SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • ŠTEV. (N°) 15
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 1 de mayo - 1. maja 2014
KRIZ V LUCI TRETJEGA DNE
PS razpada. Vlada tudi?
URŠKA MAKOVEC
So kraji, na katerih veliki petek dobi svojo pravo razsežnost in postane še posebej svet. V mislih imam kraje velikega človeškega trpljenja, muk in smrti. Za Slovence so to zlasti vse naše »katedrale mučeništva« - Kočevski rog, Teharje, Barbarin rov in premnogi drugi. Eden takih je tudi slovenska cerkev Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Pa ne zato, ker bi tam bil kdo mučen ali ubit.
Tam počivajo telesa tistih Slovencev, ki jih komunistični zubelj smrti sicer ni dosegel, a jih je zaznamoval za vse življenje, saj so morali v svet. Oropal jih je najbolj svetih reči - njihove domovine, doma, prenekaterega tudi njegovih najdražjih. Ogromno svoje energije, časa in denarja so nato vložili, da bi si v novi državi, ki jih je sprejela, ustvarili »nadomestek« domovine. Ostali so ji zvesti in poskrbeli, da ji zvesti ostajajo rodovi vse do danes - da vsako soboto v slovenskih šolah izobesijo slovensko zastavo in da slovensko himno pojejo na vsaki svoji prireditvi, torej neprimerno večkrat, kot to počnemo v Sloveniji.
In vendar se nihče iz domovine ne zmeni zanje. Se več - ostajajo »narodni izdajalci«.
Drugo, kar na poseben način posvečuje to cerkev, pa so vsi tisti, ki redno zahajajo tja ne le k slovenskim svetim mašam, ampak tudi zato, da se srečajo s svetinjami svojih src - da pridejo v zavetje brezjanske Marije Pomagaj, katere podoba visi nad oltarjem, da svoja prizadevanja za slovenstvo izročijo škofu Slomšku in zlasti, da ob relikvijah blaženega Alojzija Grozdeta žalujejo za vsemi, ki so jih izgubili v bratomoru. Verjetno je to cerkev, iz katere najpogosteje misli uhajajo v prej omenjene katedrale muče-ništva, k slovenskim mučencem; cerkev, v kateri se najbolj zavedajo duhovne moči, ki jo imamo Slovenci v nebesih in ki bi lahko bila neizmeren vir za obnovo vsega naroda.
In vendar se nihče iz domovine ne zmeni zanje. Še več - ostajajo »narodni izdajalci«.
Jezus je na veliki petek trpel zaradi fizičnih bolečin, zaradi naši grehov. A tisto, kar je grozo pripeljalo do skrajnosti, je bila duhovna samota. »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« Lahko si predstavljam, da so si vsi tisti, ki so prehodili pot čez Ljubelj na Koroško in od tam v širni svet ali so po kakšni drugi poti takrat morali zapustiti domovino, to vprašanje že velikokrat ponovili. Izgubili so vse, v novem svetu zgradili življenje povsem na novo, ogromno truda vložili, da so ostali zvesti svojemu rodu, ta pa jih je vedno tajil in to počne še danes. V njihovih življenjih je bilo vse preveč velikih petkov ... In vendar sem v le redkih osebnostih v Sloveniji našla toliko velike noči, kot je je med našimi rojaki, za katere se nihče ne zmeni!
Medtem ko Slovenija še vedno pribija Jezusa na križ in tišči kamen, da se ne bi odvalil od groba, je vstajenjski mir že zdavnaj zajel tiste, ki so ga hoteli sprejeti. Tako lahko tudi križe, ki jim jih nalagajo lastni bratje v domovini, gledajo v luči in miru tretjega dne.
(Časnik.si)
Stranka Pozitivna Slovenija, ki jo je ustanovil Zoran Jankovič in je stala na čelu dosedanje vladne koalicije, je pred razkolom. Pretekli petek namreč, v večernih urah, je v tekmi za predsedniško mesto zmagal ustanovitelj, ki je s 55 % glasov prekosil premierko Alenko Bratušek. Ta pa je
Alenka Bratušek
že pred volilnim kongresom zagotovila, da bo, če bo poražena, odstopila kot predsednica vlade.
Težko je v tem trenutku, ko zaključujemo naš list, dokončno povedati, kam se bo razvoj položaja obrnil. Danes, v ponedeljek, 28. aprila, sta se namreč zgodila dva sestanka - eden pri novoizvoljenem predsedniku Zoranu Jankoviću, drugi, dve uri prej, pa pri premierki
Alenki Bratušek. Med člani poslanske skupine PS je čutiti napetost in zmedo. Nekateri so iz PS že izstopili, nekateri to napovedujejo. Koalicijske stranke pa se že pripravljajo na predčasne volitve.
Janković, ki je bil po kongresu molčečen, je v vabilu na sestanek zapisal: »Kongres stranke je za nami in dejstvo je, da odslej nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Možni sta dve poti: lahko se razidemo, lahko pa postanemo še bolj enotni.« Janković je v vabilu članom sveta stranke predlagal v sprejem tri sklepe. Članice in člani sveta naj sklenejo, da pričakujejo, da predsednica vlade še naprej ostane na svojem položaju, saj so ji člani stranke na kongresu odločno izkazali podporo kot predsednici vlade. V koalicijski sporazum naj se vključi terminski plan ključnih projektov, ki so pomembni za razvoj Slovenije. Nazadnje pa še, naj zavrnejo poskuse vmešavanja članov drugih strank v interne zadeve stranke.
Tako Janković. A vendar je treba poudariti, da njegov sestanek uradnih sklepov ne more prinesti, saj lahko sejo sveta uradno skliče le predsedujoča temu organu, to je Bratuškova. Med poslanci PS
Zoran Janković
je precej napeto, saj so eni na tej, drugi na drugi strani. Dragan Bosnić je izstopil iz stranke, iz poslanske skupine še ne. Razmišlja pa o tem, da bi odšel med neodvisne poslance. Poslanec Alojz Potočnik se kongresa sploh ni udeležil, saj je bil sklican neprimerno, neodgovorno in nerazumno. Tako se bo tudi odzval. Sledili so še drugi izstopi ali napovedi odhoda.
Bratuškova naj bi odločitev o svojem morebitnem odstopu s funkcije sporočila predvidoma ta torek, 29. aprila, ko se bo sestala tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Tedaj naj bi padla tudi odločitev o tem, kdaj bi lahko bile predčasne volitve. Koalicijski partnerji, ki so že izjavili, da koalicije ni več, so namreč za čim prejšnje predčasne volitve. Prav tako opozicija. Po nekaterih napovedih bi do njih lahko
prišlo septembra.
V štirih letih bodo v Sloveniji kot kaže dobili še četrto vlado. Moralnega teologa dr. Ivana Štuheca to in rezultat kongresa PS niti ne preseneča. Imamo vlado, ki je zelo raznorodna, stranka PS pa je po njegovih besedah nastala na podlagi negativnih motivov. Štuhec predvideva, da bo desni pol na evropskih volitvah zmagovalec, a da bo to pomenilo dodatno mobilizacijo za levico. Hkrati pričakuje, da se bo del stranke PS priključil stranki Igorja Šoltesa.
Zdaj ni druge možnosti kot predčasne volitve, se strinja Štuhec, ampak kakšen bo njihov izid? Meni, da se bo krilo Alenke Bratušek povezalo z Igorjem Šoltesom, ki pravzaprav nima stranke. »Strici in tete iz ozadja snujejo tako nov projekt nove stranke s tako imenovanimi novimi obrazi. Če se bo tak projekt na evropskih volitvah uresničil, je to izhodišče za držav-nozborske volitve.«
Prepričan je, da bo evropske volitve 25. maja sicer osvojil desni pol, levico pa bo to dodatno mobiliziralo, tako da je vprašanje, kakšna bo jeseni relativna večina.
Dva papeža svetnika
Papež Frančišek je preteklo nedeljo, 27. aprila, pred več milijonsko množico za svetnika razglasil velika papeža 20. stoletja Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. Zgodovinski dogodek je zaznamovala tudi prisotnost dveh papežev na trgu sv. Petra. Prvič od odpovedi svoji službi je v javnosti s papežem Frančiškom soma-ševal zaslužni papež Benedikt XVI.
