizi?
Kriza, o kakršni v tem trenutku govorimo, jegotovo posledica dogajanja, ki se vleče že več let. Mislim, da sedaj plačujemo davek dveletnega tekmovanj avl. ligi in da so pač v tem letu na dan prišle tiste zadeve, ki smo jih doslej z rezultati skrivali. Tu mislim predvsem na izredno slab finančni položaj, s katerim smo se ukvarjali vsa zadnja leta.
Kakšna je organizacija kluba?
Mislim, da je v tem trenutku poleg finančnih težav v vsakem primeru organizacija kluba njegova najbolj boleča točka. Dejansko prave organizacije trenutno v klubu ni. V zadnjem času smo večkrat poskušali sklicati skupščino kluba, vendar je ta lahko uspešna le, če je pripravljena ekipa, ki bo nadaljevala z delom. Mislim, da smo tu na dobri poti, in računam, da bomo skupščino kluba izpeljali najkasneje v štirinajstih dneh oziroma treh tednih, ko bodo zadeve pripravljene.
Posledica organizacijskih težav in pomanjkanja denarja je verjetno tudi odhod polovice prvega moštva iz kluba pred začetkom letošnje sezone.
V vsakem primeru je glavni razlog pomanjkanje finančnih sredstev. Moram reči, da so bili ti naši igralci vsaj do enega leta in pol ali dveh let nazaj navajeni na določen red pri izplačilu klubskih obveznosti do njih. Tisto, kar je klub obljubil, je igralcem tudi poravnal. V lanski sezoni pa temu ni bilo tako, kar je bil eden izmed razlogov, da so igralci odšli. Mislim, daje odšlo šest ali sedem igralcev. Osebno dvomim, da so prišli v boljše sredine, ker se s podobnimi problemi srečujejo v vseh ostalih klubih. V vsakem primeru je to odraz pomanjkanja sredstev, verjetno tudi zasičenosti nekaterih igralcev, kajti ta sredina je več ali manj pet, šest, sedem let dosti uspešno delala. Tako slej ko prej pride do zasičenosti, če ni nekih višjih ciljev, kot so bili zadnja leta.
Kakšni so konkretni načrti za izboljšanje razmer?
Direktor NK Zagorje Tine Kos
Zakaj doslej niste mogli priti skupaj?
Trenutno je v klubu premalo ljudi, ki delajo na operativnem področju. Izredno težko je dobiti ljudi, ki bi v klubu delali naprej. O nogometu se vedno veliko govori in trenutno se govori samo okrizi zagorskeganogometa, čeprav menim, daje ta prisotnalenaorganizacijskem področju, kar se odraža v rezultatih članske ekipe, medtem ko mislim, daje v letošnjem letu viden bistven napredek pri delu z mlajšimi selekcijami, kar je bilo prej boleča točka.
Dejansko torej ne moremo govoriti o splošni krizi v zagorskemnogometu,ampakvečalimanj okrizi vodenja j in organizacije ter rezultatov članske ekipe. Finančno ' plat krize pa sem že prej omenil.
Kako je torej s sponzorstvom?
Sponzorja dejansko nimamo. Klub se trenutno preživlja samo s sredstvi, dobljenimi z reklamiranjem, oziroma s tistim, po domače povedano, kar "nafehtamo" v tem obubožanem zasavskem gospodarstvu. Manjši del dohodka dobimo iz vstopnin, čeprav se je na prejšnji domači tekmi prvič, odkar delam v klubu, zgodilo, da z denarjem od vstopnin nismo mogli pokriti niti stroškov tekme oziroma samih sodnikov. To je dejansko odraz stanja v klubu oziroma slabih rezultatov članske ekipe. Konkretnega sponzorja torej od takrat, ko smo izpadli iz 1. lige in je prenehalo delovati sponzorstvo s strani ETI Elektroelementa, nimamo. Določene firme so minimalno še pomagale, z določenimi sredstvi je pomagala tudi zagorska občina. Tako smo se zadnji dve leti, odkar nimamo konkretnega sponzorja, delno preživeli tudi s prodajo dela nepremičnin v klubu, karje bil dejansko edini konkretni vir za preživetje in delno poravnavo dolga iz časov 1. lige.
V vsakem primeru je nujno potreben sklic skupščine, ki bo imenovala novo vodstvo kluba, da pride v klub nova kri, sveži ljudje z novimi idejami, da se v bistvu predvsem razširi krog ljudi, ki bodo skrbeli za marketinško področje. Zadnji dve leti dejansko sam osebno več ali manj skrbim za to zadevo. Vzpostaviti se mora organizacija določenega števila ljudi, ki bo vodila klubsko politiko in poskušala s člansko ekipo konsolidirati zadeve, obdržati igralce, ki jih imamo, eventuelno dobiti nazaj kakšnega igralca, ki je odšel, in \ poskušati obstati v 2. ligi, vendar ne za vsako ceno. Mislim, da je bistveno, da se klub, če govorim o organizaciji, konsolidira, organizira, postavi zdrave temelje, poskuša zagotoviti neko konstantno finančno konstrukcijo ter po možnosti zagotoviti obstanek v 2. ligi. ne za vsako ceno, kot sem omenil, in pa nadaljevati z / uspešnim delom z mlajšimi selekcijami, kijih v tem trenutku ne smemo zapostavljati. Vemo, da smo bili lansko leto skoraj brez teh ekip, karje bila dejansko posledica izgube igrišča. Neurje je bilo
ne kažejo;ampak mislim, da igro počasi dvigujemo. Upam. da ho pr............ '	*
tako dodaten dejavnik, kije prispeval k slabemu stanju v klubu. Tako lahko povem, da smo lani za stroške igranja domačih tekem izven Zagorja porabili dva milijona tolarjev. Bistvenega pomena za izboljšanje razmer je torej sklic skupščine, kjer se bo oblikovalo ustrezno vodstvo kluba in postavili temelji, smernice delovanja kluba.

................... „ IMIlpIšIlIllIIIIli
Kako vidi tremi (en položaj v klubu trener tiattekc ekipe Danilo Bantan
Kaj je po vašem mnenji, motel? element, ki ovira normalno
,.V//.VV,V.V.V/A,.'.V/^V.V////AVAV/.VA^\^V.\V.V.V,V.V.\VVW/.V//.VW.V//.V.-.%\V.:.A.vjAvAVAV.V.V.V.V.V.V.V.V.,.V.,.V
delovanje klnha?
i o je vsekakor nenaden odhod tako velikega števila glavnih
igralcev. V se pa se seveda vrti okrog denarja. Igi alti so igrali v 1. ligi in bili navajeni na denar. Prehod s tega denarja na nič pa je najbolj moteč. Tosc odraža tudi v prizadevnosti na treningih in na tekmah. Vendai mislim, da se počasi stven nekako Stabilizira.
Torej je bila najnizja točka že dosežena.
Gotovo smo ekipo iz tistega mrtvila spravili vsaj v pogon, tako da trenira 2fl igralcev prve ekipe.	................
Kako igralce motivirate za tekmo?
:xk:iv:
imidž, ne sme dovoliti igrati tako, da v Delu piše, da smo daleč najslabša ekipa v 2. ligi, kar dejansko nismo. Rezultatsko sicer smo,
Kako ste zadovoljni z delom uprave?
UpraVčiit|i||#g|tiii|||||||r||||||||i|:|i|j|l;|rektdr:
preobremenjen in praktično sernsani z igralci, Tt) je Uidi ii.ijvevii problem.ker igralci ne čutijo, da imajo za sabo nek Odbor, ampak je
tako rekoč brezvladje.
Kako upravo razširiti In utrditi?
Potrebno je izpeljati skupščino kluba in potem bodo, mislim, nove moči, sveži ljudje lažje pienašali prve porodne krče.
Kakšna je napoved za današnjo tekmo?
Danes veliiiedinriroiiitgiEibhraniiije namreč :||||||?il||||||i| za obstanek in potem bi po koncu jesenskega dela prvenstva ekipo pripravili tako,:da bi se:spomladi lahki) "drugače ppgdvar|!i||||
Kakšni so odnosi med upravo ter trenerjem in igralci?
Odnosi med igralci in sedanjim trenerjem so, mislim, v redu. Vemo, da smo pred dobrim mesecem naredili zamenjavo trenerja. Odnosi so dobri, med igralci sicer mogoče vladadoločeno malodušje glede na vse težave, ki se v klubu pojavljajo. Dejansko pa je v ti pravi kluba trenutno prisotnih le malo ljudi, in sicer jaz kot direktor ter dva, trije člani in gospod Janez Lipec, ki skrbi za mlajše selekcije.
V primerjavi z lanskim letom se je stanje pri mlajših selekcijah izboljšalo.
Mlajše selekcije so letos v primerjavi z lanskim letom napredovale. Vemo, da smo se lani borili za pridobitev igrišča za igranje in treniranje teh selekcij, daje kot posledica tega prišlo do izključitve mladinske ekipe iz lige, ker dvakrat ni tekmovala, čemur je sledil a kazen NZS v višini 500.000 tolarjev. Problem je bil pri vseh mlajših selekcijah, vendar so se z neko organizacijo, pri čemer velja vse priznanje gospodu Lipcu, zadeve pri teh selekcijah uredile. Na treningih je zopet okrog sto dečkov iz Zagorja, ki dosegajo zelo dobre rezultate. V delo kluba so vključeni tudi starši, ki pomagajo, tako da seje vzpostavil nek pristen odnos pravega sodelovanja,
ALi bodo navijači še kdaj planili pokonci?
zato mislim, da smo pri mlajših selekcijah napravi poti, in zato pravim, da moramo klub gledati kot celoto in rezultatske krize članske ekipe ne gre prikazovati kot splošno krizo. Pa tudi glede članske ekipe sem prepričan, da se bodo zadeve uredile.
Kakšni so pogoji za trening?
Pogoji so v primeijavi z lanskim letom bistveno boljši, glede na to, da lahko treniramo doma. Gotovo se finančno stanje odraža v pomanjkanju opreme za igralce, tako da s tem igralci ne morejo biti najbolj zadovoljni. Poskušamo zagotoviti najnujnejšo opremo, kajti vemo, da ena žoga stane okrog 10.000 tolarjev, prav tako par čevljev, skupno pa je sto igralcev. A kar se tiče samih treningov in pogojev zanje, mislim, da so kolikor toliko zadovoljivi.
Kakšne so torej perspektive zagorskega nogometa?
Mislim, da so ob določenem posluhu nekaterih v Zagoiju in sklicu skupščine, kjer bi uredili že prej omenjene zadeve, perspektive zagorskega nogometa takšne, da lahko še bolj kvalitetno delamo z mlaj Šimi selekcijami in da zagotovimo standardnega drugoligaša. Vemo, kje se je nogomet -nahajal šest, sedem let nazaj. Temu so sledila tri, štiri leta nenehnega vzpona, nato je prišlo do izpada iz 1. lige, lani borba za ponoven vstop v 1. ligo. To so bili izredno visoko zastavljeni cilji, osebno tudi cenim, da so bili uspehi nad tistim, kar zagorska dolina lahko za nogomet da. Ker še vedno trdim, daje nogomet za moje pojme najbolj pokvarjena, ne pa najbolj pomembna stvar na svetu, daje nogomet tudi bistveno predrag šport v primerjavi z. ostalimi športi. Toda prepričan sem, da ima zagorski nogomet neko svetlejšo prihodnost in da se bodo z ureditvijo trenutnih razmer gledalci vrnili na naše tribune in tudi igralci z veseljem hodili na treninge.
Krivulja uspešnosti bi se potem morala dvigniti.
Mislim, da smo najnižjo točko že dosegli in strm padec uspešnosti že zaustavili. Rezultati tega se bodo gotovo pokazali. Verjetno spomladi, ker tudi skupščina, če se bo sestala čez štirinaj st dni, ne more vsega rešiti že prvi dan. Zato osebno smatram, daje ta del prvenstva treba zdržati do konca, poskušati držati kontakt z ekipami, ki se bodo borile za obstanek, in se potem naslednje leto pokazati v drugačni luči slovenski nogometni javnosti. V tem trenutku nas imajo namreč za naj slabšega drugoligaša. Menim, daje morda danes že tista tekma, v kateri bi dosegli prvo zmago na našem nogometnem igrišču, ker vemo, da nismo lani nobene tekme odigrali doma, pa vendar nismo nobene "domače" tekme izgubili, celo samo eno smo remizirali. Odkar pa spet igramo doma, še nismo zmagali. Upam, da bo to danes in da bo ta zmaga tudi dala elan vsem tistim, ki trenutno še delajo v klubu.
Boštjan Grošelj Foto: Tomo Brezovar
Minuli petek je preteklo že šestedest let, odkar živita skupno zakonsko življenje Julijana in Anton Sušnik. Julijana bo januarja dopolnila polnih 89 let, Tone pa decembra štiri leta manj.
In kako sta se spoznala? Nemalokrat sta se videvala kar na Sveti planini, kjer sta kot otroka pasla ovce in krave; Anton je bil namreč hlapec na Čebinah,
Julijana pa seje na planini rodila, in sicer kot dvanajsti, zadnji otrok. Tri leta sta hodila z roko v roki, 20. oktobra leta 1935 pa sta se poročila. Na slavjesta tudi prinesla
že takrat 3 mesece staro hčerkico Ani, nato pa sta imela še sedem otrok, trije so žal umrli.
Svoje skupno življenje sta pričela kar na Sv. planini, kjer sta 20 let stanovala pri Bokalovih, potem pa še desetletja pri Pečniku. Doživela sta veliko lepega, a tudi marsikaj hudega, gorkega. Revna rudarska družina namreč ni imela svojega stalnega bivališča, kaj šele krpico lastne zemlje. Neprestano je morala zato Julijana garati pri drugih, Anton pa je celih 40 let hodil s planine peš na delo v rudunik v Kisovec. Toda naj krutejše dogodke je prinesla vojna. Možje šel v partizane, naša slavljenka pa se je morala sedaj sama prebijati skozi težko življenje. Žal je kruha včasih tudi zmanjkalo, tedaj je vzela kozarec, nabrala nekaj borovnic in z njimi nahranila sestradane otroke. A vojna je minila, s seboj pa prinesla novo upanje, ki seje za Julijano in Antona povsem izpolnilo šele pred desetimi leti. ko sta se končno preselila v dolino. Sedaj jima, vsaj tako zatrjujeta, ničesar ne manjka - celo trgovina je blizu in lahko, kot pravi Julijana v šali, pijeta.
kadarkoli hočeta. Seveda pa tudi tu brez dela ne gre. Potrebno je kuhati, sekati drve in pri rudniku z golimi rokami nabrati še kaj premoga. Vse to in še več opravi Julijana sama, v mnogočem pa ji z veseljem pomagajo tudi otroci, ki so venomer pri svojih starših.
Julijana in Anton si nista niti v sanjah domišljala, da bosta dočakala tako visok jubilej; toda sedaj se že pripravljata na 70-letnico, medtem ko bi jubilantka rada dočakala polnih 100 let. In kakšen je recept za dolgo življenje? Pravi, daje potrebno veliko delati, malo manj jesti in dobro piti, in sicer pivo. Zelo rada ga namreč oh kosu kruha zvrne kakšen kozarček, pri večerji pa za zdravje malo žganja; vina pa ne mara. Očitno recept ni napačen, ko pa je bila v vseh svojih letih le dvakrat pri zdravniku, pa še to pod prisilo. Škoda je le, da Anton, kije še pred dobrim mesecem raztegnil svoj meh. ne more več iz postelje. Toda Julijana je kljub temu zadovoljna. Upa, da bo šlo le tako naprej. Tudi mi, pa na svidenje čez deset let.
Rado Fele
Julijana in Anton se imata rada že 60 let.
fiM
PD Trbovlje deluje že od leta 1912. Aktivnosti društva so zelo številne: mladinske, alpinistične, izletniške, naravovarstvene, kul-turnopropagandne in izobraževalne. V okviru društva delujejo tudi planinska skupina upokojencev, klub planinskih vodnikov, klub prijateljev Mrzlice ipd. V letošnjem letu so se člani alpinističnega odseka še posebej izkazali s plezalno šolo za mladino in z dograditvijo druge plezalne stene za športno plezanje na podstrešju doma Partizan. Nedavno so dokončali plezalni vrtec v skalni steni nad želežniško postajo Trbovlje.
T.L.
Na seji predstavnikov planinskih društev iz zasavsko posavskega območja v Sevnici so razpravljali o cenah v planinskih postojankah in o usposobljenosti planinskih vodnikov. Govorili so še o neokrnjenosti narave, gorskih vodnikih, učnih programih za mladinske in planinske vodnike in o usklajevanju prireditev.
T.L.
PDTrbovljc že več let organizira v začetku decembra nočni pohod z baklami na Mrzlico. V začetku so ta pohod imenovali "Miklavžev" ali pa tudi "Barbarin" nočni pohod. Organizator je že pričel s pripravami na letošnji pohod, ki bo v soboto, 2.decembra.
T.L.
Gasilstvo nekoč in danes
Na pobudo predsedstva Gasilske zveze Trbovlje so gasilci letos pripravili mesec gasilstva nekoliko drugače, kot običajno. V Delavskem domu Trbovlje so prikazali gasilsko opremo pod naslovom Gasilstvo nekoč in danes v Trbovljah.
Razstavo so otvorili v torek, 10.oktobra. Ogledali pa so si jo republiški inšpektor za požarno varnost, predstavniki regijskega poveljstva gasilcev, policije, ministrstva za obrambo Trbovlje ter predstavniki služb varstva pri delu po firmah ter tudi vse gasilke in gasilci, občani, osnovnošolci in
cicibani iz Trbovelj.
Razstava je prikazovala zgodovino gasilske opreme od leta 1890 do danes, tehnologijo spreminjanja vozil, motornih črpalk, ročnikov, bele obleke in podobno.
V mesecu požarne varnosti je 19. oktobra potekala tudi vaja Občinske gasilske zveze Hrastnik na območju prostovoljnega Gasilskega društva Marno v vasi Brdce.
A.C.
Naslovnico prejšnje številke Zasavca smo v uredništvu naslovili z "Gasilci praznujejo", da bi opozorili na mesec požarne varnosti. Je pa res, daje bila naslovna fotografija še kako aktualna. Naš fotograf jo je posnel na gasilski intervenciji v Zagorju minuli teden. Tudi v mesecu požarne varnosti, ogenj namreč ne prizanaša. Bodite torej še naprej previdni.
Gasilci na šoli
V torek, 17. oktobra, so pripeljali na dvorišče dolske OŠ štirje gasilski avtomobili - tri avtocisterne in eno komunalno vozilo. Spremljali so jih štirje gasilci: Ivan Grum. Mirko Jamšek, Andrej Knap in Jože Drugovič. Otrokom do 4. razreda so pokazali gasilsko orodje in aparate, seznanili pa so jih tudi s statističnimi podatki v zvezi s požari, ki jih povzročajo otroci. "V mesecu požarne varnosti bomo obveščali 1400 otrok - od vrtcev do OŠ v občini, kar počnemo že 4. leto," nam je povedal Jože Drugovič, mentor mladih v občini Hrastnik. "Včasih so prihajali otroci v naš gasilski dom, vendar jim je vzelo to preveč časa. Poleg teh srečanj na dvorišču imamo v 8. razredu še predavanje, ki ga popestrimo z videokaseto. Vse to prizadevanje je rodilo sadove. V naši občini namreč že dve leti ni bilo požara, kjer bi bil povzročitelj otrok. Upam. da bo tako tudi v bodoče.
Krajani so si lahko v oktobru ogledali tudi gasilski dom. Gasilci dežurajo 24 ur na dan.
Fanči Moljk

