Čreva večidel izvozijo
Že je tu mraz in pravi čas za pripravo domačih koiin, klobas, salam in drugih dobrot, ki jih kmetje že od nekdaj detajo doma. Od življenja se mora v teh mesecih posloviti prenekateri dovolj rejen prašiček. Zato ni naključje, da smo se v teh dneh oglasili v lozdu Agrotehnike-Grude Indov na Poljanski 95, kjer obdclujejo in predelujejo naravna čreva in izdelujejo umetne ovitke za razne mesne izdelke.
Direktor tozda Indov Vojko Hočevar je povedal, da se zimski čas pri njih prav nič ne pozna, saj so od leta 1974, ko so iz Črevar-ne, podjetja obrtnega značaja, postali delovna organizacija Indov, in od leta 1980, ko so se priključili kot tozd Agrotehni-ki-Grudi, zelo povečali izbor iz-delkov in njihova proizvodnja ni več sezonska. Zdaj več kot dve tretjini celotnega prihodka ustvarijo z umetnimi ovitki; prava čreva pa večidel izvozijo, le nekako 10 odstotkov jih pro-dajo doma. Pri nas jih namreč še vedno bolj malo uporabljamo.
V zahodnih državah so na-ravaa čieva veliko bolj cenjena
kot umetna. Temu primerna je tudi cena izdelkov, oblečenih vanje. Mesni proizvodi v narav-nem črevu so kar precej dražji od tistih v umetnem. Pri nas pa imata hrenovka v naravnem ali umetnem črevu enako ceno. Zato je razumljivo, da dosegajo ia umetna čreva na tujih trgih boljšo ceno kot docna.
Na Poljanski 95 ima Indov tudi svojo samopostrežno trgo-vinu, v kateri prodajajo prav vse (razen mesa in km seveda) za domače koline. Poleg črev je tu mogoče dobiti tudi že zmešane začimbe in iszne dadatke, kot
riž, k«šo in podobno. Od 1. no-vembm dalje pa do konca fe-bniarja bo trgovina odprta vsak dan od 8. do 16., ob sobotah pa le do 12. ure.
Letos prvič prodajajo v njej tudi čreva B kvalitete, ki so sani-tamo in veterinarsko prav tako neoporečna kot čreva A kvalite-te, saj gre le za prekratke kose črev ali pa morda za čreva s kako luknjico-, vendar se nakup takih črev izplača, saj je mogoče tanko goveje ali svinjsko črevo dobiti že za 12 djnarjev.
V Indovu so letos zelo povečali prodajo na tuje trge, vendar še vedno več uvozijo kot izvozijo. (Zunaj kupujejo surovine za umetne ovitke, ki jih ni moč do-bitidoma; mendanasvetuobsta-jajo samo tri tovarne, ki izdelu-jejo tovrstne izdelke.) Z izvozom ustvarijo okoli 12 odstotkov ce-lotnega prihodka. Njihovi naj-večji kupci so Italijani (okoli 70 odstotkov izvoza); zanimajo jih predvsem svinjska in goveja čreva ter goveje danke. V Av-strijo pa prodajajo sušene telečje želodce, sušene svinjske mehurje in goveja tanka čreva. Že do zdaj so izvozili za 5 odstotkov več, kot so predvideli v letošnjem planu. V načrtu za leto 1984 pa so zapi-sali, da bodo izvoz letos v pri mer-
javi z lanskim letom povečali za 10 odstotkov.
Indov zadovoljuje okoli polo-vice potreb domačega trga po iz-delkih te vrste. So najbrž ena redkih delovnih organizacij, ki ta čas poslujejo povsem brez poso-jiJ. Letos so s svojim denarjem obnovili garderobe in sanitarije ter tako zadostili zahtevam evropske gospodarske skupnosti glede razmer pri izdelavi izdel-kov, namenjenih živilski indu-striji in izvozu. Urediti namera-vajo še prezračevanje in ogreva-nje prostorov ter kupiti dva nova stroja, enega za osnovno čiščenje naravnih črev, drugega pa za na-soljevanje.
DARJA JUVAN