Dva papeža svetnika, dva papeža skupaj pri daritvi svete maše. Nedvomno znamenje zbornosti, obče-stvenosti Cerkve, Kristusovega skrivnostnega telesa. V nagovoru po evangeliju se je papež Frančišek navezal na nedeljski evangeljski odlomek, v katerem se je Gospod prikazal Tomažu. Ko je videl njegove rane, je vzkliknil: »Moj Gospod in moj Bog!« Te rane so po besedah papeža Frančiška trajno znamenje Božje ljubezni do nas in so nujno potrebne za vero, da je Bog ljubezen, usmiljenje in zvestoba.
«Sveta Janez XXIII. in Janez Pavel II. sta imela
pogum, da sta pogledala Jezusove rane, da sta se dotaknila njegovih ranjenih rok in njegove prebo-dene strani. Ni ju bilo sram Kristusovega mesa, nista se pohujšala nad njim, nad njegovim križem; ni ju bilo sram bratovega mesa, ker sta v vsakem trpečem človeku videla Jezusa. Bila sta pogumna moža, polna Svetega Duha, in sta pričevala Cerkvi in svetu o Božji dobroti, o njegovem usmiljenju«, je dejal papež Frančišek.
Zatem je spregovoril o tragedijah 20. stoletja, ki pa ju niso premagale. »V njiju je bil močnejši Bog; močnejša je bila vera v Jezusa Kristusa, človekovega Odrešenika in Gospodarja zgodovine; močnejše je bilo Božje usmiljenje, ki se razkriva v teh petih ranah; močnejša je bila Marijina materinska bližina.«
Izpostavil je tudi njuno upanje in veselje, ki sta ga kljub grenkobi trpljenja delila vsemu Božjemu ljudstvu. To velikonočno upanje in veselje je bilo po besedah papeža Fran-
čiška mogoče zaznati v prvi krščanski skupnosti, ki je živela v ljubezni, usmiljenju, preprostosti in bratstvu. »In to je podoba Cerkve, ki jo je imel pred seboj drugi vatikanski koncil. Janez XXIII. in Janez Pavel II. sta sodelovala s Svetim Duhom, da bi Cerkev naredila tako, kot je bila, in jo posodobila po njeni izvirni fizionomiji, kakršno so ji dali v teku stoletij svetniki,« je poudaril sveti oče in dodal, da je pri sklicu koncila Janez XXIiI. pokazal prefinjeno učljivost Svetemu Duhu.
Janeza Pavla II. pa je označil kot papeža družine, kar je tudi rekel zase. »Naj oba nova sveta pastirja Božjega ljudstva posredujeta za Cerkev, da bi bila ti dve leti sinodalne poti učljiva Svetemu Duhu v pastoralnem služenju družini. Naj nas oba učita, da se ne bomo pohujševali nad Kristusovimi ranami, da se bomo poglabljali v skrivnost božanskega usmiljenja, ki vedno upa, vedno odpušča, ker vedno ljubi,« je svoj nagovor sklenil papež Frančišek.
Evropske volitve
Kot smo že objavili, bodo v nedeljo, 25. maja, potekale volitve poslancev Republike Slovenije v evropski parlament. Volitev se lahko udeležimo (moralno se jih moramo udeležiti) tudi slovenski državljani, ki živimo v Argentini.
Glasovali bomo lahko na dva načina:
Na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, tisto nedeljo, na Avda. Santa Fe 846 - 6. nadstropje, in sicer od 9. do 17. ure, z osebnim dokumentom.
Lahko pa tudi po pošti. V ta namen je veliko število naših ljudi že prejelo volilno gradivo, ki ga pošilja Državna volilna komisija. Gradivo vsebuje: volilno karto, uradno prazno glasovnico, kuverto z naslovom okrajne volilne komisije. Kako izpolniti in oddati to gradivo, bomo pojasnili v posebnem članku v prihodnji številki. Med volilnim gradivom ni seznama kandidatov, ker ga volilna komisija še ni potrdila in objavila. Seznam kandidatov vseh strank, ki se bodo predstavile, bo objavljen najpozneje 9. maja 2014 na spletni strani volilne komisije: www.dvk-rs.si.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
OBLETNICE
OD NAŠEGA DOPISNIKA
Davnega leta 1964
TONE MIZERIT
Nekateri datumi in obletnice zaznamujejo veliko ljudi, cele narode. Drugi so odločilni za nekaj posameznikov, družin. O teh datumih se običajno ne piše v časopise, lahko pa druge spomni na dogodke, ki so jih takrat doživeli.
Pred petdesetimi leti se je v buenosaireškem pristanišču zbrala mala družbica, ki se je poslavljala od očeta Ivana in sinov Aleša in Martina. Zamenjevali so status izseljencev za primorske zamejce. Kar je za takratne čase bila korenita in redka sprememba, ki je ni bilo enostavno premostiti: ni bilo ne elektronske pošte, ne interneta, ne socialnih omrežij; še telefonske zveze so bile slabe, počasne - in drage. Samo pisma, ki so potovala deset, petnajst, dvajset dni v eno smer. A življenje je pač tako. Odločitev je padla in no hay tutia.
Ko se v tem času srečujemo, si pripovedujemo o nekaterih spominih na tiste dni. Kako si je pristaniški delavec zavihtel velik kovček (zaboj) na hrbet, ga prenesel čez mostiček na ladjo ter po hodniku do vhodnih vrat. Pa se mu vogal zaboja zagozdi v okvir okna in se nevarno zaziblje čez ograjo hodnika. Sreči in delavčevi okretnosti se lahko zahvalimo, da ni zaboj in vse, kar je bilo v njem, zgrmelo v pristaniške vode.
V spomin smo si priklicali tudi občuteno petje terceta sester Fink, ko so vlačilci tovorno ladjo Luisa Costa C odtrgali od pomola v poznem popoldnevu drugega majskega dne. Ne spomnim se solz na obrazih, a ti so bili nekako sivi, še posebej od onih na ladijski palubi.
K temu večeru spada tudi kulinarični utrinek. Da »odplaknemo« žalost, nas je oče Pavle povabil na večerjo v prikletno gostilno. Tam sem prvič videl (in pojedel!) dunajski zrezek (milaneso), ki je čez in čez gledala čez krožnikov rob. Bil sem tako zadovoljen, da sem^ se odpovedal sladici!
Čez tri tedne so se potniki izkrcali v Genovi, kjer jih je čakala kruta novica, ki je popolnoma prekrižala družinske načrte. A te začetne zapreke niso preprečile, da bi se ne ustalili in da je dom nove zamejske družine postal »javka«, kjer so se ustavljali izseljenci ob prihodu na obisk v Evropo; kjer so počakali na sorodnike iz Slovenije.
La Pipeta je že davno zaprla vrata. Tudi Luisa Costa C ne pluje več po morjih okoli sveta. In tudi marsikoga od tistih, ki so bili tisto popoldne v buenosaireškem pristanišču, ni več. Spomini pa ostajajo prav živi.
In prijateljstva.
GB
Nagrada vstajenje za leto 2013
Dobitnik 51. nagrade vstajenje je Viljem Černo s svojo pesniško zbirko Ko pouno noći je sarce - Ko polno je noči srce. Kot je zapisala žirija, se v njegovih pesmih zrcali hribovski svet zahodne karnajsko-terske Benečije.
Nagrado vstajenje podeljujejo zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom. Iz lanske izvirne knjižne bere je žirija v sestavi Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Diomira Fabjan Bajc, Neva Zaghet, Magda Jevnikar in Marij Maver pregledala 19 del z letnico
izdaje 2013.
Pesniško zbirko Ko pouno noći je sarce - Ko polno je noči srce sta izdali Goriška Mohorjeva družba in Kulturno društvo Ivan Trinko. Njenemu avtorju Viljemu Černu, sicer znanemu kulturnemu delavcu iz videmske pokrajine, so nagrado izročili na slovesnosti v ponedeljek, 28. aprila, v Peterlinovi dvorani v Trstu.
