235. Številka Ljubljana, v petek 14. oktobra. LKV. leto, M)2. Iltiaja viak dan aveter, isimbi aedelje in prasnike, ter velja po pust* prejemai; za avstro • og e m k desele sa vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., ea Četrt leta 4 Kld., za jeJco ■«a«r 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja aa dom ea vse leto 13 gld., ca četrt leta S i;ld. SO kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po tr> 5. • na mesec, po 30 kr. za t -tri leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor pofitntna cnaSa. Za otDBoilt plučaje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če >o o-nanilo je<*enkrat tiska pn b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tlaka, Dopisi aaj se izvole frankirati. •-- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu it. 12. U p • a v n i 6 t v :i naj Be blagovolijo poftiljati naročnine reklamacije, oznanila, t. j vse administrativne stvari Hrvatska sodba. Zagrebški „Obzor" priobčil je v svoji številki z dne 12. t. m. pod zaglavjem ,Svetčev banket" Članek, ki je pisan za narodno stranko slovensko jako simpatično ter Bvedoči, da je ta ugledni hrvatski list o nadih odnosajih dobro informovan. Zategadelj bodemo izveBtno uBtregli svojim čitateljem, ako jim podamo ta članek tu v doslovnem prevodu. „Obzor" piše: „Svetčev banket v Ljubljani bil je sijajen; bil je prava manifestacija slovenskega naroda. Kakor jako obžalujemo bratski razpor, ki je dal povod temu banketu, radujemo se od nrca značaju in uspehu banketa. Na banketu govorile so se lepe in navdušene zdravice. Govorili so mej drugimi dr Ferjančič, Svetec, dr. Tavčar, dr. Majaron, Hribar. V njih govorih ni najti niti jedne besedice, ki bi mogla opravičiti napade na stranko, katere člani so oni. Vbo te govore navdihovala sta dva čuta: čut vere in čut domovine, spletena v najkrasnejo, najdivnejo harmonijo. Ti govori ne samo, da ne opravičujejo napadov, nego jih opovržejo in so dokaz, da vsi sinovi Blovenske majke globoko v svojem srcu nosijo čut vere, da tej v slovenskih deželah ne preti ni-kakoršna nevarnost. Citajoč te govore veselili in naBladovali smo se še a drugega ozira, kajti ti govori svedočijo, s kako odličnimi, resnimi, treznimi jn zrelimi voditelji se more ponašati slovenski narod. Da se mi Hrvati veselimo značaja in uspeha bauketa, to je lahko razumeti. Kajti, kakšna je svrha društvu sv. Cirila in Metoda? Da Siri slovenski jezik in slovensko kulturo proti germanizaciji in proti schulvereinu, kateri dela za poslednjo, razpolagajoč z ogromnimi Bredstvi. Ko ima torej to društvo za Slovence veliko važnost, ker budi slovensko zavest tam, kjer Se spi in jo brani tam, kjer je že probujena, ima za uas Hrvate dvojno važnost. Ono nam ne čuva samo bratski narod invazije tujega jezika in tudi tujega duha, ter ga nam pripravlja za bodočnost, nego je tudi za Hrvatsko predstraža proti germanizaciji, katera bi zamogla jedino preko Slo- vencev uspešno do nas prodreti. Zaman je varati se: Protivnost proti temu društvu, in naj se kažu pod katero koli obliko, znači prijaznost nemščini. Mi ne rečemo — nasprotno, t« misel je daleč od nas — da so vbi oni, ki pritrjujejo napadom na to društvo, pristaši nemščine. Bog začuvaj! Mej njimi ju odličnih, preodličnih rodoljubov, izvrstnih in požrtovalnih domorodcev, uzornih duhovnikov in Slovencev; aH ti bo na indirekten način orodje v rokah bolj lokavih in močuejih. To je stara taktika neprijateljev slovanBtva; to ie stara rana našega politiškega in narodnega življenja. Naši protivuiki, kadar vidijo, da smo složni, da nas ogreva ledno čutstvo, vržejo preporno jabolko mej nas, da mogo tako laglje doseči svoje nameue. Prava nesmisel je, da se mi delimo v klerikalce in liberalce. Vsi, kolikor uas je, ki le količkaj čutimo za domoviuo, vsi smo, vsi moramo istodobno in paralelno biti kakor Hrvati in kakor Slovenci, kot privrženci biskupovega geslu: „Vse za vero in za domovino" — kristijani in liberalci. Kakor se vera in narodnost ne izključujeta, nego hodita paralelno, tako se krščanstvo in liberalizem ne iz* kljuČujeta, nego harmonizirata najlepše. Dakako, ne liberalizem v smislu Bismaicka, ki je vodi) kul turni boj proti svobodi; ne liberalizem v onem smislu, kakor ga razumevajo pseudoliberalci na Du-naji, nego liberalizem v pravem, v zdravem smislu, v smislu slobodnih političkih institucij. Da, kot pa-trijoti — Hrvati ali Slovenci — smo mi kristijani in liberalci, ker se slaže popolnoma s krščanskim duhom in krščansko doktrino, ako zahtevamo slobodo za svoj jezik in za razvitek svoje uaroduosti, ako zahtevamo slobodo govora in tiska, da obranimo svoja prava, ako zahtevamo vse one slobodne institucije, ki se,strinjajo z duhom ljubezni in jednakosti, ki zravoavajo razliko mej podložnimi in privilegiranimi narodi. Cerkev se protivi Blobodi laži in zla — ali ona hoče slobodo prava, slobodo resnice. Kje je najti večjega prijatelja prave slobode od Leva XIII? Vera in domovina — krščanstvo in sloboda : to so čuti, pojmi, ki v duši vernika in rodoljuba najlepše harmouiztrajo. Hoteti dovesti te pojme, te čule v neki antagnnizem, to je samo kratkovidnost, to je profanacija patrijotizma in cerkve. A nas Hrvate veseli uspeh in značaj Svetče-vega banketa še iz druzih razlogov. V nekaterih govorih — osobito v onih dr. Majarona in gospoda Hribarja — se je plemenito in naudušeuo poudarjala brvatsko-sloveuska solidarnost. Kaj pravimo? Solidarnost je malo rečeno. Govorilo se je, kakor o jednem narodu, o jedni domovini. Dr. Amruš, ki