Frančiška Medvešek praznuje
Frančiška Medvešek praznuje 26. oktobra častitljiv življenjski jubilej - 85 let. Doma je iz Brezij na Gorenjskem, življenjska pot pa jo je privedla v Trbovlje, kjer seje leta 1935 poročila. Njeno življenje je polno spominov, polno je tudi grenkih, žalostnih izkušenj in doživetij.
Poseben pečat v življenju ji je pustil dogodek iz leta 1941, ko je bila z družino izgnana v Petrinjo. Zakaj so bili izgnani, ne ve povedati, kajti nihče v družini ni bil politično opredeljen ali aktiven. Doma so imeli pekarno in so delali za vse in za vsakogar, iz neznanega vzroka pa je bila njena družina med šeststo nedolžnimi ljudmi, ki so bili izgnani. Kakšna usoda jih čaka v izgnanstvu, niso vedeli. V Petrinji in okolici je preživela štiri leta groze, trpljenja in lakote. Na vsakem koraku je nanjo prežala smrt, kajti ustaši so Slovence pobijali brez usmiljenja. Vsak dan je pomenil borbo za preživetje, zato si je morala z lastnim delom zagotoviti vsaj nekaj hrane. Z družino je bivala v nemogočih razmerah, kjer so jim grozile razne bolezni, okužbe... Po štirih letih negotovosti in životarjenja jim je oblast dovolila vrnitev v domovino. Po prihodu domov so s težavami dobili nazaj svojo hišo in nato se je zopet pričelo vsakodnevno in utrujajoče delo v pekarni.
Frančiško Medvešek je življenje postavilo pred mnogo preizkušenj, vendar je vedno ostala trdna. Kot pravi sama, je bilo njeno življenje eno samo delo in trpljenje in s solzami v očeh se spominja na premnoge težke trenutke. Ostalo pa ji je kup izkušenj in spominov,
ki jih nosi s seboj.
Navkljub vsemu Frančiška, ki jo prijatelji in znanci kličejo tudi Fani ali pa Francka, za svoja leta zares dobro izgleda. Čeprav je preživela že toliko hudega, je še vedno polna življenja in tako jo poznajo tudi njeni prijatelji.
Anita Cesar
Frančiška Medvešek med pripovedovanjem svoje življenjske zgodbe.
Na svetu imamo štiri vrste ljudi
Tistih nekaj, ki so krivi, da se nekaj dogaja.
Tistih precej, ki skrbe, da se nič ne dogaja.
Tistih veliko, ki gledajo, kako se nekaj dogaja.
Velika večina, ki nič ne ve o tem, da se kaj dogaja.
iz glasila Jesen življenja
Planinci na izletu
Trbovlje- Planinska skupina PD pri DU Trbovlje pridno izkoristi lepe jesenske dni za izlete na bližnje planinske vrhove. V soboto, 14. oktobra, se je skupina udeležila kostanjevega piknika, K, ga je organiziralo PD Trbovlje. Naslednji izlet bodo organizirali v četrtek, 26. oktobra, in sicer na Planino. V lovski koči pod Javorjem bo sledil počitek in druženje med planinci upokojenci. Odhod bo ob 7.30 uri izpred Zdravstvenega doma Trbovlje, pot bo potekala preko Kleka do Planine, vračali pa se bodo preko Jagra in Podmeje domov v zgodnjih popoldanskih urah.
T.L.
Tekmovanja
Trbovlje- V Tednu upokojencev Trbovlje je športna sekcija organizirala športna tekmovanja posameznikov v kegljanju, šahu in balinanju. Dosegli so naslednje rezultate: v balinanju je prvo mesto dosegel Ignac Sluga, drugi je bil llija Zrilič, tretji pa Vinko Pintarič. V šahu sta si prvo mesto delila Franci Hvala in Janez Kovač, tretji pa je bil Alojz Vodeb. V kegljanju pa je bil prvi Jože Kastelic (420 podrtih kegljev), drugi je bil Mičo Balagič (396 podrtih kegljev) in tretji Janez Kovač (394 podrtih kegljev).
T.L.
mm:
V sredo, 18. oktobra, je v Unionski dvorani v Mariboru v okviru 47. kongresa Mednarodne glasbene zveze CISM, potekalo 16. državno prvenstvo pihalnih godb v koncertno umetniški kategoriji. Tekmovanja se je udeležilo šest pihalnih godb, ki sodijo med najboljše v Sloveniji. Tekmovanje so organizirali ZKO Slovenije, ZKO Maribor ter Zveza slovenskih godb.
Vsaka od sodelujočih godb je pred žirijo in drugimi poslušalci odigrala tri skladbe - uvodno, obvezno in skladbo po lastni izbiri. Godbe so se same odločale, katero od obveznih skladb bodo zaigrale - Alfreda Reeda Četrto simfonijo ali Josepha Horovitza Plesna Suita. Delavska godba Trbovlje se je pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana - Vuja predstavila četrta z deli P. Mascagnija Simfonični intermezzo iz opere Cavalleria Rusticana, s Četrto simfonijo Alfreda Reeda in s skladbo Uvertura "an outdoor" Aarona Coplanda. Tekmovalce je ocenjevala petčlanska mednarodna strokovna žirija, ki sojo tvorili: predsednik Stane Jurgec (Slovenija), člani Simon Robinson (Slovenija), Eugen Brixel (Avstrija), Eužen Zamečnik (Češka republika), Adam Hudcc (Slovaška) in tajnik žirije Vladimir Brlek (ZKOS Ljubljana). Dvorana je bila polna navdušenih poslušalcev. Največjega aplavza je bila deležna trboveljska godba, ki so jo za koncert okrepili harfistka, kontrabasist, štirje čelisti, fagoist in ksilofonist za Reedovo skladbo. Ob nastopu je tako trboveljska godba štela 80 godbenikov.
Tekmovalni nastop seje zavlekel do 19. ure, tako, daje žirija svoje delo končala malo pred pol osmo zvečer. Od 600 možnih točk je Dclavskagodba Trbovljeprejela598,5 točke, Pihalni orkester "Videm" Krško 590,5 točke, Mladinski pihalni orkester KUD "Karol Pahor" Piran 553,5 točke. Pihalni orkester železarjev Ravne na Koroškem 528 točk, Rudarska godba Velenje 502 točki in Papirniški pihalni orkester Vevče 488 točk.
Delavska godba Trbovlje je prejela kot naj boljša zlato plaketo s posebno zahvalo. Postala je novi državni prvak, torej najboljša pihalna godba v
Sloveniji. Nekateri udeleženci pravijo, daje s svojim celotnim nastopom napravila najboljši vtis in dosegla domala vse možne točke in s tem daleč prekosilaostale nastopajoče. Že prej je bilo dogovorjeno, da bosta naj boljši godbi nastopili na večernem galakoncertu v isti dvorani, skupno z nekaterimi drugimi izvajalci.
Udeležba Delavske godbe Trbovlje na tem tekmovanju je bila vse do zadnjegaprijavnega termina vprašljiva, saj nibilo denaijazakritjestroškov. S pomočjo sponzorjev pa jim je le uspelo.
Delavska godba Trbovlje je na tem tekmovanju kot najboljša slovenska godba prejela v dar tudi instrument bariton. Velenjska Rudarska pihalna godba pa je dobila 150.000,00 tolarjev za najboljšo izvedbo domače skladbe, igrali so Belo Krajino.
Delavska godba Trbovlje je pod vodstvom Alojza Zupana - Vuja znova dokazala svoj primat med slovenskimi pihalnimi orkestri. Zasavčanom pa bo svoje znanje in kakovost pokazala novembra v DD Trbovlje.
Tine Lenarčič
V cerkvi sv. Štefana v Turjah so 22. oktobra blagoslovili kip Marije - Matere Ljubeznive, ki ga je cerkvi in faranom Dola pri Hrastniku podaril kipar Rudolf Dolžan. "Marija naj bi bila vzgled in v pomoč potomcem ter v oporo in tolažbo ljudem s posebnimi potrebami," je mnenja dr. Martina Orožen. "V Turje prihaja kot misijonarka, ki želi vse pripeljati nazaj v gospodovo cerkev."
Kipar Rudolf Orožen je svobodni umetnik. Rodil se je leta 1945 v Žirovnici. Študiral je na pedagoški fakulteti in poučeval na Posebni osnovni šoli v Jesenicah, vendar je po šestih letih "vse skupaj obesil na klin" in se pričel poklicno ukvarjati z rezbarstvom. Že dvajset let svobodni umetnikjepred osemnajstimi leti kupil tudi nekaj zemlje in pričel kmetovati. Danes je ponosen lastnik enajstih konjev, ki mu rezgetajo v hlevu.
Dolžan je veliko delal za tujino, pred leti je razstavljal na Koroškem, obnavlja kipe v cerkvah in kapelah ter izdeluje nove. S svojim plemenitim dejanjem pa je vsekakor obogatil tudi eferkev sv. Štefana v Tutjah.
Domačini nesejo kip Marije v cerkev.

T.P.
ZABEUO
Trbovlje
Likovnik Zoran Poznič
je 17. oktobra v prostorih gostišča Martin pripravil razstavo unikatnih spominkov rudarskega in splošnega značaja, ki se nanašajo na trboveljske motive.
V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja so 19. oktobra odprli skupinsko razstavo likovnih in ročnih del dijakov - gojencev in gojenk Dijaškega doma Trbovlje.
Člani likovnega kluba Dolik z Jesenic v Likovni galeriji DD odprli razstavo 20. oktobra. S svojimi deli se predstavljajo: Rudolf Arh, Janez Ambrožič, dr.
Dana Bem Gala, France Berce, Boris Borginc, Vinko Bogataj, Lea Dežman, Jože Dakskofler, Anton Drab, ing. Evgen Guštin, Ljubica Intihar, Zvone Ivanovič, Zora Kovše, France Keuzer, Pavle Lužnik, Slavimir Mihajlovič, Ana Mlekuž Višnar, Anton Modrijan, Janko Mohorič, Dore Peljhan, Miroslav Pengal, Marko Role, Draga Joklič, Marjana Svetina, Henrik Torkar, France Vandot, Cveto Velikanje, dr. Tatjana Zalokar in Marjan Židanek.
Člani SNG Opera in balet iz Ljubljane so 23. oktobra gostovali v DD. Nastopili so z odlomki iz
raznih opernih in baletnih del raznih skladateljev.
T.L.
Hrastnik
V petek, 27. oktobra, si bodo Hrastničani lahko ogledali predstavo Smejči Zorana Hočevarja v gledališkem abonmaju. Igrali bodo gledališčniki Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
F.M.
Litija
Ob krajevnem prazniku so 18. oktobra z Viha Litta klubom in odborom za proslavo 850-letnice Litije v avli občine Litija otvorili razstavo akademskega slikarja Veljka Tomana. Toman je poleti dosti hodil po Litiji in slikal Farbarjev grad, most, nekdanji zadružni dom, šolo itd.
Berlin Gerlitzer park
V KUD-u France Prešeren je 24. oktobra otvoril rastavo fotografij iz cikla Berlin Gerlitzer park Antonio Živkovič. Gostje večera so bili člani ansambla Hiša.
Živkovič je bil rojen leta 1962 in je odraščal v Trbovljah. V 80-tih je veliko potoval, spoznaval svet in brez aparata registriral slikovne podobe. Objektiv fotoaparata, ki gaje začel uporabljati, je usmerjal k ljudem. Motivov in dogodkov na svojih fotografijah si ne izmišlja, ampak jih iztrga iz bežečega trenutka v realnem prostoru življenja.
Sodeloval je z nekaterimi vidnimi slovenskimi umetniki: Matjažem Faričem, skupino IRWIN, Urošem Zupanom, Samom Jurečičem, skupino Hiša, Suzano Koncut ter skupino EN - KNAP, ki jo vodi Iztok Kovač.
Od leta 1989 je Živkovič postavil tri samostojne razstave in sodeloval na trinajstih skupinskih razstavah, kjer je prejel nekaj priznanj. Nazadnjejc prejel drugo nagrado na natečaju revije ENZIM za fotografijo leta 1994.
T.P.
N	-	■■■	---------=a
Rezultat tega je njegova samostojna razstava na temo Litija. Eno svojih razstavljenih slik je Veljko Toman podaril Fondaciji Villa Litta za avkcijo novembra letos.
M.Š.
Diplomirani etnolog Vito Hazler je 22. oktobra predaval v prosvetnem domu o varovanju naravne in kulturne dediščine. Dediščina ni le nekaj starega, ampak sodi vanjo tudi tisto, kar nastaja sproti, kar ustvatjamo danes. Predava-
nje je pripravilo Turistično društvo Čemšenik. Po predavanju so v Čemšeniku otvorili tudi etnološko razstavo v prostorih tamkajšnje osnovne šole.
T.P.
Mlinše
Člani Kulturno prosvetnega društva Mlinše
bodo v nedeljo, 29. oktobra ob 15.30 uri v dvorani KPD Mlinše uprizorili Jurčičevo igro Domen. Izkupiček od vstopnine bo namenjen za nakup aparata mamograf.
Z.G.
Delo, ki ga je Veljko Toman podaril Lilijanom.
Parnasova pota
Ureja Franci Lakovič
Vlado Garantini
Vračanja
Tuj prihaja
med nas, domače,
tuj,
belega kruha presit, visok, prileten gospod, belih, gosposkih rok.
Tuj, sedi
med nami, domačimi, s prstenimi, gruntarskimi skrbmi, tuj,
in za kmečko življenje gluh; za njim ostaja pesmi vonj in pomeščanjeni duh.