„V njih ni najti nič folklornega, preprostega in naivnega, temveč izrazito moderen pristop, poln bolečine. Osrednja tema Černovega pesniškega sveta je zemlja, ki so jo ljudje s trpljenjem obdelovali in vanjo polagali k večjemu počitku svoje drage. Zemlja ima dušo in nosi v sebi lepoto trav, cvetja, drevja in v njej pesnik začuti, da je tudi on del te narave, ki jo ljubi, kakor jo ljubijo tudi vsi njegovi bratje, tudi tisti, ki so odšli v širni svet," je v utemeljitvi nagrade zapisal član komisije Marij Maver.
Černove pesmi tematizi-rajo hribovski svet zahodnega, karnajsko-terskega dela Beneške Slovenije, kjer tečeta reki Ter in Karnahta. Napisane so v terski slovenščini, z le malo furlanizmi in italijanizmi. Glasovno in besedno so zavestno približane slovenskemu knjižnemu jeziku, izvirnik pa dopolnjujejo še različice v slovenščini, furlanščini in italijanščini.
ŽALOSTNO
Na dražbi je cerkev
Na mariborskem okrajnem sodišču se 9. maja obeta prva dražba ene od cerkva v lasti tamkajšnje finančno obubožane nadškofije.
Kot je razvidno iz razpisa dražbe na spletni strani sodišča, bo sodišče na zahtevo gradbenega podjetja SCT v stečaju poskušalo poiskati kupca za nedokončani cerkveni objekt v Košakih pri Mariboru. Objekt je ocenjen na 1,676 milijona evrov, na voljo pa je vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki morajo najmanj tri delovne dni pred dražbo vplačati varščino v višini desetih odstotkov ocenjene vrednosti. Dolg do propadlega gradbinca sicer znaša dobrih 665.000 evrov. Nedokončana cerkev stoji na zemljišču, ki so ga kupili tamkajšnji verniki, mariborska nadškofija pa je po smrti takratnega župnika s podjetjem SCT sklenila poravnavo in mu za poplačilo neplačanih del odstopila nadomestno zemljišče v neposredni bližini cerkve. Do sklenitve dogovora pa nikoli ni prišlo, saj so se banke upnice zaradi finančnih težav nadškofije usedle na zemljišče.
Pregled magije slovenske umetnosti
V znanem italijanskem razstavišču Villa Manin v Passarianu v bližini Vidma so odprli razstavo Magija umetnosti, ki v pregledu del slovenskih slikarjev, kiparjev in fotografov podčrtuje kakovost slovenske sodobne umetnosti zadnjih 45 let.
Avtor razstave s podnaslovom Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013 je dolgoletni spremljevalec likovnega ustvarjanja tako na Slovenskem kot na
območju nekdanje Jugoslavije, muzejski svetnik in likovni kritik Aleksander Bassin, ki je svoj izbor začrtal na zgodovinski razvojni liniji. Eno izmed del, ki stojijo na njenem začetku, je Atomska Venera Janeza Boljke, skulptura, ki je s kuratorjevimi besedami »senzibilni hommage« revolucionarnemu letu 1968. To ni zatreslo le tedanjega družbenega dogajanja, ampak je pomenilo tudi začetek spogledo-
vanja mladih umetnikov s sočasnimi novodobnimi tokovi zunaj nacionalnega okvirja - od pop arta, novega realizma, narativne figuralike pa vse do ekstremnih pojavov radikalnega realizma.
Kot piše Bassin v trijezičnem razstavnem katalogu, se je v sedmem in osmem desetletju preteklega stoletja modernistična praksa kazala kot ekspresivna nova figura-lika in neokonstruktivizem.
Dva tedna je kar preveč dolga doba, da bi lahko vsaj v grobih obrisih povzeli najvažnejše dogodke. Izbrali jih bomo torej le nekaj, ki so pa neizbežni. Eden takih je gotovo gospodarsko socialni položaj, ki prizadeva večino prebivalstva.
Najbolj prizadeti.
Kljub večjim ali manjšim težavam ima srednji sloj še vedno kakšen način, da se prilagodi krizi. A nižje stoječi trpijo v temeljnih potrebah. To omenjamo, ker je vlada objavila podatke inflacije za mesec marec: uradne številke kažejo na porast cen v višini 2,6 %. »Nižje, kot prejšnja dva meseca,« so optimisti. Zasebne statistike govorijo o višjem udarcu: kar 3,3 %. A tudi če sprejmemo vladne številke, je v prvih treh mesecih inflacija dosegla 10 %. Zanimivo pa je, da vladni inštitut to pot ni objavil podatkov o revščini v državi. Vsa ta leta, ko je bil kirchnerizem na oblasti, so trdili, kako da so znižali brezposelnost, obvladali revščino in kar odpravili skrajno uboštvo. A drugi viri trdijo nasprotno. Ko se je razbe-snela polemika, zakaj vlada ne poroča, koliko je revnih, je socialni inštitut Katoliške univerze objavil svoje številke. Te govorijo o 27,5 % revnih in 5,5 % živečih v skrajni revščini (indi-gencia). Podatki uporne CGT so še bolj negativni: trdijo, da je 30,9 % revnih. Vlada opravičuje dejstvo, da ne objavlja podatkov o revščini z razlogom, da je sprememba načina merjenja preprečila ugotovitve in da bodo objavljene kdaj pozneje. Tehnični problemi torej. Dejstvo je, da inflacija že predhodno ogloda morebitne povi-šice, ki v večini primerov dosegajo kvečjemu 30 %, medtem ko se računa na 35 % letno inflacijo. Še hujši je primer upokojencev: zadnje povišanje je doseglo okrog 11 %, kar je inflacija v treh mesecih skoraj požrla. Zopet ceno vladnih ukrepov plačujejo najbolj revni. Druga točka, na katero opozarjajo strokovnjaki, pa je ohladitev ekonomije. Industrijska proizvodnja je marca padla kar za 5,9 odstotkov, in to je osmi zaporedni mesec, ko nazaduje. Najbolj se to pozna v avtomobilski industriji, ki je bila vsa ta leta neke vrste lokomotiva gospodarske rasti. Volkswagen, na primer, ima 15.000 avtomobilov, ki čakajo na kupce, ki jih ni. Januarska devalvacija je dvignila cene avtomobilov kar za 40 %. Kdo si lahko privošči nov avto? Delavci pa trepetajo, kdaj jih bodo podjetja začela odpuščati.
Položaj res ni rožnat.
Trma popušča? Kot je
v primeru inflacije vlada morala vsaj delno priznati, kako se vse draži, tako mora tudi na področju varnosti sprejeti, da ni vse le »občutek« pomanjkanja. Kljub vsem ukrepom ne pojenja število ropov, kraj, napadov, ugrabitev in umorov. Eni v vladi priznavajo, drugi zanikajo. Trma je v nekaterih primerih res skrajna. Medtem ko šef vlade Capitanich zanika prodor narkoma-fije, sekretar za varnost Berni priznava, da je v državi kakih 500 skritih pristajališč, na katera letala iz sosednjih držav dostavljajo v Argentino razne vrste mamil. Poleg tega v državi proizvajajo vedno več umetnih mamil. Iz prehodne dežele smo postali potrošniki in proizvajalci. To med ljudmi vzbuja strah in ogorčenje. Z občutkom varnosti in reda je povezano tudi vprašanje prometnega obtoka. Kot je napovedala predsednica ob začetku parlamentarnih zasedanj, so njeni poslanci predstavili osnutek za omejitev cestnih blokad (piquetes). Poteza bi bila pozitivna, če besedilo ne bi bilo pravo protislovno skrpucalo in če ne bi prej vlada deset let ne le dovolila, temveč mnogokrat celo podpihovala ta način izražanja »ljudske volje«. Dejstvo je, da se je sedaj ta način protesta obrnil proti vladi. Kirchnerizem več ne obvlada ceste in zato hoče »napraviti red«.