ju kot odposlanec naše stranke, zastopal na banketu UrvatBko, bil je predmet pravega slavlja. Njegov govor, v katerem se krasne in političke misli vezejo z najuežnijimi čuti človeške duše; — v katerem se posvetne in krščanske zgodovinske reminiscencije dovajajo v diven sklati z današnjimi odnošaji; — v katerih govori Hrvat, ki v žilah čuti slovensko kri, Slovencem, katerim v srcu vre hrvatska kri; — v katerem se najtop-leja ljubezen zlaga, kakor note jedne, nebeške glasbe, z najčvrstejim in najglobljim verskim čutom — njegov govor so naudušeno vsprejeli in pozdravili Slovenci, kakor to regiBtrujejo vsa poročila soglasno, izvzemši le jeden uemški list v Zagrebu. Svetčev bauket je tudi z nova dokazal, da kjerkoli bo slovenski rodoljubi, se s simpatijo in spoštovanjem spominjajo hrvatskega bi-Bkupa, ki je biskup vseh Slovanov, otec svojega naroda, prvoboritelj krščanskih idejalov, apostol duševne zajednice Veseleč bo tedaj kot Hrvati značaja in UBpeha Svetčevega banketa, imamo zopet povod, da se ponašamo.■ Tudi glasilo istrskih Hrvatov „Naša Sloga" izraza Be o banketu jako simpatično, rekoč, da se je „govorilo triezno i ozbiljno, hvaleč i uzdižuć, Sto je hvale i časti vriedno, nepouizujuć uikoga i ne-zadirkivajuć u one, koji su tu uarodnu manifestaciju izazvali.tt Mi imamo tema hrvatskima sodbama pristaviti le to, da „Obzor" zastopa, kakor znano, ideje in nazore preuzvišenega katoliškega vladike dra. Stros8mayerja in da se „Naši Slogi* še nikdo ni drznil očitati protikatoliških tendencij ali pa tudi le mlačnost v verskih zadevab. LISTEK. Cez sto let. Prorokom bo zopet dobro godi. Kako radi očitajo sedanjosti skeptici/em in nedostajanje vernega zaupanja — a vender že velikanski knjigotržni uspeh Bellamy-jeve knjige „Looking backvvard 20O0—1887" dokazuje, da bi bila človeški naravi prirojena želja, poizvedeti, kaj bode v prihodnjosti, še danes rada na kakov način uresničena. Celo veda se tej izkušnjavi ni mogla ustavljati; prav ozbiljnim možem ne zdi Be nemogoče, na podlagi skrbnega opazovanja sedanjih in preteklih razmer sklepati na tek prihodnjih reči j. Sedaj je znova znaten učenjak francoski, m. Charles Richet, v vrsti sestavkov, priobčenih v BRevue Scientifiquea, opisal nekako demografijo leta 2000. Izmej prihodnjih možnostij poiskal je tiste, ki imajo zase največjo verjetnost, da bodo res nastopile. Pri tem je seveda potreba v poštev jemati individualnost uzročiteljevo in zato posludku ni mogoče pričakovati vsestranskega pritrjevanja-A baš subjektivni značaj njegov, ki ta posledeit kaže kot sliko idej, nadej in strahu pisatelja in širših krogov francoskega razumništva, zagotavlja mu za- nimanje tudi izven teh krogov. Zategadelj hočemo na kratko nacrtati posledke pisateljeve. Pred vsem nas Richet pomirjuje z uveravanjem, da bodo klimatiške in sploh fizične razmere našega planeta leta 1992. še vedno iste, kot bo danes; sicer se neprestano slabšajo, a sreča, da tako počasi, da tega v teku jednega stoletja niti opaziti ne moremo. Prebivalstvo, ceni pisatelj, da se bode pomnožilo na primer v Rusiji, ki ima danes nad 110 milijonov ljudij, na 310 milijonov, v Nemčiji od 49 na 115, v Francoski od 38 na 50 milijonov, v Angleški od 38 na 40, v Italiji od 30 na 50 milijonov. Skupaj bode Evropa, ki štejo danes 375 milijonov ljudij, v sto letih imela več kot dvakrat toliko prebivalcev; na podlagi dosedanjega pomno-ževanja pokazalo bi se sicer še višje število, vender meni pisatelj, da bodo civilizovana ljudstva čedalje bolj modro omejevala ta naraščaj. V Aziji bode Kina narasla od 400 na 550 milijonov, Indija od 275 na 350 milijonov. V Ameriki bodo štele Združene države namesto današnjih 64 milijonov 400 milijonov prebivalcev itd. Sploh bode človeštvo, katero danes cenimo na 1 in Va milijarde, čez sto let doseglo 2 in x/a milijarde. Kakov bode jezik teh dveh in pol milijarde? Po mnenji Richetovem ee ne bodu niti volapiik, niti njegovih tekmecev kateri razširil med človeštvom. Vrhunec zavzema je2ik kitajski, v katerem se bode 550 milijonov ljudij umevalo med seboj. Prvi za njim bode angleški jezik z (uštevši Združene države) 500 milijoni zastopnikov; rusko bode govorilo 350, španBko in portugalsko (v Evropi in Južni Ameriki) 235, nemško in francosko po 100 milijonov ljudij. Ne glede na kitajski jezik, katerega upliv jedva sega preko mej nebeške države, bode angleško vender le pravi svetovni jezik. Dotlej je mogla biti statistika precej trdua podlaga za prognoze; sedaj pa ostavi pisatelj to stališče ter stopi na polje domnevanj. V Aziji bodo Rusija, Anglija in Francija vladale druga poleg druge in tudi razdelitev Afrike bode že dovršena. Afrikanske sredozemske pokrajine bodo — razven Egipta, ki bode že uezavisen — morebiti lunt Francoske ali pa vsaj pod njenim uplivom; južna Afrika čini pod vodstvom Kapskih dežel nekako zvezo, dočim je ostanek razdeljen med razne Bile evropske. A ostanimo sedaj še v Evropi. V kakem razmerji bodo tu narodi drug proti drugemu? Večni mir pisatelj ne smatra samo možnim, marveč misli celo, da mora nastati, morda še ne v 20., prav gotovo pa v 21. ali v 22. veku. Vsekako pripisuje pisatelj dosego tega Bmotra ne toliko razsoduosti narodov, kakor dovršenosti razdevajočih sredstev, ki bodo vojno naredila tako grozno, da se je nikdo Poliliriii razgled. %'oiraiije «le*ele. V Ljubljani, 14. oktobra. Delegaciji. Avstrijske delegacije proračunski odsek sešel se je včeraj po desetdnevnem prestanku in začel posvetovanja o okupacijskem kreditu. Gotovo je, da hode prišel pn tej priliki v razgovor tudi politični sistem, po katerem se vladata Bosna in Hercegovina. Ker želi proračunski odsek dognati posvetovanja čim prej mogoče, poBtavil se je na dnevni red te »eje tudi proračun vojne mornarice. — Ogerski vo|ni odsek havil se je v zadnji svoji Beji temeljito S zahtevo vojaške uprave o pomnožitvi stalne vojske. Vojni minister le mej drugim izjavil, da so ue pri puškah repetirkah 8 milimeterskega kalibra pokazali nekateri nedostatki in rt)ti trojni zvezi dosti večje, a ker se Nemci tej politiki več ne protivijo, pridobil si je grof Taaffe tuli milost nemškega ceaarfa, ki se za no-tranje-av.'