Dai V C f ubi fant 29. olciober ' mm ^^ CenaJL 0.80 ßlfub Ceto 54 • Stev. 44 Vernim dušam Povejte rajni nam, ki sanjate v grobovih, ko mrtvi nehogljenčki v rokah doječih žen — ko pisma izgubljena y pozabljenih naslovih — je mirno vaše spanje, sladak poslednji sen? Vam motijo tišino tožbč Jesenskih sap, ki dihajo nad poljem, med vejami dreves, da se osiplje listja ornmeneli slap in belo cvetje kiti vam zadnji dom teles? Ste blaženo pokojni nocoj jI dragi rajni, ko je ovita zemlja v jesenski veli čar, ko sklonjeni nad vami v svoji boli tajni, poljublja vaše grobe ljubezni naše žar. Nocoj, ko boste sami, kot gostje davno znani za staro mizo v hiši ji pokleknili k nam in v bridko martro r kolu zazrti bomo zbrani, , molili rožne vence za .večni pokoj vam. Povejte, dragi rajni, Se Je težko ločiti, pustiti zemljo, hiše, poljé ia sadovnjak? Je težko v molkn groba za vedno pozabiti na hosto in na trate, na slavij« kov spev sladak? O, dragi, živi bratje. Nas več« ni svit ogrinja, smo tihi in pokojni, brez ze« meljskih želja, le naše hrepenenje vas tozn« se spominja, ko vidimo v pogledih yartt skrito sled solza. O vemo, da težko Je In vat boli slovo, kar morali k pokojn smo I božje njive leč, in da srca za nami yam žalostno gredo nocoj na naše grobe, S n*« pete bledih sveč. O dobre naše matere, ki daN nes odmolile iz svojih masnih bukev mo» litve ste za nas, ki vam oči solze so bisera« pokrile: - nocoj v ljubezni sladki M vračamo med vas. Na lica razorana vam dah« nemo poljub, da boste zasmehljale se v za« losti srca , ln boste na grobovih zagle« dale nov up: tam vaši dragi rajni že spe. v rokah Bmm- « MU IU M S Je t hrabki naravi da se ia razr opravi _ združujejo posamezniki v večje ali manjše skupine. Zlasti »e zòraiojejo v ska:.-.e. ko prv za obstanek- Tako je znano, da se rdruiajejo volkovi, ko gredo t a k-v v večjt skupine, prav tako * zdrežujejo prerijski ps:. d.v;e koze, gamsi in stotine drurih rivali v skupine, ko gredo a» paio ali aa tov, n n postavijo celo skrbno stražo. ki naj jjh v primeru opasnosti opozori na nevarnost. Tudi žerjavi in štorklje, lasiavice in škorci se združujejo v jate, ko se (xslavljajo od aas ali ko »e vračajo k aam. Nekatere živali se združajejo od časa do časa. drnre so združene stalno, za vse življenje; tako n. pi.: mravlje, čebele, ose. čmrlji itd. Te živali so si celo razdelile delo in se nsposobile za opravljaaje posameznih opravil. Toda razen tek primerov, ko »e združijo živali iste vrste v zcruibe, poznamo v naravi združbe različnih vrst. Take zd.-ažbe »o n. pr. združbe ali sožitja med rastlinami, med rastlinami ia živalmi in končno med živalmi Poglejmo si najprej prav zna&len primer rastlinskega eožitja (simbioze). To so 11 i a j i Nekdaj so mislili da je liiaj neka posebna rastlina; precej pozno so spoznali da ne gre za enoterno rastlino, marveč da je liiaj »ožilje dveh rastlin in sicer glive in alce. Pri lišaju namreč napravlja lisasti brezbarvni mtcclij ia skupine aaprtotrosaic (Ascomvcetes) nekako mrežo, med katero se naselijo velike moožtoe alg, ki so včasih zelene, rdeče ali tudi rumene. Gliva skrbi za vodo in v njej raztopljeoe soli alge pa osvajajo, to je iz zraka (ogljikov dvokis ia kisik), pod vplivom soačae toplote pripravljajo ogljikove hidrate (škrob, sladkor), skratka hranilne snovi Tn vidimo vzajemno delo dveh sicer nasprotnih rastlin. Gliva, ki si ne more sama pripravljati organske hrane, «e poslužuje v ta aameo alge in ii daje vodo alga, ki si je sama »e more oskrbeti; alga pa nodi glivi organskih hranilnih snovi ki st jih gliva ne more preskrbeti lako se rastlini medsebojno izpopolnjujeta. Lep primer sožitja med živaljo in rastlino nam dajejo nekateri morski raki, n. pr. samotarji, ki pokrijejo svoje telo z morskimi algami tako da se zde lep premikajoč grmiček. Prav tako poznamo razne morske vetrnice (akti-nije), ki žive zdrnlno z rumenimi algami in sicer imajo zanje pripravljen kar poseben sloj v notranjosii telesa. Kakšno korist imajo alge od tega sožitja? Najbrž »e okoriščajo z ogljikovo kisliso, ki jo oddaja žival, one pa dajejo živali kisik, morda tudi škrob in sladkor. Stično sožitje vlada med aašim sladkovodnim trdoži-vom in neko zeleno algo. Poglejmo ie tretji primer sožitja, i» sicer sožitja med živalmi ia živalmi Samotarec, ki ima, ko doraste, okrnjen zadek, si poišče prazno lupino kakeg* polža in se naseli v »jem. Ker ie ni dovolj varen pred sovražniki si po&Uvi aa lupino, v kateri prebiva. morsko vetrnico in jo drži toliko časa aa tistem mesta, dokler ae ae prime, nato se C>da na pot, iščoč h rase. Ker ima vetrnica j * «aäfalkami je samotarec varen »red sovražniki. Vetrnici pride to potovanje prav, ker menjava vodo in se okorišča s Irano, ki jo n» potovanja srečava. Včasih ima kak samotarec po dve ali celo tri morske vetrnice na svoji hišici 5'adkosnedne mravlje si poiščejo med Iftnimi astrami vir sladkarij. Te niice imajo na zadku dva tnlra, ki izločata sladek sok. Zato se nesele pri teh nficab ie razne glivice. V.,.'.' 5- ,k.,ok in ugajajo mravljam, ^ato tndi toliko prijateljstvo med njimi in list- iaaaaair--■■■■■»■■■—■■■■■■■■■■■■« »imi aširami. Tako vrliko je to prijateljstvo, f* *P™vijo mravlje ušice celo v svoje gradove •".Jih goje ter jim stretejo, kar najbolj morejo, za odškodnino pa se aeveda »iadkajo z Brinnvim sokom. loda so Se drugi primeri lepega, mirnega •ožitja meri /ivalmi lako n. pr. B*d nosorož-«em m ptičem, med krokodilom ia ptičem itd. ^ (Nadaljevanje na tretji »tnal »podaj.) Podaljšati smo čas ja naročilo SUmmsrnw MiB&mla nepreklicno do 5. nov. ' Povdarjamo, da bomo tiskali le itevilo naročenih izvodov, zato tote*« taka| unfilc pri nai.h zastopnikih ali pa naravnost pri opravi aafafc liatov Ljubljana, Kopitarjeva olica 6. [Mm ta tamfri xsc Strmi, formata »x 30.5, to je skoraj toliko kakor pol strani Slovenca afi Slovenskega doma aH oblika cele atrani Domoljuba. Taka tasetMH taMarJa « tej •__ Mi. Glavno pa je, da bo vsebina za vse zanimiva ia koristna. Ha V (Mli ia I za v takoj ar nad- V njem bodo sledeči sestavki: Ko'edareki del s lepimi vinjetami. s celo stranjo za aapiske k vsakemu meseca in s vsem potrebnim o meéferib menah itd., ter z zgodovinskimi dnevi iz življenja svetnikov, notranje-politični pregled, zuoanie politični pregled, gospodarski pregled, o katoliškem zakotvkeni pravu (soiolstvene zveze), zakonsko oravo v Ilatir, o delavskem vprašanja v okiož-mei „Rerum no»arjni'„ prevod rl>ivine kemedije* (Si Si in 34. spev) z bogat mi ilustracijami, ki bodo prikazale vse grozote pekla, kmet jaki nasveti za vsak mesec, o belokranjskih steljnikih, o gospodarjenju » gozdovi o zdravim moči raznih rož z veemi potrebnimi recepti za »estavo čajev, nešteto nasvetov za gospodarja in gospodinjo, priročnih tabel itd. - o ustanovah, ki so nastale v naši prcviociji z njeno priključitvijo k Ital'ji, o katerih moramo nuino vedeti - in še nešteto drugega, kakor sme'o'ee. anekdrte itd, trivio vsega bo pa še lepa povest naše znane pisateliice Lee Katurjeve iz življenja naših znamenitih moi v Ljubljani, v začet* o 19. stoletja. Jartk», ki »o najsvetlejši izraz vere po domovih naš h slovenskih družin. Jaslice so bo P* Tiakdo dobil » koledarjem ie Koledar boste vse leto aajoo potrebovali, zato sa takoj narotte! Le sano do 5. novembra L L imate Se (as! Zastopnikit Mat« tekal stefcerae tfrattaa f VaS farli Lc u ta aafia taste pritok N aaiteife Mtit iterila aarateikav za ..Siateatev tatetfar*. kakor tedi za ne aitela aate tesapba ia pa » .Stamten tastai ca". topita tekaj aa dete • la te 2 testea |a tesa! 11 SLOVENCEV KOLEDAR KOPITARJEVA ULICA • - LJUBLJANA Kdor m i« sedaj naroii na „Donoljub" ta ga piata v naprej za 8.1942, ga bo dobival do konca tega leta zastonj. J\C I JOŽE RAZOR qzq) t>ec ne gremo 2. Na bojnem polju Parnik, tta katerega se je v Bordeauxu vkrcal France Grašič, je imel na krovu sorazmerno malo potnikov. Največ je bilo Španskih beguncev, ki so se rešili pred divjanjem rdečih tez mejo na Francalo ter odtod mislili oditi v Severno Amerike. Poleg nekaj ameriških družin, ki so potovale domov, ker 6e imi evropske razmere niso zdele več zanesljive, nekaj poljskih delavcev, ki so šli za delom v novi evet, ter še nekaj ljudi V6eh vrst in vseh poklicev, je potovala na istem parniku tudi skupina mladih Francozov; bivala je bolj zase in se ni vmešaivala v pogovor na krovu, kjer 6e ie pogovor vrtel zlasti o- grozotah španske revolucije. Orašiču se je zdela skupina Francozov že od začetka zelo sumljiva. Ta 6um se je povečal takrat, ko je opazil, da imajo z mornariško posadko več slikov kakor pa ostali potniki. Toda misel na skupino mladih Francozov je kmalu opustil, ker se mu je |K>zorn06t obrnila v drugo smer. Izmed španskih beguncev 6e je seznanil z mladim španskim časnikarjem Alvarezom, ki je skupaj 7 drugimi potoval v Severno Ameriko. Grašiča je zelo zanimala španska revolucija, zato 6e je kmalu spustil z Alvarezom v ožje pogovore. Spanec 6e inu je zelo dopadel. Kmalu sta postala velika prijatelja in skoraj neločljiva tovariša na krovu. Alvarez mu je podrobno opisoval vse grozote državljanske vojne v Španiji, ki jih je sam doživljal na fronti kot poročevalec nacionalističnega li6ta -Arrha Espana«. Pripovedoval mu je o zmagovitem pohodu marokanskih čet iz severne Afrike v Španijo ter predor generala Franca proti Madridu in Toledu. Sam je bil navzoč, ko je general Varela prodrl do toledskega Alcazarja in rešil mlade junake, ki so se tedne m tedne prepuščeni sami sebi branili pred ogromno premočjo rdečih miličnikov in zdržali sredi kupa razvalin, dokler jih ni general Franco rešil rdečega objema, a žal pri tem precej žrtvoval pri svojem vojnem načrtu. Opisoval mu je tudi podrobno, kako se je 6rd rdeče revolucije obrnil predvsem proti verekim vrednotam španskega naroda ter zlasti meril na pokolj katoliške duhovščine. • Našli smo dokumente, ki je iz njih bito jasno razvidno povelje, da se nemudoma jiojjolnoma odstranijo vsi katoliški duhovniki. Poleg tega se je obračal gnev naših revolucionarjev zoper v6ako politično skupino, lei je imela v svojem programu špansko narodno zavest. Dobili 6mo jasno prepričanje, da je bil cilj te revolucije zatreti špansko narodno prepričanj« in zbrisati iz Španije katoliško vero.« »In kje so po vaéem vzroki tega groznega spopada«? »Težko jih je strniti v en sam odgovor. Nedvomno je, da jc tu sodelovalo veliko vzrokov. Komunistična propaganda oznanja svetu, da so vzrok ujx>ra delavskih množic neznosne gospodarske razmere, v katerih se nahaja španski delavec, kakor tudi vele posestva, ki so v rokah maloštevilnih ple-menitašev, dočim je kmetsko ljudstvo takorekoč biez zemlje in še vedno v nekaki fevdalni zavisno-6ti od veleposestnikov. Toda ti razlogi ali ne drže, ali jia so tako dvomljivega ali drugotnega značaja, da nikakor n« morejo opravičiti začetka tako straine vojne. Res je, da so bili ponekod delavci v bednih razmerah, kakor sploh v ostali Evropi. Res je tudi, da pri nas zemljiška reforma še m izvedena in da je toliko io toliko tisočev kmetskih družinski žive v velikem pomanjkanju, ko bi mogla posedovati primeren kos zemlje in ob njem živel murno kmečko življenje. Toda pripomniti je treba, da se je uprlo predvsem ono delavstvo, ta je bjlo sorazmerno n.......-■---»- j-i — rudarjev darti v L.,« . „ _________ se kmečkemnožice "nišopridružile vladnim voj» kom, ampak takoj prestopile na stran generala Franca m zdaj tvorijo jedro njegove vojske.« »Mi po ostalih deželah smo bili seveda prepričani, da te glavni vzrok španske revolucije socialna beda nižjih slojev. Po vašem pripovedovanju to torej dì točno.« roman »Glavni vzrok je treba kl.ati pač drugje. Mi smo postali žrtev mednarodne organizacije boljševizma. 2e Lenin je dejal, da se bo morala v Španiji začeti komunistična revolucija, to pa iz pre-prostega razloga, ker bi bila Evropa na ta način stisnjena med dve komunistični državi. Vsako drugo navajanje vzrokov je ali drugotnega značaja, ali pa popolnoma nepravilno.« »Veliko 6e je pisalo tudi o krivdi španske duhovščine, češ da ni živela z ljudstvom, fiotem da je španska cerkev skrbela samo za bogatenje lastnega premoženja ter bila sploh v veliki opreki s koristmi preprostega ljudstva.« »Na to dokazovanje je treba pač gledati z istimi očmi kot na ostalo komunistično propagando. Dejstvo je, da so že prve dni komunistični miličniki poklali nekaj, tisoč katoliških duhovnikov in redovnikov. To dejstvo je vzbudilo po celem svetu neznansko ogorčenje. Komunistična propaganda je morala na vsak način opravičit tako postopanje. Zato je razumljivo, da skuša prikazati špansko cerkev kot krivo vsega socialnega zla v Španiji in kot sovražnico preprostega ljudstva. To ie že znana komunistična metoda; kogar hočeš uničiti im pobiti, mu vzemi dobro ime, in ko ga boš pobil, ljudje ne bodo obsojali tebe, marveč tvojo žrtev, tebi bodo dali pa prav. Nasprotno vemo, da je bila španska duhovščina silno povezana s preprostim ljudstvom, živela v zelo skromnih razmerah in bila tudi, kar 6e tiče življenja, na zelo veliki višini. Najbolj zgovorno o tem nam priča dejstvo, da izmed tisočev, ki 60 jih po lovili pristaši revolucije, ni do zdaj izpričan niti en primer odpadniètva kljub najhujšim mukam, ki bi se jih tudi cesar Neron ne bil sramoval. Pri vsem presojanju vzrokov španske revolucije je treba dobro poznati značaj komunistične propagande. Kdor to razume, ta z lahkoto pride do resnice, ki je na kratko rečeno tale: v Španiji se bijeta španska narodnost in krščanska vera proti boljševizmu.