Naslov je malo varljiv. Lep res nisem in nikoli nisem bil. Kar se pa treznosti tiče, pa je bil petek, 20. oktobra, trezen bolj šilom prilike. l*a saj z naslovom ne mislim sebe. Tega dne so v Litiji zopet žagali štirje bendi.
Prvi v vrsti so se predstavili domači Anarhisti. Za bend, ki vleče korenine iz zdaj že pokojnih The Guitars, je bil to pravzaprav prvi resnejši nastop v karieri. Pohvalno je, da so igrali svoje komade.
Drugi v vrsti so bili Ljubljančani, ki slišijo na ime New Jersey. (Vsaka podobnost z istoimenskim albumom Bon Jovi je zgolj naključna!) Čeprav so fantje skupaj že skoraj štiri leta, je bilo o njih zaenkrat bolj malo slišati. Kaj naj rečem? Upam, da bo v naslednjih štirih kaj več.
Tretji bend so bili (ali bile) Razvaline. Trboveljsko hrastniška naveza še vedno preigrava tuje skladbe, vendar te dobro. Starega rocka v naših logih hudo manjka. Zato ni čudno, da so z naj večjim zanimanjem spremljali njihov nastop rockerski nostalgiki, oziroma generacija nad dvajsetim letom starosti.
Glavni večera so bili The Drinkers. Na odru so bili lepi in trezni. Zato ni čudno, da so tako
New Jersey
poimenovali tudi zadnjo kaseto in CD. Če so lepi in trezni, pa še ne pomeni, da so dolgočasni. Pisana glasba iz zadnjega obdobja njihovega ustvarjanja, je šla gladko v ušesa. Tako ti je mala moja, kad ljubi Kolenac!
Prezreti ne gre tudi petega benda večera. Res
Boben poti, ko porine član skupine razvaline.
se ni pojavil na odru, vendar brez njega ne bi šlo. Govorim o KUD Zgaga, organizatorju, ki zaenkrat drži svojo obljubo, da v Litiji vsak mesec naredi žur.
Tekst in foto: Jure Nagode
Anarhisti po litijsko
Lepi in trezni. The Drinkers na delovnem mestu.
Kot vodA za čokoUdo
(Como Aqua Para CNocoIaie, Mf1uI<a 1 992, PAN(loRA'VTI/KAItAINlANijA)
Malo je filmov, ki v sebi poleg zgodbe, režije, igre in ostalih, skorajda tehničnih, kvalitet, vsebujejo še nekaj... eteričnega. Kot voda za čokolado je eden izmed teh redkih izbranih protežirancev, odlična sladica za filmske sladokusce. Ta gurmansko kulinarična romanca o prepovedani ljubezni je narejena v najboljši maniri magičnega realizma. Še več. Če bi bil Shakespeare Mehičan in bi živel v razburkanem začetku 20. stoletja, bi Romeo in Julija ne bila Romeo in Julija, ampak Pedro in Tita.
V zgodnjih letih tega stoletja živijo na srednje velikem mehiškem posestvu tri sestre pod isto streho z diktatorsko, zlobno in represivno materjo (Regina Thorne). Tita (Lumi Cavazos) je najmlajša med njimi. Zato se mora po kruti družinski tradiciji odpovedati ljubezni & poroki, da bi na stara leta skrbela za mater. Naša junakinja se z
neprijazno usodo sprijazni... dokler se ne zagleda v mladeniča po imenu Pedro, ki ji pokloni ljubezen. Mati njune veze ne dovoli in zavrne prošnjo za Titino roko, obenem ponudi v zameno eno od svojih starejših sester. Pedro se tako poroči z
Rosauro (Vareli Arizmendi), da bi le bil v bližini izvoljenke svojega srca. Kotmaščevanje za Ti lina čustva naklonjenosti do Pedra jo mali prisili, da skrbi za hrano na poroki sestre s človekom, ki ga ona ljubi in takrat se prvič opazi magična prvina Titinega kuhanja. V hrano, ki jo pripravi, vnese vso nedoživeto strast, ljubezen in žalost, zato se njena čustva ob zaužitju kosila prenesejo tudi na vse svate. Ampak pravi problemi se začnejo šele, ko Tita kuha vesela kosila...
Laura Esquivel, avtorica novele in scenarija za filmjeizjemnočutno, kot zna to le ženska, prikazala junakinjo, ki svoja čustva izraža s pomočjo kuhanja. Ja, ne pravijo zaman, da gre ljubezen - moškim -skozi želodec...Režiser (in producent) Alfonso Grau (Walk in the Clouds) je svoje delo opravil popolno, isto lahko brez razmišljanja trdimo za kompletno igralsko zasedbo. Še zanimivost: Marco Leonardi (Nuovo Cinemo Paradiso) se je tokrat že drugič pojavil v filmu, ki seje zapisal na časno mesto v anale filmske zgodovine. Toplo priporočam. Ocena: *****
Tommy
VIDEOTEKA HANO, Solinu mineš 8, (no bazenu), tel.; 26-441

Domicelj
Tomaž Domicelj je eden izmed glasbenikov, ki mu nikoli ne zmanjka izvirnih idej. Dokaz tega je tudi njegov zadnji cede. Deseta skladba bo (če še ni) trn v peti marsikateremu glasbenemu uredniku po slovenskih radijskih uredništvih. Skladba vsebuje nekaj grdih besed in kletvic. Posvečena pa je... no, to ugotovite sami. Tomaž je nekaj let preživel v Angliji in si verjetno od tam zapomnil pregovor Don't get mad, get even.
J.N.
številke (za trste, k, jih ne f pu/Jiaju) pomenijo Jelo m P>mvč>vv, ko sla nosilca i/>Ia. * Izdali so ju v samozaložbi.
13. oktober je bil dan, koso	\kl
sc v Studio zapili člatii ^
skupine Orlek. Priznat.

'"O	w	I	*	....................i -----
prihodnji mesec, oziroma najkasneje do	pesem Maredeviee. 15. novembra (sreda)
P1 ilitHlnji ™„,X, jih S. C	topili mili	d.p dovodi „xt
preizkušnja. 11. novembra bodo namreč bandi.
nastopali na tclcviz,,, Slovenija, p.ed živo	Za vse Uste. k,/e pog.CŠaje nove p.....ctke
.. .„.1,1.1 .. TV t....l	......I..	.. ... k,,,.;,.	Sm-mtihio Novi
oipaj posnela in tako bo Čukov: fantje dokončujejo snemanje. Novi ogoče videti v glasbenih CD ho skorajda zagotovo izšel še letos, pivi c.	videospot /a eno izmed novih pesmi pa so že
oddajah TV Sl.
I. ’ V	Jt -I	jr.-,-.	vMv/lv/Sv/MvM 'Jti
znano, kdaj ho izšla. Zaenkrat imajo posneto Tudi Mesečniki so delavni. Posneli so

.Sv?w51vlv"vl	.-.v. ....-.-.-.-.i-.o-.-.-.-.-.-.-.-.-vj—r.-.—
MCMXCV. X je dokaj čuden naslov ptve letos, njen naslov zaenkrat še ni znan. kasete in CD skupine Retpriem. Rimske	TA!

ftniimice
Sivjol
Naslednji teden se bodo pričele zaslužene počitnice. Mularija, glejte, da jih boste čim bolje izkoristili in preživeli. Naj vam še sama olepšam začetek počitnic: v petek, 27. oktobra, ste prav vsi vabljeni v klub Mesečina na srednješolski žur, vstopnina bo le 100 tolarjev.
Saša
Ljubitelji maketarstva pozori
Ljubitelje maketarstva obveščamo, da maketarski krožek Srednje strojne šole I rbovlje prireja 2. zasavsko maketarsko razstavo v soboto 28. oktobra. Tudi letos bo razstava v prostorih strojne šole v Novem domu od 10. do 18. ure. Čeprav tekmovalni del z nagradami obsega samo plastično maketarstvo, vabimo vse, ki želijo razstaviti svoje makete in modele, da se prijavijo na dan razstave, v soboto od 7. do 9. ure.

Blazno rcsimizsrednješolskih kltipL Danes je na naša "blazno resna"
mi pa živimo "v oblakih'1.
Kakšen jr princ tvojih sanj’
Kaj bi
•'.■.■.vlissssvžlšssšs.s:.;.;
storila, če bi

Mladi ustvarjalci
Na srednji strojni šoli že tretje leto deluje maketarski krožek. Letos ga vodi študent psihologije Gregor Jazbec.
Lanski gostje so bili hrastniški modelarji pod vodstvom Nika Skočirja, letos pa se bodo s svojimi modeli predstaviti člani Aero kluba Litija. Učenci, ki so lani žrtvovati svoj prosti čas za pripravo dogodka, so si ogledali 15. letalsko brigado. Tam sojih razdeliti v tri skupine, ki sojih voditi piloti. Ogledali so si helikopterje Bell 412, Bell Long Ranger III, Bell Agusta ter letala Pilatus, Let 410, Utva 75.
Letošnja razstava bo obsegala tri tematske sklope. Po razstavi bodo sledila zanimiva predavanja pilotov. Ob 11. uri bo predaval pilot 15. letalske brigade Franko Jesenšek (Hrastničan), ob 12. uri bo predaval absolvent letalstva Strojne fakulteteTomaž Gradišek (Trboveljčan), ob 15. uri bo predaval kontrolor poletov za civilna in vojaška letala Alen Valentič (Trboveljčan) in ob 16. uri pilot 15. letalske brigade Roman Podlesnik (Trboveljčan).
Ob 18. uri bo sledila svečana razglasitev tekmovalnega dela plastičnih maket. Torej, na srečanje!
Mirjam Drnovšek
se naprimtr
-e.*.-.*.*”•.
jutri podrla
naša šola?	če bi na loteriji zadela HUMlO.OtMI	Ko sva sc nekega dne s
Ta dan bi	tolarjev, kaj bi storila z denarjem?	prijatel jico Tanjo sprehajali in
zabeležita kot	Se enkrat bi ponovila letošnji	opazovali enega ItiII luškanega
Lr!ljevm pra- maturantski izlet, ki smo ga preživeli v tipčka, sem se zaradi prevelike "/a
Tt,- ■ X/' e.■■■.•. .t*r.	, r	.v. m.v.v o l s s — e.	.to.v.- - r -	- >i	i i	n • i
željam
uu).	neriKln




Saša

:M' s*
rohcertho*
__ DRUŽABNA
^®DDi#tontv


Edvin FLiSER GAMSI
Aleksander iEŽ
VETER
Viki
Alfi NIPK Oliver ANTAUER Simona WE1SS 0 RLE KI

Mladim
Zasavcem

Nina in Darko sta o njihovem Tednu otroka narisala cel miselni vzorec z risbami, vendar bi ga bilo težko objaviti.
razstinljvno risbico. S\etn jemo ji naslednje korake: svojega učitelja likovne vzgoje naj prosi, da ji pomaga izbrati primerne risbe. Potem naj gre v tajništvo in prosi, da ji prineseno prelbtokopirajo. Če bo preveliko, naj vzamejo liste A3. Naši tehniki potem risbo ustrezno zmanjšajo. In tako bomo lahko vsi bralci Zasavca občudovali izdelke likovne kolonije na Jančah. Velja?
Alkohol, tobak... Mogoče bo kdo rekel, da pisanje o teh razvadah nič ne zaleže. Mogoče res bolj malo. Vendar bomo veseli, če l.o zaradi pisanja ir. risan ja o tel. slx arel. t sa j eden uspel reči: NE, HVALA...

Teden otroka - kako smo ga preživeli:
-	Nismo imeli domačih nalog.
-	Obiskala nas j e lanska učiteljica Jana.
-	Lahko smo se presedli.
-	Pisali smo v revijo Čebljanča.
-	Imeli smo športni dan.
-	Večkrat smo šli na šolsko igrišče.
Nina Hren, Marko Peško, 4.
a I. Cankar
Ustvarjali smo na Jančah
Ko sem izvedela za tridnevno likovno kolonijo na Jančah, sem se odločila, da sc je bom udeležila. Sodelovali smo učenci iz OŠ Litije, Gradec in Šmartno. Risali in slikali smo z vodenimi barvami na risalne liste, barvne liste, svilene robce in opeko in s posebnimi barvami na svilo. Skoraj vsi smo si za moliv izbrali cerkev, kapelico, starejšo hišo, gospodarsko poslopje, kozolec...
V planinskem domu na Jančah smo imeli zelo dobro hrano. Posebno doživetje je bil večer ob tabornem ognju. Jedli smo hrenovke, ki smo j ih spekli nadolgih palicah nad žerjavico. Igrali smo badminton, odbojko in si pripovedovali šale.
Prva dva dneva smo bili polni energije, zato smo se z vso silo lotili slikanja. Med seboj smo se spoznavali in si izmenjali nasvete. V veliko pomoč so nam bili mentorji
- naši likovni pedagogi. Všeč mi j e bilo tudi to, da sem si lahko sama izbirala motive in tehnike slikanja. Obiskal nas je tudi kipar Zlatko Rudolf, ki je vsakemu izmed nas kaj svetoval. Rekel nam je, da bomo imeli mogoče v naslednji likovni koloniji možnost kiparjenja, nad čemer smo bili še posebej navdušeni.
V tridnevni koloniji na Jančah smo naredili precej dobrih izdelkov, ki smo jih v Tednu otroka razstavljali v avli občine Litija, kjer sijih lahko še vedno ogledate. Marjeta Slak, 7. c, OŠ Šmartno pri Litiji
Starka jesen
Jesen je stara reč na zemlji, ker se stara več sto let, ne strgajo jo nobeni kremplji, vsako leto se vrne spel.
Listje mora barvati, ob tem se zna razbarvati.
Hitra j e kot kakšen zajec, dobra kakor kruhov krajec.
Ko pa zima k nam zavija, to je zanjo prava zoprnija.
Ne zaleže, če jo kdo pomirja,
kar z vso hitrostjo ona nam oddirja.
Janez, 6. a OŠ T. Okrogarja
Kajenje je grda razvada
Kajenje cigaret škoduje zdravju in povzroča veliko bolezni. V začetku stoletja so ljudje pokadili zelo malo cigaret in rak na pljučih j e bil zelo redka bolezen. Večino tobaka so pokadili v obbki cigar, v pipah, z žvečenjem in njuhanjem. Danes pa večino tobaka predelaj o v cigarete. Strokovnjaki ugotavljajo, da kadilci pogosteje obolevajo za rakom na pljučih in drugimi boleznimi kol nekadilci. Zdravje pa ni samo stvar posameznika, kajti nihče nima pravice zapravljati svojega in ogrožati zdravja drugih. Kajenja ni mogoče opravičevali s tem, da kadiš za svoj denar. Nikoli ni mogoče nadomestiti izgubljenih ur, kijih kadilci presedijo v čakalnici pred ambulanto, v postelji ali na bolniškem dopustu. To pomeni tudi zapravljanje delovnega časa in manjšo proizvodnjo.
Prepričana sem, dane bom nikoli kadila.
Ana Ferdih, 3.d OŠ A. Hohkrauta
DearMimmy,
sogaprotiojegovivoljivrgliv ledeno mrzlo vodo. Zbegana
prestrašena. Sprašujem se. kam
me potiskajo zle sile in zakaj
so mi »kmdlc čudoviti pristan mojega otroštva; Nekoč sem se veselita slehernegadne, kajti vsak nov dan mi je prinesel kaj lepega. Uživala sem v soncu, V.ii. petju in se veselila otroštva. Nič bo! (Šega si n isem mogla želel L Iz dneva v dan
!l||||i|||^:|i|||l|||||||i;ll|i
ledeno mrzli vodi, V mite mi pmton mojcga otroštva, kjer mi je bilo toplo, kjer sem bita srečna in zadovoljna. Vrnite ga tudi vsem otrokom, ki sle jim vzeli pravico do srečnega otroštva:
Ena sama beseda zadošča za , kai bi rada povedala: MIR!
Zlata