-t; ijske razmere /anima bolj, nego je avstrijskim narodom vši-ć. Tauffe. je dobil visoki red, ker so ž njim v BerpliuU zadovoljni; kaj porečejo avstrijski slovanski narodi, za to ne praša uihče. Žtipmi Dunajski malo priljubljeni dr. Prllt doživel je v mestnem zboru Dunajskem majhen poraz, ki pa utegne bili zanj usodepoln. Voliti ie b In namreč prvega in drugega lupana sa bila Bta izvoljena dva moža, katera ne trobita v županov rog, aiiijiak se drzneta imeti svoje nazore; prvi podžupan je- postal dr. Richter, drugi dr. Griibl, oba seveda liberalca, a vsa drugačna značaja, kakor s* danji župan. Ogerski ilršfivni poslanci dobivali bodo odslej stalno plačo letnih 2400 gld. To je že svotica, s katero ne da živeti. Ker šteje ogerski državni zbor 453 Članov, potrosilo se bode zanie na leto 1,087 200 gld. Avstrijski državni poslanci veljajo uštevši potne trofike in zasedanje delegacije na ieto okroglih 500.000 gld. Ogerski poslanci Btanejo torej še fedenkrat toliko, kakor naši, a navzlic temu ne plačujejo ti bratje z one strani Litve za vkupne troske niti 30 odstotkov. Čudno, jako čudno! I ujm • *' države. Atentat na ruskega carja. Londonski listi javljajo senzačno vest, da se je v Skiernitvvicab primeril atentat na ruskega carja. Ko be je dvorni vlak pripeljal pred postajo, eksplodirala je dinamitna bomba, a ni oškodila dvornega vlaka, ker je vozil na drugem tiru, pač pa ranila štirinajst oboo, štiri osobe pa ubila — Ta vest se nam ne zdi prav verojetna, zlasti zato ne, ker jo javljajo Londonski listi, ki so glede ruskih dogodeb povse nezanesljivi Ruski poslanik v Parizu, Mohren-heim, je tudi že dementual to vest. ne bode upal pričeti Šele potem, ko bode vojna nemogoča, uvideli bodo narodi, da je tudi nepotrebna. Gmotni napredek je navadno zmirom predhodnik moralnega. To kaže mej drugim zgodovina železnic, ki silno premeni človeštvo in vse dejanje ter nehanje njegovo. Tudi v prihodnjem stoletji še čakajo železnice važne naloge: dovršile se bodo v njem velike proge svetovnega prometa, prekoaziJBke in prekoafriške Železnice, velika železnica, vežoča sever z jugom Amerike itd. Hitrost v navadnem prometu bode poldrugokrat večja od sedanje, 90 kilometrov v jedni uri, in zajedno s hitrostjo povzdignila bo bode tudi priležnost potovanja. Na morji se seveda po mnenji pisateljevem današnja hitrost 35 do 40 kilometrov na uro ne more več dosti povečati; vkljub temu pa bodo ljudje neprimerno več potovali kot sedaj, uspravljali zabavne izlete v Sainarkand ali na reko Niger, v Rio de Jaueiro ali Batavijo, pri čemur je tudi zrakoplovstvu odmerjena veiika uloga. Zaradi tega bodo čedalje bolj ginevale razlike mej narodi. Jednotni meri in vagi, katero so dandanašnji vzpre-jele že skoro vse kulturne države, sledila bode jedm !;ia novčna sistema in nje podlaga bode zlato. Prosta kupčija postala bode potrgbna, kadar bodo zračne ladije neovirane moglo tihotapiti. (Kdotio ih.) Razmere v Srbiji. Te dni povabil je kralj Aleksander vse bivše člane radikalne vlade na obed, kar je naredilo na javno mnenje močan utia in se komentira različno. — Ker je vlada skušala predstaviti svetu, da se je atentat na Pasiča pretiraval, priobčil je Pasič vse podrobnosti v „Odjeku" in dokazoval, da je bil dotični pandur brezdvomoo v ta namun najet. — Vlada dela na vbb knplje, da dobi obrtnike v Belem gradu na svojo stran, ker bi potem pri volitvah mogla zmagati s svojim kandidatom celo v stolnem mestu. Italijanska zbornica. S kraljevim ukazom z dno 10. t. m. razpustila se je narodna zbornica in so se nove volitve določile na dan C. novembra, nadomestue volitve pa ua dan 13. novembra, dočim je novovoljeni parlament sklican na dan 23. novembra. — „Ageueia Štefani" priobčuje ministerskega aveta dotično poročilo na kialja, katero je zmatrati programom vlade. To poročilo bavi se korenito z vsemi vprašanji, katera je v interesu vso dežele čim prej rešiti ter naglasa, da gre gosjiodarskim rečem prednost pred socijal-nimi. Da se urede slabe finaucijelne razmere, treba večletnega miru, na katerega pa sme Italija po svojih zvezah računati in pa štedljivosti. Poročilo se bavi potem nadrobno z državnim gospodarstvom, dokazujoč, da se ježe v miuolem letu znižal itudget; samo pri vojaški upravi se je prištedd okroglih 15 milij. lir, ne da bi to oškodilo moč vojske. Deficit znašal bode za leto 1892/98 37 milijonov frankov, zal. 1893/94 j>a 50 im i onov a vlada upa, da mu bo z izredno štedljivostjo prišla v okom in dosegla ravnovesje v državnem gospodarstvu. Na podlagi urejenega go-sjiodarstva moči bode lotiti se davčne reform«, ki ie nujno potrebna, potem premembe carinskih ta-nfov m prevažnih preme m b v državni upravi, katera je potrebna nove oiganizacije. — To je v glavnih točkah program sedanje italijanske vlade, vprašanje je le, Če ga bo moči izvršiti. Lep program imela je še vsaka vlada, izvršila