Vsi združeni? Pretekle dni se je javnosti predstavila zmerna levičarska povezava UNEN. Po hudem porazu in pravi blamaži na zadnjih volitvah, so na levici ugotovili, da se morajo združiti. Je to sploh mogoče? V torek, 22 aprila, so se predstavili socialisti, radikali in več levičarskih strank. Kraljevala so imena kot Binner, Cobos, Saenz, Carrio, Solanas, ... Prebrali so tudi neko skupno izjavo, v kateri kritizirajo porast prekupčevanja mamil, pomanjkanje varnosti, inflacijo, revščino, trgovino z ljudmi, ... A tu lahko ponovno citiramo Borgesa: druži jih groza, ne ljubezen. Glavna skupna točka je nasprotovanje vladi, v vsem ostalem so pa tako ločeni, da mnogi resno dvomijo, da bi povezava vzdržala do volitev. A težave imajo tudi v vladi. Pojavlja se vedno več »resnih« kandidatov za predsedniško tekmo prihodnjega leta. Tako daleč se je razpasel ta pojav, da je morala predsednica po svojih glasnikih prepovedati, da se o tem še naprej govori. Vsekakor, vlada je politično na umiku.
mladi stik 2014
Klikni vase!
Sredi mnogih deževnih dni nas je Bog 29. marca obdaril s sončno soboto, ko se je okoli petdeset mladih med 15. in 18. letom zbralo na srečanju Mladega stika, ki je letos potekal na Pristavi.
Osrednja tematika letošnjega srečanja je bila vrednost vsake osebe v stiku s samim seboj in z drugimi, kar smo razvijali v raznih oblikah.
Srečanje smo pričeli s preprosto skupinsko igro, prek katere
prej zbirali, da smo se poglabljali v teh temah!
Osrednjo tematiko smo nato obravnavali še na tretji način:
so mladi stopili v stik z ostalimi udeleženci, se tako sprostili in se tudi veliko nasmejali!
Pozneje smo temo razvijali pod izkušenim vodstvom logo-terapevta Gastona del Ria, ki je na zabaven, a jasen način predstavil razne značilnosti današnje družbe in stvarnosti, ki jo vsakodnevno doživlja mladina. Mladi so z njegovo pomočjo spoznali, v kako težkih razmerah živijo in kako pomembne so njihove vsakdanje odločitve za bodočnost, saj se vsak dan soočajo z alkoholom, neprimerno zabavo in spolno razpuščenostjo, ki jim jo predlagajo prijatelji, sošolci in mediji.
Najbolj bogata izkušnja pa je bil pogovor po skupinah, ki je sledil predavanju. Pogovarjali smo se o temah, ki so bile izpostavljene med predavanjem, in še o mnogih drugih aktualnih težavah te starosti. Izmenjali smo mnenja, izkušnje in dvome. Organizatorjem Mladega stika so se pridružili še drugi mladi, ki so darovali svoj čas in talente, da so lahko pomagali voditi debato po skupinah. Ti mladi so Marjana Jakoš, Anika Urbančič, Luci Oblak, Vicky Hernandez, Ani Malovrh, Aleš Grohar, Niko Skubic in Pavel Grohar. Iz dna srca smo jim hvaležni za ogromno vloženega truda, saj smo se že mesece
prek filma »Amor sin remordimientos« (Ljubezen brez obžalovanja) sta Jason in Crystallina Evert izredno lepo in navdu-ševalno govorila o pomembnosti osebne vrednosti v paru, o samospoštovanju in o sreči, ki izvira iz čistosti.
Po večerji pa smo zaključili dan s skupinskim razmišljanjem in petjem.
Hvaležni smo Bogu za tako lepo srečanje! Dobili smo neverjetne odzive tako od staršev kot od udeležencev. Mladi so se odprli, zavzeto sodelovali in radi debatirali med seboj. Lepo jih je bilo gledati, ko so se nasmejani vračali domov ...
Zato vemo, da se je splačalo, da naš trud ni bil zaman! Bil je poplačan s hvaležnostjo in navdušenjem mladih udeležencev, ki so prosili, naj naredimo še veliko takih srečanj, ker jih potrebu-
jejo! Nekateri so nam celo priznali, da - čeprav so prišli primo-rani - jim sploh ni žal, da so prišli, ker so se imeli krasno!
Zelo smo hvaležni najprej svojim staršem, ki nam brezpogojno stojijo ob strani in nam pomagajo, kadarkoli potrebujemo pomoč, pa tudi vsem drugim staršem, ki nas z zahvalo in pohvalo moralno spodbujajo, da gremo naprej, saj današnja mladina to potrebuje. Hvaležni smo tudi Ministrstvu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki nas materialno podpira, in vsem, ki ste na katerikoli način, javno ali ne, omogočili to srečanje. Vemo, da ga brez mnogih požrtvovalnih in dobrih rok ne bi mogli izvesti!
Marjanka Grohar, Uršula Urbančič, Štefi Bokalič, Mikaela Mehle, Nevenka Grohar in Erik Oblak
Veliki teden v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
Veliki teden se začne s cvetno nedeljo. Po naših slovenskih domovih so bile ta dan, 13. aprila, slovesne svete maše, blagoslov butaric in oljk ter procesije. Butarice so že med tednom pripravile skrbne mamice in otroci so jih ponosno nosili v procesiji.
V Slomškovem domu je bil vsak petek v postu križev pot. Predzadnjega so lepo pripravili mladci in mladenke pod vodstvom svojih voditeljev. Na cvetni petek je križev pot pripravila mladina. V Našem domu v San Justu je mladina predstavila križev pot na cvetno nedeljo.
Veliki četrtek
Na veliki četrtek se spominjamo, da je Jezus postavil zakrament presve-tega Rešnjega Telesa. V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je sv. mašo daroval g. Franci Cukjati. Pri pridigi je spomnil, da umivanje
nog pomeni očiščevanje; da se moramo tudi mi očistiti grehov in prejeti sveto obhajilo. Pri maši je bilo ljudsko petje pod vodstvom pevske skupine, ki jo vodi Andrej Selan; na orgle je spremljala Andrejka Selan Vombergar. Po maši je duhovnik prenesel Najsvetejše na pripravljen prostor. Sledilo je čaščenje sv. Rešnjega Telesa; najprej možje in žene potem pa mladi, ki so napolnili cerkev in eno uro posvetili Jezusu.
Veliki petek
Ta dan je Jezus umrl na križu in položili so ga v grob. Obrede v slovenski cerkvi je opravil g. Dane Vrečar. Pri nagovoru je poudaril Kristusovo ljubezen; trpel in umrl je na križu, da bi nas odrešil večne smrti. Pevski zbor Slomškovega doma Ex corde nas je popeljal v sodno hišo in na Kalvarijo. Doživeto so peli Trpljenje našega
Gospoda Jezusa Kristusa. Zbor vodi Marta Selan Brula. Vlogo kronista je pel Marcelo Brula, Kristusa Branko Marinič, Pilata Aleks Cestnik. Na orgle jih je spremljala Andrejka Selan Vombergar. Pri čaščenju svetega križa se je množica vernikov približala oltarju za poljub križa.
Zadnji del liturgije velikega petka je sv.obhajilo. Po končanih obredih smo molili križev pot; molitve je vodil Janez Krajnik.
Velika sobota
Slovenski duhovniki so ta dan blagoslavljali jedila za velikonočni zajtrk.
Zvečer smo se zopet zbrali v cerkvi Marije Pomagaj k obredom, ki se začno z blagoslovom ognja in slavjem luči. Ob velikonočni sveči smo si verniki prižgali svoje sveče. Obrede je ta dan opravil delegat slovenskih dušnih pastirjev
msgr. dr. Jure Rode. Sveto mašo je daroval za žive in rajne Slovence v Argentini. Jutranjice je čudovito zapel Marcelo Brula. Slovesnost obredov je povzdignil Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar. Z navdušenim in odličnim petjem so nam približali zavest Kristusove zmage nad smrtjo. Na orgle jih je spremljal Diego Perez. Pri voščilu za veliko noč je dr. Rode povedal, da nam predvsem želi globoke vere v Kristusovo vstajenje. Oznanil je, da se bomo letos posvetili presvetemu Srcu Marijinemu in romali v San Nicolas.
Po maši so si rojaki voščili vesele in blagoslovljene velikonočne praznike in se polni vstajenjskega veselja vračali na svoje domove.
Na veliko nedeljo so bile po naših slovenskih središčih slovesne svete maše, nato pa velikonočni zajtrk. m.m.