« V takih pogovorih j« plul parnik že visoko na ocean. Alvarez in Grašič sta postala že neločljiva prijatelja. Njuna značaja, čeprav je bil prvi južnja-ški, drugi pa umirjen, trd alpski značaj, sta se čudovito ujemala in izpopolnjevala. Zato nič čudnega, če je Alvarez kmalu razodel, zaikaj se je odtegnil čeprav navdušen narodnjak in tako velik nasprotnik komunizna svoji domovini ravno v trenutku, ko je !a najbolj potrebovala zlasti mladih moči. Zdaj mu je poetalo jasno, in zadnja senca nezaupanja nasproti mlademu časnikarju je izginila. »Morda se vam bo zdelo čudno,« je pojasnjeval Alvarez, »zakaj potujem v Ameriko, ko je moje mesto doma na strani tistih, ki se bore za svobodo domovine, za krščanstvo in za kulturo. Jaz sem namreč poslan od vlade generala Franca, da organiziram v Severni Ameriki propagando za belo armado.« . »V resnici sem imel gotove pomisleke zaradi vašega potovanja, toda zdaj mi je vse jasno ut razumljivo. Vesel bom, če .vam bom mogel prt vaši nalogi po svojih močeh pomagati. Vaša stremljenja so namreč tudi moja stremljenja. Tudi jaz sem nasprotnik komunizma, postal sem celo žrtev svojega prizadevanja proti tako zločinski propaganda ko-munistične organizacije.« Orašič je nato pripovedoval o svoji veliki nesreči, ki so mu jo povzročili brezvestni pristaši komunizma, o umoru, ki so mu ga naprti., o. z vo-ljenki, ki so mu jo zapeljali,.o begu v svobodo ter o trdnem sklepu, da se maščuje nad človekom, ki mu je jjovzročti vse to gorje. Tako sta postala španski časnikar Alvarez m slovenski zdravnik Grašič neločljivo povezana pn- iate'fc>zornost obeh se je ponovno, obrnila na skuj pino mladih Francozov, ki je zdajstopila še bolj v ospredje. Njihovi neprestani sestanki z mornarsko posadko so postali skrajno sumljivi. »Mene preseneča pri vsej stvari to da ima tako velik parnik, ki e izrazito potniški, tako mak) potnikov. Morda se za vso stvarjo skrivajo, kakšni zahrbtni nameni.. {Na<,a,ievanje prih.) —IfifgJl « poiretna Čudno vprašanje, mar ne? Rja: vsak si pod to besedo predstavlja nekaj Škodljivega in sko, raj nihče ne misli na to. da je rja včasih celo potrebna ali pa da vsaj ni škodljiva. Kdaj na-stopi ta čudni slučaj, ko si zaželimo rjo, ki s« je navadno vsak dober obrtnik boji' Ce grad imo kakšno stvar iz železobetona-rabimo za to štiri reči: pesek, cement, železo in vodo. V tem primeru je zarjavelo železo boljše od navadnega, čistega, ker v spojini, ki nastane med betonom in v njega položenim železom služi rja kol vezilo. Rja je kemična spojina med železovim oksidom in vodo, ki pridu' v beton in tvori okrog železnega droga zelo povezano zmes, železnih in betonskih delcev. S tem prvič povečava trdnost železobetona, drugič pa varuje železni silorih pred nadaljnj«! rjavitvijo. Drugi primer, ki je pa širši javnosti š® manj znan kot gornji, je rja na starem železu, ki ga predelujemo v topilniških pečeh v jeklo, Ka dar koli hočemo izdelati jeklo, moramo grod« lju, t. j. železu, ki pride iz plavža, odvzeti og* Ijik. Ogljik moremo odvzeti na dva načina« Prvič ga moremo spremeniti v ogljikove liidra-te, t. j. spojine med ogljikom, kisikom in vo« dikom. Tu primer pri pridobivanju jekla na pride v poštev. Drugič: ogljik odstranimo il grodlja z oksidacijo. Oksidacija: kaj je zopef to? To je samo znanstveni izraz za tisti pojav, ki ga opazujemo vsak dan, ki nam je tako vsakdanji, da se niti ne potrudimo, da bi si ga točnejše razložili. Je to gorenje. Gorenje je ke-mijsko združiti neke snovi z zračuim kisikom« Vsakomur je znano, da se pri gorenju (oksida« ciji) tvori vročina. Na tem tako splošno zna* nem pojmu feloni tudi odstranitev ogljika it železa. Ogljik mora oksidirati, zgoreti. Ker pa za vsako gorenje rabimo kisik, moramo ta pliai dovajati tudi v železarsko peč. Na kakšen način? Z rjo. Tista rja, ki jo sicer preklinjamo ia zaničujemo, nam je potrebna pri tvorbi najfinejšega jekla. Če hočemo še vedeti, kdaj in pod kakšnimi okoliščinami rja nastane, moramo najprej, sjwmniti na to, kaj je rja. Že zgoraj smo reklL da je sjjojina železovega oksida z vodo. Toref ria more nastati le tam, kjer se tvori železov oksid (spojina železa s kisikom) in kjer je naj razpolago voda. Ker železov oksid more nastati le na zraku (zrak je namreč sestavljen iz ena petinke kisika in štirih petink dušika), in kell vlažen zrak vsebuje tudi vodne delce, mora rja nastati le na vlažnem zraku. V jwpolnoraa suhem zraku (ki ga pa praktično sploh ni), ali pa v vodi brez zraka rja nastati ne more. _ Ko boš prvič, dragi bralec, naletel na rj« in se boš hotel jeziti nad to sovražnico tvojega orodja in tvojih strojev, se spomni, da je njej Stvarnik namenil odrejeno mesto v pisanem zemeljskem dogajanju in da je ona lahko tudi koristna, ne samo škodljiva.__t Nadaljevanje z 2. strani Sožitje med živalmi Skvarjenost je znana tudi v živalskem življenju. Zopet so mravlje, ki nam dajo prilik« opazovati tako skvarjenost. Med liudnn se zgodi, da plačujejo tiste, ki jim prodajajo strupe, kot alkohol, tobak, opij. morfij, no, torej to, kar godi naši slabosti in starosti; nekako taka drže mravlje v svojih domovih obsojene živali« ki jim prav nič ne koristijo, marveč celo Sko< dujejo. Te živali jim sicer nudijo neko sladko tekočino, ki pa nima v sebi mkakih rediln hl snovi, marveč godi njihovi iizivanjazeljnosti« Mravlje so kot nore na to tekočino, ki jo izločajo one živalice iz tenkih dlačic na koncu zadka, zato jim strežejo z vso skrbnostjo ona na - in to je iz hvaležnosti - pozro njihova ličinke. Mravlje, ki so sicer tako neustrašene, tako drzne, ko gre za brambo mladičev, poj zabijo nanje, pozabijo na svojo bojevitost ia mirno ?ledajo. kako uničujejo njihov zarodfiliti, ki dajejo potuho nhhovi strasti. Ni I« nekaj sličnega tudi med ljudmi, k zaradilatne koristi izdajo svoje najbližje m najdra/.jef .1 N« ii«V»|i»IUfH (H-l H«. Krila v lJuUli«nl |x»l<» v »clclfu H ItllVOmllt« ob » |NI|Mllllll» »»l'Oli Wiili.v poanti l'iolnveo »Nml mollili k rotami* Iii ^IStllnitM UHU«. AilamMl »t*« »»>»♦ 1» Dov: »VlMK'iW. ,1 Nim« ki»li'Vtt»n« poginili« •« «t*»b«>n« ilo la««««» «vi«« » pivi l'Infilili WKi-oil i«i»lt*u M»'1 Ii«ni> (11,11 ululilo Jo»l««, I) M » rotili, Kmmtk t« Vi VW u ml I.juhllnmt, Wi «|«« Il mài««, IV bruttiti I» Sixlm I« »*| l>« wt(«lo «« v«c |nv«u» »miw'kiviuv Iii u|>»moiiiv » «mumijenlh «Minah <1 Okro»*IIW» »* »«Ii •»•Ho«» «froloito prod ft*M* «irt.*« Mukllttl l<« «slprl,» tmtl |H»lml. il Kl»«)» pr»»l*«>< Viovivl «pumi In v«o »vi MJ«iiv|t'i> CI v> \noitbo o Klniibl |'m»lfi'v (ft ll«l W • «Ino tU «>kltt»n* ttMIl, |H> Valoron« |o vxnko fcUw|«> |t«H»lfc'V l'IV» lV'U«t|OH|H |MO|H>«I"ivM VW »opt .*« Vl.-'ijo It* | •( tntorv«o«iU (\|A»Vibo iU«0t|0it|0 |V M S ,1 I«« m> fitti runi Mm «a» k«tli* t« rtoVtr K*» m t-*t«»*«M»i» t«1 »Htrotomv it« bodt» ♦ A.»\-onit>i « i K» M m|iv« iu \hivl«trt* lot* «u»itno «t* »«oh («i«iih m .1,11K tn \i»tm«tvr»h * kinliovlH«. tu a> VnVvtt k>>ii >ti»*intw n«il »,M-lii>ui noi'iol'irmi,' >vl t> ito IS «!' «MavnsVit« In »st V iK> t,1« »t|> «ioib>ir*h (« ilmj h jHssnifmh Khrot« ,1 S» wrft THMnn |>wv«t«j iK" %*«sV tii>v m m |m ■ toi« »Vmtt» .(.■»oliv .Vv<>- sv <•*■ t« f. »v ti* tsloot«! » fVVVvi rt-iksf". ♦ ti* ii-Vul.tiU a- k- iw.ii1 1 iM*vn-ft»»t»i i« Vi.' s» r- tV!--v;v't > OV» HA» «v v f.^V |>\~.Vi\V> t'« nt Tt-V« K««»» ».-mojo , . : »«-.Oli ».f i\»>v t^lrt«! .Vil« J.iJi V», ».' It « V I SIA^I ISXN1 » 5 Mw v r,ti-vr,i', J$}<-:*i .VÌIV»,' *tV i» $ ,.Ut II t" 1\v, .',>.», '« «4 W,V11.'. »• N» »Mili v !\«.V>* •' V l.itIM'd .V«*).v .V ift ,Mllt> l.tx .X I W,.V«V» tioltr» \ A: » t •».'».^".1" KV ,• «1- lt KK .V k-lo.'*» ,V>UCJ b-.-,« U, V.1 . rr* »IA.v,; l'»4t».t, fc»» vin ,1 v » V,V.IM m IK V f-1 »Vv»,', >,-iy> imVA ^V»». •n .« -«».t «TnVV.v i \ v .J; ; M V ImI tenivV , (»'•■. ji* y »i;.iu>.lA t »,VSV — .VA nit C !\ .« t wtv»\ »t. .Wk »f iv*.» v> "k. VA v rvitV Jx. *?'". v v Jr T' ' » w > .. <-> -.\v -viV A KrvViV »l^ S, <• ',..IX«.<»/ t 11X\ »v /i . t » VA'WW T ^ VVI VI W «■ j» •«■■i » r.^. ffriiü jvvvtvJv. X Wir ìj.i. /V1. I.V/ /v>iV rvv-A -V» T «cev)» « «►I-SA», Rr-r tv^Vi. J» v>« »«j«. r>, nv*j> i» «vili itai ■ 1 in ài ». mi i,- im v ' / ù ^VAiWlV /»-. I nvilii V U,V\| 1 IJv 11 (I/I^V . ,ii,ÌA «i» )v M i* n». i v> n-v« •tV,t « )1A V UVW r«. iul.Vv .V pk »>v v vtvsnil /vrini ) »-ysri>,•» »i-m V Si. i'\iw » r> w il: II »■; vram.vii «ftv'-ih^w iumai P'AIAfT > a- » vn»» «hm^m) it f h 1,■ ^rv. nr. -i/; -Vi., M IV» e. AiviVi mm tt tv * tr ♦(*»» tvh-wtH»» «r «Al»t urni, l « (nntj, M< Kr «M». (, «.«nhiJM^V. (qeri«i* » ka»w«, rttkl n» a- J»»1» « »«AtA^l« AT» tlrtw « w «rti; I"11» »>lfc r«*««' * AA." nvtUi-^A W/ At I«!, flK'lt, AT », »4» t -vl» TO«, i. " io t**"1 * !wri f«».- k mriai. jf m- f **■ A <»»t-«h»ì * i.,n w ^ *"•"*•■»; v»- » AltaB intfcM «-«p; « ^ «y**' |>it»A v k t»*' w •no ■*»<-<** ««ii»,«. t-»*-* .W,i»ii Jl'^1' 4 * ^ »»AAl^lia , fWttMiAl A^pl». I, At'Wn, A »rt«*»-« « 5 >»*;« TAT »I«)«*, t*-.—«, pn^ «» A»»ro, i» •>/» iSu ..-t. » M ' «Va niajkiic. (XI 140 iloklot |o bilo MV ra Valore «» i!«wiK*liul» Iaiutilo, .la « » njimi |H>i>oltK>ma »mlovAljno SI OtlKtolVov j«' bik) laVib, ki niso bilo ditmlj lmfono, jo tiiVi bolrlinlh tn samo fi o«\ »M Voi stuiVt u j jo takih, ki K> so slibo vedle ali *o VrmMo. h K«t»r potuje na Hrvatnk« ume vvotl s soboj luiihi W kvm In steor ìiVliufin» v bankovcih po UM Vnn I* odhodu i« Hrvatsko jo pa dovoljeno v joti » solvi univi-,> '.W Viin h V K .-»a rok j» prispet clrVtu »Olimpija<. Vi »padu n«o»t vočie potiijt^ rirk«>o, sai to v nje«' BJs»r«MiaJJc Jaatz Mol« - 90 ktoik i?. .-.V'.-.S-» X V. rr.-p« JwsftliT- starna* tritwAt kr.S*. SAvT-.iw.fctt,», .Wn (qt «»rtv tur«* » * •» K» mmVu Ras-» « k: » ST. ^mftx T>- C«rVÌi»V /«A* k-ttix-fr iì nk^V« TRSV v atleti.vi n W. tatuimi r*. tutta JS" « IFTf TxxUT-: r* VK ìkawt t rr- 1 v^fbgteml • TV- •a» *» » 'rtv«« lÄHT— 1W3, vht fi imnr «s»r ♦tiaì*»« »t iväw * w*tm-n «r-..nncr :. ir * sftt-iacn-. V' UV TS?«, Am,»:^ K Wt M AAfc «ir TAC m AA»AW ->« «K » Atonali- Jtimii » rr- VAmtiifct. *Ww * n « At rrr-^-T- rx-t-à Kl»W»it-. Ai AT. T»r»t .11 » k»TTTTlftrt > ~ iwnkf-i, » SiKt-to tr- I.niM® ti. •f'.'M«,!t, I r v h « n V i it> sa.-,-,i VntcsR va: u-im-nvun- - .,msi..,n, ii «irrrv-i«' v f^u»— prostora za 1200 oseb. Mofna bnrja, ki je divini nad Zn^ri-lKim, pa je ono nedeljo pretrgnla i-lav,,! vrv, Udrlii trnmove, ki »o držali äolor in raitn»»] platno. Konji niso bili poškodovani. I'»f w prizadelo ouolije, ki xdaj nima kje nastopati. b Javne kuhinje sa delavce in aaineif»». po zgledu onih v Nemfiji, hočejo otvoriti v 7.,, grobu. Za enkrat pa dobiva brano v njili Mxj Uvrev. h Največji vodovod v hrvatski driati erads poi) Okičeui v neposredni bližini Jastreliarskcira Dolžina |>o4ofcnili vodovodnih cevi miiia 47 vodovod pa bo oskrboval z vodo nad lo vasi ,1? nad 10.000 ljudi. h Za gradnja ia abitava krvatakifa ilrfa„jj cent je, pole« zneska 400 milijonov kun, oitotiicj^ ie posebej ^iö milijonov kun. h Proti pijaaferaaje. Veliki župan velik, brv«Uke lupe Laiva ia GUi, ki ima svoj sedet v Travniku, je izdal odredbo, ki prepoveduje ^ črn jo alkoholnih pijač ob nedeljah, praznikih it st-jiusVih duevik. k Hrvati so aesk>«aaske(a porekla. Hrtaiski narod« rèe: »Hrvati so veòoo bili poseben n»ro4 Kot narod oesiovin&kega porekla, prodi vii K daleč z vzitoda. so najprej kot hrabri boriici j> vladali Siotasom. od katerih so sprejeli j tak. V iestrm stoietju in kasneje pridejo hr>ak»tn toub aa Jadran, ostoje teiike pevriae ia ee kot hrabri ■onurp ia jtMuški vojaki izkažejo pred «san mtoa. Hniu u» pteme, od nekdaj co utosi» jea aaroč. k Kakaaje igaaj* ii karaš« prtf»tt4xn» Ko- priTBiika n»«staa 0><.u* te («lOwili preùtaUlv«, •ia je | rr-f>oveiii^o Valuti ùaa.« ii kot. 1 a £. Urk. ker /e adrarju 11 ker -o 'm ptìtrebae za p.-ckihj prebiraUtra. k è* le« j» d«pit»il te ési crcrfeaor rt »p» )■ u vseočii »n v Zacre:« dr. A Cavazn. Se-é»ai tet je detotai kot pmiesor tcii aa ip.: ^atU ■nt-erei. k vMa inittž vii»k»iiltt» ft tp: . tj f pori viti kot® ir^Ao slraioL Ker »o (4 »mj «MMAm sacriau 1 K-raaera. «M» v* «sub » imwv-i jttLiXe »«sK ««nie. k Krast«» ^A'ma p»ina r 7-rtk to snòe-j » krtut a atf^t «odap^a r fn vnei a* kmait v «etw :t Arjeriü t Ej kÀAcne u «hrto v «Mn ti- i, t r«rr-n 1. lpt rm x »r jmc • u m »e /t. tu« |*-»u«t i-Mi. Ssa, f.air«iJt- r» ti i <* rtu £»b.;-ióì àMnì i t t Mk c Xa .«.J^f r»irm »»aji« r i-n.t i,, »Si. »Et» Ijev. V. it ti«-:... T>-i.ni iiEv.h*« mu. c II-MÙÙ i««»» frrmroML.M T k rsi) « tsr'Maz tt ae.» Ofiirs», u j« otKU Jod kr SOi* ar u «cnot-t. «tu»-» « laA* it u rtp ■ At-«*» i i a-sjs k« It in^ t-sate» kraj* k-(aasil kili m*».- č«* «ar ora it.- V.e:š»ir i SicHask. r*nci frmttiK; K f! p.*»; tu fraSrtto ijm* L ie to ms. ?.v\n * "k se - n «t «L V-T, Atih- UitiM iäll «A »•ni«r « Ttttoi i>è- «tiA* k ».V-A- JA-AVHÌ At »At-t lerviO; At»bA • Vjnnratt. »ti "AA1 «Hut hr. v hnjw tr> AÒtr fr-*wi» » *»'ik s.vUm-nd tr-twil tr ti «RUtum JWnjtonr m, » t,;ir j, p nrrtf-vir AMA:«t ^ 1 KbtAln» B-AUfTi tvtifc; W * v rc-v •<•' '«O lt IN.1A1 À>.' »niUV IMitlilÄ-s* > J lir CAAtf ^ * U« 1 ,-ftri V» — fellMsft* K AI47J A « «HA.-Iimlr nusl-aw 1 A« « b t-^ mr..i^v bot ■ V'VV» «V flji-i-i-t ntni^trt, u , A^Mt^n« fitviu Uilr.k „ ; t. ^ „ »»sa tu j ^ " ^ajaJ tt : t» »t «M Ulit «k-.ltap. taàuVuu Ml* ' n ÄaJHV „K- «»nBr- Kr u ^ «"«All' shi-VrtMv- 1 nAir. _ ?Ati«.f tn« KV-Atin ' - - " MW « *TVV.ACt4ll rtltnv *«**• 1»' ttf »•IVMtKAMS piAStru» a », tu ti itlAti '»'««p» Tna ■al »i>i«t »t « il io. -J.-V» -XI CSC SI K- }it- M!f S«.iSf Vf jfc. SV. 2-4 tt «trii- rr : ■ \.f .ii-frou. 55t :.rm. :r VVAti; k-t», ia T T» jtr*-i:-ri sji«a Vf t»u. v v -t. to-c - " mm. >si U V-TTtia »r 7wn-rr Anr rriil» «f.V Vf t-srt, ka, -»hiuiiir. ii tua l^trt-i'arr^j WiffV ti't'ii i'z^tnA. ytrtirn rnAr ta a a jr-"» Ti-rt.-n, .nt M \.f ruma roraan S* «1 t»i > * f- m »«a. L-*»' fcs-a -1 -^T®-XV p za ir to t-ete T."f: <* mrtr.r.Titf t» jv-i'r»-ijv ftv. " f» P «m,- a t-nV. Oč rj*rSrn5V Vn'.'