ga pa doslej ni še nobena. Štrajk francoskih rudarjev. Štrajk, ki so ga začeli rudarji v Carmauxu iz uprav oičevih razlogov, narašča vse bolj in bolj. Primerili so se že razni izgredi, sodišče je bilo primorano poseči vmes in obsodilo je ri kater" glavne hujskače na daljši zapor, kar je duhove razburilo do skrajnosti. Rudarji se uatavljajo vsem oblastvenim naredbam in se upirajo tudi sili. V vsem mestu so nastavljeni vojaki, pripravljeni udušiti z orožjem vsak izgred in prav to razburja rudarje. Ker vrh tega tudi nekateri radikalni poslanci rudarje na vso moč podpirajo, bati se je, da bo tekla še kri. Nemški državni »bor sešel se bo dne 22. novembra in prva stvar, s katero ne mu bode baviti, bo vojaška predloga. Vsi listi razpravljalo o razmerah v parlamentu in ugibajo, ali bo dobila vlada za to prellogo potrebno veČino ali ne. Vsi liberalni listi, naj zastopajo katero koli Btranko, upajo, da ne bode dobiti večine, ker ker v sedanjih časih, ko dejanski ni nikake nevarnosti za mir, ne more nihče privoliti, da se davkoplačevalci tako grozno obremeoe — Konservativni listi govore jako rezervirano, centru m pa, to bo katoliški poslanci, ni povsem jedin; dočim je demokratično krilo za predlogo, če se dovoli jezuvitom vrniti ae na Nemško, se aristokratični člani stranke Še vedno branijo glasovati za tako usodepolno reč. Dopisi. Iz (zorenjNltefga prejeli Brno sledeči dopis: Slavno uredništvo „Slovenskoga Naroda* blagovoli naj kot ugovor na dopis „lz Gorenjskega" od 1. oktobra 1892 št. 227 nastopno razjasnilo vzpre-jeti in natisnit': Dopisovalec iz Gorenjskega od 1. oktobra 1892 ni bil v pravici, ko se je pritožil zoper po njegovem mnenju predragoceno izpeljana dela ob novi deželni cesti proti Beli peči. Ne spominjam se, da bi se bil gosp. dopisovalec o tej zadevi oglasil lansko leto — o priliki velike povodnji — zakaj tudi takrat ni napravil jednak izlet po imenovani cesti. Usojam si staviti vprašanje, v ka-košnem stanu se je nahajala cesta prej, ko se je po javni dražbi oddata ? Kakošne so bile finančne razmere? Ali morebiti gosp. dopisovalcu ni znano, da imamo še sedaj od tistega časa vsako leto 610 gld. dolga plačevati; priklade so sedaj samo 10%i * v letih 1886» 87 itd. imeli smo 14—16«/0 doklade in kaj se je storilo za cesto? V tem blaženem času se niso uspravljali zidani kanali, ne elegantne (!) ograje, temveč izgo-tovilo se je vse bolj „po domače", zato je bila vsa naprava komaj cesti podobna in prva povodenj je vse pobrala in razdrla. Kar pa zadene barvanje ograj, opomnim, da smo tudi cestne prage barvali, pa ne z barvo, temveč s karbolineumom — ne zaradi elegance, marveč trpežnosti. Dopisovalec želi za ograje mehek les. Prepričan sem, da ograje iz mehkega lesa več stanejo, kakor iz trdega, ker niso trpežne in je treba zmirom poprav. Neresnica pa je, da so se dela fužinskim uradnikom „pod roko" oddala, temveč gosp. Fr. Zeitlinger, oskrbnik tvrdke Gopp & Comp., nadzoruje kot namestnik načelnika okrajnega cestnega odbora brezplačno vsa izgotovila in dela pri cesti. Gosp. dopisovalec Be zamore iz mesečnih računov prepričati, da se zidarska dela niso oddala „tličarjem" pod roko, marveč z jednako odmerjeno dnino, kakor drugim delavcem. Vsakemu je še v spominu katastrofa o lanskem letu, zato je treba, da se vodotoki in sploh vse pri cesti nujno izvrši. Čudno je tudi, da se oni davkoplačevalci, kateri vsak dan to cesto rabijo, pritožujejo, a oni, kateri je nikdar ne rabijo, a so vender z jednakimi dokladami obloženi, molče. Povsem je Želja slav. uredništva opravičena, da bi se ta stvar od kompetentne strani temeljito razjasnila.*) Anton Šoklič, župan in načelnik cestnega odbora Koroška Bela-Javornik. *) Mi amo dali prostora temu dopisu, da se čujeta obu zvona, vender pa povdarjamo vnovič, da so nam došlo v tej zadevi pritožbe od več odličnih strani j, katerim gotovo ni do tega, da bi le zdrazbo delali. Opomba uredn. Domače stvari. — (Osebne vesti.) Ministerstvu notranjih zadev prideljeni c. kr. okrajni komisar gosp. grot Audrej Schaffgottsche imenovan je vicese-kretarjem v istem ministerstvu. — Okrajni komisar g. baron Egon Wiukler pridelil se je ministerstvu notranjih zadev. — (Slovensko gledališče.) Jutri v soboto bode šesta slovenska predstava v deželnem gledališči. Predstavljala se bode zanimiva Vermondova veseloigra „Vragovi zapiski", ki spada mej bolje repertoirne igre vseh večjih gledališč in se je lani tudi pri nas igrala prvikrat z dobrim uspehom za benefico zaslužnega režiserja g. Borštnika, ki ima glavno ulogo v igri. Nadejati se je torej, da bode gledališče prav dobro obiskano. — (Posvetovanje zaradi ustanovitve „Slovenskoga planinskega društva") bode jutri doc 15. t. m. ob 8. uri zvečer v steklenem salonu gostilne Alojzija Zajca, Rimska cesta št. 4. Dnevni red: 1.) Nagovor pripravljalnega odbora; razprava o nasvetu glede ustanovitve „Slovenskoga planinskega društva" v Ljubljani. Ako se bode sprejel ta nasvet: 2.) Posvetovanje o načrtu pravil. 3.) Upisovanje društvenikov. 4.) Volitev odbora. 