NOGOMET
Še ena zmaga
Trboveljčanov
Radeče Papir-Rudar 0:3
(0:2)
Hrastnik, igrišče na Logu, gledalcev 500, sodnikKokal (Škofljica), delegat Babič (Izola), strelci: 0:1 Sivko (6), 0:2 Kirbiš(32), 0:3 Borštnar (47).
Radeče: Bukvič, Mitič, Kaleiider, B. Guček, Breznik, Zlobko (Bajramovič), Derviševič, Žildževič, Ribič (Cetin), D. Guček, Milidragovič (Tutič).
Rudar:	Dizdarevič,
Kirbiš, Florjane (Alič), Zaimovič, Žibret, Uranič, Sivko, SotCnšek, Holešek, Breznikar (Jorgovan), 'Borštner (Ranzinger).
Rudarji so v korektni igri, kljub številnim kartonom v zelo športni borbi, premagali borbene gostitelje, ki zaradi neustreznosti igrišča svoje tekme igrajo v Hrastniku. Gostje, ki so imeli ves čas rahlo terensko premoč in igro čvrsto v svojih nogah, so povedli že v 6. minuti, ko je iz bližine zadel Sivko. Na 2:0 je povišalKirbiš, potem,
ko je lepo izkoristil predložek Holeška z leve strani. Žogo jepo strelu zglavo dobesedno zabil iz 10-ih metrov v zgornji levi kot. Končni rezultat pa je postavil Borštncr po lepi akciji celotnega napada in pred ložkuHolcška, prestrogi sodnik pa mu je na presenečenje vseh pokazal pot v slačilnico.
J.P.
Neodločeno
Litija - Goriške opekarne
1:1 (0:0)
Igrišče Litija, gledalcev 200, sodnik Sedič (Lj), strelca: 0:1 Vetrih (57), 1:1 Račič (75)
Litija: Pograjc, Props, Karamarkovič, Begič, Čuk, Uršič,Zajc, Škofca (Lajovic), Kunič (Živkovič), Račič, Agatič.
Goriške opekarne:
Žnidar, Hlede, Torkar, Kunčič, Špacan (Vodopivec), Fajt (NVinkler), Fabjan, Vrtovec, Krečič, Vetrih (Bezjak), Zahirovič.
V srečanju med domačo Litijo in do sedaj neporaženo ekipo v ligi, ki ni oddala niti točke, smo si ogledali dokaj zanimivo igro, ki se je večinoma odvijala med obema 16-metrskima prostoroma.
Domači so svojo pomanjkljivost v tehničnem znanju nadomestili z obilo borbenosti, kar jim je na koncu prineslo tudi zasluženo točko. Prvih deset minut srečanja so domači potisnili goste v obrambo, vendar so le ti imeli prvi res pravo priložnost, ko j e s 5 metrov neoviran strelj al Zahirovič, a čez gol. To je bila edina priložnost v 1. polčasu. Tudi začetek drugega polčasa je pripadel domačim, ki so gos te potisnili na njihovo polovico, asi niso pripravili nobene prave priložnosti za gol. Ko enkrat domači niso dovolj dobro spremljali akcije je Vetrih s strelom z glavo povedel goste v vodstvo. Domači pa se po prejetem zadetku niso predah in Škofca je prvi nakazal, da bi lahko dosegli zadetek. Z neposrednim strelom iz kota je prisilil gostujočega vratarja, da je pokazal, kar zna. Domači so si zasluženo priigrali gol v 75. minuti. Po prekršku na sredini je Zajc izvajal prosti strel in poslal v kazenski prostor dolgo žogo, ki jo je gostujoča obramba samo gledala. Račič pa jo je z glavo podaljšal v mrežo.
Domača ekipa zasluži priznanje za borbenost do konca tekme. Gostjesoigrali, kolikor so potrebovali in na koncu so bili zadovoljni tudi s točko, saj še vedno ostajajo na prvem mestu.
S.K.
ROKOMET
Katastrofa
prvič
Rudis Rudar - AFP Dobova 21:30(13:14)
Trbovlje, dvorana OŠ, gledalcev 600, sodnika Vodopivec in Krašna (oba Ajdovščina ).
Rudis Rudar:	D.
Lipovšek, Podbregar. Medved 5, Maček 2, Vrbnjak 4, Kosec 2, Senčar 1, Čater 2, Čop, Voglar 5, Teržan, Lesjak.
AFP Dobova: Denič, Dapo 5, Begovič 9, Mijačinovič 7, Kekič, Voglar, Ocvirk 6, Češnovar, Žibert, G laser, Stojakovič 2, Kuhar.
Trboveljčani so doživeli pravi polom pred številnim domačim občinstvom. Drugi posavski prvoligaš je bil v trboveljski "škatlici vžigalic" še uspešnejši kot Interier Krško. Začetek tekme sicer ni kazal na katastrofo domače vrste. Začeli so namreč izredno poletno in si že v 10. minuti priigrali prednost štirih zadetkov (7:3), pri tem pa so zapravili tudi dva protinapada. Dobovčani, ki so bili v začetku zelo neprecizni, so uredili vrste in v 22. minuti izid izenačili na 10:10. Tri minute kasneje se je pri stanju 12:12 težje poškodoval trboveljski zunanji igralec Čater, ki bo po prvih ocenah moral počivati dlje časa. Celjan je tako za vratarjem Randelo-vičem že drugi poškodovani "rudar". Gostje so z zadetkom reprezentančnega krožnega napadalca Stojakoviča tik pred odmorom prvič poved H in dobili prvi polčas. V nadaljevanju je bila igra izenačena še kakšnih 10 minut. Pri izidu 17:17 so igralci trenerja Miša Toplaka dosegli tri gole zapored, se prvič odlepili, potem pa prednost leše višali.Begovič, Ocvirk, Mijačinovič in Dapo so zadevah kot za stavo, Trboveljčani pa niso našli prave obrambe, poleg tega pa so bih tudi neučinkoviti. Krivec za to je bil tudi gostujoči vratarDenič, kije izvrstno branil v drugem polčasu. Dobrih 10 minut pred zadnjim zvokom sirene so vodih s 23:18, v zaključku tekme pa so povsem razbili neverjetno slabe Trboveljčane.
S.F.
Katastrofa
drugič
Kodeljevo - Rudis Rudar 31:19(18:9)
Ljubljana, dvorana na Kodeljevem, gledalcev 300, sodnika Poieinik (Celje) in Repenšek (Rečica).
Kodeljevo: Valič. Bavčar, Simon 4, Denac 7, Jelčič 7, Kranjec 2, Bizjak 1, Ficko 4, Golja5, Šiftar 1. Karupovič, Makovec.
Rudis Rudar:	D.
Lipovšek, Podbregar 2, Medved 2, Maček, Teržan 2, Vrbnjak 5, Kosec, Šikovec, Senčar 2, Čop 3, Voglar 3, Lesjak.
Igralci Rudis Rudarja so po sredini katastrofi proti Dobovčanom v soboto v našem glavnem mestu izgubih s še višjo razliko. Tako kolje sedaj že v navadi, so začeli dobro. V sredini prvega dela je bil izid neodločen 7:7. Potem pa se je znova "strgal film". Ljubljančani so si z delnim izidom 11:2 v drugi polovici prvega polčasa priigrali neulovljivo prednost. Igralci trenerja Bašiča so znova napravi h vrsto začetniških napak, ki jih je nadvse nadarjeni domači "otroški vrtec" znal kaznovati. Nadaljevanje je bilo seveda le še formalnost. V trboveljski vrsti sta bila še najboljša mladaPodbrcgar inTcržan, najbolj pa so znova zatajili največji "zvezdniki", katere bo nekdo (beri uprava) vendarle moral spustih na trda tla in jih za "nedelo" kaznovati. Mnogi za neuspehe sicer krivijo trenerja Bašiča. Že res, daje vodja stroke tu in tamnapravil napako pri menjavah, toda edini krivec za neuspehe vendarle ni. Svoj delež bodo morali nositi igralci. V zadnjih letih se je namreč v Trbovljah izmenjalo vrsto trenerjev (Žagar, Peterlin, Jekoš, Ivezič, Levstik, spet Žagar in sedaj Bašič), za vsakega pa so igralci našli pripombe. Rudis Rudar se je po štirih krogih nenadejano znašel celo na zadnjem mestu lestvice. Začrtano 4. mesto je izredno daleč. V klubu bo

M
Litija - TVD Partizan Lilija je pod generalnim pokroviteljstvom podjetja Matos izvedel že dingi gorski tek na GEOSS. Start teka je bii v Spodnjem Hotiču, cilj pa v devet kilometrov odaljeni Zgornji Slivni. V lepem vremenu seje prireditve udeležilo 69 tekmovalcev.
Z rekordnim časom 36,57 je zmagal Celjan Igor Mernik. V sak tekmovalec je prejel spominsko majico, na cilju pa toplo malico. Najboljši po kategorijah so prejeli medalje. Podelili pa so tudi 9 pokalov za najboljše v absolutni konkurenci. Zmagovalci po kategorijah pa so bili naslednji: do 30 let: Zorc (Šmarnogorska naveza) 37.56: do 39 let: Mernik (Spiridon Celje) 36,57: do 40 let: Rogelj (Stop teain. LJ) 39,15 2. Kirn (Hrastnik) 40,41, 3. Čarman (Lingua Litija) 41,48; nad 50 let: Stopar (TK LJ) 46,26. Ženske do 35 let: Logonder (Prolocoscott) 49.07; nad 35 let: Bohinc (LJ) 44,22. Najboljši trije so prejeli medalje, v absolutni konkurenci pa še pokale.
BOGO \ ŠPORT
> ........'*
vsekakor potrebno nekaj spremenili. Bo morda sobotni zasavski derbi s "šarbki" vendarle prinesel preobrat?
S.F.
Izgubljeni
točki
Inženiring Šarbck -Gorenje Velenje 17:18 (8:9) Litija, športtia dvorana, gledalcev 400, sodn ika Čeak (Lj) in Habič (Domžale).
Šarbek:	Ulčar, B.
Kogovšek 2, Bilbija 2, Privšek 2, T. Kogovšek, Papež 6, Gradišek 1, Lubej, Sotenšek, Mandelj 2, Ver-bajs L Doblekar
Gorenje: Anžič, Krejan 2, German, Ojsteršek, Plaskan, Khimtchenko 7, Meglič 1, Tome, Semerdijev 4, Cvetko 2. Ilič 2, Lapajne.
Domači se niso ustrašili nasprotnika in takoj na začetku povedli z 2:0. V igri domačih sta tokrat dobila prednost Gradišek in Verbajs, medtem ko je Bilbija začetek srečanja gledal s klopi. Na drugi strani je trener Požun dal prednost Anžiču, ki pa je pivi polčas upravičil zaupanje, saj' je nekajkrat odlično posredoval in ubranil sedemmetrovko. Gostje so ptvič izenačili v 8. minuti, vendar so domači ponovno povedli, tokrat z dvema goloma prednosti. Z nekaj napakami v napadu so svoj trud in borbenost v obrambi zapravili, nekaj pa sta dodala tudi sodnika.
Domači od 13. do 20. minute niso dosegli gola, kar so gostjeizkoristili in povedli s tremi goli razlike. Domači se pred koncem niso predali in so rezultat popolnoma zasluženo znižali. Drugi polčas je bil vse do 45. minute izenačen, takrat pa je na sceno stopil Borut Papež, ki je trikrat lepo zadel, en gol pa je dodal Bilbija in domači so vodili. Gostujoči trener je nato zamenjal vratarja in to mu, kot se pokaže kasneje, prinese zmago. Kajti Lapajne do konca ni prejel
zadetka.
Dobro minuto pred koncem so imeli domači pri izenačenemrezultatu napad, ki pa so ga gostje prekinjali s prekrški. Sodni kasta jim nato odvzela žogo, gostje pa so iz protinapada dosegli zmagoviti zadetek.
S.K.
Prekosili sami sebe
Dol - Lisca Sevnica 22:21 (12:7)
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 300, sodnika Hočevar (Dobrepolje) in Rakovec (Golnik).
Dol: Sikovšek, Potočnik 5, Hribar, Selak 1, Piškur, Plevnik, Moljk 3, Kranjc 3, Vidmar 3. Šterbucl, Raušl7, Pavlič.
Lisca: Marcola, Jug 3, Mijovič 1,1’ovše, Rantah 2, Plazar 1, Sirk 4, Sečki 2, Medved, Lupše 3, Simončič 5, Tcraš.
Dolani so zaigrali vse drugače, kot pred tednomdni na Ptuju in z odlično igro -dokler so imeli moči, povsem zasluženo premagali samozavestne goste, ki so prišli v Hrastnik prepričani v zanesljivo zmago. Z vrnitvijo Kranjca so Dolani zaigrali precej bolj zanesljivo v obrambi, pa tudi vratar Sikovšek je branil zares izvrstno. Gostitelji so povedli v 5. minuti in z izjemo dveh izenačenj ob koncu tekme, ko je bil sodnik očitno na strani gostov, vseskozi vodili, tudi s 5 do 6-iini goli razlike. Če ne bi bilo omenjene pomoči sodnika in dejstva, da Dolani nimajo zadostnega števila kvalitetnih igralcev, zato celotno breme pade na igro pive sedmerke, bi bila njihova zmaga izražena prav gotovo z večjo prednostjo. Na koncu omenimo še gostujoče navijače, ki to v bistvu niso. S svojim nešportnim in vzvišeno nesramnim odnosom do nasprotnika pravzaprav ne
sodijo na športna prizorišča. S svojim načinom navijanja pa svojim ljubljencem bolj škodijo kot koristijo.
J.P.
Radečani
zasluženo
zmagali
Radeče papir - Pomurka Bakovci 25:23 (14:12)
Radeče, športnadvorana, gledalcev 600, sodnika Krstič in Ljubič (oba Kozina).
Radeče papir: Skušek 3, Novak P. 1, Doberšek 4, Česnik 2, Rizmal 2, Oblak 4, Papež 4, Sotlar 2, Mitič 1, Kavšek 2
Pomurka Bakovci: Božič 1, Vereš R. 1, Vereš A. 1, Kavaš l,Škraba2, Bedekovič 5, Buzeti J. 5, Buzeti S. 1, Okreša 6, Lovenjak 2.
Če bodo Radečani nadaljevali s takšnim tempom, kot so ga držah v soboto z Bakovčani, potem se bodo po napovedih strokovnjakov zagotovo uvrstili v finale play offa v drugi rokometni ligi. Derbi je bil izenačen do rezultata 7:6 v korist Pomurke, potem pa so domačini prevzeli pobudo in vodih vse do konca srečanja.
F.K.
Prepričljiva
zmaga
Šcšir B. - Zagorje 13:24 (4.14)
Zagorje: BolteS, Sedej 2, Klopčič 3, Dragar 1, Smole 1, Nedeljko 1, Urankar 5, Remic 2, Zupančič 1, Poglajen 3.
Že sam začetek j e nakazal, da bodo Zagorjanke narekovale ritem, saj so povedle kar s 5:0. Največjo prednost so dosegle proti koncu srečanja, kojebilizid 13:23. Prav v zadnji sekundi pa je piko nai dalaSmolctova. To je bil drugi zaporedni uspeh Zagorjank v gosteh.
P.M.
KOŠARKA
Zamuda zaradi razbite plošče
Idrija- Iskra Litus77:60 (44:31)
Idrija, Modra dvorana, gledalcev 800, sodnika Kovačič (Kr) in Lovšin (Lj).
Idrija: Rupnik 14 (2:2), Avdič 2, Vesehč 4, Titinger 12, Dončič 17 (2:4) in Čovič 12(4:4).
Iskra Litus: Kandžič 19 (3:3), Bassin 12 (1:2), Peterlin 3, Ivanovič 2, Džurišič 6, Bošnjak 8 (2:4), Šetina 8 in Šiško 2
Igralci Iskre Li tuša so imeli
nesrečo, ki se redko zgodi. LukaBassinjepri ogrevanju razbil odbojno ploščo na košu in dobil tehnično napako, katere gotovi realizator je bil Rupnik. Zaradi menjave plošče se je tekma začela z več kot enourno zamudo.
Igralci Idrije, ki so kandidati za eno od prvih mest v Al SKL. so začeli tekmo zelo dobro, z odlično igro v obrambi in napadu so v 14. minuti vodili že 30:15 ter v 18. minuti 40:23. V zadnjem delu prvega polčasa so naredili nekaj napak, ki so jih znali gostje izLitijedobro izkoristiti.
Domačini so pokazali