-.i r:Me ft» w > t-a>h V «v»?* srn». Vir ie raS» tn'-»«. Mrtjwftrf« -rp int ö» » f-npt A^rji/V» Tj itrust II» m Bmr f '"* n~ V.-nhir nfAMar. r» w tr-ii ja tt ?-^»®0 k»fč«Anr i-v t^A-ii* t^» Aram. T »t tu n igtolnraz -n-Sr'-'k W- -u«- Ti-.Kak n.-ir -tr rvsa. Vt- n, — -rm - — nr Vd t-r v T»TÄW» jr- sniBtrf .-r Vj^T krajino 1k>obralo. Sedaj se ni še ponovila, bila pa je lesen opomin, da je treba pohiteti s pospravljanjem na vrtovih In poljih. p Popisovanje zalog krompirja. Kmetovalci sa dolžni naznaniti županstvu, koliko krompirja so pridelali. Kmet bo za svojo družino lahko obdržal določeno količino krompirja, po 60 kg na osebo, potem pa še krompir za sente. Ministrstvo za poljedelstvo bo na podlagi zbranih podatkov izdelalo načrt, da se zaloge krompirja pravočasno in enakomerno razdele med prebivalstvo. p Zdravstveno nadzorstvo nail rucioniraniml živili. Da se zagotovi čim strožje nadzorstvo glede kakovosti iu užitnosti racioniranih živil, je geno« ralno ravnateljstvo za prehrano odredilo, da morajo pokrajinski prehranjevalni uradi posvetiti vso skrb zlasti tistim živilom, ki se hitro pokvarijo. Vzorce takšnih vrst živil je treba zdravniško najstrožje preiskati. To službo morajo opraviti brez. plačno pokrajinski zdravniki ali živinozdravniki. p Po trgatvi. Trgatev je končana v vsej do* želi. Naj za danes kratko povemo, kako je trga* tev uspela v nekaterih delih Spodnje in Sred« nje Vipavske. Kionherg, Šempas, Osek, Vogr-sko, Dornberg, deloma tudi Batuje in Selo so imeli prav lepo, zdravo trgatev. Grozdje je sicer z zamudo, pa vendar še pravočasno dozorelo ia postalo sladko, kapljica bo dobra, žlahtna in praf Najcenejši, najboljši in naj« zanimivejši tednik je brez« dvomno »DOMOLJUB«! okusna. Crniče, Malovše, Gojače, Vrtovin, Kam« nje, del Sela in Batuj, škrilje, Cesta, Sv. Križ, Plače, v teh vaseh s trgatvijo niso zadovoljni; trgatev je bila žalostna. Po nekaterih imenovanih krajih je toča petkrat klestila in je povrh gospodarila še peronospora. Tod je bil pridelek slab in Je mnogo vinogradnikov, ki trgatve tako rekoč niso imeli. Ljudje so potrti, obupujejo pa ne. p Umrla je mati revežev. V Devimi so v torek, 21 oktobra slovesno položili k zadnjemu počitku zgledno gospodinjo Frančiško Legiša iz ugledne »Kupčave« hiše. Dočakala Je častitljivo starost nad 80 let. Lani v septembru jo je za« pustil njen dobri mož. ki je bil tudi v tako vi« šokih letih. Pokojnica je bila žena kremenitega, močnega značaja. Bila je skrbna gospodinja in krščanska mati, ki je lepo vzgojila svojo družina Posebno jo je dičilc veliko usmiljenje do ubogih. Na njena vrata ni nobena lačna duša zaman potrkala in je bila daleč okoli znana kot mati revežev. Naj ji dobri Bog obilo poplača njenfl dobrotljivost. Žalostni družini iskreno sožaljel p Zapuščeni Devin. V vedno živahnem in zabavnem Devinu tam ob mogočnem staroslavnem gradu se je razlezla v zadnjih tednih neka ne-' všečna zapuščenost. Promet v vasi se je skrčil in vse je postalo nekam mirpo. Proti koncu meseca julija nas je zapustila grajska gospa kneginja Torre-Tasso, z njo je odšla tudi večina služabni« štva in življenje grajskega sijaja je zamrlo. V gradu je sedaj samo oskrbnik, ki vodi upravo ia ima na razpolago samo nekaj uslužbencev in den iavcev. Grajska zemljišča so oddana in jih obdelujejo najemniki. Brez knežjega bleska se pa razvajeni Devin ne počuti udobno — 6e zdi 06 i rotei im zapuščen. p Živilske izkaznice za maščobo bodo veljal« za tri mesece. Iz Rima poročajo, da bodo v bližnjih dneh pristojni občinski uradi razdelili novo živilske izkaznice za dobavo masti, ki bodo veljal« za trimesečje november 1941 do januarja 1942. p Rim ima že 1,403.214 prebivalcev. Po podatkih, ki se nanašajo na konec letošnjega septem« bra, ima italijanska prestolnica že 1,403.214 prebivalcev. 50 do 60 milijonov zajcev zrede na leto. Pri sedanji ljudski prehrani igra v Italiji izredna važno vlogo domača zajčjereja. »Eoo di Roma« poroča, da v enem samem letu zrede v Italiji 50 do 60 milijonov mladih zajcev, toda število naraste celo na 100 milijonov, kakor ie pri neki priliki napovedal Duce. Znano ie, da zajcev nI prav posebno težko rediti. V enem letu povrža zajkla povprečno 25 do 30 mladičev, ki so v dobi enega leta tudi že godni za zakol in dajo skupno 30 do 35 kg mesa. Zajčje meso ie v gotovem ozir« celo boljše kot piške, ker vsebuie več maščoba in mineralnih snovi. Meso pišk daje 506 kalorij, zajčje pa 627. gj HHENUE iatiešta - jct- mku* «to«*» jabàjeaaa iria»ii5a isren» » li«*»*: iti» vt «w 3i.a « stài-iena *»■-•enu ia * Kk ii» n» in» 2 jtrr—a- jeaa. >Sa*o Rh rv mnisier t a« mi&u sik*« r» * 'veašaia. Jasrau c e -Bei mr:« ?■«*>:: sksi «nimko*. c » «n ičaj. n * f TT« « * SWÜ T »-Šiao. i e *iae«urTi ar«v .-««n sf~fr»cTd«>: Ma e sc-i Ir"«'!«. » le « «ai* ari'ià s -xa =i Bu;0 ili» "< Sanie. Kì£m * » Wie Oa: jp T>rsàl aesos». 3 « * w -ti isscfcl pMMÉàla w^lo.«. — )Ua W.i-iwr «ve- ja. «ù 1« ra : : n. Itór /il.«, il 3o nei-s-i a še. 3» še aa. » ara» e-sc 1 — CäJsai y&jr -xx. ite f iwr_.su jr-idjii. itoiaa ■<» m ice-». -ti— ia a * 5 ie» a tm-rena meii jiS < fluar-ja. ?o«e etafa 121 5a '•t 3 »sì__a s*-ia e sii*-. ' scszr.èa suia.» '< — Loka: >2:a. —xìit a. ia ^ «ies-a Su *ea.i£< jaffKt *«-*■: k Naiai W« "e i«sä » »eèa irzö««. 1» « etjjrio «mu yaaimlx. >ta t M xm «o ìiiii.( — n an« *ii5« i ira.:n rjrtšE.—n »a_ia. aa iL uova * » *a T*ni rtanajki karSaai Baier je jewe scisti j tvììS boBitx. ia e sah ka;eh*< jt * r üi« j« na 3,- iofeiU i'i'jcj » an—. > i » me1.". 1 ei 4.. »Poakasi--n. uw p* "taci. >«.<*■»' WtSvi'-e ia sem js -ačm-e. n m t». ünw-t tnpeik ;« tsèeì: rj»-. rf-> ~ s. ixw 3 je ra .rw'i Sj.~i.-ai i-F-ac-etr*. c iLept. cm aetrana aoš. 31 » : aF.S n Vj w Vìa; S m »Tui iJT "aiü ree: Furt s sjefr; če-w» a se Mšiaai c ?-»■»-.a. la e 'ur-iiaaüa » e-n Vuo tuo« itn»»; jre-ituša,«. D*wr T^molaa «iairi «na » vào kià» » sc-ct c ia® aia. Z*mO rt «ciin.à 'n vr-BÌa. re j* a » Ma. in*« — rio- ic.'?«: >£,4 »eas iiiin ji «eca; ji«3i »riu». » »1- -,-- . -«aa inai*. -"J^J- ir • » «ìtv. Miu» a- noia vi'.wrrt:«. _ a ««ÄnG «a e T®*'1 J wm. («a c :aa orioli«» t fi itili n» a »ter o Hi3u.nur<' e 3*4; «aàmk » i-rrcarsKem Sera«. V iaoaa ii <• miai <«« rsem rr^tarn »-»čr il nieitaa» 3 '.J » u 4 <• «a J- cui» «H« ,ea .siti po- awj=«:a » irna. (ai G sili;**«« »re'ji'ifee» i*- »■» •n '<7!a iria-ri Hisilliifc'Ml. t»- M e jr-seiUo še la.i jjpnEeev V 3«p»f»i .e •« tilt "rf 'taiee i Si.r.ü T j L-TÜ X 1 mia. br-^c«. r « b«ì -Jtoo«« cua ia;«'* — 3r.iee: jF-wb. a. a a» scisi jot-.,*» irl ■ar«ai»i.iii ah ■>■««! wniii ' ta- "sat ? ui»t'»ii. nji iC * ia-ntiae « .vai «»ri t »ani. T'W»*< — ia a » w njce if < — Loia: tu*« — TW- ìOi Iiiaal Xesa.« j .» '«i 11.T. »sa» ;«raa » je aiei«: T- i-ri » 3ei«ne*L Xe-i «e J5ST» »si« Mgt r'*"**. e -L* "!UiJI x itwiai 1 riEcntsa ■« IV HDK S<3ClI M Ti » * latro jarria. ìt>4i> > sa afrramlai t&Ttsx « — e » a t laaaiuiikjai ar»imi: -aaa ns^ t.C T taas«ii « .»rwi koda p^arOi pr»« ■eršif* T i-i f im., inztemii nibopiia. :u «ii.,»ou' la saaa.a pecrM«^ iuiiKÌia ti-^aiiasia * la-la. iy imi aar:|raa J» earsàa trìiv-üa Wf -ca Wal jto., i i» --ao 40.000 suni. 1.»i> rusi. e iiwnei la Mil» S» Mav- rtc x ìi kìi TuiHiuü *i Macj^iiiaryi oc AZrù- Fa aa* 1 tsa« ila fio move. >«ui|e t X rebru namesto s oòrfapumi 32. «o edkrii t xa-ìi.em časa pn nekem danskem kmetu. üape^ü sei aa sveta je sedaj 28-letni Georg Kie'sr li Obe-moderna » Alraeiji; »isok je 2.S7 m, težita m-00 138 kg in cosi čevlje H. 63. 0»eJ»ajn. ki se k ama i «mrle. iirele Japonski rdrara.k Nakatcnra rcä'niee in jib s posebnim pwtopkom presa.a t oči slepili oseb. Tako je le sacvT1 sierteta rmil vid. Si« M« iea-k je se-J a j 1 prometni sluibi v Semč-i ji. IM BÜijard lir isašajo hranilne vloge v Raiiii. Ra meter «f>eke t« S k« teiks pc>bo je našla te in: aeia deklica v Askamn.erna na Švedskem. ik>ptetija je sa^ula v aekeai angleškem rud-JJi bìu-a rvncasl-a; pet ubitih ia tunc^o ra-ajes.h. Oceamae leite. ISO m dolgo, so ujeli nedav-ao -ib.fi is ind'jsk» Kalkute. Rabili su 4 ure, da ta à.To scrivili sa «amo. "•»e UWiàli prete «e atrerili 90. oktobra »evi ävamoia ia Karlobatom » Bolgariji Sad 9M* Pini»«« ia PirUaek »e je pri-^asiio nemilemu »oditrvi v Par.iu ia pouk v aemšo.ai. Fr««4»edaik t«»e ja*Mi4e «M» jteeeral Te je i» 34 j po^e.'-aeia dovuàjenja aiibada •e Xfciai.e v »ojašii siüüu «M» tea keWeka. ki fe ie pnit'ala caa. k itapiii .uooc- dm kmca i«tBta k ts«eaile bi 11 siHs 34XÄV ti«; Lam » «a «,!*c«i ;va « ito Wim » Naših 13 Se irr vmfmr** Ct « 13 U 'ir a . MrTie » acaf ! "■#! sa ir. — Hai ume' ■ti v.tä «««j«. — Vsi* m a )■ cpiüitt Ji?!^1' e ji |i vesji "1 Sii«»'' ins^ttarrt Maču II ir, p Ü* » JŠ«M- » m um»i a ff iw». unjjta « seni » | Jttčaa v mLu 3t ir. «x 5»«. « M^anm utetmi apvosai »Wo.ak T«- fin« lìjVi S£ i-tiai rtrim] i ^•taiar trA. ja « t j«"» rta-aa 3XV itupi CVüia a m IV .W, iajii.-T Trü.o i«iat«rt irt«i niwiai^ aEicsa ir « otiti ~irotii: 7!'ro -iOKh. ut i'.ir-n wir.tù mmiua iotar-j«. ajmaa* i «a«i jn t óir-ua. ^kuaóe ile-««», c ■ m 3.« «K« «1. ** rtE» «a •» iiiim mrsitj^i a«;a Tò«!»«. tarr« m^mrv-r w , s tac«? r Vataran i Iw-Jix^aij iriav.ij. fl 1re r»».irl n, -riunì . 3JK1 » -fTT- T :,).yrat:u mi I nekaj zanimìuosti Trta iatajlu Vrb* faille, ki natt a aa Asf.t^tm ó » AmbM aaa o *N| poatanek sMkae a. rtj a. Te«da; te art *'.* aalteUs pltstti»^,:' La ir Soße i a Sm:rae » Piiettai «-.«.-.co (., a "Wii Ko j« hi! pri pre ; t« J. h i;>t r.iT7>; tadi misi lat-r» ia aii A-«ktaader Pv^ |lMirda bo U »»ica daia stia, če-ur aiaia" pi-, sai V AnilitJ « Nato je ve-.eo Mudil m obr«h« rtk« Thun«« pr«d r»ro vüo t Twicl0, haaii; »e ica •« !« prije!« in ia iste postilo asi-.-ino «ojni r* podani Johsu Parker-ia Cart.to. i-ina Marth« »»shioitcr ki {e tt rutilo tatadil Bi Curtisorvem poaeatva in Virji-3:•:_ Ti T»-ici j« ai«!» kailu pr^ir ai in ruti ter ■« oa tik saiin p!aialc«ta takol« nalagal vefnost: •Veéncwt! Kij r« n« »ett«. ki; ti beseda pomeni! To i« oekn. kar traja vedno ta vedno in ie pet ili Wit vtčnojti po rrlm. Lahko nipiicte vrsto, da iik ««iteietc, pa bo«t« dobil; komaj ulelek veinaitne doliin«. Da rim piv «m. pr.iatclji eaoji: ko u bo i« Btlijoa« in truijoae Ut prevalilo t večnost beate ie vedno iikah sto tisoč let do zajtrka.« Kapa J te pri (Trdkali. ki oglaSa j o v »Domoljubat!. Vrtnice sa 4M dai V Tokia iaiajo posebn c ««irski zavod, ki s« bivi sano s gojitvijo n proučevanjem cvetlic. Ta »« lahka poniiajo > stalnimi novimi pridobitvami. Nai«ain<|4a pridobitev j« nemara ta, di ie tiatkiiiniim goHteljem uspelo scio podahiati dobo cv«t«ra Ta «o do«egli » posebno gnojitvijo sn s obs«via:«a. Kakor porodao is Tokia, j« u«p«lo med dragim pripraviti »rinit« do U(a, da cveto n«pr«staao 400 dni. Stroški u ta po«kui pa so maiali v«č a«go pol miliion» 1». Obleke Is stekla. Nikoli ai bilo <« steklo tako moderno, kot v naü dobi tt -t • nbi kot ridai Itier nadometča opeko, ta odkar «erro steklo izdelovati v tenkih, boh kot p»-J«"raia tenkih nitkah. v e«varnosti ta«li te mia. da io bo steklo Izpodrinilo Kar aič vrrWsega ia p»se«bt!ei« ni '« v ««likih mestih, da »o ^via-raio« aar«-«"« iz stekla. pri čvm*r «1 is «Hkla saao strro to pod, mi'-»«V* «o «s >t«kla tedi stene in delca« todi « pokUtvo. Svojevrsten raket* Aao«ga ta orgaa. hu J®*-'^- L,tf «aa ea rani TT Ka"»^-.'*. ia Bai Vi» «e kar 7« ao«a«L " 1 lo » let. IVÄrt.J«. T» im je ? AiVa i« 5 314, «rt o mrtOi itt«a. ò. J« « 1 'Sil SW|» «UÜH» «ot>ao jj jra» to' kontrk >il K« fcUvDiitn nase ":uiisr«'u la*c-ma * V* «T- Omu » ~narsJ f e -ukR Ban - " n^'«** » roör- «H. !XÒ.~ Tr a "t icai Tt e ▼«riR.v'Oa;. ia are.me^ ^ ». Ni vicj;» T oi.a iomuču T že-ei nx^vart _ u; S> 'eàiti * -apuštfais. 7a si—no «iaile' ..i -wal ■3 j p-" u- »0- tt» n» ro- . k.> •« jrariW jrmfat — !*" « u^f s '"A »Saj ste ga ie dosti f« ga je zavračala, toda poznalo se ji je na glasil, da njen upor ni pre-resen. »Nikar ne prodajajte sitnosti!« Andrai je nepotrpežljivo zmajal z glavo, se bridko nakremžil_ in godrnjal: »Saj va9 ne prosim vbogajme, primaruhal Saj sem zaslužili« Anka se je obrnila in pogledala izza lista. »Veste kaj — »tejva duše!« je predlagal. >No pale je prikimala in spravila pismo s Srečnim nasmehom. Devetakov Pavel ji je pisal, da jo pride ie ta teden snubit s svojim očetom. Nadležni Hudopisk je hitro sklonil svojo 'debelo glavo in prijemal za gumbe na zakrpani suknji. Koder so se iopirile pisane zaplate kakor raznobarvni deli na velikem zemljevidu Zedinjenih držav. »Bo — ne bo — bo...« »Ne bole se mu je zasmejala deklica, pri-ajaje bliže, »Nc bo, habet štiri duše imate, štiri!« hajaje štiri!« Prebrisani Andraž pa si ie znal pomagati. »Bo, bol« se je veselil in hkrati utrgal spodnji gumb. »Le poglejte, samo troje jin imainl Tale duia je visela samo še na eni nitki. Ta ne šteje nič!« Zadovoljno je grohal in molil prazno posodico preko mize. » Anka, itati ja grc!< »No, naj pa bo!« je privolila deklica in mu šla natakat. »I'a le polovico, nič več!« ii__i i___i u______.j...i.i h/i »oaj menda ne bo t re Da aoigo, mui««-»Tem bolje. Bomo. pa »vatovali in se dobro imeli, juhul« . ., Nastavil je merico in pazil, da ni Izpil vsega. Oddahnil se je, zabrkal in pogledal zopet doli na vodo, na jei in po poti , »Anka, Matija grel« je vzkliknil zdajci veselo. »Matajev Matijal Lejte ga, denar Šteje! Je pa že prodal par koza ali hrastov in zdaj gleda, če ni kaj izgubil medpotoma. Gotovo pride sem pit. Oh, in ženit se pride, zeniti lo bo prav semanje veseljel« . , Anka je radovedno pogledala skozt okno. Sredi ceste ob lesenem gumnu je sml rumu} dolgin » uklonjeno glavo in počasi prekladal denar po dlani. Klobuk s perei si je bil poveznil na čelo, slečeno kamižolo pa ogrnil na Tam»kaj?