NAŠA SKUPNOST
Prireditve v letu 2014
Na prvi letošnji seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala v četrtek, 13. marca, v prostorih Slomškovega doma v Ramos Mejfi, so prisotni predsedniki in zastopniki domov m organizacij potrdili program prireditev naše skupnosti za letošnje leto. Nekateri datumi so bili dokončno določeni še kasneje. Tukaj ga objavljamo v vednost rojakom, da bodo lahko pravočasno predvideli in upoštevali udeležbo na raznih srečanjih.
1. 5. Športni dan v Lanusu
4.	5. Obletnica v Carapachayu
10.	5. Ponovitev igre v Carapachayu
11.	5. Romanje v Lujan
17.	5. Pevsko-glasbeni večer
18.	5. Obletnica v San Martinu
24.	5. Športni dan na Pristavi --/-- Mladinska
veselica v Slomškovem domu
25.	5. Žegnanje v Slovenski hiši
1.	6. Spominska proslava žrtev vojne in
revolucije: zjutraj maša in prireditev
8.	6. Krajevne domobranske proslave ali po
dogovoru
14.	6. Kulturni večer na Pristavi
15.	6. Očetovski dan
20. 6. Športni dan SDO-SFZ 22. 6. Procesija sv. Rešnjega Telesa
28.	6. Praznik slovenske državnosti
29.	6. Občni zbor v Carapachayu
5.	7. Igra v Slomškovem domu
6.	7. Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju
--/-- Koline v Hladnikovem domu
12.	7. Igra v San Justu
20. 7. Prijateljski asado za Madagaskar v
Našem domu v San Justu 27. 7. Srečanje molivk in molivcev živega rožnega venca
2.	8. Duhovno srečanje za mlade pare
9.	8. Ob taktu barv XII v San Martinu 10. 8. Mladinski dan v Slomškovem domu
17.	8. Romanje v Lourdes
18.	8. Mladinski izlet
24.	8.	Mladinski dan v Carapachayu
30.	8.	Kulturni večer na Pristavi
31.	8.	Mladinski dan v San Martinu
7.	9.	(Mladinski dan na Pristavi?)
14.	9. Mladinski dan v Našem domu v San
Justu
20.	9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu
Martinu Slomšku
21.	9. Obletnica v Slomškovem domu 26/28. 9. Duhovne vaje za može in žene
27.	9. Septemberfest v San Martinu
28.	9. Mladinski dan v Slovenski vasi
4.	10. Mladinsko peš romanje v Lujan --/--
Tombola v San Martinu
5.	10. Dan Zveze slovenskih mater in žena
--/-- Sv. maša za Rupnika in Hacina --/-- Obletnica v Villi Devoto
12.	10. Obletnica Našega doma v San Justu
13.	10. Romanje v San Nicolas
18.	10. Oktoberfest v Carapachayu
19.	10. Materinski dan
25.	10. Šolski izlet --/-- 60. obletnica SKA
26.	10. Obletnica na Pristavi
2. 11. Zvezni mladinski dan v Slomškovem domu
8. 11. Zaključek SSTRMB
15.	11. Rifa v San Justu
16.	11. Obletnica v Hladnikovem domu in
SLOVENSKI DAN
22.	11. Evropski večer v Carapachayu
23.	11. Nedelja Kristusa Kralja
29.	11. Rock na Pristavi
7. 12. Občni zbor SFZ/SDO 8. 12. Prvo sveto obhajilo 13. 12. Veselica narodnih plesov na Pristavi 21. 12. Duhovna obnova za žene in može --/-Božični koncert v San Martinu
24.	12. Božična polnočnica 31. 12. Silvestrovanja
OPOZORILO: Na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave, državnega praznika, žegnanja in misijonske tombole NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV.
SLOMSKOV DOM
Občni zbor 2014
SLOVENSTVU V CAST
Brahms, Teatro Colon in dva Slovenca
V nedeljo, 30. marca 2014, so se zbrali člani Slomškovega doma na svojem rednem letnem občnem zboru. Vodil ga je predsednik doma mag. Pavle Brula v spremstvu vseh odbornikov. Pozdravil je vse navzoče in se z molitvijo spomnil vseh članov, ki so v preteklem letu odšli v večnost. Župnik Slomškovega doma g. France Cukjati je v svojem nagovoru poudaril, kako pomembno je versko življenje v domu, tudi kot njegovo najbolj redno tedensko delovanje.
Sledila so poročila odbornikov: tajnica ga. Marjana Poznič je poročala o vseh sestankih, ki jih je imel odbor, o prejeti in odposlani pošti. Blagajnik g. Miha Bokalič je podal pregled vseh dohodkov in izdatkov, kulturni referent g. Marcelo Brula je poročal o vseh prireditvah, najpomembnejši sta bili Cafe koncert in Slovenski dan, obe sta zahtevali veliko sodelovanja članov in sta bili množično obiskani. Gospodar g. Aleks Kastelic je poročal o svojem delu pri prireditvah in ne tako vidnem, a nepogrešljivem delu pri popravilih in vzdrževanju doma. V odsotnosti voditeljice šole prof. Mateje Hribar Šmalc je njeno poročilo prebrala ga. Marjana Poznič Mazieres. Sledila so še poročila g. Jožeta Oblaka
za farni odbor, ge. An d rej ke Vombergar Štrfiček za delo z mladci in mladenkami, predsednica mladinskih organizacij gdč. Marjanka Oblak je povedala o njihovem delovanju v preteklem letu. Predsednik doma mag. Pavle Brula je v svojem poročilu povzel vse pomembno delo, opravljeno v preteklem letu, se zahvalil odbornikom, vsem članom in prijateljem, ki so vztrajno pomagali skozi vse leto in poudaril, da se bo aktivno življenje v naših domovih lahko ohranilo samo s skupnimi močmi. Navzoči so z navdušenim ploskanjem nagradili odbornike za njihov trud in se jim zahvalili za vso pripravljenost, požrtvovalnost in trud, ki ga vlagajo v vse prireditve, srečanja in kulturno in športno delovanje, ki se izvaja teden za tednom v prostorih doma in dokazuje veliko življenjsko moč in bogastvo ustanov organizirane slovenske skupnosti v Argentini.
Ker se je decembra od vodstva Slomškove šole poslovila njena voditeljica ga. prof. Mateja Hribar Šmalc, objavljamo tudi del njenega poročila (glej spodaj) in se ji prav posebno zahvaljujemo za njeno dolgo in plodno delovanje v naši šoli škofa Antona Martina Slomška.
-a.-j.
SLOMSKOVA SOLA
Zaključek bogatega leta
Iz poročila voditeljice prof. Mateja Hribar Šmalc, na občnem zboru Slomškovega doma v nedeljo, 30. marca.
V soboto, 2. decembra, popoldan smo zaključili šolsko leto 2013. Med raznimi prizorčki in petjem v izvedbi naših učencev smo se poslovili od celoletnega dela. Letos je zapustilo osnovno šolo 11
Osmošolci leta 2013; kar enajst jih je bilo
osmošolcev in 8 družin. Kar poznalo se bo, da nas je manj. Najboljši učenki in zastavonoši 8. razreda Klara Mazieres in Irina Podržaj sta, kot je že običajno, predali slovensko zastavo naslednikom iz 7. razreda, in sicer najboljšima učenkama Viktoriji Miklavc in Martini Koželnik.
V zaključnih besedah sem se kot voditeljica šole zadnjih 7 let in kot učiteljica po šestnajstih letih poslovila od Slomškove šole. Poslovili smo se tudi od učiteljice prof. Lucijane Hribar Podržaj.
Prišel je čas, da se opogumijo mlajše mamice in prevzamejo to nalogo, da naprej vodijo, učijo in pomagajo pri nadaljevanju in razvoju naše drage Slomškove šole.
Blaženi škof Anton Martin Slomšek je napisal: »Kar je Bog dal, naj človek podaja
dalje. To je predvsem svoj rodni jezik.«
Na Marijin praznik, 8. decembra, so štirje naši učenci prvič prejeli Jezusa v srce v cerkvi Marije Pomočnice v Slovenski hiši. Naša šola je sodelovala s petjem med sv. mašo. 22. decembra smo imeli ponovitev obhajila tukaj v domu. Tudi takrat so otroci spremljali prvoobhajance s petjem.