5) Posamezni nasveti. Začasni odbor vabi k obilni udeležbi. — Tu bi si dovolili pristaviti, da se nam dan posvetovanja ne zdi srečno določen, ker je baš isti večer slovenska predstava v gledališči, ki je bila že davno naznanjena. Naj bi se narodna društva ogibala kolikor mogoče, sklicavati na take dni važneje shode. Taka nepotrebna konkurenca ne basno nikomur. Saj nam je na izbero dovolj druzih dni v tednu. — (Iz zapora izpustili) bo posestnika Jožefa Ocvirka, na katerega je letel sum, da je preteklo nedeljo užgal skedenj svoje hčere Mine Ocvirkove. Ker je obdolženec popolnoma dokazal svoj alibi, ustavilo je deželno sodišče začeto preiskavo in ga izpustilo. — (Pasji kontumac.) Okrajno glavarstvo Ljubljansko odredilo je pasji kontumac v občinah Brezovica, Log in Dobrova. Psi brez nagobčnikov se bodo polovili in pobili, lastniki tacih psov pa kaznovali po določbah zakona. — (Ravnopravnost pri pošti.) Včerajšnje naše poročilo iz Litije glede* dvojezičnega poštnega pečata popraviti je v toliko, da se je dotična prošnja do trgovinskega ministerstva odposlala že dne 12. julija leta 1891. Prosilci čakajo torej že 16 mesecev rešitve njihove prošnje ! — (Vabilo) k letošnjemu občnemu zboru, ki ga bode imelo »Litijsko učiteljsko društvo" dne 20. oktobra ob 10. uri dopoludne v Litijskem šolskem poslopji po v pravilih označenem vsporedu. Poleg tega še: 1. Praktična obravnava beril „123. Elektrika" iz tretjega berila in „67. Elektrika, vzbujena po dotikanji" iz četrtega berila. (Gospod dr. T. Romih bo to predaval z raznimi poskusi na podlogi fizikalnih aparatov iz dr. Houdekove in Hor-\vertovo zaloge iz Prage, ki bodo ta dan sleharuemu izloženi na ogled v Litijski Soli.) 2. Poročilo o glavni skupščini „Zaveže učiteljskih društev" v Kranji. — One goBpice učiteljice in gg. učitelji, ki pridejo k temu zborovanju, blagovolijo naj to vsaj do 18. t. m. društvenemu predsedniku naznaniti. K obilni udeležbi vabi tudi neučitelje odbor. — (Spominsko ploščo) bode dal vzidati bodoče leto občinski zastop v Krškem na hiši, v kateri je pred 200 leti umrl slavni kranjski kronist J. V. Valvasor. Ta hiSa, ki je bila last Valva-zorjeva, je zdaj hiralnica Krškega mesta in ima štev. 85. Poklonil jo je mestu pokojni Martin Ho-tschevar. Tudi temu, ki je za Krško veliko storil, žele nekaterniki postaviti primeren spominek. — (Zdravstveno stanje na Kranjskem) letos ni kaj ugodno, kak t smo že neka terekrati imeli priliko kouštatovati. V raznih občinah kažejo se epidemične bole/ni, posebno griža se širi po deželi V Klečali in v Snožeti v občiui Dol zbolelo je poslednji čas 22 oseb in sta umrla dva otroka. V Šilnvčah in v Toplicah v občini Št. Peter na Dolenjskem zbolelo je 20 oseb in sta tudi umrla dva otroka. V občinah Žužemberk, Amruš in Dvor pa je zbolelo do zdaj okolu 30 osob in umrlo 5. V nekaterih krajih pa so se pokazale ošpice mej otroci. — (Naši prijatelji,) nemški konservativci, za katere se izvestni politiki v nekih listih silno potezajo, nf zamude* nobene prilike, pokazati sloven skemu naroda, kako silno so mu naklonjeni in kako so uneti za narodno jednakopravnosL Ko je v seji okrajnega zastopa Celjskega predlagal posl. doktor Gre goreč, da je dovoliti podporo za zgradbo železnice Groluljno Rogatec le pod pogojem, da se javni napisi napravijo v obeh jezikih, govoril je zoper ta nasvet nemški konservativec vitez Berks in proti njemu glasoval, a isto tako tudi konservativec Wa8sich. Takšni so ti najboljši prijatelji našega naroda! — („K a t. slov. p o 1 i t i š k o društvo „Edi-nost" v Vojniku) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 16. t. m. popoludne v prostorih g. Vrečurja. Mej drugimi točkami dnevnega reda je tudi govor d^ž. in okr živiuozdravnika g. JTelo vseka o živinoreji. Po zborovanji je prosta zabava. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — (Novo poštno poslopje v Mariboru) se bode postavilo na oglu stolnega trga in stolne ulice. Gradila bodeta je stavbinski podjetnik g. Baltzer in tesarski mojster g. Kiflmann, oba v Mariboru. — (Požar.) V nedeljo nastal je v Sedlaseku pri Ptuju v hiši posestnika Jurija Petroviča ogenj, ki se je hitro razširil ter upepelil hišo, vsa gospodarska poslopia in vse poljske pridelke. Ogenj zanetila je pogorelčevega soseda osemletna hčerka, ko se je na skednju igrala z žveplenkami. — (Nesreča.) Mlinar M. Vargazon v Sre dišči, na spodnjem Štaierskem, imel je za hišo prislonjeno mlinsko kolo. pripravljeuo za mlin. Otroci igrali so se okolu kolesa, kar se kolo prevrne in zdrobi glavo štiriletni hčerki mlinarjevi. — (Zaprt agitator.) Piše se nam iz Gorice: Iz bližnje Palraanove priklatila sta se dva italijanska glumača, ogni1 Si se seveda stražam ob meji, na avstrijska tla z očitno namero, delati mej Furlani propagando za iredentstvo. Slučajno zasledil ju je finančni stražnik in čuvši, kako se posvetujeta moža o podrobnostih svojega načrta in kakšna izraze rabita govoreč o Avstriji in o dinastiji, ustavil ju je in zahteval legitimacijo. Jeden teh pogum uih agitatorjev odkuril jo je hitro in srečno ušel čez mejo, drugega pa je finančni stražnik odtiral v Cer-vignan in ga izročil sodišču. — (Slovenske zastave v Gorici.) La-honska lističa v Gorici poročata na znani svoj način, da so bo te dni pripeljali v Gorico vojaški novaki in to na vozeh, okrašenih z ruskimi (!) zastavami. Policija je vozove ustavila, konfiscirala zastave in zabeležila imena teh predrznih fantov. Prepričani smo, da gre tu za slovenske in ne ruske zastave in tudi lažnjivo zavijanje s petardovci simpatizujočih in za iredento unetih lističev nas Čisto nič ne moti, čudno in skoro neverojetno pa se nam vidi, da bi bila Goriška policija konfiscirala naše slovenske zastave, tista policija, ki z občudovanja vredno doslednostjo italijanskih demonstracij nikdar ne vidi. Tako daleč menda le še nismo in zato želimo pojasnila. — (Je-li pošteno?) Iz Podgrada so nam piše: .Slovenec" prinaša v številki od torka dopis iz Podgrada, v katerem je tudi