« se je začudilo dekle. »2enit? Pa semkaj?« "... « ,„ »Tako jel« je naglašal Andraž. »Da ste ■menjeni z Devetakovim. o tem nevep«yn,e. Vi ste mn med vsemi dekle« najbolj povšeči. Matajev Matija si je vbil v glavo, da hoče vas. pa nobene drage nel Veste, to skrivnost mi je tanpal sam in obljubiti sem mn moral, da vam ra bom hvain; kar se da, in mu pokadil P"'-Pa je res imeniten fant, Matajev Matiial Le poglejte gal Dolg je kakor sora. Njegova betica je podobna slabo nmešenema hlebcu. In kakšne velikanske noge imal Stoje bo lahko umiral na njihl Lejte no, kako prijazno se drži mož! Kakor sita žaba na svojega godu dani Oh, ali bi se smejal Devetakov. če bi vedel, kaj je prišlo Matajevemu na misel, hol« »Dobrega mešetarja si je izbral Matija,« je dejala Anka. »Andraž, tako si pač ne zaslužite rdeče suknje pri njem!« Matojev Matija je izvlekel ruto. zavil denar vanjo, jo skrbno zavozlal, shranil svoj zaklad previdno v telovnik in jo mahnil dalje proti mlinu. »O — imeniten situbač!« se je zakrohotal Hudopisk, ko je Anka stopila od okna. »Nihče ne bi verjel, kako neizrečno neumen je ta pri-smodel Pa saj je dòma na Telébahovem, poldrugo uro od tod. Na Telebanovem prebivajo sami narobe-modrijani, sami zabiti svojeglavci. Matajev Matija pa je prismoda posebne bire, on prekaša vse svoje teleDanovske rojake.« »Saj ga malo že poznam,« je pripomnila Anka. »Bil je že nekolikokrat tukaj in se iz-nebil nekatere prav čudne. Prejkone je bil vinjen.« »A — kajl Trezen ali pijan, Matija drobi vedno enako modrel Veste kaj, Anka? Jaz se skrijem pol urice za peč, da se bosta mogla vidva lepše pogovarjati! Matija bo kaj mislil, da sta sama, in laglje mu pojdejo sladke besede z jezika. Če bi bil pa jaz poleg, bi ga to preveč motilo, in on ne bi izdal za nič, kaj lina za bregom. To bo nekaj I Ne bojte se nobene zamerel Njemu se nos ne zaviha tako kmalu.« Hudopisk je naglo izpil, vzel palico pa slamnik in smuknil za zelenkasto peč. Tam se je stisnil v mračen kot in gledal iz svojega skrivališča kakor lisjak iz lisičine. Zaljubljeni gost »Bog daj —I« je zaklical dolgi Matajev Matija na pragu, druga polovica prijaznega pozdrava pa mu je obtičala v goltancu. Pri vratih se je na oboju hudo zadel ob čelo; klobuk mu je padel raz glavo in odeta suknja mu je spolznila z rame na tla. Začuden je vzdignil oglato, rdečelaso glavo in namrdnil obraz, koder je bilo že zaoranih nekaj preranih naborov okoli ust in krotkih, modrih oči. Mačka je prestrašil nenadni pogrom, tako da je neutegoma planil izpod mize in jo skokoma ubral iz nevarne sobe. . „ »Dober dan. Mafija!« mu je odzdravila Anka, ki izprva ni vedela, ali naj bi se smejala ponesrečenemu nastopu, ali naj bi pomtlovala prihajalca. »Ali ste se kaj hudo udarili?« je vprašala sočutno. »Ali vas hudo boli?« »Tega se ni treba bati!« jo je miril Matija^ se malce pobožal po nizkem čelu in se pripoguil po kamižolo. »Prav nič me ne boli!« »Mislila sem, da ste si razčesniK glavo!« jei dejala in mu pobrala klobuk. »He he, kaj šel« se je samozavestno smeh-, ljal gost in si pogladil viseče brke. »Moja glava' je prav tako cela in zdrava, kakor je bila prej zunaj na cestì in doma. To naj te nič ne skrbi II ielebanovci imamo kaj trde buče. Verjameš?« »Verjamem, verjamem!« »Trde buče imamo, posebno pa jaz, he he!« se je pohvalil, se zamišljeno prijel za potlačeni debeli nos in ogledoval irto nad vrati. »Pač pa: skrbi mene. če vam nisem jaz kaj poškodoval vašega zidu ali ga kaj okrušil ali celo prei maknill Presneto bi mi bilo žali« »Nobene razpoke ni videti,« je rekla Anka^ Pri vratih je z giaco zadel na oboj, *Tega te ni treba batih jo je miril Matija. ki se ji je neprenehoma ponujal smeh. »No, potem je pa vse dobro!« je dejal za« dovolj no. »Da le ni nobene razpoklinel Tvoj oča so vedeli najti dobrega zidarja, pametnega in poštenega, kakor vidim.« Počasi se je okrenil od vrat in kolovrati! proti mizi, kjer je prej sedel berač Andraž« Vsak gibljaj je ovajal nerodno moč. Težko je. prestavljal dolga, dolga gibala v irhastih hlaj čah, podvezanih pod koleni. Previdno je gledal na desno, gledal na levo in tiščal kitnate roke ob kladasti trup, da se ne bi zopet kie kajj zadel in da ne bi česa prekucnil ali celo razi drobil. Ob odpetem telovniku, okrašenem z de« belimi gumbi, mu je bingljala ieklena verižica, in cela reč drobnih obeskov, kakor: ključek« konjska glavica, podkveca, zvonec, tolar, čekan* samokresek, piščalka. »Močni ste res, Matija, posebno trdni ste pa v glavi,« se mu je smejala Anka. »Res je taka!« je zagotavljal ponosno, odrinil klop od mize in sedel. »Veseli me, da me hvališ. Anka! Trkal bi se lahko z vsakim kozlom! Pa kaj pravim s kozloml V največjim bikom bi se šel trkat vsak dan za stavo ali' na tudi samo za časti Pa rajši mirujem, ketl se mi smili uboga žival. Vsakimasvojoglavo najrajši celo, tudi najhujši bik! Zakaj bi mu zadajal bolečine ali morebiti še celo pogin f, Tak nisem.« ..... . • i__„t, »Usmiljenega srca ste, Matija, to je lepole »Lepo je to, lepo in pametno, vse skupaj,« ie pokimal modro in se zamišljeno prijel za nos. »In vseli me, da sem tebi tako všeč!« »Kaj naj vam pa prinesem?« je vprašala, StOPlpilič najboljšega!« je velel moško in j« gledal, gledal. Pogodu mu je bila ta jedrna, f bka postava, ta ljubka poredna glavica. Za-ljubljeni pogledi so mu polzeli od njenega glav, nika do čevljev. Ko se je zasukala in vzpela pokletnikVuč, ie lahno'zavihralo njenomo, arikasto krilo in t>eli predpasnik; ko.jestopali do sobi, se je prevhala v pasu in zibata V, KkiT Vse to je "neizrečno ugajalo njenem* občudovalca in še ie zrl z. njo prob vratom k° je. mislil >P- mi je. jaa pa menda njej! Ah me ne hvali, kadar le more? Ali ni to dobro znamenje?« Bohinjski rojak g. Frane Sodja C. M. je objavil te dni v »Slovencu« poučen članek o misijon-stvu. Delo za misijone je neizmerne važnosti ca vsak narod, saj ga ne sanjo v verskem, temveč tudi v narodnem pogledu uvršča med svetovne narode. Zalo mora mo tudi Slovenci storiti •»se, da se zanimanje in delo za misijone med nami dvigne in žrtve podesetorijo. Besedo ima g. Sodja: Računstvo ali matematika je včasih težka reč. Ka tiste, ki imajo veselje do nje, pa je polna sabave, kakor pravijo. Kar uživajo ob zapletenih računih. Misijonska matematika pa ni toliko zanimiva zaradi zapletenih računov, kakor zaradi dejstev, ki se skrivajo za številkami. Misijonske matematike ne smemo vzeti samo razumsko kot seštevanje in odštevanje številk, ampak praktično. Biti mora za nas kot pesem številk, kakor je rekel pokojni Pij XI. Ce pesem teh številk dobro poslušamo. nam izzveni včasih veselo, drugič spet žalostno, neredko nas mora naravnost pretresti. • Številke! — V zadnjih letih so bile »apisane te-le številke: Vseh ljudi na zemlji je 2.122.668.000. Od teh je 398,277.000 katoličanov, 001,868.000 protestantov. 161,305.000 pravoslavnih, 8,3M.OOO drugih kristjanov in 1.351,834.000 ne-kristjanov. Številke same zase so mrtve, če pa Jih primerjamo med seboj, zažive. Vseh kristjanov skupaj je 770 milijonov, nekristjanov pa ena milijarda 350 milijonov. Tako je danes. A kaj bo 6ez 50 ali 100 let? Z vsem misijonskim delom in s naravnim jmcastom v katoliških deželah se poveča letno število katoličanov za 4 milijone, a I en je. Toda * misijonski matematiki je mno« ìenja žal tako malo. Gotovo bi mogli navesti lepe račune, kot na primer, da se je v Afriki zadnjih 80 let jiomnožilo število katoličanov kar sedemdesetkrat. Leta 1860 jih je bilo sto tisoč, danes so že prekosili 7 milijonov. A treba jo vedeti, da se je v Atriki misijonarjenje v večjem obsegu takrat šele pričelo. Tudi število domačih duhovnikov, vzgojevališč, šol in podobnih ustanov se je zelo pomnožilo, prav tako tudi misijonskih moči iz domovine, kakor tudi podpora. A vendar Čaka šele bodočnost na ta način računanja. Vsi 6i želimo, da bi se vse naprave, vse misijonske ustanove v misijonih kakor doma, pomnožile; zlasti želimo, da bi se podvojili, ne samo to, da bi se podesetorili in postoterili misijonski poklici. Potem bi bila misijonska matematika bolj razveseljiva. Seštevanje bi bilo bolj uspešno in deljenje ne bi bilo tako obupno, kot je danes. Zato naj bo sklep tega našega misijonskega računstva ta, da bomo podvojili svojo ljubezen do misijonov; da bomo obilno pomnožili svoje molitve in žrtve za misijonsko delo; da pa bomo pomnožili tudi svoje darove v pomoč misijonom. * O delu katoliških misijonarjev in bodočnosti misijonstva je podal te dni važne izjave tajnik kongregacije >De Propaganda Fide« msgr. Con-stantini: Poudaril je med drugim, da je misijonsko delovanje razširjeno po vsej zemlji, po Kitajskem, Japonskem, v Avstraliji, v Afriki, v Armeniji in v Evropi. Verska propaganda je poslala od leta 1922 do 1941 misijonom 850 milijonov lir, kar je sprejela iz vseh delov sveta. Bodočnost misijonov je v božjih rokah in v rokah onih, ki služijo Bogu in Cerkvi z odločnostjo in plemenitostjo. Lepši bodočnosti misijonov bodo pripomogli njihovi prijatelji z žrtvami, katere dopri-našajo v sedanjem vrtincu orožja in krvi.« Sloven'ke misij Slovenski misijonar Knmberger med afriškimi tamoriki. KATOLIŠKI Ml! I JONI V SVETU Kitajski katoliški misijonarji. V sredini tedi tudi Slovencem znani kitajski škof C er. g, poleg njega t brado slovenski misijonar Kerec. Zamoriki v Belgijskem Kongu v Afriki Utajo slovenske lasopise. Mladi tiatnski kralj na obisku v mlsijoM^mvodu slovenskih uršulink v Bangkoku, število nekatoličanov za 16 milijonov. Razlika j« tako velika, da bi bilo najbolje dejati roke križem, saj čez sto let nas bo v primeri s pogani še neprimerno manj. Seveda, če bo šlo tako naprej. A misijonska matematika pozna tudi seštevanje. Ce je dobrodošlo, je seštevanje zelo prijetna zadeva. Vsak bi rad naštel čim več. Posebno razveseljivo je, če v primerjanju letne bilance zadnjega leta z enim prejšnjih let ugotovimo, da je boljša od prejšnje. To veselje moramo občutiti pri misijonskem seštevanju. Bilanca iz leta 1940 je namreč neprimerno boljša od katere koli prejšnjih let. Vzporedimo samo ono iz leta 1918 z zadnjo iz leta 1W0. 1918 IMO Narast Misijonarjev-duhovnikov . . 15.750 . 22.000 . 6.250 Misijonskih bratov..... 5.000 . 11.000 . 6.000 Misijonskih sester .... . . 22.000 . 57.000 . 35.000 Skupaj . . . ....... . . 42.750 . 90.000 . 47.250 Takrat so našteli 342 misijonskih nadškofij, škofij, vikariatov, prefektur in misijonskih pokrajin, dočim jih je danes 532. To seštevanje in primerjanje pove, da je v 20 letih misijonska misel napredovala. Da bi mogli videti, kako je V Slovenski kini na vsakega misijonarja 1000 kristjanov ln 10.500 poganov. V Japonski na vsakega 260 kristjanov in 175.000 poganov. V Indiji 1230 kristjanov in okoli 100.000 poganov. V Afriki 1400 kristjanov in 30.000 poganov. V Oceaniji 800 kristjanov in 8500 poganov. Tako odpade v celoti na misijonarja 110 kristjanov in nad 58.000 poganov. Samo še primero. V ljubljanski škofiji pride na duhovnika 756 vernikov. V vsem misijonskem svetu pa na posameznega misijonarja tisoč Bto vernikov in pa 58.000 poganov. Podobni zaključki bi 6e pokazali, če bi izračunali na pr. koliko odstotkov Japoncev je katoličanov. Prebivalcev je 70 milijonov, katoličanov pa 120.000. Ker sino že pri odstotkih, bo morda koga zanimalo, kako se tudi v misijonskem delu v domovini dajo izračunati odstotki. Za leto 1938 so izračunali, da je zbrala za misijone na osebo Holandija 250, Kanada 2, Francija 0.30, Poljska pa 0.13. Ce gledamo na misijonarje, ne moremo računati odstotkov, ampak jih primerjati le na milijon prebivalcev. Tako pride na milijon Holand-cev 313 misijonarjev, na milijon Belgijcev 138, Francozov 85, Nemcev 53, Amerikancev 19 misijonarjev, a na milijon Slovencev 10 misijonarjev, ilolandska je mogla na milijon prebivalcev darovati 313 misijonarjev, mi jih premoremo le 10. Deljenje vsekakor ni tako razveseljivo kot seštevanje. Pač pa je še bolj razveseljivo mno- KalkutsM nadškof msgr. Perier med slovenskimi misijonarji v Indiji. v bengaliji. tem času napredovalo tudi delo, bi morali sešteH vse misijonske ustanove: semenišča, univem bolnišnice itd., tja do preprostih misijonskih «kih šol in dispanzerjev. Toda misijonska ni» tematika bi bila nepopolna, če ne bi poznali deljenja. Pri tem se nam na mah spremenijo velike številke v neznatne. Ce se nam morda zdi Slevilo misijonarjev precejšnje, se zgrozimo nad njih maloštevilnostjo, če jih porazdelimo med kristjane in pogane v misijonskih deželah. — Saj pride na vsakega duhovnika na Kitajskem 630 kristjanov in okoli 120.000 poganov. V Indo- P rar gotovo nista Mitja in deklica daleč; morda »ta Sla v guzd in sta pustila inda. da je Sla sama domov. Prestraiena začne »Mitja, ka) 1(0430 s »oj>" otro- klicafi: »Tamara!... Mitja Toda odgovora ae dobi; zaman se njene oči ozirajo po gozdu, kjer pada ie senca saed Mladenič se dvign* opre na roko im tUb žavo sede... V blede« njegov uničeni obraz ia osfeklenel' pogled njegovih oči... drevesa. Nato se sklo.i ia jame P^J^ P° ^ raztresene predmete: prekucnjeno košarico, po-moranži, lok. nenadoma pa opazi Se malo la-mar^ opwnlut ^^ dey Potila na tem kraju svoj ljubljeni čeveljček? Mah g« prelaga iz roke t roko in v hipu prebledi: na belkastem usnja opazi drobne madeže krvi!... »Raj se je zgodilo?« zašepeia mati »Ta kri... te paSäee! In oaadva se ae vrneta domovi Mitja je streljal ia jo ranil... morda je le ranjena... morda celo mitra... Mitja pa B ne apa domovi...