odlično igro tudi v drugem delu in v 30. minuti srečanja vodili že z 61:37 in nato popustili, zato se je trener Milovič odločil, da pošlje v boj mlade, neizkušene igralce, ki so uspeli zadržati priigrano prednost.
M.Š.
Tretja
zaporedna
zmaga
GD Hrastnik - Ekipa Janče
Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 250, sodnika Kmetec (Miklavž) in Rutar (Mb).
GU:	Rozman 3,
Durtniševič, Deželak 6, Lapornik 17, Baloh 5, Majes, Lazar, Leskovar 14, Avsenak 22, Isoski 5, Grmšek.
Ekipa Janče: Rakovec 3, Suvorov 8, Šljivar. Kučej 12, Jagotič6, Pečan 10, Klavžar, Vidmar 6, Kandžič 4. Roudi 10, Štukelj 4, Kralj.
Gostitelji so po zelo slabi in neučinkoviti igri v prvem polčasu v nadaljevanju zaigrali precej bolj zanesljivo v obrambi in učinkovito v napadu ter na koncu zanesljivo osvojili dve novi točki, ki sta jih še naprej zadržali tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice.
J.P.
Prva zmaga Litijanov
Iskra Litus - Helios Domžale 77:66 (32:37)
Litija, športna dvorana, gledalcev500, sodnika Fišer (MS) in Pukl (Mb).
Iskra Litus: Kandžič 11, Bassin 12, Japič 2, Ivanovič 15, Džurišič 17, Bošnjak 18, Šiško 2.
Helios: Trifunovič 12, Belina 10, Žitnik 16, Košak 2,Zirojevič20, Karišnik2in Kovačič 4.
Igralci Iskre Litusa, ki so igrali brez poškodovanega Gregorja Peterlina so se odlično predstavili. Dokazali
so, da pod vodstvom novega trenerskega para Džurišič -Ibiši prihajajo v formo in še vedno računajo na eno od osmih mest, t.j. obstanek v ligi.
Začetek srečanja je minil v znamenju menjavanja v vodstvu vse do 6. minute, ko so domači naredili nekaj zaporednih napak, ki so jih znali gostje dobro izkoristiti. V štirih minutah so dosegli delni rezultat 0:8, ki ga domačinom v prvem delu srečanja ni več uspelo nadoknaditi, kljub "veliki podpori" gledalcev.
V drugem delu igralci Litusa kij u b velikim naporom niso uspeli nadoknaditi zaostanka iz prvega dela vse do 29. minute, ko so trikrat zaporedonraizenačili in v 32. minuti z odlično igro v obrambi in v napadu preigrali igralce Heliosa ter v dveh minutah dosegli 7 točk prednosti. Dve "zlati" točki, ki so jih gledalci v domači športni dvorani že dolgo pričakovali, sta ostali doma.
M.Š.
STRELJANJE
Odločilni krog
Trbovlje - V derbiju 2. kola L strelske lige sta se v Trbovljah srečali ekipi A. Hohkrautain Štefana Kovača iz Turnišča. V pravem ligaškem dvoboju so bili boljši oziroma so imeli več sreče gostujoči strelci za vsega 1 krog. Tako se je ponovila tekma iz lanske sezone, ko so ravno tako tesno zmagali gostje. Kot kažejo rezultati, jim naše strelišče odgovarja. Domačini so si sicer želeli zmago, vendar so poraz športno prenesli iit se s strelci iz daljneg Prekmurja še dolgo zadržali v prijateljskem pogovoru v prijetnem ambientu gostilne Pirnat.
Svoj dosežek je še ttajbolj obžalovalOto Strakušek, ki je z zadnjim strelom zadel le osmico. Torej A. Hohkratu -
Turnišče 1737:1738.
Že naslednji vikend čaka vse slovenske strelce 1. odprto kontrolno tekmovanje, teden dni kasneje pa najboljše slovenske ekipe odhajajo na mednarodni turnir v Maribor, kjer bo sodelovalo več reprezentanc. Ti dve tekmi bosta prvi v novi sezorti in bosta pokazali v kakšni formi so potencialni kandidati zareprezentancom, kamor sc uvrščajo tudi strelci iz Trbovelj: Korbar in Strakušek med člani, Jurič med mladinkami in Javorič terStrakušekmed mladinci.
J.H.
KARATE
Cestnik
zmagal
Trbovlje - Ekipa karate kluba "TIKA" Trbovlje seje v nedeljo, 23. oktobra udeležila druge uradne pokalne tekme za mlajše kategorije v Idriji. Na prvi pokalni tekmi v februarju so Trboveljčani osvojili kar tri odličja,Franci Ceferinpaje zmagal v športnih borbah v svoji kategoriji. Vseh udeležencev je bilo preko 200 iz 20-ih slovenskih klubov.
Trboveljsko ekipo so sestavljali: Katja Zore, Tomy Cestnik, Poldi Herman, Lejo Ružnič, Mitja Štruc, Franci Ceferin, Jernej Simerl in Miha Kovačič.
Razen Simerla in Štruca so vsi nastopili vkatah.Vsem seje uspelo uvrstiti v finalni krog, tu pa je večini zmanjkala kakšna desetinka točke za mesto, ki vodi na zmagovalne stopničke. Na koncu soosvojili:Ceferin4. mesto. Herman in Kovačič pa 5. mesto. Najbolj pa je presenetil Cestnik, ki je zadnji odšel na tatami in je s precejšnjo prednostjo premagal vse nasprostnike in osvojil prvo odličje na uradnih tekmovanjih - zlato medaljo.
Tudi vsi tekmovalci, ki so nastopili v športnih borbah so dobro opravili svoje nastope. Najbolje pa sta se odrezala Ceferin in Herman, ki sta v kategoriji mlajših dečkov osvojila srebrno oziroma bronasto medaljo. Ceferin je do finala gladko premagal vse nasprotnike, v finalni borbi pa jeizgubil proti državnemu prvaku Črepinšku iz Sevnice. Naj večje presenečenje pa je skoraj pripravil Herman, ki je bil v borbi m vstop v finale skoraj boljši od Črepinška, kateremu so do zmage pomagati sodniki s pristranskim sojenjem.
Poleg odličij je najbolj razveseljiva ugotovitev, da karateisti UKE s Štrucem i n Hermanom dobivajo nova tekmovalca v športnih borbah, za katera bomo zanesljivo še slišati.
F.G.
Liga v pikadu
Trbo vij c - Pred nekaj dnevi se je znova pričelo prvenstvo vzasavski ligi v elektronskem pikadu. Moštvo sestavljajo štirje igralci (ter dve rezervi), tekmovanje pa poteka ob četrtkih. Po dveh odigranih krogih na lestvici vodi lanski zmagovalec Mojčin hramizTrbovelj, dve zmagi pa sta dosegla tudi Viktorija (Senožeti pri Jevnici) in Jolly bar (Litija). Tri točke je doslej osvojil Mane bar (Hotič), dve Condor (Kisovec), Bar 91 (Trojane) in Okrepčevalnica Zupan (Trbovlje), eno točko imajo Gambrinus (Zagorje), Amadeus (Trbovlje) in Gostišče Rajka (Kisovec), brez točk pa sta zaenkrat Čipo (Trbovlje) in ŠD Jevnica.
Pari današnjega (četrtek) 3. kroga pa so: Jolly bar -Gostišče Rajka. Okrepčevalnica Zupan - Gambrinus, ŠD Jevnica - Čipo, Mane bar - Bar 91, Condor- Amadeus, v derbiju kroga pa se bosta pomerila Mojčin hram in Viktorija. Vsetekmese bodo pričele ob 18. uri.
S.	F.
Maraton
Hedvika Kotar seje edina iz Zasavja udeležila DP v malem maratonu, dolgem 21 kilometrov v Štatenbergu. Osvojila je absolutno 3. mesto pri ženskah s časom uro in 34 ininut.
T.	P.

Prvi streetball - Šklabball turnir v Zasavju seje zgodil 21. oktobra v Trbovljah. Na "Partizanu" seje zbralo petnajst ekip in okoli 200 gledalcev. Atraktivna igra, nekaj spektakularnih košev in tudi malo vroče krvi, so glavne značilnosti turnirja. Skratka, bilo je COOL! Upajmo, da ne zadnjič.
Tekst in foto: J.N.
Metanje trojk s "klipsnerjl" na nogah je težje, kot je videti.
Trda in atraktivna igra je navdušila gledalce. Čeprav je turnir trajal dolgo, ni bilo dolgočasno.
Zadnji met (In koš) prvega finala. Ekipa Ris ingenering je premagala Sticky Fingers zelo na tesno.
Nataša Podkrižnik, skakalka v daljavo
Andreja Miklavca in Natašo Podkrižnik sem srečal na Primorskem, kamor sta prišla zaradi akcije Ekipe S kom na kosilo. Izkoristil sem priložnost in prijetna sogovornika sta spregovorila tudi za Zasavca.
Nataša, kakšni so vtisi današnjega dne?
V sc je super. Sedaj sem se pomirila po tistem skoku z elastiko. Bilome je precej strah, dobro, daje šel Andrej z mano.
Bralcem moram izdati, da
vama jo je pri skoku zagodel urednik Ekipe Goran Obrez. Pri drugem sunku sta z glavami pristala v vodi.
Ja, res. Toda maščevanje je sladko. Goranu sem skrila ključe od avtomobila in je moral priti peš do restavracije.
Kakšen pa je občutek, ko z glavo priletiš v vodo?
Najbolj te je strah, ko stojiš na vrhu in gledaš dol. Še dobro, daje bil z mano Andrej in meje porinil, ker sama gotovo ne bi hotela skočili.
Tekmovala si za "Miss Eurosport", kamor si se kot slovenska predstavnica uvrstila?
Deset dni smo potovali. Bila sem na Slovaškem, Madžarskem inv Sloveniji. Čas je tako hitro minil. Osvojila sem naslov "Miss simpatičnosti". V bistvu nisem pričakovala nič, bila sem kar precej presenečena nad tem.
Sc misliš poklicno ukvarjati z manekenstvom?
Kaj pa vem? Zdaj še ne. Najprej moram končati študij in mislim še nekaj časa trenirati. V bodoče, če bodo pogoji, pa mogoče.
Fant verjetno nad tem ne bo navdušen?
Oh. kaj pa vem.
In tvoji vtisi, Andrej?
Z eno besedo: fantastično.
Skočil si s Solkanskega mostu "bungee jumping"?
Zame to ni bil prvi skok, skočil sem že s padalom iz letala. Vendar pa je bil to prvi skok v tandemu (skočil je skupaj z Natašo, ki sama ni zbrala dovolj poguma).
Naša reprezentanca je znana po tem, da za treninge izbira "eksotične države". Ali bo tudi letos tako?
Avgusta smo se s celo ekipo odpravili na južno poloblo, v Čile. Moram reči, da je bil ta trening res dober in zame zelo koristen.
Cilji?
Uvrstiti se čim višje, morda kdaj tudi na stopničke.
S kom se v reprezentanci največ družite?
Smo veseljaki, ki tudi prosti
čas preživimo skupaj. Letos smo bili skupaj na morju Košir, Jovan in jaz. Vsi se odlično razumemo, tako ne bi izpostavil nikogar. Glede samih potovanj na prizorišča tekem pa bi dodal, da se vedno najde nekdo, ki drži družbo pokonci. Mislim, da smo vsi mladi, polni energije in zato do neke mere akterji teh potovanj.
Tekst in foto:
Peter Motnikar
Andrej Miklavc, smučar

Trbovlje - 17. oktobra je na cesti za Savo voznik P.F. nepravilno prehiteval vozilo, ki je last V.F. Pri tem gaje zaneslo na levo stran in nato v breg. Škode je za 500.000 tolarjev.
Hrastnik - 18. oktobra ob 14.45 uri je Z.S. povzročil prometno nezgodo. Na cesti pri Steklarni je nenadoma ustavil. Za njim je pripeljala voznica H.C., ki je sicer pravočasno ustavila svoje vozilo, vendar seje vanjo zaletel H.A., ki mu to ni uspelo. H A. je vozilo H.C. porinil v vozilo Z.S., zato so bili v nesreči kar trije udeleženci. Na srečo pa je nastala samo manjša škoda. Z.S. in H.A. bosta predlagana sodniku za prekrške.
Trbovlje - 19. oktobra ob 19.30 uri je na
križišču Kešetove ter Dom in vrta z neregistriranim motorjem MZ 250, zaradi prevelike hitrosti, padel G.J. Imel je srečo, nastala je samo manjša materialna škoda.
Zagorje - 20. oktobra se je okoli 16. ure zgodila hujša prometna nesreča blizu Mlinš. Voznik F .M. iz Trbovelj je vozil iz smeri Izlak proti Mlinšam. Zaradi prevelike hitrosti ga je v ostrem ovinku začelo zanašati po vozišču, nato pa je vozilo odbilo v potok. Med prevračanjem je iz avtomobila padla osem letna deklica. Padla j e v vodo, nanjo pa avto. Bila je vkleščena pod avtomobilom, dokler ga niso dvignili. Otrok se je hudo telesno poškodoval.
Hrastnik - 20. oktobra oh 23.40 uri je brez izpita z neregistriranim avtom po Agnesu vozil B.V. Avto je zaneslo s ceste. Pri tem se je poškodoval sovoznik Z.G., zaradi tega so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Ugotovili so, da poškodbe niso tako resne, kot so sprva predvidevali. Alkotest pa je pokazal precejšnjo vinjenost voznika.
Zagorje - 21. oktobra ob 20.00 uri sta na
cesti v Čolnišču trčila dva voznika koles z motorjem. M.P. in Z.K. sta oba iz svoje smeri peljala po sredini cestišča brez prižganih luči. Pri trčenju sta oba dobila lažje telesne poškodbe, prislužila pa sta si tudi prijavo sodniku za prekrške. ker nobeden od njiju ni nosil varnostne čelade.
Hrastnik - 22. oktobra ob 00.35 uri ponoči je voznik P.Š. vozil mimo Steklarne po levi strani cestišča. Nasproti mu j e pripeljalo policijsko vozilo, ki se mu je moralo umikati na pločnik, da ne bi prišlo do trčenja. Sto metrov naprej, pa voznik P.M. ni imel takšne sreče kot policisti. P.Š. se je vanj zaletel in povzročil za kakšnih
190.000	tolarjev škode.
Trbovlje - 18. oktobra je B.R. na policijsko postajo sporočil, daje neznanec vlomil v omaro z delovnim orodjem na delovišču Opekarna. Odnesel je štiri brusilne in en vrtalni stroj. Za gorečim deloholikom policisti še poizvedujejo.
Hrastnik - 21. oktobra so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avto. Ob 10.30. jim je K.P. sporočila, da soji neznanci, ali neznanec, iz avtomobila odnesli fritezo in več kosov netjaveče posode. Tudi za ljubiteljem kuharske umetnosti policisti še poizvedujejo.
Gorela baraka
22. oktobraje zagorela baraka na Cesti 1. maja v Hrastniku. Zgorelo je ostrešje, ogenj pa so pogasili prisotni, še preden so na prizorišče prišli gasilci. Škode je za 10.000 tolarjev.
Nasilje v družini
/Ldi policisti VSCtl trčil Z3S3YSk.nl policijskih postni ugotavljajo vse več
obveščeni, da mož pretepa ženo, ni
dogodka in nasilnega moža opozorili.
Ta se je navidezno umiril. Ker je obstajal
.v/lvžbAv.sv/.v.-.v.-.v.v.ssv.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v^.v.v.sv.ssvzv.v.v.sssv.ssNV.sv.v.;.!.:
sum. da ho s pretepanjem žene ....... ;
nadaljeval, se je policist z avtomobilom odpeljal, drugi pa je počaka! pred vrati. Prepričan, da sta odšla oba. je mož nadaljeval s pretepanjem žene. Policisti
Počasna, a dolga roka pravice
Nesreča, ki seje zgodila v Hrastniku 22. avgusta bi bila le še ena imed mnogih nesreč z manjšo materialno škodo, če bi bilo vse narejeno po pravilih. Tega dne je namreč M.M. na parkirišču pri vzvratni vožnji poškodoval vozilo last A.V. M.M. je dal po nesreči A.V.ju lažne podatke in neveljaven zavarovalniški kupon. Ko je A.V. hotel uveljaviti kupon, je stvar vroke spet prevzela policija. Pri poizvedovanju so ugotovili pravo identiteto storilca prometne nesreče, poleg tega pa še kup nepravilnosti. Ugotovili so, da je bil avto M.M.ja večkrat preprodajan brez prepisa, ob preprodajah pa so preprodajalci tajili davek. Policisti so napisali kar nekaj prijav - kazensko ovadbo za goljufijo, prijavo zaradi utaje davkov, zaradi kršenja cestno prometnih predpisov in prijavo sodniku za prekrške.