resolucija, jednoglasno vzprejeta pri skupščini podružnice sv. Cirila in Metoda in katero je tudi »Slov. Narod" objavil v sobotnem listu, prejemši jo od popolnem za- esljivega moža. „Slovenec" je to resolucijo oskubil, izpuativši posebno njemu in njegovemu u po vodniku neprijetni stavek: . . . .družbe sv. On.a in Metoda v Ljubljani, katera dobro organizo-vana in uzorno upravljana družba tako lepo deluje" itd. — Je-li pošteno, na tak način kvariti jednoglasno vzprejeto resolucijo? — (Značilno.) V Pazinu sta dve društvi, namreč „Casino", za meščane, ki se smatrajo za Italijane in pa „Avstrija" za meščane brez razlike uaroduosti, kakor že kaže ime. V jednem in drugem je mej člaui mnogo c. kr. uradnikov. V društvu „Casino" pa uradniki nimajo volilne pravice, niti aktivne niti pasivne, torej imajo samo dolžnosti. V društvu „Avstnja" imajo vsi člani jednake pravice. To društvo ustanovilo se je I. 1878, ko je c kr. okrajni glavar VVintscbgau izstopil z mnogimi uradniki iz društva „Casino". Zakaj — to ne bode težko uganti. Dozdaj bil je okrajni glavar Schvvarz član obeh društev, zadnje dni minulega meseca pa je izstopil iz društva .Avstrija", češ, da mu je neugodno Bedeti mej nekaterimi Člani tega društva. Tako pisal |e društvenemu odboru. Da je pa ostal tudi nadalje član društva „Casino", razume se samo ob sebi. Komentara ni treba, čin je dovolj značilen sam ob sebi. — (Za vinogradnike v Istri.) Tržaška „Naša Sloga" pozivlje vinogradnike v Istri, posebno v zapadni in srednji Istri, naj bi jej prijavili, v katenh krajih je več dobrega viua na prodaj, da bode to potem prijavila vinskim trgovcem in krč-marjem v sosednih pokrajinah. Treba je res. da Be priskoči ua pomoč isterskim Slovanom, ki itak hudo trpe pod konkurenco, katero jim deta italijansko vino in italijanska politična nestrpnost. Tu je ua mestu geslo : Svoji k svojim! — (Strela ubila je) dne 2. t. m. v Je-lovicah pri Materiji v Istri jednemu kmetu 62 ovc, v Vodicah pa Štirim kmetom 32 glav. Za tako pozni čas je res izrelne naravna prikazen. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 14. oktobra. Carevič peljal se danes skozi Dunaj v Italijo, ne da bi zapustil vagon. G6ČL616 14. oktobra. Cesar dospel danes zjutraj sem. Budimpešta 14. oktobra. Proračunski odsek začel je posvetovanja o vojnem budgetu. Eim zavrnil trditev Kalnokvjevo, da se je prebivalstvo navadilo troškov za vojsko, ker so kronično zlo. To je neresnično, prebivalstvo čuti to zlo vedno bolj in bolj. Govornik sodi, da je vojaška bremena prouzročila politika trojne zveze ter želi, da se uvede dveletno službovanje, tudi če bi se pomnožilo število mirovne vojske in troški zanjo. Budimpešta 14. oktobra. V proračunskem odseku kritikova! Eim jako rezko in uprav uničujoče vso upravo Bosne in Hercegovine. Odsek odobril vrh tega redne in izredne troške za mornarico. Admiral Sterneck naglašal je, da se pri naročilih za mornarico ozira uprava kar najbolj na domačo industrijo, da so pri konkurenčnem streljanji v Pulji, katerega so se udeležile tudi nemške in angleške firme, zmagali topovi iz tovarne v Vitkovicah in da skuša vlada kolikor mogoče osamosvojiti se od Kruppa. Odsek odobril je končno proračun računskega dvora in carinski proračun. Razne vesti, * (J e 11 n o I e t n i m prostovoljcem na Dunaj i) prepovedalo se je za čas, ko so bivali tuji nemški častniki dirkači na Dunaji, da se izvau-službeno ne prikažejo na „Ringstrasse" in drugih najobljudenih Dunajskih ulicah, „ker nemaju še dovolj vojaškega ponašanja." * (Prepovedana igra.) V Praškem narodnem gledališči predstavljala se je zadnji čas Mada chova „Tragedija človeka", katero bo v repertoir vzprejela vsa večja gledališča. Praška policija prepovedala je zdaj nakrat predstavljanje te igre in sicer zato, ker je občinstvo apoteozi francoske revolucije — preveč ploskalo. * (Politične pravde na Madjarskem.) V državnega zbora ouerskega proračunskem odseku vprašal je poslanec Ugron pravosodnega ministra o političnih pravdah Minister Szilagy je odgovoril, da se bodo v kratkem vršile te-le pravde: proti rumunskemu županu Lukaču, proti rumuuBkemu listu „Tribuna" in proti tiskarni, kjer se je tiskal ru munski memorandum; dalje proti slovaškim „Narodnim Novinam" in proti srbski „Zastavi". — Tako se godi nemadjarskim narodom na Ogerskem ! * (KoHsuthova ulica v Budimpešti.) Vsled posredovanja vlade odklonilo se je imenovanje kake ulice v Budimpešti po Kossuthu. * (Veliko p o n e v e r j en j e.) Brnškega odvetnika dra. Resslerja aolicitator, ki je služboval celih trideset let pri tem istem gospodarju in zadnja leta upravljal blagajnice, poueveril je svojemu gospodarju 100 000 gld. ter je do zadnjega novčiČa za'gral na borzi Mož je bil navilušen Nemec, oziroma renegat. Policija prijela je nezvestega pisarja in ga izročila sodišču. * (Vojaški škandal.) Bruseljski list »In-dependance Belge" poroča, da je neki v Bruselju živeči avstrijski vojaški begunec, bivši podčastnik, napadel grofa X a, avstrijskega polkovnika i ti ga v hotelu v pričo grofice in natakarjev z bičem pretepel, ker ni hotel vzprejeti dvoboja, na k'%ter»»ga ga je pozval begunec. Epilog temu škandalu vršil se bo na Dunaju. * (Kolera v II amhnrgu) je do malih izjem ponehala. Ljudske šole so se vse zopet odprle, združevanje in godba za plese se zopet dovoljujejo. Da se pribavi dobra pristna voda, zahteva senat, da se dovoli vsota 100.000 mark. Ker je epidemični značaj bolezni popolnoma izginil, bode so bržkone še ta teden proglasilo , da ni več kužne bolezni