« Groza jo prevzame- Spet začne klicati z t so močjo, kar je ie ima: »Mitja!... Tamara!...c Le odan ji odgovori... Nato se za kip potolaži: morda sta se oaadva pravkar vrnila domov ia mi bosta Ua nasproti, ker me ai doma... Kmalu se bo groza spremenila r veselje in ves u strah bo odveč. Ttnatiaa ae pogovarja sama s seboj, koče sama sebe prepričati, se oklene z vso doso tega upanja in se zato s hitrim korakom napoti nazaj proti doma. Noč je nastopila in luna je s svojimi medlimi žarki obsvetila gozd in molčeče travnike. Tinatina gre naprej in s sklonjeno glavo išče sledov Tamarinin in Mitjevih korakov; Sai. ki si ga je ograiia, se ji zapieie med trnje in strga. Kmalu pride do gozda, kjer ie njena hčerka počivala, gre mimo gozdarske koče, zdaj se spet obrne in nadaljnje z iskanjem v drugi smeri, nato nekaj časa spet naravnost v prvotni smeri in tako menjava iskanje zdaj sem zdaj tja. Neprestano ji uhajajo a težavo izgovorjene besede, a katerimi kliče svojo malo: »Moja mala!... pridi... pridi... moja mala!< že vedno iiče in iSče; kadar koli pogleda okrvavljeno opanko, jo prevzame strah in vsa obupana komaj izdali Se iz sebe- Va/o poklekne poleg njega te ga prime za roke. »Tamara!... Tamara!...c Po nekaj korakih ae spet natavi; a pozornimi očmi gleda okoli sebe, aree pa ji trepeta vedno silneje in silneje. »Tamara!« zakliče ponovno. Zdi ae ji, kot da bi nekdo stokal ia tiho govoril nerazločne besede ... zdaj spozna glas — v daljavi nekje mora biti... Ne, ta glas ni samo odmevi Upanje ae ji dvigne in hitro steče ▼ «meri. odkoder je prihajal glas. V p ti I temi zapazi črno, zvito gmoto... Tinatina se strese, se skloni nad sključenim telesom in zazna, da morajo prav od te osebe prihajati stokanje in glasovi »Mitja, ali si ti?« povpraša. Nato poklekne poleg njega, ga prime za roke in strese. Mati pričakuje odgovor od groze. »Govori. Mitja, rotim te! zgodilo z mojo malo?« Z negotovo potezo gre mladenič z roko preko čela ia trdo pogleda Tinatino; nato se opre na zemljo, mrmrajoč: »Pusti me!« »Nesrečnež, kako nai te pustim pri stiro!? — Toda, poslaSaj me. Mitja, ti si streljal s lekom. ali ae?< »Da.« odgovori ia s težavo »Ali si streljal na Tamaro?« »Nanjo se« streljal.« ponovi počasi. »Ali si jo zadel?... Si jo ranii?« spraSaje naprej Tiaatiaa a tresočim se glasom. »Mitja, ali si jo abil?« Njene zadnje besede so izzvenele kot krik ranjene živali. Mladenič se je obrnil i obrazom v tla. »Ubil jo je! — nbil — sam pa je Se znorel! Kdo sai bo zdaj povedal, kje je moja hčerka? Mitja, zaupala sem ti jo!« Pastir molči! Ko pa dvigne desno roko, zapazi Tinatina na njej madeže krvi: »Zakaj imaS krvavo roko, Mitja?« ' »Tarnarina kri je to...« odgovori mladeaič t poslednjimi močmi. »Hudobnež!« Obupana Tinatina si podnje glavo m rokami. zdaj vije spet z rokami po zraka, zdaj spet zamolklo tarna... Nato se zamaje in kot posekano drevo pade na tla. V tem trenutka zasliSi korake, ki prihajate» iz daljave. Gotovo so to IraklijeTi hlapci ki prihajajo iskat gospodinjo; njim se. je pridružilo tudi ljudstvo iz vasi. ki je prar tako zaskrbljeno kot domači sami. Ob teh korakih se Mitja dvigne in sposti ▼ tek proč od tega nesrečnega kraja. Ljudstvo se zbere okoli Tinatine in jo. ne da bi razumelo, kaj se je zgodilo, prenese na njen dom. VL Neustraleni jezdec kar naprej in naprej nadaljuje svoje nitro potovanje: ustavi se le toliko, da se konj spočije ia malo poje, aato pa spet dalje ia dalje. Ob prvem jutra njem •▼ita se približa predmestju neke« naselja ia se astavi r samotni, kmečki hiši. Skoči na tla. priveze koaja k zida. nato pa potegne s sedla vso otrdelo deklico. Z njo v naročja stopi k vratom in z roko adiri nanje. Vrata se takoj odpro rn na pragu se pojavi neka ženska. »Ali si ti Jakob?... Je dobro...?« spraSuje potiho in dvigne svetilko v višino jezdečevega obraza. »Je bil lov uspešen?« »Jakob je lovec odličnih sposobnosti!« odo-govori moški, »stvar se je izvršila točno po načrtih I Plen je odličen. boS videla!« Nato stopi na tlakovano dvorišče; pred njim gre ženska s svetil j ko t roki; kmaia stopita T sobo. katere stene so bile obdane a lepim kamenjem in vsa notranjost opremljena s.kmečkim pohištvom, med katerim je bil tudi lep divan, na katerega je Jakob s previdnostjo položil deklico. Uboga mala Tamara pa ne čuti ničesar. Nezavedno se drži v rokah svojega ugrabitelja in i^eno oslabljeno in rahlo telesce pusti, da jo prenašajo sem ter tja po mili volji. Kljub temu pa se ji izvije iz prsi droben glas, ko leži zleknjena na_ divano, kmalu pa se zvije v klobčič ia zarita ▼ blazine mrmra nerazumljive besede. »Dober večer, mama!« »Ničesar ni zanžila od ta oči dalje,«. pripomni Jakob. »Kaj ji boi dala?« Sulejka je že pripravila vse potrebno fn na omari stoji skodelica mleka. »Brž ko se zbudi, ji bom dala saleka,« pravi potiho, »nato bo pa spet »aspala. Zdaj pa jo Sustiva pri aura: nato bo spala ia midva bova rez skrbi.« 2enska podari aa primerno seria svetuj-, ko, nato pa ae približa Jakoba. »Ali nisem dobro opravil?« vpraša Jakob, »kaj praviš k mojemu fova?« »Mislim, da bo Bo dobro ▼ promet: izbrano blago je tol Ti «i zelo zmožea m tako podjetje odlično izpeijei; toda stvar se Šele začenja... Kako pa si a«redil, da ai jo tako kite* dobil?« »Zelo eaoatava« je vse skapaj!? razlaga moški. vsedK se na bližnji nizki stolček, »tri dni sem plen opazoval in čakal na preži: natančno sem pregledal kraj, navade v hiSi in čakal na odhod očeta, za katerega se aü je zdelo, da bo zdoma nekaj tednov..a Jakob položi deklico na dioan. »Neki mladi pastir je delal deklici dražbo na paši, jaz pa Km čakal aa zaželeni ia agodni trenutek. Usoda mi je bila mila: prišlo je do neke nepričakovaae nesreče... kaca je pičila mladenko v nogo ia mladenič je moral zaradi nevarnosti rane Iti » vas po pomoč, njo pa je pustil v neki koči.« »Tedaj ai jo bri odpeljal, ali ne?«, »Preden se niseaa iznebil mladeniča, ki bi lahko ob povratka ▼ kočo sklical ljadi. da bi me zasledovali, tega nisem storil. Talno je bilo, da preprečita vsako zasledovaaje.« »In kako si storil to?« »Pripravi mi pijačo, ki sem Jo zaslužili Zelo sem žejeal« Sulejka aia takoj napolni kozarec. »Kako sen to storil?« nadaljaje Jakob. »Dobro veš. da sem precej zvit Skril sem so v goščo, odkoder sen opazoval mladeaiča; » miti za dolgo časa.« Jakob si posane roke; sam ▼ sebi občuti ponos, ker je podjetje tako dobra izpeljal. »Pa se ai več ganil?... Ali ri trdno averjen o tem. Jakob?« Sv. «enge h romarski Grad Kulturno zgodovinska »lika z Goriške — R.B. Sklanjal »em se nad orumenelim pergamentom ln bral: »Jaz Krištof Spollad, ki sem po raznih dogodivščinah postal svečenik, sem bil osemnajst let za kaplana v Mavhinjah in sem bil ondi poln zadovoljstva, sem prišel leta 1822. navzkriž z grofom Thurnom, ker nisem mogel ugoditi njegovim čudnim željam. KajSi kot da bi se podvrgel thurn-6kim preganjanjem, sem sklenil menjati dušebriž-uiško postajo. Tako sem zaprosil za mlrensko faro, kamor sem prišel v letu Gospodovem 1823, kjer sem bil sprejel ob zvonjenju vseh zvonov in pokanju možna rjev.f ln še dalje se bere, kako je ta farman Spollad našel mirensko cerkev vso zapuščeno, fa-rovž razbit, in je moral na mirenskem Gradu ma-čevati, ker je bila nevarnost, da se farna cerkev sesu ie med mašo. V teh spominih piše tudi nekaj o Gradu in njegovi prastari povesti. Stari gradovi in sveti jeremiti Tam, kjer se Iz eevernih gora odpre pot v italske južne ravni, med Skalnico in kraškim robom, se prevali vipavska dolina v furlansko nižino. l'rav tu si pozvanjajo ob zori in večernem mraku štiri Marije v pozdrav. Svetogorski zvon kliče Marijaceljskega nad Kanalom, z Grada nad Mirnom, pa tonklja nasproti Vitovskemu na strmi skali nad Sempasom. Prve tri teh cerkva je vojna zmlela v prah, a so vstale še lepše kot prej. Po svoji zgodovini je najstarejša gradenska cerkev. Tam koncem 15. stoletja že vedo stara pisma povedati o cerkvi »auf dem perg ob der Merin ze vnser Frawn«. (Na gori pri Mirnu pri naši Gospe.) Stodvaindvajset metrov visoki hribček nad lenimi okljuki Vipave, naslonjen na kraške rebri, je kar pripraven, da ga krona bela cerkvica. Z Grada imaš vso goriško okolico kot na zemljevidu pod 6 a bo, od daleč pozdravljajo najvišji julijski očaki. Mirenci pravijo »Gradenski hribe. V obeh Imenih Miren in Grad, Je koren, ki kaže na z zidovjem ojjMtfen prostor (mir, graditi). Bržkone »o se v prastarih časih ogledovale v valovih nekdanjega vipavsko-mirenskega jezera kake utrdbe ali gradišče z vrha hribčka. Po nekih Izročilih je že rimski cesar Valentin ukazal na mirenskem griču sezidati grad. To je kar prav, saj smo na pragu »vrat narodove. Zato so pa tudi velika ljudska preseljevanja v petem stoletju tudi to rimsko utrdbo »pihnila. Pozneje so neki imeli goriški grofje tod svoja posestva. Eden njih sinov »e je po Mirnu kar »fürst von Mernienc (mirenski knez) imenoval. Kakšna ime-aitnost za današnji čevljarski Miren. Bere se tudi — koliko je to resnično, je težko presodili, — da sta v tem gradu prebivali nekaj časa tudi sveta Hedvika in sveta Elizabeta, ki sta bili v sorodstvu z goriškimi grofi. Pri naši »Gospe nad Mirnom« so le v prastarih časih bivali puščavniki ali kakor jim stari pravijo »jeremlti«. O teh svetih možeh kroži dosti pripovedovanja. Živeli so v votlinah tudi na VI-lovljah In v Palah nad izvirkom Hublja. Ljudstvo jih je imelo za svete može in preroke. Hodili so k >jeremitom< po zdravilne zeli ln dušne tolažbe. Pravijo, da so romali na mirenski Grad s kolero okuženi In so ozdraveli. Prav posebno zdravilna zelišča da so rastli po gradenskih pobočjih. Dva zdravnika, pripovedujejo, en jud in en kristjan, »Ia obolela. Neka žena jima je nasvelovala «radensko zel Seve, nagnala sla jo kot norico. Ona Pa je šla in molila pred podobo žalostne Matere božje. Zdravnika sta pila zavrelioo In sta ozdravela. Oba sta se spreobrnila: jud ie postal kristjan, kristjan pa duhovnik. Tudi gluhonemi «o tu prcRliäali in spregovorili. H jeremitom na Grad so hodili pokvarjenci, ki so hrepeneli po drugačnem življenju, pa jim kri ni dala. Nek kaplan, velik Pivec in jedec, je tu dobil moči za vzdržnost. V 17. stoletju so po Goriškem razsajale sto-lore uime in nezgode, draginja In lakota. Na| vam Povem, da se v nekem kanalskem rokopisu bere da je bila okoli leta 1623. huda lakota in ie veljal ob času žetve en star (stalo) žita v Gradiški 46 «r, v maju naslednjega leta pa že 144 liri Ce to spremenimo v približno današnjo veljavo, bi zneslo S(> čez 2000 liri No, in v teh hudih časih, ko si zaman prosil po vaseh za prgišče moke, so tudi lačni romali na Grad in so biU pri jeremitih nasičeni. Nekaj podobnega se je pripetilo celo leta 1927. Takrat so cerkev na Gradu pozidavali. Tiato leto je bila po vsej vipavski dolini tri mesece taka suša, da je že skoraj vse oparilo. Dekanija Renče je sklenila s sosednimi larami prošnjo procesijo na Grad. Ko je procesija nad dvatisoč ljudi prišla na Grad, se ie vlila taka ploha, da so bili vsi do kože mokri. Cez tri ure so ee v lepem vračali domov veseli, da jih je žalostna Mati božja uslišala. Narava je spet ozelenela. Hladna protiverska sapa cesarja Jožefa II. je pa puščavnike preganjala, spoštovanje do njih je v zgolj razumarskein svetu ginilo. Zato so Škofje ostro pazili, da bi bilo življenje duhovnikov in redovnikov neoporečno. Tako je prvi goriški nad-škol pisal Pericu »caes. regio Parodio Mernae« (e. kr. župniku v Mirnu), naj ostro pazi. ali so eremitje doma ali pa se potikajo po vaseh in po hišah. Tudi naj se večkrat prepriča >ali so pre-domači z neumnim spolom ali z dobrim vincem.« Današnji dan, ko »o ljud9tvu hoče spet stare romantike, želje po nekdanjih dobrih časih, se oživlja tudi spomin na te puščavnike. Da so bivali ti možje tudi pri graden9ki cerkvici, pričajo latinski zapiski v mirenski mrliški knjigi, ki pravijo: »die V. ang. 1700. fr. Char. Cuosta« Eremita ad B. M. In Grad pie obiit ibique sepultus est«. To pomeni: Dne 5. avgusta leta 1700 je pobožno umrl brat Kr. Kosta, puščavnik pri blaženi Mariji na Gradu in je tam zakopan.