Aufbiks
Zunaj pritiska mraz, aufbiksarji pa vztrajno dokazujejo, da so toplokrvni. Še posebej, čeje kri topla zaradi ustreznih tekočih substanc. Če lahko vre v moštu.
zakaj ne bi vrelo tudi v glavi?
Vrelo je v Trbovljah 19. tega
meseca. D.J. je preveč dobesedno vzel ime pizzerije Časa Mia in se obnašal preveč po domače. Drl se je in žalil. Pri zaposlenih pa ni naletel na materinsko sočutje in razumevanje, kot ga je pričakoval. Mogoče so imeli več razumevanja zanj gospodje v modrem, jjc Vrelo je tudi na Dolu. Če že v Slogi ni več porničev, je pa v slogi vsaj moč. Tako so si dejali navijači na rokometni tekmi in obljubili batine sodniku. V njihovo žalost so bili podobnega mnenja, da je v slogi moč, tudi policisti. Preprečili so sodniški rokomet brez žoge. Ha, je rekel rokometni sodnik, sodnik za prekrške pa nič. jji In če vre vsepovsod, zakaj ne bi tudi v Zagorju. Ž.R. (iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da to ni kratica žiro računa) se je srečal z U.R. To je bilo res bližnje srečanje čudne vrste, saj je Ž.R. oklofutal U.R.ja. In to brez kakšnega vidnega razloga. Srečanje bo verjetno pustilo nekaj posledic na obrazu U.R.ja in nekaj posledic na ŽR Ž.R.ja.
jji Društvo oboževalcev S.M., v ® hrastniških logih bolj znanega kot Cveto, obveščamo, da je Cveto v dobrih rokah. Brez slovenskega državljanstva si je dandanes pač težje privoščiti kakšno zabavico. Cveto je kršitve plačal z bivanjem v prehodnem domu. kjer čaka, da ga naženejo iz države.
Nepravilno parkiranje
Policisti PP Hrastnik opažajo, da vse več ljudi pušča svoje avtomobile na pločnikih pred Steklarno m Tovarno kemičnih izdelkov. Zaradi Lega morajo
pešci večkrat hoditi po cestišču. Policisti opozarjajo, da bodo vse voznike, ki pri parkiranju ne pustijo dovolj prostora za pešce, kaz

V klubu Mesečina so se v petek, 20. oktobra, sedanje in bodoče manekenke potegovale za vstop v polfinalni izbor za Naj manekenko Sloveni je.
Iz zakulisja
Pod budnim očesom komisije, ki sojo sestavljali: Mateja Košenjak, Peter Juvan, Leon Ribnikar, Tomaž Ostanek in vodja komisije Igor Šajn, seje sedemnajst deklet dvakrat sprehodilo po modni pisti. Najprej so se navdušenemu občinstvu v kopalkah predstavile Suzana Dečman, Renata Rozina, Lea Petrovič, Tatjana Tutan, Vera Kavrin, Renata Bohinc, Margareta Ana Bole, Urša Horvatič, Sandra Leopold, Jasmina Šlrikelj, Valentina Ivanuša, Ema Ozmič, Ksenja Vlah, Lea Turk, Alenka Kolman in Barbara Cenčič. Naj napišem, daje prireditev vodil Bogdan Barovič, za glasbo pa je poskrbel DJ kluba Mesečina. V drugem izhodu so se dekleta predstavila v večernih oblekah in žvigov občudovanja ni in ni zmanjkalo. Po kratkem premoru
pa seje na odm že pojavil Bogdan Barovič, ki je razglasil tri najlepše. Dniga spremljevalka je postala šestnajstletna Kranjčanjka Renata Bohinc, prav tako šestnajstletna LjubljančankaLcaTurk je postala prva spremljevalka, za najlepšo manekenko pa je bila izbrana dvajsetletna Vrhničanka Ksenja Vlah. Vsa tri dekleta so za nagrade prejela zlate prstane, slike in šopke.
In kaj nam je povedala zmagovalka Ksenja Vlah: "Letos junija sem na izboru za model leta 95 zmagala, postala sem tudi prva spremljevalka miss Slovenije in tako sem se odločila, da se prijavim tudi na izbor za naj manekenko Slovenije za leto 95. Sicer pa že tri leta delam kot manekenka pri modni agenciji Quenn iz
Naj manekenka Ksenja Vlah
Kranja. Pred kratkim sem se dogovorila zn sodelovanje tudi z modno agencijo iz Milana. Največ prostega časa porabim za rekreacijo in za svojega fanta."
Finalni izbor za NAJ MANEKENKO 95 bo 15. decembra v Slovenskih Konjicah: Do takrat pa sc bodo dekleta še nekajkrat srečala in pokazala svojo lepoto.
Zakonec pa še to. Zasavčani se očitno ne zanimamo kaj dosti za lepoto (tudi za žensko ne), saj je bilo v Mesečini kljub dobri organizaciji in lepim dekletom malo obiskovalcev. Škoda, le kje se skrivate?
SašaGrobljar
jm

TRBOVLJE
ftijte
KONCERTNO-
DRUŽABNA
PRIREDITEV
27. Oktober 1995 v KRC Hrastnik
; Edvin FLISER GAMSI
s Aleksander JEŽ VETER Viki
Alfi NIPIČ Oliver ANTAUER Simona WEIS S ORLEKI
v
Evropsko podjetje Lisca s sedežem v Sevnici praznuje letos 40. obletnico. Najprej le pet delavcev je v najetih prostorih in brez obratnih sredstev izdelovalo kravate, oblačilo gumbe, popravljalo nogavice in se lotevalo tudi šivanja nedrčkov, ki so skupaj z drugim perilom postali osnova za razvoj podjetja, ki danes izvozi 85 odstotkov vsega, kar naredi, in to tudi proda potrošnicam srednjega in višjega razreda. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem Viljemom Glasom, ki je najprej odgovoril na vprašanje, kaj je v Lisci zdaj najbolj aktualno.
V tem trenutku smo sredi priprav na prvi sklic skupščine delniške družbe Lisce modna oblačila, ki bo zadnjedni novembraali najkasneje v začetku decembra. S tem bo zaključen proces lastninskega preoblikovanja, kajti s konstitutivno sejo skupščine, z imenovanjem nadzornega sveta, ki bo imenoval tudi upravo, bo družba lahko začela polno delati.
Zdaj sc torej že ve, kdo je lastnik Lisce.
1.143 tolarjev.
Ste pričakovali, da bo cena tolikšna? Mislim na ceno, po kateri sta delnice kupili Nacionalna finančna družba in Vizija?
Ta cena je bila presenetljivo visoka. En paket je bil dosežen z indeksom 136, drugi pa z indeksom 154. Pri tem pa je seveda treba upoštevati splet okoliščin, ki so bile prisotne na sami avkciji.
Da, to se ve. Ob štirih institucionalnih lastnikih, to je odškodninski sklad, kapitalski sklad pokojninskegazavarovanja, Nacionalne finančne družbe in Vizije, ki imajo vsak po 10 odstotkov delnic, je še skoraj 3.200 drobnih delničarjev, ki imajo v lasti ostalih 60 odstotkov delnic.
Za kakšno ceno sc je Lisca prodajala?
Osnovni kapital Lisce je milijarda 493 milijonov tolarjev, kije razdeljen na 1.493.132 delnic. To pomeni, daje nominalna cena delnice
1.000	tolarjev, medtem ko je bila prodajna cena
Kdo bo zdaj imel glavno besedo?
O tem je še težko govoriti. Velja načelo ena delnica en glas. in ne ena roka en glas.
Kaj pričakujete, da .sc bo v Lisci spremenilo?
Pričakujemo evolutiven razvoj, ne revolucionarnega toka. Pričakujemo seveda, da bo potrebno še bistveno bolj razmišljati o tem, kako se angažira kapital, koliko prinaša in kaj je potrebno storiti, da bi prinašal več. Seveda paje treba reči, da smo bili v Lisci vedno dobri gospodarji, saj v 40 letni zgodovini nismo niti
enega leta končali z izgubo.
Ob tej 40 - letnici ste spremenili svoj znak.
40 - letnica je bila samo povod, da smo preverili logotip in celostno podobo nasploh. Zraziskavo pri naših potrošnicah smo ugotovili, da zahteva današnji čas nov pristop in tudi korekcijo obstoječega logotipa.
Nova podoba stare blagovne znamke torej.
Tako, da. Gre dejansko za novo podobo stare blagovne znamke, ki je v duhu časa in odraža ustvarjalno moč podjetja. Pred nedavnim smo uporabljali več blagovnih znamk, letos pa smo, vsaj začasno, združili vse trženje naših izdelkov pod enotno blagovno znamko. Ostale znamke, katerih pravni lastniki smo. zaenkrat mirujejo.
Ali z novo podobo nastopate tudi v tujini?
Da. Poleg Hrvaške in Makedonije nastopamo s to blagovno znamko še v Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem in Nizozemskem. V zaključni fazi so tudi raziskave za nastopanje na Madžarskem.
Kolikšen delež proizvodnje teče pod to blagovno znamko, kolikšen delež imajo ostale oblike?
Točni podatki so za leto 1994. Tega leta smo pod lastno blagovno znamko realizirali 29 odstotkov proizvodnje. Letosje cilj 33 odstotkov in podoben porast naj bi dosegali tudi vprihodnjih letih. Trženje lastne kreacije pod blagovnimi znamkami velikih blagovnih hiš, kot so Kaufhoff, Kaufhale. Karstadt in delno tudi Quelle, je druga oblika. Ob tem naj povem, da v katalogu Quelle Nemčija za letošnjo jesen in zimo nastopamo tudi z lastno blagovno znamko. Dokaj močan delež pa ima tako imenovanapredelava, pri čemer naj bi se v bodoče struktura spreminjala v korist trženja lastne kreacije pod lastno blagovno znamko.

Tekstilci, konfekcionarji pa še posebej, niso zadovoljni z gospodarsko politiko. Kaj bi vi spremenili?
Konfekcionarji se že dolgo pritožujemo. Po osamosvojitvi smo pričakovali, da bo imela slovenska politika, predvsem gospodarski del, večje razumevanje za gospodarstvo, zdaj pa žal ugotavljamo, da ni tako. Za nas so naj večji kamen spotike visoke obremenitve plač. Žal je še vedno tako, da država zna zajemati na tistem segmentu, ki gre po uradni poti, ki je popolnoma transparenten, ne zna pa drugje. Če je strošek dela v celotnih stroških tako visok, pri nas j e med 38 in 40 odstotki, potem je seveda popolnoma jasno, daje vsak odstotek obremenitev še kako pomemben za našo konkurenčno sposobost. Drugo, kar nas bremeni kot izredno izvozno usmerjeno panogo, pa tudi v podjetju, je negotova in nekontinuirana, nejasna politika tečajatolarja. Smo za politiko trdnega tečaja tolarja, menimo pa, da morajo biti temu primerno prilagojeni tudi drugi deli ekonomske politike. Žal pa ni tako in predvsem v zadnjem letu in pol smo zaradi tega izgubili precej prihodka.
Za koliko je torej po vašem precenjen tolar?
Težko je govoriti o številki, to bo pokazal čas. Ocenjujemo, da se precenjenost tolarja kaže s povečevanjem razkoraka med izvozom in uvozom. Po zadnjih podatkih zunanjetrgovinski deficit izredno hitro narašča in ga tudi suficit v storitvenem delu ne bo mogel več pokrivati. Prav tako narašča negativni saldo pri kupoprodaji deviz v menjalnicah. To sta zelo resni opozorili. Strateško in dolgoročno pa bi bilo, če bi dejansko zagotovili neko stabilno politiko.
Kolikšen delež realizirate doma in koliko v tujini?
15 odstotkov realiziramo na slovenskem trgu, 85 odstotkov pa moramo izvoziti.
Lisca torej ni posavsko ali slovensko podjetje, pač pa je ...
Lisca je internacionalno podjetje. To dokazujemo s trženjem in s svojimi podjetji v Zagrebu, Makedoniji, vNemčijiin Avstriji. In ta internacionalizacija poslovanja se bo samo še povečevala.
Izraz cenenost sem uporabil v smislu kakovosti izdelkov. Lisca dela neprimerno bolj kakovostne izdelke kot nekateri drugi.
Našakonkurenčnaprednost,kinam omogoča sedanje uspehe, je prav gotovo kvlitetcn proizvod....
Za kateri cenovni razred?
Za višji srednji razred in nižji zgornji razred. Marsikdo od konkurence takšne kakovosti ni sposoben doseči, treba pa se je zavedati, da se vsi trudijo.
Kakovost je alfa in omega resnega nastopa in trg jo pričakuje kot danost.
Brez kakovosti sena trgu praktično nimaš pravice pojavljati.
Ali slovenska država po svetu v zadostni meri odpira vrata gospodarstvu?
Mislim, da tega nikoli ni zadosti in da je vedno potrebno odpreti kakšna vrata. Osebno mislim, da je prva in največja naloga vlade in vse politike odpreti vrata v Evropsko unijo, zagotoviti polnopravno članstvo. Dokler ne bomo polnopravni člani, bo gospodarstvo tako ali drugače omejeno, imelo bo neenakovreden položaj glede na podjetja iz unije.
Tudi pridruženo članstvo teh ovir ne bo odpravilo.
In vaše želje?
Naša prva želja je, da bo tudi naslednjih 40 let uspešnih, da s tem poslovanjem kolikor se da zadovoljimo delničarje, zaposlene in potrošnice. Pravzaprav bi moral reči: če bomo uspeli primemo zadovoljiti potrošnice, bodo zadovoljni tudi lastniki in zaposleni.
F AS H I O N
Vse to, čeprav se na tujem trgu vse bolj uveljavlja cenena delovna sila daljnovzhodnih držav?
Ne bi govoril o ceneni delovni sili, ampak o konkurenčnosti. Bruto strošek delovne sile je pri nas nesorazmerno velik glede na neto plačo zaposlenih....
(
llill
Preko petdeset podjetij, ki so se predstavila na Zasavčevcm sejmu v Delavskem domu Trbovlje, je število, ki sc ga ne bi sramovali niti večji sejmi. Dobrega kšcfta se nihče ne brani. Kupci so iskali predvsem tiste artikle, ki so bili cenejši kot običajno, prodajalci pa so se potrudili in postavili konkurenčne cene. Veliko ljudi je prišlo samo "malo pogledat". Nekateri so bili zadovoljni, nekateri malo manj. Tradicija Zasavčevega sejma se nadaljuje.
Tekst in foto: Jure Nagode
Marsikdo je izkoristil kakšen popust. Tudi priložnosti za navezovanje poslovnih stikov, ni manjkalo.
Sejem je trajal od 18. do 22. septembra. V času kosil je bilo sicer malo ljudi, na splošno pa je bilo obiskovalcev precej.
Prijazni duhec Casper je hit letošnje jeseni. Zato tudi na Zasavčevem sejmu, v veselje otrok, ni manjkal.
Pred avlo Delavskega doma so bili na ogled jekleni konjički. Veliko ljudi je zanimalo, kakšen motor se skriva pod pokrovom.
SFFC
r™
Splošno gradbeno podjetje
ZASAVJE TRBOVLJE p.o.
Trbovlje, Savinjska cesta 15
SGP ZASAVJE TRBOVLJE kot investitor oziroma graditelj za trg PONOVNO RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB potencialnih kupcev za poslovne prostore in lokale v objektu bodoče TRŽNICE v Zagorju ob Savi.
1.	Izhodiščna prodajna cena lokala v pritličju znaša 1.850,00 DEM/m2. V točeno so vključena vsa gradbeno-obrtniška in instalacijska dela do III. gradbene faze vključno z zaprto fasado.
2.	V pritličju je na voljo naslednji prostor: a) poslovni prostor v izmeri 117,15 m2
Prostor je namenjen prodaji zelenjave, sadja in sorodnih izdelkov.
3.	Investitor bo pričel zbirati ponudbe z dnem objave tega razpisa, razpis je odprt 7 dni po objavi. Po tem roku bo investitor v 15 dneh po objavi ponudbe pregledal in odločil o najugodnejši. Ponudniki bodo o odločitvi obveščeni v toku 15 dni po preteku razpisnega roka.
4.	Vsi ostali pogoji ostanejo iz prvega razpisa.
5.	Eventuelne dodatne informacije in možnosti ogleda projektne dokumentacije lahko kupci dobijo na sedežu investitorja (Savinjska cestal 5, Trbovlje), ali po telefonu 27-055 (gospod Marjan Bohorč).
6.	V kolikor lokal ne bo oddan, se bo oddal najugodnejšemu ponudniku iz prvega razpisa.
SGP ZASAVJE TRBOVLJE
d.O.O.
podjetje za založništvo, marketing in trgovino
Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Išče ulične prodajalce
«■ območje... r
HRASTNIKA ^
in
ZAGORJA ob Savi
Pisne prijave pošljite na naslov Zasavc d.o.o. Dodatne informacije na telefon:
RENT - A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLJ CARSTVO, PRODAJA BARV
§F
Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel: 0601/63 399
Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju:
* osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga
ZA
OČI DA VIDIJO
Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju.
Proizvodnjo konlokltiti lei, optika in Irgovjnd hii drobno d.o.o.
TRGOVINA
SlOVCNIiflŠPOftT
V TRBOVLJAH
CONTACT
VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL
KONTAKTNIH LEC	,
NOVO NA TRŽIŠČU:	KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO |
KOZMETIKO EVE ČARE
DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI;
PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505
Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje.
Mowowwctmwwwwmw«OM!QW«^
Obiščite trgovino C prostorih blagovnice Tehnohit.
Nudimo dam /se za šport ■ rekreacijo - ribolov
firme ■ LOTTO,ADI MS, NIKE, DOLOMITE, ELA, W0LIA,
MARKER in te delikti drugih priznanih (irm.
- /se za šalo, športna društva, klube, sindikate, podjetja ■ /i samo pokličite, mi bas obiščemo
Pri nas vam ne bomo samo prodali, lahko vam tudi svetujemo oziroma priporočamo, kako lažje pridete do zdravega športnega življenja.
V koiikor imate željo vam sestavimo program za rekreacijsko tekanje, kar je tudi najbolj zdrav načina hujšanja.
Z« «'se nasvete iti prodaje skrbi vodja poslovne enote ulatramaratonec SKUBIC Radovan

r Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT - priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 l
- besed), kjerbonapisantočennaslovpošiljateija.Brezplačnoobjavljamole -I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I
^akrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
J
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM garažo z urejeno dokumentacijo, tel.: 27-464.
MENJAMO komfortno stanovanje za večjega, v Trbovljah, tel.: 27-121.
PRODAM hišo z vrtom na Vreskovem v Trbovljah, cena po dogovoru, tel.:061/ 168-22-16.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAMinotorza Y 55,1. '89 in motor za 126 P, tel.,: 63-101.
PRODAM Y 45,1. '86, modre barve, cena po dogovoru, tel.: 27-063.
PRODAM motor avtomatik, modre barve, nevozen, tel.: 43-565.
RAZNO
PRODAM otroški športni voziček, posteljico z jogijem in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965.
PRODAM zamrzovalno skrinjo -75 litrov, s tremi predali. Cena po dogovoru, tel.: 26-596 od 20. - 21. ure.
PRODAM posteljico z jogijem, zamrzovalno skrinjo in okroglo črno klubsko mizico, vse dobro ohranjeno, tel.: 22-092.
PODARIM ohranjen gugalni stol,
tel.: 26-417.
PRODAM 96 basno klavirsko harmoniko Melodija Mengeš, inf. na tel.: 24-121.
PRODAM purane za zakol, očiščene, možno na 2 čeka, tel.: 42-297.
PRODAM 2 toni zagorskega premoga, deputatiz kleti za 15.000,00 SIT, tel.: 62-487.
PRODAM električni radiator, italijanski, cena po dogovoru, tel.: 62-487.
PRODAM 15 kw etažno peč, raztezno posodo, črpalko in cevni termostat, tel.: 42-150.
PRODAM gobelin Zima, tel.: 27-011.
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719.
INŠTRUIRAM matematiko za OŠ in srednjo šolo, tel.: 62-151.
INŠTRUIRAM angleščino za OŠ
in za 1. in 2. letnik srednje šole ter nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednje šole, inf. na tel.: 43-756 od 12. - 14. ure.
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehnične smeri, tel.: 64-285.
NEGOin pomoč nadomu nudimo starejšim in oslabelim ter invalidom, tel.: 26-624.
IZDELUJEMO in montiramo lamelne zavese in plise zavese ter rolete, na zalogi pa so tudi vsi deli za senčila, tel.: 061/651-247.
IŠČEMO varilca instalacije centralnega ogrevanja, zaželjene izkušnje, tel.: 73-532, Elektroprom Izlake.
RENT a car Non stop, tel: 27-386.
* bE s j

telefon: (0601) 64166, 64 250
L "___________________________________'_______________-J
RADIO

OPEL CORSA IN ASTRA ‘96
OPEL V LETU NOVIH IDEJ
~ ;	I
ASTRA
serijski airbag. ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan
CORSA že za 17.900 DEM
serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo;
po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel...
UGODNI KREDITI
PRODAJA VOZIL:
CORSA, ASTRA, VECTRA, TIGRA, FRONTERA, OMEGA, CALIBRA, COMBO
avtotehna WD® d.o.o.	servis in rezervni deli
Mahkovic	Spodnji Log 27, Litija, Tel./faks: 061/874 112
_________________________________________OPELS
Potoška vas, Zagorje ob Savi tel., fax: 0601/65-200
MARUTI
v
a CRN
MARUTI
MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA
DODATNA OPREMA: KLIMA NAPRAVA,
CENTRALNO ZAKUPANJi, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, ALARM
1. LADA SAMARA 1.5
letnik 93/11,5 vrat, 10.000 km, cena 8.500 dem
2. ZASTAVA 750
letnik 84, cena 400 dem
J
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
--------------
I :'1|||	.....
ii

> *:*:■:*>
:>SSSK
POTOVANJA - IZLETI		
PLIBERK	27.10,1995	1.150,00 SIT
LENTI	28.10.1995	1.650,00 SIT
LENTI	4.11.1995	1.650,00 SIT
LENTI	11.11.1995	1.650,00 SIT
LENTI	18.11.1995	1.650,00 SIT
LENTI	25.11.1995	1.650,00 SIT
PLIBERK	1.12.1995	1.150,00 SIT
LENTI	2.12.1995	1.650,00 SIT
Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni.
AVTO TAXI STORITVE
Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07
Zapišite si in ne pozabite:
0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07
Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420

rr.iGMLEc IN REŽISER (ALDO)
NOBELU
MESTO V JUGOZAHODNI FRANCIJI
GURU
NANAK
ELEKTRIČNI
POSREDNIK
DOBA,
VEK
ETIOPSKI
KNEZ
BABICA V MEŠČAN. OKOLJU
ODVAŽANJE
ZVITA BERAČICA IZ JAMNICE PREŽIHOVEGA VORANCA
LEKARNAR
JEZERCE V BLIŽINI RIMA
AM.TENISAČ
(IVAN)
PASMA MAJHNIH PSOV IZ SREDAM.
MESTO V JUGOZAHODNI FRANCIJI
PASMA OVC ZNAJBOU-ŠO VOLNO
lUTIK
kSTRI
NAŠE IME ZA ITAL PRISTANIŠČE TARANTO
PRIJETEN
VONJ,
DIŠAVA
AVTOR
■BOLERA'
(MAURICE)
RSTA IVI LA
FR.IZDELO-VALEC KLAVIRJEV IN HARF
ZDRAVILIŠČE PRI LOŽNICI (BANJA..)
KONEC
MOLITVE
ŠVED.
FILMSKA
IGRALKA
(LENA)
MAJHEN
PLUG
MESTO V SEVERNI NIGERIJI
GRŠKA
BOGINJA
MIRU
MENIČNO
JAMSTVO
ZARODNA
TVORBA
hffMh
ČAMPA
BORIS
PAMET,
RAZUM
MATERINA
SESTRA
UGASEL CENTRALNI VULKAN NAPOLNJEN Z VODO
VEDEŽE-
VALEC,
ZREČ,
MODRIJAN
OTOČJE OB NOVI GVINEJI
JAPONSKO
MESTO
ROMULOV
BRAT
GRŠKI
PARTIZANSKI
VODITELJ
(VAFIADIS)
POVRŠINA
OBMOČJE
PROSTOR. KJER SE NAVADNO MLATI
MINERAL Z AVALE
DOSTOJAN-
STVO
CMERJ^NJE. PLAČ
ZAVORNA SNOV V FIZIKI
DIVJA
KRVJDLOČNA
živ/
SKETOVA
JUNAKINJA
(MIKLOVA)
ZNESEK NA BANKOVCU
MESTO V UKRAJINI
PLAHTA
VELIKA
RJUHA
SL.ELEKTRO-
TEHNIK
(FRANCE)
GOROVJE V MJANMARU (BURMA)
PRITOK
DRINJACEV
BOSNI
IT.MATEMA-
TIK
(GIUSEPPE)
VRSTA
DVIGALA
MAJHNE
ROPARSKE
RIBE
POHORSKI
GRANIT
FILMSKI
IGRALEC
WALLACH
(ANGL)
BRUNO
TRAVEN
NADLEŽNA
PARAZITSKA
ŽUŽELKA
NAJSTAREJŠA GEOLOŠKA DOBA ZEMELJSKEGA SREDNJEGA VEKA
LIRSKA
PESEM
PLESEN
VINSKE
TRTE
PERNATA
ŽIVAL
RIMSKI BOG LJUBEZNI
NAČIN
OBLAČENJA
OSJE
GNEZDO
MADŽARSKI
POLITIK
(LASZLO)
NEMŠKI
FIZIK,
NOBELOVEC
(JOHANNES)
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 2. 11. 1995 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: Bon v vrednosti 4000 SIT, Mesnica Ferdi, Zagoije
2.	nagrada: Bon v vrednosti 2500 SIT, Mesnica Ferdi, Zagorje
3.	nagrada: Bon v vrednosti 1500 SIT, Mesnica Ferdi, Zagoije
Izžrebanci nagradne križanke 37/95
1.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 4.000 SIT, Rentax d.o.o. Trbovlje, Polona Rožanc, Hohkrautova 28, Trbovlje
2.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 2.500 SIT, Rentax d.o.o. Trbovlje, Ggregor Kerin, Ul. prvoborcev 16, Zagorje
3.	nagrada: Najem vozila v vrednosti 1.500 SIT, Rentax d.o.o. Trbovlje, Ana Kušar, Novi log 13, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje, do 3.11. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke 38/95:
GABL, PS, UPOR, AERO-TRANSPORT, ZDENKO VERDENIK, PSI, ST, PARTIZANI, AE, TOLEDO, KIMA, SPOLO-VILO, DEJE, PLAVŽ, ELBA, ANKE, IBERA, RIETI, TOR. FRANCES, NAOS, IRI, ANE, KALKUTA, KEK, DD, MA-KRAME, RAKA, LEPILO, OKNO, TH, RITA, BANAT, SUE, PIKROST, MARS, ANAMKA, STAS.
mesnica-delikatesa
S
Serdi
POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344
S
POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1 tel.: 0601/26 650
k:
SE PRIPOROČAMO!
BISTRO FERDI Ulica 1. julije 1, Trbovlje
.A
m
V helikopterju
Dva tipa se peljeta v helikopteiju. Eden vpraša: "Ti, a ni hladno tukaj?" "Ja, res me malo zebe." "Potem bo najbolje, da ugasneva ta ventilator na vrhu."
Vožnja
Mlad Gorenjec se poroči, pa vpraša nevesto: "A bi se peljala z velikim zelenim Mercedesom s šoferjem?" "Jasno!" "OK. Greva na avtobus."
V peklu
Zlikovec pride v pekel, kjer naj bi plačal za vse svoje pretekle grehe. Hudič ga popelje na ogled svojega kraljestva, da bi mu izbral primerno muko. Prideta v prvo sobo, kjer so bili ljudje na natezalnicah in so jih malo "daljšali". Hudič vpraša: "Kako se ti zdi?" "Ne bi bil tu." odvrne lopov. Gresta dalje. Prideta v drugo sobano. Tu ležijo ljudje pod kupom skal in stokajo na veliko. "Bo?" "Neee." Tretja
soba. Ljudje so do vratu v dreku (glava gleda ven). "Bo?" "Da," reče lopov, ki se mu zdi, da jo bo tako poceni odnesel. Zmikavt se postavi na svoje mesto, si misli, daje Hudiča prelisičil, potem pa zasliši: "Konec odmora, vsedite se!"
Vrnitev
Škot se odpravi v Ameriko. Ko se čez 20 let vrne v domači kraj, ga na letališču pričaka vsa družina. Škot presenečen opazi svoja brata, ki sta okrašena z dolgo brado (do tal). Vprašaju: "Kaj j e pa z vama?" Brata mu odvrneta: "Ko si šel v Ameriko, si odnesel s seboj britvico!"
Norca
Norca pobegneta iz norišnice in se znajdeta na strehi neke stavbe, pa ne vesta, kako bi prišla dol. Eden zagleda v roki pajdaša svetilko in se mu utrne ideja: "Daj, jaz ti bom posvetil s svetilko do tal, ti boš splezal po žarku dol, potem pa še ti meni posvetiš, pa sva!" Drugi pa odvrne: "Ja, potem boš pa ti mene zafrknil, boš ugasnil luč, jaz bom pa dol padel!"
fd
m
c/><
r
£
ero
£
K>
§
Ul
u>
(Z)
Ul
B
OVEN Ohranite trezno glavo in ne poskušajte se maščevati drugim, saj bi s tem škodovali predvsem sebi. Potrudite se za bolj optimističen pogled na svet. Št.: 9.
BIK Najbolj uspešni boste pri delu, kjer boste presenetili celo samega sebe. Zelo zgovorni boste, kar marsikomu ne bo preveč všeč. Doma se boste počutili najbolje. Št.: 15.
DVOJČKA Zelo kritični boste do drugih in premalo do sebe. V napetih trenutkih boste potrebovali samoto. Ugotoviti morate, da je nemir, ki ga občutite, notranjega izvora. Št.: 23.
RAK Pred vami je zelo srečno obdobje. Večinoma boste dobro razpoloženi in optimistični. Znali se boste razveseliti in razbremeniti. Tudi pri delu boste uspešni. Št.: 20.
LEV Najbolj vas bodo zaposlovali odnosi z ljudmi, ki so vam blizu. V partnerstvu boste pogrešali žar, ki ste ga ob svojem partnerju poznali nekdaj.
Št.: 1.
DEVICA Poskrbjte, da bo vaše življenje bolj mirno in s tembolj urejeno. Čas ni ugoden za razčiščevanje nesporazumov, zato je najbolje, da z njimi počakate. Št.: 5.
TEHTNICA Dobre volje, zaupljivi in optimistični boste, s čimer vam bo uspelo dobro vplivati na druge. S partnerjem boste odkrili nove skupne točke. Št.: 6.
ŠKORPIJON Nekaj vam ne bo dalo miru, a si ne boste znali razložiti, kaj. Imeli boste težave s presojanjem. Težko se boste znebili nekaterih iluzornih pričakovanj. Št.: 18.
STRELEC Potiskali boste svoja negativna čustva - zlasti posesivnost in ljubosumnost. Lotevali se boste nekaterih stvari, za katere ni primeren čas. Št.: 12.
KOZOROG Polaščal se vas bo občutek nemoči, saj boste prepričani, da v trenutnem položaju ne morete narediti nič konkretnega. Vendar situacija ni takšna, kot se zdi. Št.: 17.
VODNAR Predvsem samski Vodnarji boste v tem obdobju veliko razmišljali o ljubezni, ničesar pa ne boste storili. Gojili boste predvsem površinske stike. Št.: 13.
RIBI V tem obdobju boste gledali predvsem nase in na svoje koristi. Občasno vas bo zaradi tega pekla vest, kar bo vzrok za vaše spremenljivo razpoloženje. Št.: 16.

S P3 ©
HRASTNIK

27. - 20.: CAS1-BR
(kom ). pet;, sob. m ned <>h 17.; 27. - 29.: CA-
iumet ob 19: S.-5.:PRVI VITEZ (zgod.), sve.. ečto: inmd ob Ib ,x, ob 1 7 3- • 5. ZLOBA (IliriIlci) prt.nblSUsuh.oh )7.m IT. ned. ob 17.; K. - ->.: 1)1' KI H X JN S MR I V«n. ihriiier), srn. iriČct.
■■h |!il!!!!!liir
DOL PRI HRASTNIKU
PRVI VITEZ (zgod )
TRBOVUE
27. - 30.: POGUMNO SRCE (ake.). pel . :,oh.. n, d poti ob IS . 31.-6.: I MR« POKONČNO 3
DOLORES ClAIBOR-
NK (ihrlller,. ion. sre.
ZAGORJE
27. - 29.: UMRI POKONČNO 3 (akt.), pet..
»kthe,iip;i)ey:-oh:;17)b;Ž^:;:ss
31-: BARCELONA (dm-
1. - 5.: ROMANCA V
MIAMIJU (kom.,, m.-.. čel., ob 17 ned oh Ib ;;2.:
-Ail MU NI 1 Llldt.una,. čel. in pel. ob Ib.: 3. - 7.: PROFESOR (kom.), pet.,
soh., ned. oh 17.. tor. S.
Ib 6 GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN -MGL:	STAJ BRC V
LJUBLJANI.	ob
Ib m. 7.: FILMSKO CEEDAI.ISČE POTOPLJEN! SVET (a:
m.
OPIČJE NORČIJE
(U>m.,. sre. in če,, nb IT.
IZLAKE
29.: UMRI PO-
KONČNO 3 (akt.), ned.
oh Ib iu 5.;PROEI SOR
(kom.), ned, ob ib. 15 mi.