Letos je obiskalo šolo 58 učencev in dva dopisna učenca.
Učili in delali so: katehet: č. g. Franci Cukjati; voditeljica: prof. Mateja Hribar Šmalc; namestnik voditeljice in učitelj petja: Marcelo Brula; tajnica: Marjana Poznič Mazieres; otroški vrtec: prof. Mirjam Klemenc Černe in Štefi Bokalič; prvi razred: Lucijana Seljak; drugi razred: Tatjana Pustavrh; tretji razred: Monika Vitrih Koželnik; četrti razred: prof. Ana Beltram Aguilar; peti razred: Veronika Javoršek; šesti razred: prof. Lucijana Hribar Podržaj; sedmi in osmi razred: prof. Monika Svetlin Pregelj in prof. Anka Smole Kokalj. Knjižničarki sta bili: Natalija Podržaj in Mihaela Bokalič; predsednica Odbora staršev: prof. Gabriela Tomazin Kastelic; telovadba za fante: Ciril
Na abiturientskem potovanju v Tandilu
Loboda, lic. Pavle Marolt, Janko Koželnik in Jani Kocmur; telovadba za deklice: Maja Podržaj.
V okviru koncertov buenosaire-škega filharmoničnega orkestra so v sredo, 16. aprila, izvajali verjetno najbolj veličasten Requiem (za Verdijevim, ki sploh nima primerjave), namreč Brahmsovo delo »Ein Deutsches Requiem«. Zahteva veliki orkester, tudi številni zbor, in dva dobra solista, sopran in bariton. Zanimivost za nas je, da sta bila oba solista slovenskega porekla. Carla Filipcic-Holm in Lucas Debevec-Mayer sta več kot odlično odpela vse tri solistične točke.
O Luku ni treba kaj več dodati, saj je med nami dobro poznan. Morda, da je bil v zasedbi, ki je spremljala zvezdnico Ano Netrebko v lanski evropski turneji, kar je zelo pomembno. In da pogosto nastopa v vseh možnih vlogah za njegov glas. Pa da je poleg vsega nastopil tudi za Slovensko veleposlaništvo na trgu San Martin za dan frankofonije, kjer so (bil
sem priča) prihajali k našemu veleposlaniku in ga spraševali »kdo je ta?« in »kako to, da imamo take pevce med nami!«.
Carlin že pokojni oče je bil Slovenec. Ona pa ima lep, da, res lep, lepo obarvan sopranski glas in obvlada tudi vse možne oblike akademske glasbe. Izvaja med drugim tudi Wagnerja, kjer so interpretacije in dinamične lestvice zahteve do skrajnosti. Njen glas preplavi katerokoli dvorano, kjer izvaja, in - ponavljam - lepota oblije poslušalca. Obvlada tudi jezike - lani je v poljščini pela tretjo Goreckijevo simfonijo, in to v določenem narečju (vem, ker sem ji sam predstavil Poljaka, ki ji je pomagal), kar je bilo celo pohvaljeno v poljskem časopisu. Obeta se ji velika mednarodna kariera. Gostuje v tujini in pogosto tukaj poje v opernih zasedbah, samostojnih koncertih, komornih koncertih, oratorijih. Kdor je do sedaj ni poznal, a ga akademska glasba oziroma petje zanima, naj sledi njenim predstavam; ne bo razočaran.
Da zaokrožim, celotna izvedba je bila na vrhunski ravni: Diemecke je dobro poznan, Saravi kot prva violina, obe harfistki, zbor pod vodstvom Pesceja, sploh cela zasedba se je zelo izkazala. Zaradi velikega tedna je bil koncert prestavljen z običajnega četrtka na sredo in verjetno ravno zaradi tega izbrano prav to delo.
Rok Fink
LIKOVNI NATEČAJ za otroke in mladino 2014
Rad imam nogomet
Z veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu smo v objavo prejeli sledeče vabilo:
Vljudno vas vabimo, da sodelujete pri promociji likovnega natečaja »RAD IMAM NOGOMET«, ki ga organizira veleposlaništvo Republike Slovenije v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije. Natečaj je organiziran za obele-žitev letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva in južnoameriške turneje, na kateri bodo prvič igrale nogometne reprezentance Urugvaja, Argentine in Slovenije.
Pravila natečaja:
Sodelujejo lahko otroci (stari več kot 6 let) in mladostniki (stari do 19 let).
Tema natečaja je svetovno nogometno prvenstvo 2014.
Risbe morajo biti v originalu ter morajo biti podpisane in datirane. Vsaka risba mora imeti naslov. Vsak udeleženec
lahko predloži samo eno risbo.
Tehnika risanja je prosta, lahko se uporabi na primer akvarel, tempera, svinčnik, akril ali drugo. Oblika morabiti DIN A4, pokončna ali ležeča.
Sodelujoče države: Argentina in Urugvaj
Končni rok za oddajo:
C1059ABP Buenos Aires, Argentina
Na sprednji strani ovojnice mora biti napisano: »Ne odpiraj. Likovni natečaj za otroke in mladino 2014.«
Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov udeleženca. Ovojnica naj vsebuje tudi ime, starost,
petek, 16. maja 2014
Dela se pošlje v zaprti ovojnici po navadni pošti na naslov veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu:
Embajada de la Republicade Eslo -venia en Buenos Aires Avenida Santa Fe 846, 6° piso
kraj, državo in elektronski naslov udeleženca.
Več informacij o natečaju najdete na spletni strani veleposlaništva.
Za dodatne informacije o natečaju pišite na darja. zorko@gmail.com.
Obilo užitkov ob risanju!
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
ZENA IN NJEN SVET
Televizija in otrok. Iz ljubezni do svojih otrok nadzorujmo in določajmo, kaj naj otrok gleda. Tisti starši, ki dopustijo, da otroci ure in ure sede pred televizijo, da imajo takrat mir pred njimi, so njihovi škodljivci. Televizijski aparat, ki jim danes službi v zabavo, se bo ob gotovi uri spremenil v peklenski stroj, povzročil bo pri otrocih nepopravljivo škodo in s tem njihovo nesrečo.
In še nekaj! Ali ni televizija veliko zakrivila, da se nam mladina, pa tudi odrasli, tako naglo pogreza v tuje mišljenje in se s tem oddaljuje od naših krščanskih in narodnih izročil?
SLOVENCI V ARGENTINI
Obletnica v San Martinu. Akademija je bila nekak prikaz delovanja slovenskih organizacij v San Martinu. Najprej je Slovenski pevski zbor v San Martinu pod vodstvom svojega pevovodje g. Klemenčiča ubrano zapel štiri slovenske pesmi. Sledil je pozdrav in nagovor predsednika g. Leopolda Novaka, ki je na kratko orisal triletno delo doma, ki ga številni odborniki in člani, zlasti pa še učitelj-stvo, vztrajno in požrtvovalno opravljajo že tri leta za »božji lon«. Povedal je tudi, da je dom praktično že plačan, toda je veliko premajhen, da bi mogel razviti celotno vzgojno, kulturno, športno in družabno življenje. Zlasti so nujno potrebni novi, večji, svetli šolski prostori za 131 otrok, ki obiskujejo slovenski šolski tečaj. Mladinski orkester in pevski zbor potrebujeta že kar malo dvorano. Ves San Martin pa potrebuje večjo dvorano, sicer je pri vsaki prireditvi odvisen od - vremena. Zato začenja z današnjim dnem dom akcijo za zbiranje sredstev za povečanje doma. Navzoči so s krepkim ploskanjem odobrili predsednikove besede.
(Svobodna Slovenija, 23. aprila 1964 - št. 17)
RESUMEN DE ESTA EDICION
MEJE SE SPREMINJAJO
Vlada je sprejela pobudo za sklenitev sporazuma z Italijo o meji na reguliranem odseku potoka Čubnica in za podpis pogodbe z Madžarsko o prilagoditvi meje zaradi vodnogospodarske ureditve potoka Ledava. Z njima bodo tamkajšnjo mejno črto premaknili na sredino struge potokov ter tako olajšali dostopnost in vzdrževanje meje.