« Ta mož je na prostem pridigoval množicam v domačem ieziku. Zapisana je tudi smrt očeta Feliksa Kogoja, ki je v Gospodu zaspal trideset let kasneje. Ko so malo prede svetovno vojno porušili staro cerkvico, so v skali okrog velikega oltarja našli grobove štirih Euščavnikov. Kosti so zbrali in jih pobožno po, opali. Pa Se po puščavnikih je ostalo okrog Grada nekaj stare verske romantike. Se leta 1858. je nek Cičko iz Kostanjevice izganjal hudiča Iz nekega Janeza, ki je trdil, da se v hiši »pri Grab-cu< ob stopnicah opazijo sledovi hudičevih krempljev. Okoli tistih let je tudi živela v Japniščah pod Gradom stara Oberdankovca. O njej je Sel sluh, da je sveta žena in da ima dar prerokovanja. Baje je imela ta prorokinja sedemnajst otrok. Svete »štenge« Ob kvaternih nedeljah drdra po dolgi mirenski cesli škalir za škalirjem. Romarji sede tako, da jim bingljajo noge preko poda. Na sredi voza so bale slame in še tod se nakrgajo bolj obilne romarice. Zebrajo rožni venec in pojo o svetih Stengah. Voze puste spodaj, nato se uvrste In gredo naprej do svetih šteng. Kolikor mi je znano, imamo Slovenci Stiri take božje poti: gradensko, pri sv. Joštu nad Kranjem, pri Novi Stilli in na Žalostni gori pri Mokronogu. Te pa so pozneje zgradili. Dolgo «asa jih je bilo le dvoje na svetu: prave, po katerih je stopal naš Gospod v Pilato-vem dvorcu in ki so zdaj v Bimu nasproti Late-rana in te goriške, zidane po vzorcu onih. Postaviti iih je dal župnik Marušič leta 1757. Posvetil jih je prvi goriški nadškof grof Mihael Atte m s. Na obeh koncih vsake stopnice so vložene svetinje. Na zadnji, na sredi, pa svetinje svetega knia. Med vojno so »vele stopnice porušile granate in delo temeljilo končale. Sele čez dolgo let, leta 1932, Je mogel mirenski župnik Pahor blagosloviti nove svete stopnice, ki stoje malo vstran od prej-Snjih. Velike množine ljudstva so se zbrale od vsepovsod. ft« boli burno zgodovino Da ima cerkev sama. Prva je stata že leta 1488. V Japniščah Je bita Dodružnica svetega Jakoba. Obe sta. bi 11 majhni in zanuščeni. L. 1783 so Mirenci z robotami sezi-^.frvo cerkev žalostne ""«ere božje Pa tudi ta je imela prostora komaj za 300 ljudi. Pod Jožefom II. ie bila na seznamu cerkva, ki se Imajo Sli pa lo je župnik Spollad s svo o odločnost-kTreš i Njegov naslednik župnik ElerSič ae ]• močno trudil, da bi božjo pot pri svetih šlengah dvi(?ni1, (Nadaljevanje sledi.) j IZRAZMH jWUEVfr Kanonik Mrak — MNetnik Starološki župnik in dekan, častni kanonik g. Matija Mrak se je rodil 20. oktobra 1861 v Radovljici Te dni je torej postal B0-letnik. Služboval je v Gorjah, v Ribnici in pri Sv. Jakobu v Ljubljani; nato je bil stolni vikar v Ljubljani, potem pa župnik na Bohinjski Beli in končno je prišel 28. nov. 1910 za župnika in dekana v Staro Loko. Gospod jubilant, duhovni svetnik in častni kanonik, je bil povsod delaven, spoštovan, požrtvovalen in zgleden duhovnik in najboljši zaščitnik in podpornik ljudstva. Gospoda jubilanta ohrani Bog čvrstega in zdravega še mnogo lett Dolenjske Toplice. Kopališki gosti še vedno prihajajo. — V kratkem prične voziti avtobus na progi Dol. Toplice—Ljubljana in obratno in sicer, na progi Dol. Toplice, Žužemberk. Zagradec, Krka, Grosuplje, Ljubljana. — Kupčija z jabolki je pri nas in v okolici dokaj živahna. — Zaradi novo odredbe ima prvi razred toliko otrok, da bodo morali ustanoviti vsporednico. — Drva se dobe od uprave razlaščenih veleposestev na stoječem po nizki ceni. a podiranje dreves in prevoz stane toliko, da se skoraj ne izplača, kdor nima lastne živali. Ribnica. Skozi samo skalo drži jarek za vodovodne cevi proti Bregu. Te dni je hotela ne-sreča, da je pri razstreljevalnih delih bušil naboj v 18 letnega Stanka Riglerja. Nesrečni mladenič bo najbrže Izgubil vid. Podklanec pri So-dražici. Dne 12. oktobra je umrl bogabojefi ln vesten mlinar, star. 27 let. Jože Samsa. »Nekdaj veliko bilo je veselje, ko si bil še v naši sredini, sedaj praznina je ostala, zagrnilo te nežno cvetje, za večno šel si od nas, ljubljeni sin ln brat e Pogreb je bil zelo lep, saj je bil Jože splošno priljubljen. Polno vencev je pokrilo njegov, grob. Počivaj v miru, ljubi Jože I HedreJ pri Sv. LaeljL V ponedeljek se je po vasi raznesla žalostna vest: umrl je Slugov Tonček 1» Bače. Bil je dober fant Mrtvaški oder še nI bil pripravljen, ko so že prihajali molit za pokoj mlade duše In tolažit žalostne starše, brate ln sestro. Vrstili so se v ponedeljek in torek ves dan. Tudi ponoči to zvesto čuvali in motili ob nJem. Zadnji večer Je bita soba, kjer je sredi nageljnov ln drugih evetlie na lepem belem odru mirno počivalo Tončkovo truplo, napolnjena Trde kmečke roke so se »klep.le k molitvi. Ob 9 zjutraj Je bil pogreb s »veto mašo. Pred darovanjem je župnik prebral tolažljlve besede »v. Pavla o rajnkih In odlomek «v. evangelija, kjer Marta toži Jezusu o smrt! svojega brata. Po »veti maši se Je sprevod obrnil na pokopališče, i* križem so stopali fantje z venci ln otroci » cvetlicami. Ob beli krsti so stala ^kletea v belrh oblačilih s cvetjem v naročju. Za sorodniki »o stopali prijatelji in tovnriSI pokojnega. Vrlemu mladeniču večnost in pokoj, preostale tolaži Bog. Zračna sdravilišča. fie smemo verjeti trditvam učenjakov, zračnih zdravilišč v nekoliko letih ne bomo več nahajali v tropih, v Egiptu, v srednjeevropskih gorovjih, temveč ob - tečauh. Na viso-kem severu so ugotovili, da ima sonce tam »voje-™7en ln zelo £)čan učinek ter da lo niegova zdravilna sila dosti močnejša neao dri,8ie. Oba te čaja sta človeštvu malodane dostopna treba ni bilo tam urediti torej samo Se zdravilišča. Bémutnd 4* Amici» Tudi stare« se je silno začudil. Toda deček mu m dal časa. da bi ga izpraševaL Sam mu ie začel pripovedovati v»e, kar se mu je do sedaj zgodilo. »In sedaj sem brez denaria.« je zaključil svojo žalostno povest. ».Moram si ga zaslužiti. Pomagajte mi najti delo, da bom mogel zaslužiti toliko, da i« odpeljem v Kordovo k tvoji materi Pripravljen sem delati karkoli. Lahko porr, »tam ceste ali nocini kovčege: tudi na poliu znam delati Prosim vas, bodite tako dobri in mi priskrbite delo, da bom tan prei mogel k svoji materi Pomagajte mi za božjo voljo!« »Presneto, presneto!« je mrmral starec in gledal okoli sebe. »Kaj se to pravi!.,. Delati... To je lahko reči Počakaj malo Da bi ne bilo mogoče najti med našimi roiaki trideset lir?« Deček ga ie presenečen pogledaL V njegovih očeh ie zasijal žarek upanja. »Poidi z menoj,« mu je dejal starec. »Kam.« je vprašal deček is dvignil svoj nahrbtnik s tal. »Pojdi z menoj « Starec je krenil v smer. od koder je ravnokar prišeL Marko mu je sledil. Precej časa sta hodila, ne da bi kateri izmed njiju spregovoril kakšno besedo. Končno se je starec ustavil pred neko gostilno, kier se je nad vrati bleščala zvezda in pod njo je bil napis: »La estrella d'Italia« (Italijanska zvezda) Pogledal ie skozi vrata, nato pa se je eopet obrnil k dečku in mu dejal veselo: »Prihajava ravno o pravem času.« Vstopila sta v veliko sobo, kjer je bilo več miz, okoli katerih je sedelo precej gostov, ki so pili in se živahno razgovariali Starec se je približal prvi mizi is iz načina, kako je pozdravil možake, ki so sedeli okrog nje, je bilo mogoče spoznati da se je iele pred kratkim poslovil od njih. Vsi so bili razgreti od vina, napivali so si kričali in se smejali na vse grlo »Tovariši« je dejal starec in potegnil Marka pred se: »ta deček, nai rojak, ie sam prišel iz Genove v Buenos Aires, da bi poiskal tvojo mater. V Buenos Airesu so mu povedali da je odšla v Kordovo. Dospel je semkaj z nekim priporočilom. Potoval je z jadrnico tri dni in tri noči. Odnesel je pismo na naslov, ki je bil na njem označen, toda tam so ga napodili. Nima več niti vinarja v žepu. Popolnoma sam je tukaj in ne ve, kam naj se obrne. Zelo pogumen dečko je. Ali bi se mu ne dalo pomagati? Mislim, da bi ae dalo zbrati skupaj tistih nekaj lir, da se bo mogel peljati v Kordovo k svoji materi Ali naj ga pa pustimo kakor psa na cesti?« »Nikakor ne!« »Na noben način!« ao kričali gostje in nekateri so udarili a pestjo po mizi »Nai rojak!« — »Pridi tem. mali!« — »Mi, izseljenci ti bomo pomagali!« — »Kako ljubek otrok!« — »Kako je pogumen!« — »Nà požirek vina, rojak!« — »Poslali te bomo k tvoji materi malček; bodi brez skrbi'« Eden ga je vščipnil t '.ice, drugi ga je potrep-ljal po rami spet drugi mu je odvzel nahrbtnik. Izseljenci pri drugih mizah to vstajali in prihajali bliže. Dečkova povest je ila od ust do ust. Iz aotednje tobe to prihiteli trije Argentinci Ni preteklo detet minut, ko je ttarec že imel v tvojem klobuku dvainštirideaet lir. »Vidiš,« je dejal veselo, okrenhrü te k dečku: »Kako te v Ameriki takšna ttvar hitro naredi« »Pij!« je caklical eden izmed gottov in ponudil dečku kozarec vina. »Na zdravje tvoji materi!« Vii to dvignili kozarce. Marko je ponovil: »Na zdravje moji...« Ni mogel izgovoriti do konca. Zajokal je od veselja, postavil kozarec na mizo in te vrgel staremu kmetu okoli vratu. Natlednjega dne je že navtezgodaj odpotoval E roti Kordovi Bil je vesel, poln poguma in vete-h upov. Toda tudi veselje mnogokrat izgine, če okolica ni vesela. Vreme je bilo sivo in mrzlo. Vlak je ba skoraj prazen in je brzel preko ravnine, ki je bila skoraj brez življenja. Sam je bil v dolgem vagonu, ki je Ini podoben tistim, v ka-.terih prevažajo ranjence. Gledal je na desno in 5* in levo. toda videl je samo brezkončno tamoto. L* tu pa tam se j« dvigalo kakšno drevo t skrivlje-nimi vejami Vsa pokraiina je bila tako pusta in tako žalostna, da je bila podobna pokopališču. Včasih je za kakšne pol ure zaspal. Ko »e ie prebudil, je znova pogledal skozi okno. Toda vedno se mu je znova nudil isti pogled Postajna poslopja so bila zelo oddaljena drugo od drugega in so bila podobna samotarskim bivnliščetn. Ko te je vlak ustavlial. ni bilo slišati nobenega glasu. Zdelo se mu je. da je sam v vlaku, zapuščenem sredi pustinje. Mislil je, da je vsaka postaja zadnja in da bo vsak zavil kmalu v skrivnostno deželo divjakov. Leden veter mu j« vel preko obraza. Ko je odšel od doma. njegovi svojci niso pomislili da bo v Ameriki zima, ko dospe tja. Dali so mu poletno obleko. Čez nekaj časa mu je postalo mraz. Objela ga j« znova trudnost in malodušnost prejšnjih dni, kar pa ni bilo nič čudnega po vsem tem, kar je moral prestati Utrujen je za&pal. Spal je več ur zaporedoma, a ko te je prebudil, je bil vet pretnražen. Obhajala ga je neka nenavadna slabost. Prevzel ga je nek čuden strah, da bi med potjo zbolel in umrl. Da ga bodo vrgli iz vlaka na ono zapuščeno planjavo, kjer ga bodo raztrgale divje zveri in ptice roparice. Da bo njegovo telo ležalo raztrgano ob železnici kakor trupla krav, ki jih je gledal skozi okno vlaka in ki je z grozo obračal pogled od njih. V tej neprijazni tišini in v tem nerazpoloženju se je njegova domišljija vedno bolj vznemirjala. Vzbujale so se mu ve pustiti na poti in boš moral lep kos poti napraviti peä.« »Nič ne del« je vzkliknil deček. »Pripravljen sem narediti še dvakrat toliko. Hodil bom. N» delajte si zaradi lega skrbi Na v*ak način hočem dospeti do cilja. Prosim vas, vzemite me s seboj. Lepo vas prosim, ne pustite me tukajlc »Toda potovanje traja dvajset dni.« »Nič nc- de.« »Potovanje Je naporna« »Pripravljen sem na vse.« »Moral boš potovati sam.« »Ničesar te ne bojim. Pojdem tudi na kone« sveta, samo da najdem svojo mater. Prosim vas, usmilite se me!« Mož je dvignil svetilko k dečkovemu obrazu ic ga pozorno pogledaL »Dobro,« je dejal. Deček mu je poljubil roko. »Nocoj boi spal na vozu,« mu Je dejal, preden se Je oddaljil. »Jutri zjutraj ob Štirih te zbudim. Lahko noč!« Drugo jutro ob štirih Je ob luninem svitu dole« vrsta voi krenila z velikim ropotom na pot. V vsak voz je bilo vpreženih šest volov, drugih Sest pa j« sledilo vozu in ti so bili določeni za zamenjavo. Deček, ki se Je zbudil ob odbodu, je kmalu zopet zaspal na vrečah, kamor so ga bili spravili. Ko se je znova zbudil, so se vozovi ustavili na nekem drugem odprtem kraju. Sonce je bilo že visoka Vsi vozniki so «edell na tleh v krogu okoli ognja, kjer se Je na nekakfciem režnju pekel cel kos teleta. Ko so se najedli ln dali tudi dečku precejšen ko« mesa in kruba, ao nekaj časa počivali, nato so krenili dalje. Ve« čaa potovanja je vladal Isti red, kakor pri vojakih. Vsako jutro so ob pe !» krenili na po«, ob devetih so se ustavili, ob petin popoldne ao zopet odšli dalje in potovali do desetin zvečer. (Nadaljevanje »ledij jC&tókù 6V£Jb . a za punčke pripravi «i najprej kroj po meri. Za izdelavo Jo treba pribliino SO dkg volne. Za rob okrog >ratu in na rakavih lahko uporab ii razne ostanke volne. Seveda moraš paziti, da ae barve ujemajo. Za temeljno barvo je najbolje, Je uporabljaš ieinnomodra, lahko pa tudi druga. Delati zainei pri vratu. S temnomodro volno nasnujeS 120 petelj in pleti 20 vrst izmenoma dve desni petlji in dve levi. Nato do 26. vrste z eno izmed svetlih barv (svetlomodro), 27. in 28. vrsta sta zopet temnomodrL Naslednjih Sest vrst plete*! z drugo svetlo barvo (rumeno). Sledita zopet dve tomnomodri vrsti. Sedaj moraš med vsakima dvema desnima in med vsakima levima petljama na-snuti ie eno desno, oziroma levo, tako da boš imela po tri desne in tri leve skupaj. Nato pleteS zopet Šest vrat • svetlo volno (svetlomodro). 43. in 44. vrsta cta zopet temni. Naslednjih Sest vrst pleteš s drago svetlo barvat (oranžno). 51. in 52. vrsta sta temnomodrL Sedaj sključiS oba konca, tako da pleteS od tu naprej v krogu v naslednji vrsti, ki je avetla (siva), nasnujeS po vsaki levi in po vsaki zadnji desni Se eno levo oziroma desno, tako da boi imela po Sliri desne in Stiri leve. Z isto svetlo barvo napravi Se pet vrst. 01. fti 63. vrsta sta temnomodri, 63. do 68. svetle (rumene), 09. bi 70. krog temen, 71. do 76. svetel (gvetlomodra barva). V 71. vrsti dodaj vsaki če-trti levi petlji in vsaki letrti desni po eno levo oziroma desno, tako da boS imela po pet levili in pet desnih petelj. 77. In 78. vrsta temnomodri, 79. do 84. svetle (oranžna). V 79. vrsti dodaj zopet po eno desno in eno levo, tako da boš imela no Sest desnih in lest levih. S tem je pisani rob končan In začneS delati krilre. Najprej moraS na vsakem ramenu sneti na pomožno nitko po 60 petelj, katere boS pozneje rabila za rokave. Nato moraS na vsaki strani na- «nova« toliko novih petelj, da bo obleka dovolj •i«*«. (Glej kroji) Krilce plete« prav tako v krogu, kakor «I pletla zgornji del Paziti mora«, ™ je Iterilo petelj deljivo z osem. Prvo irato plete* same desne. Druga vrsta: «a lava sedem (Jasnih, H. vrsta dve levi, Sest desnih, i. Tista tri leve, pet desnih, B. vrsta Stiri kve, 4 desne, «. vrsta pet levih, tri desne, 7. ▼«ta fest levih, dve desfii, 8. vrsta sedem levih, «na desna, fl. vrsta eame leve, 10. vrsta ena desna, sedem levft, 11. vreta dve desni, Sest levih, 12. vrsta tri desne, 5 levih, 18. vrsta Stiri desne, Stiri leve, 14. vrsta pet desnih, leve, 15. vrela Sest desnih, dve levi, 16. vrsta sedem desnih, ena leva, 17. vrata same desne. Nato ponavljaš vzorec od začetka. Ko na koncu krilce zaključiš, pazi, da petlje ne bodo preveč stisnjena Za rokave nabereS onih 60 pentelj, ki si jih prej spravila na nitko, potem pa nasnujeS ostale iz pentelj na spodnjem delu odprtine za rokav, katere si nasnovala za krilo. PleteS v krogu isti vzorec s temnomodro volno kot krilce. Tudi tukaj moraš paziti, da je Število pentelj deljivo z oßem. Ko prideS do zapestja, moraš stisniti pentlje po dve in dve tolikokrat, da rokav v zapestju ne bo preširok. Za zapestje nporabljaS svetle barve, kot za okrog vratu. PleteS pa dve desni ia dve levi. Temen rob okrog vratu obrneš navzven in trdno prišiješ. Nato spleti vrvico iz raznobarvnih nitk in jo potegni skozi rob. Na obeh koncih vrvice pritrdi čopke iz enake volne. Ssap v hiši zdravje dojenčka Ce mati ljudi snago, bo obvarovala svoje dete marsikatere bolezni. Ko negujeS otroka, moraš zelo paziti na čistočo. Na rokah, na obleki, na plenicah in na vsem, kar pride z detetom v stik, more biti nesnažno. Preden dvigneš dete iz njegove posteljice, umij si roke, čeprav eo na videz 6nažne. Očisti in postriži si nohte, ker se pod njimi skriva največ nesnage. Roke si umij s toplo vodo in z milom; da bi si jih le površno splak-nila, to Se ne zadoSča. Dolgi rokavi »o v oviro pri negi dojenčka in tudi se na njih nabira nečistoča. Najbolje je, ie si rokave zavihaS do komolca. Plenice, igračke, cueelj, vse stvari, katere uporabljaš pri dojenčku, moraš prej skrbno oprati. Vsak dan skrbno pometi sobo in zbriši prah. Voda, milo, krpa za prah in metla so najboljši detetovi prijatelji. Varujejo ga pred marsikatero boleznijo. Bližja in laija Je pot do vode, kot pa do zdravnika. ' ' Francek ae be berač Mali Francek se odpravlja sp,at. Počitni;; ao minile in jutri se zopet začne šola. Letos bo šel le v drugi razred, in prvo navdušenje se je že poleglo. Polagoma se začenja zavedati, da je Sola dolgočasna in neprijetna doli-nost, medtem ko »o se mu lansko leto Šolski dnevi zdeli praznični in se počitnic ni prav nič veselil. Mati se čudi tej izpremembi. Rada bi dognala, kako daleč je ta preobrat že prišeL >No, Francek, ali se že kaj veseliš, da boS Jutri zjutraj zopet Sel v Solo?