v Hamburgu. Mesto trpelo je neizmerno škodo po koleri, ker jo prestala skoro vsa trgovina. * (Francosko vojno brodovje) imelo bode, kakor jo naznanil poročevalec Thomson v bud-getnem odseku — v treh mesecih 300 za brzo Btieljanje prenarejenih topov. Ti predelani tojiovi baje nadkriljujejo vse v inozemstvu pri mornaricah navadne tvpove. * (Vinograd za jeden krajcar.) V Ma-gyar-Kgregyu na Ogerskem bila je te dni drašba, na kateri je bil eksekutivno prodan vinograd. Ker se je prodati moral tudi pod vsklicno ceno in ni bilo nobenega kupca, kupil ga je odvetnik, ki je vodil dražbo. Ponudil je jeden krajcar in vinograd mu je res ostal za tako ceno. Da je ironija še večja, dal seje ta krajcar v sodni depot in naložil „na obresti". Vreden pa je vinograd nad .1000 goldinarjev! Narodno-gospodarske stvari. — Program o delitvi premij za govejo živino, katera bode v Novem uientu v torek dne 25 oktobra, v Čruomlji v sredo 26. oktobra, v Kočfevjl v četrtek 27. oktobra m v II. Bistrici v ponedeljek 31. oktobra t. i. Visoko c. kr. kmetijsko minuterstvo m slavni deželui odbor kratn-ki sta ua predlog c kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se napravijo delitve premij za govejo živino, in sicer v Novem mestu 25. oktobra za okrajno glavarstvo novomeško, v Kočevji 27. oktobra za okrajno glavarstvo kočevsko iu v Iliruki Bistrici 31. oktobra za okrajno glavarstvo poetojiosko, ter sta v ta namen dovolila potrebni denar. Namen razstavi in delitvi premij je: a) Da se živinorejci teh okra.t' h primerjalnem goved izpodbudiio za napredek živinoreje in o njej pouče; 1») d . hh vidi uspeh, ki se je zlasti z deželno iu dr?.« no pod« poro doflihdnb dosegel pri reji naš** domače goveje Živiue. 1 ) Pravice do premij Imajo vsi živinorejci dotičnoga okrainega glavarstva. 2.) Do 10. ure do-poludne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer poaebe junci, posebe telice in posebe krave privezane za ograjo. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki jej streže. 3 ) Živina, katera hoče postati deležna premije, mora najmanj že pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s 8pričalom svojega županstva. 4.) Možje-kateri bodo sodili o premo vanj i živine, izbero so po dotičuem predpisniku c. kr. ministerstvu /.a kmetijstvo in ae morajo ravnati po predpis h, za tr določenih. 5.) Kder je premijo dobil, mora se s poa sobnim pismom zavezati, da bode izpolnil vge, ka) veleva imenovani miuisterski predpisnik, ter de bode obdarovano goved«* najmanj jedno leto obdržal za pleme. 6) V razstavo se pripuščajo: junci (bikil), ki so pol do tri leta stari; breje telice, ki so na|-manj dve leti stare; molzne krave, ki bo imele jedno, dve, tri, štiri ali k vefiemu pet telet Govedo sme" biti izvirnega murijudvorskega, muriškega, beljausko-jiincgavskega plemena in pa domača živina, mešana z zgoraj imenovanimi tremi rodovi al, pa tudi z drugimi plemenitimi rodovi, ali pa tudi čisto domača živina. 7.) Za lepo živino so določene za vsak okraj naslednje premije: I. za bike pet premij, in sicer jedna za 25, jedna za 20 in tri po 10 gld II. za krave štiri premije, in sicer jedna za 20 iu tri po 10 gld. III. za breje telice pet premij, in sicer jedna za 20 in štiri po 10 gld. Posestnikom, ki bodo pripeljali k premovanju v vseh oddelkih najlepšo goved, sme presoje valni odbor prisoditi vrhu gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo in v posebnem slučaji luvenredno posebno premijo Od centralnega odbora c. kr. k m <» -3 tijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. septembra 1802. Ivan M urnik, Gustav Pire, predsednik. tajuik. Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja pot praSevaoja po ..Moli <>\ eni francoskem žganja in soli'1 dokazuje uspešni upliv tega zdravila, zlasti korintiiega ko-bolesti iitesujoče, dobro znaoo antirevmatično zdravilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji raznoAilja to mazilo leknr A. MOLL, c in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlanbt-n 9. V zalogah po deželi je izrecuo zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh Bteklenic se ne poftilja. 4 (42—14) Štev. G. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 483. V soboto, dne 15 oktobra 1892. VRAGOVI ZAPISKI. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisala Etiene in Paul Vermond. Proožil —. Bati—r gospod Ignacij Borštnik. — gospod Borštnik. — gospod Danilo. — gospod Verovšek. — gospod Lovci n. — gospod Sršen. — gospod Perdan. — gospa Danilova, gospi ca Slavćeva. 0 s O B k : Samuel — — — — — — — — Maii|Uis Lormais — — — — — Chevalier de la Rapinere — Grof (,'erny — — — — — Jean flauthier — — — — Valentin — — — — — — Baronica Ronquerollcs — — Marija, njena hfii — — — Grofica Cerny— — — — — — — g. BorStnik-Zvonarjeva. Gospa Giraud, najemnica pristave gospica Nigrinova. Prvo dejanje se vrši v Pirenejih na pristavi gradu Ron-querolles, drugo v Parizu in tretje na gradu Ronrjuerolles. Začetek točno ob 8 uri, konec ob 10. uri zvečer. 1 >i-: i mu t i<-no (IruHtvo. Pri predstavi svira godba slavnega domaČega pešpolka bar. Kuhn St. 17. Partorni sedeži I. do III. vrste 80 kr. Parterni sedeži IV. do XI. vrste 60 kr. Balkonski sedeži I. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži II. in III. vrste !">0 kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 50 kr. Parterna stojiSCa 40 kr. Dijaške tistopnice ;]{) kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki. Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Blagajnica se odpre ob 7. url sveder. Darila za „Narodni Dom". XLIX. i-^lciiv. ..Krajcnrifike družbe". Pronesok . . . 11645 gld. 44 kr. Doneski za mesec julij; plačali so: 4 naročniki a B gld. 20 gld. — kr. ♦j naročnikov a 3 „ 18 „ — „ 8 „ a 2 „ 16 „ — „ M » kip 21 „ - „ 8 „ a 50 kr. 4 - — . 79 , — , Za „Narodni papir"...... 9 , 65 „ Doneski za mesec avgust; plačali so : 4 naročniki a T> gld. 20 gld. — kr. 6 naročnikov a 3 „ 18 „ — „ 8 , a 2 „ 16 „ — „ 21 „ 11, 21 - „ 8 „ a BO kr. 1 , — ■ 71) „ — „ Vesela družba pri zastnjm „Slavije* v Ornomlji........... I „ 20 „ Doneski za mesec september; plačali so 4 naročniki a B gld. 2') gld. — kr. 6 naročnikov a 8 a 18 n — „ » ■ a 2 „ 1« „ — , 21 u a 1 „ 21 „ - „ 8 m k 50 kr. 4 _ — - 79 „ — „ Skupaj . . . 11893 gld. 29 kr. 0|miiiiIiii : Vsem ouim, kateri so na ta ali (»ni način pripomogli k tej, za našu v očigled vsestranskim potrebam skromne razmero venderle ogromni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in proAujo, da blagovoli* z nami tako lepo vstrajati tudi še zanaprej. V Ljubljani, dnč 8. oktobra 1892. Odbor .,Krajcarske družbe". LJUBLJANSKI ZVON" ■toj* ' za vse leto 4 gld. 60 kr.; zb pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt letu 1 gld. 15 kr. Ijoterljue »reci*© 12. oktobra. V Brnu: 36. 7G, 70, 26, 89. TllJCl : 13. oktobra. Pri Mraliei i Klinger, Trostler. Beck, Komer.t, Krlsch. Fischl, Lewis. Brast, Pittner z Dunaja. — Maurer is Gradca. - Gišcke z Reke. — Jeršan iz Karlove«. — Svoboda iz Prago. Pri feioiui : Krumer, Kracauer, Bachrich. Fuchs z Dunaja. — Lauter iz Maribora — Mayer iz Kamnika. — Fohn iz Gorice. — Met se I, Meissen, VVacbtl iz Plzna — Plachki iz Brna. Pri hMtarNkrni dvora : Razbordek iz Št. Martin«. — llonigman iz Kočevja. Pri loiseei kolodvorux Prieses, Schtltz z Dunaja. — Zassr iz Kočevja. — WoMfling iz Gorice. Meteorologično poročilo i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nuno Mokrom v o 7, zjutraj 2. popol. 9 zvečer 735 2 mm. 734 4 mm. 785*6 mm. 10-3» C 19 0° C 12 6" C si. svz. si. jzh. ■1. jzh. d. jas. d. jas. d. jas. 0 00 mm. HroOrija trMiipr-rntiira 139°, i« 2*0" pod noriualom dne 14 oktobra t 1 včeraj — danes Papirna renta . . . gld. 9680 — gld. 96 80 Srebrna renta .... „ 96 60 — , 9« 60 *lata renta......, 115-— — „ 115 30 5°/0 marčna renta ... „ 100 40 — „ 100-40 Akcije narodne banke . f 990"— — „ 989'— Kreditne akcije .... „ 314'— — , 91890 London......., 11960 - „ 11955 Srebro ....... , —*— — „ —'— Napol........, 951 — „ 951 C. kr. cekini....., 5 69 — , 8 68 Nemške marke .... , 58-70 — „ FS8-72-/, 1 državne srečke iz I. 1854 . 250 gld. 140 gld. 60 k r. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 186 , — „ Ogerska zlata renta 4'/,.......112 , 80 » Ogerska papirna renta 5°/0......100 „ 35 , Dunava reg. srečke 6°/0 ... 100 gld. 122 , 75 , Zemlj. obč. avstr. 4l/i°/0 zlati zast. listi 118 „ — , Kreditne srečke......100 gld. 190 , 50 „ Rudolfove srečke...... 10 „ 23 . — . Akcije anglo-avstr. banke ... 120 , 152 , — r Tramway-druftt. velj. 170 gld. a.v.. . . 289 . — , Mnogo denarja prisluži si lahko vsakdor z malo glavnico uua|l. (1082- 6) Dobro ohranjen (1148—1) kateri se da obr iti, Je na proi takoj aliižho. — Natančneje pogme pove Dr. Gvidon Srebre, (1145—1) odvetnik v Brežicah. Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodišečih gorskih muline. Steklenica 1 klg. , *»t» kr., male steklenico po 35 kr. fo) Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 3Vt klg. maliučnega sirupa postne teže po 10 klg., po 20 klg., po 40 klg. Stkl. za poskušnjo zastonj in franko. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" ▼ Ljubljani, Dunajska cesta. ■ /t*«»»./«i nnn'ttčiln me prati pttvtretju nofe favna i>i t i»,/e,/». (59— V hiši št. 6 v Šelenburpvih ulicah se dajo v najem (i 112-2) dve prodajalnici in sicer jedna takoj, druga o nove ni bera k eni terminu. — Povprašati je v II. nadstropji, levo. Pri Karolu Till-u MpitalNiko uliee štev. K). Velika zaloga "v »eh I. (1024 10) šolskih potrebščin po predpisu gg. učiteljev in profesorjev Dijaški koledar. Cena 6O kr Gospodu lekarju QABH. PIOCOIcI-ju v I j pt 1>1jjiiii. Po uspehih kemične preiskave imenovati je Vaš malino* sirup izbornim. C. in kr. kemićno-fizijologiško poskuševališće v Korneuburgu pri Dunaji dno 21. decembra 1891. (ti()-4) Ravnatelj: Profesor dr. L. Roesler. Pristava kneza F. Porcija na Erzelu pri Vipavi v ploskovni meri 45 oral, S poslopjem, X njivami, viiio-uratli, gozdom, s pašniki in senožetl, daje se s 1. navembrora 1.1. za 10 let v najem. Več se izvč Senožečah. pri oskrbništvu kneza F. Porcija v 1147) II isa umrlega gospoda Josipa Vanič a y KrNkem ■e lakoj prav po ceni proda od njega dediča. Ista je prikladna za vsak posel, ima 7 oken j v dolžini, veliko vežo, veliko, lepo dvorišče, jako lep velik vrt in hlev. Hiša je še nova in vsa iz kan in j a zidana, ima prekrasen klet. krita je z opeko in leži sredi mesta. Plačati je v naprej kakih 2000 gld. Vse drugo pismeno pri S. J. Vanič-u (1148-1) na Dunaji, VI., Mariahilferstrase 25. ■111+4 lllHItMMllItl IJLLl Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlačene J nagrobne križe ¥ in (1135—4) J+ veliko zalogo različnih žielozolltlli in plo&6© vinastiti bi m ig: pecij ^5 priporoča po uJckilt cenah Andrej Druškovič trgovec z železnino v K)ul»l)anK meatnl trg ni. IO. Uzorci križev pošiljajo se na zalitevanje. H11 11 1 I I I I i I I 111TTTTTTTT Izdajatelj in odgovora! urednik: Juaip Nolli. tVatituina in tlak .Narodu« Ti«i^ ar::e". 11