VEČ TURIZMA
V slovenskih turističnih objektih je bilo lani zabeleženih 3,4 milijona prihodov in 9,6 milijona prenočitev turistov, kar je največ doslej. Število prihodkov se je na letni ravni povečalo za tri odstotke, število prenočitev pa za en odstotek, kažejo podatki državnega statističnega urada. Več je bilo tujih turistov, domačih pa manj.
LETALO PRIHODNOSTI
Pipistrelovo letalo Panthera je na nedavnem nemškem sejmu Aero prejelo nagrado za inovativnost in osvojilo naslov »letalo prihodnosti«. Pipistrelov najnovejši model, alpha trainer, pa je bil izbran za najboljše ultralahko letalo leta 2013.
TRESENJE OKOLI PIVKE
Območje v bližini Pivke je 22. aprila ob 10.58 stresel močan potresni sunek, ki so ga čutili po vsej Sloveniji in zunaj nje. Magnituda potresa je bila 4,4 stopnje, intenziteta potresa pa ni presegla VI. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres ni povzročil večje škode, je pa povzročil nekaj strahu. Začasno so evakuirali učence štirih osnovnih šol. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic pa so na istem področju v nedeljo, 27. aprila ob 6.21 spet zabeležili to pot šibkejši potresni sunek. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,5.
PO SVETU
SUŠA
Ameriška zvezna država Kalifornija je prvič, odkar po celotnem ozemlju države uradno merijo sušo, povsem presušena od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Leto 2013 je bilo najbolj sušno v zgodovini Kalifornije, letos pa bo še huje, napovedujejo strokovnjaki. Sušo povzroča nenavadni greben visokega zračnega pritiska ob obali, ki ustvarja tok, s katerim zimska mokra neurja iz Tihega oceana namesto v Kalifornijo potujejo proti severu v Kanado. Omenjeni sistem visokega pritiska obstaja že od leta 2012 in se ne premakne nikamor. Prvič v zadnjih osmih desetletjih ima mesto težave z vodno oskrbo.
NAPETOST SE STOPNJUJE
Proruski separatisti, ki so v soboto na vzhodu Ukrajine pridržali člane opazovalne misije Ovse, vztrajajo, da gre za vohune, in jih obtožili, da so pripravljali sabo-tažne akcije po ukazu ukrajinske vlade. Odločitve o tem, ali jih bodo izpustili, še niso sprejeli. Koliko oseb je med pridržanimi, za zdaj ni jasno. Po navedbah Ovseja je v skupini, ki je potovala z avtobusom, 13 oseb, med njimi osem vojaških opazovalcev in pet predstavnikov ukrajinskih oboroženih sil. Potem ko so ukrajinske sile ustrelile pet proruskih separatistov, ki so zavzeli vladne objekte v več mestih, je Rusija ob meji z Ukrajino napovedala vojaške priprave. Kot odgovor na to je ukrajinska vojska začela drugo fazo operacije proti separatistom, med katero namerava obkoliti mesto Slavjansk. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je na seji vlade dejal, da svet ni še niti pozabil druge svetovne vojne, Rusija pa želi s prisotnostjo vojske na meji začeti tretjo. Mednarodno skupnost je zato pozval k pomoči proti ruski agresiji.
JEDERSKI PROGRAM
Ameriški predsednik Barack Obama se je po postanku na Japonskem ustavil v Južni Koreji. V Seulu je Severno Korejo pozval, naj ne izvede novega jedrskega poskusa, ker bo mednarodna skupnost nanj ostro odgovorila. Spomnimo, da je Pjongjang doslej izvedel tri jedrske poskuse, in sicer v letih 2006, 2009 in lani, pred tedni pa napovedal novega.
CEPLJENJE
V zadnjem tednu aprila po vsem svetu obeležujemo Svetovni teden cepljenja, tokrat pod geslom: Cepimo se za zdravo prihodnost. Na Nacionalnem institutu za javno zdravje priporočajo pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim. Najboljši nasvet pa je, da o priporočenih cepljenjih povprašamo svojega zdravnika, s čimer zaščitimo sebe in svojo družino. Cepiva obstajajo proti 25 boleznim. Cepljenje naj bi vsako leto
preprečilo med dva in tri milijone smrti ter več milijonov primerov invalidnosti. V Sloveniji je za predšolske otroke cepljenje obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu in rdečkam. V določenih primerih je za predšolske otroke cepljenje obvezno tudi proti tuberkulozi, steklini, tetanusu, tifusu, gripi, meningokoknim okužbam, pnevmokoknim okužbam, hepatitisu B in A, noricam ter respiratornemu sincicijskemu virusu.
PRVA OBLETNICA
Tisoči žalujočih so se ob prvi obletnici spomnili žrtev najhujše industrijske nesreče v Bangladešu. Takrat je v zrušenju tekstilne tovarne blizu prestolnice Daka umrlo več kot 1100 delavcev, 2500 je bilo ranjenih. Na kraju nesreče so pripravili proteste in položili vence. Pridružili so se jim tudi svojci 140 delavcev, ki jih je še vedno pogrešajo. Protestniki so pozivali k kazni za lastnika poslopja in izplačilu odškodnin preživelim in svojcem žrtev. Poudarili so, da večina preživelih trpi tako zaradi travme kot izgube dohodka.
PREMIER ODSTOPIL
Južnokorejski premier Čung Hong Von je zaradi ostrih kritik, da vlada ni storila dovolj pri reševanju ponesrečencev ob nesreči trajekta, v kateri je umrlo 187 ljudi, ponudil svoj odstop. Južnokorejska predsednica Park Guen Hje, ki je dejanje kapitana, ki je med prvimi zapustil trajekt, označila kot dejanje, ki „meji na umor", je sprejela premierjev odstop. Ni pa še določila datuma njegovega odhoda. Vlada je bila deležna kritik predvsem zaradi počasne reševalne akcije in obveščanja o reševanju 476 ljudi na trajektu Sevol, ki je potonil 16. aprila. Potrjeno število mrtvih je 187, 115 ljudi še pogrešajo. Med potniki je bilo več kot 300 dijakov, ki so bili na šolskem izletu.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-
daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Marjanka Grohar, Uršula Urbančič, Štefi Bokalič, Mikaela Mehle, Nevenka Grohar, Erik Oblak, Metka Mizerit, Alenka Prijatelj, Mateja Hribar Šmalc in Rok Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
iOTRA VEZ SIN GOBIERNO?
Eslovenia ha vuelto a caer en una zona de inestabilidad institucional. Resulta que el pasado viernes, 25 de abril, se llevo a cabo el congreso de partido Pozitivna Slovenija, al cual pertenece la jefa de gobierno Alenka Bratušek. El punto mas importante del encuentro fue la eleccion del nuevo presidente del partido, con dos postulantes claves: la misma primera ministra y el creador del partido, el intendente de Ljubljana Zoran Janković. Ya en los ultimos tiempos se haaan cada vez mas evidente la division dentro que este partido, que encabeza la coalicion gobernante. Alenka Bratušek habfa anticipado que, en caso de una derrota, abandonaria su puesto de mandataria. Eso fue precisamente lo que sucedio: gano Janković y se dividio el partido. Al cierre de esta edicion se estaba esperando el anuncia de la primera ministra, con la subsiguiente crisis de gobierno y la posibilidad de elecciones anticipadas. Pg. 1)
ACTiviDADES 2014
En la pagina tres podran encontrar el cronograma de las actividades mas importantes que se desarrollaran en los distintos centros eslovenos a lo largo del 2014. Entre ellos se destacan: 11/05 peregrinacion a Lujan; 01/06 conme-moracion central a las vfctimas de la guerra y la revolucion; 28/06 celebracion por el dfa de la independencia; 16/11 Dia de los Eslovenos, conjuntamente con el aniversario del centro esloveno en Lanus.