« ga je vprašala stoječ ob njegovi posteljici. »Seveda,« je dejal in pri tem globoko vzdihnil. >Kaj imaš rajši, Solo ali počitnice,« ga je Blati vprašala dalje. »Prav za prav počitnice« »Toda počitniee moreš imeti le, če greš v Solo, če delaS. Ali razumeS to? Noben človek nima vedno počitnic,« mu je pojasnjevala mati. »Kvečjemu berači,« ji je ugovarjal. »Ali hočeS torej postati berač?« »Oh, tega pa nikakor nel« je z grozo vzklikali Francek. , , , _, Mati je bila tega odgovora vesela, ker je uvidela, da njeni nauki niso bili brez uspeha, da ■jen malček zna ceniti vrednost dela in ga je •trah pred pohajkovanjem. »Zakaj na ne?« je hotela vedeti. Cctila ie nekako eamodopadanje nad dečkovo bistroumnostjo in nad njegovim prezfranjem lenobe 1n brezdelja. »Berači morajo vendar toliko hoditi naoküii!« •e Je odrezal nadebudni sinček. 3Kea štirimi očmi R. Z. V zadregi ste, ker ne veste, kako M «vojemu otroku od po«, rili, kako je prišel na svet Rajbolj nespametno je, ko matere svojim otroUfl« pripovedujejo razne bajke o Štorklji in P°<"obi». Otroku povejte čisto preprosto resnico, seveda ■jegovi starosti primemo. V raznih vzgojnih kn£ gal, boste našli tozadevna pojasmta. Ze o 'ep, razlaga je v povesti »Stanko in Vw^^krivata nov čvet«, ki jo priobčnjerto ila »OtroSki strani«. »Tebi j« ločitev siiao lahka stvar.« »Da, pred svetovno vojno so še obsojali točene žene, ki eo se vnovič poročile. Vojna pa je izpremenita tudi nazore o ženah.« — »Iz katerega časopisa črpaš to učenost?« — »Berem vse, kar mi pride pod roko, kakor delajo vsi.« »Ti 6C hočeš torej za vsako ceno poročiti, z« srečo ti ni mar,« resno vpraša teta Ana. »Srečna, vsako dekle hoče biti vendar srečno, če se poroči.« »Povej, otrok, ali si že kdaj razmišljal o položaju žene, ki svojega moža ne more več prikleniti nase. Ali si mislila na usodo ločene žene, ki mora vso težo svojega zlomljenega življenja nositi sama. Ti si moderno dekle, ki hoče biti svojemu možu tovarišici, ne pa sužnja in igrača. Kljub temu ga hočeš pridobiti i sredstvi, ki delujejo le ni čute. Verjemi, da pravice, ki si iih v dobi modernega jjoganstva žena pridobi na ta način, niso nii večje, kakor one, ki jih je imela v stari poganski dobi. Ponašate se s svojo samostojnostjo, v resnici ste le osamele, ker nočete pripadati ne domu, ne družim in ne Bogu.« •Ali za nas, ki čakamo, ni druge poti do sre- var. Sam navdušen občudovalec dramske umetnosti — kot akademik in asitent na Dunaju ni zamudil nobene Shakespearejeve predstave — je vneto pospeševal razvoj slovenskega gledališča. Izdajal je v letih 1864,—1865. »Slovenske gledališčne igre«. »Matici Slovenski«, katere soustanovitelj je bil, je bil več let predsednik in urednik »Letopisu«. V živinozdravniški službi je prebodi! mnogo slovenske zemlje in se je temeljito seznanil s potrebami našega |x>deželana. Ohranjenih je na stotine govorov, ki jih je imel kot deželni poslanec, v katerih se je zavzemal za gospodarsko obnovo, za pravilno porazdelitev davčnih bremen, za izboljšanje zdravstvenih razmer. V 60. letih je z organizacijo narodnih čitalnic prepregel slovenska mesta in trge in v sedemdesetih letSi je z narodnimi tabori ponesel narodno zavest med široke kmečke plasti. Njegovo 6edmdesetletnico so proglasile vse tedanje slovenske stranke za dan premirja. Ob »očetu slovenskega naroda« eo 6e zbrali vsi nasprotniki. Priznanj in odlikovanj je kar deževalo. Voditeljica zavednih Slovenk Valeska grofica Barbo mu je poklonila srebrn lovorov venec. Nešteto občin, ustanov in društev ga je počastilo s častnim članstvom. Tako neprisiljenega in vsetranakega priznanja ni žel morda še noblen slovenski voditelj. Sredi dela, upov in načrtov, ga je L 1881. dohitela smrt Ma božji njivi Čez naravo širno spušča lahno se jesenski čas. V sivi pajčolan ovija megla v jutrih mesto, vas. A na božjo njihovo legel s cvetjem je pomladni kras. Lučic tisoč po grobovih v vetru lahno trepeta, kot da zvezde žarnooke so spustile se z neba. Mimo njih po poti ljudstvo hodi, tiho šepeta. Ko molčeč med njimi stopam, misli duh na oni kraj, kjer so duše koprneče, da bi skoraj prišel v raj: njihov dolg z nevidno silo vleče v muke jih nazaj. Bolečina jim druguje, lica močijo solze. K nam Zemljanom hrepeneče svoje dvigajo roke, da olajšamo jim boli silno, silno si žele: »Kras grobov nam ne koristi! Dobrih del darujte nami Vaše žrtve in molitve naj odpro nam rajski hram! Večno bomo vsem hvaležne! In plačnik vam Bog bo sam!« Pel itortitclitla H Vendar pa se ta inkvizicija ne sme zame. njavati s politično inkvizicijo, loi je bila u;ta. nova svetne oblasti. Tu so ee godile velike zlorabe, ki so izmed njih nekatere znane tudi v zgodovim. Odtod je padla mržnja tudi na cerkveno irkvizi. cijo ter naredila iz nje nekako strašilo srednjega veka. Treba pa je vedno pri vprašanju inkvizicije ločiti cerkveno in politično inkvizicijo. Prva je imela za cilj čisto versko področje in se je odlikovala po svoji zmernosti in prizanealiivoati, druga pa se je kmalu izrodila v sredstvo političnega ob'aJu-navanja. Bonifacij VIII Izmed srednjeveških papežev je Bonifacij Vili. morda pri nekaterih zgodovinarjih naj-slabše zapisan. 2e v srednjem veku sumem je vstala proti nieniu huda vojna, ki so jo uprizorili z raznih strani in od raznih političnih skupin. Tako je znano, da ga je tudi slavni italijanski pesnik Dante Alighieri postavil v svoji znameniti pesnitvi v pekel in morda se je predvsem njemu zahvaliti, da je dobil Bonifacij Vili. v zgodovini tako slabo ime. Treba pu je pri vsem tem poznati politično ozadje Gonja proti Bonifaciju se je začela pred-vsem na francoskem dvoru. Leta 1302 je francoski kralj Filip Lepi obtožil papeža ničesar manj, kakor knvoverstva, še dalje, obtožil sa je nemorale, kršenja spovedne molčečnosti in še dalje, obtožil ga je celo zveze s hudičem. Celo potem, ko je Bonifacij umrl, je maščeval-ni francoski kralj zahteval od njegovega naslednika, da je obnovil sodni postopek proli umrlemu papežu, da bi ga črtal iz seznama zakonitih papežev. Spletkarski kralj je našel celo 37 prič, ki so obtožile pokojnega papeža brez-boštva. Vsa zadeva je prišla končno pred cerkveni zbor v Vienni leta 1311, kjer pa so čluui cerkvenega zbora vse obtožbo zavrgli. Toliko nasprotje bi ostalo precej nerazumljivo, če ne bi priznali v Bonifaciju tudi nje- Sovih slabosti. In v resnici je pripadal pu|iež on i faci i VIII. tisti skupini ljudi, ki s svojo neodjenfjivostjo in s svojo vztrajnostjo ter ve-likopoteznostjo ustvarjajo neprijatelje sebi in stvari, ki jo zagovarjajo. Bil je po značaju zelo zelo oblasten, silovit v občevanju a svojimi podrejenimi, ni poznal kakšne sredine, marveč je šel vedno do skrajnih meja možnosti, ni se menil za nasprotnike, marveč jo korakal ilo svojega cilja brezobzirno ter se ni bal nobenih ovir. Dodati je treba, da je bil od sile razumen (njegov zdravnik ga je opredelil, da ima levji pogum in orlov razum), toda kljub temu ni mogel razumeti zgodovinskega trenutka. Casi Inocenca III. so že davno prešli Krščanska Er-ropa kot politična enota se je že davno razdvojila. Bonifacij VIIL pa je mislil, da bo Se lahko združil Evropo pod vrhovnim političnim vodstvom rimskih papežev. To so bile napake in nepravilne sodbe, na katerih je Bonifacij VIII. gradil svoje delo. Toda kljub temu je po svojem izredno plodovitem in velikopoteznem delovanju Bouifacij VIIL priznan kot velik papež in niegove zasluge za Cerkev so številne in velike. - , Kot ena izmed njegovih zaslug se lah»« navede prav odpoved prejšnjega papeža Celestina V., ki, čeprav svetnik, je bil popolnoma nezmožen voditi težko dolžnost vrhovnega poglavarja Cerkve ter je polagoma postal samo slepo orodje neapeljskega kralja Karla Anžu-vinskega ter s tem ogromno škodoval Cerkvi. Ko ie bil na Celestinovo mesto izvoljen Bonifacij VIII., si je takoj zastavil za cilj utrditi mednarodni mir. Potreba tega cilja je bila » tisti okoliščini nad vse jasna. Vojske so divjale med Francijo in Anglijo, med Neapeljskim kraljestvom in Araffonskim. med Benetkami in G«; novo, med Benetkami in Akvilejo, v Nemčiji je divjala državljanska vojaka, v Italiji »e Sosamezna mesta borila na amrt in življenj . onifacij se je z vso odločnostjo začel potc?0' vati za mir in marsikaj, lallko se reče, >"eanu veliko dosegel, pri tem se pa zelo obsovraz" in onemogočil. Tako si je s pomiritvijo mes» Florence nakopal silnega sovražnika v oseu Danteja Alighierija, ki ga je nato v svoji pe snitvi postavil v pekeL Za naša mlajše STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET Dvignila sta se ia odšla z roko v roki proti gozdu. Usedla sta se v bližini drevesa na mah in opazovala veverico, ki je večkrat prišla iz gnezda in se vrnila vanj. Nato sta se začeli pogovarjati o ptičkih, drugih živalih, o cvetlicah, o 6vojih zbirkah tn o školjkah, katere bodo vsi trije nabirali ob morju, kamor bodo prav kmalu odšli. Pogovarjala sla se tako dolgo, dokler Verica ni pozabila na svojo žalost ln zopet postala vesela. Po kosilu jo je Francek poklical na vrt. »Verica,« ji Je dejal, »upam, da ne boš veš Jokala zaradi male veverice.« »Ne,« mn je tiho odvrnila. »Pridi z menoj! Grem po njo. Izkopati ji hočem grob in jo položiti vanj z vsemi cvetlicami yred, s katerimi si jo ti obdala.« »Prav rada grem s teboj. Stankota pa nI treba klicati. On Vzame vse le za šalo. In vendar je ta dogodek tako žalosten. Kaj ne Francek?« Odšla sta torej skrivaj v utlco, kjer je še vedno ležala veverica na tleh sredi cvetlic. Položila sta jo v malo leseno škallo, katero je Francek prinesel s seboj in jo pokrila s cvetlicami. Kalo pa je Francek vzel lopato in odšel iz ulice. iVerica mu je Bledila in previdno nesla škatlo t mrtvo veverico. »Mislim, da bo najboljše, če fo pokopljeva v gozdu,« je dejal Francek. »Saj je tam živela tako prečno.« Odšla sta v gozd in Francek je izkopal globoko jamo. Verica pa je stala ves čas poleg njega in ga opazovala. »Ali fie »1 ne zdi prav, da bi molila zanjo?« je nenadoma vprašala. »Ne, Verica, tega nI treba, ker veverica nima duše. Pač pa lahko moliš za samico, da bi svojega tovariša preveč ne pogrešala in da bi njeni otroci dorasli brez neprilik.« »V ta namen pa 6em žo molila.« jo odvrnila Verica. Položila sta veverico v Jamo ln pokrila grob a mahom. Okrasila sta ga še s cvetlicami fn i mladimi smrekovimi storži. Nalo sta se vrnila * utici. Francek je opazil, da je Verica bila še vodno nekoliko žalostna. Spoznal je, da imajo deklice mnogo bolj nežno čuteče srce kakor deckt in iato so sa takšne stvari bolj občutljive. Verica pa je prekinila njegovo razmišljanje. »Francek,« je dejala, »kako sem vesela, da •1 postal naš, ker sem spoznala, kako znaš vsako stvar prav razumeti. Stanko pa tega ne zna vedno.« Francek se le njenih besed zelo razveselil. Vse popoldne sta se igrala skupaj. Metala sta Bogo in Francek se je trudil, da je vedno zmagala Verica, ne da bi opazila, da Je to delal nalašč. Po malici so otroci odšli z eoepo Rayevo v gozd in sedli na klopco v bližini drevesa, kjer je bik» veveričje gnezdo. Otroci so sedeli čisto mirno, da bi videli veverico I>nti iz gnezda. »Ali tudi veverico nesejo jajca?« je vprašal Stanko. »Nikakor ne,« |e odvrnila gospa Rayeva. »Ali pa namesto jnje znesejo že kar mäie veverice?« »Res je tako,« Je odvrnila gospa. »Najprej oče ln mati pripravila toplo gnezdeče v kakšni drevesni duplini ali pa zgradita veliko gnezdo na najvišjih drevesnih vejah. Ko je gnezdo pripravljeno, položi samica svoje mladiče na toplo ležišče, katerega sta jim s samcem tako skrbno pripravila. Od začetka so fe zelo slabotni, brez dlake in njihove oči so popolnoma zaprle. Zalo jih mora zelo skrbno čuvati in paziti, da jih ne zebe.« »Toroj so mladiči poprej bili v njenem telesu, kakor jajčeca pri pličkih?« je vprašala Verica. »Seveda,« je pojasnjevala gospa Rayeva. Sprva so bili tako drobni, kakor seme pri cvetlicah ... resnična mala jajčeca.« »In ta jajčeca je oče potem oplodil, kaj ne?