Obvestilo prirediteljem
Od-k) n.i str mi obpofpimo >st- pvin-clin,, ki st bodo
stnmibndobrezpiačne.Upam.t.dab.Ktnlmjei&nekaj
. .............................................-.
RAZSTAVE
Trbovlje - Od 20. do 30. oktobra v Likovni galeriji razstavljajo člani DOLIK-a z Jesenic.
Trbovlje-V galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je odprta skupinska razstava likovnih ročnih del dijakov -gojencev in gojenk Dijaškega doma Trbovlje.
Trbovlje - V prostorih strojne šole v Novem domu bo 28. oktobra od 10. do 18. ure druga zasavska make-tarska razstava.
Ljubljana - V KUD France Prešeren razstavlja fotograf Antonio Živkovič.
RAZNO
Trbovlje - V četrtek. 26. oktobra, ob 16. uri bo svečana otvoritev parkirišča in avtobusnega postajališča pred pokopališčem v Gabrskem. Vabljeni!
Trbovlje - 10. novembra bo Hortikulturno društvo Trbovlje v prostorih AMD podeljevalo priznanja za najlepše urejeno okolje. Vabljeni!
PLESNA ŠOLA
Renome Agro hit v Trbovljah pripravlja tečaj za začetnike in druge. Tečaj se bo začel 29. oktobra ob 18. uri.
ŠOLANJE PSOV:
Trbovlje - Kinološko društvo pripravlja tečaj šolanja psov. Vse informacije dobite pri Kinološkem društvu.
ŽUR
Hrastnik - V hrastniški športni dvorani bo 27. oktobra žur, ki ga ob svoji 30 -letnici prireja Radio Trbovlje.
Trbovlje - 27. oktobra bo v klubu Mesečina srednješolski žur, vstopnina bo 100 tolarjev.
KONCERTI
Ljubljana - V diskoteki Dakota bo danes ob 21.30 uri koncert skupine Laibach.
Trbovlje- Slovenski oktet bo 27. oktobra ob 19.30 uri nastopil v Delavskem domu.
ŠPORTNE PRIREDITVE
MALI NOGOMET:
Razpored občinske trim lige - jesenski del:
I. liga: Vlil. kolo: petek. 27.10., igrišče Log: Steklarna
17.50 uri: Ljiljani - Juventus ob 18.00 uri.
II. liga: Vil. kolo: petek, 27.10., igrišče Dol: Merico -Čebelica ob 17. uri; Gamsi -P. Vaka ob 17.50 uri; S. Friši - Pingvin P. ob 18.30 uri.
Čvek-Chi-chago ob 17. uri; P Hrastnik - ŠD Čeče ob
ČETRTEK 26.10.1995
09.00	KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 AVTO SVET (VODI: SANDI DOBER-ŠEK), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
PETEK27.10.1995
12.00	SATELI TSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 ŽEBLJIČKI in FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM
SOBOTA28.J8.1995
13.00KORISTNE INFORMACIJE. 16.00 FILM TEDNA (PONOVITEV), 17.00 SATELITSKI PROGRAM 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV)
PONEDELJEK 30.10.1995
09.00KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE,



1.	-2. SRČNA DAMA • Irena Vrčkovnik (3)
2.	- 4. BREZ LJUBEZNI Ml ...-Monl Kovačič (5)
3.	- 5. NA BOM POZABIL NA STARE ČASE - Faraoni (2)
4.	- 3. RELIGIJA LJUBEZNI -Regina (4)
5.	-/. DOLINA LOGARSKA - Happy Band (1)
1.- 3. FANTASY - Mariah Carey (4)
2 -1. SOMETHING FOR THE PAIN - Bon Jovl (5)
3,	- 4. STAVI N' AUVE - N-Trance (3)
4,	- 5. CARIBBEAN BLUE - Big Mountaln (2)
5,	-/. THIS TIME l'M FREE - DrAlban (1)
p::-xy::xnl
Glasovanje po dopisnicah na r do kuka v tekočem tednu. Na:

20.15	ŠPORT NA K10 (VODI:GREGOR KITA), MINI PET (GLASBENA ODDAJA), 21.15 SATELITSKI PROGRAM
TOREK3I.IO.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20il5 REZERVIRANO,
21.15	SATELITSKI PROGRAM
SREDA 1.11.1995
09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 RADIO ZOS (VODI: DEAN HOLC),22.00 SATELITSKI PROGRAM
ČETRTEK26.10.1995
20.00 VIDEO BOOM4G-ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE
PETEK27.10.1995
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40
5OBOTA28.10.1995
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
NEDEUA29.10.1995
10.00	VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER
PONEDEUEK30.10.1995
20.00	ATV ŠPORT -ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJ A Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI
T0REKl.il. 1995
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA2.il. 1995
20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE
ČETRTEK26.10.1995
8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev). 11.30 VIDEOSTRANI. 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI,20.00 EPP, 20.15 VIJ A VAJA VEN KNJIŽNI MOLJI (POD-
KUM), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN PETEK27.10.1995 830 VIDEOSTRANI.
10.00	ČETRTEK NA ETV (p). 11.30 VIDEOSTRANI,
18.00	SREDA NA ETV (p), 19.30VIDEOSTRANI.20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN (p).
20.45	EPP, 20.50 3-2-1-START (p), 21.20 SELE, NAJBOLJ SLOVENSKA OBČINA (p)
SOBOTA28.10.1995
8.30	VIDEOSTRANI NEDEUA 29.10.1995
8.30	VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN (p), 9.30IZBOR IZ PROGRAMA ETV: KNJIŽNI MOLJI (p).
10.00	EPP, 10.05 POZOR,
SNEMAMO (p),	10.15
TEDENSKA REPORTAŽA: DAN ODPRTIH VRAT NA OŠ TONETAOKROGARJA (P)
PONEDEUEK30.10.1995
830 VIDEOSTRANI, 20.15 3-2-1-START, 20.45 EPP, 20.50 KULT & URA TOREK31.10.1995
8.30	VIDEOSTRANI,
10.00	PONEDELJEK NA ETV ,11.3 0V IDEOSTRANI, 20.15REZERVIRANO: REI-KI, ZDRAVILNA ENERGIJA
SREDAMI.1995
830 VIDEOSTRANI,
10.00	TOREK NA ETV,
11.30	VIDEOSTRANI. 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30VIDEOSI RANI,20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH TV SLOVENIJE: VIDEO BOOM 40
Tokrat v naši rubriki predstavljamo sodelavko, ki se na televiziji ETV Zasavje ukvarja s kulturo. Romana Benko je še študentka, televizija pa ji je pisana na kožo. Že prvo oddajo Kult & ura, ki jo je snemala kot voditeljica, je vodila odločno i n brez vidne treme. Čeprav je po snemanju priznala, da jo je kar precej dajala. Očitno jo kamera ljubi in Romana postaja vse
itwiv I HOV * kVk ČETRTEK 26.10.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,
16.45	OBVESTILA IN EPP, 17.00OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK27.10.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 1445 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL,
15.30	GLASBENE NOVOSTI. 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,
17.00	MLADINSKI VAL,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA28.10.1995
8.00	DOBRO JUTRO,
9.00	POPEVKA TEDNA,
10.00	GOST NA RADIU,
10.45	EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA INEPP.13.00 POROČILA. 14.00 ČESTITKE, 15.15RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDEUA29.10.1995
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICTVRTILJAK,
10.45	OBVES TILA IN EPP,
11.00	TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 12.30 EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
PONEDEUEK30.10.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAL14.15PO-ROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,15.30ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15RADIODW IN ZASAVSKI DNEVNIK,
16.45	OBVESTILA, EPP,
17.00	RADIO NA OBISKU.
18.00	ODDAJA O KULTURI. 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK 31.10.1995
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ .14.15PO-ROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP. 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,
16.45	OBVESTILA, EPP, 171» ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA1.11.1991
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA. 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK,
16.45	OBVESTILA IN EPP,
17.00	UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA,
19.00	NOČNI PROGRAM
Na sodišču
Očka in mamica se ločujeta. Razvila se je debata, komu dodeliti sinka in na koncu sodnik prekine debato in vpraša sinka: "Mihec, dobro razmisli. Pri komu bi raje živel: pri očku ali pri mamici?"
Mihec se resno zamisli, nato pa se obrne k staršema in vpraša: "Kdo dobi videorekorder?"
Na izpitu
Nadebudna študentka pride na izpit iz anatomije, in njena naloga je, dana podlagi okrnjenega človeškega trupa razloži, ali je bila oseba moškega ali ženskega spola, kar mora tudi utemeljiti. Študentka: "Gre za moško truplo." Profesor: "Po katerih znakih ste prišli do takšnega sklepa?" Študentka pokaže tja, kjer se stikajo nogi: "Tule je jasno vidno mesto, kjer je bil nekoč moški spolni ud." Profesor: "Bil, bil, kolegica, a žal samo občasno..."
Heroj
Mladi cigan pripoveduje, kako seje njegov oče spoprijel z medvedom: "Sprehajava se z očetom po gozdu, ko naletiva na medveda. Medved naju napade, oče vzame sekiro in se spoprimeta. Medved lomasti s šapami, oče s sekiro... Ocenim, da je najbolje, da jo pobrišem. Čez pol ure se vrnem na kraj dogodka. Od očeta je ostala le noga, ampak od medveda pa čisto nič. Moj oče je pravi heroj."
Norci
Zdravnik se sprehaja po vrtu norišnice in vidi tri norce na jablanah. Pride do prvega, ki momlja: "Brrrrrrr." Doktor ga vpraša, kaj dela najablani, pa mu pacient odvrne, da vozi avto. Pri drugem se zgodba ponovi. Ko pa pride zdravnik do tretjega, ta mirno je jabolko. Na vprašanje "Kaj pa ti delaš?", odgovori: "Jem jabolko." Zdravnik je navdušen: "Končno en kolikor toliko normalen! Tista dva pred teboj pa avto vozita."
"KAJ!? A že pred mano sta??? .... BRRRRRRRRR."
|$jljša voditeljica na televiziji ETV Zasavje.
Oddajo Kult & ura Romana pripravlja tudi kot redaktorica oddaje, k delu pa skuša pritegniti čim širši krog sodelavcev. Tudi tako bo oddaja pisana in bo zajela različne oblike kulture. Že v začetku so se snovalci te oddaje odločili, da v njej ne bodo predstavljali le čisto kulturo (kaj pa to sploh je?), ampak bodo pripravljali tudi prispevke iz mejnih področij. Še posebej pa je 45 minut kulturne oddaje seveda namenjenih domačim ustvarjalcem in poustvarjalcem, dogodkom v domačih logih. Tako
so v njeni oddaji doslej gostovali številni zagorski in zasavski kulturniki. Tudi v ponedeljkovi ho tako, saj Romana Benko pripravlja šopek različnih prispevkov, ki si jih bodo predvsem malo zahtevnejše gledalke in gledalci z veseljem ogledali.
Romana Benko se dokazuje tudi kot avtorica drugih oddaj na ETV Zasavje. Tako je bila skupaj z Jožetom Ranzingerjem pred kratkim v Portorožu, kjer so se zbrali navdušenci nad reikijem iz cele Slovenije. Če želite podrobneje spoznati, kaj je reiki, kakšne zdravilne energije se skrivajo v nas in okoli nas ter
c
še precej drugega iz tega področja, potem ne zamudite torkove oddajeRezervirano. V enourni oddaji Reiki -
zdravilna energija bosta Romana Benko in Jože Ran-zinger skušala odgovoriti na vsa vprašanja okrog reikija.
Romana Benko med snemanjem oddaje Kult & ura
V znak solidarnosti z italijanskimi novinarji, ki so te dni počivali, smo se tako odločili tudi v Redakciji jetrnic. Ne gre da bi delali, ko pa je jasno, da bodo italijanski pisuni tudi za molk bolje plačani kot mi za pisarijo. Pa so nam rekli, da bomo za nič plačani z nič. Zato smo se odločili za inteligentni odgovor. V stolpcu na desni objavljamo izvleček iz eseja Hrana in enakopravnost, s katerim je Rdeči Revir zmagal na tekmovanju za najbolj brezvezno razmišljanje o hrani, ki je potekalo pred kratkim v okviru kulinaričnega sejma Anuga v Koelnu.

cftlexLa/tbc/i/jAi' 6e/s4/itw in/
pMul/UMtLjM/
Tokrat stiskamo kar nekaj rok, ki so last trboveljskih pleharjev. Na tekmovanju v Mariboru so nadigrali vse konkurente. Ob tem, ko smo se že kar navadili, da vsepovsod izgubljamo, je lepa vsaka zmaga. Tudi plehnata.
'ZJE7n07
TOURS
z1Dx
Po vseh turističnih poskusih: bolj ali manj neuspešno smo prodajali industrijski, lovski, popotniški, šolski, hribovski in še množico drugih turizmov, se Zasavje vrača v čase stare slave. 16. novembra vas vabimo na množično prireditev, v duhu bogate zasavske tradicije: v Trbovljah se bodo zbrali delavci kovinske in elektro industrije na protestnem shodu.
Hrana in enakopravnost
(avtorski sinopsis)
Uvodoma sem spregovoril o hrani in enakopravnosti. Če človek prezre par segedinskih šal, gre za povsem zanemarjeno področje. V nadaljevanju pa sem analiziral tri lastovke, ki morda tudi na to ledeno področje prinašajo pomlad.
Španski proizvajalec konzerv Miau je začel prodajati tunino v konzervah, opremljenih z besedilom v Braillovi pisavi. Tunina v solati je tako pod enakimi pogoji dostopna tudi slepim. Mehiški Dipasa je začel izdelovati kaktusov džem in tako odpravil boleče razlikovanje med rastlinami, ko so bile ene kakor dobre za džeme, druge pa ne. Tretja lastovka je avstralski Vecon, ki ponuja ustekleničeno deževnico s Tasmanije. Tako voda dobiva možnost, da postane enakopravna v vseh fazah svojega kolobarjenja.
V drugem delu sem na več primerih analiziral zlorabo hrane v politične namene ah ozko osebno promocijo.
Najbolj svež primer je danski bojkot francoskih vin in sira, ker se nekaj Francozov v Polineziji igra z atomskimi bombami. Krivda pa ne pade na igračkaije, ampak se vse zlije na nedolžni sir in prav tako vino.
Kaj imajo skupnega pokovka Paul Newman, konjak Alain Delon, vodkiGorbačov inŽirinovski, kuharska knjigaHelmuta Kohla, propagiranje brezmesne hrane, ki ga v Simpsonovih uprizarja Paul McCartney? Natanko eno stvar: znana estradna in politična imena ustvarjajo kastni sistem znotraj posameznih prehrambenih skupin. Pokovka, pa čeprav Paul Nevvman, je zgolj koruza, zvezdniške žganjice so zgolj šnopčki, Kohlovo Kulinarično potovanje po nemških deželah pa zgolj kuharska bukva, čeprav nas krstniki in posojevalci imen skušajo prepričati o nasprotnem. O tem, da je pokovka Paul Newman mešanica koruze in Holywooda, da vodka Gorbačov diši po perestrojki...
Tretji del razmišljanja je bil namenjen različnim akcijam, ki po eni strani vnašajo enakost na področje hrane, po drugi strani pa hrani delajo medvedjo uslugo.
Oktobra so na varšavski ulici Nowy Swiat razrezali 230 metrov dolg sendvič. Za štručko so porabili 700 kg moke, za namaz so porabili 100 kg margarine, v sendvič pa so narezali 500 jajčk, 100 kg sira. 50 kg puranjega mesa, 30 kg lososa, 20 kg tunine in še nekaj kilogramov manj morskih rakcev.
Če upoštevamo, koliko ljudi se je nahranilo na enak način, lahko pristaši enakopravnosti na področju hrane samo zaploskamo. Vendar, zakaj kar enkrat več sira kot puranjega mesa, zakaj losos in tuna, ne pa tudi sardela in oslič...
Tema hrana in enakopravnost bo vse bolj ena vodilnih političnih tem. Za zdaj je stanje na tem področju še zelo slabo, skoraj za zjokat. Ob bolečini, ki jo čutimo ob silni neenakopravnosti pri lukariji: Mel Ednie iz Harrotageja je vzgojil svetovno rekorderko, natanko 7 kg in 59 g težko čebulo, pa nas z upanjem navdaja dejstvo, da se bodo nad njo zamislile in razjokale množice.
Rdeči Revir
Pričakovanje bogate
življenje? Kakšne radosti me še čakajo? Si jih
bom znal vzeti? Si jih bom lahko privoščil?
lentno zavarovanje vam daje premišljeno možnost, da povečate svojo pokojnino
-TJ
ftftt
ŽIVLJENJSKI KROG
Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav
zavarovalnica triglav
____!


I
1
I
I

H
1
11
1
11
s
11

I
/O
Celje - skladišče
Banka Zasav D-per
T .	..	6/1995
Trbovlje
Ljubljanska banka - Banka Zasavje d	39
II
0
1
£ pj.
e
s
COBISS 0
m
|:g
TOLARSKA SREDSTVA
vezava na 3 mesece...	obrestna mera TOM + 7,50%	GARANTIRANO FIKSNA
vezava na 6 mesecem ...	obrestna mera TOM + 8,03%	GARANTIRANO FIKSNA
(najmanjši znesek 100.000 SIT)

DEVIZNA SREDSTVA
vezava na 12 mesecev... obrestna mera 6% (najmanjši znesek 20.000 DEM)
GARANTIRANO FIKSNA
1
11
i
1
11


NAROČILNICA
| ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi I	tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
| Ime in priimek
I
Datum rojstva
kraj : ulica; datum . .
• • ■ Ililli- ::: POCfpiŠ
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
|	sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)	j