CONTACTARSE CON UNO Y LOS DEMAS
El sabado 29 de marzo unos cincuenta jovenes de entre 15 y 18 anos participaron del encuentro organizado por el grupo Mladi stik, que se llevo a cabo en el centro esloveno de Pristava. El tema principal de la reunion fue el valor de cada persona en contacto con uno mismo y con los demas. Este tema lo abordaron de diversas formas: a traves de un juego, bajo la grna de un orador, en la conversacion en grupos y a traves de una pelfcula. Segun describen en la cronica, la experiencia mas enriquece-dora fue la charla en grupos, para la cual cada grupo tema un voluntario que se habfa preparado para coordinar el debate de los temas. El esfuerzo realizado por Mladi stik se vio recompensado en la gratitud y el entusiasmo de los participantes que, ademas de participar de modo abierto y activo, propusieron que este tipo de reuniones se repitan. (Päg. 3)
ASAMBLEA ANUAL
El pasado domingo 30 de marzo se realizo la reunion anual de socios de Slomškov dom que presidio el presidente Pavel Brula, acompanado por los miembros de la comision. En la asamblea se leyeron los informes en los cuales se plasmo todo el trabajo realizado a lo largo del pasado ano 2013. Los presentes mostraron su aprobacion con aplausos en los que valoraron el esfuerzo invertido en los eventos, reuniones, encuentros deportivos, etc. Que se llevan a cabo semana tras semana en las instalaciones del centro. (Pag. 4)
INFORME ESCOLAR DE RAMOS MEJIA
Uno de los informes leidos en la asamblea de socios de Slomškov dom fue el concerniente al curso esloveno Slomškova sola que se publica en este numero. A lo largo del ciclo lectivo 2013 concurrieron 58 alumnos y otros dos cursaron a distancia. El 16 de marzo iniciaron las actividades que culminaron el 2 de diciembre pasado con el acto de fin de ciclo. Terminaron el ultimo ano del curso once alumnos. La directora Mateja se despidio de su cargo, al igual que la docente de 6° ano, Lucijana. (Pag. 4)
UN ORGULLO
En el marco de los conciertos de la orquesta filar-monica de Buenos Ares tuvo lugar el pasado 16 de abril en el teatro Colon la interpretacion del Requiem del maestro Brahms. Lo interesante es que ambos solistas (Carla Filipcic-Holm y Lucas Debevec-Mayer) son de origen esloveno y ampliamente conocidos en la colectividad. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADvOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključ-
NAJVIŠJE UVRŠČENI
Triindvajsetletni Ptujčan Blaž Rola je prvič v karieri najvišje uvrščeni slovenski teniški igralec na lestvici ATP Z uvrstitvijo v finale turnirja Challenger v Braziliji je napredoval za deset mest in za zgolj eno mesto prehitel Aljaža Bedeneta. Rola je 111., Bedene 112., Blaž Kavčič pa 123.
DIRKA PO SLOVENIJI
Prireditelji kolesarske dirke Po Sloveniji vsako leto poskrbijo za kakšno presenečenje, letošnja dirka ne bo izjema. Po dolgem času se bo dirka, ki bo letos na sporedu od 19. do 22. junija, odločala na Štajerskem, znameniti vzpon na Vršič bo namreč zamenjal vzpon na Tri kralje, kamor se bodo kolesarji iz 18 ekip
OBVESTILA
no sobote
sabor
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure. POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Marfa Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
NEDELJA, 4. maja:
54. obletnica doma v Carapachayu.
SOBOTA, 10. maja:
Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 11. maja: romanje v Lujan. ČETRTEK 15. maja:
ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v
Domu ob 16. uri. Predavala bo lic. Sonia Tomazin o temi »Koga boli hrbtenica?« Vsi lepo vabljeni!
SOBOTA, 17. maja: redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši.
Pevsko glasbeni večer v Slovenski hiši ob 20. uri NEDELJA, 18. maja: 54. obletnica doma v San Martinu. NEDELJA, 25. maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši. SOBOTA, 31. maja: redni pouk na srednješolskem tečaju RMB ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri. NEDELJA, 1. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije v
Slovenski hiši ob 10. uri.
OSEBNE NOVICE
Krst
V	farni cerkvi Santa Teresita del nino Jesus v El Cala-fate je bil krščen 8. februarja Ivo Grilj, sin Francija in Nevenke, roj. Skvarča. Botrovala sta Aleksandra Grilj Taboada in Marjan Grilj. Krstil je g. Carlos Horacio Alvarez. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
umrli so
V	CABA je umrl č. g. Jože Repovž CDB (59); v Mendozi Irena Llanos, roj. Nemanič (59); v Sao Paulo, Braziliji Lojze Žužek (84). Naj počivajo v miru!
povzpeli v kraljevski, tretji etapi. Sicer se bo dirka z zdaj že tradicionalnim 8,8 kilometra dolgim kronome-trom začela na Kongresnem trgu v Ljubljani, prav tako tradicionalno pa končala v Novem mestu.
prve v letu
V Ljutomeru so bile v deževnem vremenu in pred 1000 gledalci prve letošnje kasaške dirke (carreras de trote) v Prlekiji, kjer letos praznujejo tudi 140-letnico organiziranih kasaških dirk. Najuspešnejši voznik je bil Jože Sagaj mlajši, član kluba Ljutomer, ki je osvojil tri zmage.
srebrna in bronasti v JUDU
Slovenska judoistka Tina Trstenjak je na evropskem
prvenstvu v Montpellierju osvojila srebrno kolajno. V finalu kategorije do 63 kilogramov se je pomerila z branilko naslova Clarisse Agbegnenou, ki je ugnala slovensko judoistko.
Rok Drakšič pa je osvojil tretje mesto v kategoriji do 73 kilogramov. Branilec naslova iz Budimpešte je moral v polfinalu priznati premoč Francozu Ugu LeGrandu, v borbi za bron pa je s končnim prijemom poldrugo minuto pred koncem borbe premagal Rustama Arujova iz Azerbajdžana.
vrnitev v
HOKEJSKO ELITO
Slovenska hokejska reprezentanca je v zadnjem krogu svetovnega prvenstva divizije I, skupina A,
v Južni Koreji premagala Avstrijo s 3:1 in si tako priborila vrnitev med elito svetovnega hokeja. Za Slovenijo bo nastop na SP na Češkem leta 2015 osmi med najboljšimi na svetu.
PO SPODRSLJAJU -ZMAGA
Mitja Petkovšek se je na najboljši možen način odkupil za spodrsljaj v kvalifikacijah minuli teden v Ljubljani, saj je že na naslednji veliki tekmi, gimnastičnem svetovnem pokalu v Osijeku, slavil zmago.
Še tretjič je na stopničkah preskoka to sezono končala Teja Belak, ki je bila tretja.
poravnajte
na ročnino!

Naši predragi ge. Zdenki ob 90 letnici žetimo mnogo zdravja, veselja
in Božjega blagoslova. z neskončno hvaležnostjo in prisrčno ljubeznijo>
vsa skupnost Baragove šole
»Nato sem videl: glej, odprta vrata v nebesih!« (Raz 4,1)
Na velikonočno nedeljo je po zahrbtni bolezni po večno plačilo za svoje požrtvovalno delo, zvestobo Cerkvi, ljubezen do bližnjega in vdanost v Božjo voljo
odšel k Stvarniku gospod
Jože Repovž
Duhovnik - salezijanec.
Njegovi materi Majdi Kaučič Repovž, sestri Mariji z družino ter vsem ostalim sorodnikom in prijateljem izrekamo globoko sožalje in jih spremljamo v molitvi.
Društvo Slovenska Pristava
»Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje v mene, bo živel, tudi če
umrje« (Jn, 14, 25)
Sporočamo, da je v Sao Paulo, SP Brazilija, preteklega 10. aprila v štiriinosemdesetem letu po hudi bolezni zaspal v Gospodu mož, brat, svak, stric in stari stric gospod
v
Lojze žužek
Priporočamo ga v molitvah!
Naj mu bo Bog dober plačnik in naj počiva v miru! Žalujoči:
žena: Shirley Olivieira, in hčerki Sandra in Carla;
sestri: redovnici Rezka in Silva;
bratje: Tone in žena Cirila, Stane in žena Terezka ter
Andrej in žena Liza;
svakinji: Martha in Leonor, vdovi;
nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo
Brazilija - Argentina - Anglija - Združene Države Amerike - Slovenija