« Je vprašal Stanko. »Da. Nalo so polagoma postala vedno večja in so se počasi spremenila v male veveričke. Toda te so bile Se mnogo preslabotne in preveč nežne, da bi mogle živeti znnaj na zraku in svetlobi Zalo bo ostale v materinem telesu, kjer so bile mnogo bolj na varnem in na loplem. kakor v najlepšem gnezdu. Tukaj so rastle toliko časa, dokler niso postale dovoli velike in močne, da so lahko prišle na svet. Samica je nekako vedela, kdaj so mladiči dovolj veliki; tedaj je ostala v gnezdu in ko se je drugo jutro samec prebudil, ie zagledal tri otročifke in svojo družico, kt Jih je s ponosom gledala.« »Ali jim tedai oče začne nositi lešnike? Gotovo jih mora sam zdrobiti, ker mladiči najbrže tega še ne zmorejo,« je pristavil Stanko. Gospa Rayeva se je nasmehnila. »Male veveričke Se ne morejo jesti lešnikov,« Je pojasnjevala. »Toda narava je tudi za to poskrbela. Dobivajo hrano, kakršno imajo vsi mU-diči višjih živali. Isto hrano, kakor ste jo imeli vi, ko ste bili majhni. »Ali .misliš mleko?« je vprašala Verica. »Da,« je odvrnila gospa Raveva. »Videli ste že, kako mladi telički sesajo mleko. Ko ima veverica mlade, ima tudi ona mleko, prav tako kakor krava. Male veveričke živijo nekaj tednov samo od tega mleka. Ko nekoliko dorastejo, jih oče nauči jesti ludi lešnike, storže in želod. Ves čas dokler bo mladiči še zelo majhni, samec skrbno pazi, da bi se noben sovražnik ne približal gnezdu. Ko pa mladiči postanejo večji, jih uči skakati in plezati po drevju. Pokaže jim tudi, kateri sadeži so dobri za hrano. Mladiči ostaneta pri svojih starših mnogo več časa, kot pa ptički. Zapustijo jih šele jeseni, ko so ie popolnoma odrasli. Kmalu jih popolnoma pozabijo naslednjo pomlad si sami poiščejo družico in si ustanovijo lastno druži nioo. »Čudno, da teko hitro pozabijo svoje starše,« Jo vzkliknila Verica presenečena. »Gozdne iivali nimajo mnogo spomina.« (o je poučila gospa Rayeva. »One ne morejo misliti, čuditi se in spominjati se, kakor mi. Vse, kar storijo, delajo le nagonsko in slepo izvršuieto zakone, ki jih je Bog položil v naravo. Tudi njihov strah ja nagonski ia jih ne muči kakor nas. Ko w jim približa kakšna večja živiL te nagonsko zbežijo in se skrijejo. Vedno so pripravljene da zbeže, zaradi kakršnega koli vzroka, toda to Se ne pomeni da živijo v neprestanem strahu. Saj tudi vi ne živite v neprestanem strahu, da bi vam kakšna stvar ranita oči m vendar se vaše trepalnice zaprejo, kakor hitro se vašim očem približa kakšna nenavadna stvar., prab, premočna svetloba ali kar koli. Z-P«*? gonsko, no da bi pri tem kaj mislili. Ne smemo torej misliti, da so malo živalce srečne ali nesrečne ker so boječe. Niti malo nimajo pojma o tem,' kal Je trpljenje-« »Ali misliš, da Je veverica zelo lalostna, ker Je njen tovariš mrtev?« je vprašata Verica. »Zelo verjetno Je opaziladaganl *eč.« Ie dejala gospa Rayeva. »Čutila Je, da se l(. neka spremenilo, ker ni videla več njegove «lavtee, ki s" je poprej od časa do časa pokazala v <* Prtini. Vendar pa ne moremo reči, da bi iivali bile S, oU si ne morejo predstavljatr trpljeng in smrti tako, kakor mr. Zato po mojem- mhenta tudi mala veverica ne žaluje po evojem tovariši*, Prepričana sem, da ga bo prav kmalu pozabila, če ga že ni in da se sploh ne bo več spominjala, da je kdaj bil pri njej.« »Tega pa sem zelo vesela,« je vzkliknila Ve* rica. »Tako zelo mi je bilo hudo zaradi ubogei male veverice. Res je najbolje, da čim prej pozabi na svojega tovariša. Sai ima svoje otročifke in zato ne bo ostala sama. Toda zaradi mrtve veverice mi je pa le še vedno težko. Bila je tako vesela iti živahna, sedaj pa leži mrzla iu negibna pod zemljo.« »Res je velika škoda vzeti brez potrebe živj Ijenje tem malim in veselim živalcam. Saj je. to vse, kar imajo. Življenje je edini, čudoviti dar, katerega jim je Bog naklonil. Ne razumem, kaka je mogoče najti užitek v tem, da se jih umori. V tem se odkriva v človeku najnižji nagon. Kaie se njegova sebičnost in njegova krutost. PcSaj zati hoče, da je močnejši kot vsa druga živa bitja. Mogoče bosta neko.: tudi vidva, moia dečka, čutila v sebi to. Ne pustila, da bi se to nagnjenje pokazalo na znnaj. Zavedajta se, da je krutoert najbolj nizkotno nagnjen» v človeškem srcn. Nie Je ne more opravičiti. To nagnjenje nas najbolj oddaljuje od Boga. Brezobzirnost do živali pa je eden izmed zunanjih pojavov tega nagnjenja. Kdor pa zm biti dober do živali, skrbeti «»nie, jih ljubiti in občudovali to. kar je na njih občudovan ia vrednega in se zanje celo boriti.« jo pristavila in z nasmehom pogledala oba deità, »postane plemenit. Takšni ljudje postanejo do-brotniki človeštva.« »Pazil bom na to drevo, da bom videl, kdaj bodo veveričke prišle ven in se bodo začele uB« plezati,« je dejal Stanko. »Meni so veverice boli všeč kot Ptički. Ko bom velik in bom postal Han parlamenta, bom predlagal zakon da niMe n» sme loviti «rozdnih iivali «'<>• A" njete. Vse živali, ki so v živalskih vrtovih, M ukazal prepeljati v njihovo rojstno, detelo.« »In ti sam tudi ne boš hodil na lov na divje rvetf?« ga je zaskrbljeno vprašala Venca. »Gotovo ne,« ie odvrnil Stanko. »Kar se tega tiče, sem se ie premislil.« »Kaj boš postal pa ti. Frsncek. ko boš velik ?« je vprašala Verica, ko sta se nekoliko pozneje vračala z roko v roki iz gozda. Zelo rad imam živali,« je odvrnil FranceB. »Vendar pa mislim, da jim ne bom posvetil svo-jeg? šivanja, ko odraslem. Človek je mnogo vifje bitje. Mogoče bi postal zdravnik... Toda Ze je le mnogo višji od ljudi - . Mogel M... mogel bi postati duhovnik... Toda to ! * skrivnost, Verica. Ne smeš tega nikomur po-, vedati.« (Konec prih.l Kmetovalci, Bariani in drugi! Na Barju, pa tudi v drugih predeb'h na'e pokrajine želimo letos ia,ejati najmanj 1000 hektariev • •onlnicaml za I>datavo Jedi nega olja. Na Barju dajemo prednost travnikom in pašnikom, ki so varni pred dalje časa traja-jočo poplavo. Seveda pa la oko sadimo sončnice pri kolobarjenju tudi na ie obstoječih njivah. Seme in vsa potrebna navodila za sajenje boste dobili pri nas. Na željo bomo preskrbeli tudi umetna gnojila. Jamčimo za odkupno ceno, ki Vam bo zagotovila lepo donosnost. Kdor se bo ie letos odzval, bo imel tudi v prihodnjih letih prednost, kajti soočnice kaaM stalee fejUL Vsaka večja vas bo imela po enega kmetovalca kot našega poverjenika. One posestnike, ki imajo dovolj zemlje, pa bi jo sami ne mogli obdelovati in bi je zato aefeaj Mi f saje«, »rartna. mm ta parete i Bavetta reikcsti »«nai la pagate*. Pra» laka aaj se i» vi j t «ai. ki M ja ra« na* * aijea. V vaseh, kjer še ni poverjenikov, pa bi se ta ali oni kmetovalec zanimal za pover-jenišlvo, naj nam to takoj sporoči. Ker je za ledino potrebno jesensko oranje, prosimo, da se interesenti lakot javijo poverjeniku ab pa z dopisnico naravnost tovarni olia HROVAT & KOMP.. Ljubljana Palača Liubianske kreditne banke III. nadstropje n Vsi delodajalci te opozarjajo na določila aaredbe o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, na podlagi katerih vsak delodajalec, ki želi taposliti delavca ali nameščenca (tudi hišno gospodinjske in kmečke posle), ga sme sprejeti samo s psoredovanjem namestitvenega urada, ki posluje na deželi pri vsakem občinskem uradu. Jedilno olje nadomestek si lahko pripravite sami z našim preizkušenim praškom „Amlson". — 1 zavitek Amtsana zadostuje za 1 in pol litra oljnate mešanice in velja L. 1.50, po pošti L. 2.50. — Denar morate poslati v naprej. Navodilo je zraven. Prodaja drogerija Kam. Ljubljaaa. Židovska nI. 1 Na deželi pa zahtevajte Amisan prašek pri Vašem trgovcu ali zadrugi. Trebelao nad Mokronogom. Pretekli teden smo spremili v večnost pok. Janeza Žagarja iz Radne vasi, ki je postal žrtev pod konjskim kopitom. Pokojni Janez je Sel, da bo konje zapre-gel v voz; kar naenkrat ga je konj udaril • tako silo s kopitom v trebuh, da je bila zdravniška pomoč brezuspeSna. Naj mu sveti večna luči Izdelujea razna vre-tena za krožne žage. Avtomatične brusilne stroje za brušenje gaterskih in krožnih žag. Fran Lončar isdeloratelj avtomatičnih brusilnih strojev Celovgka 43, Ljubljana VII Športni pregled V novih razmerah te je znalel tloventki nogomet v težkem poiožaiu. V Ljubljantki pokrajini to ostali le trije močnejši nogometni klubi — Ljubljana, Hermet in Mart — ottali to ostali Izven novih meja. Pri organizaciji novega prvenstvenega sistema se je znašla Slovenska nogometne zveza v precejšnjih Škripcih. Po kratkotrajni krizi pa so le sestavili prvenstveni razred, v katerem ii« sedem klubov. Poleg že zgoraj omenjenih — Ljubljane, Hermesa in Marsa — to sprejeli v prvi razred ie Jadran, Svobodo, Gratiko in Elan. Torej samo ljubljanski klubi razen Elana, ki zastopa dolenjsko metropolo. Prva srečanja med ooitvi to bila ie nezanimiva. Polagoma pa to te enajttorice vigrale, igre so postajale od nedelje do nedelje zanknivejie, na igrišča je začelo prihajati tudi več 'gledalcev. V nedeljo so odigrali četrto kolo jesentkega prvenstva, o katerem podajamo v naslednjem kratko poročilo. Mars:Grafika 5:0 (3:0) Na skromnem Marsovem igriiču za Kolintko tovarno se je nabralo precej ljudi, ki to bili priča Marsovega gospodarjenja na zelenem polju. V Marsovem moštvu je nekaj itai.i igralcev, med njimi Doberlet, Slamič, Sočan in Slapar, ki obvladajo žogo tako dobro, da jim »Titkarnarji« nito mogli blizu. Borili to te do konca, vendar precej stisnjeni pred tvoja vrata, v katera sta izttrelila Slapar in Žigon po dva gola, Doberlet pa enega. Polčas je bil 3 :0. Jadran : Svoboda 2:2 (2:2) Po lepem nastopu, katerega je pokazala Svoboda prejinjo nedeljo proti Ljubljani, je bilo veliko zanimanje za njeno igro proti Jadranu iz Trnovega. Obe moštvi sta približno enako sposobni in se borita za vodstvo med slabšimi v prvem razredu, t. j. za četrto metto. Igralci Svobode to mladi in veliko obetajo. Vendar, proti izkuienej-iim Trnovčanom niso nogli doseči več kot izenačenje. Prvi gol za Jadran je dai Zinke, za tem je Svoboda izenačila po Bačniku, Turšič pa je dodal ie en gol in Svoboda je nekaj časa vodila e 2:1. Veselje pa jim je pokvaril Trnovčan Hočevar, ki je pognal žogo v mrežo in izenačil na 2:2, kar je ostalo do konca. V drugem polčasu smo videli le nekaj kotov in veliko naprezanja na obeh straneh, izida pa nito mogli spremeniti niti črni niti rdeči. Slivovko, hruševec, pelinkovec in rum al lahko prav poceai sami napravil«. 1 steklenica naše umetne esence za napravo 5 litrov oli-vovke. hruševca, pelinkovca ali ruma stane L. 15°-, po pošti L. 21'—, 2 steklenici po pošti L. 86-—, 3 steklenice po pošti L. 51-—. Točna navodila na vsaki sleklenici. Prodaji drogerija lügt. Ljubljana, Židovska ul.1 Prolesorska raztresenosl Gospod profesor gre zjutraj v Solo. Sreča svojega tovariša in ga lepo pozdravi. Tovariš ga pa najprej čudno gleda, nato pa de: »Ali, prijatelj, kaj se vam je zgodilo? Na eni nogi imate obut črn čevelj, na drugi pa rumenega. To se meni že ne bi moglo pripetiti.« — Profesor: »Ali kaj, za božjo voljo, naj pa storim. Doma imam namreč samo še en par čevljev m tisti je prav tak kot ta.« Preiikušen redilni prašek „Redin" za pratile Pri malih praškkih pospešuje Redin prašek hitro rast, krepi kosti in |ih varuje raznih bolezni. Večji prrSiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavi jato. Zadostuje že 1 zavitek za 1 praSiča ter stane 1 zav. L. 5 -, po pošti L. 9", 3 zav. po pošti L. 19--. 4 zav. po pošd L.24'-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: piavi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerija Kane, Ljubljaaa, Židovska ul.1 Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Naročniki iz Tržaške in Goriike province morajo poslati denar vnaprej. Mall oglasnik V Domoljubu se zaračunajo mali oglasi p0 besedah, in sicer plača tisti ki išče «lutko U 0.80 sa besede; v ženitvenih oglasih jn dopisih beseda L. 1'— ; v vsek drugih ogl*. sik slane beseda L. 0U0. Vnem oglasom se prišteje še oglasni davek. Na niarijši znesek L T—, za ženitvene oglase L. 20--. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značata. Pristojbina za nule oglase se platoje naprej. I$em kenja • Pubi«, visok 157 cm. star T let. kostanjevo barve, majhna bela lisa na stavi. fig tt. 1012. Najditelju dam 1000 lir nagrado. Jakob Kune, Rovte »7 -pri Logatcu. Vajenca za tapetniško obrt sprejmem' takoj. 8u* novanje v hlil. Franc Jerman, tapetnlk. Novo metto. Hlapca sprejmem takoj. Gabrovšek Ludvik, Studenec it S, p. D. M, Polje. Suhe gob« jurčke ln lisičke kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran Pogačnik v Ljubljani, Tyrieva cesta iL li (Javna skladišča). Zele reven dijak iestošotec, prost dobre ljudi -isa suknjo In drugo obleko. Naslov dijaka se Izve v upr. »Domoljuba« St. 1S1M. Vež razlü harmonik Šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov ln drugih predmetov Jo ugodno naprodaj pri »Prometu« (naspr. križan tke cerkve) tu. dl ob nedeljah dopoldne na ogled. Mlad Jevljar. pomočnik so sprejme takoj za znefiana dela za stalno. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod Cev* ljarski pomočnik it 1228«. JADLIN - Jabolčnih i za izdelavo umetne domače pijače- Vas stane n 50 litrov zavitek L. 11 40. po pošti L. 16—, 2 u-vitka po pošti L. 30-—, 8 zavitki po pošli L. 43-Predaja Drogerija Emena Ivan Rane • Ljmbljana . Nebotičnik Te dni bo dotiskana Družinska pratika za leto 1942. Dobili jo boste za ceno 12- v Ljudski knjigarni, v trgovini Ničman in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubljani in na deželi. Ker naklada ni velika, sezite takoj po pra-tild sv. Družine. Mostova esenca JHostin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov L. 15-—, po pošti L. 23 50, 2 steklenici po pošti L. 42 -, 8 steklenice po pošti L. 57 5'J Prodaja drogerija Kant. Ljubljana. Židovska ul.1 Na deželi pa zahtevajte Mostin pri Vašem trgovca ali zadrugi, ker si prihranite poštnina «ru^lklÄ^npr^a '.D^IJu'baTÄ&^e zTraÄ t >P'*™>> r , 6 a, » t vo .DomoIJnba«, naroWna, h» »«O«* - Äik: JÓL K » j i i e ÄlisIÄ jÄ^'a RT " "